OS. Številka. IV«t. V soboto 2!). aprila I IVčaj XXIV „Edinost" izlitij« dvakrat iia dim. razun n**< i in f»r«7nikoy, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izliaj« ol> 9. uri zjutraj. Naročiti na xn»f $ 14 od strani vlade. Poslanca in baron RokitanSkv sta jako napadala vlado, kakor tudi katoliško konservativno stranko. Oba ' govoru i k a ju deželni glavar moral ponovno opominjati, naj govorita zmerneje. Poslanec Hagen-hofer je zagovarjal stališče kntoliško-koriservativne stranke, o čemer so mu druge stranke burno prigovarjale. Hagcnhofer jo uvel predlog, 8 katerim se poziva vlada, naj jezikovno vprašanje vravna zakonitim potom. Predlog zahteva nadalje, naj vlada stopi v dogovor z vacroi zmernimi strankami, naj zopet prične parlamentarna dela in naj odločno pobija vsak poskus, s katerim bi se hoteli motiti ta dela. Deželni zbor je vsprejel z 4H glasovi proti lil predlog ustanovnega odseka glide vporabe $ 14. od strani vlade; ob ednem je bil prvi del predloga Hagenhoferja vsprejet z vsemi proti 5 glasovom. Tekom razprave je izjavil namestnik, da dokler izpolnjuje vlada pogoje, koje§ 14. nalaga kakor meje proti zloraba prava za izdavanje nujnih odredeh, dokler posebno ima vlada voljo, da na podlagi tega Člena izdane naredbe predloži tudi državnemu zboru, tako dolgo se ne more govoriti o zlorabi rečenega člena. Parlamenta se ne. izo-giblje vlada, nego opozicija je, ki ovira parlamentarno delovanje. Glede želje poslanca Poseka, katero je izrekel utemeljevaje svoj predlog, naj bi se konečno izvršilo aporazumljenje nemškega ljudstva z državno oblastjo, je namestnik naglašal, da bi k takemu »porazu m ljenju morale pomagati tudi opo-zieijonalne stranke. Le tako bi bilo možno doseči mir, katerega si želi vsak avstrijski patrijot. Zbornica je namestniku živahno pritrjevala. Govor dra. Dinka Trinajstića v drugi seji deš. zbora istrskega dne 18. aprila 18!)!). Visoki zbori V svojem poročilu je naglašal deželni odbor nekoliko slučajev ... in tudi nekoliko takih, ki so nastali .... (vrišč.) Rekel sem torej, da je deželni odbor naglašal nekatere sporne točke glede zadnjih volitev v mestu Pazinu in Labinju, popolnoma pa je zamolčal, po svoji navadi, to, kar se je godilo na volitvi v mestu Plominu. •laz nočem trditi, tla se ni dogodilo v resnici na teh volitvah v Pazinu in Labinju nekaj ne-rednosti, da ni bilo nekoliko razločka v postopanju, kar bi se zamoglo razlagati tudi tako, da jo naš deželni volilni red . . . (vrišč) da je naš deželni . . . (vrišč), da je naš volilni red . . . (vrišč). Skrbite za red, pa dovršim kmalu! . . . Ker je torej naš volilni red tako pomanjkljiv in nejasen, da si ga v nekaterih odstavkih ne more neovržno tolmačiti živa duša .... Tudi vsled tega je nastalo nesporazumljenje med oblastmi, ki so poklicane, da sodelujejo na volitvah in posebno o sestavljanju volilskih imenikov, cla so nekatere občinske oblasti razlagale.... (hrup) volilni red tako, druge zopet drugače. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Prof. Spinčid: . . . A vladni zastopnik kakor da bi ga ne bilo . . . Dr. Trinajsti«: Politične oblasti pa ho negotovo omahovale sem ter tje... kajti, med tem koso občinske oblasti . . . (hrup, vrišč.) Predsednik je dal izprazniti I. galerijo. Dr. Tri naj stid: Kajti, mej tem ko ho na eni strani občinske oblasti v Labinju in Pazinu upisale v volilske imenike osebe, ki so po davku in po svojem .... (vrišč.) To ni zbor! Tam zadej za zagrinjalo, ki je menda navlašč napravljeno za to, se skrivajo nemirneži . . . Italijanski poslanci zapuščajo dvorano kričd. »Esciamo fuori!