sz. številko. U Ljubljani, v ponedeljek, 5. marca 1906. XXXIX. leto. ithaia vaak dan zvečer, iziraši nedelie in praimtke. ter v(*>}* po pošti prelemaa va avstro-ogrske dežele za vse leto tb K, sa pol leta i K, za četrt leta H K Ml h, za en mesec 1 K » h. Za Ljubljano b poSillanjem na dom za v»c let* x4 K, z?* pot leta 13 K, n c^trt l*'ta 6 K, za en mesec g K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto ::v K, za pol leta II K, aa četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K fco h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. N* na:-o*s ^>rez istodobne vpošujatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila ae plačale od peterostopue petit-vrate po 12 n, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat ia po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole; trankovati. — Pokopal se ae vraonio. Uredništvo in upravmstvo je ▼ Knaflovih nlicah št 6, in sieer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — UpravniStvn naj sv, blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Upravništva telefon št. 85. Ure£i*ištva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. !■ 1 ■ IsiKansKs pismo. Srbija: Političen položaj. — Carinska vojna. - Iz srbske žurnalistike. Bosna-Hercegovima: Memorandum književnikov in časnikarjev. Stara Srbija in Makedonija: Splošen položaj. Bel grad, K marca. (— ttL) Narodna skupština pokazuje žalostno sliko. Poslaničke klopi na polovico prazne, ker opozicija ne prihaja k sejam, a poslan* i iz vladne ..večinel\ ki prihajajo v skupštino polnoštevilno. da so seje sklepčne, so nekam pobiti in nič jim ni prav, da se je narodna skupština spremenila v klub mlajših radikalcev. Nobenih cle-oat ni ▼ skupštini, nego se samo predlaga in glasuje ..za" — ker opozicije ni. a vladna stranka ne mara kritiko vari lastnih svojih predlogov, oziroma predlogov vlade, ki je iz ve-oine sestavljena. T skupštino prihaja en poslanec pozabil sem mu ime' ves ovit, ker je močno bolan, a revež mora zapustiti postelj in sedeti v skupštini, ker ako bi ostal doma, ne bi bile seje sklepčne. Revež! Vsem se smili, a rudi vlada se vsem smili, ker njen položaj ni ravno prijeten pri takih okornostih. Ali ona je pri vsem tem še vedno toliko korajžna. da ne odstopi iD ministri sedijo na svojih nesigurnih stolih, ki se vsakega momenta lahko prekucnejo. Istina jeT slabe volje so ministri, posebno finančni minister dr. Marković je tako nervozan, da ne more y skupštini sedeti na svojem ministrskem stolu, uego sedi navadno v poslaniški klopi, kjer se čuti menda bolj sigurnega. . . Vse se povprašuje, do kdaj bo trpelo ? In kombinira se mnogo. Koalicija, fuzija, demisija in se različne druge besede iz parlamentarnega LISTEK. u m žalosti. Povest iz tržaškega življenja; spisat Vinko Ruda. (Dalje.) Lavra je končno uvidela, da se mora odločiti, bodisi tako ali tako. Tn tudi zdaj je prišla do spoznanja, da ji je pomoč zagotovljena samo pri starem znancu, trgovcu Pikardiju. Razburjeni njeni živci so vplivali tako, da je začela misliti o Pikardiju, da je dostopen plemenitejšim čuvstvom. nStar je že in uvideven in vedno je bil dobrih rok zakaj bi zdaj ne bil ?" je vpraševala samo sebe in potem v svoje pomirjenje razpredla to misel na dolgo in na široko. Naenkrat se je prebudila iz teh svojih sanj. vzela papir in pero ter hitro spisala pismo na Pikardija. Prijazno in ljubeznivo pismo, v katerem pa ni nič omenila o svojem razmerju z Markom. Postrežnica je morala takoj odnesti pismo v Pikardijevo trgovino in je dosti hitro prinesla odgovor. Ta jo bil kratek in lakoničen. „Ljuba duša! Pridi danes po- poldne. Do 4. ure bom doma. Sicer veš, da imam zate vedno na razpolaganje nekaj denarja, a toliko že zaslužim, da ga prideš sama iskat, zlasti ker se mi vedno bolj toži po tebi." Lavra se je stresla po vsem životu, ko je preči tala to pismo. Ali vzlic temu se je hitro odločila, kaj da stori. «,Dobro! Pa pojdem sama po denar. Toda niti z mazincem se me ne sme dotakniti. Za nobeno ceno ne." Potem se je začela bati. Morda se zmisli Marko prav ta dan, da je dovolj preskušnje in jo pride iskat, ravno tedaj, ko je ne bo doma. Prestrašila se je te misli, a spoznala je hitro, da je jako neverjetno, da se to zgodi. Če je čakal šestindvajset dni, bo pač počakal tudi trideseti dan. Odločila se je, da odide hitro popoldne, ko je vedela, da je Marko zadržan v uredništvu „Allabarde" in je gotovo, da ga ne sreča. „Samo pol ure izostanem — Tomajevi dobe denar, s katerim jim rešim življenje in vse bo dobro." Ko se je Lavra enkrat odločila, da obišče starega Pikardija, je postala kmalu mirnejša. Želela je že tako dolgo, da bi zopet prišla na ulico. Zunaj je sijalo zimsko solnce in hrepenela je po njegovi toploti in po ljudeh. Pri tem pa Marka ni pozabila niti za trenotek. Pisala mu je dolgo pismo, kakor vsak dan, morda še nekoliko nežnejše in ljubeznivejše, kakor bi ga na ta način hotela prositi odpuščanja, da prelomi svojo obljubo. Po obedu je odšla. Se svoji po-strežnici je to prikrila. Poslala jo je v Barkovlje, vedoč, da predno se od tam vrne, bo že zopet doma. Potem se je tihotapski splazila iz hiše. Oblekla je Črno obleko in vzela pred obraz gosto tančico, da bi je ne mogel nihče spoznati. Pri odhodu iz hiše je ni nihče videl. Oddahnila si je nekoliko, ko je prišla mimo Markovih vrat in potem ubrala svojo pot kar mogoče hitro. Pikardi je stanoval blizu lesnega trga. Ko je Lavra stopila v njegovo stanovanje, jo je sprejel z resničnim veseljem. Stari lahkoživec jo je imel tako rad, da bi se. to naklonjenost skoro moglo imenovati ljubezen. „Torej si prišla! Ti renegatka, ti dezerterka, ti izdajalka! Ali veš, da je že skoro mesec dni, kar sem te zadnjikrat videl? Res, pogrešal sem te! Daj, da te objamem!" Lavra se je energično ubranila starčevega objema in poljuba. „Dragi gospod Pikardi, bodite milostni in poslušajte me, ne da bi se mi smejali. Doživeli ste marsikaj ; Vi poznate svet in ljudi in zato vem, da se ničemur več ne čudite. Jaz nisem več tista Lavra, ki ste jo Vi poznali. Zdaj ljubim resnično in nesebično in hočem pošteno živeti. Moja srčna želja je, da bi svojega izvoljenca zamogla osrečiti s svojo ljubeznijo —.