101. številka. , v petek 3. maja 1895 XXVIII. leto. Uhaja vsak dan ivi^er, iiimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman /a a vstro-oge rske dežele za vse leto 16 pld., ■* pol leta H gld., za četrt leta 4 pld., za ji len 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez poftiljanja na dom za vse leto 18 gld., M četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 p,Ul. 10 kr. Za poftiljatije na dom računa se po 1" kr. na meaec, po 30 kr. za četrt leta. — Z* tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&u. Za oznanila plačuje ne cd Itiriatopoe jietit-vrste po ti kr., če se oznan'lo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, iti pu 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraftajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongres D* tE hfgO it. 12. Upravniltvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Demonstracija za občno volilno pravico. Že brzojav je poročal o veliki demonstraciji, ki so jo priredili dunajski delavci dne 1. maja za občno volilno pravico na Dunaju. Take demonstracije de ni videl Dunaj. Gotovo ni ostala brez učinka tudi na člane parlamenta, ko so videli ali pa vsaj slišali, kako se vali mimo parlamenta velika množica delavcev in to v najlepšem redu. Klici delavcev „Proč s koalicijo!", »Proč z zastopstvom interesov !uf „Na dan z občno volilno pravico!" so najbrž neprijetno doneli na uho nekaterim parlamentarcem, v duhu so videli približevati se novo dobo tudi v Avstriji. Naj reče kdo kar koli hoče, neki poseben utis je napravljalo, če si opazoval to duševno svežo in tudi zavedno množico zunaj parlamenta in jo primerjal z mnogimi preživelimi strankami v parlamentu, ki kažejo slednji dan bolj svojo oslabelost in pa da so ostale že za duhom časa, ki nikdar ne miruje, temveč vedno sili dalje, kateremu se ne dajo staviti nobene ovire. Marsikdo si je pač lahko mislil, da tukaj zunaj so množice, iz katerih mora priti novo življenje in nove ideje v naš parlament. Mej množico, ki je šla mimo, nisi videl le delavce, temveč tudi več omikanih mož, tudi vse-učiliščmh dijakov. Koncem minolega stoletja so na Francoskem razglasili „jednakost" za geslo in to geslo vedno bolj prodira nu j razne narodne sloje. Majska demonstracija na Dunaju je pokazala, da se razumnik ne sramuje več poleg navadnega delavca udeležiti se sprevoda, ki predstavlja veliko demonstracijo za razširjenje političuih pravic. Ugovarjalo so je proti volilni pravici delavcev, ćeš, da ne bodo znali porabiti svojih političnih pravic. Predvčerajšnja velika demonstracija na Dunaju je pokazala, da se delavci že politično zavedajo. Nepotrebna je torej v rem oziru vsaka skrb. Tacega sprevoda pri nezavednih ljudeh nikdar ne spraviš vkupe. To je le mogoče ondu, kjer ljudje vedo, za kaj se gre. Pomisliti je tudi, d a so se tej demonstraciji od strani delodajalcev delale razne ovire. Pa ne le na Dunaju, temveč tudi iz drugih krajev prihajajo jednaka poročila o demonstraciji za občno volilno pravico. Omeniti pa tudi moramo, da se je vse vršilo v najlepšem redu. Policija ni našla povoda posegati vmes. Redniki so vzdržavali tako vzoren red, ka-keršnega celo pogrešamo na shodih boljših krogov. Prepričali smo se lahko, da avstrijski delavci hočejo posavnim potom priti do svojih pravic, ne mislijo se posluževati sile. Seveda dolžnost postavodajnih krofov je skrbeti, da se bode oziralo na njih želje, ker sicer se je pač bati, da tudi avstrijskega delavca mine mirnost. Tudi v Belgiji so delavci dolgo postavnim potom se poganjali za svoja prava, šele ko so videli, da vladajoče stranke jih vodijo le za nos, so jeli suroveje postopati. Upamo, da v Avstriji nikdar do tega ne pride. Miniateraki predsednik Windischgratz je sicer rekel, da si z ulice ne pusti predpisovati politike, a vender smo prepričani, da tudi nanj ni ta demonstracija ostala brez upliva. Sicer naj pa kdo misli, kar hote, tek časa je tako močen, da se mu nihče ne bode ustavil. Če se bi dosti ustavljal, ga bode pa sila dej-jnj pomnila z njegovega mesta. Nekateri imajo strah pred delavci v narodnem oziru. Ta, strah je povse neopravičen. Pogled po svetu nam kaže, da tudi delavci poznajo narodnost, posebno se to vidi na Češkem. Naši slovenski delavci so tudi po vehki večini narodui. Strah pred internacionalizmom je prevelik. V tem smislu, kot so delavci mejnarodni, so skoro vsi stanovi bolj ali manj. Poglejmo le avstrijske obrtnike, ki tudi brez ozira na narodnost branijo nekatere skupne koristi. Da je v tem oziru strah neopravičen, kaže glavne glasilo avstrijskih delavcev na Dunaju, „Arbeiter-Zeitnng". Ta list se je tako odločno potegnil za slovensko gimnazijo v Celju, kakor malokateri drugi nemški list v Avstriji. Ali Slovenci pač ne