« Dr. Trinajstid: Le poj te, če nočete poslušati; jaz ne govorim za vas, kajti pri vas ne veljajo razlogi; ampak govorim za svoje volilee in za pro-svetljeni svet .... Predsednik govori italijanski. Dr. Trinajstid (predsedniku): Povejte jim, tla naj me ne pretrgujejo . . . Jaz hočem govoriti . . . Čuvajte svobodo govora . . . Jaz imam pravico tukaj govoriti ... a Vi (predsednik) imate dolžnost, da trte ščitite v tej pravici . . . Italijanski poslanci kričč: fora, zitto ! Dr. Trinajstihposlaneein večine: Lahko greste! Predsednik mu sega v besedo. Dr. Trinajstih: Kmalu bomo gotovi, samo izpolnjujte svojo dolžnost . . . Jaz moram govoriti... Torej rekel sem : nastalo je nesporazumljenje med občinskimi oblastmi in med političnimi oblastmi. . . Labinjska in pazinska občinska oblast ... sti upisali v volilske imenike vse one osebe, katere po davku, ki ga plačujejo, in po svojem dostojanstvu pripadajo J. in II. volilnemu razredu. . . . Predsednik : Hasta ! Fine! Fine ! Prof. Mandid: Vrzite venkaj tiste fakine! Prof. Spinčid zahteva od predsednika, cla izda svoja povelja glede nepoklieaneov. Predsednik pravi, da vidi same »deputate«. Prof. Mandid: Fakini so, fakini v gospodski obleki. Dr. Trinajstid: Moj Bog, tako ne dovršimo nikdar .... Politična oblast postavila se je na drugo stališče ter ni le pustila v volilskih imenikih onih oseb, o katerih je smatrala, da imajo po svojem dostojanstvu pravico tlo glasovanja, dasi se niso nahajale v zadnjih občinskih volilskih imenikih, ampak je celo tudi sama upisala nekaj takih oseb, ki vslctl javne službe imajo pravico glasovati, in katere so bile občinske oblasti po pomoti izpustile, ker jih ni bilo v zadnjih občinskih volilskih imenikih. V tem je morda videl predgovornik tisto strankarsko postopanje vlade na korist hrvatske stranke. Da ga pomirim, naznanjam mu, tla bi od teh novoupisanih uradnikov glasovalo 7 za italijansko, a samt) 2 za hrvatsko stranko. Vrh tega je ista politična oblast opustila uvrstiti enega uradnika v Labinju, ker se je morda bala, da bi glasoval z hrvatsko stranko. Nasproti pa je ista pol. oblast izbrisala v obeh imenikih tiste volilee, ki so od zadnjih občinskih volitev sem po svojem davku dosegli volilno pravico. To je velika krivica, katero moram takoj naglašati . . . V prvi vrsti, ako bi šlo po pravičnosti, morali bi biti poklicani, tla sodelujejo na I, ; || Natisnila tiskarna konsorcija lista „ICJinosf v Trstu." volitvah tinti, ki morajo nositi bremena, namreč tisti, kt plačujejo tudi deželne doklade .... A uradniki, ki ne nosijo nobenih bremen za deželo, ker ne plačujejo deželnih doklad, morali bi po pravdni biti sploh izpuščeni iz teh imenikov . . . To pa se je zgodilo ravno narobe, kajti pustili so uradnike in one, ki so dosegli po akatlemični stopinji pravico tlo glasovanja, a izbirali so druge davkoplačevalce, kateri bi imeli pravico glasovati . . . (Hrup.) Med drugim hočem omeniti le nekoliko takih slučajev, opozarjam pa preje, tla je na dotični volitvi zmagala italijanska stranka s& samo 15' glasovi... Navesti hočem torej slučajev labinskoga vo-lilskega imenika: Volilci pod št. IJ2 Depangher dr. Carlo, pod št. 27 Lucas dr. Valente, pod št. 2K Bartoli dr.. Matteo in poti št. 2(J Coslovich Martino, učitelj, niso bili v zadnjih občinskih volilskih imenikih, ter bi jih morala polit, oblast tudi izbrisati iz volilskih imenikov, ako se je hotela dosledno držati načela, katero si je postavila. Pa jih niso izbrisali, nego glasovali so. Nadalje opozarjam na to, tla so v labinski volilski imenik upisani in dopuščeni k glasovanju tudi taki, ki ne stanujejo v mestu, ampak v okoliei ter v okolici vršijo svojo volilno pravico. Tako volilee pod št. 61 Sipieh Giovanni stanuje pri Sv. Martinu. Drugi pod št. 70 Faragnna Domenico je stalno nastanjen v Rabcu ter vršita oba svojo volilno pravico v zunanjem volilnem okraju. Ako se občinske in politične oblasti smatrajo kompetentnimi, da zamorejo popravljati volilske imenike, tedaj bi morale uvaževati pač vse slučaje, kateri jim moraj biti znani, ter izbrisati in izključiti od glasovanja osebe, katere so prej plačevale davek, a sedaj ne plačujejo ničesar. Tako st> oblasti