* Pikardi je z začudenjem zamahnil z rokama in burno prekinil Lavro. „Kako pa govoriš ? Kaka pesem pa je to? Čisto so te pokvarili. Pisala si mi, da potrebuješ denarja, kaj misliš, da mi ga izvabiš na ta način ? Ostani le pri oni pesmi, ki si mi jo v prejšnjih dnevih pela. Kdo pa je ta petelinček, v katerega si se tako zaljubila? Vidiš, srček, če hoče kako dekle imeti enega samega ljubimca, si ga mora izbrati izmed bogatih ljudi. Ti pa si menda izbrala reveža, ki ti še sto goldinarjev ne more dati. Lavra — to ni zate. Preveč si lepa, da bi mogla živeti v revščini. Revno Ihre v Trstu samo grde punice." Pikardi je po teh besedah vstal s svojega stola in seje usedel poleg Lavre. „Stisni se k meni. punica: rad to imam še vedno." Lavra se je hitro odmaknila, kakor bi je bilo strah. „Gospod Pikardi pustite me. Vi bi bili lahko moj oče —." „Dobro govoriš, prijateljica moja nadaljuj jaz te vedno ■ vete-ljein poslušam* S sklenjenimi rokami se j t* obrnila Lavra do starega Pikardija: „Prosim Vas, bodite usmiljeni in verujte mi. Jaz ljubim iz vsega sr« a in vse duše in hočem biti poštena ~ 9Kjc sem to že slišal," je s perečim sarkazmom vpraševal Pikardi. „Ah, da. v gledališču. Menda ▼ kla-siski igri . . . Marij on Deloime ka-li t „Tvoja ljubezen je obnovila moje de-vištvo." Ali se ne glasi tako? No, v šestih mesecih se boš ti sama najbolj smejala tem svojim fantazijam Sicer sem pa prepričan, da si posvetila svojo ljubezen kaki ničli. Kdo pa je tvoj izvoljenec ? Kak gledališki igralec, kak muzikant ali kak frizer V* „Moj izvoljenec je mož, ki » ma spoštljivo klanja ves Trst - Diavo-letto je moj ljubeč," je i ponosom zaklicala Lavra. (Dalje priti.) Budimpešta, 4. marca. Kraljevi komisar Rudnav je utemeljeval pred zbranimi uradniki odpravo avtonomije za poštanski komita t s tem, da so se municipalni svet in komitatui uradniki opetovano zoperstavljali, da niso hoteli oddajati prostovoljno vplačanih davkov ter potrjevati prostovoljno se prijavljenih rekrutov. S tem se je ščuvalo prebivalstvo in uradništvo. Mesto odstopiv-Šega velikega župana Beniczkega je imenovan komita tni nadsodnik Os a p o. Koalicijo je smatrati za razpadlo, ker baron Ban rr*y vsled svojega najnovejšega programa, v katerem je opustil zahteve glede armade, ne more več biti v koaliciji, temne bo s svojo stranko izstopil. Spor s Srbijo. Dunaj, 4. marca. Avstro-ogrska vlada je predlagala Srbiji za sklenitev trgovinskega provizorija sledeče predloge: iz Avsto-Ogrske v Srbijo izvažano blago naj uživa carinske ugodnosti n e m š k o-s rbske, srbsko-turške in turško-bolgarske trg. pogodbe. Srbija pa plača tiste carine, ki so določene v trgovinskih pogodbah, ki jih je sklenila Avstrija z Nemčijo, Italijo, Rusijo in Belgijo Določba glede izvoza živine iz Srbije se smatra za ugaslo; vendar 9i Avstro-Ogrska pridrži pravico, uvažati srbsko živino iz neokuženih krajev pod zdravstvenimi določbami. Bel grad, 4. marca. O pogojih dunajske vlade se je posvetoval m i-nistrski svet pod kraljevim predsedstvom. Določili so se pro-tipogoji. Trgovinski minister Dra-škovic je odpotoval na Dunaj, da izroči dunajski vladi srbske pogoje za provizorij. Vladni klub v skupščini je opnstil zahtevo po veterinarski konvenciji ter se zedini za obliko, ki zajamči izvoz srbske živine. Uradni Ust razglaša zakon, s katerim se vlada pooblašča, skleniti trgovinski provizorij do 1. maja Boji v Macedoniji. Carigrad, 4. marca. V Peču se je začelo albansko prebivalstvo resno puntati, ker je nezadovoljno z muftijem. Izgredniki so zažgali niufti-jevo hišo ter streljali na vojake. Seveda je tudi vojaštvo streljalo. Na obeh straneh je bilo več mrtvih. Poklicati so morali osem bataljonov z dvema gorskima baterijama, ki so mesto popolnoma zasedli. Nemiri so trajali cele tri dni. Položaj na Ruskem. Petrograd, 4. marca. Carje sprejel deputacijo samo dr ž no-mo-narhistične stranke iz Ivanovega ter ji rekel: „Poznam in čislam vaša čuvstva, za katera se celi aamo-držni stranki iz srca zahvaljujem. Povejte tistim, ki so vas poslali k meni. da se v manifestu z dne 30. oktobra napovedane reforme zanesljivo izvedejo in da ostanejo tudi pravice, ki sem jih dal narodu, nespremenljive. Moj a sam o drzna moč pa ostane taka, kakršna je vedno bila." Odesa, 4. marca. V Očakovuje bil poročnik Šmid, vodja puntarjev na ladji ,Potemkin", obsojen v s m r t na vislice. Trije pomorščaki so bili obsojeni na smrt z ustreljen jem. Poročnik Šmid je rekel po obsodbi: rza milost si izprosim, da me ustrelite« Zarote zoper inozemce na Kitajskem. London, 4. marca. Inozemci v Pekingu so v hudem strahu. Govori se namreč, da se bliža mestu 5000 oboroženih vstašev. Pomnožena policija sicer patruljira po mestu, a zanesljiva ni. Nemci so pripeljali iz Tient-sina volik top v Peking ter ga postavili pred nemško poslaništvo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. marca. — Vodstvo narodno-napredne Stranke sklicuje shod zaupnikov na nedeljo, dne 25. marca t. 1. — Klerikalno izdajstvo. Našo trditev, da so kranjski klerikalni poslanci v zadevi volilne reforme izdali slovenske narodne koristi in prodali vladi in nemški ljudski stranki štajerske in koroške Slovence, potrjuje tudi celjska „Domovina", ki piše v svoji sobotni številki doslovno to-le: „Mi spodnj eštaj ersk i in koroški Slovenci smo bili v korist nemške ljudske stranke prodani. Danes konštatujemo — četudi se bo morda od te ali one strani zanikalo — konštatujemo in trdimo apodiktično, da smo bili prodani od slovenskih poslancev, U 80 Jim jo slo edino u strankarske koristi, prodani in oropani za naše pravice. Svojo trditev upamo dokazati vsak čas. Žalostno in sramotno je to in se bo na povzročiteljih samih še težko maščevalo." Na naša stvarna izvajanja o tej zadevi je „ Slo venec" odgovoril s psovkami in jih imenoval „zlobnost in neumnost", ne da bi se nas upal stvarno z argumenti zavračati in pobijati. To je značilno dovolj ! Radovedni smo, če ga bodo očitanja celjske „Domovine" spravila toliko iz ravnotežja, da bo vsaj nekoliko pridvignil kopreno, v katero je zavito narodno izdajstvo kranjskih klerikalnih poslancev! — Že zopet vladni komisar. Grof Chorinskv, pobožni koadjutor gospoda Schwarza, dela dosledno. Kjer je kaka občina, ki bi morda prišla v napredne roke, je takoj s komisarjem pri roki. SamojV Medvodah, kjer so klerikalci sleparili. da je bilo groza, je kompanija Chorinskv-Schwarz spala kakor polh v zimi. Na Jesenice, v Knežak so se pa odpošiljali komisarji, ki so uredili svoje poslovanje tako, da so bili napreduj aki poraženi. O ti dvojni pravici bomo že spregovorili, kadar pride čas. Za danes imamo sporočati, da je naša slavna vlada tudi v Drago odposlala posebnega komisarja, ki bode sedaj v trdi zimi, ko so vsi slovenski vo-lilci na dela po svetu, z znano spretnostjo vodil in dognal občinske volitve v Dragi. Dosedanji župan je sicer prosil, da naj se volitve razpišejo na mesec maj, pa ni nič pomagalo, privandral je komisar. Že poprej pa se je pritožba nekaterih arogantnih Kočevcev tako spretno zavlačevala, da se je rešila ravno okrog novega leta, dočim bi se bila lahko že dosti prej rešila. Ali gospodje so hoteli imeti volitve v trdi zimi, zategadelj so pritožbo zavrnili v trdi zimi, volitev pa ex offo kasirali. To je star recept, po katerem se