trebamo imeti nobenega strahu pred političnimi pravicami delavcev. I^i^tek« Izvrstno staro mesto in njegova izborna stara gostilna. Angleški Bpisal K. Dikens. — Poslovenil L. (Konec.) Tako je v nevestini sobi od polunoči do jutranje zore celo leto, razvsn jednega meseca. On sedi na drevesu; ona je vedno na poti proti rnenit a ne pride bližje; bleda je, kakor bi jo obsevala luna, naj je na nebu ali ne. In ona govori od polu-noči do zore vedno jedno besedo: ,Živi!1 V mesecu pa, ko sem bil obešen, je samotno v nevestini sobi, nje ni tam. Ni pa tako v moji stari ječi; jaz sem zopet v onih sobah, kjer sem preživel deset let v strahu in trepetu. Ob jedni zjutraj sem starec, kakor ste me videli, ko je ura hila jedno; ob dveh sem dva starca, ob treh trije, ob dvanajstih opoludne pa sem dvanajst starcev, V8ak starec za vsak odstotek nekdanjega dobička. In mene, vsakega izmej dvanajstorice teži dvanajst bremen, dvanajst trpljenj, dvanajst groz. Od dvanajstih opoludne do dvanajstih opolu-noči čakam jaz, dvanajst starcev, na prihod krvnika 2 grozo in strahu polnim občutkom. Ob dvanajstih opolunoči se dvignem jaz, dvanajst starih mož proti kaaeaaterskera gradu in visim z dvanajstimi obrazi proti zidu. Ko je prvič strašilo v tej hiši in v nevestini sobi, kjer sem vedno prej samo jaz govoril : „Umri!" sem vedel, da ne bom irnd pokoj.!, dokler ne govorim z dvema človekoma tpr njima pripovedujem o tem mesecu. Leto za letom sem čakal na prihod dveh človekov v nevestino sobo. Privleče sem sprejemal ob vsakej uri jaz, jeden, dva, trije, štirje, pet, šest, sedem, osem, devet, d«set, jednajst, dvanujst starcev, dokler nisem odšel na grad. Oni pa so vedeli in niso hoteli v nevestino sobo. Jedenkrat sta prišla dva človeka ter hotela videti strahove; po polunoči sta šla v nevestino sobo. In jaz, dvanajst starcev na lancasterskem gradu sem ju videl. Bilo je pet minut pred jedno in glava jednega človeka se j« naslonila na roko. Drugi je dejal: „Cuj! Prve ure so najhujše!" On odgovori: „Jaz ne morem več. Vzbudi me takoj!" — Zdaj udari ura jedno, jaz sem stal pred njim, drugi pa je spal. Povedal sem mu vse, oni pa je spal. Ker pa je spal, pripovedoval sem zaman, ker drugi ni slišal moje obto žbe. — Da, tako bode vedno, nikdar ne bodeta slišala moje obtožbe dva človeka, da bi me mogla rešiti. Naj pridem kadarkoli, jeden bode vselej spal. Gorje, gorje, gorje!" Pri teh besedah sta oba starca lomila roke, jeden natanko, kakor drugi. Goodchild se s strahom zave, da je bil prav za prav sam s starcema. Z obupno silo zgrabi ognjena žarka, ju pretrga ter se osvobodi. Plane kvišku, zgrabi prijatelja, potegne Državni zbor. Na Dunaju. 2. maja. Poslanska zbornica je danes nadaljevala razpravo o davčni reformi. Demonstracije, katere so bile na dan 1. maja delavci uprizorili zoper državni zbor, niso nič uplivale na poslance, vsaj priznati ni hotel nihče, da ga je kričanje in pretenje pro-letarcev spravilo iz dušnega ravnotežja. Razprava je bila vzlic temu jako nezanimiva. Poslancev je bilo prav malo v zbornici, časih Se toliko ne, kolikor na galeriji žurnalistov. Govorili so posl. dr. Kramar, ki je zlasti povdarjal, da se je doslej za povzdigo Dunaja storilo vse na troške provincijalnih mest in da se z odpravo te krivice nič nepravičnega stori, nadalje poslanci dr. Steinvvender, grof Franc Coro-nini, vitez A b r a h a m o w i c z , dr. Krona vvet-ter, Kaiser, S ama nek, vladni zastopnik Bolim- Bavverk, posl. Pur g ha rt in Rašin. Predlogi so se vzprejeli z jednim dostavkom, Vzlic temu, da je koalicijska večina točno funkcijonirala, se je v kuloarjih govorilo in zat rivalo, da se je bati za celo davčno reformo, ker s-* jej z mnogih stranij odločno nasprotuje. Zahtevalo se je baje, naj se za soboto določena razprava o rentnem davku vsaj za sed.tj odloži, a finančni minister Plener se je izrekal proti temu z izrecnim pristavkom, da raje umakne celo predlogo, kakor da bi odnehal. Nad koalicijo BS pode črni oblaki ... Pred zaključkom seje so posl. Vošnjak in tovariši predlagali, naj se dovoli državna podpora po plazu oškodovanim prebivalcem Bistriške doline pri Podsredi. — Prihodnja seja bo v soboto. Katastrofa Vi- ^ 4»li(*UIIM gld. (oba po gosp. Vasi Petričicu v Ljubljani); gospa Terezina Sirca v (iriž.di j> r i Gelji nabranih 80 gld.] gosp. dr. Mihael Lederer, odvetnik v Konjic.di, nabranih 162 yld. ; g(Osp. Venceslav Turkov ič, veletržei v Karlovcu (po tamošnjem magistratu) 100 gld ; županstvo mesta Pisen nahranili .">1."