Obvestilo bralcem Politika -40 % Torek: Tednikov kopalni dan Kidričevo  Anton na redno ceno celodnevne vstop- nice za odrasle Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku ali otroke c âË Víò¿ýæ‰ÂíÓâ ÂœÓýÂÅ¿ò˜ÌÓͳͰϟͱͲϟͲͰͲ͵ϟ;òßÓÌÌ ý Å¿‰Ë œ Leskovar ne bo več prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì ýæíÓß̳– Ϛ kandidiral za župana ³ĉßʼn˜³ÅÓý«ÓíÓý³Ì³³Ì̉Âòßœ‰â³Å̳°•ÓÌÓý̳æí‰ËÓċ̉ϟJæí‰Å³ ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ Ì³³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ  Stran 5 t:ͰͲͷʹ ͹ʹ͵ͳͰe:c âˉÅ̳V‰âÂVíò¿Ӄæ‰ý‰ϟæ³ TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_3112_24_MG.indd 1 31. 12. 24 13:03 Ptuj, torek, 28. oktobra 2025 Letnik LXXVIII  št. 84  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 2,30 EUR Podravje  Gospodarstveniki o predlogu obvezne božičnice Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov, oktober 2025 »Če jo država uzakonja, naj jo Danes priloga tudi vsem izplača!« DOBRODOŠLI V DERRYJU: Pennywise znova straši Podjetniki so enotnega mnenja, da je treba zaposlene nagraditi, saj soustvarjajo končni poslovni rezultat. ŠT. 44 30. OKTOBER 2025 SPORED Manj so zadovoljni z dejstvom, da bo to – že letos, tik pred koncem leta – obveza. Slišati je tudi mnenje, PET. 31. 10. SOB. 1. 11. da naj država plača božičnico vsem delavcem, ne le javnemu sektorju. Več na strani 3. NED. 2. 11. PON. 3. 11. TOR. 4. 11. SRE. 5. 11. ČET. ODDAJA Z JASNO IN GLASNO! 6. 11. Iztok Gartner »V zakulisju se vedno zgodi kaj luštnega, HIŠICA a ni za javnost!« Aktualno Ptuj  Vzdrževanje treh sanitarij letno stane 60 tisočakov  Stran 2 Izobraževanje Podravje  Nov pravilnik ocenjevanja čez noč: šole Foto: ČG presenečene  Stran 4 Ljudje in dogodki Škoda po divjadi  Črna kronika  Ormož  Ko se v stroko vmeša Bližje je dan Najprostofer Ciril zadovoljen, da politika, posledice mrtvih, več je lahko pomaga niso dobre za nikogar tatvin z grobov  Stran 19  Strani 6 in 7  Stran 24 , e        Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado. torkova izdaja OTO VANESA JAUŠOVEC wwwwww..tteeddnik.si 2 Aktualno torek  28. oktobra 2025 Podravje  Civilna iniciativa obsodila župane Ptuj  Nemajhni stroški vzdrževanja občinskih sanitarnih blokov Župani v bran ministrstvu, ne občanom Vzdrževanje treh sanitarij letno Civilna iniciativa Za ptujsko obvoznico je ostro obsodi- stane 60 tisočakov la odločitev županov Spodnjega Podravja, da ne odsto- pijo od podpore dogovoru o začasni prometni navezavi Mestna občina (MO) Ptuj povprečno mesečno za vzdrževanje javnih občinskih sanitarij v mestu namenja 5.000 Ormož-Ptuj, čeprav so seznanjeni s podatki o resnih evrov. Sanitarije vzdržuje občinsko podjetje Javne službe. okoljskih posledicah. Ko smo letos v začetku leta ses- S tem so po njihovem dali prednost lojalnosti do ministrstva pred tavljali članek o razpisu za najem zdravjem in kakovostjo življenja ljudi. Kot so sporočili iz ptujske civil- lokala v Ljudskem vrtu, so nam iz ne iniciative, so župani regije na koordinacijskem sestanku 3. okto- občine poslali pojasnilo, da je ko- bra obravnavali njihov poziv k umiku podpisa in razvezi dogovora, a ristno, da so v Ljudskem vrtu poleg so ga soglasno zavrnili kot neutemeljenega. sanitarij uredili še lokal. S tem za „Ta sklep županov razumemo kot namerno ignoriranje dejstev, vzdrževanje javnih sanitarij letno saj so imeli pred sabo uradne meritve, ki jasno kažejo na prekomer- bojda privarčujejo 25.000 evrov. no onesnaženje zraka in čezmeren hrup v povezavi s sporno cestno Najemnik lokala – čeprav samo navezavo,“ so zapisali in dodali, da so s tem župani, namesto da bi v topli polovici leta – je namreč zaščitili občane pred dodatnim zdravstvenim tveganjem, stopili v dolžan skrbeti še za javno strani- bran ministrstvu za infrastrukturo in tako vztrajajo pri začasni rešit- šče. Ampak 25.000 evrov letno za vi, ki pomeni nadaljnje obremenjevanje lokalnega okolja. vzdrževanje bloka sanitarij? Zdaj so v Javnih službah poveda- li, da jih povprečno letno vzdrže- Foto: ČG vanje treh blokov sanitarij – na Javne občinske sanitarije vzdržujejo sodelavci Javnih služb. Za sanitarije na tržnici, parkirišču Zadružni tržnici, pri avtobusni postaji in na trg in pri avtobusni postaji skrbijo celo leto, v parku Ljudski vrt pa v času, ko je lokal zaprt. Ko lokal obra- parkirišču Zadružni trg – stane sla- tuje, je čiščenje sanitarij dolžnost najemnika. bih 60.000 evrov. »Znesek vključu- je stroške dela, materiala, vode in letos sanitarije v času, ko lokal ne kanalščine ter zavarovanje. Redno Kje v mestu manjka javno stranišče? obratuje, dostopne. »Park Ljud- vzdrževanje in čiščenje izvajajo ski vrt se skozi vse leto uporablja naši sodelavci. Zagotavljamo viso- kot pomemben javni prostor za ke standarde čistoče in urejenosti, Nekateri so mnenja, da je javnih sanitarij v mestu premalo oziroma bi morale biti še na kateri drugi lokaciji. Denimo na prebivalce in obiskovalce. Tam se s čimer želimo zagotoviti prijetno redno zadržujejo bližnji stanoval- in varno uporabo za vse uporabni- parkirišču pod ptujskim gradom, kjer je parkirišče za avtobuse. Dodatne sanitarije v sklopu grajskega kompleksa so sicer ci, sprehajalci, družine z otroki in ke. Za vzdrževanje javnih sanitarij uporabniki športnih površin, zato skrbi ekipa delavcev, ki opravljajo načrtovane v projektu obnove žitnice. Nov sanitarni blok bi predvidoma namestili še v mestnem parku, če bo občina šla v ocenjujemo, da je zagotavljanje tudi druga dela znotraj organiza- osnovne javne infrastrukture, kot cije. Vsakodnevno čistijo ter odkle- njegovo obnovo. so urejene in dostopne sanitari- pajo in zaklepajo prostore, tudi ob je, pomemben del zagotavljanja koncih tedna in v času praznikov. prijetnega in urejenega okolja za Pregled in morebitno dodatno Za sanitarije v Ljudskem vrtu še odprt, s tem pa najemnik za- vse uporabnike parka. Ko bo lokal čiščenje opravijo ob zaklepanju skrbi najemnik lokala, a le v času dolžen za sanitarije. »Dogovori z zaprt, bodo za sanitarije skrbeli v in odklepanju prostorov. V času obratovanja. Načeloma je to od najemnikom o trajanju letošnjega podjetju Javne službe, skladno s prireditev sanitarije pregledajo in začetka aprila, letos so lokal odprli obratovanja lokala še potekajo,« pogodbo o vzdrževanju in čiščenju Foto: ČG počistijo pogosteje, takrat zagoto- šele junija. Ker je vreme lepo in so pred tednom dni povedali v javnih sanitarij v mestu.« Civilna iniciativa ob tem navaja uradne meritve Nacionalnega la- vimo dodatne delavce.« prijetno toplo, je bil lokal oktobra Mestni hiši. Dodali so, da bodo tudi Mojca Zemljarič boratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ter Mestne občine Ptuj, po katerih naj bi onesnaženost zraka in raven hrupa ob trasi začasne navezave močno presegala dopustne vrednosti. Nočni hrup naj bi za kar 25 decibelov presegal dovoljeno mejo. Glede one- Podravje  Jesenska setev ozimnih žit v polnem teku snaženosti zraka z nevarnim rakotvornim benzo(a)pirenom podatki NLZOH po navedbah civilne iniciative kažejo, da ta ciljno raven pre- sega za 60 odstotkov, pri čemer naj bi bile ravni v Spuhlji že zdaj več let zapored nad dovoljeno mejo. To pomeni kronično izposta- Pšenica za kruh izgublja boj s ceno vljenost prebivalcev povečani nevarnosti za raka in druge bolezni, so opozorili. Ti uradni podatki po mnenju predstavnikov civilne iniciative Čeprav kmetje že nekaj let zapovrstjo opozarjajo, da pridelava pšenice zaradi prenizkih odkupnih cen ne pokri- nedvoumno potrjujejo, da je območje ob trasi predvidene začasne va niti stroškov pridelave, prave alternative nimajo. Travinje je primerno zgolj za živinorejske kmetije, pri oljni cestne povezave Ormož-Ptuj že zdaj okoljsko preobremenjeno, do- repici se rado zaplete pri spravilu. govor, ki predvideva dodatno preusmeritev prometa na to traso, pa bi obremenitev še povečal, kar je v nasprotju z načelom prepovedi Posledično se je večina kmetov skladno z nitratno uredbo okrog poslabšanja okolja. ponovno odločila za setev ozimnih 30 kilogramov dušika,« pravi Hor- Okoljska zakonodaja izrecno zahteva, da se obstoječe čezmerne žit. Nujen ukrep pred setvijo pa je vat, specialist za poljedelstvo. Za obremenitve zmanjšujejo, in ne povečujejo, župani pa so se odločili mulčenje ostankov koruze zaradi zdrav in posledično kakovosten ravnati prav nasprotno, poudarjajo v iniciativi Za ptujsko obvoznico. zmanjšanja možnosti za prenos pridelek ozimnega žita Marjeta Dogovor ostal skrit pred občinskimi sveti bolezni in škodljivcev, poudarjata Miklavc priporoča še jesensko za- specialista na mariborskem kme- tiranje plevelov s herbicidi, vendar Po njihovem sporni dogovor je bil sklenjen 11. julija 2018 med mi- tijskem zavodu Timotej Horvat prej, preden čez noč pade tempe- nistrstvom za infrastrukturo, direkcijo za infrastrukturo, Darsom in in Marjeta Miklavc. Letos so se ratura pod nič stopinj. Spomladi, župani občin Ptuj, Markovci, Videm, Gorišnica, Ormož in Zavrč. Ob namreč kmetje soočili z močnim ko so pleveli že veliki, je učinkovi- tem v civilni iniciativi poudarjajo, da dokument nikoli ni bil obravna- napadom koruzne vešče in glivič- tost herbicidov lahko manjša. van ali potrjen na občinskih svetih omenjenih občin, zato je ostal ne bolezni – fuzarioze. »Koruzna brez demokratične legitimnosti na lokalni ravni, lahko je tudi pravno vešča je gosenica, ki se prehranjuje Razlika v ceni ne odtehta ničen. na storžu in v steblu koruze, kjer dela in pridelka „Župani sicer trdijo, da gre pri dogovoru le za tehnično-usklaje- tudi prezimi, če slednje ni ustrezno valni dokument v domeni države, ki naj ne bi posegal v občinske odstranjeno. Z mulčenjem uničimo Kmetje z ozimno pšenico in piro pristojnosti. A ne glede na formalno oznako ima dokument v praksi gosenice, ki so v ostankih koruze vsako leto zasejejo okrog 30.500 Foto: Mojca Vtič velik vpliv na lokalno okolje in življenje ljudi, zato bi moral biti kot in zmanjšamo tudi tveganje za hektarjev njiv, dobrih 22.000 hek- Timotej Horvat, specialist za poljedelstvo, priporoča setev certifi ci- tak predmet širše javne in politične obravnave, kar pa ni bil,“ pravijo nastanek fuzarioz. Prisotnost gliv tarjev je običajno še ječmena. Po- ranega semena ter izbiro sorte pšenice glede na tip tal. v civilni iniciativi. v krmi, ki proizvajajo mikotoksine, vršine so iz leta v leto podobne, saj Ob tem še spominjajo, da je bila navezava v dogovoru mišljena lahko vpliva na zdravstveno stanje so omenjena žita del kolobarjev, krmne pšenice,« opaža Horvat. V dodatnega dela ali stroškov. »Za kot začasna, saj dogovor omejuje njeno trajanje na največ 30 me- živine,« dodaja Miklavčeva. Zato je obenem pa kmetje druge alter- letu 2023 je bila k shemam kakovo- shemo se tudi že namenja en evro secev po sprejetju državnega prostorskega načrta (DPN) za odsek mulčenje priporočljivo ne glede na native nimajo, razlike so le v izbiri sti dodana tudi kakovost za žita, od prodane tone pšenice, pred- Ptuj-Markovci. Ker dokument, ki bo določil končno traso ptujske način obdelave tal. vrste žita. »Menim, da bo pšenica ki naj bi spodbujala poljedelce k vsem za promocijske aktivnosti, obvoznice, še vedno ni sprejet, postopek pa se vleče že več kot 15 Med priporočljivimi deli ob prip- ostala, saj jo mlinska industrija pridelavi krušnih žit in ajde. Toda vendar če se promocija ne rezul- let, obstaja grožnja, da bi „začasna“ navezava postala dolgotrajna, ravi tal za setev sta tudi podrahlja- potrebuje. Ob tem pridelamo težava za zadržanost kmetov naj tira v denarnem toku proti kmetu, kar po njihovem še dodatno kaže na neutemeljenost vztrajanja pri vanje in drenažiranje, slednje pred- dobre kakovosti. Težava pa je, da bi bili napisani ukrepi, ki jih mora- je brezpredmetna,« še opozarja dogovoru. vsem na težjih tleh. » Priporočamo se kmetje zaradi odkupnih cen in jo kmetje pri pridelavi spoštovati, Horvat. Sta, Ur še dodajanje fosforja in kalija ter količine pridelka odločajo za setev ter odkupna cena, ki ne odraža Mojca Vtič torek  28. oktobra 2025 Aktualno 3 Podravje  Gospodarstveniki o predlogu obvezne božičnice »Če jo država uzakonja, naj jo tudi vsem izplača!« Pogledi podjetnikov na obvezno izplačilo božičnice so različni. Vsi so mnenja, da je treba zaposlene nagraditi, saj soustvarjajo končni poslov- ni rezultat. Manj so zadovoljni z dejstvom, da bo to obveza, še posebej letos, saj se predlog uzakonja tik pred koncem leta. Nemalo jih meni, »Po naših podatkih je da je vlada pol leta pred državnozborskimi volitvami postregla s predvolilnim bombončkom. v preteklosti božičnico izplačevala tretjina podjetij. »Uzakonjanja predvolilnih bom- Enako kot Žerak je na problem 60 odstotkov jih božičnice bončkov ne želim komentirati, visoko obdavčenih plač opozoril ni izplačevalo, ker jim zanimajo pa me viri za omenjena direktor Resede s sedežem v po- poslovni rezultat tega ni izplačevanja,« je poudaril Janez slovni coni Novi jork v Markovcih omogočal. Če bo prišlo do Bedrač, direktor kidričevskega Sil- Damjan Habjanec. V podjetju, ki ga obveznega izplačila, bo to kema z 250 zaposlenimi. »Verjetno vodi, ima delo 85 sodelavcev. Hab- za gospodarstvo močan bi poslovna uspešnost (pred leti je janec je poudaril, da so neobdav- udarec. Na temo božičnice bil termin „božičnica“ celo nezaže- čeni božičnici naklonjeni, »vendar bo še govora in verjetno len) morala biti povezana z uspeš- je način predloga iz mojega vidika tudi vročih debat,« je nostjo poslovanja v tekočem letu, zelo sporen. Obvezna participacija zato je uzakonjanje lahko sporno. ni nič drugega kot kompenzacija povedal direktor družbe Davčna razbremenjenost podob- visoko obdavčenih plač. Sistemsko Boxmark Marjan Trobiš, no kot pri regresu pa bi bila zaže- se to da narediti čisto drugače in tudi predsednik Združenja lena,« je dodal. Povedal je še, da so zagotovo bolje«. Direktor Resede delodajalcev Slovenije. poslovno uspešnost v zadnjih letih je dodal, da so v preteklosti sode- Boxmark v Kidričevem v Silkemu izplačevali, saj je bilo po- lavcem ob koncu leta izplačevali zaposluje 380 sodelavcev. Foto: R. Balen slovanje ugodno. tako imenovano poslovno uspeš- Božičnico oziroma poslovno nost. Pri uzakonjanju božičnice ne gre spregledati dejstva, da je v javnem sektorju zaposlenih 190.000 volivcev. uspešnost so po besedah Večji problem: preveč direktorja v preteklosti obdavčene plače Denar ne pada z neba, tev, saj vsi podjetniki izplačila ne tistim, kar pridelamo. Prihodki ne vplačanih davkov iz gospodarstva izplačevali, in sicer v treba ga je ustvariti bodo zmogli. »Treba je vedeti, da pridejo sami od sebe. Država bo oziroma prispevkov ljudi, ki vplaču- »Božičnico smo že v preteklih gospodarstveniki razpolagamo s medtem božičnico izplačala od zneskih, ki so jih prilagodili jejo v državno blagajno. Zakaj po- glede na poslovni rezultat. letih izplačevali skladno z uspeš- Ptujsko podjetje Murko, ki ga tem država ne da božičnice vsem nostjo poslovanja in fi nančno vodi Matjaž Murko, vsa leta izpla- državljanom – tudi tistim, ki delajo zmožnostjo podjetja, zato obve- čuje božičnico. »Tako kot večina »V Talumu posameznih zakonodajnih predlogov ne moremo v zasebnem sektorju? Mar oni ne zna zakonska ureditev tega pod- vseh podjetij v Sloveniji, ki jim po- komentirati, bomo pa – kot vedno – ravnali v skladu z vplačujejo davkov v državno bla- bolj optimalno prekrmarimo, brez ročja z vidika zaposlenih pri nas ne slovni rezultat to omogoča. Je pa zakonodajo in veljavnimi predpisi,« so v Kidričevem odgovorili gajno?« je poudaril sogovornik in izgube, s solidnim dobičkom. Da bi prinesla bistvenih sprememb,« res, da je višina vedno odvisna od na naša vprašanja. »V Skupini Talum imamo sicer s sindikatom dodal: »Bomo videli primerjavo, bomo lahko delavce neobdavčeno je dejal Marko Žerak, direktor uspeha podjetja in posameznika.« dogovorjeno izplačilo za poslovno uspešnost ob koncu leta, ki se koliko podjetij in koliko državnih nagradili, se mi zdi super. Stimula- podjetij Žerak iz Podlehnika in Ko- Ukrep obveznega izplačevanja bo- izplača v obliki 13. plače, če so izpolnjeni dogovorjeni kriteriji.« organov se bo primorano odpove- cija zaposlenih mora biti.« šaki Maribor. Obe podjetji skupaj žičnice s poenoteno višino Murko dati božičnici.« Tudi direktor enega izmed zaposlujeta več kot 200 sodelav- ocenjuje kot neodgovorno odloči- manjših kidričevskih podjetij meni, cev. »Menim, da obvezno izplačilo Poslovanje se načrtuje da je prav, da se zaposlene nagra- božičnice ne naslavlja ključnega v začetku, ne ob di. »Rade volje, mnogo raje, kot da problema – v Sloveniji so namreč koncu leta plačujem visok davek na dobiček,« prejemki iz dela nesorazmerno vi- je dejal. Pri sedanjem ukrepu ga je soko obdavčeni, zlasti v primerjavi Direktor prevozniškega podje- zmotilo, da se odločitev sprejema z okoliškimi državami. Bolj smisel- tja z 28 zaposlenimi Vladimir Šega pred koncem leta. »Poslovanje se no bi bilo razmišljati o splošni raz- iz Podlehnika odločitev vlade o načrtuje v začetku leta. Mi smo bremenitvi plač, kar bi zaposlenim obvezni božičnici pozdravlja. »To majhen kolektiv, trije zaposleni in takoj prineslo višje neto prihodke, je vsekakor pravilna odločitev, po- ni tako problematično. Drugače ne le ob koncu leta. Predvsem bi tezo vlade podpiram. Resda je bila je v podjetjih s sto ali nekaj sto morale biti nižje plače obdavčene sprejeta na hitro, a nič hudega. zaposlenimi, da se jim konec leta manj, pri višjih pa bi bilo smisel- Doslej se je poslovna uspešnost naloži nenačrtovano fi nančno ob- no uvesti kapico na prispevke za pogosto izplačevala pod mizo, se- veznost. Prepričan sem, da vsak zdravstveno ter pokojninsko za- daj so pogoji, da se lahko uradno gospodarstvenik, ki posluje pozi- varovanje in druge. Če natančneje izplača in prikaže kot strošek.« tivno, za konec leta načrtuje tudi pogledamo strukturo plače, lahko Lastnik in šef picerije Špajza z nagrado za zaposlene. Pozdrav- ugotovimo, da se letno usklajeva- Brega pri Majšperku Jani Vuk vlad- ljam, da je božičnica neobdavče- nje minimalne plače najbolj pozna ni ukrep odobrava. »To je super na, zmotilo me je edino, da se jo je v državnih blagajnah, še najmanj predlog. Obžalujem, da ga niso sprejelo ad-hoc in tik pred koncem pa pri zaposlenih, saj približno dve Foto: P. Lavre uzakonili v začetku leta, ko vsak leta. S tem so marsikoga pripeljali tretjini povišanja pobere država Če bo država zagotovila denar za božičnico v javnem sektorju, bi ga lahko tudi za delavce v zasebnem, gospodarstvenik oblikuje svoj po- v škripce.« prek prispevkov in dohodnine.« menijo delodajalci. slovni načrt. Gledamo, da leto čim Mojca Zemljarič Žetale  Nov župan v Žetalah bo znan že v prvem krogu Matjaž Kopše in Andrej Železnik – kandidata za župana Znano je, kdo se bo v Žetalah pomeril na prvih županskih nadomestnih volitvah, ki bodo 23. novembra, na dan Rudolfa Maistra. Zaupanje večine volivcev bosta skušala pridobiti Matjaž Kopše in Andrej Že- leznik, oba za župana kandidirata prvič in sta nestrankarska kandidata. Po odstopu dolgoletnega in doslej edi- To pomeni tudi realizirati zastavljene ci- izpeljati brez očitkov o korupciji ali drugih nega župana v Žetalah Antona Butolena lje, projekte, predvsem s področja cestne dvomov.« je volilna komisija razpisala rokovnik na- infrastrukture, ki so podprti z državnim Medtem ko je Matjaž Kopše že nekaj domestnih volitev za župana občine Že- sofi nanciranjem. Prioriteta leto dolgega let vpet v lokalno politiko, pa je novinec tale. Do roka za oddajo kandidatur, ki se začasnega mandata pa bo obnova ceste na tem področju Andrej Železnik, ki ga je je iztekel 23. oktobra, sta prispeli le dve proti Majšperku. »Sanacija treh plazov h kandidaturi spodbudil način umeščanja vlogi, čeprav je bilo sprva slišati, da bo na tej prometnici je umeščena v državni vetrnih agregatov na greben Maclja in po- Foto: Občina Žetale zanimanje večje. Kandidaturi sta oddala načrt razvojnih programov, rešujemo še manjkljive informacije o nameri investitor- Županske volitve v Žetalah bodo 23. novembra. Matjaža Kopšeta je predlagal Ro- svetnik in podžupan, ki v obdobju do za- fi nančno konstrukcijo, zagotovo pa je cilj, ja in države, za kar naj bi bilo odgovorno man Gajser in skupina volivcev, Andreja Železnika pa Janez Kojc in skupina volivcev. časnih volitev vodi občino, Matjaž Kopše da prihodnje leto začnemo obnovo.« In tudi vodstvo občine in občinski svet. Kot ter Andrej Železnik. vetrnice? Kopše je že povedal, da ni proti pravi, ni kandidat civilne iniciative: »Sem projekte občine ter ponovno navezati so- uspel, pa pravi, da prihodnjo jesen ne bo Kopše je o kandidaturi javno razmišljal njim, a da jih ne podpira za vsako ceno, se pa vključil v to zgodbo. Moje stališče je delovanje z ostalimi haloškimi občinami v vnovič kandidiral. »Morda bo kdo drug, že kmalu po odstopu Butolena, saj kot je v končni fazi pa je to državni projekt: jasno, absoluten ne vetrnicam na Maclju, skupnih projektih. »Po velikosti smo veliki, kajti kandidati so, tudi mlajši od mene. Ve- dejal, želi v tej sestavi občinskega sveta »Resno pa me skrbi, da niti enega ener- nisem pa proti zelenemu prehodu.« Ob po številu občanov majhni, moramo sode- seli me, da so se mladi vendarle zbudili.« zaključiti mandat. getskega projekta v Sloveniji ne moremo morebitni izvolitvi si želi izpeljati začrtane lovati.