je svoj čas pod Widmannom na Kranjskem vladalo! Chorinskv in Schwarz sta ga zopet izkopala, in sedaj bomo izgubili slovensko Drago, po kateri so Koeevci toliko čaza zaman svoje prste stegovali. Naši klerikalci pa bodo tudi zadovoljni, ker bo obenem odstranjena napredna stara korenina, župan Turk! — Občinski Svet ima v torek, 6. marca ob 5. popoldne sejo. Na dnevnem redu so: Naznanila pred-sedništva in poročilo o letošnjih dopolnilnih volitvah za občinski svet; o županovem dopisu, naj bi se že letos začelo zidati poslopje za cesarja Franca Jožefa I. mestno višjo dekliško šolo; o županovem dopisu v zadevi odkupa zgradb, ki so doslej lastnina „Drsalnega društva" ob ribniku pod T urno m ; o ponudbi tovarnarja Maksa Samasse za odkup nekega mestnega sveta na Oradu in glede uravnave njegovega tovarniškega stavišČa na Prulah; o dopisu županovem glede stališča, ki naj ga zavzame mestna občina v zadevi državnega prispevka za regulacijo Rožnih ulic; o prevzetju trga pred južno-železnično postajo v mestno oskrbo; o prošnji LonČaričevih dedičev za porazdelitev parcele Št. 198 katastralne občine Sv. Petra predmestje L del na voglu Resljeve oeste in Slomškovih ulic; o uporabi izredno dovolj enega kredita 1500 K za nabavo uČil na U. mestni slovenski deški ljudski Šoli; o uporabi dotacije za leto 1905. na I. mestni slovenski deski ljudski šoli; o prošnji vodstva H. mestne slovenske deške ljudske šole za nakup risalnih miz; o prošnji vodstva I. mestne slovenske deške ljud- ske šole za nakup novih omar za učila; o prošnji Licktenthurničine sirotišnice za prispevek k napravi nove Šolske oprave; o oddaji cesar Franc Jožefove ustanove za realce; o oddaji cesar Franc Jožefove ustanove za učence c. kr. umetno obrtne strokovne šole v Ljubljani; o županovem dopisu glede oddaje izdelave podrobnih načrtov za c. kr. državno obrtno šolo; o županovem dopisu glede podkovnice in živinozdravnišnice v Ljubljani; o županovem dopisu glede pogozdenja onega zemljišča na Gradu, katero je mestna občina odkupila od Salezijan-cev; o zaključnih tabelah mestne klavnice leta 1905 ; o županovih nasvetih glede ljubljanskega Gradu; o porabi dotacij višje dekliške Šole v 1. 1905. in o p ers on alij ah. — Proti „Sokolu". Ljubljanski klerikalci so se zadnji čas začeli zaganjati z vso silo v ljubljanskega „Sokola", hoteČ ga dobiti v svoje roke. V ta namen se je vpisalo v to telovadno društvo vse polno mladih ljudi, s katerih pomočjo naj bi postal „Sokol" klerikalen. Pa ni šlo in ni šlo vkljub še tako veliki agitaciji. Ker tudi v prihodnjosti ne kaze, da bi šlo, so si omislili klerikalci svoje telovadno društvo, ki se zdaj pripravlja. Včeraj pa je bilo v ta namen v hotelu „Union" predavanje o telovadbi. Ko je neki Podlesnik prebral svoje predavanje, je povedal, da se osnuje v Ljubljani slovenski centralni telovadni krožek, po vsem Slo-venskern se pa potem osnujejo podružnice tega krožka. S Sokolom hočejo živeti klerikalni telovadci — imenovali se bodo „Osli" cesar pa Podlesnik pri vsej zgovornosti ni hotel povedati — v prijateljskih od-nošajih, če jim „Sokol" načeloma ne bo nasprotoval. Da se ustanovi „Oselu, je baje potreba, ker naši kmetski fantje in delavci nimajo pristopa v „Sokola", v katerem so samo uradniki, visokošolci in trgovski pomočniki in ki se ustanavlja le po mestih in trgih ^Domžale, Jesenice, biška so seveda mesta!) Kljub vsemu zatrjevanju, da „0sel" ni naperjen proti „Sokolu", so ušle Podlesniku nazadnje te-le besede: Če bomo imeli uspehe, se bo pokazalo, da senaše društvo ni ustanovilo samo vsled konkurence, ampak tudi vsled potrebe. Konkurenca jo torej prva in potem pride šele potreba. Nam pa se zdi. da je le konkurenca Sokolu prvi in zadnji smoter „Oslov". Sicer je pa prav, da se iz Sokola izločijo osebe, ki jim je klerikalstvo prva in narodnost najzadnejša stvar, ker taki ljudje le zavirajo razvoj društva. — Nadim katoliškim ljudskim strank ar je zn. Piše se nam iz juri-dičnih krogov: Znano je, daje v katolicizmu neko strankarstvo, ki želi, da je lajiku več danega delokroga v cerkvenih stvareh, in sicer, da bi imel posvetni vernik tudi neko pravico govoriti o verskih stvareh, vsaj pa pri izvolitvi duhovnikov, škofov, tako, da ne bo laj i k samo mašina za opravljanje molitev in storitev plačil, da ne bi la-jiki le poslušali, kaj se jim pove z lece in bi zbirali denar v duhovniške namene. Lajiki v nekaterih krajih stavljaj o vprašanje, če so samo le za to v cerkvi, da bi bili vladani, nekateri pa hočejo tudi v vseh cerkev zadevaj očih zadevah vprašani biti. Posebno hočejo biti samostojni kat. misleči socijalisti. Tudi omikanci v katoliški cerkvi zahtevajo, kakor to poudarja prof. Schuell, samostojnost v verskih stvareh. V tem oziru ustreza protestantizem lajicizmu in je pridobil s tem dosti moči. Škof Bonomelli iz Krem o ne je lani oktobra meseca govoril na dijecezanskem shodu med drugim tudi to-le : „Obžalujem, da se lajik v naši cerkvi po duhovniških uradih preveč utesnuje, njegova svoboda preveč omejuje, ker s tem se kat. gibanje zavira.4* Ta škof je pozval lajike, da naj nastopajo povsod samostojno, ne da bi dali svojim združitvam navadno rabljeno etiketo katolicizma, ker le-ta dela take družitve antipatične v javnosti in brani katolikom, da bi imeli odločen vpliv v zgodovini narodovi. Duhovniki naj bi podpirali lajike, ko se ti poslužujejo svojih pravio kot svobodni državljani. Ta škof ni prav dobro zapisan pri papeštvu in naši Anton Bonaventura, Napotnik. Khan, Nagi j in Sedej seveda ne odobrujejo tega katolicizma in stoje strogo na stališču Sv 11 aha in enciklike papeža Pij a IX. od 8. dec. 1864, ki določujeta, da ima lajik ubogati v vsem, kar zadeva njegovo življenje, svojim duhovnikom, ki so merodajni v gospodarskih, znanstvenih, etičnih in verskih vprašanjih. To nasprotje nam je prišlo na misel, ko smo čitali, da se je naša katoliška stranka prekrstila v ljudsko stranko. Nemara je Šuklje napotil dr. Šuster-šiča in druge pametnejše lajike v katoliški stranki do tega, da se prekrst ker je ime katoliško ljudem antipatično, zgolj iz namena, da zastopajo v tej stranki novodobno strujo, ki zahteva vpliv lajika v vseh zadevah cerkve in svobodnejše gibanje. To bi bilo jako važno v vsem našem življenju, ker tedaj bi morali tudi na ta račun staviti nastopanje klerikalcev v deželnem zboru proti Heinu in nemškim veleposestnikom. Tedaj bi bili ti katoliki v prvi vrsti slovenski domoljubi in potem šele katoliki in tedaj smemo pričakovati od teh „ljudskih strankarjev" velika in koristna dela za naš narod. — Nemara je naš dr. Krek slov. prof. Herman Schell ali Froschhammer! — Sicer je prvi nastop teh „ljudskih možu nesrečen, ker so pustili, daje tirolski Nemec Schwarz stopil na mesto deželnega