> gld. ."»0 kr. ; gosp. Aleksander Sclnvarz, c. kr. finančni n.ulstražnik v Trstu, nabranih Hi> gld. HG kr.; administracija „Narodnih listov" v Pragi nadaljnjo zbirko 15'2 gld. 95 kr ; administracija časopisa „Neues VViener Journal" zbirko 5 gld ; gospod dr. Safarik v Plznu 3 gld. .")0 kr. ; rodbina oes. svetnika Ludovika Fučhsa v Trstu 12 gld.; hrvatska komercijalna banka v Zagrebu 800 gld. ; mestno Županstvo v Rudolfovem 200 gld ; okrajni odbor v Nimhurgu na Oškem 100 gld.; mestni zastoj) v Prostejovem na Moravskom 100 gld.; založna mesta Terezina na (Vškem 100 gld.; gosp. Fr. llrenner, vinotržec v Varaždinu, 10 gld. : okrajni zastop v Kourimu na češkem 100 gld ; gosp Anton Jakoučič v Gorici pri zabavnem večeru pevskega društva „Slovenska svesa" nabranih 1 l gld. 50 kr. ; mestno županstvo v Ljubna 50 gld., kateri znesek je darovala tamošnja sekcija nemškega in avstrijskega aprila je občinski svet ljubljanski izrekel presrčno zahvalo tako visoki poslanski zbornici za blagohotnost, s katero je vzprejela predloge glede izredne državne podpore po potresu dne 1 i. aprila skoro popolnoma opustošenog* mesta Ljubljane, kakor tudi posameznim predlagateljem in govornikom, kateri so predloge tako toplo priporočali in meni naročil, da to visoki zbor niči sporočim. Izvršuje to naročilo, prosim najuda-neje, naj se ta zahvala izvoli naznaniti visoki zbornici. *:k«relenea kVr. fgrof JFulkenliaviu predsednik rudečega križa, ki se je tako uneto potegnil v gosposki zbornici za izdatno državno podporo ponesrečeni Ljubljani, se je danes zjutraj pripeljal z brzovlakom zopet v Ljubljano, da inšpicira tu postavljene društvene barake. Ekscelenca grof Falkenhavn si je v spremstvu ces. svetnika Murnika ogledal barake in razne poškodovane hiše ter se j Še nocoj vrne na Dunaj. ■icž. predsednik Iiaron lleln. se je včeraj popoludne s prezidijalnim tajnikom bronom Rechbachom odpeljal v Mengiš in v Vodice, da se osebno informira, kako škodo je v teh krajih prouzročil potres. V Mengšu si je ogledal žup-nišče, cerkev in tri hiše nasproti pivarni, katere bo popolnoma podreti. Tudi mengiška graščina je zelo poškodovana in takisto županova hiša. V Vodicah si je dež. predsednik ogledal povsem razbito cerkev, razrušeno župnisče, šolo, kaplanijo in razne hiše, razdelil mej siromašno prebivalstvo primerne podpore in izročil župniku večji znesek, da ga razdeli mej potrebne ljudi, stanujoče bolj na samem. 14 o m i * i. j* k <» pregledovanje poslopij Nadalje morajo se glasom komisijskih zapisnikov podreti : Cela hiša Frana Kaiserja v Soteski štev. G; Caoskove hiše na Rimski cesti št. 1 prvo nadstropje, eventualno tudi pritličje; prvo nadstropje Velkovrhove hiše na Rimski cesti št. 3; del trakta na dvorišče pri Liningerjevi hiši n* Rimski cesti At. ti; Vinoenoijevedružbe hiši št. t in Gnal^monski cesti in sicer trakt na dvorišče in hlev; Malovrbove hiše na Rimski cesti št. 5 prvo nadstropje, del pritličja in hlev. I ka/ r. kr. «lr>,. vlade xa laranjsko z dno 1. maja 1895. I., štev. 1693/pr., o izjemnem podaljšanji po najemnem in selilnem rodu za mesto Ljubljano z dne 18. aprila 1890. leta, dež. zak. št. 10, na dobo od 1. do vštetega 8. maja 1895. 1. padajočega roka za odpoved letnih stanovanj in podobnih najemnih objektov. § 1, Z ozirom na izredne razmere, provzročene po potresni katastrofi v Ljubljani, je dogovorno s c. kr. višjim deželnim sodiščem v Gralci po § 2. zgoraj navedenega najemnega in selilnega reda za mesto Ljubljano na d6bo od 1. do vštetega 8. maja 1895. leta omejeni rok za odpoved letnih stanovanj in podobnih najemnih objektov podaljšan do vštetega 20. maja t. 1. Odpovedane najete objekte je po določilih, navedenih v (j 2. ukaza z dne 18. aprila 1890. 1., dež. zak. štev. 10, in sicer tudi tedaj po teh določilih izprazniti, kadar se je odpoved izvršila v zgoraj ukazanem rokovnem podaljšanji. tj 2. Ta ukaz stopi v veljavnost z dnevom, ko se razglasi. C. kr. dež. predsednik: Viktor baron Hein s. r. Opomba za IiImiic gospodarje. Opozarjame vse one hišne gospodarje, ki imajo vsled potresne katastrofe za dlje časa prazna stanovanja, naj to nemudoma naznanijo davčni lokalni komisiji. Na ta način se utegnejo rešiti marsikaterih neprilik glede iztirjaoja hišnega davka in imajo takoj avtentično podlago za prošnjo, da se za primerno dobo odpiše hišni davek, dokler namreč stanovanja ne bodo v takem stanu, da se bode moglo prebivati v njih. IJ ml*, k u kuhinja. Na troške kranjske hranilnice se je 2. maja v ljudski kuhinji v starem strelišči razdelilo 2890 porcij juhe, mesa, prikuhe in kruha. Drpni arija obrtnikov. pod vodstvom krojaškega mojstra g. M. Kunca se je oglasila včeraj pri predsedstvu dež. vlade in z ozirom na vladajoče obupne razmere obrtnikov prosila pomoči. Dež. vlada je deputaciji obljubila, da VHtreže nje prošnji čim prej mogoče. I* o m o>. n i odbor j?o»peJ v Ljubljani- nas prosi objaviti, da naj dobrotniki obleko, katero namenijo za ubožne ljudi, oddajajo v traliki g. Kališa na Preširnovem