« Če na teh začasnih volitvah ne bo Mojca Vtič 4 Podravje torek  28. oktobra 2025 Podravje  Nov pravilnik čez noč: šole presenečene Več avtonomije učiteljev, manj ocen V osnovnih šolah že velja nov Pravilnik o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v osnovni šoli, ki prinaša novosti pri ocenah. Veliko število ocen. Pri predmetih, ki se ravnateljev je ta informacija presenetila, saj vsebine pravilnika sploh niso prejeli. Čeprav so bile spremembe napovedane, so šolniki vseeno izvajajo največ dve uri tedensko, presenečeni, ker nov način ocenjevanja uvajajo dva meseca po začetku šolskega leta. sta po novem obvezni najmanj dve oceni (prej tri), pri predmetih z več kot dvema urama tedensko pa naj- Z novim pravilnikom so možnos- kusa znanja, kar ohranja tudi nov manj štiri ocene (prej šest). Večina ti ocenjevanja po eni strani razširili, pravilnik. »Sistem se je zdaj poru- ocen ne sme biti pridobljena s pi- po drugi strani pa so število pot- šil, saj tisti dan, ko je pisni preizkus, snimi preizkusi znanja. Murko je ob rebnih ocen znižali. »V ponedeljek ne sme biti tudi ustnega ocenje- zjutraj, 20. oktobra, so me sodelav- vanja. Razporede ocenjevanj za tem poudaril, da pravilnik določa le ci in učenci že spraševali o novem prvo ocenjevalno obdobje bomo minimalno število ocen, učitelji pa pravilniku, o katerem so izvedeli morali ustrezno prilagoditi, kar jih lahko pridobijo tudi več, kar je iz medijev, šole pa ga sploh še nis- predstavlja določen organizacijski odvisno od njihovega načina dela mo imele v rokah. Ministrstvo za zalogaj. Če bi pravilnik začel veljati in razporeditve snovi. »Nekateri vzgojo in izobraževanje je sicer na šele z naslednjim šolskim letom, bi učitelji snov razdelijo na manjše spletni strani objavilo glavne spre- se lahko temu izognili. V prvih me- sklope in imajo zato več ocen,« je membe, ki jih prinaša, ne pa tudi secih od uvedbe novega pravilnika pojasnil. celotne vsebine, kljub temu da so bo prav gotovo še nekaj zmede v četrtkovi okrožnici zapisali, da glede usklajevanja ocenjevanj,« je Za en izdelek ocena pri bo pravilnik predvidoma objavljen še dodal Murko. več predmetih v petek, 17. oktobra,« je pojasnil Nekaj več izzivov bo tudi pri Med novostmi je tudi medpred- Robert Murko, ravnatelj OŠ Videm predmetih, ki se izvajajo le eno metno ocenjevanje, kar pomeni, in predsednik Društva ravnateljev uro na teden, kot je npr. etika. V da bo z enim izdelkom mogoče ptujskega območja, ki je pravilnik takšnih primerih lahko hitro zmanj- pridobiti oceno pri več predmetih. poiskal v uradnem listu na spletu. ka dni, namenjenih ustnemu oce- Poleg tega se odslej znanje učenca njevanju znanja. »Če je na primer Zrušen določen red ne sme več ocenjevati s pisnim pre- predmet na urniku ob sredah, pa preizkusov znanja izkusom tri dni pred zaključkom so ob teh dneh načrtovani pisni preizkusi ali dnevi dejavnosti, bo Foto: EK ocenjevalnega obdobja, razen v Pravilnik je že začel veljati, rav- hitro zmanjkalo možnosti za ustno Robert Murko, ravnatelj OŠ Videm, je bil prav tako presenečen, da je nov pravilnik začel veljati dobese- primeru ponavljanja pisnega pre- natelji pa niso imeli dovolj časa, da ali pisno ocenjevanje,« je pojasnil dno čez noč, vendar ga kljub temu pozdravlja. izkusa. bi z njegovo vsebino pravočasno Murko. Sprememba je tudi pri ponavlja- seznanili učitelje in učence. Naj- je učitelj avtonomen pri oblikova- pojasnjuje Murko. Kot primer na- več tako velike teže pri zaključeni nju pisnih preizkusov: ocenjevanje večja težava je po Murkovih bese- Učitelj z več avtonomije nju zaključne ocene določenega vaja učenca, ki ima pri nekem pred- oceni. Učitelji pa praviloma zelo se ponovi, ko je polovica ali več dah v tem, da imajo šole v prvem ocenjevalnem obdobju praviloma pri zaključeni oceni predmeta, ta pa ne predstavlja nuj- metu štiri petke in eno dvojko – v dobro vedo, kakšno je znanje po- učencev oddelka oziroma učne no aritmetične sredine vseh prido- takem primeru bo končna ocena sameznega učenca, saj nam for- skupine ocenjena negativno, med- že določene datume vseh pisnih Kljub nekaterim izzivom Murko bljenih ocen. »Torej, če bo aritme- lahko tudi pet. Enako pa bo velja- mativno spremljanje učenca daje tem ko je bilo doslej za ponavljanje preizkusov in tudi nekatera ustna novi pravilnik pozdravlja, saj bo pri- tična sredina ocen 3,7, bo lahko lo tudi v obratni smeri. »Ena slaba dober pregled nad njegovim na- celega razreda dovolj, da je tretjina ocenjevanja. Tedensko se namreč speval k večji avtonomiji učitelja. V učitelj po novem končno oceno ocena, ki je morda posledica slabe- predkom,« je dodal Murko. ocen negativna. lahko pišeta zgolj dva pisna preiz- pravilniku je namreč zapisano, da zaokrožil navzgor ali navzdol,« ga dne učenca, tako ne bo imela Novi pravilnik znižuje minimalno Estera Korošec Lenart  Kmalu posodobitev športne dvorane Slovenija  Država se spotika ob lastno birokracijo Okna tako dotrajana, da čiščenje Za manj birokracije ter več gradbišč ni več varno Poslanska skupina SDS zahteva izredno sejo državnega zbora, na kateri bodo poslanci razpravljali o tem,kako presekati gordijski vozel gradbenih in prostor- Občina Lenart se pripravlja na posodobitev več kot tri desetletja stare Športne dvo- skih postopkov. rane Lenart v višini dobrih 163.000 evrov. 50.000 evrov bo prispevala država, pre- ostanek pa občina. Slovenija ima ogromno ra- zvojnega potenciala, a se že leta spotika ob lastno birokraci- jo. Poslanska skupina SDS zato predlaga, da država končno prip- ravi enoten zakon, ki bi združil vse zapletene predpise in poe- nostavil življenje investitorjem, občinam in ljudem, ki želijo zgra- diti dom. Današnji sistem prostorskega načrtovanja ni več orodje razvo- ja, temveč ovira, ki ljudi in podje- tja spravlja v obup. »Prostorsko načrtovanje je ujeto v primež birokracije, ki poudarja postopke namesto rešitev. Zaradi nejasnih Foto: Občina Lenart pravil in množice soglasodajal- Lesena okna in vrata ter klima v nja dvorane kot tudi bolj kakovo- dnjo več oken, pa tudi ODT-sistem, cev se roki vlečejo več let, inve- Foto: S. R. Športni dvorani so bili vgrajeni leta stne pogoje za vadbo in nižje izgu- ki služi za odvod dima in toplote stitorji pa izgubljajo potrpljenje,« 1993 in od takrat niso bili zamenja- be toplote in energije. ter prezračevanje objektov, inve- poudarja poslanec SDS Andrej sa gradbenega dovoljenja. izteku roka bi se postopki zaklju- ni. Kot pojasnjujejo na občini, so V sklopu projekta naj bi po inve- sticija podražila. Svetniki so zato Kosi. Poleg tega SDS predlaga, da čili – tisti, ki jih ni mogoče legali- okna tako dotrajana, da njihovo sticijski dokumentaciji (DIIP) zame- v začetku meseca potrdili novi Rezultat tega je, da mladi tež- se razlaga skladnosti objektov s zirati, pa bi se morali odstraniti v čiščenje ni več varno, klimata pa njali 72 oken in ena vrata, predvi- DIIP, po katerem skupna ocenjena je pridejo do stanovanj, občine prostorskimi akti prenese na ob- pol leta. sta zastarela in energetsko manj dena je bila obdelava okenskih in vrednost projekta znaša dobrih izgubljajo vlagatelje, država pa čine, kjer najbolje poznajo teren, Kot poudarja Kosi, bi poeno- učinkovita. Občina je zato aprila vratnih špalet ter ureditev regula- 163.000 evrov, od katerih so v letu stagnira pri velikih infrastruktur- potrebe in ljudi. »Občine so naj- stavitev postopkov prinesla več- oddala vlogo na javni razpis in od cije in servis klimata. Vrednost pro- 2025 predvideni stroški v višini sla- nih projektih. Namesto desetih bližje življenju. Če vedo, kaj in jo pravno varnost, preglednost gospodarskega ministrstva prido- jekta so ocenili na slabih 87.000 bih 87.000 evrov. »Ker imamo v le- zakonov, dvajsetih pravilnikov kje se gradi, bo vse hitreje in bolj in predvsem učinkovitost. Slove- bila 50.000 evrov sofi nanciranja. evrov. Sredstva za investicijo pa tošnjem proračunu zagotovljenih in neskončnih soglasij SDS pred- smiselno,« dodaja Kosi. nija namreč potrebuje sistem, ki Pogodbo za izvedbo del bodo je imela občina zagotovljena v premalo sredstev, bomo manjka- laga enotno digitalno vstopno Pobuda Poslanske skupine gradnjo omogoča, ne pa jo pre- podpisali s podjetjem AJM, ki so ga sprejetem proračunu za leto 2025. joča sredstva zagotovili še v prora- točko, kjer bi investitor ali obči- SDS vključuje tudi novo ureditev prečuje. Manj birokracije pomeni izbrali na javnem razpisu. Kasneje se je, predvsem na račun čunu za prihodnje leto,« pojasnjuje na lahko opravila vse postopke, legalizacij: država bi omogoči- več domov, več delovnih mest in Občina od investicije pričakuje zagotavljanja požarne varnosti, ki župan Janez Kramberger. torej pregled prostorskih aktov, la triletno obdobje za ureditev več življenja v vseh regijah. tako znižanje stroškov vzdrževa- s seboj med drugim prinaša vgra- hb oddajo vlog in spremljanje statu- statusa spornih objektov. Po Sta, Ur torek  28. oktobra 2025 Politika 5 Kidričevo  Za investicije bodo namenili sedem milijonov evrov Kaj bodo v Kidričevem delali v letu 2026? Občina Kidričevo se bo v naslednjem letu zadolžila za dobra dva milijona evrov. Približno polovico vsega proračunskega denarja bodo porabili za investicije. Poudarek je na novih kolesarskih povezavah, izgradnji drevoreda, urejanju športnih in društvenih prostorov... Planirani prihodki proračuna za leto 2026 so zahtevala bodo okrog 200 tisočakov. ga leta nismo zadolževali. Imamo odprtih več 12,49 milijona evrov. Odhodki so 14,5 milijona, Negativno razliko v prihodkih in odhodkih ’front’, čakamo na priložnosti, in ko posamezni kar pomeni razliko dveh milijonov evrov. Skoraj bodo pokrili z zadolževanjem. Prav to dejstvo projekti stečejo, smo pripravljeni na fi nanciranje 55 % prihodkov bodo namenili za naložbe. Naj- skrbi svetnika Mija Sauerja, ki se je spraševal, ali z zadolževanjem. Jasno je, da se skušamo čim večji delež v prihodnjem letu bo za regionalno je smiselno, da vodstvo občine dodatno zadol- manj zadolževati, moramo pa biti pripravljeni, kolesarsko povezavo Ptuj–Poljčane, vredno 2,4 žuje občane. »Ni se treba bati, smo ena najmanj če pride do izvedbenega dela. Predvsem imam milijona, pri čemer sofi nancerski delež znaša 1,8 zadolženih občin v Spodnjem Podravju,« je na tu v mislih kolesarsko stezo, ki je vredna 2,4 milijona evra. Za gasilske domove bodo name- ta pomislek kratko odgovoril župan Anton Le- milijona evrov,« je pojasnil Leskovar in dodal: Foto: DK nili okrog 370.000, še približno 40.000 evrov skovar. »Vedno iščemo možnosti, kje lahko prihranimo. Anton Leskovar več za obnovo društvenih prostorov, za mo- Stroški se na vseh področjih višajo. Upam, da bo dernizacijo cest 300.000 evrov, rekonstrukcija Župan: »Imamo odprtih država izpolnila obljube in dala denar za božični- javne poti Apače bo težka okrog 622.000 evrov, več front!« ce, drugače bi ponovno imeli velik problem. Ne Kidričevski župan ne bo več kandidiral pol milijona od tega zneska bo sofi nanciralo Mi- znam si predstavljati, kako bi svetniki še enkrat Anton Leskovar je vodenje občine Kidričevo prevzel leta nistrstvo za obrambo. Na vrsti je tudi urejanje Svetnica Eva Žunkovič je župana opozorila, dvignili roke za višje cene vrtcev in drugega.« 2010. Naslednje leto mu poteče četrti mandat. Njegova pločnika v Kungoti, posodabljali bodo igrala, naj bo preudaren pri naložbenih načrtih in ga Leskovar je priznal, da se tudi v njihovem pro- odločitev, da zaključi z županovanjem, je in bo najbrž kupili tudi nova. Zelena preobrazba bo prav spomnila na kriminalistično preiskavo zaradi računu manevrski prostor za investicije vedno marsikoga presenetila. Jasno je povedal, da na naslednjih tako zajetno sofi nancirana, pri investiciji, vredni porabe evropskih sredstev ter domnevno spor- bolj zmanjšuje, tekočih stroškov je vedno več. volitvah ne bo več kandidiral. 512.000 evrov, so si zagotovili 429.000 evrov od nih vlaganj v Green lake. Zadovoljen pa je, da imajo v naslednjem obdob- »Avgusta letos sem imel 40 let delovne dobe, ob koncu države. Nakup zemljišč jih bo stal dobrega pol Prvi obravnavi proračuna sledi javna razpra- ju predvidene nove vire fi nanciranja iz naslova mandata bom imel pogoje za upokojitev. Mislim, da smo milijona evrov, zelo velika naložba je prenova va in nato drugo branje, ki je predvideno na nas- komunalnih prispevkov in kasneje nadomestila zelo veliko naredili za občino, ne jaz sam, pač pa celotna športne dvorane Lovrenc, ocenjena na 1,6 mili- lednji seji sredi decembra. za uporabo stavbnega zemljišča: »K sreči lahko ekipa. Zadovoljen sem z vsem, kar nam je uspelo. Občino jona evrov, pri čemer je sofi nancirana približno »Tisti, ki spremljajo vodenje občine Kidriče- tudi zato računamo na investicije in se bo razvoj četrtino tega zneska. vo pod mojim vodstvom, vedo, da smo vsako občine Kidričevo nadaljeval, kot smo si začrtali.« bom zapustil v zelo dobri kondiciji. Želim si, da bi tisti, ki bo Tudi vlaganja v vodovod ostajajo zajetna, leto planirali zadolževanje, a se z izjemo lanske- Dženana Kmetec izbran naslednje leto na volitvah, nadaljeval začete projekte in dobro delo, ki nam je nedvomno prineslo razvoj,« je povedal Leskovar. Na zadnjih volitvah je imel enega protikandidata, Jadranka Školnika. Zdaj, ko je aktualni župan tudi uradno potrdil svoj umik, se bo najbrž začel pravi boj za ta stolček. Pričakovati je kar nekaj kandidatov. Omenja se več imen, tako z levega kot desnega političnega pola. Leskovar pravi, da bodo v SDS izbrali najboljšega možnega kandidata: »V igri so vsaj trije zelo močni in dobri županski kandidati. Končna odločitev pa še ni sprejeta.« Ali se bo popolnoma umaknil iz politike ali bo morda kandidiral za svetnika, še ni popolnoma odločen: »Možno je, da bom ostal na listi in se bom potegoval za svetnika. A nisem še prepričan. Leskovar je sicer četrti župan občine Kidričevo, obenem je tudi doslej župan z največ mandati. Foto: DK Svetniki kakšnih večjih pripomb na prvi predlog proračuna za leto 2026 niso imeli. Majšperk  Z oktobrske seje občinskega sveta Lenart  Zeleni projekt v izvedbo že letos Sprehajalce motijo lipove veje Več površin za rekreacijo Tudi Lenart je preko ministrstva za naravne vire in pros- Točka pobude in vprašanja na občinskih sejah je priložnost, ko svetniki na pobudo občanov ali lastno iniciativo tor pridobil evropska sredstva za t. i. zeleni projekt, ki je zastavijo vprašanje občinskemu vodstvu. V majhnih občinah so te najpogosteje s področja cestnega vzdrževanja, v ocenjen na pol milijona evrov. Majšperku pa je neka občanka ali občan predlagal tudi, da se obrežejo lipe ob pločniku, saj da z vej, ko dežuje, kaplja. Razpršen je na šest lokacij, ki so med seboj povezane. Kot poja- snjujejo na občini, je trend povečevanja števila prebivalstva v občini Osrednja točka oktobrske seje nesporen, veliko je mladih družin. Posledično se soočajo s porastom majšperških svetnikov je bil re- potreb za izgradnjo ustrezne infrastrukture tudi na področju športa, balans proračuna, s katerim so rekreacije in gibanja. dokončno uredili odhodke in pri- Projekt Zasnova zelene infrastrukture Lenart je skupno vreden hodke letošnjega leta. Med večjimi dobrega pol milijona evrov, od tega naj bi dobro polovico pokrili iz projekti leta 2025 ostajajo gasilski evropskih sredstev, preostalo pa bo zagotovila občina. V sklopu pro- dom Stoperce, letos zanj namenja- jekta načrtujejo ozelenitev površine ob vodotoku Globovnica, pove- jo 266.000 evrov, 138.000 evrov zavo med Jurovsko in Mariborsko cesto z novo makadamsko potjo so namenili za postavitev sončnih in po potrebi lesenimi potmi na kolih, ureditev poti z drevoredom elektrarn, 460.000 evrov za grad- od ŠRC Polena do Račjega gaja, kjer načrtujejo tudi počivališče s klo- njo pločnikov in modernizacijo pmi in informativnimi tablami, ozelenitev poti od OŠ Lenart do ŠRC občinskih cest, uredili so tudi in- Polena in postavitev klopi za počitek, čiščenje in ureditev povezave frastrukturo v novem naselju (3. med Domom starejših občanov Lenart in pokopališčem ter ozele- faza). Iz proračuna pa je izpadel Foto: Mojca Vtič nitev parkirišča pri pokopališču in parkovno ureditev pri OŠ Lenart. Muzej Breg, saj da občina ni bila Na oktobrski seji so svetniki obravnavali rebalans proračuna 2025, že naslednji mesec pa bodo obravna- »Izvedbo projekta moramo začeti še v tem letu. Trenutno pridobi- uspešna na razpisu. Župan Sašo vali predlog proračuna za leti 2026 in 2027. vamo dokumentacijo za razpis za izvajalca. Dela na vodotokih bi mo- Kodrič je predstavil tudi novo po- rali namreč zaključiti do marca, saj kasneje na teh območjih gnezdijo dobo otroških igrišč v Stopercah pobude občanov. Izpostavila je, da na sicer uspešen koncert Vlada amfi teatra, za katerega menim, ptiči, zato posegi niso več mogoči,« pojasnjuje župan in dodaja, da in na Ptujski Gori. »Izkušnja in vo- se pešci v Majšperku pritožujejo Kreslina, ki pa ga je zaključila ne- da je ključen.« Kodrič je odgovoril so del vodotoka Globovnica sicer že očistili v sodelovanju z direkcijo dilo za naprej je, da ko snujemo zaradi vej lipovega nasada, ki sega- vihta. Župan je odvrnil, da so že še na nekaj drugih vprašanj, tako za vode. objekte, mislimo tudi na senčenje jo na pločnik, s katerih nato nanje razmišljali o tej rešitvi tudi v okvi- naj bi v kratkem uredili ograjo mo- hb in zasaditve. Slednje bo izvedeno v kaplja, ter da si predvsem starejši ru projekta zelene infrastrukture, stu v Stopercah proti športnemu kratkem,« je dejal. Svetniki so po- občani želijo postavitev klopce vendar da predlog ni ustrezal kri- igrišču, pregledali ograjo mostu v trdili še sofi nanciranje dejavnosti na poti do trgovine, na kateri bi si terijem. »Poskusno bomo postavili Sestržah, o cesti Pesjak–Kališe pa prve pomoči v osnovni šoli. lahko odpočili. Dušan Mesarič je člen občinskega šotora, predvsem je župan dejal, da ni med priorite- Štajerski tednik - îDVRSLV]QDMEROMxLPLUHJLMVNLPL]JRGEDPL Pri besedi svetnikov je dolgole- predlagal postavitev nadstreška da preverimo ustreznost, obenem tami za asfaltiranje. na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www..tedniik..sii tna svetnica Anka Hertiš prenesla v šolskem amfi teatru ter spomnil pa si ne želimo zastreti pogleda iz Mojca Vtič 6 V središču torek  28. oktobra 2025 Podravje  Škode po divjadi ustvarjajo konfl ikte med kmeti in lovci Ko se v strokovne odločitve vmeša politika, posledice niso dobre za nikogar Foto: Freepik Škode po divjadi, predvsem divjih prašičev, se na območju Haloz po oceni kmetov Divji prašič povzroči 60 % celotne škode po divjadi v zadnjih letih povečujejo. Številni pa škod niti ne prijavijo, saj da jih ne dobi- jo poplačanih ali pa z izplačilom škode ne želijo bremeniti svoje lovske družine. Vrsta divjadi 2020 2021 2022 2023 2024 Kmet iz Zgornje Pristave Matjaž Muzek se v izogib škodam sprašuje: »Naj kmetje Divji prašič 268.563 € 505.140 € 464.298 € 572.414 € 346.414 € svoje kmetije in njive spremenimo v utrdbe? To bi moral biti zadnji korak, prvi je Jelenjad 250.253 € 283.492 € 344.461 € 360.399 € 241.735 € Ostalo 20.260 € 27.576 € 17.522 € 20.324 € 16.593 € zadosten odstrel.« Skupaj 539.076 € 816.208 € 826.281 € 953.137 € 604.742 € Vir: ZGS Število divjih prašičev tudi zara- di ugodnih vremenskih in prehran- nalogo, a svojo nalogo morajo Odstrel divjega prašiča ravan (Dravsko, Ptujsko, Središko Stroka potisnjena na stran, slišani pa skih pogojev zadnja leta narašča, opraviti tudi kmetje. Verjamem, narašča tudi odstrel, a škode se da imate veliko drugega pame- se je podvojil polje) do obronkov Slovenskih »facebook komentatorji« in Dravinjskih goric, od leta 2020 ne zmanjšujejo. Posledično med tnejšega dela, vendar tudi lovci Odstrel divjega prašiča se je na podvojil. Leta 2023 so lovci upleni- Ptujska območna enota KGZS je gostila posvet o škodi, ki jo kmeti raste nezadovoljstvo, toda smo društvo, smo prostovoljci. Ne območju ptujsko-ormoškega lo- li 921 divjih prašičev, na ravni Slo- divjad, predvsem divji prašič, povzroča na območju ptujsko- predsednik Lovske zveze Sloveni- moremo le prelagati odgovornosti vsko upravljavskega območja, ki venije skoraj 20.000. »Številke so ormoškega lovsko-upravljavskega območja. je Alojz Kovšca pravi: »Žal morate drug na drugega.« Dodaten izziv povezuje 23 občin in se geograf- višje zaradi sprememb zakona, ki Ne lovci in ne kmetje si ne želijo iztrebiti divjega prašiča, v danih razmerah kot dober gos- je tudi starostna struktura lovcev, sko razteza od Zgornjesotelskega so omogočile nočni lov, prav tako cilj je populacijo znižati na raven, ki bo ohranjala genetski podar skušati zaščiti svoje premo- ki je še višja od povprečne starosti gričevja z Rogaško Slatino in Roga- so lovske družine stimulirane za rezervoar in bi bila torej vzdržna za sobivanje v skupnem ženje. Lovci bomo opravili svojo kmetov, in znaša 59 let. tcem preko Haloz, skozi Dravsko odstrel nad kvoto, dejstvo pa je, prostoru. Trajnostno gospodarjenje je potrebno tudi s preostalo divjadjo in predvsem zvermi. »Škode se povečujejo tudi zaradi zveri, namreč jelenjad se združuje v večje črede Foto: MV zaradi naravne zaščite pred plenilci, posledično na manjših območjih nastajajo večje škode. Večina ljudi razume problem zveri, a so tiho. Politika se zgane le na pritisk. Če ste tiho, niste javnost. Tisti, ki so glasni, pa čeprav jih je malo, postanejo javnost. Vidite lahko, kako daleč seže njihov vpliv – tako da je bil ustavljen odstrel 200 medvedov. Če se v upravljanje z divjadjo in zveri vmeša politika, stroka pa pri tem nima besede, potem se sprejemajo stihijski ukrepi, ki niso za nikogar dobri, niti za živali,« pravi Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije. Meni, da politika dela napako, ko stroko postavlja ob stran ter daje glas tistim, ki se s skrbjo in upravljanjem divjadi in zveri ne ukvarjajo profesionalno. »V očeh mnogih pa vedo vse, čeprav imajo znanje le z interneta, facebooka in še od kod drugod.« Foto: D. Cek Divji prašiči povzročajo kmetom v Spodnjem Podravju največ škode. torek  28. oktobra 2025 V središču 7 Slovenija  Evropska unija v pripravi novih pravila za voznike Škode zaradi divjih živali je vedno več Odvzem dovoljenja v eni državi pomeni, Anton Stopnišek »Če ne bi imel ograje okrog zelenjavne njive, da ga izgubite povsod ne bi pridelal ničesar. Opažam, da se škode povečujejo, predvsem na račun divjih svinj, je pa ne prijavljam, ker tako nima pomena. Predstavniki Evropskega parlamenta in držav članic pripravljajo nekaj sprememb Odstrel divjih prašičev je očitno premajhen ali pri vozniških dovoljenjih, vsa pa za slovenske voznike niti niso večja novost. Med pa je populacija preštevilna.« novostmi sta mobilno oziroma. digitalno vozniško dovoljenje in najmanj dveletna poskusna doba za nove voznike, sprememba je tudi pri odvzemu dovoljenja. Foto: MV Mitja Širec »Največ škode beležimo zaradi divjih prašičev, ki nam preorjejo celotne travnike. Žal je površin preveč in jih ni mogoče zaščititi. O škodi sem že večkrat obvestil lovce, ki škodo delno poravnajo z delom – ravnanjem travne ruše, semenom, vendar pa je trava uničena. Iz leta v leto so škode obsežnejše in tudi pogostejše.« Foto: MV Avgust Pulko »Največje težave so na travnikih, divje svinje 20 arov zmeljejo v nič. Koruzo imam na drugem koncu, tam pa je prisoten jazbec, ki Foto: J. Klobučar podira koruzno in je mlečno koruzo. Ob tem Na cestah Evropske unije vsako leto umre več tih (z ustrezno usposobljenostjo), avtobus pa pri sem si rekel, da ko so mi lani divje svinje veliko kot 20 tisoč ljudi, več kot 110 tisoč pa jih utrpi hude 21 letih. Države lahko dovolijo vožnjo tudi 17-letni- zorale, sem bil tiho, letos pa ne bom. Prav tako poškodbe. Strokovnjaki opozarjajo, da so številne kom, če so v spremstvu izkušenega voznika. Sis- ni mogoče od nas, kmetov, pričakovati, da bomo tragedije posledica neodgovorne vožnje in nee- tem vožnje s spremljevalcem bo tako prvič uveden zagradili travnike, saj jih niti ne smemo zaradi notnega kaznovanja nevarnih voznikov. Ključno na ravni celotne Unije. prehodov ostale divjadi. Na posvet sem prišel, sporočilo nove evropske zakonodaje je jasno, voz- Kar za naše voznike niti ne bo velika novost. Že da slišim, ali bodo kakšne novosti.