predsednika na Kranjskem; gotovo bi se našel med političnimi uradniki kak rojak, c. kr. svetnik, ki bi se baroniziral in na to mesto postavil, ali vsaj kak plemenitaš, katerega predniki so bili veleposestniki na Slovenskem, ali višji uradniki v naših deželah, tako, da se more o njih reči, da so tudi naši rojaki. Ali zdaj, ko ste predsedniški mesti pri nadsodniji v Gradcu izpraznjeni, zdaj bi lahko pokazali ti strankarji, da jim je na tem, da lajicizem tudi v katoliških strankah kaj velja. Ne smelo bi jih motiti, ko bo Napotnik v Mariboru zavpil, da se ne sme Nemcev dražiti, ker ti ne razumejo šale in k protestantizmu prestopajo, ampak bi morali z vso energijo od nemških katolikov in od klerikalne vlade zahtevati, da se vsaj eno navedenih mest namesti z rojakom Slovencem. Ako tega ne store, moramo po pravici misliti, da je njihovo nastopanje kot „ljudska stranka" humbug, in da so, kakor so bili, hlapci hierarhije in da mečejo ljudem le pesek v oči z nastopanjem kot strankarji „ljudske stranke". Ako jim nemštvo na Kranjskem ni všeč, mora jim to tembolj biti nevšeČno v štajerskih mestih in trgih, kjer zavira vsako narodno delo tudi na kmetiji. Gospodje voditelji „ljudske stranke", udarite torej po Nemcih na štajerskem, odpravite Slovencem sovražne namestnike v politični upravi in skrbite za to, da bo slovenstvo dostojno zastopano v predsedstvu nadsodišča v Gradcu. Prva jugoslovanska umetniška izložba V Sofiji. Koncem avgusta tega leta se odpre v bolgarski prestolnici prva jugoslovanska umetniška izložba zveze slikarjev „Lade". Zveza „Lada" objema umetnike bolgarske, srbske, slovenske in hrvatske. Umetniki vseh štirih jugoslovanskih plemen so se bili srečali ob priliki koronacije kralja Petra prvikrat v Belgradu. Tedaj je bila tudi tam urejena umetniška izložba, katere so se udeležili razni umetniki-slikarji iz slovanskega juga. Ideja o duševnem zedinjenju vseh Jugoslovanov se začenja v poslednjem času po malem uresničevati: prvi so bili jugoslovanski umetniki, kateri so si podah bratski roke ter sklenili zvezo „Lade". Ta ima za zdaj svoj sedež v Sonji: predsednik ji je slavno-znani slikar prof. Vešin (rodom Slovak). Izložbe se udeleže vsi bolgarski, hrvatski, slovenski in srbski umetniki. A povabljeni bodo tudi drugi slovanski slavni umetniki, kakor s. Repin iz Rusije, g. Muha s Češkega (živeč zdaj v Parizu), g. P aj o Jovan o vi č (živeč zdaj na Dunaju). Slovenski umetniki se morajo čim prej doma organizovati, in želeti je, da pristopijo vkupno zvezi „Ladau. Do zdaj so se držali nekako indiferentno, kar je obžalovati, kajti Slovenci so stali vedno v prvih redih, ko je trebalo z dejanjem pokazati ljubezen do slovanske sloge. Trije t odseki (bolgarski, hrvatski in srbskih bili so te dni po svojih delegatih zbrani v Sonji, in so izrazili željo, da vidijo kmalu tudi Slovence v svoji sredini. Indiferentizem enega plemena bi dal obilo gradiva onim, kateri neradi gledajo na to lepo bratsko zajednico. Centralni odbor se je obrnil s posebnim vabilom do nekaterih znanih slovenskih umetnikov; a potom javnosti apelira na vso slovensko inteligencijo, naj pozdravi simpatično jugoslovansko umetniško zvezo, v kateri ne sme manjkati nobeden slovenski umetnik! Jugoslovanska umetniška izložba bode krasen venec, v kateri bodo vpletene najlepšo cvetke slovanskih umetniških talentov. Ta ima biti pa posebno dragocena zaradi tega. ker predstavlja simbol kulturne in duševne edinosti Slovanov. A prvi praznik te edinosti s« proslavi ob podnožju Vitoše V ta namen se delajo že zdaj velika piv prave. Vlada jo obljubila znatno podporo, in sam knez prevzame pokroviteljstvo izložbe. Ta bo trajala 2 meseca in privabi gotovo mnogo gostov iz raznih slovanskih pokrajin. Obnovljena in okrašena Srbija se pripravlja za dostojen sprejem. — O novem podpredsedniku graakega nadsodišča AL Walterju se govori, da se je vladi z njegovim imenovanjem zato tako mudilo, da more spraviti Qfl Clri-.pachovo mest o trdega Nemca, češ, da itak zna podpredsednik slovensko. WalterjeVi> znanje slovenščine pa komaj dosega znanje zloglasnih „kurzovoev*. Walter je rodom Nemec iz Stainza. Slovenščino lomi le toliko, koliko se je naučil kot avskultant v Celju, pristav \ ■ Konjicah in okrajni sodnik v RogatcU, a ravno v Rogatcu se je pri vsaki, priliki pokazal strupenega sovražnika Slovencev ter hotel kmete prisiliti, da', zaradi njega morajo razumeti nemško Avanziral je nenavadno hitro Leta 1890 je postal sodni svetnik v Celovcu, leta 1897 podpredsednik okrož sodišča v Ljubnem, leta 1901 nad-svetnik v Gradcu, leta 1906 predsednik dež. sodišča v Celovcu. — Imenovanje. Voditi okrajnega glavarstva v Zadru, Josip Tončie, je imenovan za dvornega svetnika pri tem namestništvu. — Iz politične službe. Namest- ništveni kancelist Karel Štrena:., v Trstu je imenovan okrajnim tajnikom, namestništveni kancelist Luka P as ter k ravnotam namestništrenim. oficijalom extra statum, računski podčastnik Martin Zelenko v Pulju pa namestniŠtvenim kancelistom pri okrajnem glavarstvu v Pulju. — Iz poštne Službe. Preme sceni so : postni oncijal Fr. A r t n a k iz Pontablja v Celovec, poštna asistenta Ivan Krem ž ar v C-elovcu in K. So klic v Bruku pa v Grade- Repertoir slovenskega gledališča. Iz pisarne „ Dramatične^* , društva" se nam piše: Jutri, v torek se ponavlja prvič izvrstna, izredno drastična in zabavna burka „Lipe in Luce, zmagoslavna; dirkača", ki se je igrala na pustni torek popoldne izven abonneatenta. Ta burka ima toliko komike in hu-, mora, da se je igrala že po vseh večjih odrih ter se je predstavljala na Dunaju preko stokrat. Glavno vlogo ima g. Lier, ž njim pa g«sp. Dobrovolnv, gdč. Spurna, gospa Dragutin o viceva in g. NuČio — V Četrtek pride na oder izvirna, noviteta v verzih „L j ubislava-spisal Etbin Kristan. Dejanje -vrši v nekdanji Karantaniji za Časa bojev prodirajoČega kršanstva s pogan-, stvom. Jutrišnja predstava pade za 1 o-ž e zopet na par abonente, naj ai blagovolijo p. n. abonentje lož za to neizogibno predstavo vrsto preme-niti sami! — Slovensko gledalište. Voeraj popoldne se je igral tretjič na slovenskem odru Murne t o v igrokaa fU ali lord" in dosegel, kakor pri prvih dveh predstavah, lep uspeh. - Zvečer; je bila repriza operete „Don Cezar" Gledališče je bilo polno. S predstavo smo bili to pot bolj zadovoljni, ker seje pelo dokaj boljše kakor pri premieri, vkljub temu pa predstava fct ni bila taka, kakršna bi morala biti Krivda v tem oziru pa ne sadeae pevoev in ne toliko zbora, kakor tisu faktor, o katerem moramo žali bog dosledno molčati. __\j — Ljubljanski grad. V jutrišnji seji obč. sveta prido na razpravo poročilo župana Hribarja o uredbi ljub-ljanskega gradu. Kakor znano, je mestna občina, ustrezajo splošni