trgu. Porotni NlucaJI, katere bi bilo v drugi sesiji porote obravnavati v Ljubljani, pridejo vsi pred porotno sodišče v N o v o m e s to. Dotični ukaz je že izdan. Dolenjska porota prične soditi dne 13. t. m. TopnlearJI tukajšnje topničarske divizije in sicer :i. in 4. baterija so danes odšli v Zadovik pri Krškem, kjer ostanejo, dokler se zanje v Ljubljani ne preskrbe nove ubikacije. Danes bodo nočili v Višnji gori, jutri v Trebnjem, pojutranjim pa v Novemmestu. Ilobrodelui koncert za I Jiibljaito. Iz Gradca smo dobili naslednji oklic: Neizmerna nesreča, ki je zadela sosedno Ljub-I Ijano, pred kratkim še cvetočo stolico Kranjske, in njeno okolico, vzbudila je povsod, kjer bijejo Človeška za tujo bedo čuteča srca, najživahnejše sočutje in občno sožalje. Vsled te strašne in osodepolne nezgode odprla so se po celi državi blagodušna srca in radodarne roke v prvi vrsti, kakor vselej in povsod našega premilostivega vladarja cesarja in po njegovem ve-ledušnem vzgleda po vseh deželah cesarstva brez razločka narodnosti, da prizadetim, duševno potrtim in gmotno silno oškodovanim nesrečnežem priskočijo na pomoč; naravno, da tudi mi v Gradcu živeči Slovenci in drugi nam sorodni bratje za njimi zaostati ne smemo in nočemo. Ginjenim srcem izpolnjujemo tužno dolžnost, da ne samo z besedami, nego tudi dejansko pokažemo, kako srčno jih obžalujemo, kako so vsled tolike neizmerne nesreče potrta tudi naša srca in kako nas bratska ljubezen žene, jim, kolikor je v naših slabih močeh, prihiteti na pomoč. V to svrho sestavil se je izmej v Gradcu sta-nujočih Slovanov pomožni odbor, ter sklenil, na korist prizadetih nesrečnežev prirediti koncert, ki so bode vršil 13. maja t. I. ob 1liS. uri zvečer v dvorani „Stefaniesaal" in sicer s blagosrčnim sodelovanjem tukajšnjih slovanskih akademičnih dru* štev: „Bolgarija", .Hrvatska", „Ognisko", „S r b a d i j a" in „Triglav" ter s prijazno pomočjo gospe Marije Kuscharjeve in operne pevke gospice Micike Freudenreichove, g. Rogdana pl. V u 1 a k o v i ć a , opernega pevca v Požunu in opernega pevca g K. J. T e r t n i k a , gosp. Rele S t u h c a , in pa zaradi blagega namena brezplačno dovoljene vojaške godbe, c. in kr. peš-polka št. 7, pod osobnim vodstvom kapelnika gosp. Friedricha. Podpisani odbor si dovoljuje, k temu koncertu najuljudneje vabiti, ter prosi vse eorojake kakor tudi drugo tukajšnje prebivalstvo, katerega plemenita srca so vsikdar pripravljena pomagati, kjer je pomoči treba, da se ga v prav obilnem številu udeleže, — saj gre za čin prave človeške milosrčnosti in krščanske ljubezni do bližnjega, za rešitev nesrečnih revežev, ki so brez v nanje pomoči nezmožni, se oteti pogubi. — Zavest dobrega dejanja bo vsakemu obilna nagrada. Vstopnino kakor tudi prodajalnico vstopnic in vzpored koncerta bode se pozneje naznanilo. V Gradcu, 1. maja 1895. Grof Rudolf C h o r i n s k j , c. kr. dvorni sovetnik kot častni predsednik; c. kr. višjesodni sovetnik v p. Jakob Hren, kot načelnik ; dr. Ž i ž e k in c. in kr. major v p. S m o 1 a , kot načelnikova namestnika; nadalje Barac, stud. phil., dr. Gum-lovvicz, Hauptmann, c. kr. profesor na pripravnici vseuČiliščni; Hrašovec, ces. kr. okr. sodnik v p. blagajnik; dr. Ipavic, Ivkanec, stud. med. dr. Krek, c. kr. vseučiliščni profesor, Gojmir Krek, stud. jur., dr. K 1 a s i n c, odvetnik, dr. M a r k o v a c , c. in kr. nadštabni zdravnik v p., M i h a I j e v i c, stud med., P o d 1 e s n i k, stud. med., pl. Rukavina, c. in kr. polkovnik v p., Seidler vitez Z bo r o w s k y, stud. tehn., S toj an o v, stud. med. in Hubert, stud. med. Opomnja: Drngi naši časniki se prosijo, da bla« govolijo ta oklic v svojih listih ponatisniti. tf'elil en LJubljano. Odbor .Sokola" v Češkem Brodu" j« poslal po „Sokolu" ljubljanskemu 8 4 gld. 4 8 k r. kot čisti dohodek predstave, katero so priredili tamošnji bratje, pišoč: „Spominjajoč se prekrasnega upravo slovanskega vzprejema naših bratov I. 1888. in v priznanje bratske vzajemnosti obžalujemo od srca nesrečo, katera je po potresu zadela belo Ljub* Ijano, ter pošiljamo omenjeno vsoto, ž-loč, da bi jo vzprejeli z isto tako toplim srcem, kakor jo pošiljamo". F. K o 11, starosta. Hrvati »a 1J ubijano. Občinski zastop v Spletu je votiral 4 00 kron za Ljubljančane, ob jelnem je izdal župan dr. Manger poziv za nabirauje milodarov. — Pevsko društvo „Sklad" v Bakru priredi v nedeljo dne 5. t. m. v prostorih tamošnjega „Narodnega doma" veselico na korist po potresu prizadetim Ljubljančanom. ____________ V LJubljani, 3. maja. Svet nemško liberalni stranki. Poljski list „Czastt svetuje nemškim liberalcem, če se hočejo obdržati, da naj očitno priznajo, da niso liberalna temveč konservativna stranka. Iz svojega programa I naj