izvedele, da je v imeniku labinskom med volilci poti št. 3H upisan Valeich Ivan, ki je bil mesar v Labinu a zdaj nima več mesnice ter ne plača niti krajcarja davka, ampak se je celo odselil v Pulj. Drugi takov slučaj je pod št. 55 Brunetti Pietro, ki je prodal svojo prodajalnico v občini labinjski ter ne plačuje davka v tej občini. Opažam daljo, tla je v imeniku v Labinju bil upisan pod št. 64 Dragogna Bernardo fu Giovanni. To ne odgovarja imeniku, kakor jo bil sestavljen o zadnji volitvi, kajti tam upisana tvrdka-• volilka se glasi: Dragogna Bernardi tfc Giovanni fu Giovanni. Vendar pa, ako so jo na volitvi v Pazinu — glasom poročila deželnega odbora — dogodilo- nekaj nerodnosti, godile so se pa v Plominu očitne nezakonitosti, na katere bi so moral ozirati tudi državni prav dni k v varstvo z a k o n o v i n j a v n o in ortf'e! (Pride še.) Politični pregled. TKST, 29. aprila 1899. Novinski glasovi grofu Hohenwarta »Politik* pravi v članku, pisanem s prisrčno hvaležnostjo, da ilo usojeno Hohenuartu, da I>i izvel, kajti od tega je zavisna bodočnost države. Praški list zaključuje: Grof Hohemvart leži na mrtvaškem odru. Toda njegove ideje niso umrle žnjim. Iste žive dalje in se uresničijo prej ali slej. To je naša vera, ker verujemo v Avstrijo. Nova A v s t r i j a pa bo najvredniši spomenik državniku, za katerim ža-Ijuje domovina in pred vsemi češki narod. Netpškoliberalni listi mečejo za Hohemvartom kamenje v grob. Na tem delu se seveda odlikuje znana «Neue Kreie Presse». Njemu, ki je bil uzor birokratiške vestnosti v izvrševanju ukazov od gori ki je n. pr. kakor svojedobni namestnik v Lineu na ukaze z Dunaja proganjal, gotovo proti svojemu prepričanju, tedanjega škofa Zgornje Avstrijskega — njemu, ki je bil konservativec notri do kosti, kateremu je bilo spoštovanj«; pred avtoriteto načelo, katerega se ni smeti dotikati pod nikako pretvezo: njemu očita židovski list, da seje prevratnim strankam postavil na čelo in da je hotel podreti državo. Seveda se postavlja dunajski list o tem na stališče, katero ne moremo priznati nikakor, na stališče, da država avstrijska je — nemški centralizem ! Temu poslednjemu je grof Hohemvart zadal smrtnih ran, ne pa državi. Out nevolje in gnusa na takem hinavstvu pa se mora vzbuditi v človeku, ako čita v takem nemško-liberalnem glasilu očitanje, da je pokojnik razpuščal njemu neprijazne dež. zbore in da je potem z nečuvenim pritiskom do-sezal večine, kakoršnjih si je želel. Nemški liberalci očitajo kaj taeega, oni nemški liberalci, ki so ustvarili volilne rede, ki že sami na sebi značijo najhuje nasilje, in ki so — še nezadovoljni p takimi volilnimi redi — volilno korupcijo pritirali do viška, ki so svojedobno zasnovali tisti ostudni «chahrus» — nakupovanje posestev s pomočjo državnega denarja —, ki jim je pripomogel celo do večine v deželnem zboru češkem, oni liberalci, ki so z sleparijami, proganjanjem in grožnjami bili dosegli nemško večino celo v takem deželnem zboru, celo v taki pokrajini, kakoršnja je Kranjska, kjer šteje nemški živelj le kakih o°/n vsega prebivalstva! Nadalje trdi «Neue Kreie Presse», da jo grof Hohemvart vse, kar je počel po padli svo-jeaa ministerstva, storil le v ta namen, da bi se maščeval nad nemškim narodom in — Avstrijo! Kolika ne/miselnost! Saj pravi isti list, da sedanje položenje v Avstriji je jako podobno onemu, ki ga je bilo ustvarilo ministerstvo Hohemvartovo. Kaj je povedano s tem? Vendar nič druzega, nego da naravni razvoj in živa sila države sili tja, kamor je silil Hohemvart. In to sedaj po skoro tridesetih letih ! To govori, da je grof Hohemvartova ideja živela c!r.lje, da deluje tudi sedaj in da bo triumfovala. Cut gole maščevalnosti more pač dosezati hipnih efektov, nikdar pa takih silnih in trajnih vspehov. IVke triumfe dosezajo le ideje z veliko in zdravo vcebino. (irof Hohemvart je bil nositelj takezdrave