želji ljubljanskega prebivalstva, lan- I ko leto kupila grad in zdaj se je reba odločiti, kaj da ž njim stori. jLko naj grad ne ostane zapuščen, ;akor je eedaj, je predvsem potrebno, ju se poskrbi za primeren dostop, ■apan nasvetuje napravo električne lične železnice, ki bi veljala kakih jOO.000 K in ki se da izpeljati brea ^^ebnegK posojila, kar pomeni to- I iko, da bo 'a železnica lahko vozila i ie prihodnje leto. Na gradu nas ve-uj*> župan, da se napravijo primerni estavracij^ki prostori z vrtom. Da g pokrijejo dotični stroški, je župan I laproail gospo dr. Tavčarjevo, naj . odne dame prirede v „Zvezdi^ irtiko veselico, katere čisti dohodek >i bil namenjen v to svrho. Dalje l&evetoje župan, naj se popravi ka-»elioa sv Jurija in naj se lepši pro-ifeori na gradu porabijo, da se usta-Uovi ljubljanski mestni muzej, slo-renski narodopisni muzej in obrtni auz*j; dalje da se pol< ži temelj omet-riški slikarski galeriji v zvezi z ga-eiijo slavcih in zaslužnih slovenskih .. ua xe poskrbe prostori za mestno ^.jižnieo In za mestni arhiv, da se mprivi umetniški atelje in da se ventualno ustanovi zvezdama. Pro-ram je i ep in velik in radovedni no. kaj sklene obč. svet. Stritarjev rojstni dan. ob demdesetletnici slovenskega pesnika . pisatelj*-, los. Stritarja (rojen ine f). marca 1836) smo razstavili pri se irku v Šelenburgovih ulicah akva-reiiio slike Stritarjevega rojstnega doma. Pod smreko pri Ye-ikih Laščah, preprosta kmečka hiša, Etapo) zidana, napol lesena in s slamo stoji sredi sadnega drevja sa-notno na vj hodnem pobočju prijazne ine, ki se pod Veliko Slevivo iz-l)od Lužarjev mirne* Karlovice vije noti Raši« i Leseni paž konci hiše satira mogočna, vinska trta; podnje jeresi se suše izličkani storži rumene ZOT Za hišo stoje lesena gospo- I iax- v., poslopja. Hišo je slikal leta edanji major in sedanji pol-i r t g. K. H. pl. H. za svojega atelja. 7iekega v Ljubljani žive-. ; e«: ikovega znanca in rojaka. Splošno kreditno društvo V LJuMj&ni. Promet leta 1905.: >,188.873 K 07 h. Denarni promet od l. januarja do 2S. februarja 1906. : ^prejemki: 265.432 K 14 v, izdatki $3.916 ¥ 5'i v. skupno 529.34S K -T v. $bravnava o tožbi župana Irijsria proti obč. svet Prosencu 1)0. kakor čujemo, v soboto. 10. t. m., bo štirih popoldne. Skočil še je ^osp. Josip vozak. mesar, z gospo Josipino lene. čestitamo Protestni shod krejač&v, šivilj is čevljarjev ter v obe stroki 5£-adsš$eik pomočnikov se je vršil -raj dopoldne v veliki dvorani [Mestnega doma" in bil prav mnogo-;lno obiskan. Shod je otvoril nali 811 :k zadruge čevljarjev v Ljubljani, g. Alojzij Erjavec, ki je pozdravne navzoče, zlasti one. ki so prišli z dežele Pozdravil je navzoče državne poslance gg. dr. Ferjan-pi d i Tavčarja in dr. Žit-kak . tudi zastopnika trgov-ske a obrtne zbornice; zborničnega ■j;~ika g. dr. Murnika. Shodovim predsednikom je bil nato izvoljen g. Fran Jeloenik, ki je dal besedo poročevalci: gosp. Franu \Veglu-Lekla. načelniku avstrijske zveze irr'jaskib zadi-ug in svetniku trgovske bi brtne zbornice dunajske, Oospod ^ e g e i - L e c k 1 , štajerski Slovenec, oroČal nemško, ker ja že 40 let ■maje, kjer se je odvadil slo-^ei.sčine, da ne more več nastopati govornik v slovenščini. Poroče-c je »Likal prežalostni stan malih obrtnikov, pred vsem pa onega krojače v in čevljarjev ter poudarjal, da morajo krojači in Čevljarji zavzeti tar najodločnejše stališče proti obrtni reformi, oziroma proti najnovejšim omenjenim sklepom stalnega obrtne < odseka. Ta stalni obrtni odsek le namreč ugodil željam konfekcijo-£»~jev, ki so zahtevah, da se črta ^ 38 odstavek 5 novele k obrtnemu zakonu ter neke določbe § 14 vladne predloge, f tem, da je anuliral sklepe sprejete v prvem branju. Konfekci-jonarji so prišh vsled tega na precej boljše stališče. S tem preti malemu obrtništva nov krut udarec, ki ga ne bo moglo preboleti. Če pojde z obrtništvom tako žalostno naprej, kot je Šlo zadnjih 20 let, bo kmalu obrtnikov«, eksistenca nemogoča. Govornik je predlagal nato, da se odpošlje na r*ado, na poslansko in gosposko državno zbornico ter obrtni odsek prošnja, da se drži sklepa, po kate-raa je prepovedano jemati mero kon-Fekcijonarjem in kramarjem z moškimi Fn otročjimi oblekami in s čevlji, ob-Pfcem pa naprosi, da se eliminira **dnji § 3&j ki gaje sklenil stalni obrtni °4sek Tudi naj se naprosi vlada, da na X>Qt da se reši še v tekoči ^^iji državnega zbora novela k obrt. zak. Predlog je bil soglasno sprejet. y tej zadevi je govoril dr, Žitnik, F3 je pa pokazal, da se tudi v obrt-odaakn U1 ničesar naučil. Mož t ra se razume. Gg. Kovač in Erjavec sta povdarjala nato potrebo krepke organizacije, kar se je splošno odobravalo. Poročevalec Wegel-Leekl je nato poročal o stališču proti načrtu, s katerim se uredi delo na domu. S tem načrtom bi obrtnikom vzeli to, kar jim dajo z obrtnim zakonom, ker konfekcijonarji bi imeli svoje delavce in tako škodovali obrtnikom. Sprejeta je bila nato resolucija, da predloži vlada poslanski zbornici zakonski načrt, po katerem se prepove konfekcijonarjem s krojaškimi in čevljarskimi izdelki imeti p<»močnike doma. Ravno tako je bila sprejeta resolucija, da se protestira proti nameravanemu uvrŠčenju krojaškega in čevljarskega obrta v zavarovanje zoper nezgode. Na shod sta došli dve pritrjevalni izjavi od tovarišev v Toplicah in Ložu. Cesar je pomilostil 50 kaznjencev. Od teh jih odpade na mari- ! borsko kaznilnico 3, na gradiško 2 in j na begunjsko 2. Bmrl je včeraj v Novem mestu kanonik Matija Jeriha, papežev častni komornik in lastnik zlatega zaslužnega križca. Iz Gornjega grada. O. kr. deželnosodni svetnik g. Maks o Vidi c, ki je kakor smo poročali umrl v Gornjem gradu, dne 25. svečana, je bil v vseh krogih priljubljen. To je najbolj kazal njegov pogreb, Vkljub slabemu vremenu je prihitela iz vsega gornjegrajskega okraja velika množica ljudstva, da spremi pre-blagega pokojnika na zadnji poti. Tako veličastnega pogreba Že v našem trgu dolgo ni bilo. Naj poprej je šla šolska mladina, kateri je bil pokojnik velik dobrotnik, z učiteljstvom, nato deputacija, brojeSa 14 mož „Sa-vinskesra ^Sokola* z zastavo, gasilna društva iz Ljubnega. Sv. Frančiška in iz Gornjega grada - ta z zastavo — pod načelstvom glavarja g. Kupa. Za krsto, katero so nosili občinski odborniki, videli smo razen sorodnikov uradništvo, na čelu g. Supanchich, c. kr. okrajni glavar in vodja polit, ekspoziture v Mozirju, okrajne odbornike in zastopnike, občinski zašto p gornjegrajski, odposlance raznih sosednih občin, zastopnike raznih društev, inteligencijo in polno ljudstva. Iz Mozirja. Šmartnega, Bočne, Nove Štifte, Ksaverija, Ljubnega itd. so prihiteli pogrebci. Po ulicah, kjer se je pomikal sprevod so gorele svetiljke, obdane s črnim