izpuste vse, kar bi se še davno bilo morala vreči v ogenj. Priznajo naj status quo rv-nemški m narodnostim v Avstriji in njih pravice do daljšega razvoja. Le tako se more razviti iz levice živa in življenja zmožna stranka. Levičarji najbrž tega sveta dh bodo poslušali. Razpor mej ogersko vlado in rimsko kurijo Papežev nuncij Agliardi je bil nekaj časa na O^erskem. Občeval je z raznimi političnimi osebami in seveda tudi skušal nekoliko na to uplivati, da s- še nerešeui cerkveno politi*'ni predlogi odkloniti in že rešene ne stopijo v veljavo. Nuncijevo posto-panjs vladi ni ugajalo in je vladni pristaš Te.reuvi zaradi tega interpeloval ministerskega predsednika. Poslednji je odgovoril, da je nuncijevo postopanje nanj napravilo utis, da je prestopil tiste meje, ki so postavljene zastopniku tuje vlasti glede na notranje ogerske stvari. Minister unanjih zadev se je v tej stvari ž njim ujemal in svoje mnenje naznanil Sv. stolu in zahteval pojasnil. Odgovor se je vzel na znanje z odobravanjem večine zbornice. Opozicija jo nekoliko ugovarjala. Rizpor mej rimsko kurijo in ogersko vlado je sedaj gotov in le ne ve se, kakšne posledice bode imel. Lahek ne bode boj, katerega je začel rninisterski predsednik I3au!l'y in utegne mu odmakniti rninisterski stol. Ker pa BanrTvja podpira tudi minister unanjih stvarij, mislijo nekateri časopisi, da Agliardi ne ostane več dolgo na svojem mestu na Dunaju. Srbija. Glasilo napredne stranke „ Videlo" poslednji čas jako hudo piše proti posojilu katerega namerava najeti srbska vlada. Naprednjaki v zbornici so pa nakrat se premislili in sklenili podpirati vlado v tej zadevi. Izjavili so celo, da nočejo imeti več nobene zveze z dosedanjim svojim glasilom. Finančni odsek je v generalni debati že rešil to stvar in začel je .specijalno. Dvombe sedaj ni skoro nobene, da skupščina vzprejme posojilo. — L beralni klub ima sedaj že 43 članov. Grško. Na (irskem je sedanji rninisterski predsednik 'J r i kupiš, ne pa Deljanis, kakor smo pred-v če raj napak poročali. Pač je pa že bila dolgo dognana stvar, da se Trikupis ne bode obdržal, ker je bil prišel v velike težave zastrau denarnih zadev. Seda] so mu pa volitve popolnoma omajale stališče Naslednik njegov bode Deljanis, kateri je tudi že nekajkrat bil na krmilu vlade, a se tudi ni odlikoval s posebnimi zmožnostmi. Japan in Rusija. Brzojavke iz vzhodne Azije poročajo, da je japonska vlada zavrnila vse ugovore proti miru sklenjenim s Kitajem kot neopravičene. Ne ve se pa, če bodo Kitajci ratihkovali mirovno pogodbo o dogovorjenem času, ko je Rusija jim namignila, da naj ratifikacijo odlože. Japonci pa mislijo v tem slučaju takoj začeti boj. Mir v Vzhodni Aziji torej nikakor še ni zagotovljen. Rusi bi radi porabili zmešnjave v Vzhodni Aziji v to, da dobe del Mandžurije, da po ugodnejšem kraju izpeljejo sibirsko železnico, in pa kako pristanišče, ki ne zamrzne. Če se hitro ne povrne mir, bode naposled Kitajska morala odstopiti Rusom nekaj ozemlja. Francozi, Angleži in Nemci bi pa v tem slučaju tudi ne hoteli oditi prazni. Kitajci bi naposled morali za vse račun plačati. Japonci bi seveda ne bili s tako rešitvijo zadovoljni, ker ne žele blizu sebe imeti evropskih konkurentov. Seveda ugovarjali bi najbrž Japonci ne, če le obdrže vse, kar so Kitajci po mirovni pogodbi zavezani odstopiti. Vzhodnoazijske stvari sedaj jako zanimajo Evropo, posebno tiste države, katere imajo trgovino z Azijo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 3. maja. — (Vojaške vesti) Stotnik računovodja ljubljanske garnizijske bolnice Josip Bal z ar stopil je vsled lastne prošnje v stalni pokoj ter mu je tem povodom bil podeljen naslov računskega svetnika. Imenovani so: poveljnik 56. brigade v Ljubljani, polkovnik Anton Sterzi, generalmajorjem; podpolkovnik Karol Esc h pri 17. pešpolku polkovnikom; poveljnik c. kr. državnega žrebišča v Gradcu, Ivan Wild, polkovnikom. Majorja sta postala: Št. Vučetič pri 97. in Ivan Jer bič pri 27. pešpolku. Nadalje so imenovani pri domačih pešpolkih : Alojzij 1> r g k e s s e I pri 17., Fran F e d r i g o n i pl. Etschthal pri 27., Pavel Ž ivo j novic pri 87., Artur Baldessari in Svetozar pl. Doktorovič pri 97. pešpolku stotniki prvega reda; Fran E1-liuger in Josip Stainl pri 17., Fran Heiesig pri 27., Aleksander Casafara pri 47., Ant. Hsyl >n Aleksandar Rozman pri 87., Friderik S oh o 11- kousky pri 97. pešpolku stotniki drugega reda; Ivan Lehner in Fran Azzolini pri 17., Avgust Kielhauser, Josip Hutter in Alfred Ho Iz l pri 27., Fran Pacal in Pavel vitez Toms pri 47., Erih Klimbacher, Josip Mair, Ivan H u b e r, Viktor List, Krnest Bilumel in Friderik Liis si g pri 87., Rihard FenderI, Arnold pl. VVilbnrger, Rudolf M a luška in Josip Ho rače k pri 