« niki, ki so zaradi hudih prekrškov dokazano nevar- zdaj lahko pridobijo dovoljenje za kategorijo C, za Foto: MV ni, ne smejo več sesti za volan nikjer v EU. vozila, katerih skupna masa presega 3500 kilogra- mov in imajo največ devet sedežev. Pogoj je že Izidor Štajnberger Digitalno vozniško dovoljenje predhodno pridobljeno vozniško dovoljenje za ka- v korak s časom tegorijo B. Potrebna dopolnjena starost je 21 let ali »Vsako leto nam divji prašiči zorjejo nekaj 18 let s temeljno kvalifi kacijo. Podobne starostne hektarjev travnikov, ne vem, kako naprej. V Tako v Evropskem parlamentu in državah člani- omejitve veljajo za druge »tovorne« kategorije, teh dneh, ko bi lahko še en odkos naredil, imam cah pripravljajo dogovor o posodobitvi pravil izdaje pri avtobusih kategorije D pri nas že velja pogoj, ponovno zorano. Kaj naj naredim? Ob tem se vozniških dovoljenj. Glavna novost naj bi bilo digi- da ima voznik najmanj tri leta staro vozniško do- talno oziroma mobilno vozniško dovoljenje, ki ga srečujemo še s škodami zaradi vran, ki nam voljenje za kategorijo B ali vozniško dovoljenje C bo mogoče hraniti na pametnem telefonu v obliki uničujejo silose, bale. Letos imam že 20 bal, ki so oziroma D1, predpisana starost je 24 let ali 21 let s digitalne denarnice. Za njegovo uvedbo bodo ime- jih vrane naluknjale in so posledično zanič. Lovci temeljno kvalifi kacijo. le države pet let in pol časa, vozniki pa bodo lahko so vrane skušali odstreliti, vendar neuspešno. Ne še vedno zahtevali fi zično kartico. vidim več rešitve.« Enotne sankcije za hude Evropski poslanci verjamejo, da bo digitalizacija Foto: MV poenostavila administrativne postopke in poveča- prekrške la preglednost. A strokovnjaki opozarjajo, da mora Dogovor med državami članicami predvideva, biti digitalna rešitev dostopna vsem, tudi starejšim da bo začasni odvzem vozniškega dovoljenja veljal da so številke odlova višje, ker je šitve. »Lovci s prihodki od prodaje govorjeni njivi zasadi pas s koruzo, voznikom, ki pametnih telefonov ne uporabljajo. v vseh državah EU, ne glede na to, kje je bil stor- divje prašiče zaradi večjega števila mesa in članarinami nismo kos od- ki je prašičem slajša, se s kmetom Poskusna doba in ničelna toleranca jen prekršek. Pravilo se bo uporabljalo za najhujše vrste tudi lažje odloviti. Divji prašič škodninam, ki jih je treba izplačati. že vnaprej dogovori za izplačilo kršitve, na primer prekoračitve hitrosti za več kot je namreč izjemno uspešna živalska Treba je spremeniti način izplačil škode, ob tem pa se pusti nekaj- do alkohola 50 kilometrov na uro, vožnjo pod vplivom alkohola vrsta, saj se je znal prilagoditi vsem škod, ki povzročajo konfl ikt med metrski prostor do gozdnega roba, Za nove voznike bo uvedena najmanj dveletna ali povzročitev smrti in hudih poškodb zaradi ma- življenjskim razmeram, ima visok lovci in kmeti. Rešitev bi bila obliko- kjer lahko lovci postavimo svoje poskusna doba (tak status imajo mladi vozniki pri lomarnosti. reproduktivni potencial, obenem je vanje sklada za izplačilo odškodnin objekte. Če je zorano do gozdnega nas že zdaj), v kateri bodo veljala strožja pravila Pri zdravniških pregledih pa so mnenja različna. zelo učljiva žival,« opaža Izidor Coj- za škodo po divjadi. Tako bi lovske roba, ne moremo lovci storiti nič. glede alkohola, uporabe varnostnih pasov in te- Tako nekateri menijo, da omenjena samoocena ni zer iz Zavoda za gozdove Slovenije. družine koncesnino namesto v Na ta način bi divjega prašiča zadr- lefonov med vožnjo. Evropski parlament države primerna zamenjava za zdravniški pregled, saj voz- občinske proračune in v državno žali na nekem območju in ga tudi članice spodbuja k politiki ničelne tolerance do al- niki pogosto precenijo svoje sposobnosti, na drugi Država skrbnica divjadi, blagajno, kot to sedaj počnejo, lažje odlovili.« Opazka predstavni- kohola in drog. strani pa razlike med državami in kulturami vplivajo a se odgovornosti vplačale v sklad. Država bi bila nato ka KGZS Andreja Andolška je bila, Pred izdajo prvega dovoljenja bo obvezen zdrav- na spoštovanje prometnih pravil in na pripravlje- spretno izogiba obvezana, da sklad popolni, nav- da bi morali ta ukrep najprej uskla- niški pregled, ki vključuje preverjanje vida in delo- nost voznikov, da se sami izločijo iz prometa. sezadnje se je država razglasila za diti s pristojnimi na kmetijskem mi- vanja srca in ožilja. Države pa bodo smele ta pre- Tako naj bi uvedba pregledov učinkoviteje od- V izogib konfl iktom med kmeti skrbnika divjih živali, odgovornosti nistrstvu oz. agenciji za kmetijske in lovci sta Lovska zveza Slovenije pa se izogiba.« trge, da kmetje ne bi imeli težav pri gled delno nadomestiti z obrazci za samooceno ali krivala voznike, ki niso več sposobni varne vožnje, alternativnimi ukrepi. skupni evropski, vsaj minimalni standardi pa bi bili in Sindikat kmetov Slovenije pred uveljavljanju subvencij. »Če enega korak naprej, a kaj, ko jih morajo nekatere države časom podpisala sporazum o so- Novi načini lova na preprostega ukrepa ne moremo Pomanjkanje poklicnih voznikov šele doseči. delovanju, kar je svojevrsten do- divjega prašiča v izvesti zaradi administracije, po- sežek. Nekateri lovci naj bi zaradi tem smo nora država. Gre za pre- in nove starostne meje Znanje za volanom ne tega dejanja zahtevali celo odstop sodelovanju s kmeti ventivni ukrep tudi v luči afriške Da bi zmanjšali pomanjkanje poklicnih voznikov, sme zastarati predsednika zveze lovcev, saj da so Za preprečevanje škod po div- prašičje kuge, kjer je vrag odnesel bo po novem mogoče voziti tovornjak že pri 18 le- kmetje nasprotniki zelene bratov- jem prašiču, slednji namreč povzro- šalo. Zakone piše človek in jih je Za varno vožnjo bi bilo ob sedanjem staranju ščine. »Mi lovimo na vaši zemlji, vi či dve tretjini škod, pa predsednik vedno možno spremeniti,« je jasen prebivalstva tako rekoč nujno uvesti sistem vseži- ste odvisni od nas. Kdor ima kogar- Zveze pravi, da je treba poiskati Kovšca. V isti sapi je tudi spodbudil vljenjskega izobraževanja voznikov, po katerem bi koli za nasprotnika, je bedak. Sku- nove načine lova, saj da je divji pra- predstavnike kmetov, zbornico, da na deset let opravljali osvežitveni tečaj. Na ta način paj moramo najti ustrezne rešitve; šič pametna žival, ki se hitro uči, in ta ukrep predlaga v državni svet. bi lahko zmanjšali število nesreč in tudi visoke druž- če jih mi ne bomo, kdo jih bo,« je da marsikateri ukrep ali način lova »Če drug drugemu zgolj pripovedu- bene stroške prometnih tragedij; v Sloveniji so ti komentiral Kovšca. In v Podlehniku danes ni več primeren. »Opazili pa jemo in ne gremo z zahtevo naprej, stroški lani znašali več kot dve milijardi evrov. predsednik lovske zveze in nekda- smo, da so določene sorte koruze se ne bo zgodilo nič.« Čeprav je kar nekaj teh novosti že del našega nji predsednik državnega sveta ni divjemu prašiču okusnejše kot dru- Kot je bilo razumeti, je sedaj na pravnega sistema, pa bo morala tudi naša država ostal le pri besedah, predlagal je re- ge. Predlog bi torej bil, da se na do- potezi KGZS v sodelovanju z dru- na določenih področjih povečati skrb za varnost, gimi organizacijami, da pripravi saj promet niso le ceste, avtomobili ali tovornjaki, Škoda po divjadi v letu 2024 v ptujsko-ormoškem LOU ustrezne predloge, rešitve in sku- temveč tudi človeške zgodbe, pogosto zaradi ne- ša preko državnega sveta rešitve sreč in smrti prekinjene veliko prezgodaj. Bo pa Vrsta Srnjad Mufl on Divji prašič Ostala divjad Skupaj približati slovenskim odločeval- uveljavitev nekaterih sprememb tudi priložnost, da Škoda 1.030 € 200 € 14.231 € 430 € 15.891 € cem. poenostavimo naše postopke in zakone. Vir: ZGS Mojca Vtič Foto: Policija A. Zupančič 8 Podjetništvo torek  28. oktobra 2025 Spodnje Podravje  Obrtnice in podjetnice o svojem delu Ženske, ki dajejo poseben pečat obrtništvu in podjetništvu Strokovni forum WIB kluba Podravja pri OOZ Ptuj naj bi postal tradicionalen vsakoletni dogodek, ker podjetni- ce in obrtnice želijo prav tako aktivno delovati in premikati meje v razvojnem pogledu na vseh področjih, hkrati pa poslovno in osebnostno rasti. Letos jih je oktobrski strokovni benem podjetju povedala Sabina forum Žensko podjetništvo pove- Kelenc. zal kar 210. Delež vključenih v član- stvo OOZ Ptuj raste, trenutno jih je Za dober kruh se je treba 16 %. Skoraj ni področja, kjer ne bi potruditi uspešno delovale in navdihovale. Suzana Arnečič – Zamuda, Kruh Stranke pridejo, če sta pri Kovači iz Cirkulan, pravi, da je storitev in ponudba njena podjetniška zgodba morda kakovostni bolj enostavna od drugih. Podjetje je prevzela od svoje mame, ki je to Urška Vincek ima optiko Špeg- dejavnost tudi začela. Ukvarjajo se larija v Markovcih. Že po osnovni s peko kruha na tradicionalen na- Foto: Črtomir Goznik šoli se je odločila za izobraževanje čin v kmečki peči na drva po klasič- Urška Vincek, optika Špeglarija, Markovci. „V optiki Špeglarija lahko v optiki, fakulteto za optometrijo nem postopku. Kruhe pečejo samo stranke izberejo tisto, kar potrebujejo za izboljšanje svojega vida. je končala v Zagrebu. Markovci iz osnovnih sestavin, brez aditi- Opravljamo tudi brezplačne preglede vida.“ so njena tretja lokacija, začela je v Foto: Črtomir Goznik vov. „Ker je bil moj začetek lažji, Mariboru, 10 let je delala v Ljublja- Sabina Kelenc, Gradbena dela Kelenc, Zamušani: „Stranke danes ve- sem se lahko osredotočila na po- podjetje, kjer delamo samo družin- tudi domače kekse, tudi te v krušni ni. „V tako malem okolju je težje liko povprašujejo po hišah na ključ.“ sodabljanje proizvodnih procesov, ski člani, poprijeti je treba za vsako peči na drva. Na teden spečemo začeti. Spodbujajo te bolj domači, ki olajšajo delo pekom. V podjetju delo. Tudi prej je bilo tako. Pečemo do dve toni kruha. Delujemo dokaj nato pa se moraš širiti. Stranke pri- macije o vsem, kar zadeva obrt in ti kakšno besedo na gradbišču. Na delam vse. Četudi sem direktorica, samo tri vrste kruha, ob praznikih lokalno, od Cirkulan prek Ptuja do hajajo z vseh koncev, veliko jih je z podjetništvo. WIB klub Podravja, začetku je bilo tudi meni težko. tudi čistim. Smo majhno družinsko pa še tudi kakšne kruhe. Pečemo Ormoža, ker to zmoremo. Povpra- Ormoškega, tudi Ptujčani radi pri- kjer je članica odbora, pa je po- Izkušnje so prinesle svoje, neza- ševanje je sicer večje, a trenutno hajajo. To je pozitivno, če bi bila op- memben tudi zaradi druženja. upanja in nespoštovanja skoraj- ne načrtujemo širitve. Delamo to- tika na Ptuju, bi bilo verjetno malo da ni več ali zelo malo. Tudi zato, liko, kolikor zmoremo. Moko nam težje prodreti na trg zaradi močne Tudi v gradbeništvu ker je na odgovornih mestih na dostavljajo lokalni dobavitelji, zelo konkurence. Mislim, da je to pred- ne gre več brez ženske gradbiščih vse več žensk, ker smo dobro sodelujemo z mlinom Koro- nost, da sem optiko odprla v Mar- kovcih. Pri nas lahko ljudje izberejo energije strokovno podkovane in poznamo šec, Mlinopekom Murska Sobota. dejavnost. Delamo za lastni trg in Domači kruh je drugačen, ved- tisto, kar potrebujejo za izboljšanje Sabina Kelenc dela v družin- stranke. Večinoma gradimo hiše no več ljudi povprašuje po njem. svojega vida, v celoti se posvetimo skem podjetju Gradbena dela Ke- in večstanovanjske objekte, naj- Je dobrega okusa, ohrani se več vsaki stranki posebej, da tudi z izbi- lenc v Zamušanih. Ustanovil ga je več na Štajerskem. Stranke veliko dni, prileže se k mesu, namazom, ro očal poudarijo svojo osebnost. njen oče. V njem je zaposlena od povprašujejo po hišah na ključ, ker sladkemu, slanemu. Zelo ga spoš- Kakovostna storitev in ponudba leta 2016, ko je začela tudi študij ljudje danes več nimajo časa, niti tujem, ker je treba vložiti veliko pa sta tisto, kar pripelje stranke. gradbeništva. Prej je bila v pravu, a energije, da bi se sami ukvarjali z truda, če hočeš, da uspe. To moraš Pogodbo imam tudi z ZZZS Slo- se je kmalu bolj videla v družinski vsem, kar zahteva takšna gradnja, delati tudi z ljubeznijo. Ta poklic je venije za dobavo pripomočkov za zgodbi. Fokus njenega dela je v pa- zato se odločijo za enega izvajalca, zelo težak. Četudi je pretežno moš- izboljšanje vida v breme obvezne- pirologiji. „To je priprava različne ki bo izpolnil pričakovanja glede ki, ga pri nas opravljamo ženske. ga zdravstvenega zavarovanja,“ je dokumentacije, ponudb, gradbe- njihovega novega doma. Mladim bi Delo je nočno, to moraš s poklicem njena podjetniška zgodba. nih knjig in drugih dokumentov, priporočila, da se odločijo za delo v Foto: Črtomir Goznik sprejeti, sicer tega ne moreš dela- Podporno okolje ocenjuje kot vezanih na gradnjo. V tej branži je gradbeništvu, če jih to veseli. Delo Suzana Arnečič – Zamuda, Kruh pri Kovači, Cirkulane: „Domači kruh ti,“ pa je o svojem delu povedala dobro, OOZ Ptuj pa je tisti naslov, najtežje to, da se morajo ženske in služba se najdeta povsod,“ pa je je drugačen, vedno več ljudi povprašuje po klasično pečenem kruhu, Suzana Arnečič – Zamuda. kjer lahko dobiš kakovostne infor- kar boriti, biti glasne, če želijo ime- o svojem delu v družinskem grad- po kruhu iz osnovnih surovin, brez aditivov.“ MG Slov. Bistrica  Zahtevno jubilejno leto za Impol Proizvodnja zaostaja, poslovni rezultat še neznanka V Podravju med velikimi gospodarskimi družbami, prav gotovo pa na področju predelave aluminija, izstopata Talum in Impol. Slednji letos obeležuje 200 let delovanja ter s tem razvoja od majhne delavnice do družbe z več kot 2.400 zaposlenimi v treh državah. Vodstvo Impola je 200 let de- naročila prevzeta, ali bodo morda prilagajamo razmeram na trgu oz. Zagotovil pa je, da bodo tudi leto lovanja tovarne konec oktobra sledila še kakšna dodatna presene- dajemo poudarek programom z 2025 končali pozitivno. Lani je sku- obeležilo s poslovnimi partnerji, čenja, ki bodo vplivala na stroške. večjo dodano vrednostjo. Količine pina ustvarila 923 milijonov evrov ki so v Slovensko Bistrico prišli iz Sicer pa je obseg proizvodnje 10 % bodo nižje, o številkah še ne mo- prihodkov in leto zaključila z 21 mi- vse Evrope. Glavni izvršni direktor nižji od načrtov, tudi zato, ker se rem govoriti,« je dejal Kolmanič. lijoni evrov čistega dobička. podjetja Andrej Kolmanič jim je predstavil vizijo podjetja do leta 2030. Slednjo prilagajajo trendom, to je trajnostnemu razvoju in varo- Foto: Mojca Vtič vanju okolja, avtomatizaciji in digi- Glavni izvršni direktor podjetja Andrej Kolmanič talizaciji, seveda pa tudi političnim razmeram v svetu. Zaradi 50 % ca- Impol in Talum sta sodelovanje ohranimo. Močna po- rin v ZDA in izgube ruskega trga so primorani iskati nove priložnosti, partnerja, ne konkurenta zicija, ki jo imamo na področju alu- minija v podravski regiji, je ključna obenem se soočajo s pritiski tur- Med poslovnimi partnerji Impo- – ne le v poslovnih povezavah, ških in kitajskih dobaviteljev. la, ki zaključuje deseterico največ- temveč tudi na področju raziskav Leto 2025 je tudi za Impol, ki je jih slovenskih izvoznikov po po- in razvoja. Večji smo, lažje tudi do- pred dvema letoma prvič presegel datkih Financ, je tudi Talum. Druž- segamo premike na sistemskem milijardo evrov prihodkov, izjemno bi v razmiku 20 km nekateri vidijo nivoju. Le s sodelovanjem lahko zahtevno. Zaradi gospodarskih kot konkurenta, predvsem na premagujemo konkurenco v tuji- razmer rezultata po tem obdobju področju delovne sile, a na drugi ni, saj vemo, da stroški energije in niso ponovili, previdni pa ostaja- strani sta povezani v pilotnem ra- dela niso konkurenčna prednost, jo tudi pri napovedih za letošnje Foto: Mojca Vtič zvojnem centru za napredne lahke na kateri bi lahko gradili,« pravi poslovno leto. »Rezultati še niso Družba Impol, katere temelji so osnovani na izdelavi bakrenih izdelkov, je jubilej obeležila z zaposlenimi materiale, kjer sodeluje še Univer- predsednik uprave Taluma Marko jasni, pred nami je še celotno če- v okviru Impoliade, pripravili so koncert, namenjen širši javnosti, sedaj so gostili srečanje s poslovnimi za v Mariboru. »Družbi sodelujeta Drobnič. trtletje, bomo videli, ali bodo vsa partnerji, pripravljajo še izdajo monografi je ter srečanje z upokojenci. na več področjih in želimo si, da to Mojca Vtič torek  28. oktobra 2025 Politika 9 Markovci  Kam vse gre občinski denar? Župan: »Proračun ni vreča brez dna« Na seji, kjer so svetniki obravnavali osnutek dvoletnega občinskega proračuna za leti 2026 in 2027, je bilo slišati kup vprašanj in pripomb. Markovski svetnik David Gabro- za tradicionalni prireditvi žetev in svetniki v proračunih pogrešajo vec je ob pregledu pripravljenega košnjo pa zgolj po 700 evrov. »Ta tudi investicije v zunanje športne dvoletnega proračuna 2026 in sredstva bi se lahko nekoliko zvi- površine v Markovcih, predvsem 2027 vprašal, zakaj občina name- šala, saj je v organizacijo vloženih še eno igrišče in atletsko stezo. Da- nja denar ZRS Bistra Ptuj. »Občina veliko aktivnosti,« je poudaril. nila Kostanjevca pa je poleg vpra- od raznih strategij in načrtov nima Vrtačnik in še nekateri drugi šanja prenove stropa v bukovski prav nobene koristi. 3.000 evrov letno bi lahko namenili za kaj dru- gega,« je poudaril. Ob tem se je obregnil tudi ob postavko vzdrževanje športne in- frastrukture na Ptujskem jezeru v višini 30.000 evrov letno, za katero meni, da je sploh tam ni. »Plačuje- mo nekaj, česar sploh ne vidimo. Foto: EK Če so to pomoli, ne vem, vendar Na zadnji seji v Markovcih so svetniki postavili kar nekaj vprašanj in pomislekov glede predlogov prora- to ni športna infrastruktura. Poleg čunov za leti 2026 in 2027. tega se s teh pomolov ne sme nič splaviti,« je dodal. Foto: EK dvorani za 32.000 zanimalo še, kaj sredstva pa omejena. Ob tem je Ob tem je poudaril, da je občina Župan Milan Gabrovec je glede občina namerava urediti v kletnih dodal, da je predlog proračuna za še vedno zelo socialno naravnana, sofi nanciranja Bistre pojasnil, da Občina brez kredita prostorih občinske zgradbe. Kot je leto 2026 rezultat tehtnega premi- saj za različne subvencije in pomo- občina brez načrtov in strategij ne razvidno iz proračuna in pojasnila sleka in usklajevanja med številni- či na letni ravni namenja več kot more delovati, glede Ptujskega je- Proračun občine Markovci za leto 2026 predvideva 5,7 župana, bo občina uredila prostor, mi pobudami. 300.000 evrov. »To je velik stro- zera pa, da so del revitalizacije ob- milijona evrov prihodkov in 7,3 milijona evrov odhodkov, ki ga bodo namenili Društvu po- »Letos smo prejeli res ogromno šek, ki ga mnogi sploh ne opazijo. močja jezera, za kar morajo imeti v razliko v višini 1,6 milijona evrov bo občina pokrila s prenosom deželskih žena občine Markovci, vlog, želja in najrazličnejših zah- Nekateri občani še vedno mislijo, proračunu zagotovljena sredstva. sredstev iz prejšnjega leta. v drugem delu, kjer je bil nekoč tevkov. Če bi bil proračun večji za da je občina socialna ustanova in Davidu Gabrovcu se prav tako Med večjimi investicijami za leto 2026 so priprava projektne arhiv, pa bo verjetno vinoteka ozi- pet milijonov evrov, bi bil še vedno bi morala pokriti vse stroške, ki jih ne zdi smiselno, da bi namenjali dokumentacije za kolesarsko stezo iz Markovcev proti roma družabni prostor. premajhen,« je poudaril. Po njego- imajo, vendar to preprosto ni mo- sredstva za promocijo kmetij. »Če Zabovcem, priprava projektne dokumentacije za izgradnjo vih besedah so poskušali pripraviti goče,« je dodal. letos nismo nič dali, je prav gotovo pločnika od Bukovcev do Stojncev, sofinanciranje sanacije Še če bi imeli pet najbolj uravnotežen in realen pro- V proračunih pa ni predvidena nesmiselno, da damo nekaj drugo mostu čez kanal v Markovcih, širitev čistilne naprave v milijonov več, bi bilo račun, ki še vedno omogoča ra- gradnja gasilske dvorane v Stojn- leto,« je dejal. Markovcih ter vodovod v Bukovcih. premalo zvojne projekte, a hkrati ne ogroža cih, ki je po napovedih župana na- Za leto 2027 proračun predvideva 5,3 milijona evrov stabilnosti občinskih fi nanc. črtovana v letu 2028, prav tako ni Zakaj za Združenje prihodkov, 5,9 milijona evrov odhodkov in 534.000 evrov Razprava je pokazala, da ima »Nekateri predlogi so bili nere- vključena kolesarska steza v Prven- borcev 1.000, za košnjo prenosa sredstev. Med večjimi načrtovanimi projekti so vsak svetnik svoj pogled na to, ka- alni, včasih se zdi, kot da se kdo cih, niti izgradnja gasilske garaže v pa 700 evrov? ureditev javne poti do bioplinarne Sobetinci in ceste proti tere postavke bi bilo treba ohraniti heca, ko predlaga investicije v viši- Zabovcih. Župan je ob tem pojas- Vidmu, skupna obnova vodovodnega sistema (sklop 1), in katere zmanjšati ali prerazpo- ni več sto tisoč evrov. Kljub temu nil, da občinski proračun ni vreča Daniela Vrtačnika je ob pregledu sanacija objekta Prosvetnega društva Prvenci ter ureditev rediti. Župan je ob obravnavi pro- pa je proračun za leto 2026 prija- brez dna. »Mi smo ena izmed red- proračunov zanimalo, zakaj občina kletnih prostorov v občinski stavbi. računa poudaril, da ni bilo lahko zen do občanov in prinaša najboljši kih občin, ki nima kredita in s tem za Združenje borcev za vrednote ugoditi željam in pričakovanjem, možni izplen glede na dane razme- se lahko pohvalimo,« je poudaril. NOB namenja 1.000 evrov letno, saj so potrebe velike, proračunska re,« je dodal. Estera Korošec Dornava  O povezavi evropskega projekta in namestitve igral Slovenija  Znan datum volitev 2026 Postavili nova igrala – jih bodo 15., 22. ali 29. marec Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes napo- marca demontirali? vedala, da bodo parlamentarne volitve marca. Čeprav naj bi občina Dornava spomladi naslednje leto začela z izvedbo gradbenih del v sklopu projekta Bolj zelena Dornava, so v teh dneh na območju šole in vrtca namestili nova igrala. Bivši podžupan Jože Brumen se sprašuje o smiselnosti te poteze, saj so nova igrala tudi del načrtovanega projekta, za katerega naj bi dobili znatna evropska sredstva. V naslednjih dneh naj bi končali mestiti na novo lokacijo. dela. Otroška igrala, ki so jih v šoli Svetnika Domen Horvat in Do- in vrtcu uporabljali doslej, so bila minik Kukovec sta pohvalila ažu- nevarna. »Samo sreča je, da nis- rnost novega vodstva občine pri mo imeli kakšnega inšpekcijskega postavitvi novih igral. Horvat je nadzora. Dejansko so bila nekate- dejal, da je to dokaz, da se v dveh ra igrala nevarna,« je priznal novi mesecih lahko veliko naredi, če je dornavski župan Milan Šilak. volja: »Prej smo imeli mrtvi tek, Ta projekt so kot enega priori- čakalo se je na boljše čase, upam tetnih v preteklosti že večkrat iz- na taki zagon še naprej.« V ime- postavili številni svetniki. nu sveta staršev, sveta zavoda in Brumen, ki je od odstopa Mateja zaposlenih v OŠ Dornava pa je ta Foto: A. P. Zorka opravljal funkcijo župana, je projekt postavitve igral pohvalil „Ker sem imela vseh pet predsednikov parlamentarnih strank pri prepričan, da je bila to nujna in smi- Dominik Kukovec: »Občina si res sebi, smo spregovorili tudi o možnih datumih za volitve. Po zakono- selna poteza, a ga moti časovnica: zasluži pohvalo za vse investicije, daji je prvi možni datum 15. marec, zadnji možni datum 26. april. Po »Marca gremo v projekt Bolj zelena ki so bile letos izvedene v šoli. Tako posvetu z vsemi petimi predsedniki smo zožili na tri možne datume: Dornava. Res nismo mogli počaka- Foto: ČG sodelovanje si želimo še vnaprej in 15. ali 22. ali 29. marec. Okoli teh treh datumov bom kot predsednica ti? Se mogoče dela tako, da bodo Župan Milan Šilak je pojasnil, da je nova igrala možno demontirati in seveda prepotrebne investicije.