ideje, ne pa maščevalec. Pač pa se maščuje «Neue Kreie Presse*. Živega niso mogle porušiti nje pu-šice, zato pa meče tem pridneje kamenje za mrtvim. Ali zopet ima to nesrečo, da ne more zadeti — idejo! Kriza v deželnih zborih na Primorskem. Včeraj je imel i biti seja deželnega zbora istrskega. Ni je bilo. Računalo se je za gotovo, da bo danes. Ni je bilo. Pač pa je bilo včeraj videti na tržaških ulicah nekaj gospodov italijanskih deželnih -poslancev in vladnega zastopnika v tem deželnem zboru, gospoda okrajnega glavarja Kabia-nija. Kaj je to? Človek bi vendar moral misliti, da pojde sedaj, ko so gospoda lepo sami med seboj in jih ne moti nikdo, delo kar iz-pod rok. Nam seveda ni mogoče niti ugibati o tem, kaki nagibi so priveli včeraj v Trat dotične gg. laške poslance in gospoda okrajnega glavarja Kabianija. Mnogi menijo vendar, da ni smeti kar vreči od sebe domnevanja, da je zatezanje in odlašanje z sejami in navzočnost gospodov v Trstu vendar v i kaki zvezi z dogodki v deželnem zboru in z akutno krizi*, oziroma z odločitvijo naših poslancev za skrajni korak — za abstinenco. Morda se malce zdi gospodom iz večine, da stvar vendar ni tako lahka, da bi se jo moglo kar metati preko rame. Morda — joselino verjetno pa ni. Ali nekaj dru-i zega utegne biti prav verjetno, to namreč, da so signori dobili migljej od svoje *aščitnice — vlade, da njo vendar malce skrbi vsa stvar, in da ugib-ljajo sedaj, kako bi pomirili slovansko ovco, ne da I bi s«' dotaknili laške trave. Kakor rečeno: mi nočemo trditi ničesar, ali ne moremo si prav misliti drugačnega veljavnega vzroka za sedanje odlašanje z sejami deželnega zbora istrskega. Sicer pa je več nego naravno, da gospodom za zeleno mizo ne more ugajati, ako jim poleg češkega in tirolskega vprašanja sili vedno bolj na dnevni red tudi — istrsko vprašanje! Ali vse to jim ni prišlo nepričakovano, saj je bilo dovolj opominov. Ne od danes in ne od včeraj, ampak dolgo že je laška nestrpnost napenjala struno potrpežljivosti naših poslancev; vlada je videla vse to in je morala vedeti, da ob taki napetosti ne more trajati dolgo več, da struna ! poči. Ona pa je motrila vse to tako mirno in i brezbrižno, kakor da je dežela istrska se svojim deželnim zborom in se svojimi narodno-politiškimi erupcijami kje tam gori v K ran Josi po v i deželi. In sedaj je struna počila. Ali je trebalo, daje prišlo tako daleč? Ni trebalo. Da je vlada hotela slušati prošnje in klice zastopnikov naroda slovensko - hrvatskega, da je kazala vsaj dobre volje hiti pravičnim sodnikom med prepirajočema se strankama, da je zavračala Italijane, ko so segali preko dovoljenega, da je dajala istim umeti na nedvomen način, da obsoja vsako nasilje, da hoče, da se spoštuje pravo tudi nasproti Slovanom, iz kratka : da so Slovani imeli na upravi države vsaj zadostno moralne zaslomhe, prenašali bi bili morda še nadalje vse surovosti laške stranke, svoje mučeništvo, ali vlada ni storila prav ničesar in sedaj naj se ne čudi, da je struna počila in da se je vse položenje jako kompliciralo. Sedaj taktično nastalo akutno krizo v deželnem zboru istrskem bi mogla preprečiti poprej le po j razgovoru z istrskimi poslanci, danes ni več časa I za to! Sedaj jej je naloga narasla, sedaj mora govoriti z ukupnostjo slovensko-hrvatskih poslancev vse Primorske. Manjšino v dež. istrskem je prezirala lahkomišljeno, da vidimo sedaj, da-lt njena lahkomišljenost seza tudi tako daleč, da bo preži- \ rala manifestacijo zastopstva skupnega hrvatsko-slovenskegft prebivalstva Primorske! Beda je zložila naše poslance, in vlada je se svojo nonšolanco pridno pomagala kovati solidarnost med našimi zastopniki iz vseh pokrajin Primorske. Sedaj nima več posla z istrskimi poslanci, sedaj ima posla z ukupnostjo. Mi slutimo, da se bo polagalo našim poslancem na srce, da politika abstinence je najnesrečneja politika, ker ne dovaja do vspehov. Hvala