97. pešpolku nadporočniki; Rihard S t o h r in Štefan Knežević pri 17., Friderik vitez Schildenfeld, G vido Stedrv, Ladislav KI mer, Joahim Negri pl. Montenegro in Edvard Nowy pri 27., Jak. Hren in Ožbald Prak pri 47., Jurij Hondrej in Karol Koran čuk pri 87., Oskar Kellner, Rudolf Profeld in Kmanuel K raj i če k pri 97. pešpolku poročniki. Pri lovcih so imenovani: Teodor Ekl (pri 19. bataljonu) stotnikom prvega reda, Valentin Oblak (pri 8. bataljonu) stotnikom drugega reda, Lotar Svoboda (pri 7. bataljonu) poročnikom; pri tukajšnjem topničarskem polku postala sta Lucijan Jauitti in Fran Peitler nad-poročuika. V vojaško-zdravniškem častniškem koru so imenovani: Dr. Josip Uriel, poveljnik garnizijske bolnice na Dunaji in dr Leopold Ficker, poveljnik garnizi)ske bolnice v Ljubljani, višjima štabnima zdravnikoma prvega reda (poslednji premeščen je ob jed nem V Krakovo); dr. Fr. Stane k, šef zdravnik 2S. divizije v Ljubljani, višjim štabnim zdravnikom drugega reda; dr. Kar. Kanduč polkovnim zdravnikom prvega reda pri 8 7. polku v Celji; dr. Jakob Pihler polkovnim zdravnikom drugega reda prt 87. pešpolku. — (Policijske vesti.) Od včeraj pa do danes zjutraj aretovala je mestna policija 8 oseb, in sicer 7 zaradi postopanja in beračenja in 1 zaradi prestopka § 324. kaz. zak. Tatvina se ni nobena niti izvršila niti poskusila. Vsem stavbenim podjetnikom ee je naročilo, naj predlože policijskemu uradu imenik vseh svojih delavcev, kateri imenik se bode po policijskih organih vsak dan popolnjeval, od nosno popravljal. Posebua pozornost obračala se bode seveda na one delavce, ki so vsled potresa prišli v Ljubljano dela iskat. Stražniško službo opravlja še vedno 80 mož. — (Tujci v Ljubljani.) Od potresa sem je prišlo z raznih krajev jako mnogo tujcev v Ljubljano, da si ogledajo po katastrofi nastalo škodo. Računa se, da je bilo od IG. aprila do 1. maja vsaj 2500 tujih ljudij v Ljubljani, a ogromna večina ni tu ostala čez noč, nego si le ogledala mest i in se zvečer zopet odpeljala v — varnejše kraje. — (Popis ljubljanske katastrofe.) Marsikdo bi rad svojim prijateljem in znancem popisal ljubljansko katastrofo, pa tega ne stori, ker v*. da bi mu pismo silno naraslo, ko bi hotel podati količkaj pristno sliko o potresu. To je napotilo g. Jos. Paulina (Marijin trg. št. 1.) da je izdal v obliki pisma sestavljen in z jako finimi ilustracijami okrašen popis katastrofe in nje nasledkov. V tem pismu je kratko a jedernato povedano vse, kar se nanaša na potres, na škodo in na pomožno akcijo. Popis je vreden toplega priporočila. Dobiva se po 15 kr. pri izdajatelju in v vseh knjigarnah. — (Osobna vest.) Gozdarskega nadzorstva pristav Avgust G u z e 1 j je premeščen iz Podgrada v Novo mesto — (Mariborski knezoskof dr. Napotniki je še vedno bolan ker se mu je bilo vnelo tudi drugo koleno, vender se mu je v celoti obrnilo na bolje. — (Blejska idila) je naslov spevoigri, katero je spisal in uglasbil dunajski prof. Alfred K h o m. Dejanje se vrši za časa francoske okupacije, kompozicija pa je prepletena z lepimi narodnimi motivi. Ta spevoigra se bo v kratkem predstavljala na nekem Dunajskem gledališči in sicer na korist Ljubljani. Komponist se je v ta dobrodelni namen odrekel honorarja. Dotično predstavo uprizori ravnatelj J a u n e r. * (P. J. Šafafik mej Jugoslovani ) Povodom lOOletnice rojstva P. J. Safafika (13. maja) začela je v češkem listu „Osvčtau izhajati vrsta člankov pod gornjim naslovom. Piše jih dr. Konstantin Jireček. * (Predavanja o slovanskih predmetih t Lipskem ) Za drugi tečaj letošnjega leta so naznanjena na lipskem vseučilišči nastopna predavanja na iilozolični fakulteti: Prof. Leskien: Komparativna slovnica slovanskih jezikov; razlaganje starohrvatskih dram z literarno-sgodovinskitn uvodom; vaje v čitan j i starejših litavskih tekstov. Prof. Šcholoin: Slovnica modernega ruskega jezika (za početnike); atarobolgarskega (staroslovenskega — za bolj izvež-bane). Prof. W a 1 n e r: Novejši ruski roman s svojimi glavnimi zastopniki. * (Gustav Frevtag. i Nemška književnost je izgubila najbolj narodnega svojega pisatelja. Po kratki bolezni je umrl v WieHbadenu v starosti 79 let odlični romancier in dramatik Gustav Frevtag. Njegova dela „Soli und Haben", „I)ie verlorene Handschrift1*. „l)ie Ahuen" in veseloigra „I)ie Journalisten" so svetovno znana. Frevtag je bil prvi, ki je ostavil meglene višave idealizma in poiskal nemški narod tam, kjer se kaže v pravi svoji bitnosti, pri delu. Zato so tudi njegova dela tako popularna. Slovanom sploh zlasti Pol|akom ni bil naklonjen. * (Jednajstkrat vdova ) V Zemplinski župniji na Ogerskem je te dni stopila neka vdova dva-najstikrat pred oltar, da se poroči. Sele 40 let stara vdova je izgubila lani