« sprejela odločitev,“ je po posvetu s prvaki parlamentarnih strank na- igrala kasneje šla kam drugam? Da prestaviti drugam. V sklopu projekta Bolj zelena povedala predsednica republike Nataša Pirc Musar. se razumemo, igrala so potrebna v Dornava, ki ga bo sofi nancirala Zakon določa, da se redne volitve razpišejo najprej 135 dni in naj- vseh vaških odborih. Škoda pa se kanje na ureditev več ni bilo in igrala postavljena tako, da jih bo Evropska unija, nameravajo urediti kasneje 75 dni pred potekom štirih let od prve seje iztekajočega se mi zdi, da se to postavlja, pa čez da so se te investicije morali lotiti v primeru, da bo navedeni projekt prav območje okrog vzgojno-izo- sklica državnega zbora. Od dneva razpisa volitev do dneva glasova- nekaj mesecev demontira.« čim prej v izogib morebitnim po- naslednje leto spomladi dejansko braževalnih stavb. nja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni. Šilak je pojasnil, da časa za ča- škodbam otrok. Zagotovil je, da so stekel, možno demontirati in na- Dženana Kmetec Ur 10 Poslovna in druga sporočila torek  28. oktobra 2025 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 3UHQRYD+()RUPLQ]DYHËPRËL]DQHVOMLYRVWLYDUQRVWLLQWUDMQRVWL #Q@URJDDKDJSQ@QMD,@QHANQ#$,RNM@OQ@FTDMDUDĜIHGHMUDRSHBHI /NRJNQ@IKDSHGNAQ@SNU@MI@ANCNOQDMNUHKHM@ILK@IŏNUUDQHFHGHCQNDKDJSQ@QMM@#Q@UH '$%NQLHM  GJQ@SHO@STCHNAMNUHKHRJNQ@ICDUDSJHKNLDSQNUCNUNCMDF@J@M@K@LDC,@QJNUBHHM%NQLHMNL ”‡ œƒ ‹œŒ‡‘’‘‡„‘ ‹- pri iskanju rešitev tako z lokalno œƒ˜‡†ƒŒ‘’‘‡ƒ –‡Š’‘•‡‰‘˜ ‹ ˜‡•–‹…‹Œ‘ǡ …‹ŽŒ ƒ–‡”‡ Œ‡ œƒ‰‘–‘˜‹–‹ •—’‘•–Œ‘‘– –—†‹†”āƒ˜‹‹‘”- •”„‹ œƒ ’‘’Žƒ˜‘ ˜ƒ”‘•– ‘„‘- œƒ‡•ŽŒ‹˜‘ǡ •–ƒ„‹Ž‘ ‹ –”ƒŒ‘•–‘ ‰ƒ‹Ǥƒ”‘«‹Ž‹•‘‹†‡Œ‘œƒ•‘˜‘ «ŒƒǤǽƒ–‘˜‡•«ƒ•’‘†’‹”ƒ‘’‘- ‘„”ƒ–‘˜ƒŒ‡ ‘‡Œ‡‹Š ‡‡”‰‡–- ǽƒŒæƒŒ‡’‘’Žƒ˜‡‡˜ƒ”‘•–‹ bude lokalnega okolja in aktivno skih objektov. »Celovita sanacija ƒ ”ƒ˜‹•‡ ‘†•‡— ”‡‡ ”ƒ- •‘†‡Ž—Œ‡‘œ†”āƒ˜‹‹‘”‰ƒ‹’”‹  ‘”‹ ‹ †‘˜‘†‡‰ƒ ƒƒŽƒ ˜‡‘†Œ‡œ—ƒ”‘˜…‹†‘”‘āƒǼǡ ‹•ƒŒ—”‡æ‹–‡˜ǤǼ Œ‡ —ŒƒǢ ‡ œ‰‘ŽŒ ‹œ ‡‡”‰‡–•‹Šǡ ‹„‘ Ž‘ƒŽ‹•—’‘•–‹•Ž—ā‹Žƒ ‹†”‘‡Ž‡–”ƒ”ƒ ‘”‹ •‡ „‘ –‡˜‡« –—†‹ ‹œ‘‘ŽŒ•‹Š –‡” ‹ˆ”ƒ- ‘– —•–”‡œƒ ’‘†Žƒ‰ƒ œƒ —‡•–‹- ’‘’”‡‘˜‹ ’‘‘«‹ œ‡Ž‘’”‹„Ž‹āƒ- •–”—–—”‹Š”ƒœŽ‘‰‘˜ǡǼ•‘’‘Œƒ•‹Ž‹ tev tovrstnih ukrepov v prostorske ŽƒƒŒ˜‡«Œ‹Š‹†”‘‡Ž‡–”ƒ”‹’”‹ƒ•ǡ ˜ Ǥ ‘ œƒ†Œ‹ «ƒ•‘˜‹…‹ „‘†‘ ƒ«”–‡Ǥ ‘– ˜•ƒ‘ Ž‡–‘ –—†‹ Ž‡–‘• Ž‡ ‡ƒŒ ‹Ž‘‡–”‘˜ ‘††ƒŽŒ‡‹ •‘- †‡Žƒ ’”‡†˜‹†‘ƒ œƒ«‡Ž‹ ˜ Ž‡–— ˜•‘†‡Ž‘˜ƒŒ—œ‹”‡…‹Œ‘œƒ˜‘†‡ •‡†‹  Žƒ–‘Ž‹«Œ‡Ǥ ‘ œƒŽŒ—«‡‹ ͸Ͷ͸ͽǡ ‘ „‘†‘ ‘«ƒŽ‹ ‘„‘˜‘ in v skladu s koncesijsko pogodbo ’”‡‘˜‹„‘  ‘”‹•«‹•–‘‡Ž‡- zadnje od šestih zapornic na jezu ”‹Œ‡‘ †‡Ž •–”‘捑˜ œƒ ’”‘Œ‡–‡ –”‹«‘ ‡‡”‰‹Œ‘ ‹œ ‘„‘˜ŽŒ‹˜‡‰ƒ ƒ”‘˜…‹Ǥ ƒƒŽ „‘†‘ –ƒ‘ ’”˜‹« —”‡ŒƒŒƒ’”‡–‘«‘•–‹ ”‡‡”ƒ˜‡ǡǼ ˜‹”ƒ Ȃ ˜‘†‡ǡ ‹ –‡«‡ ’‘ ”‡‹”ƒ˜‹ ’‘ͺͽŽ‡–‹Š‹œ’”ƒœ‹Ž‹ǡ’”‹„Ž‹ā‘†‡- •‘ ’”‹œƒ†‡˜ƒŒƒ ’‘˜œ‡Ž‹ ˜ ”ƒ- Ȃ ‘•”„‘˜ƒŽƒ ’”‹„Ž‹ā‘ ͷͼ;ǤͶͶͶ •‡–‡•‡…‡˜„‘˜Œ‡‰”ƒ†„‹æ«‡Ǥ ˜•‹Š ‡Ž‡–”ƒ”ƒŠǤ‘Œƒ•‹Ž‹ •‘ æ‡ǡ ‰‘•’‘†‹Œ•–‡˜ ˜Ž‘˜‡‹Œ‹ǡ ƒ”’‘- ”‡ā‹‡ „‘†‘ –‡‡ŽŒ‹–‘ •ƒ‹”ƒŽ‹ǡ • da niso pristojni za sanacijo stru- ‡‹•‘”ƒŒ͸Ͷ‘†•–‘–‘˜˜•‡Š‰‘- «‹‡” „‘†‘ œƒ‰‘–‘˜‹Ž‹ ’‘’Žƒ˜‘ ‰‡ ”‡‡”ƒ˜‡ǡ ˜‡†ƒ” •‡ ˜ …‡Ž‘–‹ •’‘†‹Œ•–‡˜˜ƒæ‹†”āƒ˜‹Ǥ varnost za naslednja desetletja. Obnova bo obsegala gradbena dela na dovodnem ‹†”‘‡Ž‡–”ƒ”‘ ‘”‹ „‘†‘ ˜ kanalu hidroelektrarne s ciljem izboljšanja hidrav- «ƒ•— ’”‡‘˜‡ œƒ«ƒ•‘ œƒ—•–ƒ˜‹Ž‹ Ž‹«‹Š’‘‰‘Œ‡˜ ˜ ƒƒŽ— –‡” œƒ‡Œƒ˜‘’”‹ƒ”‡ ‹ ‹‹œŽŒ—«‹Ž‹‹œ‘”‡āŒƒǤǽ  ‘”‹ •‡—†ƒ”‡‘’”‡‡ƒ•ƒ‹Š‹†”‘‡Ž‡–”ƒ”‹Ǥ Foto: DEM Œ‡„‹Žƒœ‰”ƒŒ‡ƒŽ‡–ƒͷͿͽ;‹‡†‹ƒ ‘† Š‹†”‘‡Ž‡–”ƒ” ƒ •Ž‘˜‡•‡ †‡Ž—”‡‡”ƒ˜‡æ‡‹„‹Žƒ…‡Ž‘˜‹–‘ ˜‹æŒƒœƒ•‡†‡‘†•–‘–‘˜ǡ ‹•‹…‡” ‰‘ ”‡‡”ƒ˜‡ǡ †‘Ž˜‘†‘ ‘† Œ‡œ— obratovalno sposobnost elektrar- obnovljena. Obnovo elektrarne •‡ „‘ œ œ†ƒŒæŒ‹Š ͻͺ; œ˜‹æƒŽƒ ƒ ƒ”‘˜…‹ǤǼ ‡ –—†‹ ’”‹ œ‹āƒ‹ ˜‘–‹ ‘œ‹”‘ƒ ‹ †‘˜‘†‡‰ƒ ƒƒŽƒ ƒ«”–—Œ‡‘ †‘„”‹Š ͻ;; ŠǡǼ •‘ ’‘Œƒ•‹Ž‹ ˜ ”‡†˜‹†‘ƒ ƒ˜‰—•–ƒ ͸Ͷ͸ͽ „‹ nivoju vode Ptujskega jezera. Na ˜ ‘„†‘„Œ— ‘† Ž‡–ƒ ͸Ͷ͸ͽ†‘ ͸Ͷ͸Ϳǡ ”ƒ˜•‹Š ‡Ž‡–”ƒ”ƒŠǤ ‘†ƒŽ‹ •‘ǡ œƒ«‡Ž‹ ‘„‘˜‘ ’”˜‡‰ƒ ƒ‰”‡‰ƒ- „”‡ā‹ƒŠ ƒƒŽƒ „‘‘ ’”ƒ˜ –ƒ‘ • …‹ŽŒ‡ œƒ‡•ŽŒ‹˜‡‰ƒ ‹ ˜ƒ”‡‰ƒ da bo rekonstrukcija hidroelek- –ƒ ˜ Š‹†”‘‡Ž‡–”ƒ”‹Ǥ ‘‡… Ž‡–ƒ œƒ‡ŒƒŽ‹ „‡–‘•‡„Ž‘‡Ȃ ˜ƒ”‘- obratovanja za naslednja dese- –”ƒ”‡ ‹ ƒƒŽƒ –”ƒŒƒŽƒ ’”‹„Ž‹ā‘ „‹ ‹œ’”ƒœ‹Ž‹ ƒƒŽǡ œƒ«‡Ž‹ †‡Žƒ ˜ ˜ƒŽ‹œ‹†ǤǼ –Ž‡–Œƒǡ ’‘˜‡«ƒŒƒ ’”‘‹œ˜‘†Œ‡ ͷ͹ ‡•‡…‡˜Ǣ ‘† œƒ—•–ƒ˜‹–˜‡ †‘ Œ‡ǡ ‘„‡‡ ’ƒ œƒ—•–ƒ˜‹Ž‹ æ‡ ”ƒŒƒ‡‘„†”ƒ˜•‹•–”—‰‹˜‘„«‹- ‹ ƪ‡•‹„‹Ž‘•–‹ ‘„”ƒ–‘˜ƒŒƒ –‡” ˜‘˜‹«‡ •‹Š”‘‹œƒ…‹Œ‡ ƒ ‡Ž‡- drugi agregat v elektrarni in ga nah Markovci in Gorišnica najbolj ‹œ‡ƒ«‹–˜‡ ‹•–ƒŽ‹”ƒ‡‰ƒ ’”‡–‘ƒ –”‘‡‡”‰‡–•‘ ‘”‡āŒ‡Ǥ ǽƒ«”- prav tako prenovili. V kanalu bodo skrbi poplavna varnost. Slabo leto dravske verige. Po rekonstrukciji –‘˜ƒƒ Œ‡ƒƒ«‹ǡ†ƒ •‡‘„‘˜ƒ ƒŒ’”‡Œ •ƒ‹”ƒŽ‹ ƒ•ˆƒŽ–‡ ’‘˜”拐‡ †‹ǡ‘„‘ƒƒŽ‰”ƒ†„‹æ«‡ǡ„‘˜•ƒ •‡ „‘ ‹•–ƒŽ‹”ƒƒ ‘« ‡Ž‡–”ƒ”‡ ‘„‡Šƒ‰”‡‰ƒ–‘˜ ‹œ˜‡†‡•‘«ƒ•‘œ ƒ „”‡ā‹ƒŠǡ ƒ–‘ ’ƒ ‰ƒ ˜ …‡Ž‘–‹ ˜‘†ƒ‹œ–—Œ•‡‰ƒŒ‡œ‡”ƒ–‡Žƒ«‡œ ’‘˜‡«ƒŽƒ œƒ •Žƒ„‹Š ͷ͹ ‘†•–‘–‘˜ǡ †‡Ž‹ƒ†‘˜‘†‡ƒƒŽ—ǡ‹„‘˜ ’”‡’Žƒ•–‹Ž‹ œ †‘†ƒ–‘ ‰‡‘‘’‘- Œ‡œƒ”‘˜…‹˜”‡«‘•–”—‰‘”ƒ˜‡Ǥ • ͷͷͼ  ƒ ͷ͹Ͷ Ǥ ”‡†Œƒ ƒ˜‡†‡‡ ‘„†‘„Œ— ‹œ’”ƒœŒ‡ǡ zitno oblogo. »Ta bo zagotovila ǽ‡•«ƒ•’‘†’‹”ƒ‘’‘„—†‡Ž‘ƒŽ- Pogled na Ptujsko jezero in jez Markovci Foto: DEM Ž‡–ƒ’”‘‹œ˜‘†Œƒ„‘’”‡†˜‹†‘ƒ ˜‘†ƒ ’ƒ „‘ ’”‡—•‡”Œ‡ƒ ˜ •–”—- „‘ŽŒæ‡Š‹†”ƒ˜Ž‹«‡’‘‰‘Œ‡‹’‘Ž‘ ‡‰ƒ‘‘ŽŒƒ‹ƒ–‹˜‘•‘†‡Ž—Œ‡‘ NARAVA NAM DAJE POSPEŠEK Z energijo vode zmagamo vsi. +YH]ZRLLSLR[YHYUL4HYPIVYKVV6IYLüUH\SPJH4HYPIVY:SV]LUPQHKLTZP torek  28. oktobra 2025 Ljudje in dogodki 11 Ormož  Dve telovadnici v prenovljeni podobi Ptuj  Poskusi povezali učence dveh šol 1,7 milijona evrov za naložbi Učenci eksperimentirali Na Osnovni šoli Breg že vrsto let spodbujajo sodelovanje z V ormoški občini so bogatejši za dve prenovljeni šolski učenci drugih šol, kar se je izkazalo za izjemno pozitivno. telovadnici – v Ivanjkovcih in Veliki Nedelji. Skupna Medšolsko povezovanje namreč omogoča izmenjavo znanj in vrednost investicij je znašala nekaj več kot 1,7 milijo- izkušenj, razvoj socialnih veščin, sodelovanje pri skupnih projektih, na evrov, od tega je občina pridobila dobrih 600.000 dodatno motivacijo ter nova prijateljstva. evrov sofi nancerskih sredstev. »Takšne oblike dela so dragocena priložnost za poglabljanje zna- nja, za krepitev pozitivnega odnosa do naravoslovnih predmetov in Nove pridobitve, razširjene za zunanje uporabnike. Posebna druženja z novimi prijatelji,« je ob obisku ormoških učencev poveda- telovadnice, so se še posebej raz- pridobitev je plezalna stena, prva la Jasna Brec, ravnateljica OŠ Breg. Tradicionalno se breški učenci veselili v Ivanjkovcih, kjer zaradi tovrstna v občini. družijo z vrstniki iz Osnovne šole Ormož, in sicer pri izbirnem pred- premajhnih vadbenih prostorov Sodobnejši prostori bodo poleg metu Poskusi v kemiji. Letos je skupno eksperimentalno druženje Foto: arhiv občine niso mogli realizirati vseh ur pouka šole še naprej služili športnim dru- potekalo v prostorih OŠ Breg. Učiteljici kemije Nataša Rizman Herga Ivanjkovska telovadnica je s širitvijo pridobila tudi plezalno steno, športne vzgoje. A to je sedaj pre- štvom in rekreativcem. Dela, ki so iz OŠ Ormož in Nevenka Petek iz OŠ Breg sta pripravili zanimive in prvo tovrstno v občini. teklost. S prenovo in razširitvijo so trajala približno leto dni, je izvajalo poučne delavnice, namenjene eksperimentiranju, izmenjavi izku- pridobili dodatnih 550 kvadratnih podjetje Ges. Investicija je znašala šenj in medsebojnem sodelovanju. vrednosti okoli 215.500 evrov je dobro polovico nepovratnega de- metrov, tako da telovadni pros- okoli 1,5 milijona evrov, pri čemer obsegala zamenjavo dotrajanega narja – 50.000 evrov z gospodar- tor sedaj skupaj obsega približno je občina uspešno pridobila pol mi- parketa z novim športnim podom, skega ministrstva ter 63.000 evrov 1.400 kvadratnih metrov. Z razši- lijona evrov nepovratnih sredstev ki izpolnjuje najnovejše standarde s fundacije za šport. ritvijo bodo lahko vsem učencem ministrstva za gospodarstvo, turi- varnosti in funkcionalnosti, ob- Z odprtjem dveh sodobno opre- omogočili pet ur športne vadbe zem in šport. novo športne opreme (letveniki, mljenih telovadnic občina nadalju- na teden. Poleg večjega igrišča so v sklopu naložbe uredili še dve Zamenjali dotrajan plezalna oprema, rokometni goli), je vlaganja v kakovostno športno parket namestitev novih košarkarskih infrastrukturo, ki bo prispevala k dodatni garderobi, prostore za garnitur ter opreme za badminton boljši kakovosti pouka, zdravemu shranjevanje rekvizitov, kabinet Prenovljeno športno dvorano in odbojko. Izvedeno je bilo tudi razvoju otrok ter večji možnosti za za gimnastiko, prostor za fi tnes in pa so pred kratkim uradno odpr- novo označevanje športnih igrišč. rekreacijo vseh generacij. namizni tenis ter ločene sanitarije li tudi v Veliki Nedelji. Naložba v Za investicijo je občina pridobila Monika Horvat Foto: OŠ Breg Učenci OŠ Breg in OŠ Ormož so samostojno izvajali kemijske poskuse. Tudi nova igrala Dogodek po besedah ravnateljice spodbuja zanimanje za naravo- Minuli teden pa so (predvsem) najmlajši Ormožani in njihovi starši slovje in omogoča učencem, da na ustvarjalen način raziskujejo ke- razveselili še ene pridobitve: novih igral, ki so izdelana iz lesa in drugih mijske pojave. Učenci imajo priložnost pokazati svojo ustvarjalnost, naravnih materialov. Postavljena so v grajskem parku. Igrala so umeščena saj samostojno izvajajo kemijske poskuse in uporabljajo različne la- v tematska igralna polja, oblikovana kot vrtovi, pri čemer so bila vsa boratorijske pripomočke. Skozi praktično delo razvijajo ročne spret- obstoječa drevesa ohranjena. nosti, natančnost in predvsem znanstveno radovednost, ki jih bodo Slavnostna otvoritev je potekala v okviru projekta Doživetja v grajskem lahko prenesli tudi v druge šolske projekte in življenje. Medšolsko parku, Pripravili so tudi zanimive delavnice za vse generacije, namenjene sodelovanje tako ni le učenje, temveč tudi zabava, raziskovanje in raziskovanju narave, gibanju na prostem in skrbi za duševno zdravje. Foto: Občina Ormož gradnja prijateljstev, ki presegajo zidove posameznih šol. EK Majšperk  Športni park bo gostil državne nogometne prvake Ptuj  Folklorna skupina KD Rogoznica Soočenje Makolčanov in Celjanov Praznik plesa in pesmi je dogodek leta Dom krajanov v Rogoznici je postal pravo središče ljudske ustvarjalnosti in medkulturnega povezovanja. Sreda, 29. oktober 2025, se bo zapisala v zgodovino ŠD Makole, ko se je NK Celje pomeril z Makolčani. Rezul- tatske senzacije v Majšperku nihče ne pričakuje, obeta pa se dogodek, veselica, pravi podpredsednik društva in motor ekipe Miha Vantur. Konec septembra je žreb dolo- priložnosti ne smeš izpustiti,« je urediti vso papirologijo. Imeli smo znašajo 25.000 evrov, družbe NK čil, da se bo NK Makole Bar Miha v dejal podpredsednik društva in izbiro, ali se odpovemo ali pa na- Celje pa 9,5 milijona evrov. šestnajstini Pokalnega tekmovanja motor ekipe Miha Vantur. redimo v piko. Odločili smo se za Union pomeril z NK Celje, aktual- slednje.« Odločeni so namreč, da Prijatelji, ki igrajo nim državnim prvakom, ki zmaguje Razlika v proračunih bodo iz nogometnega srečanja, za sendvič in pivo tudi na evropskih tekmah. »Najprej 380-kratna tekme za uvrstitev v osmino fi nala, je bilo pet minut tišine, nato akci- naredili dogodek. »Gre za dogo- Že sicer Makolčane na domačih Foto: JM ja. Telefon mi je skoraj pregorel, Pravi, da marsikateri klub njiho- dek, tako za občino Makole kot tekmah spremlja nadpovprečno S koncerta folklore na Rogoznici najprej so klicali igralci, nato pred- ve velikosti ne bi sprejel organiza- za občino Majšperk in mi bomo iz veliko število ljudi, vedno preko stavniki zveze z vprašanjem, ali cije takšne tekme. »Stroški orga- tega naredili veselico,« je odločen 200 gledalcev. Sedaj jih pričaku- Folklorna skupina KD Rogoznica je organizirala folklorni koncert, bomo igrali doma ali v Celju. Brez nizacije segajo skoraj do 10.000 Vantur. Rezultatske senzacije na- jejo vsaj štirikrat toliko. »To bo ki je v domačo dvorano privabil ljubitelje folklore, pesmi in plesa. Na razmišljanja sem odgovoril, da evrov. Moramo zagotoviti varnost, mreč nihče ne pričakuje. Zgolj za zgodovinska tekma.« Seveda pa je odru so se zvrstili številni nastopajoči, ki vsak na svoj način ohranjajo doma, torej v Majšperku. Takšne službo prve pomoči, pogostitev, primerjavo – prihodki ŠD Makole cilj igralcev, da pokažejo najboljšo bogato dediščino svojih krajev. S koncertom so počastili tradicijo, možno igro. »Motivacija je z žre- kulturo in medgeneracijsko povezanost. bom neverjetno zrasla. Povečali Dogodek so odprli najmlajši, otroška folklorna skupina Klopotec smo število treningov, tudi ude- KD Rogoznica, ki je s svojo pristnostjo in navihanostjo navdušila ležba na treningih je nadpovpreč- zbrane. Sledila je Folklorna skupina KD Rogoznica, ki je predstavila na,« je na deževni večer v času tre- domače plese in običaje ter s tem ponovno dokazala, da domača ninga teden dni pred tekmo dejal skupnost s ponosom neguje svojo kulturno identiteto. Vantur. Poseben pečat dogodku so dodale gostujoče skupine in njihovi in- Težko je razumeti motivacijo, strumentalni sestavi: folklorna skupina Lipa iz Štor, ki se je predsta- željo vsaj 15 fantov, moških, par- vila s plesi in pesmijo iz Savinjske doline, Folklorno društvo Pobrežje tnerjev, možev, očetov, ki si med je z dinamično koreografi jo in tradicionalnimi kostumi pričaralo sli- tednom po službenih ali šolskih kovit vpogled v štajersko folklorno bogastvo, ter skupini iz Hrvaške, obveznostih vzamejo čas za tre- KUD Salinovec in KUD Srce iz Koprivnice, ki sta s temperamentnimi Foto: ŠD Makole ning, vsak konec tedna pa čas za plesi, petjem in barvitimi oblačili navdušili obiskovalce v dvorani. Člani NK Makole Bar Miha bodo tekmo odigrali v Majšperku. Igrišče v Makolah ne ustreza zahtevam 1. tekmo, ne glede na vreme. »To je Posebno čast dogodku je izkazala tudi županja mestne obči- MNZ lige Ptuj, niti Super Lige. Igrišče je žal preozko. »Že štiri leta domače tekme igramo v Majšperku. So- zaradi družbe, vzdušja, ker smo ne Ptuj Nuška Gajšek, ki je s svojo prisotnostjo podprla delovanje delovanje z NK Majšperk je izvrstno, tudi z občino in gasilci, tako PGD Majšperk kot Makole,« pravi Miha klapa. To je to. Vsi smo amaterji – društva in pomen ohranjanja kulturne dediščine v lokalnem okolju. Vantur. Napoveduje, da bo zelenica v Majšperku pripravljena na veliko tekmo, in dodaja: »Če si dober, igramo za sendvič in pivo.« Folklorni koncert se je zaključil v duhu veselja, petja in druženja. moraš igrati na vseh igriščih, ni povsod tepih.« Mojca Vtič Jure Meško 12 Izobraževanje torek  28. oktobra 2025 Spodnje Podravje  Pivkolin polno zaseden: trije oddelki, nič več prostora Število otrok v razvojnem vrtcu hitro narašča Ptujski razvojni vrtec Pivkolin, v katerega so vključeni predšolski otroci s posebnimi potrebami, je trenutno polno zaseden. Od leta 2022, ko je njegovo delovanje prešlo pod okrilje Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, se je število oddelkov povečalo z enega na tri. V šolskem letu 2025/26 je v tri oddelke prilagojenega programa vklju- čenih 18 otrok iz devetih občin. V vsakem oddelku je trenutno s posebnimi potrebami je izjemno zato lahko z ustreznimi specialno- druge pa vključitev v redni vrtec. šest otrok, kar predstavlja najvišji pomembna. V razvojnih oddelkih -pedagoškimi metodami ta razvoj »To je odločitev strokovnjakov in dovoljeni normativ. Na čakalni listi je manj otrok, kar omogoča več učinkovito spodbudimo,« dodaja staršev, ki skupaj presodijo, kaj je sta sicer dva otroka, vendar pro- individualnega dela. Poleg tega v Marinova. najboljše za posameznega otroka. storske kapacitete šole ne omo- teh oddelkih delajo strokovni de- V vseh postopkih imajo star- Nekateri otroci bolje napredujejo gočajo odprtja četrtega oddelka. lavci z ustrezno izobrazbo in do- ši zelo pomembno vlogo. Otrok v rednih skupinah, kjer je pouda- Za potrebe vrtca so v prostorih datnimi znanji s področja specialne je sprva vključen v spremljanje v rek na socializaciji in razvoju dolo- šole uredili tri igralnice, otroci pa in rehabilitacijske pedagogike. To razvojni ambulanti, kjer skupaj z čenih spretnosti, pri drugih pa je uporabljajo tudi vse druge šolske pomeni, da imajo otroci ves čas za- razvojno pediatrinjo in multidisci- pomembnejša individualna obrav- prostore, kot so telovadnica, soba gotovljeno kakovostno strokovno plinarnim timom presodijo, kaj je nava. Ključno je, da se vedno od- Foto: ČG za umirjanje in podobno. »Tri sku- obravnavo na vseh področjih de- zanj najbolj ustrezno. Za nekatere ločimo v največjo korist otroka,« je Lidija Marin, ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj pine otrok v razvojnem vrtcu pred- lovanja. Otrokov razvoj v predšol- otroke je primernejša individual- poudarila Marinova. stavljajo največjo kapaciteto, ki jo skem obdobju poteka zelo hitro, na obravnava v manjši skupini, za Starši se soočajo z vprašanjem, ali otroka s posebnimi potrebami ših oddelkov, v katerih je lahko naj- lahko v tem trenutku še nemoteno vključiti v razvojni ali redni vrtec. več šest otrok. Kljub temu starši izvajamo. To je res maksimum, kar Odločitev o tem nikakor ni eno- zaradi pomoči države in občin pla- še zmoremo,« je pojasnila Lidija stavna. Podobna dilema jih sprem- čujejo enak znesek, kot če bi bil ot- Marin, ravnateljica OŠ dr. Ljudevita lja tudi kasneje, ko otrok prehaja rok vključen v redni vrtec. Z novim Pivka. Razloge za hitro povečanje v osnovno šolo. Starši otrok, ki so šolskim letom se je cena razvojne- števila otrok je težko natančno vključeni v prilagojene programe ga vrtca Pivkolin na Ptuju nekoli- opredeliti, eden izmed njih pa je predšolske vzgoje oz. razvojne ko zvišala in trenutno znaša 1.425 morda tudi ta, da je bilo v preteklo- vrtce, takrat oddajo zahtevo za evrov na otroka mesečno. Mini- sti več teh otrok vključenih v redne začetek postopka usmerjanja pri strstvo za vzgojo in izobraževanje oddelke s spremljevalci. Zavodu RS za šolstvo. O tem, v ka- (MVI) vsako šolsko leto na novo V program predšolske vzgoje teri program se bo otrok vključil, določi višino svojega prispevka na so otroci sicer vključeni na podlagi odloča posebna komisija. oddelek; za šolsko leto 2025/26 ta zdravstvene ocene. Ravnateljica znaša približno 689 evrov na otro- pojasnjuje, da je velika prednost Država krije slabo ka. Preostali del stroškov pokrijejo razvojnega vrtca strokovna obrav- polovico ekonomske starši in občine, in sicer v višini eko- nava, saj imajo poleg strokovno usposobljenih vzgojiteljic na voljo cene nomske cene rednega programa Vrtca Ptuj. Razliko do polne cene tudi dodatno pomoč logopeda, Ekonomska cena razvojnega pa dodatno krijejo občine, v kate- delovnega terapevta in fi ziotera- Foto: ČG vrtca je precej višja kot v rednem rih imajo otroci stalno prebivališče. pevta. »Zgodnja obravnava otrok V razvojnem vrtcu Pivkolin imajo otroci s posebnimi potrebami dodatno strokovno obravnavo. programu, predvsem zaradi manj- Estera Korošec 3URPRFLMVNRVSRURþLOR =DEDYQHSRËLWQLFHLQQHSR]DEQR Ptuj  Jesenski zaključek Pikne bralne značke v knjižnici QDNXSRYDOQRGRĜLYHWMHY4FHQWUX3WXM Pikino značko osvojilo 52 nadobudnih 1DMYHËMHQDNXSRYDOQRVUHGLŕËHQD3WXMX4FHQWHU Y3XKRYL YSRËLWQLŕNHPËDVX malih bralcev SULQDŕDGQHYHSROQHGRũLYHWLMLQXJRGQLKQDNXSRY Pikina bralna značka je slovenski bralni projekt, ki spada pod okrilje Velenjske ƒ斃Œ‡”•‡‘…—ǡŒ‹’ƒ –‡”’‘•”„‹–‡œƒ˜‡«‡‡”‰‹Œ‡ ‹ knjižnice. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj poteka že trinajst let, namenjen pa je spod- ˜«ƒ•—’‘«‹–‹…œƒŠƒŒƒ…‡ŽƒŽ‘- ˜‹–ƒŽ‘•–‹Ǥ ƒ”‘«‹Žƒ •’”‡Œ‡ƒŒ‘ bujanju bralne kulture, ljubezni do knjig in ustvarjalnosti. ˜‡‹ŒƒǤ†•Ž‡Œ Œ‡˜”„ƒ†ƒ’ƒ”— ƒ –‡Ž‡ˆ‘•‹ 文˜‹Ž‹ Ͷ͹ͷ ͽͷͻ æ‡ „‘ŽŒ ˜‡•‡Ž‘ǡ •ƒŒ •‘ ‹‰”ƒŽ‹…‘ ͸͹ͶƒŽ‹ƒ‡Ž‡–”‘•‡ƒ•Ž‘˜— ’”‡‘˜‹Ž‹ǡ˜Œ‡Œ’ƒƒŒ†‡–‡‘˜ƒ ‹ˆ‘̻–ƒ™ƒǤ•‹Ǥ ƒ’‹ŠŽŒ‹˜ƒ ‹‰”ƒŽƒ ‹ –”ƒ’‘Ž‹‡Ǥ ‘ •‡ •’‘‹Œƒ‘ –‹•–‹Šǡ ‹ Œ‹Š „‹æ«‹–‡ ”„ƒ†ƒ’ƒ”ǡ ‹‰ƒŽ‹- ‹ ˜‡«ǡ …˜‡–Œ‡ ’‘˜‡ –‹•–‘ǡ «‡- …‘ ‹’”ƒœ‘˜ƒŽ‹…‘ǡ’”‘•–‘” œƒ •ƒ” ‡ œƒ‘ ‹œ”‡«‹Ǥ ‘•”„‹- œƒ„ƒ˜‘ǡ撑”–‹’”ƒœ‘˜ƒŒƒǡ˜ –‡ǡ †ƒ „‘†‘ •’‘‹‹ œƒ•‹ŒƒŽ‹ ˜ …‡–”—–—ŒǤ ƒŒŽ‡’æ‹Š „ƒ”˜ƒŠǤ  …˜‡–Ž‹«ƒ”‹ ‘«‹…ƒ ˜ …‡–”— ƒ –—Œ— œƒ ˜ƒ• ’”‹’”ƒ˜ŽŒƒŒ‘ «—†‘˜‹–‡ǡ •˜‡ā‡ ƒ”ƒāƒŒ‡ ‹ ˜‡…‡ œƒ ‰”‘„‘˜‡Ȃ œ ŽŒ—„‡œ‹Œ‘ǡ •’‘æ–‘- ˜ƒŒ‡ ‹ ‹•Ž‹Œ‘ ƒ •’‘‹Ǥ •ƒ …˜‡– ‘•‹ •˜‘Œ‘ –‘’Ž‹‘ǡ  «ƒ•—ǡ ‘ ‘–”‘…‹ 摎•‡ –‘”„‡ ˜•ƒƒ„ƒ”˜ƒ•˜‘Œ‡«—•–˜‘ǤCvet- Foto: arhiv Knjižnice IP œƒ‡ƒŒ†‹’‘•–ƒ˜‹Œ‘ ˜ ‘–ǡ Œ‡ ƒ †‘„”‘ ’‘«—–Œ‡ ‘„‹æ«‹–‡ Ž‹«ƒ”ƒ ‘«‹…ƒ Ȃ –‘’Ž‹ƒ ˜ Eden zadnjih torkov v septembru v Knjižnici Ivana narisali risbico oz. kaj napisali (odvisno od starosti ot- ’”ƒ˜‹«ƒ•œƒ‘„‹•”„ƒ†ƒ’ƒ”ƒ ƒ•ƒā‹ •ƒŽ‘ Thai Tawan vsakem cvetu. Potrča ni bil navaden dan, bil je pikasto-jesenski torek. rok). V pravljični sobi Branke Jurca si lahko ogledate, ˜ …‡–”—ǡ Œ‡” •‘ ˜ –‡Š †‡Š massageǤ…‡–”—–—Œ‘†•Ž‡Œ ‡’‡’‘«‹–‹æ‡†‹˜ƒā‡Ž‹˜ƒæ Knjižničarka iz Velenja je s seboj pripeljala pravo Piko kako zelo so bili Pikini bralci ustvarjalni, saj smo prip- ‘†’”Ž‹ ‘˜‘ǡ ’”‡‘˜ŽŒ‡‘ ‹‰”ƒŽ- ’‘—ŒƒŒ‘ ’”‹•–‡ –ƒŒ•‡ ‹ ‘ŽŒ- …‡–‡”–—ŒǤ Nogavičko – naravnost z velenjskega festivala, ki je s ravili razstavo. Kot vodja Pikine bralne značke se želim ‹…‘Ǥ~‡†‘•‡†ƒŒŒ‡Arbadapark ‡ƒ•ƒā‡ǡ‹ •’”‘櫃Œ‘ –‡Ž‘ ‹ svojo razigranostjo razveselila letošnje nadobudne zahvaliti še Andrejki Rimele in ostalim mladinskim knji- ˜”•–‘ Ž‡– ’”‡†•–ƒ˜ŽŒƒŽ ’”‘•–‘”ǡ †—Šƒ –‡” ˜”ƒ«ƒŒ‘ ‘–”ƒŒ‡ ”ƒ˜- bralce. Vodja oddelka Sanja Selinšek je bralce prijazno žničarkam za skrb, da projekt gladko in uspešno teče. Œ‡”•‘‘–”‘…‹•—’ƒŒœƒ‹ƒ–‘”- ‘˜‡•Œ‡Ǥ’‘—†„‹ƒ•ƒā‡‰ƒ pozdravila in jih pohvalila, saj so se zelo izkazali. Pikini Œ‹ ’”‡ā‹˜ŽŒƒŽ‹ ƒŒ’‘‡„‡Œæ‡ •ƒŽ‘ƒŠƒ‹ƒ™ƒƒ••ƒ‰‡ •‘ bralci so bili nagrajeni s predstavo Tetka jesen v izvedbi Postanite Pikini bralci –”‡—–‡ ˜ Ž‡–—ǡ ‘– Œ‡ ’”ƒœ‘- –”ƒ†‹…‹‘ƒŽ‡ –ƒŒ•‡ ƒ•ƒā‡ǡ lutkovne skupine Pika Poka. ˜ƒŒ‡ ”‘Œ•–‡‰ƒ †‡ǡ †”—ā‡Œ‡ 昇†•ƒƒ•ƒāƒǡ撑”–ƒƒ•ƒ- V letošnjem šolskem letu in vse do septembra pri- • ’”‹Œƒ–‡ŽŒ‹ ‹ †”—ā‹‘Ǥ –”‘…‹ āƒǡ †‡‡’ ”‡Ž‡ƒˆƒ•ƒāƒǡƒ•ƒ- 12 zlatih Pikinih magnetov hodnje leto bomo bralni projekt nadaljevali. Otroke do ŽƒŠ‘’”‹Œ‹Šā‡˜”•–‘Ž‡–ƒ‘- āƒ œƒ ‘•‡«‹…‡ǡ ƒ”‘ƒ –‡”ƒ’› 6. razreda vabimo v knjižnico, da postanejo Pikini bral- ˜‘•–‘’”‡ā‹˜ŽŒƒŒ‘’”‘•–‹«ƒ•ǡ•‘ ƒ•ƒāƒ ‹ Š‹ƒ–œ— ƒ•ƒāƒǤ Letos je Pikino bralno značko opravilo 52 otrok, 12 ci, če še niso. Pika Nogavička je obljubila, da nas obišče ƒ–‹˜‹ǡŒ‡”’”ƒœ—Œ‡Œ‘ƒŒ„‘ŽŒæ‹ „‹æ«‹–‡Œ‹Š‘˜ƒ•ƒā‹•ƒŽ‘˜ zlatih bralcev je imelo posebno čast, saj so že tretjič spet prihodnjo jesen, če bomo le pridno brali! Hkrati ”‘Œ•–‹†ƒ†‘•‡†ƒŒǡ•–ƒ”æ‹’ƒ˜ …‡–”—–—Œ ‹•‡’‘«—–‹–‡‘– sodelovali pri Pikini bralni znački in so si tako prislu- vabimo otroke od 4. leta starosti naprej na Igralne uri- –‡«ƒ•—˜‹”—•’‹Œ‡Œ‘ƒ˜‹…‘Ǥ ’”‡”‘Œ‡‹Ǥ œ„‘ŽŒæƒŒ–‡ ‰‹„ŽŒ‹˜‘•– žili zlato priznanje in zlat Pikin magnet. Pika Nogavič- ce s knjigo, ki potekajo vsak drugi torek v mesecu, in na ”†‘ †‡Ž‘ •‡ ˜‡†‘ ‘„”‡•–—Œ‡ǡ ‹’”‘ā‘•–ǡ•’”‘•–‹–‡ƒ’‡–‘•–‹ ka je vsem čestitala, podelila priznanja, magnetke in Pravljice z jogo, ki so vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ”„ƒ†ƒ’ƒ” Œ‡ •‡†ƒŒ –—ƒŒ ā‡ ˜‹æ‹…ƒŠǡ’‘•”„‹–‡œƒ‰Ž‘„‘‘ darilce. S Pikinega bralnega seznama, kjer so zbrane v pravljični sobi Branke Jurca na Mladinskem oddelku, ’‡–‘ Ž‡–‘ ‘– ˜‘†‹Žƒ ‹‰”ƒŽ‹…ƒ •’”‘•–‹–‡˜ ‹ œƒŒæƒŒ‡ •–”‡•ƒ hudomušne in kakovostne slikanice, so si bralci izbrali oboje z začetkom ob 17. uri. Prijazno vabljeni! štiri knjige, naslov vsake zapisali v bralno beležko in Jasmina Burjan Rokomet Namizni tenis Po dveh porazih in remiju je Cirkovčani tvegali ... prišla na vrsto tudi zmaga in zadeli! Stran 14 Stran 15 Rokomet Nogomet Mlač Černe uspešen tik pred Videm in Hajdina ne koncem popuščata, remi Zavrča Stran 14 Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  1. SNL, 13. krog Gašper Jovan: »To je zame drugačna tekma od vseh ostalih« Rezervisti tokrat odločili v prid Brava Gašper Jovan je v dresu Aluminija v sezonah 2022/23 in 2023/24 odigral skupno 71 tekem v vseh tekmovanjih. Po prestopu k Bravu se je nemudoma uveljavil tudi v novi sredini in je eden od njenih najbolj Nogometaši Brava še naprej standardnih igralcev. ostajajo prvi zasledovalci „Zame so gostovanja v Kidričevem vedno pospremljena s posebni- vodilnih Celjanov. Zadnjo mi občutki, to je res nekoliko drugačna tekma od vseh ostalih v sezoni, tekmo so izgubili 24. avgusta meni osebno nekoliko težja. Na igrišče v Kidričevem imam lepe spomi- ne, a od takrat se je že kar nekaj stvari spremenilo in treba se je obrniti proti Celju, od takrat so naprej,“ je dejal 24-letnik iz Velenja. O motiviranosti Brava v Kidričevem nanizali sedem prvenstvenih je dejal: „Morda smo bili zaradi poraza v prvi medsebojni tekmi sezo- in dve pokalni tekmi brez ne res nekoliko bolj motivirani, sam osebno že. Takrat sem bil namreč poraza (7 zmag, 2 remija). izključen, pa še gol smo nato dobili v zadnji minuti. Tokrat smo mi pre- obrnili izid iz zaostanka v zmago – tukaj se kaže mentaliteta ekipe, ki je V Kidričevem so Ljubljančani sposobna proti koncu tekme kljub zaostanku stopnjevati ritem.