lepa na tem pouku! Ali kaj naj stori oni, ki je v zagati, iz katere so mu zaprli vse izhode ?! Jedina rešitev mu je: skozi! in naj pride, kar hoče! Mi se ne bojimo ničesar, ker stvari so dozorele tako daleč, d a nimamo ničesar več z g u h i t i. Torej: skozi! Sicer pa nam ravno vlada daje izgled, da politika abstinence včasii; boli one, proti katerim je naperjena. Zakaj pa se ravnokar pogaja s Tren-tinei ?! In mi imamo to zavest, da Hrvatje in Slovenci imamo vsaj toliko vrednosti za avstrijsko državo, kolikor jo imajo tirolski Italijani! II tempo e galantuomo — pravi laški pregovor. Pride že čas, ko ho sijalo solnce tudi pred naš prag. Proganjanje poljskega jezika v Pru-siji. Nedavno se je pruskemu ministru za nauk, Boaseu, predstavila neka poljska deputacija s prošnjo, da I>i izprosila vsaj milosti glede privatnega pouka v poljščini. Pred Bogom je milost, ali pred pruskimi ministri je ni. Odgovori deputaciji je bil suh, krut in trd — ne. Kakor v za-smeli - krvav zasmeh — je zatrjeval sicer g. Bosse, da vlada ne misli na zatiranje poljskega jezika, ali te dolžnosti da nima, da hi v šolah gojila poljski jezik! Tudi proti temu da nima nič, ako se poljski jezik goji v domači hiši; nadalje je dopustno tudi, da sorodniki in členi rodbine poučujejo otroke v poljskem jeziku. Se celo to bi hotel dopustiti, da posamične dame poučujejo v polj-: sčini po dva, tri otroke, seveda, ako za tem poukom ne tiče drugi politiiki nameni. Proti temu pa da bo pruska vlada jw>stopala neizprosno, ako hi Poljaki hoteli izpodrivati nemščino (! !!), proti agitaciji poljskih listov in proti snovanju privatnih poljskih šol. Torej vsa svoboda Poljakov v negovanju svojega jezika sestoji v tem, da jim za sedaj ne mislijo poleg vsakega poljskega ognjišča postaviti {hi jednega orožnika! Privatnih šol pa Bog ne daj! Res divne pojme imajo Nemci o svobodi. Našim avstrijskim Poljakom bodi to pouk, česa hi jim bilo pričakovati, ako v tesnem zavezništvu /. drugimi Slovani ne zavrnejo onega nemškega vala, o katerem je govoril v Pragi general Komarov. Domače vesti. OŽJI odbor slovensko - hrvatskih poslillieov vseh treh primorskih deželnih zborov jo imel dne 28. t. m. v Trstu svojo drugo sejo. Določila so se glavna naeela za skupno postopanje, zlasti z ozirorn na sklenjeno abstinenco ter so se imenovali poročevalci za pojedine kronovine in skupni poročevalec za vse Primorje z nalogom, da najkasneje v 10 dneh predloži svoja poročila. Lleoiiierstv«. O postopanj u deželnega gla- . varja istrskega s poslanci manjšine je menda sodba zaključena in se glasi tako, da mož ne sodi na tako viižno mesto, kjer treba prav vsega onega, I česar gospod Cnmpitelli nima: objektivnosti, ener-I gije in — takta. Posebno s poslednjim se gospod deželni glavar menda še ni srečal nikoli. Ali še neko drugo, ne baš lepo svojstvo g. glavarja je ■ razobesila zadnja »Naša Sloga«, rekši, da je tudi j licemerec nasproti slovanski manjšini. Naša tovari-šica dokazuje to nastopno: On (deželni glavar) je kriv na vseli izgredih, ki se dognjajo v deželnem zboru istrskem. V seji od minole sobote pa — ko ni bilo naših poslancev — je imel toliko — srca, «1» je obžaloval, da se je občinstvo v prejšnji seji vedlo nedostojno in ker je videl, tla so nekateri izmed občinstva prinesli seboj piščalke z očevidnim namenom, da bi piskali. Predsednik je karal občinstvo. Zakaj pa ni karal italijanskih poslancev, ki prvi dajajo znamenja za izgrede s tem, da Bezajo našim v besedo, ker govore v svojem jeziku ?! Zakaj pa on sam ne brani svobode govora in ne priznava predlogov v slovenskem in hrvatskem jeziku ?! Njegov opomin je bil torej zgolj liecmerstvo, kateremu občinstvo ne bo verjelo, ker mu dobro pozna resnični zmisel. Tržaški mestni svM je imel sinoči svojo VIII. letošnjo javno sejo. I. podžupan je prijavil, da je ministerstvo za trgovino naznanilo, da je vlada pritrdila