svojega moža, s katerim je pctovala okolu zemlje. Petindvajsetletnico prvega svojega venčanja bode praznovala letos v naročji dvanajstega svojega soproga. * (Religijozna blaznost) V vasi Penapiedi-monte, v italijanski provinciji Chieti, je epileptiški sin ondotnega župana ponoči z nožem napadel svojo sestro in jo nevarno ranil. Mati ga je hotela pomiriti, a sunil je tudi njej nož v prsa in bežal na ulico. Neki mož ga je hotel ustaviti, a zasadil mu je nož v srce in za njim hitečega očeta umoril. Ljudje so nesrečnega blaznika ■ kamni potolkli, da je ves krvav obležal in ga potem odnesli v zapor. _J__l_ T ^ Slovenci in Slovenke 1 no zslbite družbe sv. Cirila in Metoda 1 v__ l _L_ Darila: Za že izkazane skupne vsote za po potresu ponesrečene so darovali nastopni gg, darovalci: V Št. Petru na Krasu: Anton Kova. 15 gld., Ivan špilar 10 gld., Mato Pavlic, Pran Jakš, Ivan Korošec in neimenovan vsak po 5 gl i. — V Trnovem na Notranjskem: Ivan Brinšt-K 25 gld , Rudolf Valenčič 1 gld. 50 kr., Bibiana Bizail, Luizka Bizad, Martin Zarnik, Josip Bizjak, Josip Štemberger, Ferdo Soršak vsak po 1 gld . Anton Kranjo, Ana Kranjc, Margareta Valenčič, N N , France Strcelj, Božiura, Terezija Benigor, Jos Beniger, Emil Barih, N. Kameli, Osvald N. vsak po 1 krono, 7 darovalcev 1 gld. 60 kr. — V Ilirski Bistrici: Albert Domladiš sin in Pavlina Bahman, vsak 2 gld., Sotija Valenčič, Josipina Kranjc, Jos. Tomšič, Jos. Domladiš, Dušan Perišc, Aleks. Ličan jun. in J. B. vsak po 1 gld., Ana Vičič in Fani Kladvo po 1 krono, 7 darovalcev 1 gld. 05 kr., v Vrbovem 8 gld. 53 kr , v Zarečji in Topolem 75 kr. — Stari trg pri Ložu: pl. grotica Viljelmina Lichtenberg 20 gld.. F. Žagar 8 gld., F. Mlekuž, F. Pntsche, J. Stritof, J. Bencina, vsak po 5 gld.; L. VVeber, gospa J. Rozina; p*» 3 gld , K Gašperin, F. Leveč, F. Strašok, A. Ja-nežič, P. Vilar po 2 gld. j J. Truden in J. Kandar* po 1 gld. 50 kr.; Lebenhart, J. Krajec, A. Sežoo, A. Žnideršič, J Tome, 1. Žuideršič, A. Krapš, \\ Debelak, A. Avsez, A. Drabek, Bovkof, £ura, i. Skrbeč, L. Špeli, F Perusek, J. Palčič, 1. Krašove« . J. [ntibar, po 1 gld.; L Telč in A. Sigmund po 1 krono; 1 darovalci 1 gld. IBrzi oj a-TT-lze. Duna.j 3. maja. Člani konservativnega kluba zlagajo prispevke v pomoč Ljubljani. Nabrala se je že lepa svota. Princ Ivan Sclnvarzenberg je dal 500 gld. Dunaj 8, maja. Dne 18. t. m. bo v evangeliški cerkvi velik koncert Ljubljani v korist. Miinmrgesangsverein priredi v isti namen slavnost v mestnem parku. Dunaj 3. maja. Profesor na drž. gimnaziji v Pulju Anton Črnivec je. imenovan profesorjem na učiteljišču v Ljubljani. Dunaj 3. maja. Pododsek za volilno reformo je sklenil določiti le načela za uredbo pete kurije, posamnosti pa bode določila vlada in dotični načrt predložila odseku. Dunaj 8, maja. Poslanec baron Dipauli je bil včeraj pri cesarju v avdijenciji. Sodi se, da zaradi volilne reforme. Iz vrst njegovih pristašev se zatrjuje, da to nima nikakega upliva na njih stališče glede volilne reforme. Dunaj 3. maja. Gospodična Polakova prestopi k gledališču v Josefstadt in nastopi kot Nitouchc. Budimpešta 3. maja. Minister Daniel je izjavil v poslanski zbornici, da pogajanja glede podržavljenja južne železuice se še niso ustavila. Ugoden uspeh je le doseči, če se varujejo koristi Ogerske. Ce bi avstrijska vlada ničesar ne opravila, začela bi Ogerska nova pogajanja. Carigrad 3. maja. V Makedoniji seje zasledila zarota, ki je nameravala uprizoriti ustanek kristijsnov. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 2. maja | 7 zjutraj 2, popol. 9, zvečer 742 8 741-7 740 7 8-a» c 17-H'C 150° C si. sev. hI. fivz. brez v. obl. obl. d. jas. 60 dežja. Srednja temperatura za 2-3° nad normalom. ZD-u-3^.stj3ls:a- "borza dne 3. maja 1895 Skupni državni dolg v notah .... Skupni drteVBl dolg v srebru . . . Avstrijska kronska renta 4° „ . Ogersica zlata renta 4°/0. . . Ogerska kronska renta 4 , . . Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice....... London vista......... NemAki drž. bankovci za 100 mark 20 mark......... 20 frankov......... ItaliJMiiKki bankovci...... C. kr. cekini......... 101 gld. 4f> 101 M 45 123 . «5 101 , -r>5 123 ■ io »9 n 15 1087 • 400 n 50 189 • 30 6» , 80 11 ■ 95 9 » 68« 4« n 10 fi . 74 kr. Zahvala. Oinjenega srca se iskreno zahvaljujemo za obilno udeležbo pri pogrebu našega preljubega Otetft, oziroma starega <>č.eta, gospoda Janeza Tomšič-a. Zlasti so pa zahvaljujemo velečastiti duhovščini, gospodom c. kr. uradnikom, gospodom učiteljem in gospicam učiteljic.im. častitim Šolskim sestram, slavni c. kr. žandarmeriji in slavnemu gasilnemu društvu, darovateljem prelepih vencev in splob vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč, spremit predragega rajnkega k zadnjemu počitku. Ilirska Bistrica, dne UJ. maja 189"», (572) Žalujoči ostali. C. to. liani raTMteljitTt »tir, drž, zelenit Izvod iz voznega reda ■v»l,»T?