“ „močno viseli“, saj so imeli Kidričani kar nekaj dobrih situacij, ko bi lahko povišali vodstvo na 2:0 (npr. prečka Simoniča v 67. minuti). To je po kon- cu tekme pošteno priznal tudi Aleš Arnol: „Ja, takrat smo imeli športno srečo in bi lahko Aluminij tekmo za- peljal v drugo smer, ob zaostanku dveh golov bi se težko vrnili. Smo pa imeli danes srečno roko pri izbiri menjav, igralci s sklopi so s svojo ka- kovostjo opravili izjemno delo in so Foto: Stanko Kozel s svežo energijo nagnili tehtnico na Nogometaši Brava so se Kidričanom (na fotografi ji z žogo Marko Simonič) oddolžili za poraz na prvi našo stran. Smo se pa tudi ob zao- medsebojni tekmi v sezoni (1:2 v 4. krogu). Aluminij – Bravo 1:3 (1:0) stanku zavedali, da smo boljši in da šele tretjina sezone, zato ne želimo bi bilo, če bi namesto prečke zadel Foto: Stanko Kozel STRELCI: 1:0 Simonič (33.), 1:1 je potreben samo trenutek, da se razmišljati o ničemer drugem kot o še drugič na tekmi, enostavno se je Rok Schaubach in Gašper Jovan Bristrić (73.), 1:2 Nuhanović (78.), situacija na igrišču spremeni.“ naši igri in razvoju naših igralcev in treba skoncentrirati na naslednje 1:3 Grlić (91.). Trener Brava se je dotaknil še ekipe kot celote.“ izzive. Nogomet ti včasih kaj odvza- ALUMINIJ: Rozman, Zeljković, motiviranosti svojih fantov in ciljev Povsem drugačno je bilo po tek- me, tako kot nam tokrat, včasih pa Schaubach, Feratović, Kosi (od ekipe: „Na prvo medsebojno tekmo mi razpoloženje v domačem tabo- te nagradi – to se lahko zgodi že na Športni napovednik 58. P. Petriško), Kočar (od 69. Svr- smo v resnici že pozabili, maščeva- ru, niti strelec edinega gola Marko naslednji tekmi.“ žnjak), Simonič, Koderman (od 81. nje ni bilo kak poseben motiv. Nis- Simonič (zanj je bil to prvi gol v Nogomet  Pokal Pivovarna Union Tanyi), Feta, Saitoski (od 68. Ko- mo pa pozabili tega, da je Aluminij članski konkurenci, op. a.) ni bil po- Arsić: »Tokrat nismo ren), Sule (od 69. Bloudek). Trener: dobra ekipa in da nima slučajno na sebej dobre volje: „V tekmo smo šli RAZPORED 1. KROGA, V TOREK, 28. 10., OB 14.00: Eksist Žiri – Alu- Jura Arsić. računu 18 točk. V resnici smo prišli zelo dobro, dejansko smo poiskali zadeli z menjavami, minij, V SREDO, 29. 10., OB 14.00: Makole Bar Miha – Celje; OB 20.00: BRAVO: Likar, Jovan, Atemona, v Kidričevo z velikim spoštovanjem. in izkoristili njihove slabosti. Do za to prevzemam Brinje Grosuplje – Maribor. Monzango, Ivanšek, Selan, Gidado Seveda pa imamo mi svoje cilje, prvi 73. minute in prejetega gola smo odgovornost« 1. SNL (od 67. Ostrc), Baboula, Pečar (od je ta, da želimo držati stabilnost re- imeli nadzor nad igro, nato pa smo 68. Nuhanović), Stanković (od 68. zultatov – to je kazalnik, da ekipa mentalno nekoliko padli in tekmeci RAZPORED 14. KROGA, V SOBOTO, 1. 11., OB 15.00: Bravo – Mari- Grlić), Jakupović (od 58. Bristrić). zori. Z dosedanjim izkupičkom smo Še težje je jezo skrival strateg so to izkoristili za popoln preobrat. bor; OB 17.30: Celje – Aluminij; V NEDELJO OB 15.00: Koper – Olim- Trener: Aleš Arnol. izjemno zadovoljni, a za nami je Jura Arsić: „Občutek po tekmi je Sedaj je težko razmišljati o tem, kaj pija; OB 17.30: Primorje – Kalcer Radomlje; V PONEDELJEK OB 17.30: zelo slab, tekma bi se glede na naše Domžale – Mura. vodstvo 1:0 in priložnosti za po- Nogomet  1. SNL višanje vodstva na 2:0 enostavno 2. SNL morala končati v našo korist. Me- RAZPORED 13. KROGA, V PETEK, 31. 10., OB 14.00: Slovan – Ja- nim, da smo tekmece do izenačenja dran Dekani, Bilje – Ilirija 1911; OB 15.00: Krka – Krško Posavje; OB Trinajsti krog nesrečen za Celje povsem onemogočili. Tokrat nismo 15.30: Rudar Velenje – Jesenice; V NEDELJO OB 13.00: Beltinci Klima zadeli z menjavami, za to prevze- Tratnjek – Nafta 1903; OB 14.00: Dravinja – Gorica; OB 17.00: Triglav mam odgovornost. V končnici se Kranj – Tabor Sežana, Brinje Grosuplje – Kety Emmi&Impol Bistrica. Do 13. kroga so Celjani Domžalčani so imeli po sedmih kro- REZULTATI 13. KROGA: držali niz neporaženosti, gih na računu prav toliko porazov, nam je zgodilo preveč neprisiljenih Aluminij – Bravo 1:3 (1:0); 3. SNL - vzhod presenetljivo mu je konec ko pa je trenersko krmilo v roke individualnih napak, kar nas je stalo Maribor – Primorje 4:0 (2:0); RAZPORED 12. KROGA, V PETEK, 31. 10., OB 14.00: Hajdina HIŠA prevzel Tonči Žlogar, pa so na zad- zmage. O takšnih stvareh se pogo- naredila Mura. Nedelja je strelci: 1:0 Soudani (19.), 2:0 Souda- DARIL – ZASE Videm, Ljutomer – Premium Dobrovce, Šmartno 1928 njih šestih tekmah vknjižili zmagi, varjamo cele dneve, na vsak način ni (30.), 3:0 Borys (60.), 4:0 Tetteh – IBLO Podvinci; OB 16.00: Korotan Prevalje – Fužinar Ravne; OB bila nesrečna še za drugega remija in poraza. Z osmimi osvojeni- jih želimo preprečiti, a očitno še (68.); 17.00: Brežice 1919 Terme Čatež – Rače; V NEDELJO OB 14.00: Zavrč favorita, Olimpija je na mi točkami so znova „v igri“. vedno premalo.“ Kalcer Radomlje – Koper 1:1 – Čarda Martjanci. domačem stadionu klonila Ob Celju in Olimpiji je v tem krogu Po izenačenju je pri Aluminiju (0:0); strelca: 0:1 Matondo (65.), 1:1 močno padel nivo igre. „To je bil Super liga MNZ Ptuj delno spodrsnilo tudi Kopru, remi z proti zadnjeuvrščenim Martinčič (75.). Rdeči karton: Zala- Radomljami je nedvomno manj, kot velik šok, saj smo dotlej kontrolirali RAZPORED 11. KROGA, V PETEK, 31. 10., OB 14.00: Markovci – Domžalam. Bravo in Maribor znik (71., Koper); so pričakovali Primorci. A Kalcer je igro. Po tem se nam ni več uspelo Apače, Ormož – Stojnci, Gerečja vas – Grajena Anpro, Rogoznica – sta se z zmagama tako bil pošten tekmec četi Zorana Zelj- Olimpija – Domžale 1:2 (1:0); pobrati in stabilizirati, dobesedno Gorišnica; V NEDELJO OB 14.00: Makole Bar Miha – Boč Poljčane, koviča, še posebej po izključitvi na strelci: 1:0 Mitrovski (22.), 1:1 Kahvić smo bili ohromljeni. So še bili po- Bukovci – Središče. približala Celju na osem oz. devet točk. strani Kopra. Izenačujoči gol je zabil (54.), 1:2 Hrvatin (79.); skusi, a ni bilo več prave energije. 1. liga MNZ Ptuj Jaša Martinčič, svojega tretjega v Mura – Celje 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Pod črto se moramo tudi iz tega poraza nekaj naučiti, dobre stvari – RAZPORED 11. KROGA, V PETEK, 31. 10., OB 14.00: Tržec – Zgornja Največje presenečenje kroga so sezoni. Nieto (24.), 1:1 Vizinger (28.), 2:1 Vi- nedvomno pripravili igralci Mure, ki Ob Bravu, ki je slavil v Kidriče- zinger (82.). ki jih ni bilo malo – nadgraditi, slabe Polskava, Leskovec – Skorba, Dornava Digitalpartner.si – Cirkulane, pa izboljšati.“ Pragersko – Slovenja vas SMS sanacija; V NEDELJO OB 10.30: Hajdo- so prekinili izjemen celjski niz. Izbran- vem, je zmago izmed zasledovalcev 1. CELJE 13 10 2 1 37:11 32 V naslednjem krogu čaka Kidri- še – Podlehnik. ci Alberta Riere so bili doslej suvereni Celja dosegel tudi tretjeuvrščeni 2. BRAVO 13 7 3 3 30:19 24 na domači in mednarodni sceni, prve Maribor. Proti Primorju je slavil 3. MARIBOR 13 7 2 4 26:16 23 čane najtežje gostovanje v sezoni, 1. mladinska liga znake slabosti so pokazali proti Olim- najvišjo zmago v sezoni (5:1 tudi 4. KOPER 13 6 3 4 23:19 21 obračun s Celjani na Areni Z'dežele. 13. KROG: Aluminij Energija plus – Brinje Grosuplje (v četrtek, 30. piji (0:0), ko se nikakor niso znašli s Kalcerjem), obenem že četrto 5. OLIMPIJA 13 5 3 5 17:18 18 Jože Mohorič 10., ob 17.00). proti zaprti postavitvi Ljubljančanov. zaporedno na domačem igrišču v 6. ALUMINIJ 13 5 3 5 19:23 18 Mura je ta slabši moment Celja unov- Ljudskem vrtu (Kalcer, Mura, Dom- 7. RADOMLJE 13 4 3 6 15:26 15 Ženska liga čila za šele drugo zmago v sezoni, žale, Primorje). Gostje so imeli kar 8. MURA 13 2 5 6 12:18 11 1. SNL, 14. krog: Celje – 12. KROG: Aluminij Kirurgija Estetical – Gažon Le-Log (v nedeljo, nanjo so čakali od 5. kroga. nekaj dobrih priložnosti, zadevali 9. PRIMORJE 13 3 2 8 16:28 11 Aluminij (v soboto, 1. 11., 2. 11., ob 11.00). Med velika presenečenja spa- pa so le vijoličasti. Soudani je pri pe- 10. DOMŽALE 13 2 2 9 11:28 8 ob 17.30 v Celju) Jože Mohorič da tudi zmaga Domžal v Stožicah. tih golih v sezoni, Tetteh pri osmih. Jože Mohorič 14 Šport torek  28. oktobra 2025 Rokomet  NLB liga, 9. krog Liga NLB REZULTATI 9. KROGA: Jeruza- lem Ormož – Riko Ribnica 33:31 Po dveh porazih in remiju je prišla na vrsto tudi zmaga (15:17), Trimo Trebnje – Sviš Cugelj okna Ivančna Gorica 31:23 (14:9), LL Grosist Slovan – Ško a Loka 38:32 Jeruzalem Ormož – čem, ki so še enkrat več pripravili takrat, ko sta sodnika želela navi- (20:18), Škofl jica – Krka 25:31 (7:14), izjemno vzdušje. Ribničani niso prvi jače poslati iz dvorane – takrat mi Slovenj Gradec – Frankstahl Rado- Riko Ribnica 33:31 (15:17) (in tudi ne zadnji), ki se v takšnem je zastalo srce. Sicer smo celotno vljica 40:33 (21:18), Celje Pivovarna JERUZALEM ORMOŽ: Ranfl , peklenskem vzdušju niso znašli in tekmo lovili Ribnico in jo na srečo Laško – Gorenje Velenje 32:22 (16:7). Zemljič; Munda 7, Grabovac, Žunič, so na koncu klonili. v končnici ujeli. V prelomnih trenut- 1. LL GROSIST SLOVAN 9 7 2 0 16 Vincek, Nešić 9, Bura, M. Hebar 3, Ribnica je tudi sicer precej padla kih so navijači naredili svoje, dali so 2. TRIMO TREBNJE 8 7 1 0 15 Lukman 7 (4), Korže Lesjak, Ćirović v formi v zadnjih tekmah, po treh nam krila in mi smo to izkoristili. Se- 3. SLOVENJ GRADEC 9 6 1 2 13 3, G. Hebar 1, Majhen, Jerenec 2, uvodnih zmagah (Radovljica, Krka, veda sem vesel svojih golov, za to 4. CELJE PIVO. LAŠKO 9 5 2 2 12 Škrinjar 1. Trener: Marko Bezjak. SVIŠ) je na zadnjih šestih tekmah treniramo in se trudimo. Za nas je to 5. KRKA 8 5 1 2 11 6. RIKO RIBNICA 9 3 2 4 8 SEDEMMETROVKE: Jeruzalem štirikrat izgubila in dvakrat remizi- zelo pomembna zmaga, upam, da 7. ŠKOFJA LOKA 9 2 3 4 7 rala. Sedaj ima le še točko več od bomo tako nadaljevali. Ni pa lahkih Ormož 5 (4), Riko Ribnica 5 (5). 8. JERUZALEM ORMOŽ 9 2 3 4 7 IZKLJUČITVE: Jeruzalem Ormož Ormoža. Za Ormožane je v boju za tekem, v vsaki je treba za pozitivni 9. GORENJE VELENJE 9 2 2 5 6 želeno 8. mesto pomembna vsaka rezultat iz sebe iztisniti zadnje ato- 2, Riko Ribnica 12 minut. 10. SVIŠ IVANČNA GORICA 9 1 3 5 5 točka, še posebej pa osvojena proti me moči.“ 11. ŠKOFLJICA 9 1 2 6 4 Rokometaši Ormoža so neposrednim konkurentom … Aleš Zemljič, vratar Ormoža: 12. RADOVLJICA 9 1 0 8 2 po težko prigarani pokalni Rokometaše zdaj čaka repre- „Dolgo smo čakali na to prvo do- Jan Pucelj, trener Ribnice: „Prav zmagi z Radovljico v zentančni premor, čez 14 dni pa bo mačo zmago v sezoni – verjeli smo Jeruzalem Ormož gostoval pri no- v njo, trdo trenirali in sedaj je ven- neverjetno je, kako nas letos špor- prvenstveni tekmi gostili vomeški Krki. darle prišla. V končnici smo zelo tna sreča nikakor ne spremlja. Bili kakovostno zasedbo stisnili v obrambi, v napadu pa tudi smo boljši tekmec in smo držali Ribnice. Četa Marka Bezjaka »To je nekaj najlepšega, zabili tisto, kar se nam je ponudilo. tekmo pod kontrolo 55 minut, nato pa so se fantom v ključnih trenutkih je naskakovala drugo kar lahko kot športnik Na koncu se je še vzdušje v Harde- ku pokazalo v vsej svoji veličini, res zatresle roke. Fantom sicer ne mo- prvenstveno zmago, prvo doživiš« hvala navijačem, ki so skozi celotno rem očitati ničesar, gre enostavno pred domačimi navijači, Foto: Črtomir Goznik tekmo verjeli v nas in nas spodbu- za psihološko blokado, ki jo mora- Ignjat Nešić (Jeruzalem Ormož) je proti Ribnici z devetimi goli dose- kar pa je bila vse prej kot Ignjat Nešić, Ormož: „Rad bi po- jali. Brez njih bi nam težko uspelo. mo premagati. V ključnih trenutkih gel svoj strelski rekord sezone. ne sprejemamo pravih odločitev in lahka naloga. Na koncu jim vedal le eno: zaradi tega vzdušja in Se pa opravičujemo vsem za novo takšnih zmag sem prišel v Ormož! infarktno končnico, za živce so to je tudi tokrat odločilo tekmo. Če je v tesni končnici vendarle 15.18, 24:27, 25:28, 26:29, 27:30), minuti s svojega krilnega položa- To je res nekaj najlepšega, kar lahko takšne tekme kar naporne. Vesel bi si že prej priigrali višjo prednost, uspelo in so se z navijači preko te meje ni šla. ja poravnal izid (31:31), v vodstvo kot rokometaš ali športnik doživiš, sem zaradi svojega prispevka k tej bi lahko šla tekma na našo stran. Or- prešerno veselili. Doslej Na krilih izjemnih navijačev – je domačine popeljal Nik Čirović hvala navijačem in soigralcem. Na zmagi, mi je pa obramba zelo po- možu čestitam za zmago.“ so doma zabeležili poraza zbralo se jih je več kot 500 – so (32:31), piko na i pa je s svojim deve- celotni tekmi sem se najbolj ustrašil magala pri posredovanjih.“ Jože Mohorič domačini vendarle zakuhali nape- tim golom na tekmi postavil 23-letni (Slovenj Gradec, Trimo) ter to končnico. V 55. minuti je Uroš srbski rokometaš Nešić, ki je v Or- remi (Celje). Knavs goste popeljal do dveh golov mož pred letošnjo sezono prišel iz Košarka  4. SKL - vzhod (m) Gostje so večji del srečanja preži- prednosti (29:31), nato pa so se Rib- Trima (tam je igral tri sezone, pred veli v vodstvu, le pri izidih 4:3 in 6:5 ničanom pošteno zatresle roke in tem še za Dobovo). so bili v prednosti domačini. Najviš- do konca tekme niso več premagali Za neprecenljivo pomoč na poti Dober polčas premalo za točke v Mariboru ja prednost Ribnice je v več prime- domačega vratarja Aleša Zemljiča. do zmage so se domači rokometa- rih znašala tri gole (6:9, 8:12, 10:14, Ignjat Nešić je z goloma v 57. in 58. ši po tekmi iskreno zahvalili navija- ŽKK Maribor – KK Intera Ptuj 69:66 Rokomet  1. B SRL (m) (10:17, 10:21, 24:10, 25:18) KK INTERA PTUJ: Kozel 11, Kribiš Mlač Černe uspešen tik pred koncem 10, Kovač, Turk 16, Karakatič Potoč- nik 8, Mahorič, Butolen 7, Rakovec, Čabrian 6, Rozman, Krošel 5, Habja- Drava Ptuj – Herz nič 3. Trener: Filip Majal. Šmartno 32:31: (18:14) Med približno 100 gledalci v špor- tni dvorani 2. gimnazije Maribor se DRAVA PTUJ: Verboten (1 obr.), je na košarkarskem obračunu med Primožič (19 obr.), Rutar; Škrobot Mariborčani in Ptujčani znašlo tudi 5(4), Kuzma, Harinski, T. Kocijančič kar precej gostujočih navijačev. 2, Krasnič 6(2), Golež, Korez, Sven- Mladi Ptujčani so odigrali dve dob- šek, Bezjak, Mlač Černe 10, S. Koci- ri in dve slabi četrtini ter na koncu jančič 5, Emeršič 4, Tavčar; Trener: izgubili z razliko treh točk. Kratek Uroš Šerbec. pogled na tekmo je podal trener KK SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj Intera Ptuj Filip Majal: „Ko so moji 6/8, Herz Šmartno 7/9. igralci igrali dobro, so vsi igrali dob- IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 12 mi- ro, ko pa v nadaljevanju slabo, so nut, Herz Šmartno 6 minut. vsi igrali slabo. Proti izkušenejši eki- RDEČI KARTON: Tim Kocijančič pi Maribora so imeli moji varovanci (37., Drava) pravi pristop in so se večino tekme Foto: Črtomir Goznik Ptujskim košarkarjem ni uspelo ponoviti uspešne predstave iz tek- Rokometaši Herza so v prvem držali dogovora. Žal smo v drugem napadu povedli z 0:1, v zadnji minu- polčasu nekoliko popustili, vendar me s Preboldom, z močnejšim Mariborom so klonili v drugem delu. ti pa so izenačili na 31:31 – vmes so smo bili ves čas blizu nasprotnika, ki bi ga lahko s kančkom sreče na zmanjšali, a bližje kot na minus tri bili rokometaši Drave večino časa v vodstvu (gostje so izenačili rezultat 4. SKL – vzhod (m) koncu tudi premagali.“ točke zaostanka jih ni uspelo. Mari- borčani so za zmago izkoristili nekaj le dvakrat na tekmi, pri 1:1 in 31:31, 1. ŽKK MARIBOR 4 4 0 8 Mariborčani so na krilih bivšega op. a.). A ne glede na ta plus so se 2. INTERA PTUJ 4 2 2 6 prvoligaškega igralca Jureta Ritlo- neizsiljenih napak in neizkušenost morali Ptujčani posebej potruditi za 3. AJDAS LENART 4 2 2 6 pa prvič na tekmi povedli v začetku tekmecev, ki so se pogumno lotili Foto: Črtomir Goznik zmago. Trideset sekund pred kon- 4. ŠENTVID 3 2 1 5 zadnje četrtine, nato so si priigrali trenutno najuspešnejše ekipe lige cem tekme je pri izenačenem rezul- Jan Mlač Černe (Drava Ptuj) je bil z desetimi zadetki najboljši strelec 5. KRŠKO 3 1 2 4 nekaj točk naskoka. Ptujčani so za- in so bili blizu presenečenja. tatu trener Uroš Šerbec vzel minuto svoje ekipe, dosegel je tudi odločilni gol v zadnjih sekundah tekme. 6. PREBOLD 4 0 4 4 ostanek do konca tekme nekoliko David Breznik odmora za zadnji napad, ki so ga njegovi igralci odigrali pametno in Šmartnega skozi celotno tekmo pa niti igre v napadu uspešno vodil or- potrpežljivo. Za boljšo predstavo od so bili tudi nagrajeni, saj je Jan Mlač ganizator Urh Emeršič. Tudi vratar Karate  Karate-do klub Ptuj Černe nekaj sekund pred koncem Jakob Aljaž Primožič je dodal svoj 1. B SRL (m) tekme zabil odločilni zadetek za delež, a ni mogel zaustaviti dinamič- rezultat tekme 32:31. Sledilo je veli- nih gostujočih rokometašev v njiho- Uspešen nastop za ptujske REZULTATI 7. KROGA: Drava ko slavje okrog »glavnega« junaka vem silovitem končnem naletu. Ptuj – Herz Šmartno 32:31, Črno- karateiste tekme, ki je o zadnjem napadu in Ti so prišli do izenačenja, a stvari melj – DRŠ Sebastjana Soviča 26:28, situaciji na tekmi povedal: „Lep ob- je na pravo mesto z odločilnim za- V soboto je v Šenčurju pri Kranju po- Dobova – Ajdovščina 27:35, Ljublja- čutek je zadeti v zadnjih sekundah detkom postavil Jan Mlač Černe. tekalo 3. državno pokalno tekmovanje v na – Misteral Krško 37:35, Koper – za zmago. Sprva smo želeli odigra- Slednji je bil zaradi zadnjega zadet- karateju. 380 tekmovalcev iz 48 sloven- Mokerc Kig 23:22, Dol TKI Hrastnik ti določeno akcijo, a ni šlo, tako da ka in največjega števila danih zadet- skih klubov je tekmovalo v katah posa- – Grosuplje 35:34. smo nekoliko improvizirali, sam sem kov glavni junak tekme. A rokomet mezno, katah ekipno in športnih borbah. 1. AJDOVŠČINA 7 6 0 1 12 na srečo tokrat uspešno zaključil je ekipna igra in do uspeha so Dravo Iz Karate-do kluba Ptuj so se tekme 2. DRAVA PTUJ 7 5 1 1 11 zadnjo akcijo na tekmi za zmago.« tokrat popeljali prav vsi igralci, ki so udeležili Iryna in Varja Kočevar, Katai 3. KOPER 7 5 1 1 11 V domači vrsti so se vsi igralci s svojo angažiranostjo, borbenostjo Pongrac, Maksim Strakhov, Jana Strm- 4. MISTERAL KRŠKO 7 5 0 2 10 zelo borili v obrambi (glavni vlogi in nepopustljivostjo prišli do pete šek in Lara Zavratnik. Tekmovali so v 5. MOKERC - KIG 7 4 1 2 9 sta imela ponovno Staš Kocijančič in zmage v sezoni. Za zaključek je Jan katah, Katai Pongrac pa tudi v športnih 6. HERZ ŠMARTNO 7 4 0 3 8 Domen Krasnič, op. a.), medtem ko Mlač Černe dodal: „Od prve do zad- borbah, kjer je premagal vse tekmece 7. GROSUPLJE 7 3 0 4 6 8. SEBASTJANA SOVIČA 7 2 1 4 5 je v napadu z desetimi zadetki naj- nje sekunde je bila na igrišču prava in slavil zmago. Jana Strmšek in Iryna 9. DOL TKI HRASTNIK 7 2 0 5 4 bolj izstopal Jan Mlač Černe. V nada- borba. Nam je uspelo dobiti to tež- Kočevar sta nastopili v kategoriji rekrea- 10. LJUBLJANA 7 2 0 5 4 ljevanju sta v pomembnih trenutkih ko tekmo, po kateri smo se zasluže- tivnega karateja in sta že na prvi tovrstni 11. DOBOVA 7 1 0 6 2 nekaj zadetkov dodala Staš Kocijan- no poveselili z našimi navijači.“ tekmi osvojili zlati medalji. 12. ČRNOMELJ 7 1 0 6 2 čič in Domen Krasnič, medtem ko je David Breznik jk Katai Pongrac (drugi z leve) je zmagal v športnih borbah. torek  28. oktobra 2025 Šport, šport mladih 15 Namizni tenis  1. SNTL (m) Judo  4. kolo judo mini lige Cirkovčani tvegali … in zadeli! Judo akcija na Ptuju V soboto je Judo klub Drava Ptuj REZULTATI 4. KROGA: ŽNTK organiziral 4. kolo judo mini lige za Maribor – NTK Cirkovce 0:4, ŠD mlajše starostne kategorije, v kate- SU – Krka 4:1, Fužinar Interdiskont ro so vključeni podravski in pomur- – Kema Murexin I 2:4, Savinja KPM ski klubi. Tekmovanje je potekalo v – Kajuh Slovan, Savinja Plasard – Športni dvorani Mladika. Udeležilo Mengeš. se ga je 71 mladih športnikov v sta- 1. KEMA MUREXIN I 4 4 0 0 58:40 8 rostnih kategorijah od 8 do 14 let. 2. ŠD SU 3 3 0 0 38:15 6 Barve Judo kluba Drava iz Ptuja je 3. FUŽINAR 4 2 0 2 42:39 4 zastopalo 43 tekmovalcev in tek- 3. SAVINJA PLASARD 2 2 0 0 26:10 4 movalk, ki so nastopili v poligonu, 3. MARIBOR I 4 2 0 2 46:45 4 parternih borbah in borbah stoje. 