dogovoril glede gradeb v pristanišču. Potem se je vršila razprava o poročilu trgovinskega odseka o prošnji tvrdke Lahmaver & Comp. v Frankobrodu glede gradnje električne železnice i Trst-Opčine. Vsprejeli so se predlogi rečenega od-; seka s predlogom svetovalca Veneziana, da je v obratno službo te železnice vsprejemati le Italijane, o čemer naj imajo prednost Tržačani!!! Ta sklep je tako gorostasen — z ozirorn dejstvo, da bo železnica tekla po slovenskih tleh in pobirala lepega j denarja od našega ljudstva — in tako kričeč že sam po sebi, da mu ne treba komentarja. Prispe-; vek je k zgodovini proganjanja, ki je trpi to slo-' vensko ljudstvo, od strani onih, ki zanašajo avstrijske stvari rimskim veljakom v presojo in 1 odobrenje. i Prošnja ravnateljstva komunalnega gledališča 1 za subvencijo za predpustuo sezono 1899—1900. ' se je izročila posebnemu odseku. Po nasvetu svetovalca Cambona se je skle-| nilo, da je na vprašanje vlade, da-li misli občina . prispevati z l(>°/o za tlakovanje ulice Fabio Severo, | odgovoriti, da občina ne da nič. Karol Kette, ta prerano umrli slovenski i pesnik, je'bil rojen 19. januvarja 187(5. leta na i Premu ter jo bil sin ljudskega učitelja. Pokojnik je študiral v Ljubljani — jedno leto je bil tudi pripravnik — in \ Novem Mestu, kjer je napravil maturo na gimnaziji. Ker je bil že v VII. šoli potrjen za vojaka, je moral v jeseni po dovršenih gimnazijskih študijah vstopiti v vojsko kakor navaden prostak. Tu je moral opravljati najtežja in **elo najnižja, /a izobraženca naravnost nečastna opravila. Ker je !>il šibkega tflcsa, je kmalu omagal. V januvarju t. 1. je začel bljuvati kri in moral je v bolnieo. Od ondot je 1»il odpuščen in poslan v Ljubljano. Tu je upal, da okreva, toda nada se mu ni izpolnila. Umreti je moral v letu svoje dobe. Pokojnik se je pojavil kakor sijajen meteor na literarnem nebu slovenskem, a prav tako kakor meteor je naglo izginil ter padel v grob. Zapustil pa je za seboj neizbrisen sled — svoje prekrasne pesmi, zlasti pa svoje sonete, ki se smejo vsporejati s Prešernovimi. ftirši javnosti pesnik Kette doslej še ni mnogo znan, ker se je skrival večinoma za raznimi pseudonimi, toda zbrane pesmi pokažejo njegov veliki umetniški talent vsem 'Slovencem v najkrasnejši luči! Po »Slov. Narodu«. Dopolnilno občinske volitve v Izubijani. Včeraj je volil prvi razred. Volitev je imela vspeb, ki mora napraviti na vsakogar nevescl utis. Kandidata narodne stranke sta dobila: dr. vitez Ulei-w e i s-T r s t e n i š k i 225 in Grošelj 222 glasov; kandidata nasprotne slovenske stranke: dr. Nušter-šič !>7, Pollak 94 glasov; kandidata Nemcev, Jiaumgartner in I)zimski sta dobila po 149 oziroma 144 glasov. Ker nista torej kandidata nobene stranke zadobila absolutne večine, je potrebna ožja volitev. Ista se je vršila danes in ni dvoma, da sta bila izvoljena kandidata narodne stranke. Ali že fakt, de so v naši metropoli Nemci prišli v ožjo volitev — ne, ne govorimo dalje. Laž in obrekovanje. Znano je, kako so naši nasprotniki raznesli v svet črno kleveto, da so pok. Andreicielia Hrvatje pognali v smrt stem, da so mu neprestano grozili s pismi. Po vsej pravici pravi dopisnik 'Naše Sloge« iz Voloskega, da se mora čuditi vsakdo, kako da more državna oblast dovoljevati, da se v javnem novinstvu na tak način nekažnjeno napada jedna narodnost v deželi. Ako bi vi — tako meni dopisnik — na tak način napadli italijansko narodnost, bržkone bi morali sedeti nekoliko mesecev. Prav ima: pri nas res velja načelo: »d licet jovi non lieet bovi 1», ali: kar more in sme jeden, ne sme in ne more drugi. Vsa ona komedija s potočenjem vina je bila gotovo le izmišljena. Nikjer ga še danes ni dokaza, da je bilo ono vino res potočeno in tudi uvedena sodna preiskava ni mogla dokazati, da se je pok. Andreieiohu res potočilo vino. Vsa vest o poto-čenju vina je bila le volilna spletka ! Istotnko je vse izmišljeno, kar se govori in piše o grozilnih pismih. Faktum je, da sodni oldasti ni prišla od nobene strani prijava o kakih grožnjah. Torej vse laž in vse obrekovanje proti našemu ljudstvu, a oni, ki se poslužujejo takih podlih sredstev so zapisani v knjigi državnih oblasti med — pravičnimi! Ti so — «zmerna slovanska stranka.