nlorom. Ves čas, kar je pokojnik ležal na mrtvaškem odru, plapolale so črne zastave iznad občinske pisarne, sodišča, šolo itd. Tudi v trgu Ljubnem so razobesili zastave. Pevsko društvo je pomnoženo s pevci iz Mozirja zapelo pred hišo žalosti kakor na pokopališču ginljive žalo-stinke. Vencev in šopkov je bilo vse pol- i no n. pr. od trga Gornjigrad, knezoškof. oskkrbništva, sorodnikov, vpok. vis. nadzornika Petra Ramovša, notarja Drukarja, sodn. tajnika Erhartiča, Zdolšeka, Kocbeka, Vivoda, Verbiča, gospe Trobaj itd. Svetnik Vidic je v Gornjem gradu služboval nad osem let in ni imel menda v vsem okraju - ražnika. Vse ga je ljubilo in spoštovalo Posebno se je potegoval vedno za mladoletne, katere je vedno s ponosom imenoval „moji otroci*. Bil je rojen v Ribnici 4. suŠca 1858 leta. Služboval je v Ljubljani, Litiji, na Brdu, v Ribnici in v Gornjem gradu. Bil je tudi vedno navdušen narodnjak in naprednega mišljenja Rad je žrtvoval za dobrodelne in narodne namene. Gornji grad in okraj ga bosta zelo pogrešala. Bodi bla-gamu pokojniku zemljica lahka! — Vzoren nemSkutarski občinski tajnik« Brežiški občinski tajnik Karel Schalonn je cvet nem-škutarjev. Dva človeka je tako telesno poškodoval, da ga je sodišče bilo primorano obsoditi na 100 kron globe ali 10 dni zapora. Ker je pri obravnavi razžalil Še g. dr. Benko-viča, dobil je poleg tega Še 20 kron kazni. — Poskusen samomor s petrolejem« Igralka nemškega gledališča v Mariboru, Nevald se je naveličala življenja, zato je spila pol litra petroleja, po katerem ji je bilo strašno slabo. Poklicani zdravnik ji je pošteno izpral želodec in j i tako rešil življenje. Vzrok samomora tiči v nekem igralcu mariborskega gledališča. Na polju zamrznil. 771etni Martin V e b e r iz Ragoznice pri Mariboru je bil nekoliko slaboumen. 25. pr. m. je ponoči vstal in v sami srajci divjal po polju semtertja, dokler ni omagal v snegu in tam zmrznil. — Obesil SO je v Mariboru v Scherbaumovem parnem mlinu delavec Juri P 6 s c h 1 iz Jarenine s tanko vrvico na neko kljuko. Vzrok samomora ni znan. Samomorilec zapušča ženo in pet otrok. — Konec iganjarja. Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu na Štaj orskem se je neki fant p. d. Medel tako napil žganja, da je obležal v snegu in tam storil vreden konec svojega življenja. — Slovenska potrpežljivost. Iz Laškega trga se nam piše: Slučaj, ki se je te dni pri nas doigral, je ne- verjeten in nam jasno kaze. kako slabe sadove nam prinaša naša potrpežljivost in prizanesljivost napram našim nasprotnikom. Kakor že svoje-Časno poročano, je dimnikar Benedek 28. januarja malo pred polnočjo pri-lomastil v zasebno stanovanje gosp. organista Drolca, se hotel polastiti zasebnega uradnika Zorinca ter pri tem zbudil celo družino Drolčevo, katere otroci so se tako prestrašili, da so kot nori kričali in jokali. G. Drolc je imel dovolj povoda Benedeka ovaditi, toda ker je pristna slovenska duša in nad mero prizanesljiv in potrpežljiv, tega ni storil. Dimnikar Benedek si je pa drugače mislil. Ker nima upanja, g, Drolca, ki je znan kot jako s> liden človek, srečati v kaki gostilni, porabil je to priliko, da nepriljubljenega mu Slovenca priškrne. Torej na paragraf ž njim! Bo že šlo, posebno ker solnce laške pravičnosti stanuje v Benedekovi liiši. In šlo je! Pri obravnavi dne 27. februarja sta bila Franc Drolc in Ivan Dobršek na ovadbo Benedeka od zagrizenega Nemca adjunkta dr. Premsehaga obsojena vsak na 24 ur zapora — prvi, ker je v svoji razburjenosti nad ponočnim vlomom — imel je vrhu-tega hudo bolnega otroka — izrazil proti Benedeku svoje ogorčenje sicer v popolnoma primernih besedah, drugi radi opazke, da ima tu žendarinerija priti. Benedek ni policijski komisar, niti policaj, on je le nekak od občine določen adlatus občinskega redarja, kakor je tO sam sodniku v obraz priznal, a vsekako — izrekla se je obsodba! S tem se je dala naši obči f i oblast, radi vsake malenkosti vdirati sredi noči v privatna stanovanju Slovencev, in ako Črhnejo kako besedico, pustiti jih neusmiljeno zapreti. To je krivica, ki si jo ne pustimo dopasti, to je napad na osebno prostost Slovencev v Laškem trgu, ki so postali s to obsodbo brezpravni liki tica pod milim nebom, katero se lahko poljubno strelja. In posledice V Ofrok zažgal iz maščevanja, loietni Matevž Strugar iz Zavrha pri Borovljah na Koroškem je zažgal v Bistrici v Rožni dolini hišo, \ kateri so bili trije otroci tesarja Skoka. Strugar je to storil vsled tega. ker ga je Skok pred letom nekaj oklofutal zaradi neke hudobije. K sreči so vse tri otroke rešili, hiša jo pa pogorela do tal. Mladega požigalca so zaprli. Denar izginja v Guštanju na Koroškem. Dvema kmetoma je par dni zaporedoma izginilo po 000 K, a nihče ne ve, kdo bi jih bil odnesel Težko obložen voz je padel na Franca Blažka, ko je peljal iz gozda v Lokavec na Goriškem drva. Blažko je bil tako poškodovan, daje v šestih urah izdihnil. Smrten padec. Ko se je 50-letna Marija Brezovšček s Kanalskega vračala iz Gorice te dni domov na nekem vozu, zaspala je na njem in padla tako nesrečno na tla, da so ji šla kolesa čez telo in jo vso zmečkala. V par trenutkih je bila uesrečnica mrtva. Tržaški Uoyd je zvišal nižjim kategorijam svojih uslužbencev plače. Brezžični telefon. Kakor smo že poročali, sta izumila v Trstu realca Valle in Plisnier brezžični telefon. A' petek dopoldne sta napravila izumitelja nov poskus na daljavo 1O0 metrov. Poskus se je docela posrečil. Pri poskusu so bili najvišja tržaška gosp., ki so občudovali vstraj-nost mladih izumiteljev. — Ar eto vali so v Trstu 251 et-nega kovača Marija Drejino, ker je na sumu, da on izdeluje one tajin-stvene svedre, s katerimi je mogoče brez vsakega šuma navrtati blagajno. — Ker je dremal, bil okraden Josip Rudež v Trstu je zadremal v neki gostilni, ko je utrujen spraznil par kozarcev, med tem pa mu je neki uzmovič potegnil denarnico iz žepa in mu tako odnesel 22 K. Okraden in zaprt. 