6. KAJUH-SLOVAN 3 1 0 2 28:30 2 Videli smo veliko borbenosti, srčno- 7. MENGEŠ 3 1 0 2 19:32 2 sti in tudi pravilnih tehnik. Za zmago 8. CIRKOVCE 4 1 0 3 36:45 2 v svojih težnostnih kategorijah so 9. SAVINJA KPM 3 1 0 2 23:30 2 morali judoisti premagati najmanj Foto: arhiv Judo kluba Drava Ptuj 10. KRKA 4 0 0 4 23:53 0 dva tekmeca. Zlato medaljo je iz JK Drava osvojil Enej Šmigoc, drugi je bil Rene Zlati medalji v borbah stoje sta za ŽNTK Maribor – Šmigoc. Foto: Črtomir Goznik ptujsko Dravo osvojila Enej Šmigoc NTK Cirkovce 0:4 Ekipa NTK Cirkovce je osvojila prvi točki v sezoni. in Bine Korošec. Srebrne medalje selič, Gašper Flajšman, Mohammed menčič, Jan Šegula in Sanja Pulko stoje so osvojili Rene Šmigoc, Pa- Harbi, Taj Šmigoc, Jernej Cenčič, Trafela. Črepnjak/Lupulescu – Koren/ Nikola Horvat). Mariborčani so v dvoboje našega prvega in tretjega trik Kranjec, Maja Drevenšek, Rene Jan Kodrič, Ilan Krajnc in Erik Pod- Na tekmovanju v judo poligonu Slodej 1:3 (-5, -11, 6, -9), Lupulescu prejšnjem krogu v izjemnem derbi- igralca, Nina Šegula in Matica Slo- Bajec, Filip Šegula, Tin Majcenovič hostnik. je bil najhitrejši Gabrijel Fras, sledili – Slodej 1:3 (8, -8, -13, -5), Srebočan ju v Puconcih klonili z izidom 4:3 deja. Po dobljenem srečanju dvojic in Taj Arnuš, medtem ko so bro- V parternih borbah sta srebrni so Gašper Mandl ter Zarja Flajs in Čebela – N. Šegula 0:3 (-6, -9, -4), (zanimivo je, da so tudi Cirkovčani v se je med posamezniki tako začelo naste medalje stoje osvojili Staš medalji osvojila Anej Karahasanovič Maksimiljan Kadivec. Črepnjak – Koren 0:3 (-3, -3, -12). Puconcih v 1. krogu izgubili z iden- z dvobojem prvih (Lupulescu – Slo- Kujavec, Mihajl Stojkovič, Vitan Ve- in Nik Virtnik, bronaste pa Maj Kle- David Breznik Kar Cirkovčanom pred tednom tičnim izidom), kar je bil zanje prvi dej) in tretjih igralcev (Srebočan Če- ni uspelo v dvoboju z Mengšem, poraz. Sedaj so doživeli še drugega bela – Šegula) svojih ekip. Za Nina jim je tokrat z Mariborčani – slaviti zaporednega … je to bila verjetno edina možnost Šolski šport  Rokomet, učenci prvo prvoligaško zmago. Od same- „Izjemno smo veseli zmage v za točko in jo je tudi izkoristil. Vidi ga začetka so bili v prednosti in do- Mariboru, ki nam po treh uvodnih se, da napreduje v razmišljanju in mačinom z zbrano in natančno igro porazih res veliko pomeni. Vidi se, igri. V dvoboju najboljših mož pa je Gorišničani zelo prepričljivi enostavno niso dovolili preobrata. da se naši igralci počasi navajajo na Matic tudi opravil svoje, v tretjem Domala neverjeten je podatek, da prvoligaške zahteve igranja, tekma nizu je uspel zadržati mirne živce V dvorani OŠ Ljudski vrt je v or- so Mariborčani, večkratni državni v Mariboru je najboljši dokaz tega,“ in je z zmago 15:13 domala odločil ganizaciji Javnega zavoda Ptuj po- prvaki, v štirih dvobojih osvojili zgolj je v uvodu dejal trener cirkovške dvoboj. Za konec je še Aleks Koren tekalo medobčinsko tekmovanje dva niza. ekipe Danilo Piljak. V nadaljeva- nekaj podobnega storil v dvoboju s v rokometu za učence 9. razredov V vlogi favoritov so bili sicer v nju se je dotaknil samih dvobojev: Črepnjakom in zmaga je bila tukaj. in mlajše. Med tremi udeleženimi dvorani Tabor domačini, ki so na- „Pred tekmo smo pripravili drzen Imamo odličen ekipni duh, podpi- ekipami so z dvema prepričljivima stopili v postavi Matevž Črepnjak, taktični načrt, v igralniškem jeziku ramo se med seboj in ta zmaga je zmagama naslov medobčinskih pr- Gašper Srebočan Čebela in Srb Lo- bi se lahko izrazil, da smo šli na vse predvsem plod tega.“ vakov osvojili igralci OŠ Gorišnica. rencio Lupulescu (manjkal je Hrvat ali nič – 'all in'. Tako smo zamenjali Jože Mohorič Zelo tesen pa je bil obračun med domačini in Destrničani, na koncu je Nogomet v prid domače ekipe odločil en sam  NK Ormož gol. Na območno tekmovanje sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi. Mednarodno sodelovanje preko Rezultati: Ljudski vrt – Gorišnica 3:15, Gorišnica – Destrnik-Trnovska vas 18:5, Destrnik-Trnovska vas – promocije zdravega življenjskega sloga Ljudski vrt 13:14. Vrstni red: 1. OŠ Gorišnica Nogometni klub Ormož je od 1. hrvaške skupnosti ter razumevanje v projektu je organiziral dogodek 2. OŠ Ljudski vrt aprila do 30. septembra 2025 sode- med državljani preko promocije 8. junija v športnem centru Zlatna 3. OŠ Destrnik-Trnovska vas Ekipa OŠ Gorišnice je zmagala na medobčinskem tekmovanju v loval v mednarodnem projektu, ki je aktivnega življenjskega sloga,“ so lopta. Željo po vključitvi so izrazili UR rokometu. sofi nanciran iz Evropskega sklada sporočili iz NK Ormož. tudi v NK Sesvetski Kraljevec, zato za regionalni razvoj. Projekt je bil Po odobritvi projekta so začeli smo pripravili razširjen nogometni odobren v okviru Programa Inter- aktivne priprave za prvi športno-iz- turnir. Zbrani gledalci so spodbujali Šahovski kotiček reg Slovenija – Hrvaška. obraževalni dogodek, ki je potekal svoje favorite ter lokalno prebival- „Na pobudo nogometne šole NK 8. junija v Ormožu. „V sklopu aktiv- stvo, ki je odigralo prijateljsko tek- Člani DU Žetale na državno prvenstvo posamezno za zmago Aneju, sam pa se je s pol toč- M-M iz Sesvet (Hrvaška), ki je bil nosti so se odigrale tri tekme: dve mo. Vodja NŠ NK Ormož Aleš Jurčec odličnem 5. mestu ženske, kjer je med sedmimi ude- ke zaostanka uvrstil na tretje mes- vodilni partner skozi celotno traja- prijateljski med najmlajšimi člani je za vse prisotne izvedel predava- leženkami slavila domačinka Majda to. Enako število točk kot Tom sta nje projekta, se je naše sodelovanje kluba in tekma, v kateri je sodelova- nje na temo Prehrana športnikov, ki Društvo upokojencev (DU) Mu- Kovač. na 4. in 5. mestu osvojila Maksim začelo že konec leta 2023. V začet- lo lokalno prebivalstvo s slovenske je bilo zelo dobro sprejeto. Lokalni rska Sobota je skupaj z Zvezo dru- Rezultati moški ekipno: 1. (1.) Kaiser in Svit Gomboši. Med dekleti ku leta 2024 smo prijavili športno- in hrvaške strani. Obiskovalci so proizvajalci so predstavili svoje iz- štev upokojencev Slovenije in pod DU Kozarje 16 točk (Dušan Ličina 8 je bila z 8. mestom najboljša mlada -izobraževalni projekt z naslovom si poleg spremljanja tekem lahko delke, kot so med in bučno olje, na pokroviteljstvom Šahovske zveze točk), 2. (3.) DU Kočevje 13 (Marko Zarja Gomboši, ki jo konec oktobra Zveza za šport in življenje (SPOR- ogledali in kupili izdelke lokalnih koncu dneva so bili podeljeni pokali Slovenije izvedlo državno ekipno Ofak 7), 3. (2.) DU Maribor Tabor 12 čaka nastop na evropskem mladin- TŽIV). Cilj projekta je bil vzposta- proizvajalcev ter sodelovali na izo- in medalje najboljšim ekipam. Izred- prvenstvo za upokojence. Ponov- (Karl Cojhter 7,5), 4. (4.) DU Murska skem prvenstvu v Črni gori. vitev čezmejnega sodelovanja za braževalnem predavanju trenerja no zadovoljni smo, da smo imeli pri- no so se odlično odrezali člani DU Sobota 11 (Boris Kovač 7,5), 5. (10.) V prihodnje bodo turnirji pote- spodbujanje lokalnega prebivalstva Mladena Mandića (NK ŠN M-M) na ložnost sodelovati v tem projektu, Žetale, ki so edini zastopali ptujsko DU Žetale 10 (Igor Iljaž 4,5, Anton kali vsak prvi petek v mesecu, v (otrok in mladine) k sodelovanju v temo Vloga staršev pri ukvarjanju ki nam je odprl nove možnosti za območje. Butolen 5, Branko Sedlašek 5,5, Du- zimskem času bo začetek ob 17. uri športnih aktivnostih ter obogatitev otrok s športom. Niti vreme nam ni nadaljnje mednarodno sodelova- V prijetnem ambientu restavraci- šan Klajderič 4) … v prostorih društva v Belšakovi 20, prostega časa z učenjem o pomenu pokvarilo prijetnega celodnevnega nje,“ so zaključili v NK Ormož. je Čarda blizu Murske Sobote se je Budina. aktivnega in zdravega načina živ- druženja, ki se je na koncu zaključilo Projekt je sofi nanciran iz sredstev ljenja. Rezultati projekta so prispe- s podelitvijo medalj in pokalov.“ Evropskega sklada za regionalni ra- zbralo lepo število upokojencev, ki Mesečni pospešeni Vrstni red 2. turnirja: 1. Anej Zla- so na državnem prvenstvu zastopa- tolas 4 točke, 2. David Murko 4, 3. vali k vzpostavitvi zdravega okolja Po poletnem premoru so se zače- zvoj v okviru Interreg programa Slo- turnir: Tom Crnjakovič li barve 14 štiričlanskih ekip z nekaj Tom Crnjakovič, 4. Maksim Kaiser, za mednarodno sodelovanje ter le priprave na drugi dogodek, tok- venija – Hrvaška. medsebojno zaupanje slovenske in rat na Hrvaškem. „Vodilni partner UR rezervami, kar kaže na to, da je šah presenetil prvega 5. Svit Gomboši, vsi trije po 3,5 med upokojenci še kako priljubljen. točke … 8. najboljša šahistka Zarja nosilca Gomboši 3 točke … Člani DU Žetale so praktično stal- ni člani tega tekmovanja. Lansko Odločitev Šahovskega društva Silva Razlag 6. mesto so letos izboljšali, saj so Ptuj, da ponovno obudi tradicional- ob koncu zasedli odlično 5. mesto, ne mesečne pospešene turnirje, se čeprav so bili po začetni poziciji na je pokazala kot odlična. To je potr- 10. mestu. Ob kapetanu Igorju Iljažu dila solidna udeležba na prvih dveh so nastopili še Anton Butolen, Bran- turnirjih, kjer so se ob nekoliko slab- ko Sedlašek in Dušan Klajderič in so ši udeležbi »starejše« generacije v devetih kolih dosegli štiri zmage, izkazali perspektivni mladi člani in dva neodločena izida in tri poraze. članice, ki na ta način pridobivajo S 5,5 osvojenimi točkami je bil naju- prepotrebne izkušnje. spešnejši Branko Sedlašek, ki je bil s Na oktobrskem drugem turnirju tem rezultatom v skupnem seštev- je nastopilo 13 članov in tri članice, ku sedmi na drugi šahovnici. med katerimi je v petih krogih zma- Najboljši udeleženec prvenstva gal Anej Zlatolas, ki je zbral enako absolutno je bil član zmagovalne število točk kot prvi nosilec MK Da- ekipe DU Kozarje Dušan Ličina, ki je vid Murko. Vendar je slednjega v 4. Foto: arhiv društva ob sedmih zmagah in dveh remijih kolu nepričakovano premagal Tom Zmagovalec drugega turnirja je z osmimi točkami ostal tudi nepo- Crnjakovič in na ta način dejansko ražen. So pa organizatorji izvedli še omogočil po dodatnih kriterijih postal Anej Zlatolas. 16 Šport torek  28. oktobra 2025 Nogomet  3. SNL - vzhod Videm in Hajdina ne popuščata, dragocen remi Zavrča Rače – Zavrč 0:0 REZULTATI 11. KROGA: ZASE Vi- v dvoboju dveh igralcev žoga od ZAVRČ: Trajkovski, Lazar (od 82. dem – Korotan Prevalje 4:0 (2:0), domačega branilca odbila v gol – Poštrak), Kelc Vnuk, Hren, Koren, Premium Dobrovce – Hajdina HIŠA 0:1. Na potrditev zmage so morali Kukovec, J. Bojnec, Potočnik, Kaj- DARIL 0:2 (0:1), Rače – Zavrč 0:0, gostje čakati vse do zadnje minute, zer, Cimerman (od 90. Jus), Miloj- IBLO Podvinci – Brežice 1919 Terme ko je protinapad lepo zaključil Nejc ković (od 56. Zorman). Trener: Miha Čatež 1:2 (1:0), Rogaška – Ljutomer Medved – 0:2. Leskovar. 1:1 (0:0), Fužinar Ravne – Šmartno Tomi Grbavac, trener Hajdine: 1928 5:1 (3:0). „V takšnih tekmah je pomembno, Zavrčani so se po izpadu iz pokal- da z drugim golom čim prej zapelješ nega tekmovanja (1:0 s Polano, op. 1. ZASE VIDEM 11 8 1 1 29:10 25 potek srečanja v želeno smer. Nam a.) poskusili zbrati in kar najbolje 2. BREŽICE ČATEŽ 10 6 2 2 17:13 20 to kljub nekaj lepim priložnostim – odigrati pomembno prvenstveno 3. HAJDINA HIŠA DARIL 10 5 4 1 17:11 19 predvsem v prvem polčasu – ni us- tekmo v Račah. V domači ekipi so 4. ČARDA MARTJANCI 10 5 2 3 20:12 17 pelo. V drugem polčasu so domači- začeli vsi najbolj izpostavljeni igral- 5. IBLO PODVINCI 11 5 1 4 13:10 16 ni s 'preskok igro' pretili, tudi v dvo- ci: Martin Milec, Timotej Dodlek, 6. ROGAŠKA 11 4 4 3 18:11 16 bojih so bili iz minute v minuto bolj Rok Štraus in Rajko Rotman. Tekma 7. ZAVRČ 11 4 2 4 14:14 14 8. ŠMARTNO 1928 10 4 2 4 17:19 14 čvrsti, a smo jih dobro ustavljali. Ob se je občasno nagibala na eno ali minimalnem vodstvu je vedno mož- drugo stran, tresle so se prečke na 9. KOROTAN PREVALJE 10 3 3 4 7:13 12 Foto: Črtomir Goznik nost kakšnega kiksa ali odbite žoge, obeh straneh, a je do konca ostalo 10. RAČE 11 2 5 3 13:13 11 Nogometaši Vidma (desno je Niki Šiljeg) nadaljujejo z dobrimi predstavami na domači zelenici. 11. FUŽINAR RAVNE 11 1 5 4 10:12 8 ki lahko konča na nepravem mestu, pri začetnem izidu. Zavrč je tako oh- a smo do konca s svojo kakovostjo ranil tri točke naskoka pred Račami. 12. DOBROVCE 11 1 1 9 7:30 4 murci iz Martjancev so jih dosegli obdržali potrebno zbranost.“ še kakšnega več. Predvsem Celje). Z golom Matevža Šega so 13. LJUTOMER 10 0 4 6 9:23 4 20. Še posebej na domačih tekmah na domačih tekmah smo oslabljeni domačini (ob poškodova- Jaša Bojnec, Zavrč: „Igrišče 14. DRAVA PTUJ 5 0 0 0 0:0 0 ZASE Videm – Korotan so Videmčani letos zelo učinkoviti, letos kar dominantni. Sedaj nem Svenšku sta manjkala Orovič in je bilo kar težko za igro in Prevalje 4:0 (2:0) na nobeni niso dosegli manj kot tri Zamuda) unovčili pobudo v prvem ni dopuščalo kaj prida igre je nato odbila še v bližino črte, lah- ko, da je jo je tudi prečkala.“ STRELCI: 1:0 Šiljeg (4.), 2:0 Šiljeg gole. nas čaka lokalni derbi s polčasu, a jim pridobljene prednos- po tleh, ki jo sicer igramo. (20.), 3:0 Šalamun (73.), 4:0 Ferčec Gregor Cafuta, trener Vidma: Hajdino, ki se ga veselim – ti ni uspelo obdržati. Gostje so z V zadnjem mesecu se nam Premium Dobrovce – Hajdina (89.). „S pravim pristopom smo oboji smo v dobri seriji in nekoliko boljšo igro v drugem delu tudi sicer kar poznajo težave Hiša daril 0:2 (0:1) ZASE VIDEM: Kokol, Mesarič, res je pričakovati zanimivo izvedli preobrat in obdržati drugo na začetku dobivali dvoboje, s poškodbami in kartoni, STRELCA: 0:1 Schepanski (6., Zdovc, Gajster, Petek, Krušič, Vi- tekmo.“ pozicijo na lestvici. ag.), 0:2 Medved (94.). forma ni najboljša, predvsem dovič, Lovenjak, Šiljeg (od 67. Vi- kar nas je hitro pripeljalo Aleš Čeh, trener Podvincev: „Prvi HAJDINA HIŠA DARIL: T. Zupa- dovič), Ferčec, Šalamun (od 75. do vodstva 2:0. Posledično IBLO Podvinci – Brežice 1919 polčas je bil z naše strani dober, težko zabijamo gole. Na nič, Vogrinec (od 80. Kovačec), Špurej). Trener: Gregor Cafuta. smo imeli ves čas tekmo pod Terme Čatež 1:2 (1:0) vodstvo je bilo povsem zasluženo, srečo smo tokrat vsaj v Kolednik, M. Bojnec, Horvat, Goj- Nogometaši Vidma (tokrat brez kontrolo. V zadnjem času morda celo izraženo s premalo raz- obrambi zdržali in točka košek, Erhatič, Lipavšek (od 87. Me- STRELCI: 1:0 Šega (22.), 1:1 Cerjak kapetana Sebastjana Krajnca) res dobro nadziramo ritem liko v našo korist. V drugem delu je kar dober in tudi realen sarič), K. Rahle, Cep (od 87. Kosar), (70.), 1:2 Gorenc (90.). gostom iz Koroške niso dopustili smo na zahtevnem igrišču prepus- Ljubec (od 70. Medved). Trener: IBLO PODVINCI: Punčec, Grba- tili pobudo gostom, a smo dobro dosežek. pravih možnosti za presenečenje, tekme in hitro kaznujemo Tomi Grbavac. z novo prepričljivo predstavo so napake tekmecev, kot vac, Voda (od 78. J. Cesar), Gril, stali v obrambi. Na žalost so Breži- V sami igri so imeli domačini več Moštvo Hajdine je v Dobrovcah potrdili vodilni položaj na lestvici. trenerja me veseli, da smo Ramšak, Šket, Koren (od 59. Zajko), čani iz treh poskusov na naš gol kar priložnosti, Dodlek je iz podobnih želelo nadaljevati pozitiven niz, Junak prvega polčasa je bil z dve- nevarni tudi iz posesti. Čeh, Kerep, Šega, Anžel. Trener: dvakrat zadeli v polno. V končnici situacij iz prostih strelov npr. dvak- kar jim je tudi uspelo. Na koncu so ma goloma Niki Šiljeg, v drugem je Aleš Čeh. smo eni in drugi iskali zmago, tudi rat zadel prečko. Tudi sami smo bili v Zanimivo je, da smo tokrat upravičili vlogo favorita in mirno svoje dodal napadalni dvojec Niko nekaj situacijah blizu golu, Kelc Vnuk pričakujejo derbi z Vidmom. Uvodni Šalamun-David Ferčec. Z 29 doseže- dosegli štiri gole, kar je Nogometaši Podvincev so v sami smo imeli pri 1:1 res lepo prilož- derbiju ekip iz zgornjega dela lestvi- nost, a se je na koncu tekma obrnila je v prvem polčasu prav tako s stre- gol na tekmi so si domačini zabili nimi zadetki so rumeno-zeleni daleč seveda izjemno, a imam še ce gostili Brežice, ki jih vodi Iztok v prid tekmecev.“ lom iz daljine stresel prečko, žoga se kar sami, po podaji Vogrinca se je najučinkovitejša ekipa lige, Prek- vedno občutek, da bi lahko Kapušin (v svoji karieri je vodil tudi Jože Mohorič Nogomet  Lige MNZ Ptuj Stojnčani hitro pozabili na visok pokalni poraz, Ormož kot valjar čez Grajeno Super liga minuti. Zato pa je bilo vseh minute. Igralce iz Makol setice, Patrika Petroviča. Očitno 1. ORMOŽ 10 8 1 1 39:13 25 1. ZG. POLSKAVA 9 7 1 1 23:15 22 ostalih 75 minut odličnih, v pa med tednom čaka prav Stojnčani letos niso imeli evropskih 2. APAČE 10 8 0 2 22:10 24 2. DORNAVA 9 6 1 2 27:15 19 Ormožani so v prejšnjem prvi vrsti je za to poskrbel poseben izziv, v Majšperku ambicij … 3. STOJNCI 10 7 1 2 18:12 22 3. HAJDOŠE 9 6 1 2 29:18 19 4. MAKOLE MIHA 10 6 1 3 28:13 19 4. POLSKAVA A. G. 10 6 1 3 21:13 19 krogu skočili na vrh in jasno Tekmi v Apačah in Gorišnici sta Patrik Jaušovec, ormoški bodo v pokalu Pivovarne imeli podoben potek: na obeh so 5. MARKOVCI 10 4 4 2 21:12 16 5. PODLEHNIK 9 4 3 2 17:12 15 je bilo, da jih bo iz tega Pippo Inzaghi, ki je zabil kar Union gostili vodilno ekipo 1. domačini visoko vodili (Apače 3:0, 6. ROGOZNICA 10 4 2 4 21:27 14 6. SLOVENJA VAS 9 4 3 2 16:12 15 težko izriniti. Grajena je prva pet golov! Doseči pol ducata 7. GORIŠNICA 10 4 1 5 18:21 13 7. LESKOVEC 9 3 2 4 19:23 11 lige – Celje. Gorišnica 3:1), na koncu pa so gostje občutila njihovo namero, zadetkov z igralcem manj je iz Bukovcev in Gerečje vasi lahko 8. GEREČJA VAS 10 4 1 5 18:27 13 8. PRAGERSKO 9 2 3 4 16:16 9 Ko smo že pri pokalu: Stojnčani 9. BOČ POLJČANE 10 3 3 4 16:18 12 9. CIRKULANE 9 2 1 6 14:22 7 kar impresiven dosežek … celo upali na kakšno točko. Ni se jim da ostanejo do konca na so v Slovenski Bistrici med tednom 10. BUKOVCI 10 2 1 7 15:20 7 10. SKORBA 9 1 0 8 14:30 3 izšlo, domačini so v obeh primerih 11. GRAJENA ANPRO 10 2 1 7 16:31 7 11. TRŽEC 9 1 0 8 7:27 3 vrhu … Varovanci trenerja Vse ostale tekme kroga so doživeli enega od najvišjih porazov zadržali zmago v svojih nogah. 12. SREDIŠČE 10 0 0 10 7:35 0 Saša Kupčiča so sicer tekmo bile bistveno bolj izenačene, v svoji zgodovini (18:0), a so na to Jože Mohorič Do druge zaporedne zmage so odprli na najslabši možni še Makolčani so se morali za očitno hitro pozabili. V nedeljo so prišli novinci iz Rogoznice, po Sre- namreč na svojem igrišču v derbiju dišču so ugnali še Boč. Zaostanek 1. liga MNZ Ptuj: Tržec Veteranske lige MNZ način, z izključitvijo v 8. in zmago, višjo od enega gola, ekip iz občine Markovci premagali 0:2 je domačinom v Poljčanah še us- do prve zmage, pri vrhu Ptuj: na vrhu Središče, penalom za tekmece v 15. v Središču truditi do zadnje Markovčane z golom domače de- pelo izničiti, a je nato znova udaril najboljši strelec Rogoznice Emrah vse večja gneča Gerečja vas in Videm Keško in odločil zmagovalca. Derbi ekip iz Zgornje in Spodnje +35 vzhod REZULTATI 10. KROGA: Polskave se je končal z najmanj pri- 1. SREDIŠČE 7 6 1 0 21:8 19 Apače – Bukovci 3:2 (3:0); strelci: ljubljenim izidom, kar je tekmecem 2. DORNAVA PRELOG 7 4 2 1 22:10 14 1:0 Podbrežnik (1.), 2:0 Kurež (5.), odpiralo možnosti za preboj. Dor- 3. PODVINCI 7 3 4 0 16:7 13 3:0 Gradišnik (39.), 3:1 M. Šmigoc navi tega ni uspelo izkoristiti, v Slo- 4. CIRKULANE 7 4 1 2 17:10 13 (56.), 3:2 Medved (62.); venji vasi je doživela hladno prho. 5. GORIŠNICA 7 2 2 3 6:13 8 Središče – Makole Bar Miha 1:3 Prve zmage v sezoni so se veseli- 6. MARKOVCI 7 2 0 5 14:17 5 (1:1); strelci: 0:1 Škrabl (31.), 1:1 Jakl li igralci Tržca – v Skorbi so dosegli 7. ROGOZNICA 7 1 1 5 5:19 4 (39.), 1:2 Kapun (76.), 1:3 Škrabl več golov (4), kot prej na vseh os- 8. GRAJENA 7 0 1 6 12:29 1 (91.); mih tekmah skupaj (3). +35 zahod Boč Poljčane – Rogoznica 2:3 REZULTATI 10. KROGA: 1. GEREČJA VAS 7 7 0 0 43:2 21 (0:2); strelci: 0:1 Keško (37.), 0:2 Pa- Slovenja vas SMS sanacija – Dor- 2. PRAGERSKO 7 5 1 1 19:11 16 valec (45.), 2:1 Topič (55.), 2:2 Topič nava 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Pepelnik 3. HAJDINA 7 5 0 2 25:15 15 (64., z 11-m), 2:3 Keško (70.); (73.), 2:0 Bezjak (88.); 4. MONS CLAUDIUS 7 4 1 2 17:10 13 Gorišnica – Gerečja vas 3:2 (2:1); Skorba – Tržec 1:4 (1:0); strelci: 5. APAČE 7 2 1 4 11:21 7 strelci: 1:0 Fridl (7.), 2:0 Zlatnik (16.), 1:0 Petrovič (37.), 1:1 Mlakar (47.), 6. PODLEHNIK 7 1 1 5 12:31 4 2:1 Kraševec (37.), 3:1 N. Šmigoc 1:2 Podpečan (52.), 1:3 Fideršek 7. SKORBA 7 1 1 5 14:31 3 (51., ag.), 3:2 Gorečan (73.); (55.), 1:4 J. Emeršič (83.); 8. TRŽEC 7 0 1 6 8:28 0 Grajena ANpro – Ormož 2:6 (1:1); Zgornja Polskava – Polskava +40 strelci: 1:0 Živič (15., z 11-m), 1:1 Ja- avtop. Grobelnik 0:0; 1. VIDEM 7 5 0 2 20:7 15 ušovec (22.), 1:2 Jaušovec (52.), 1:3 Cirkulane – Hajdoše 0:3 (0:1); 2. HAJDOŠE 7 4 1 2 17:11 13 Jaušovec (64.), 1:4 Jaušovec (72.), strelci: 0:1 Čeh (10.), 0:2 Meznarič 3. SP. POLSKAVA 7 4 0 3 13:8 12 2:4 Bračič (79.), 2:5 Jaušovec (81.), (56., z 11-m), 0:3 Meznarič (74.); 4. MAJŠPERK 7 4 0 3 14:14 12 Foto: Črtomir Goznik 2:6 Petrinec (90.). Rdeči karton: Mi- Podlehnik – Leskovec 2:2 (1:1); 5. OPLOTNICA 7 3 1 3 10:13 10 Patrik Jaušovec (Ormož) je s petimi goli na Grajeni skočil na vrh lestvice strelcev Super lige – v 11 halić (8., Ormož); strelci: 1:0 Vrečar (4.), 1:1 Nahber- 6. ORMOŽ 7 2 2 3 12:14 8 krogih je zabil 14 zadetkov. Stojnci – Markovci 1:0 (0:0); stre- ger (18.), 1:2 Zemljič (50.), 2:2 Vrečar 7. ZG. POLSKAVA 7 2 1 4 10:18 7 lec: 1:0 Petrovič (52.). (56., z 11-m). 