* Je čudno, je neverjetno, ali je resnično. Uehli'iierwclteiaiiiig. Sučutstvujte! Urednik našega lista je nevarno obolel. Politiški zdravniki ljubljanski so že izdali diagnozo. Ista se glasi . . . Gehiroenveiteruiig. To se pravi po domače: možgani mu niso več v retlu! Tu seveda ne treba govoriti več mnogo: kar je bilo pisano v «Edinosti« v zadnje čase in bo odslej, je —neumnost in prav bodo imeli vedno le vsi tisti, ki bodo drugače pisali, nego «Edinost*. Tržačani pa vedo sedaj, kaj jim je storiti: kar hitro naj odslove norca iz uredništva svojega glasila! ! To je — treba pri-poznati — radikalen, a zajedno tudi jako jedno-staven način pobijanja. Izjava. Poročajo nam in posneli smo tudi iz jednega ljubljanskih listov, da gospoda Frana Go-ve kar j a kar naravnost označajo kakor avktorja onih člankov v »Edinosti« o ljubljanskem gledališču, ki so bili provzročdi toliko hrupa. Ker se s tem gosp. Govekarju godi krivica, izjavljamo svečano, da gospod Govekar ni pisal ume-n j e n i h č 1 a n k o v ! Pevsko društvo «8lara» pri sv. Mariji Magdaleni priredi svojo koncertno veselico dne 2K. maja. Druga bratska društva so poprošena, da bi o določanju svojih veselio vpoštevala to objavo. RomanJe k sv. Jožetu v II leni a nje pri Trstu. Cerkveno predstojništvo v Riemanjih nas prosi, da objavimo sledeče naznanilo: V romarski cerkvi sv. Jožefa v Riemanjih se bo vršila dne 5.. (5. in 7. maja t.' 1. slovesna tridnevna pobožnost v spomin stopetdesetletnice, kar se je začela tukajšnja božja pot k sv. Jožefu. V spored : 1. Četrtek, dne 4. maja: zvečer ob 5*, uri uvodni cerkveni govor, »Pridi sv. Ihih«, slovesne večerniee z blagoslovom. — 'J. Petek, dne 5. maja: zjutraj ob 1». uri peta sv. maša z blagoslovom ; ob 7'/« in H'/« tiha sv. maša, ob 9*/, cerkveni govor, potem velika sv. maša. Popoludne ob ob 2V» sv. rožni venec, ob 51/« cerkveni govor in slovesne večerniee z blagoslovom. — Soboto, dne 6. maja : vse kakor v petek. t. Nedeljo, dne 7. maja : zjutraj ob »5. uri cerkveni govor in peta sv. maša z blagoslovom ; ob 71/* in H'/i tiha sv. maša; ob \)'/* prihod procesij iz Doline in družili bližnjih krajev; ob 10. uri slavnostni cerkveni govor, na to pontifikalna sv. maša, katero bo daroval prevzvišeni vladika tržaški in koperski, Andrej Marija Sterk. Popoludne oh :!. uri sklepni cerkveni govor, pontifikalne večerniee, »Tebe Roga hvalim« in blagoslov z Najsvetejšim. Cerkvene govore bo imel prečaatiti gospod Andrej Kalan, kanonik iz Ljubljane. S posebnim apostolskim pismom od dne H. marca 1899. je podelil Sv. Oče papež Leon XIII.: 1) popolni odpustek vsem in pojedinim vernikom obojega spola, ki se pobožno udeležč to tridnevne pobožnosti ter eden teh treh dni, izbran po svoji volji, imenovano cerkev sv. Jožefa v Riemanjih obiščejo in tam iskreno Boga molijo za edinost krščanskih vladarjev, za izkoreninjenje krivoverstva, za poboljšanje grešnikov in povišanje sv. Matere cerkve; 2) nepopolni odpustek 7 let in isto toliko kvadragen tistim vernikom, v dan, ko se bodo vsaj skesanega srca udeležili te pobožnosti. Ta popolni in nepopolni odpustek zamore se obrniti tudi v prid dušam v v i ca h. Požari v lirenovlški farl. Iz Predjame nam pišejo: Razburjenje vsled požara v Goričah seje nekoliko poleglo. Ali nesrečni pogorelei trpč. Nepoznanega zlikovca, ki je pisal ono ononimno grozilno pismo, zasleduje oblast še vedno, a dosedaj hrezvspešno. Mlada požigalka je še v zaporu. Prišli so lepi spomladadanski dnevi, le dežja je bilo nekoliko preveč. No vesel dan smo doživeli dne 24. t. m., ko je