261etni Viljem Bayer iz Berolina je v soboto zjutraj pogrešil v 'trstu v neki kavami, da inu manjka 120K in dolžil natakarja, damu je ukradel ta znesek. Ko sta z natakarjem došla na policijo, so vzeli izjavi obeh na zapisnik, a rajhovca pridržali pri sebi, ker je bila izpovedba natakarjeva precej drugačna od njegove. — Goltanec mu je zdrobit 3b"letni delavec Alojzij Sarazin v Trstu se je začel prepirati z nekim tovarišem, ki ga je zgrabil za vrat in ga tako neusmiljeno davil, da mu je zdrobil goltanec. — Zaključek pusta v italijanski trikolori. Primorski Italijani so zaključili letošnji pust v znamenju italijanske trobojnioe. V Gorici so namreč priredili rdeči, v Pulju zeleni in v Trstu rdeči korzo. — Župnik na obtožni klopi radi umora. Pod tem naslovom smo priobčevali poročila o porotni obravnavi v Zadru proti župniku Franu TomaŠeviču, njegovi ljubici Anto-nijeti Oštrić in župnikovemu slugi, Šimi KovaČeviču, ki so bili obtoženi, da so umorili župnikovo „tetott Ano Ranči gaj , doma iz <>otovelj pri Celju. Obravnava je končala s tem, da je sodišče obsodilo slugo Kovače-vića radi umora Ane Rančigaj na vislic •, Antonijeto Oštrić radi prikrival«; a zločina na en mesec ječe, župnik -t Tomaševića pa na 30 K globe, ker je pridi :>.a\ neko pismo, ki ga je pis; !a Ana Rančigaj na Štajersko. V jav .osti je ta i assodba vzbudila zlasti v [travniških trirogih silno nevoljo, ker je obravnava jasno pokazala, da je L d na vešola obsojeni KoVačevič pri umoru Ane Rančigaj samo orodje v rokah interesovanih drugih; juristi-sodniki in odvetniki — so na-glašali. da je pravorek porotnikov docela nelogičen in v pravnem oziru j pravi nestvor. Na podlagi teh stroko vnjaških mnenj je naš list v sklepnem poročilu o obravnavi izrazil prepričanje, da misterij ozna stvar o umoru Ane Rančigaj še s to razsodbo nikakor ni končana, marveč da bo v najkrajšem času Še prišlo do revizije vsega procesa. Nismo mislili, da se bo to tako hitro zgodilo! Kakor se namreč poroča iz Zadra, se bo morala obravnava proti župniku TomaŠeviču, Antonijeti Oštrić in Šimi Kovačevih obnoviti, ker je na ve-šala obsojeni, sluga Kovače-vić — očividno iz straha pred smrtjo podal važna raz- kritja o umoru Ane Rančigaj. Kakšna so ta razkritja, se še ne ve natanko: ena vest zatrjuje, da je Kovačević priznal, da ga je župnik najel, daje izvršil zločin, drugi vir pa naglasa, da je sluga izpovedal, da je Ano Rančigaj umoril skupno z Antonijeto () B11" i r Katera varijacija odgovarja resnici, je sedaj še težko dognati! To je pa gotovo, da igra župnik Toma-Šević eno izmed glavnih vlog pri tem tajinstvenem zločinu in da je ^Slovenecu zadnjič prezgodaj triumfiral, ko je bil župnik oproščen vsake krivde glede umora Ane Rančigaj ! Velika tatvina tobaka, v Četrtek so ukradli neznani tatovi iz tobačnega skladišča v Zagrebu za 50.000 K tobaka. Poskusen samomor. Danes popoldne okoli 1. ure se je ustrelil pekovski mojster in hišni posestnik na Poljanski cesti št. 25, gospod Ivan Bizjak. Zadel se je pod brado in mu je šla krogla iz glave na levi strani Čela. Ponesrečenec je že dolgo časa bolehal in se mu je vsekako radi obupa za zdravje moral omraČiti um. Prvo pomoč mu je dal gospod dr. pl Fodransperg, ki je potem odredil, da so ga z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico, kjer je pa malo upanja, da bi okreval. — Kap je zadela snoči v Cin-kolejevi gostilni v Kopitarjevih ulicah mestnega fizikatnega slugo Ivana KošiČka, ravno ko je igral na karte. Truplo pokojnikovo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Obisk tržaškega tatu. Danes ponoči je sanitetni četovodja g. Ivan Ferderber po naključju naletel pred „Bavarskim dvorom^ na 231etnega ki j m avničar^kega pomočnika Franceta Korena, rojenega v Trstu, pristojnega v št iiupert, kateri mu je začel pripovedovati, da nima nič denarja in namerava vlomiti v hotel, kjer bode po njegovem mnenju dobil vsaj kakih 300 K. Koren je šel na dvorišče, četovodja pa je to povedal zravcu službujočemu mitniškemu pazniku, ki je poklical restavratarja ^. Petscheta in so šli potem skupno iskat tatu. Dobili so ga skritega na dvorišču med nekimi zaboji in ga potem oddali policiji. Koren je prišel iz Tridenta, kjer je bil radi hudodelstva tatvine že kaznovan s šestmesečnim zagorom. Dol-goprstneža so oddali sodišču — Obstrelil je včeraj popoldne neki okoli 1H let stari moški oliletnega delavca Antona Boltezerja iz Šmarja pri Ljubljani, ki je bil v b$ep*nji vasi na travniku zaspal. Krogla mu je obtičala v desni nogi. Oddali so ga \ deželno bolnišnico. Bujave glace-rokavice, se nove, je nataknil neki gospod v znani gostilni na Sv. Petra nasipu — blizu kavarne Prešeren — na svoje roke pomotoma. — Pravi lastnik pa je moral brez rokavic domov. Tisti, ki se je zmotil, naj pošlje rokavice v delikatesno trgovino g. Jos. Murnika na Sv. Petra cesti. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 25 Hrvatov in 20 Ogrov. V Heb je šlo 26 Macedoncev, na Bled pa 40. — V soboto se je odpeljalo v Ameriko 7 Hrvatov. Na Prusko je šlo 15 Hrvatov in 11 Slovencev. — Mestna kopeL Od dne 21. januarja do dne 20. svečana 1906. se je oddalo v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 2021 kopeli, in sicer za moške L180 (prsnih 1030, kednih 350), za ženske Ml (prsnih 130, kad-nih 521). — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 18. do 24. februarja 1906. Število novorojencev 15 (=20-7 %0), mrtvo-rojencev 1, umrlih 28 (=38-7"/„0), med njimi jih je umrlo za jetiko 9, vsled inrtvouda 1, za različnimi boleznimi 18. Med njimi je bilo tujcev L0 (=35-7%), iz zavodov 17 (^607"., Ža infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za Škarlatico 1. za tifu/Mii! 1. za vratico 5 oseb Najnovejše novico. Židje nemški častniki. Nemški cesar je povabil iii židovske bankirje k intimni dvorni pojedini, časopisje iz tega sklepa, da se gre v prti vrsti za to, da se Zidom pripusti vstop v častniški zbor. Umrl je bivši predsednik španske zbornice Romero Robledo. Grof morilec. V Priboru na Ogrskem je naglo umrla bogata starka Benieskj Zaprli so njenega Vnuka grota Navhauszu. ke je sumljiv, da je stark«« zastrupil s strihninom. Nayha i^z je bil svoječasno pruski i a.-tnik in dve leti vojni po-ročevalee nj Kitajskem. -Mlada > l m u m or i Ika. Blizu Dunaja \*- šla pori vlak l lletna učenka j j i >čanske lole Litji za Pietrich Vlak jo je grozn<< iazuo—.iriJ Strela v marcu. Blizu Te-mešvera je strela ubila nekega hlapea in štiri vole - Mak si in Gorki je napovedal v Berolinu več predavanj. Ž njim je prišla tudi njegova ljubica, gleda-liščna igralka Andrejeva. Ker pri njegovem dohodu na kolodvoru ni bil<» nobenega posti eščka. naložil si je sam težak svoj zaboj na hrbet ter ga nesel v mesto. — Hi š a s e j e z i u s i 1 a v Lvonu fcef po o gomil a. Pesem. 7. Bela Ljubljana. Lad Ogorek. Popis z 8 podobami. 8. Prebrisana BeičiČevka. Juraj Pangrac. Povest. 9. Kos in trnjolica Mihael Levstik. l>alallY. Do 5 vin. ceneje. Prima trboveljski in dolenjski Kosovci pre kakor tndi orehovnik i u grušč za gospodinjstvo \\\ industrijo, nanekljana mehka in trda drva priporoča po nizki ceni zaloga prem- ga Jos. Paulin v Ljubljani, Nove ulice dt 3. 