8. LOVRENC 7 1 1 5 7:18 4 torek  28. oktobra 2025 Nasveti 17 Zeleni nasvet Domača lekarna Zima je pred vrati Zdravilna moč Trenutno kaže, da je zima res pred vrati. Plodovke, paradižnik, paprika, kumare…, so zdaj svoje delo zagotovo zaključi- peteršilja le. Zato poberite, kar je na njih uporabnega in namesto njih raje posadite še kakšno zimsko zelenjavo ali, še bolje, posejte Tokrat pišemo o zelišču, ki skorajda ne sme manjkati na domačem rastline za zeleni podor. Še vedno je čas. Zdaj, ko je zemlja mokra, bo sicer težje, a upam, da se bo še osušila pred zimo. vrtu. Peteršilj je klasična začimba v juhah, solatah, omakah, prilogah in drugih jedeh, pa še zdrav je. Tudi v rastlinjaku paradižni- Pravzaprav je ena od osnovnih sestavin domače kulinarike, po- ku vsaj porežite vrhove. Potem dobno kot korenje. Vrtičkarji oba posevka običajno sejejo hkrati, a je ga redno vsaj enkrat na teden kalilna doba precej dolga, od 14 do 21 dni. Vendar nato peteršilj hitro poškropite z algami. A jaz bi ga raste in lahko uporabljamo že mlade rastlinice, ki jih trgamo vse od raje pospravila in posadila, pose- marca do zime. jala tako prezimne vrtnine, solato, motovilec, špinačo, peteršilj, ko- Cela vrsta vitaminov renček, rukolo, na delu rastlinjaka Peteršilj je izjemno bogat z vitamini. Vsebuje veliko vitamina C, (nekje 25%) pa zagotovo belo gor- samo v listih ga je do dvainpolkrat več kot v limoni, še več pa v kore- jušico, še bolje pa mešanico bele niki. Vsebuje tudi vitamine A, B in K ter minerale, kot so kalij, kalcij, gorjušice, oljne redkve, grašice in magnezij in železo. Ne pozabimo na aromatična olja in fl avonoide. morda še krmnega graha. Sicer pa Olja nevtralizirajo delovanje škodljivih kemijskih snovi, ki nastanejo je zanimiva možnost tudi, da pose- ob kajenju, in ščitijo pred rakom, fl avonoidi pa delujejo kot antioksi- jete jedilni grah, nizke sorte, ki bo danti in varujejo pred negativnimi učinki prostih radikalov v telesu. V v rastlinjaku skoraj zagotovo prezi- peteršilju so tudi protivnetne snovi, ki preprečujejo pojav prehlada mil. Za poskusiti je. in gripe, folna kislina in še bi lahko naštevali. Naj omenimo, da so Kako dolgo ostajajo na Foto: MP Egipčani peteršilj uporabljali za zdravljenje ledvic in sečil, z njim so vrtu letne sorte solat Radiči klub slani še vedno živijo. blažili znake revme, oteklih nog in bolezni jeter. Nekoliko več nizkih temperatur Rastlinjaki lahko rešijo Naravni diuretik prenesejo mehkolistne sorte. So- kar nekaj težav Peteršilj je znan naravni diuretik, učinki se pokažejo že po zaužitju late prenesejo nekje do –5 oC, a 25 gramov svežega zelišča. Včasih so ga uporabljali za zdravljenje rastejo seveda počasneje. Res pa Tisti, ki imate rastlinjak, ste veli- protina, proti zastajanju vode v telesu in ob oslabljenem delovanju je, da imajo zdaj še več koristnih ko na boljšem. Vse letne sorte radi- ledvic. Dokazano pa varuje tudi jetra. Posebno moč mu pripisujejo snovi za vas, kakor so jih imele je- ča, tiste, ki so že primerne za spra- pri zdravljenju vnetij sečnih poti in mehurja, pomagal naj bi tudi od- seni. Seveda pomaga prekrivanje vilo, ali tiste, ki še niso dozorele, pravljati ledvične kamne. z agrokopreno, a zdaj še zdaleč ni lahko brez težav presadite v rastli- potrebe po tem. Te temperature njak. Izkopljite jih in poskusite ob- solati celo prijajo. Kasneje, ko se držati čim več zemlje na koreninah. začnejo res mrzle noči, pa za nekaj Z zabojčki ali košarami jih prenesite časa prekrivanje s koprenami po- v rastlinjak in jih tam posadite. Kar maga. A čudežev ne dela. Za zdaj dolgo bodo ostali zdravi in pogosto pa sem prepričana, da solate, pa jih boste, kljub temu da gre za letne tudi endivije še vsaj mesec dni ne sorte, lahko rezali do pomladi. bo treba pokrivati, vsekakor pa je Seveda lahko to naredite samo, smiselno, da jo počasi pojemo. če imate v njem dovolj prostora, če Pomagamo pa jim lahko s pri- v njem ni več paradižnika in papri- pravki, izvlečki morskih alg, ti vsi ke. Mnogim se zdi nekaj posebne- rastlini dvignejo energijo oz. ji ga in odličnega, če imajo paradižnik pomagajo premagovati stresne in papriko do konca leta. A s tem situacije. Zato svetujem, da vsaj izgubljate vse koristne sestavine, ki enkrat na teden izkoristite dan, vam jih nudijo pozimi radič, pa tudi ko je nekaj več sonca in je suho, da druge, prezimne vrtnine. Plodovke rastline poškropite z omenjenimi Foto: MP pripravki. Doma si lahko pripravite Prezimni radič spomladi na vrtu v takem kratkem dnevu, brez son- ca v mrzlem in temnem seveda ne čaj iz cvetov baldrijana. Še bolje ga nudijo več ničesar zdravega. Odlo- je namakati vsaj čez noč. Prav tako žaški solatnih, treviški, katalonski acija taka. Najslabše nizke tem- čitev je povsem in samo vaša, samo bo pomagal pripravek iz regrata in novejši solkanski, zdaj očistimo, peratur prenaša sladkorni radiči, svetujem vam razmislek. Kaj je bo- (cvetovi, pa tudi listi in korenine) in odstranimo vse poškodovane, štrucarji, kot jim rečete. Te je treba tudi ognjiča. obolele liste. To naredite z nožem, pojesti takoj za endivijo. A zagoto- lje: zdrava hrana, zaradi katere se da bodo rane čim manjše. Tudi vse vo mu ne grozi hujšega nekje do na vrtu sploh trudite, ali nekaj, kar Kako prenašata mraz zdrave, večje liste lahko poreže- decembra ali celo dalj. Najbolje vam sicer prinaša veselje, a nima velikega pomena za vaše zdravje. radič in endivija te. Ti so seveda odlični v solati s prenašajo mraz zelenolistne okro- toplim krompirjem, jajčki in celo gle sorte v tipu »palla bianca«, kot V rastlinjak lahko prestavite (pre- Tudi endivije in radiča je na vr- ocvirki ali slanino. Nato po želji ra- je na primer bianca invernale. Tem sadite) tudi endivijo in radič. Prav Foto: Pixabay tovih veliko. Endivijo pojejte takoj stline tudi ogrnete z zemljo tako, zdaj še ni sile, ne bodo pa prenesli tako potem v decembru tam za za solato, saj ji dolgo v zimo ne da srce gleda iz nje. Pogumnejši veliko skokov temperatur, menja- nekaj časa podaljšate življenje tudi Pomoč pri slabokrvnosti morete podaljševati življenja, če ga seveda lahko izkopljete in daste ve toplih in hladnih obdobij. Veliko zelju. Cvetačo in brokoli pa počasi bo še hladno. O radičih sem sicer siliti, kdor se te stare umetnosti še nizkih temperatur prenesejo tudi pospravljajte, zamrznite ali celo Strokovnjaki so z raziskavami potrdili, da je v 25 gramih peteršilja fermentirajte. več železa kot v 200-gramskem svinjskem zrezku. K temu verjetno že večkrat pisala, a zdaj, ko je situ- spomni. Seveda pa prezimni radi- rdečelistni, glavnati letni radiči v acija taka, je verjetno primerno, da či tudi brez vsega tega prezimijo tipu »palla rossa«. Pa še tukaj je ne- Večja težava v rastlinjakih zdaj je pripomorejo velike količine folne kisline; ta je pomembna za tvorbo ponovimo še enkrat. brez težav. Krepčanje rastlin z al- kaj razlike. Kot ste opazili, se obi- pepelasta plesen. Ta je že napadla rdečih krvničk in vitamina C, ki izboljšuje vsrkavanje železa. Zdravilci Radiče razdelimo najprej na pre- gami ali baldrijanom pa pride prav čajno pri nakupu semenskih vrečic radič, lahko se loti tudi motovilca, peteršilj priporočajo tudi kot krepčilo telesa za starejše in tiste, ki zimne in letne (neprezimne) sorte. tudi njim. ob imenu palla rossa pojavljajo še peteršilja in blitve. Zato je redno so premagali kakšno resnejšo bolezen. Veljalo naj bi, da ljudje ob re- Prezimne sorte, kot so verona, tr- Pri letnih sortah radiča je situ- številke. O njih sem že pisala, nizke krepljenje rastlin z algami, ki jim do- dnem uživanju peteršilja postanejo bolj vitalni in vedri. pomenijo zgodnejše sorte, visoke damo še pripravke iz njivske pres- Lajšanje prebavnih težav poznejše. Slednje, torej poznejše lice, zelo priporočljivo. Če se pepe- sorte, tudi bolje prenašajo mraz. lovka že pojavi, pa imate v trgovi- Poleg prehranske vrednosti ima peteršilj tudi pomembne zdra- Zdaj za te sorte še ni nobene ne- nah na razpolago še en ekološki vilne učinke. Njegova eterična olja, predvsem apiol in miristicin, de- varnosti, saj prenesejo zelo veliko. pripravek, ki vsebuje kalijev hidro- lujejo antiseptično in pomagajo pri lajšanju prebavnih težav, kot so Vem, da je prijetneje, če je vsak dan gen karbonat, podoben je sodi bi- napenjanje, vetrovi in počasna prebava. v skledi nekaj drugega. A preko na- karboni, z imenom Vitisan. Seveda Peteršiljev čaj ali sok blaži krče v prebavilih in spodbuja izločanje rave ne moremo in mraz seveda pa lahko uporabite tudi pripravek, žolča, kar prispeva k boljšemu delovanju jeter in presnove maščob. je sovražnik letnih vrtnin. Zato se ki ga naredite iz sode bikarbone. Prav tako pomaga uravnavati menstrualni cikel in lajšati menstrual- je treba držati tega vrstnega reda Ker je zdaj nekoliko težje sejati ne bolečine, saj spodbuja prekrvavitev medeničnih organov. spravila solatnic z vrta. Torej, te na prostem, naj vam predlagam, pospravimo za »štrucarji«, pusti- da se lahko motovilec, špinača, ru- Obkladki pomirjajo pike mo pa še »zelene«, okrogle sorte. kola, blitva in zimski tolščak pose- Peteršilj se uporablja tudi zunanje – obkladki iz svežih listov po- Letnim sortam radiča NE REŽEMO jejo tudi v lončke in se jih potem na mirjajo pike insektov, blažijo otekline in osvežujejo utrujeno kožo. listov. vrt presadi. To pa lahko naredimo Zaradi vsebnosti klorofi la deluje kot naravni osvežilec daha in čisti- A naj povem, da trenutno še tudi nekje pod streho in vas dež ne lec krvi. Redno uživanje peteršilja tako ne pripomore le k boljšemu ni nobene panike, saj še niti blizu bo motil. Dela nam torej še ne bo zdravju notranjih organov, temveč tudi k lepši koži in bolj svežemu Foto: MP tako hladno ni, da bi imela endivija zmanjkalo. videzu. Zelo roden in okusen je tudi grah z vijoličnimi stroki. in radič težave. Miša Pušenjak T. Dečman 18 Ljudje in dogodki torek  28. oktobra 2025 Ptuj  Razstava umetniških del dijakov Slovenija  V Nemčiji upokojencem že dovolili delati poleg polne pokojnine Prihodnost oblikovalske stroke Ob polni pokojnini in delu do dodatnih V mladinsko-kulturnem centru Stara steklarska na 2000 neobdavčenih evrov Ptuju je do 23. novembra na ogled razstava Grand ope- ning umetniških del dijakov smeri Tehnik oblikovanja Prebivalstvo v evropskih državah se stara, rodnost je nizka. V nekaterih poklicih kronično primanjkuje delovne na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) Šol- sile, luknje pa krpajo upokojenci. Ena od držav, ki se bo ob zaganjanju opešanega gospodarstva in neugodnih de- skega centra Ptuj. mografskih trendih obrnila k upokojencem, je tudi Nemčija. Na razstavi se predstavljajo mladi avtorji, ki so svoje likovne ve- Nemški kancler Friedrich Merz 1020 ur.Urna postavka ne sme biti ščine od idejne zasnove do izvedbe razvijali pod taktirko mentorjev, jim s konceptom tako imenovane nižja od 7,35 evra, višina dohodka profesorjev Vesne Emeršič, Valerije Kuhar, Petre Marovt in Aleksan- aktivne pokojnine omogoča, da za opravljeno začasno ali občas- dra Brezlana. Umetniška dela zajemajo različne zvrsti likovnih praks bodo lahko zaslužili do 2000 ne- no delo pa v seštevku v koledar- – oblikovanje vizualnih komunikacij, unikatno oblikovanje, risanje, obdavčenih evrov na mesec, ob skem letu 2025 ne sme presegati slikanje, grafi ko. Razstava je tudi veliko odprtje v pregled ustvarja- tem pa bodo prejemali polno po- 10.985,91 evra. nja prve generacije vpisanih na oddelku, ki bodo ob koncu šolskega kojnino. Upokojenec, ki nadaljuje z leta maturirali. »To je priložnost, da tudi drugim damo vpogled v delom ali se ga ponovno loti in me- Prosti petki za zaposlene naše ustvarjanje. Gre namreč za zelo dinamično izkušnjo, pri kateri sečno zasluži 3000 evrov, bo moral nam sicer mentorji pomagajo, a gradijo resnično na naših idejah,« je blizu upokojitve od 1. januarja 2026 plačevati davek o ustvarjalnem procesu povedala dijakinja 4. letnika Larisa Vaupotič. le od prejetih 1000 evrov. Izjema Naslednje leto bo začel veljati so prispevki za socialno varnost, ki Foto: Freepik tudi ukrep skrajšanega delovne- se plačujejo. S konceptom aktivne pokojnine bodo v Nemčiji upokojencem omo- ga časa za tiste pred upokojitvijo. Nemška vlada pričakuje, da gočili, da bodo lahko zaslužili do 2000 neobdavčenih evrov na me- S tem želi vlada med drugim pre- bodo s tem vsaj nekoliko zakrpali sec, ob tem pa bodo prejemali polno pokojnino. prečiti predčasno upokojevanje. luknje v številnih poklicih, kjer jim Pogoji so, da je zaposleni za polni že leta primanjkuje usposobljenih kmetijstvu in gozdarstvu, je bila V Sloveniji ni možno delovni čas starejši od 60 let ali delavcev, zlasti na področjih zdra- vladna koalicija že deležna kritik, delati in prejemati da ima dopolnjenih 35 let pokoj- vstvene nege, izobraževanja in da zapostavlja določene poklice, ninske dobe. V letu 2026 ali v letu gostinstva. Računajo tudi na to, da zlasti obrtnike, ki jih tudi primanj- pokojnino 2027 je pogoj določen nižje, po bodo starejši prenesli svoje izku- kuje. V Sloveniji ni možnosti, da bi izpolnjenem 58. letu starosti. V na- Foto: HB šnje na mlajše. Starejši zaposleni Vlada ocenjuje, da bo davčnega bili v rednem delovnem razmerju daljnjih osmih letih do uveljavitve naj bi bili tako bolj motivirani, da izpada za okoli 890 milijonov evrov, in hkrati prejemali pokojnino. Če starosti 60 let se pogoj starosti za Razstava je vsebinsko razdeljena na tri sklope, saj je, kot pravi Aleksander Brezlan, sicer vodja oddelka na smeri Tehnik oblikova- delo nadaljujejo, čeprav so že iz- če bi ukrep izkoristila približno če- se upokojenec ponovno vključi v delavca zvišuje vsako leto za tri nja, sam pojem oblikovanje tako širok, da so razstavo razdelili na polnili pogoje za upokojitev, nekaj trtina upravičencev oziroma okoli obvezno pokojninsko in invalidsko mesece. segmente oblikovalske prakse. Po eni strani tako razstava prikazuje že upokojenih pa naj bi se vrnilo na 170.000 ljudi. Po drugi strani vlada zavarovanje, mu pokojnina miruje. Zaposleni se bo lahko z deloda- družbeno angažirano plat oblikovanja. Drugi je komercialni vidik. trg delovne sile. upa, da bo to ustvarilo več davčnih Z nedavno sprejeto novelo za- jalcem dogovoril za delo po siste- Tretji sklop pa je predstavitev nekega dijakom lastnega talenta, prihodkov, saj se bodo prispevki za kona o urejanju trga dela pa so se mu 80/90/100. To pomeni, da bo umetniške svobode in izraza v različnih likovnih tehnikah. »Gre za Nepravično do določenih socialno varnost še vedno plače- povečale možnosti občasnega ali delal z 80-odstotnim delovnim ča- izbor najboljših del, pri čemer moram reči, da se v vsakem skriva po- poklicev? vali, večja pa bo tudi zaposlenost, začasnega dela upokojencev. Prej som, 90-odstotno plačo in 100-od- tencial in prihodnost oblikovalske stroke, sedaj tudi na Ptuju. Talent kar naj bi pozitivno vplivalo na go- so lahko na mesec delali 60 ur, zdaj stotno plačanimi prispevki. Ali bo je neke vrste kapital, ki se vedno uporablja in nikoli ne potroši, zato Ker so iz sheme aktivne pokojni- spodarsko rast. Po optimističnih 85 ur. Izjemoma se lahko do trikrat delal vsak dan šest ur ali bo en dan ga je vredno ohranjati in negovati.« ne izvzeti javni uslužbenci, obrtni- ocenah naj bi se ukrep v treh letih na leto opravi 125 ur v mesecu, s v tednu prost, bo stvar dogovora. ki, samozaposleni in zaposleni v poplačal sam od sebe. tem da letni seštevek ne presega G. G. Ne le lepota, tudi glas mlade generacije Kot je ob odprtju razstave poudarila učiteljica umetnostne zgo- dovine in umetnosti Urška Kiselak, umetnost v času, ko se veliko meri, ocenjuje in primerja, ponuja nasprotje – svobodo: »Svobodo, Slovenija  Podelili priznanja Štajerska gospodarska odličnost da si drugačen, da razmišljaš po svoje. Zato so dela, ki so na razstavi, dragocena. Ne le zaradi lepote, temveč zato, ker izražajo glas mlade generacije, ki odrašča v hitro spreminjajočem se svetu.« Na ŠETK so pred štirimi leti vpisali prvo generacijo oddelka Tehnik Na vrhu Perutnina Ptuj, Talum oblikovanja, ki se letos pripravlja na poklicno maturo. »V tem času so nekako dozoreli za to razstavo, ki ni zgolj razstava nekih likovnih del, temveč odraz mladostne energije, idej, humorja, drznosti in po- in Blaž Brodnjak guma,« pa je ob odprtju dejala ravnateljica ŠETK Darja Harb, ki upa, da bo taka oblika razstave postala tradicionalna. Hb Priznanja Štajerska gospodarska odličnost so letos prejeli Perutnina Ptuj, Zagožen, Labrex Celje, Medicina Mataln, Talum ter Blaž Brodnjak. Priznanja so podelili najboljšim podjetjem in posameznikom regije, ki so s svojo rastjo, inovativnostjo in odgovornim delovanjem v preteklem letu pomembno prispevali k razvoju štajerskega gospodarstva. Ptuj  Preventivna akcija ZŠAM Štajerska gospodarska zbornica in Regionalna gospodarska zbor- Podarili 400 odsevnikov nica Celje, ki podeljujeta priznanja Štajerska gospodarska odličnost, sta za najboljše veliko podjetje leta ZŠAM Ptuj vsako leto sodeluje v nacionalni preventivni 2025 razglasili Perutnino Ptuj. Med srednje velikimi podjetji je akciji za večjo varnost pešcev Bodi viden bodi previden. so za najboljše razglasili podjetje Zagožen, Labrex Celje je naj med mikro in majhnimi podjetji, Medi- cina Mataln je najperspektivnejše podjetje, podjetje Talum pa štajer- ski zaposlovalec leta. Priznanje za izjemne gospodar- ske in podjetniške dosežke v regiji je prejel Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB. Slavnostni govorec, minister za Foto: N.D. gospodarstvo, turizem in šport Štajerski zaposlovalec leta je Talum. Nagrado je prejela Darja Vodušek Vtič, vodja kadrovske službe. Foto: ZŠAM Matjaž Han, je v nagovoru poudaril Pešcem smo na štirih lokacijah v mestu podarili več kot 400 od- pomen sodelovanja med državo in izpostavil, da priznanje ni le slavje poudaril Kekec. Direktorica Šta- Slovenija, ki so pripravili analitične sevnih trakov in kresničk, ter letake akcije Pešec v mestu. Odziv je, gospodarstvom. „Podjetja so go- najboljših, temveč tudi opomin jerske gospodarske zbornice Ale- podatkovne podlage za objektivno kot vsako leto do sedaj, zelo pozitiven. nilna sila razvoja. Ustvarjajo nova odločevalcem. „Brez zdravega go- ksandra Podgornik pa je pojasnila, primerjavo podjetij. Direktor Regi- Zavedati se moramo, da so pešci udeleženci v cestnem prometu, delovna mesta, vlagajo v znanje spodarstva ni razvoja, brez zaupa- da nagrade ne temeljijo zgolj na onalne gospodarske zbornice Ce- ki jim posvečamo premalo pozornosti. Posebej previdni moramo in inovacije. Naša naloga je, da jim nja ni napredka in brez stabilnosti fi nančnih rezultatih, ampak tudi na lje Tomaž Benčina je poudaril, da biti na pešce pred osnovnimi šolami, vrtci, igriščih ... Prav zato, se ustvarimo spodbudno okolje,“ je ni vlaganj, inovacij in novih delov- trajnostnih praksah, odgovornosti je bila konkurenca letos izjemno trudimo, da smo do pešcev prijazni, da jih upoštevamo in predvsem, dejal. nih mest. Kljub številnim izzivom do zaposlenih in vlaganju v razvoj. močna, saj je komisija obravnavala da jih vidimo. Predsednik Štajerske gospo- ostaja štajersko gospodarstvo V izboru nagrajencev so sode- kar 17 nominirancev. S. Herak darske zbornice Albert Kekec je močno, povezano in vztrajno,“ je lovali strokovnjaki družbe PwC Sta, Ur torek  28. oktobra 2025 Ljudje in dogodki 19 Ormož  Najprostofer Ciril Žganjar Zadovoljen, da pomaga drugim BRNO IN OLOMUC »Za to nismo nič plačani. Delo opravljam povsem brezplačno. Rad se pošalim, da sem s^hsEd sedaj legaliziral svoje »delo na črno«. Vse življenje namreč rad pomagam drugim. Takšen sem se rodil,« pravi najprostofer Ciril Žganjar iz Vitana pri Ormožu, ki je lani v občini prevozil največ prostoferskih kilometrov. Z>/ŝŶWK^>h Ɖ a ƌ  Ğ > ǎ  ŝǀ / ŝ  ƚ Z Ğ Ă ǀ Ě ŝ ŝ Ŭ Ă Ğ Ͳd Ŷ Ğ Ě Ě ǀ Ŷ  ŝ Ŷ Ŭ Ă Ă Ɠ W ŝ ƚ Ě Ƶ ƌ ũ Ƶǎďŝ VRHUNCI POTOVANJA: • Brno, mesto s številnimi pivnicami in češkim »utopencem« • Mesto Olomuc na Moravskem, pod Unescovo zaščito • Topla malica po »Češko« (presenečenje - sir Olomuc in še kaj…) • Advent v prijetni in sproščeni družbi 6. in 7. december Foto: arhiv občine ^ƐǀŽũŽďĂƌŽēŶŽůĞƉŽƚŽŝŶďŽŐĂƟŵŬƵůƚƵƌŶŝŵƵƚƌŝƉŽŵ͕ŶĂŶĂƐēĂŬĂmesto Olomuc. Ciril Žganjar je lani v občini opravil največ prostoferskih kilometrov, zaradi česar je prejel priznanje OďēƵĚŽǀĂůŝďŽŵŽŬƵůƚƵƌŶĞŝŶnjŐŽĚŽǀŝŶƐŬĞnjĂŬůĂĚĞŬŽƚƐŽďĂƌŽēŶĞƉĂůĂēĞ͕ƌĞŶĞƐĂŶē- »Najprostofer«. ŶŝƌŽƚŽǀǎ͕ĨŽŶƚĂŶŝ͕ďĂƌŽēŶŝƐƚĞďĞƌƐǀ͘ dƌŽũŝĐĞ͕ ŵŽŐŽēŶĂŐŽƚƐŬĂĐĞƌŬĞǀƐǀ͘ DĂǀƌŝĐŝũĂŝŶ ĐĞƌŬĞǀ Ɛǀ͘ DŝŚĂĞůĂ͕ ŬĂƚĞƌĞ njŶĂēŝůŶŽƐƚ ƐŽďĂƌŽēŶĞŬƵƉŽůĞ͕ ƐƚŽůŶŝĐĂ Ɛǀ͘ sĂĐůĂǀĂ͕ Ŭŝ ũŽ Že tri leta v ormoški občini v sosedi, ki je rada pekla, a je imela ne. Jaz zmeraj potem nekako na- njĂnjŶĂŵƵũĞϭϬϬŵĞƚƌŽǀǀŝƐŽŬnjǀŽŶŝŬ͘ sklopu vseslovenskega projek- težave z nogami, nabiral zelišča že- vežem pogovor v pozitivno smer, KŬƌĞƉēĂůŝƐĞďŽŵŽƐƟƉŝēŶŽtoplo malico po ͩeško«;ƉƌĞƐĞŶĞēĞŶũĞͲƐŝƌKůŽŵƵĐŝŶ ta Prostofer starejšim občanom nicam za čaje, pomagal pri kmeč- jim zaželim, da dobro opravijo, ƓĞŬĂũ͙Ϳ. omogočajo brezplačne prevoze k kih delih. Dolga leta je delal na če recimo gredo k zdravniku in V Brnu se bomo sprehodili po lepo okrašenih ulicah in doživeli praznični utrip, zdravniku, v trgovino, na banko ali pošti, kjer je vsakodnevno prihajal podobno … In odidejo veliko bolj kam drugam, kamor sami ne more- v stik z ljudmi: »Veliko sem bil na kjer se med stojnicami širi vonj po sladkih dobrotah in punču. Središče Brna nas zadovoljni. Na občini so mi dejali, jo. Eden najbolj predanih šoferjev terenu. Tudi takrat sem pogosto da ko nekateri kličejo za naročilo bo navdušilo z moderno arhitekturo in z impozantnim starim mestnim jedrom, na tem območju je Ciril, ki je bil pomagal starejšim – jim nosil stva- prevoza, celo izrazijo željo, da bi jih ki v sebi skriva katedralo, kapucinski samostan, mestno hišo…Ker se mesto po- tudi med prvimi pridruženimi. Že ri iz trgovine ali lekarne. Ker sem jaz peljal,« je zadovoljno pripomnil. naša s številnimi pivnicami, se bomo osvežili s kozarcem lokalnega piva in češ- od samega začetka vozi z občin- po poklicu mizar, sem mimogrede Kot pravi, mu ni nikoli dolgčas. kim »utopencem«. Božični sejem nas bo prevzel s prazničnimi stojnicami, ki kar skim vozilom in vsako leto opravi popravil kakšna vrata, zašraufal V povprečju trikrat na teden sede vabijo, da si vzamemo čas za nakup prazničnih daril. največ prostoferskih kilometrov kakšno omaro. Nemalokrat sem za volan električnega avtomobila v občini. »Ko sem slišal, da se je bil tudi »babica« – dogajalo se je Prostoferja, lani se je celo zgodilo, občina pridružila projektu, sem namreč, da je ravno v tistem času da je devet dni zapored prevažal brez pomislekov takoj poklical in kotila kakšna žival in je bila nava- naokrog. O svojih vožnjah vodi se prijavil za šoferja. To mi je bilo dno gospodarica sama. Vrgel sem zvezek, kamor natančno beleži nekaj povsem naravnega – že od torbo v kot, zavihal rokave in že poti. »Tisti dan, ko vozim, nava- nekdaj rad pomagam drugim. Se- poprijel za delo … Ko sem prišel dno opravim več prevozov, kar veda so mi nekateri znali reči, zakaj z vojske, sem bil tudi med prvimi se zna raztegniti tudi čez cel dan. porabljam svoj čas in denar, kajti v kraju, ki je imel avto. In potem Čas si krajšam s knjigo, meditaci- da pridem do občinskega vozila, se sem prevažal ljudi k zdravniku, ži- jo, razmišljanjem … Vozim jih po do tja zapeljem s svojim – gre za 25 vinozdravniku, k maši in tako dalje. različnih opravkih. Najpogosteje km v obe smeri. Sicer zelo redko, a Za bog plati, kot rečemo.« k zdravniku, največkrat v Ormož, se je tudi že kdaj zgodilo, da sem Ptuj, Maribor, Rakičan … Ljudje so po koga šel zaman, ker si je našel Mnogi se počutijo res hvaležni za prevoz, še bolj pa drug prevoz, pa tega ni sporočil. osamljene za pogovor. Večina jih živi sama in Ali pa sem peljal kakšno starejšo potrebujejo, da jih kdo posluša.« osebo, ki je imela doma otroke oz. A kot je dejal dobrovoljen Ciril, koga, ki bi jo lahko peljal, pa je ni. ga življenje »nikoli ni cartalo«. Za- Čeprav se je v vsem tem času nabralo precej voženj, pa doslej še Ampak vse to vzamem v zakup. radi vseh življenjskih izkušenj zna Rad rečem, da mi je bilo pomagati prisluhniti starejšim, se postavi- nobene ni odložil. Delo opravlja z vsem srcem in ga jemlje zelo resno. drugim položeno v zibko – čeprav ti v njihovo kožo in jih razumeti. je v tedanjih časih sploh nismo ime- Zgodb, ki jih sliši med opravlja- li. Najbrž sem bil v pleteni košari,« njem vožnje, je namreč veliko. Od »Priznanje vsem« nam je z nasmehom pripovedoval veselih do tudi najbolj žalostnih in Pred dnevi je na prvem vseslo- zanimiv možakar. ganljivih. »Veliko slišim, vse sorte. venskem dogodku Najprostofer, Dobim tudi kakšne kuharske re- kamor so povabili po enega pred- Pomagal od zgodnjega cepte, sadjarske nasvete … Zelo stavnika iz vsake sodelujoče ob- otroštva radi pripovedujejo o svoji mlados- čine – tistega, ki je opravil največ ti, življenju nasploh, situaciji, v ka- prevozov in ga je predlagala občina Že kot otrok je rad priskočil na teri so. Velikokrat povedo, da so – prejel priznanje. A s skromnostjo pomoč – hodil v trgovino starejši osamljeni, da se počutijo zapušče- pove, da to ni samo njegovo pri- EϮϭϵΦ znanje: »To je priznanje za nas vse Es<>:hh:͗ – od tistih, ki projekt omogočajo, ͲƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ do vseh prostovoljcev, ki vsak dan ͲŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚǀŚŽƚĞůƵ nesebično pomagamo drugim. Ta ΎΎΎͬΎΎΎΎ͕ projekt je več kot potreben. Veseli me, da se je občina temu pridru- ͲϭdžƉŽůƉĞŶnjŝŽŶ͕ žila. Gre namreč za starejše ljudi, ͲϭdžƚŽƉůĂŵĂůŝĐĂ͕ ki niso več mobilni. Mnogi težko ͲϭdžŬŽnjĂƌĞĐƉŝǀĂŝŶͩƵƚŽƉĞŶĞĐ͕ͨ hodijo, ne morejo priti do avtobu- ͲnjƵŶĂŶũŝŽŐůĞĚŝƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ sne postaje. Javni prevozi so redki ͲǀŽĚĞŶũĞŝŶŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũĂƉŽƚŽǀĂŶũĂ ali pa jim ne ustrezajo časi voženj. Nekateri se tudi težko znajdejo,« nadaljuje in dodaja: »Pri tem bom =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV vztrajal tako dolgo, kot mi bo do- LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN puščalo zdravje.