-ia.«g'«. od 3.. xxa.a.jxxl3c» 196 5 Naaiopuo omaujont p rt h »J«.] it In o<>i»aJaii:l '.»»I cnoiuiii in v tntnjfjm I J|J**iiw j—m BradliJaavTopakI iu j« krtkjnfrari <.■»»>' t Ljub-Uaai m % i-iiintl upn]. Odhod 1b LJubljane 'ju*, kol.) Ob 11». mH S min. po no. i o.ehai tlak v Trbla, Pontabal, HaUak, C«-lorao, FnuiMntfMi«, Ltlntino, ćm Balathal ▼ Amm, laoh), Gmuu-dn, Bolnagrad, 8toyr, I.inc, Burt •)•▼!< <■, FlinnJ, Marijina vara, K«nr, Karlov* Tare, Kranenr^ vara. l'ruRO, Ldjioljo, Ounnj Tla Amatetten. m t maaanl vlak v Novo meito, Kočevje Prihod ▼ LJubljano (juž. kol.). Ob S. ur* Sli min. «H*/r«> oaalmt vlak a Dunaja vla Amatelten, Tdp-aije, Praga, Vranoovih varov, Karlovih varov, K«rra, Marijinih varov, eianja, Badejevio, Bolnograda. Tdnoa, Htovra, Omuinl.na, Iaohla, Ani-aeea, Ljubnaaa, Oaloaaa, Beljaka, Franaanafaatv, Trbiaa. <*> It. uri 19 min. tiutr.t) maaaal vlak la Kočevja, Novega rasa ta Ob 11. uri HS min. lUtjtoiudne oaebul vlak a Dunaja via Amatelten, 1-upei.io, Praita, Fratioovih varov, Karlovih varov, Ktrra, Marllinih varov, Planja, Budcjevio, Bolnofrrada, Unca, Stejrra, Pariaa, Genove, Onrlha, Breprulce, Inoraoela, Zella na Jeaeru, Land-Oaetaina, l.j-»i k'-„'>», Celovca, Pontabla, Trbiaa Ob ii. uri .TJ min popoluHn* maaanl vlak la Kočarja, Norega meatA, Ob 4. uri ...» mita. poftolurln« etebnl rlak a Dunaja, Ljub-nga, Helttliala, Beljaka, Oelorea, FranaenifeiM, Pontabla, Trblia Ob 9. uri 4 min. wn "i oaebnl rlak a Dunaja preko Amatettet a in Ida h ■■ ar > Hallaka. 0#U<*ca. Hontabla, Trbiaa. Ob 9. uri V!i min. «rtutln* n „ (5 — \ 9) »O „ rmvr SS „ mvrrrr . s lalednjl vlak le ob nadodali lu pravnikih ) Več po -7, palcev debelih smrekovih dil in strešnih lat proda tudi na drobno prav po ceni Jom. lomili u -\-JI j j ii I »11 ii ii i, Marijin trg, Štev. 1. (669—3) Gostilno ▼ Ljubljani vzprejmem na račun. Ponudbe s pogoji pod šifro «,T. poete reetanie ftjahltaaa**. (68) HM v Krašnji ležeča ob državni cesti iz Lukovice na Vransko ter obstoječa iz 7 sob, kleti, dva vrta itd., m« prostovoljno proda ali pa da v najem. Hisa ima koneealjo aa KOBtllnlearekl obrt. — Več o tem pove g. Alo|xl| Vreniek. občinski tajnik v Kamniku. (571 — 1) V najem se oddajo 552-2) 2 veliki in 1 majhna soba z vso opravo in kuhinjo v NredrJI vhrI v Podbreajl na Qoren|ekem. — Več se izve pri Matevža I&ent-perln v fiređn|i vnel k. At. 1« poŠta Po«lntsrt. Lekarna Trnkćczy, Dunaj, V. Kri čistilne trooljice bo se vselej sijajno osvedočile pri aahaaMnjI človeakeicn teleaa« ekaaenem srlodel, poman (kanji elnetl do JedIJ Itd. Ker to zdravilo izdeluje lekarna shiuh, velja skatljica muuio '21 kr., jedtm l»Vu) n ti flkat-Ijicami 1 vid. 5 kr. Doniva ho pri (l'Jtt2-27 1 ha lil ii Trnkcicz^-jii lekarnarju v Ljubljani. PoallJa ae a obratno poato. Lekarna Trnkćczy v Gradoi ■ I Viziflike Me p 11 paoca i Ravnokar je izšlo: Grozni dnevi potresa Opisani od očividca. Z ilustracijami po fotografijah iz atelierja „Helfer". Cena 25 Icr., po pošti 27 lcr. (666—2) pri Maksu Fischcr-ju \/ knjigarna v Ljubljani, Kongresni trg. Na podlagi sklepa z dne 25. aprila 1895 oddala se bode na Javni miiiiiendiii dražbi W*Y dne 4. maja t. 1. dopoludiie ob IO. uri >M v m«*.««t ni pisarni nn ^1.51 I «ld. 4 kr. <*eii|enav zgradba I)i'!o se bode oddalo ali skupno ali po strokah, a tem pristavkom, da more delo voditi le postavno vsposobljen vn.ščak. 1 »tla so posamezno proraćunj^na : 1. zidarsko in težaško delo . . . 18.957 gld. 51 kr. 2. kamnoseško delo...... 286 „ 78 „ 3. tesarsko delo.......:i.7G8 n 40 „ 4. mizarsko dnlo......1.817 B — B 5. ključavničarsko delo..... 2.548 B 75 B 6. kleparsko delo...... 450 „ 00 n 7. pleskarsko delo......' 470 n — w 8. steklarsko d*do...... 277 „ — „ D. p^čar^ko delo.....■ _i>:;8 , — n Skupaj . . 24.514 gld. 04 kr. Vsak ponudnik mora predložiti 10*/« vadl|, ce stavi ponudbo za vsa dela od vat« cene, ćh za posamezna dela od dotičnih proračunskih svot. Načrti, proračuni in pogoji so razpoloženi v uradnih arah v meadal piMarni na ogled. Mestno županstvo v Novem mostu dne 28. aprila 1805. (664—3) Plznsko uležano pivo. Oaat nam je luijuljiidneje naznaniti, da se neha tbČenje nafiega lUC'iliie^U pivu koncem a j nila t. 1. in da se bode poslej toeilo samo i . na katero naj se blagovolijo cenjeni odjemalei prav mnogobrojno naročiti, j X I*Kxiiii aprila meseca 1805. I Meščanska pivovarna v Plznu k iiteincljeiia let h f 949. ^| Glavna zaloga: F. Schediwy, Gradec. Annenstrasse 19 (o.')o-2) Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip NoIIi. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne" 82