812 2 Knjigovodjo 3C iznžen in izvežban dvostrokega knjigo vodstva^ z dal|8o prakso pri kaki hra niluici se išče za prilično nagrado za MPuoko Štedionico v Imotskom.I( Ponudbe upravi podpi8aiie zadruge, „Pucka Šted'onica u Imotskom" (zadrnga na ograničeno jamstvo.) Josip mesar j-osipina Dolenc •—; - zaročena. Ht^^—■ Ljubljana, dne 5. marca 1906. Grnnd hotel „UNION" RavDateljtitvo A. Kamposch. Danes v ponedeljek, 5. t. m. v vinski kleti d Lerchenfeldskl uečer! Godci oblečeni ? l,Schmeissagwandr<. V restavracijskih prostorih nastavljeno vsak dan izvirno plzenjsko pivo in avguštinsko pivo (Monakovo) in dokler bo kaj zaloge Salvatorsko pivo (Pavlansko pivo iz Salvatorske kleti) 831 Začetek ob 8. zvečer. g^T Vstopnina prosta. VOZ J mm Štirih perenih r.a prevašanje ofleb m ■talo rabljena koci|a se e e n o proda. Te* se izve t Idriji 8t. 230. Pisarna đr. Josipa Abrama in dr. Ot. Rybara vTrstu sprejme s 1. aprilom t. I. spretnega slovenskega sit-, j stenografa. skladišč je oddati na Mestnem trga flt. 26. Poisve h« pri g*. Fran tfcaa^M i v Prešernovih ulicrh. Nsko dralt^o iiie r »rediai ■▼OJO pisarn« ies*a h\ obo srednja velikosti. Posebni vhod je pc trehsn. Sobe v pritličju imajo prednor. vendar je pa soha lahko tmdi t I. nad Ponudbe sprejema la poj a s ni lj daje npravn. „Slov. Naroda". as4 ima naprodaj FR AJPI I 0 Vr 1C gostilničar v Gradcu pri Litiji. Drva se lahko ogledajo pri njem kjer se kupci tndi lahko dogo 819 1 doma vore za eeno. Pri večjem poštnem araem n sprejme slovenskega in nekoliko aea skega jezika zmožen, polten in trecei pismonoša a pravico na starostno preskrbljen;, Prednost imajo oienjeni do*lsfeai or«; niki. Plača po dogovora. Sluiba je staUa Kje — pove upravniAtvo »Slo Naroda". Št. 3253. Razpis« Podpisani deželni odbor razpisnje službe okrožnih zdra/nikov: 1) v Orostipljem 2) v Senožečah in 3) na Treti. Z vsako teb služb je združena plača 1600 K in aktivitetna doklada 200 K< Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prnfcnje podpisanemu deželnem '»ibof| do 1. &pril»L 1906 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do ixvrševanja zdravniške prakse, avstrgst. državljanstvo, fi/Jčno sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje iližb#?anjt ter znauje sloveuskega m nemškega jezika. Oairalo se bode le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že slmžb*va v kaki bolnišnici. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 1. marca 1906. Št. 56/Pr. t"- • i vi Razpis službe. Pri mestnem magistratu ljubljanskem je stalno popolniti izpraznjena slcžoi mestnega fizika S to službo so združeni prejemki II. činovnega razreda magistratoma arad-nisov, to je temeljna plača letnih 3600 K. dejalnoitna doklada letnih 600 K ii pravica do dveh v pokojnino vitevnih petletnic po 400 K na leto. Prosilci za to službo se morajo izkazati, da so diplomovani sva:. zdravniki vsega zdravilstva, da so prebili fizikalni izpit in da so zmožni obe: deželnih jezikov v govoru in pisavi. Z dokazili dosedanjega slaibovanja opremljene prošnje je vlagati pri preč sedstvn mestnega magistrata najpozneje do 15. marca L L Zakasnele ali pa pomankljive prošnje se pri oddaji razpisane slaibe m bodo vpoštevale. Mestni magistrat ljubljanski dne 2. marca 1906 Ces. kr. avstrijske St? državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. /clc/nicc v Beljaku. Izvod iz voznega reda. Ortaci n i*jwnn«wa ;u». koi. Proga na Trbli. ()b \2. un 24 vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franzen^sfestc, Inomost, i čez Selzta! v Anssee, Sol:u>urad. ćez Klein-Rcifling v SteVT, v Line, na D\ — Ob 7. uri 5 n zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabcl, Reljak, Celovec, h Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta. Odh.v; j lbijane ;u>. kol. Proga na Trbiž. Ob 12. uri 24 m p ro* Monakovo, >unaj vit Att Murau, Mautersdorfj Franzcnsfestc, Ljubno, Dunaj ecz Selztai v Solnograd, Inoniost, eez Klein-Rciflui^ v S<^-Line, Budejevice. PIzen, Marijine vare, Heb, Franeove vare, lJrat*o, Lipsko, čez Amaiciicr ». Ounaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osebol vlak v Trbiž, Pontabei, lieljak. Cal—CC, lAi glodnitz, Ljubno, Sclztal, Soinograd, Bad Oastcin, Zeli ob jezeru, Inomost, frJcočreac, Cc 1 Ženeva, Pariz, čez Amsretten na I >unaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni v«ak v Trb:-SMobor, Beljak, Celovec, Fraaaensfeate, Inomost, Monakovo, Ljubno, ee* Klein-Retflin^ >tevr. Line, Budejevice. Ptzea, Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlove vare, Prago / »»rajjo nirektni voz ! m II. ra/r.), Lipsko na Dunaj čez Amstettcn. — Ob 10. un pout iseblli vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Monakovo Hn-kv ■ k-.y. I in 11. razr.) SPr3ga v Novo mesto in Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7. ari \j i v.-i osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob I. uri 5 m pop. istorahcJ - Ofe mi 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v L i obijano jui. kol. Progi Traiia. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čei Am^tcrten, Monakiivo takovO-Trst direkt. voz I. in II. raz.), Inomost, Franzeasteste. Solnograd, L.kic. a Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni vlav ' Trbiža. — Ob II. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, L*>ske, Praj (iz Prage direktni voz I. in II. razreda) Franeove vare. Karlove vare, Heb. Min|i«t *>lzen Budejevice, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jer • Sad (iastein, Solno^rad, Ljubno, Celovec, bmoher, Pontabcl. Ob 4. uri 29 m osebni vlak z Dunaja. Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca. Makra Olfllbntl ■. Mnatlkasi inomosta. Franzensresta. Pontabla. — Ob 8. uri 06 n mcef i SCbni i Dnu Ljubna, Beljaka, Muraua, Malega Glodnitza, Celovca, Pontabla, cc/. Selit; * i tn«^ji. in Solnograda, eez Klein-Reiflmg iz Sreyra, Linca, Budcjevic. Ptzna Warijhtih rarov, 'J Francovih varov. Prage, Lipskega. — Proga lz K ove ga mesta in liocrovv.-Ob S. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. mti 32 ni poju U iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob S. uri 35 m /večer istot:OdhCd h Li ciljane drž. kol. V Kamnik. Mešam vlaki: Ob 7. un 28 m /jutraj, ob 2 tri š « r ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 ni ponoči samo ob nedeljah m pj t- tli m h oktobru Prihod ▼ LJubljano dri. kol. Iz Kam c lira. Mešani vlaki: Ob | ori zjatrai ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m ivečer. Ob (J. uri 55 m ponoči netteljati in praznikik in le v oktobru. — Srednjeevropski čas je i z min. pred km- časom \ Ljuhliani. Ljubljansku kreditna banka w Ljubljani mi f*odrwa srtsćJr« jprotl v n ovco j a zapalo kupona. atcltehI l.xg-u."bi, VlnkUlUJO iĐ devinkUlUJ« ▼ojetšk« ronitntneaa knvcip Podružnica w SPLJETU. rJZZ> llru»rnt vi on;« • prejem« f teroCorn raCunu ali na vlo2ne knjiaioe proti ogođnim obrestim. Vloženi denar obrestn^e od dne r oge do dne vzdiga. S H Promat a ceki in nakaznloaml. Izdajatelj^in odgovorni urednik Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tlak ^Narodne tu kam o* 16