« 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Foto: arhiv občine Monika Horvat 20 Križem kražem torek  28. oktobra 2025 Besedilo in fotografi je: Dani Zorko  Znova v Venezueli Po ulicah glavnega mesta Nekoč je veljal Caracas za eno najbolj kriminalno aktivnih mest na svetu, saj je bil svoje čase lastnik močne ‚statistike‘ približno 200 umorov na dan. Za osem- milijonsko mesto je to kar precejšnja številka in čisto nič prijazna do lokalnega prebivalstva, kaj šele do tujcev. Tej številki se je približal tudi Mexico City, vendar predvsem po zaslugi bojev med narko karteli. Po zaslugi teh številk so bila vča- sih obljudena središča varovana z uniformirano policijo in vojsko, po ulicah pa so se vozili poltovornja- ki z vaškimi stražami, če jim lahko tako rečemo. No, oboroženega Foto: Dani Zorko in uniformiranega ljudstva sem Skupine vojakov srečaš vsakih nekaj metrov. opazil kar precej, vendar ima po mojem občutku po dvajsetih letih opazoval ljudi. Dolarje sem imel v drobižu in to je plastičnem ovitku, ki sem ga kupil čisto drugačno funkcijo – namreč, Od doma sem prinesel dolarje pomenil zelo znaten kup bankov- od ptujskih varuhov reda. Morda kontrolirati in strašiti ljudi, da se v gotovini, saj kot tujec ne morem cev, ki sem jih tovoril skozi vse po- mi prav zato nihče ni upal šariti po zaščiti vladajoča elita. Vedeti je tre- dvigovati na njihovih bankomatih tovanje. V nekaj trgovinah je celo torbi. Najbolj sem bil presenečen, ba namreč, da te pri katerem koli Foto: Dani Zorko – ne dolarjev in ne njihovih bolivar- uspelo plačilo s kartico, ostalo pa da se na celotnem potovanju niti pogledu skozi okno, v trgovino ali Obraz, ki ga v Venezueli srečaš na vsakem koraku. jev. V začetku sem poskušal najti vse z gotovino, kjer so praviloma enkrat nisem počutil v nevarnosti po ulici pričaka obraz Nicholasa koga, ki bi mi na črnem trgu zame- zaokroževali zneske v njihov prid, ali vsaj blizu situacije, ki bi bila po- Madura, trenutnega predsednika je nadzorovan in v pripravljenosti, pripravljeni takoj uporabiti strelno njal dolarje, vendar sem ugotovil, vendar nikoli tako, da bi se počutil dobna ropu. Ja, tudi Južna Ameri- Venezuele, ki je na oblast prišel po da se odzove vojska in policija. Na orožje, če pride do kakršnekoli ma- da se mi ne splača in da se tečaj ogoljufanega. Nekaj denarja sem ka ni več to, kar je bila … precej sumljivi poti. Veliko ljudi na- ulicah se namreč vsakih nekaj sto nifestacije. Še posebej je to izrazito pri njihovi infl aciji dnevno menjuje. nosil v denarnici, večino pa v enem Se nadaljuje mreč živi na meji svojih zmožnosti metrov nahajajo skupine številnih v strogem središču mesta in v bliži- ali v zatiranju, vsak njihov korak pa vojakov, tudi nabornikov, ki so ni vladnih objektov. Ljudje so se izgleda tega že na- vadili, vendar pa jih je res veliko, ki ne odobravajo trenutne vlade, vendar ne najdejo rešitve, razen v primeru, da se prodajo naciji, ki že tako ali tako igra svetovnega policista. Zanimivo je, da imajo po- leg naravnih bogastev v lasti tudi številne rajske otoke in čudovito naravo, kar bi lahko v državo pri- neslo ogromno denarja in obrnilo razmere na bolje, vendar se odlo- čevalci bojijo teh zunanjih vplivov in morebitnih revolucionarnih idej, zato so zaprli številne storitvene dejavnosti, vključno s turizmom. Foto: Dani Zorko Vse to se mi je pletlo po glavi, ko Foto: Dani Zorko Čudežna ovojnica je dobro varovala moje dolarje. sem hodil po ulicah Caracasa in Zdolgočaseni policisti naročujejo malico. Destrnik  V teku investicija v športno infrastrukturo Prenova rokometnega igrišča Ta teden bo zaključena posodobitev multifunkcijskega ro- kometnega igrišča na Destrniku. Za naložbo, vredno 75.000 evrov, so od države pridobili kar stoodstotno fi nanciranje. »Veseli smo, da nam je uspelo pu športno-tehnološke posodobi- zagotoviti denar za to naložbo. tve rokometnega igrišča bodo za- Vlaganja v športno infrastrukturo menjali tudi uničene lovilne mreže. so vsekakor pomembna. Gre za Na Destrniku so lani obnovili igrišče, ki ga uporablja tudi šola. atletsko stezo, prav tako s sofi - Podlaga je bila dotrajana, prenova nanciranjem, v tem primeru so si je bila nujno potrebna,« je smisel- sredstva zagotovili iz Fundacije za nost te investicije predstavila žu- šport. panja Vlasta Tetičkovič Toplak. V času obnove multifunkcijske- Vsa sredstva za izvedbo je za- ga igrišča je to zaprto, uporabniki gotovilo Ministrstvo za gospodar- pa se bodo kmalu lahko vrnili na stvo, turizem in šport. športne površine, saj bodo dela Izvajalec del je podjetje Flora, ki hitro končana, prenovljeno igrišče je oddalo najugodnejšo ponudbo. pa bo ponujalo bistveno boljše po- Dela so začeli 18. oktobra, končali goje kot doslej. Foto: Občina Destrnik naj bi jih konec tega tedna. V sklo- Dženana Kmetec Dela so v teku, končali naj bi jih konec tega tedna. KOLOFON ƒ”‘«‹æƒ”ƒœ‡”Œƒǣ, ǡ͚͙͛͘͘͜͠ǡ ‡ƒ‹œ˜‘†ƒ˜–‘”‡•,˜‡…‹͚ǡ͛͘‹˜’‡–‡œ”‡˜‹Œ‘–‘’͚ǡ͛͘Ǥ ƒ”‘…‹‡̻•ƒŽ‘‘Ǥ•‹ ‡Ž‘Ž‡–ƒƒ”‘«‹ƒǣ͚͛͘ǡ͘͘ǡœƒ–—Œ‹‘˜–‘”‡͚͘͞ǡ͘͠ǡ˜’‡–‡͚͛͛ǡ͚͘Ǥ ”ƒ•ƒ…‹Œ•‹”ƒ«—ǣ͚͚͘͘͜Ǧ͘͘͘͘͘͝͞͞͞͝’”‹„ƒƒ†Ǥ†Ǥ œ†ƒŒƒ–‡ŽŒǣ”—ā„ƒœƒ«ƒ•‘’‹•‘‹”ƒ†‹Œ•‘†‡Œƒ˜‘•–ƒ†‹‘Ǧ‡†‹ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥǡ–—Œ ‡ƒ”‘«‡‹Šˆ‘–‘‰”ƒƤŒ‹”‘‘’‹•‘˜‡˜”ƒ«ƒ‘‹‡Š‘‘”‹”ƒ‘Ǥ Ǧƒ‹Ž—”‡†‹æ–˜ƒǣ–‡†‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ ‹”‡–‘”‹…ƒǣ‘‹ƒ‘Žƒ”‹« ‰Žƒ•‘–”ā‡Œ‡ǣƒ”Œƒƒ‹ŠŽ‡” ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ ‹•ǣƒŽ‘‘ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥƒ˜‡ƒ†‘†ƒ‘˜”‡†‘•–Œ‡˜”ƒ«—ƒ˜…‡‘‹œ˜‘†ƒ‹•‡‘„”ƒ«—ƒ˜ƒ †‰‘˜‘”ƒ—”‡†‹…ƒǣ‹‘ƒ‡œƒ”‹« ˜•Žƒ†—œ͙͜Ǥ«Ž‡‘Ǧ͙ȋ”ƒ†‹Ž‹•–͚͟Ȁ͚͙͘͡ȌǤ‹•ƒƒƒŽƒ†ƒǣ͙͘͘͘͘‹œ˜‘†‘˜Ǥ ’”‡Œ‡ƒŽ‹Š‘‰Žƒ•‘˜’‘‡Ǧƒ‹Ž—ǣƒ„‹”ƒŽ‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ ”‡†‹撑”–‹Š•–”ƒ‹ǣ ‘ā‡‘Š‘”‹« ƒ”‡–‹‰ǣ‘Œƒƒ,‡Šȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͜ǡƒ”Œƒƒ ‘„‡…‘Žȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͚͘ •ƒ‘„‹•‘˜ƒŽ‡…‰‘•–‹•‡˜‡”‹‰‡‡†‹ƒ„ƒ”œƒ—’‘’‹Œƒ«‡ǡ‡’ƒŠ”ƒ‡‹…‹‰ƒ”‡–ǡ’”‡Œ‡ ‘˜‹ƒ”Œ‹ǣ‘Œ…ƒ‡ŽŒƒ”‹«ǡā‡ƒƒ‡–‡…ǡ‘‹ƒ ‘”˜ƒ–ǡ‘Œ…ƒ–‹«ǡ•–‡”ƒ‘”‘懅 –‡”‡–ǣ™™™Ǥ–‡†‹Ǥ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ǡ™™™Ǥ”ƒ†‹‘Ǧ’–—ŒǤ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ †‘Ž‘«‡‘文˜‹Ž‘–‘«ǡœƒƒ–‡”‡ŽƒŠ‘†‘„‹„”‡œ’Žƒ«‡‹œ˜‘†”‡˜‹Œ‡ǡ«ƒ•‘’‹•ƒƒŽ‹”‹āƒǤ•ƒ ‘–‘”‡’‘”–‡”ǣ,”–‘‹” ‘œ‹ ƒ•Ž‘˜ǣƒ†‹‘Ǧ‡†‹–—Œǡ’Ǥ’Ǥ͡͝ǡ•‘Œ‹‘˜ƒ…‡•–ƒ͛ǡ͚͚͘͝–—ŒǢ–‡ŽǤǣȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ǡˆƒ•ǣ –‹•ƒ‹œ˜‘†‹ƒƒƒ•Ž‘˜‹…‹‘œƒ«‡‘˜”‡†‘•–˜–‘«ƒŠǤƒ˜•ƒ’‘”ƒ„ŽŒ‡‡˜”‘•–”ƒƒ ‡–‘”‹…ƒǣ‡ƒ‘ƒ—’‘–‹« ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͛͝Ǥe–ƒŒ‡”•‹–‡†‹Œ‡ƒ•Ž‡†‹–—Œ•‡‰ƒ–‡†‹ƒ‘œ‹”‘ƒƒæ‡‰ƒ†‡Žƒǡ‹‰ƒŒ‡ ’”‹†‘„‹‡‘–‘«‘Ǥ ‡Š‹«ƒ”‡†ƒ…‹Œƒ‹‰”ƒƤ«‘‘„Ž‹‘˜ƒŒ‡ǣŽƒ˜‘‹„ƒ”‹«ǡƒ‹‡Ž‹ā‡” —•–ƒ‘˜‹Ž”ƒŒ‹‘†„‘” –—ŒŽ‡–ƒ͙͜͡͠Ǥ œŠƒŒƒ˜•ƒ–‘”‡‹’‡–‡Ǥ ‡«‹ˆ‘”ƒ…‹Œ‘‰‘•–‹•‹˜‡”‹‰‹‡†‹ƒ„ƒ”ƒ™™™Ǥ‡†‹ƒ„ƒ”Ǥ•‹Ǥ torek  28. oktobra 2025 Za kratek čas 21 Skrinja domačih viž – Ansambel Razgled Vesele in praznične trenutke ujeli v polko Vesela druščina Konec decembra letos bo an- Ena od pesmi, ki je že napisana, Vseh lastnih skladb imajo trenu- sambel Razgled iz okolice Lju- bi bila primerna tudi za ptujski tno trinajst. Zanimivost ansam- bljane zapisal že 10-letnico de- festivalski oder, je te dni povedal bla Razgled je tudi jodlanje pevke lovanja. V tem času so nastopili Kristijan Naglic (vokal, ritem Katarine. To je mogoče tisto po- na številnih obletnicah, porokah, kitara), ki skupaj s Katarino Ra- sebno, kar krasi njihove nastope veselicah in drugih prireditvah. mač (vokal, jodlanje, klaviature, in lastne skladbe. Sicer pa jih ob- Vesele in praznične trenutke tega tamburin), Rokom Fojkarjem činstvo pozna kot zelo energične obdobja so ujeli v najnovejšo (ritem kitara, solo kitara, vokal), glasbenike, katerih glasba niko- polko (napitnico) z naslovom Moniko Grabrijan (bas, kontra- gar ne pusti pri miru, na stolu. Vesela druščina, ki ima tudi vi- bas, bariton, vokal) in Markom Vsaka skladba pa se toliko bolj deozapis. Njen avtor je Kristian Buhom (diatonična harmonika, priljubi občinstvu, kolikor čustev Nagllic. bobni, vokal) sestavlja ansambel uspe vzbuditi, poudarjajo člani Stopili so tudi na festivalske Razgled. Povezal je glasbenike, ansambla Razgled. odre, se predstavili v Števerjanu, ki so se pred tem že kalili v dru- „Ne mine noč, ki jo pope- Dolenjskih Toplicah in na Vu- gih narodno-zabavnih zasedbah. strimo z glasbo, da družba ne rbergu. S skladbo Vrh gora so Člani prihajajo iz Gorenjske, Foto: zasebni arhiv bi veselo zapela z nami ali vsaj zmagali na Naj polki Radia Go- Notranjske in Dolenjske. Ime so Ansambel Razgled zavriskala. Prav to vzdušje pa je renc. si nadeli po čudovitem razgledu s bilo inspiracija za polko Vesela V letu 2026 želijo nastopiti Toškega čela. rina in Monika tudi zelo radi kaj ve pevke izjemno poda tej glasbi. glasbi, dalmatinskem večglasju, druščina,“ so povedali ob njihovi tudi na najstarejšem festivalu na- Narodno-zabavno glasbo izva- dobrega skuhata in spečeta. To je njihova posebnost. Na re- glasbi jugoslovanskih solo pev- najnovejši polki. Še naprej želijo rodno-zabavne glasbe NZG Ptuj jajo kot klasični trio z diatonično Najraje imajo glasbo pionir- pertoarju so ob zimzelenih naro- cev in priznanih angleških pop in razveseljevati ljudi, ustvariti čim 2026. Pridno ustvarjajo lastno harmoniko in štiriglasnim pet- jev slovenske narodno-zabavne dno-zabavnih skladbah tudi naj- rock zasedb. Vso glasbo izvajajo več lastne glasbe ter se predstaviti glasbo, saj želijo, da se zakladnica jem. Vsi člani ansambla Razgled glasbe (Slak, Mihelič). Zelo radi novejši narodno-zabavni ritmi. V v živo. s prvim CD-jem, ki bo neke vrste slovenske narodno-zabavne glas- so zaposleni. V prostem času radi izvajajo tudi Avsenikovo glasbo v zabavni glasbi posegajo po glasbi Pod lastno glasbo se podpisu- krona desetletnega delovanja. be obogati tudi z njihovo glasbo. kolesarijo in hodijo v hribe. Kata- trio priredbah, saj se vokal njiho- jugo rock zasedb, slovenski pop jejo Kristian, Marko in Monika. MG Sudoku  Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kva- dratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven   €  Bik   €€  Dvojcka   €€€  Rak   €€  Lev   €  Devica   €€  Tehtnica   €€€  Škorpijon   €€  Strelec   €  Kozorog   €€  Vodnar   €  Ribi   €€€  Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 28. oktobra do 3. novembra 2025) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografi ji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po črtah in nato na novo sestavite kva- dratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra- dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka,3 novembra. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali do- bitnika, ki prejme pravljico Metulj Srečko in gozdna čarovnija. Nagrado po- darja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Martina Vrbančič, 2281 Markovci Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ____________________________________ Naslov: __________________________________________ Pošta: _________________________________________ Telefon: __________________ Foto: ČG 22 Poslovna in druga sporočila torek  28. oktobra 2025 Slovenska družinska revija št. 43 28. oktober 2025 cena 3,30 EUR Anže Zavrl, ansambel Gadi: Kako sem shujšal, tekel in igral ZBOGOM, Direktorica rešenega invalidskega podjetja CSS Darja Reichman, Ksenija Benedetti, Tu sem zaradi ljudi, 28 KILOGRAMOV! Darja Švajger, Regina ki hočejo delati Pozdravljena, šestdeseta! Usodna adrenalinska Nemka Simone se je zaljubila v Slovenijo zabava mladih voznikov Spjal se, baba! Dom si je uredila v vagonu Dr. Benjamin Marjanovič, Valdoltra Slovenski bolniki dobijo najboljše! Anže Zavrl, ansambel Gadi: VSAK Kako sem shujšal, tekel in igral ZBOGOM, 28 KILOGRAMOV! TOREK! Ne spreglejte v novi Jani Nemirni in razdražljivi ot r oci: STE POMISLILI NA GLISTE? Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 5,29 EUR. , e        ‹•–‡ƒ”‘«‹e–ƒŒ‡”•‡‰ƒ–‡†‹ƒǡ ƒ„‹–‘”ƒ†‹’‘•–ƒŽ‹ǫ ‘–‡Œ‡•‡†ƒŒ’”ƒ˜‹«ƒ•ǡ•ƒŒ•‘œƒ ˜ƒ•’”‹’”ƒ˜‹Ž‹’”‹˜Žƒ«‘ƒ‰”ƒ†‘Ǥ •‹ǡ‹•‡„‘•–‡˜«ƒ•—–”ƒŒƒŒƒƒ…‹Œ‡ ƒ”‘«‹Ž‹ƒe–ƒŒ‡”•‹–‡†‹ǡ „‘•–‡’”‡Œ‡Ž‹ǣ Ǧ͗Ž‡–‡ƒ‡”‹æ‡„‘”‘˜‹…‡͖‘•ƒ Ǧ‰‘Œ‹Ž‘ ‘‡‘‰ƒ”†‡œƒ‘”‰ƒ•‡ „‘”‘˜‹…‡͕  Ǧ˜‡«ƒ‡•ƒƒŽƒ‘–‹ƒ Ǧ˜‡Ž‹ƒ’”‡‘’ƒŽ‘’ƒ–ƒ ƒ‰”ƒ†‘ŽƒŠ‘’”‡˜œƒ‡–‡˜–”‰‘˜‹‹~‹˜‡šȋƒ”‹„‘”•ƒ…‡•–ƒ ͗ǡ–—ŒȌǤ‘‰‘Œœƒ’”‡˜œ‡ƒ‰”ƒ†‡Œ‡’‘–”†‹Ž‘ǡ‹˜ƒ‰ƒ„‘‘ ’”‹’‘”‘«‡‘’‘•ŽƒŽ‹’‘’‘æ–‹ƒ†‘Ǥ ‡«‹ˆ‘”ƒ…‹Œǣƒ”ŒƒƒǤ’‹ŠŽ‡”̷”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ǡ–‡Ž‡ˆ‘͔͖Ȁ͛͘͝ ͕͚͗͘Ǥ’Ž‡–ƒ’”‹Œƒ˜ƒ‹’‘‰‘Œ‹ǣ™™™Ǥ–‡†‹Ǥ•‹Ȁƒ”‘…‹ƒ ‘–‘‰”ƒƤŒ‡•‘•‹„‘Ž‹«‡ www.salommoonnggrroupp..ssii torek  28. oktobra 2025 Oglasi in objave 23 Mali oglasi KMETIJSTVO Umrli so Srce je omagalo, STORITVE KUPIMO traktor, traktorsko priko- Umrli so: Terezija tvoj dih je zastal, lico, cisterno za gnojevko, krožne a nate spomin bo brane, cepilnik za drva in preosta- Peršoh, roj. Beranič, PRODAJAMO razcepljena bukova za vedno ostal. lo kmetijsko mehanizacijo. Telefon drva vseh dimenzij in bukovo hlo- Pleterje 39, roj. 1932 – 041 923 197. dovino ter zelo kakovostne smre- umrla 14. oktobra 2025; kove pelete, brezplačna dostava, PRODAM prašiče v teži od 25 do Ivan Kozel, Pobrežje ZAHVALA ugodna cena. HORVAT WOOD, 110 kg, po ceni 4 do 2,5 evra po 23, roj. 1951 – umrl 15. d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 kilogramu, možnost dostave, Ptuj, Ob izgubi naše drage mame, 170. Tel. 041 670 766. oktobra 2025; Marija tašče, babice, prababice, sestre, Roganov, roj. Vidovič, svakinje, tete, botre in prijateljice BUKOVA drva prodam. Razreza- RAZNO na na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 Golobova ulica 4, Ptuj, 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, PRODAM dve oblazinjeni jedilni roj. 1933 – umrla 16. Barbare Rudolf Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. klopi dolžine 140 cm – kot novi – oktobra 2025; Anton S POTRČEVE CESTE 22 ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine in kuhinjsko mizo 90 x 160 cm. Tel. Panikvar, Kungota pri NA PTUJU iglavcev in listavcev, hrast, bukev, 041 915 368. Ptuju 77, roj. 1954 – bor, smreka. Možnost odkupa tudi OSEBNI STIKI umrl 22. oktobra 2025; na panju in spravilo lesa. Aleksan- se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, der Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Neža Soršak, roj. Lubej, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji MOŠKI brez obveznosti z lastnim Slatina. Tel. 041 785 318. domom bi rad spoznal resno pri- Podlože 1, roj. 1934 – poti. umrla 22. oktobra 2025. Hvala za izrečena sožalja, sveče, cvetje in vse darove. FASADE izolacijske, stiropor, volna, jateljico z resnimi nameni od 60 let Hvala gospodu župniku, pevcem, govornici, pogrebni službi zaključni ometi, subvencije, vsa sli- naprej. Tel. 071 675 769. Ptuj ter godbeniku za odigrano Tišino. kopleskarska dela, v prednaročilu Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci Žalujoči tvoji najdražji 98. Tel. 041 226 204. NEPREMIČNINE PRODAMO - 3 sobno stanovanje (1880), P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V Ptuj, center, popolnoma prenovljeno v 2018, 73,30 m2, s parkirnim mestom. Cena: 175.000,00 EUR. Kontakt: 041 391 003 ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio www.tednik.si Lepi spomini ne bl dijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vŠąŽ‹—“Ļš”Žထ in si narœ¾“te arhivsko številko Štajersk dnika zase ali IZ NOVE ŠTEVILKE www.reporter.si OPERACIJA FINALE Politični obračun med Golobom in Janšo prihaja v sklepno fazo INTERVJU: VALENTINA PREVOLNIK RUPEL, MINISTRICA ZA ZDRAVJE Res je tisto, kar kažejo podatki! OZADJE MACRONOVEGA OBISKA Gospodarski obrat Slovenije proti Franciji in Švici MINISTER ZA HAMBURGERJE IN SOLATE Na Brezsramna politična propaganda v korist Anžeta Logarja Od ponedeljka do petka od 5.30 naprej OKTOBER/NOVEMBER 2025 p CENA 4,50 EUR DO REVIJA ZA UREJANJE DOMA IN OKOLICE NAVDIH INOVATIVNO I KAKO NEGUJEMO POHIŠTVO ideja Najboljše ideje za NAREDI SAM Ustvarite prikupno za darilo: MAJHNE NAROČNINA PROSTORE jesensko okrasje Barve lahko spremenijo naše razpoloženje TREND NAVDIH Barve lahko spremenijo Revija naše razpoloženje S svetlobo do pravega vzdušja je lepo ŽE V PRODAJI! DOM SLAVNIH darilo! Podeželsko razkošje na TREND Peti aveniji S svetlobo do pravega vzdušja DESTINACIJA I JESENSKI IZLET – BETTE MIDLER ŠPACAPANOVA ČAROVNIJA NA KRASU www.salomongroup.si Že v prodaji www.salomongroup.si 24 Črna kronika torek  28. oktobra 2025 Spodnje Podravje  Bližje je dan mrtvih, več je tatvin z grobov Kradejo cvetlice, ikebane in celo sveče Ni malo primerov, ko ljudje užaloščeni povedo, da jim je nekdo z groba ukradel cvetlice, aranžma ali pa celo sveče. Informacije o tatvinah z grobov prihajajo z vseh koncev Podravja. »To je grozljivo, kar se dogaja,« Ozvočenje po celem je dejala 80-letna Ana Petrovič iz naselja Pacinje pri Ptuju. Letos so ji Mesto Ptuj ima tri pokopališča. Staro mestno na Volkmerjevi pokopališču, kamere tatovi z groba pokojnega očeta na cesti so pred leti preuredili v spominski park ter staro in novo žal ne novem rogozniškem pokopališču rogozniško pokopališče. Na obeh pokopališčih je okoli 3.500 V Javnih službah, občinskem že dvakrat ukradli nasajene rože. grobov, od tega 2.900 na novem, kjer je tudi žarni zid z 240 podjetju, ki skrbi za ptujska poko- »Sem najemnica grobnega mesta žarnimi nišami. Z dejavnostjo vzdrževanja pokopališč so Javne pališča, odgovarjajo, da problema- na novem ptujskem pokopališču službe lani ustvarile 300.000 evrov prihodka, rezultat pod črto pa je bil negativen. tika kraje cvetlic ni nova. »Prisotna na Rogoznici, urejam očetov grob. je na različnih lokacijah, od javnih Ob spomeniku imam dva kvadrat- cvetličnih korit do zelenic med sta- na metra prostora za cvetlični novanjskimi bloki ter, kar je še po- nasad. Samo letos so mi vandali pokopališča, Mestno občino Ptuj, jo. Naj dodam, da je grob mojega sebej občutljivo, na pokopališčih. oziroma tatovi že dvakrat odtujili da poskrbi za večjo varnost. Poko- očeta le nekaj metrov oddaljen od Gre za obliko vandalizma, ki jo je posajene rože. Prvič so mi pri spo- pališče je razsvetljeno, ozvočeno, prostora z vodo in posod za od- težko popolnoma preprečiti, saj mladanski zasaditvi izpulili tri vin- zakaj ne namestijo še kamer, da bi laganje dogorelih sveč ter drugih se dogaja na mestih, kjer je nadzor ke, ki sem jih potem nadomestila se videlo, kaj nepridipravi počne- smeti.« omejen.« Foto: MZ z novimi. V začetku oktobra sem Ana Petrovič enostavno ne razume, zakaj so kamere lahko povsod (v uredila jesenski nasad z mačeha- mestu, na uradih, v trgovinah, šolah), medtem ko jih na pokopališču, mi, da bi bile ob dnevu spomina na kjer so kraje vse pogostejše, ne morejo namestiti. mrtve lepe, cvetoče. Teden dni po tem, odkar sem sadila, mačeh več V podjetju so navedli, da so s pri- posleni pozorni na dogajanje in v ni bilo. Jasno se je videlo, da jih je merom Ane Petrovič seznanjeni. okviru svojih zmožnosti skrbijo za nekdo izpulil in odtujil. Na grobu »Z gospo, ki je prijavila dogodek, red in varnost.« imam tudi svečni obod, v katerem smo bili v stiku tako telefonsko kot Glede na velikost novega ro- menjujem in prižigam svečne vlož- osebno. Pojasnili smo ji, da žal ni- gozniškega pokopališča, na njem ke. Večkrat se zgodi, da iz oboda mamo vzvodov, s katerimi bi lahko je okoli 2.900 grobov, je obvestil vložek izgine. Torej: nekdo krade takšna dejanja učinkovito prepre- o krajah relativno malo, pravijo v tudi svečne vložke. O vseh dogod- čili. Na pokopališču so nameščene Javnih službah. »Menimo, da je kih sem obvestila upravljavca po- varnostne kamere na kritičnih toč- poleg tehničnih ukrepov ključno kopališča, Javne službe, kjer so me kah, vendar je tehnično in pravno preventivno obveščanje javnosti. potolažili, da se na pokopališčih nemogoče pokriti celotno obmo- Pokopališče je prostor spoštova- pač krade,« je povedala Petrovi- čje in vsak posamezni grob. Poleg nja in spomina, zato apeliramo na čeva. tega moramo upoštevati pravico vse obiskovalce, da izkažejo piete- Sprašuje se, ali res ni moč na po- do zasebnosti obiskovalcev. Stal- to do umrlih in njihovih svojcev ter kopališču poskrbeti za večjo var- Foto: MZ na fi zična prisotnost zaposlenih se vzdržijo dejanj, ki prizadenejo nost in najemnike grobov zaščititi Petrovičevi so letos z očetovega groba na novem rogozniškem pokopališču že dvakrat ukradli posajene na celotnem območju prav tako druge,« so poudarili. pred nepridipravi. »Prosim lastnico cvetlice; prvič spomladi in drugič v začetku oktobra. ni izvedljiva. Kljub temu so naši za- Mojca Zemljarič Kidričevo  Občinski svet zavrnil predlog odvetnice o delnem poplačilu domskega varstva za občanko Za 193.000 evrov naj bi prejeli 2.250 evrov Znesek, ki ga je Občina Kidričevo plačala za institucionalno varstvo ene izmed svojih občank, znaša 193.116 evrov. Ker je ta solastnica dela ne- premičnine, bi ta del po njeni smrti pripadal občini, s katero pa se želi večinski lastnik pogoditi oziroma jim ponuja izplačilo deleža. Svetniški zbor se s podanim predlogom odvetnice ni strinjal. Občina Kidričevo za več občanov plačuje storitve social- ravljen prevzeti tudi ta delež. »Odvetnica je na občino naslo- tucionalnega varstva za gospo plačali 193.116 evrov, zato je nega varstva. Po zakonu jim po smrti pripadajo (so)lastniški vila dopis, v katerem med drugim pojasnjuje, da je gospe, podan predlog, da odvetnici ne ugodimo.« O tem so razp- deleži, če seveda imajo osebe, za katere krijejo stroške sto- ki je solastnica 1/32 celote in za katero plačujemo storitve ravljali svetniki na prejšnji seji občinskega sveta. ritev, svoje nepremičnine. Tak primer je občanka, ki je leta v institucionalnega varstva, večinski lastnik ponudil izplačilo Zadeve so pripravljeni solastniško urediti, a so sprejeli institucionalnem varstvu. Zanjo oziroma za storitve institu- deleža, za katerega je dogovorjen znesek 3.643 evrov,« je sklep, da jim pripada vsaj ta določen celotni znesek kupnine cionalnega varstva je občina iz proračuna doslej plačala kar pojasnil župan Anton Leskovar. za solastniški delež v višini 3.643 evrov, ki pa je seveda glede 193.116 evrov. Odvetnica je predlagala, da se občini nakaže 2.250 evrov, na znesek plačila institucionalnega varstva (skoraj 200.000 Navedena gospa je solastnica 1/32 nepremičnine, večinski razlika, 1.393 evrov, pa bi ostala navedeni občanki. S tem evrov) zanemarljiv. lastnik pa občini ponuja izplačilo zneska, za katerega je prip- pa se na občini ne strinjajo: »Do danes smo za storitve insti- DK Ako na mrtvih dan dežuje, Danes bo sprva pretežno jasno, 2/16 čez dan bo od severa naraščala zamete zima pričakuje. koprenasta oblačnost. Proti veče- ru se bo na Primorskem nekoliko 1/13 1/16 pooblačilo. Ponekod bo še pihal ju- gozahodnik, ob morju jugo. Najviš- je dnevne temperature bodo od 13 0/14 0/13 do 18, v alpskih dolinah okoli 11 °C. 2/16 OBETI: V sredo se bo na zahodu Rojstva: Bijanca Toplak – deček; Maja Simonič – deklica; Žana pooblačilo, občasno bo rahlo de- Janše – deklica Ema; Melani Reihss – deklica Viktorija; 4/14 ževalo. Proti vzhodu bo ostalo Antzanta Marko – deklica Neža. sončno in suho. 4/17 3/16 3/15 Napoved za Podravje 1/15 8/18 18 Vir: ARSO