došel v našo hrenovško faro novi gospod župnik Anton Agur, rodom Vipavec. Vsprejem je bil sijajen. Vsprejeli so ga občinski odborniki z županom Ivanom Debevcem na čelu in šolska mladina. Posebno ganljivo je bilo, ko mu je mala 10-letna deklica z lepimi besedami poklonila šopek evetie. Istotako slovesen sprevod je bil naslednjega dne, ko jo došel premilostljivi škof ljubljanski delit sv. birmo v hrenovški fari. Danes, na dan birme je bilo vreme zopet nekoliko deževno. Botri in birmanoi so že bili zbrani v cerkvi. Vladika še ni dovršil lepega govora, kar se je dogodil pri nas že navaden prizor, začuli so se klici: V Slavinjah gori! V cerkvi je nastal sum, ljudstvo je razburjeno hitelo iz cerkve. Sla-vinjci so hiteli domov, pustivši hirmance v cerkvi, druge pa je duhovščina komaj pomirila. Škofje moral zaključiti svoj govor in stopiti z lece. Shivinjske hirmance so morali drugi, tuji botri držati pri sv. birmi. Ali sreča v nesreči je bila ta, da je bilo vreme deževno, čemur se je zahvaliti, da je v Slavinjah pogorela le jedna slamnata streha, in da je sapa pihala v nasprotni smeri, čemur se je zopet zahvaliti, da se ogenj ni širil dalje. Zanimive izkopu Inc. Prihodnji teden prično na spodnji Hajdini pri Ptuju izkopavati starinski tempelj, ki so ga našli minolo leto. Dosedaj so izkopali že lepih stvarij in upajo, da še najdejo marši! iaj zanimivega. Izkopavanje podpira deželni muzej v Gradcu. Se petega iil zadnjega od one nesrečne petorice, ki so dne 5. marca ponesrečili v miljskera zalivu, so izvlekli minolega torka blizo Izole iz morja. Truplo je identično /. onim 2t)-letnega mehanika Josipa Skrjauca. Truplo pokojnika je bilo že pokopano, ker ni bilo nikogar v Izoli, ki bi je bil mogel agnosoirati. Včeraj pa so izvedeli o dogodku sorodniki Skrjanca. Podali so se v Izolo ; truplo je bilo sicer tako segnito, da je ni bilo spoznati, ali po raznih predmetih so spoznali za gotovo, da je truplo uprav ono ponesrečenega Skrjanca. Brivec je izšel danes. Cenjeni čitatelji našega lista so gotovo opazili, da jo tisk, odkar je pričel izhajati »Brivec* v tiskarni « Edinost«, bolj prijeten za čitanje, pa tudi upamo, da ga bodo naročniki in tnbakarne bolj redno dobivali, nego dosedaj. Uprav. «Brivca«. KIiiiiIone Adriatica di Slcnrta. Občni zbor. I#ep vs|M-h in solidnost tega instituta, ki savaema jedno prvih mest mej tukajšnjimi zavarovalnicami, sta se zoprt potrdila i/ bilance minolega leta. Iz poročila je razvidno, da j»> društvo v pravih rokah, V oddelku zavarovanje na življenje znaša produkt iz leta 1 gld. 15,011.027. Zavarovanja so znašala .11. decembra IH98. okroglo mili- jona goldinarjev na kapitalu in gld. 2'hUk")? na dohodku. Premijske rezerve in prebitki so znašali v teh sekcijah gld. 24,51 »>.«>40. \ oddelku »požari« in »transport« je bilo gld. 7,7ol .745 dohodkov na premijah. Za vzajemno zavarovanje se je izdalo v obeh oddelkih 7,751.745 in za škodo se je izplačalo po odbitku deležev vzajemnih zavarovaleev gld. 2,<>*,"..7.'1*. Za škode, ki še niso bile rešene dne iil. decembra, se je rezerviralo gld. 441.105 čiste vzajemne zavarovalnine. Rezerva iz požarnih premij se je tudi to leto zvišala ne le v razmerju k zvišanim dohodkom iz premij, nego tudi perccntuvalno ter znaša, odštevši vzajemno zavarovanje, gld. 2,iRH>.9.'18, premijska rezerva iz oddelka za trasport pa gld. 90.W>7. Dasi je bilo minolo leto mnogo več škod, nego predslnnsko leto, vendar je bilanca zadovoljiva in znaša gld. 410.579. prebitka. Slab I nasledki bolezni, kateri, se navmlno izeimijo iz prav neznatnih želodčnih slabosti, obvarujejo se popolnoma s pravočasno vporabo domaćega srodstva „ura. H o z u b h I-z a m /,a ž e 1 o d p c". Pristno dobiva se v tukajšnih lekarnah in v glavni zalogi B. Fragnerj-a v Pragi, *20!J. — III. — U1 e j oglas! lkobro domare sredstvo. Mej domaČimi sredstvi, katera »e uporabljajo za olajSanje bolečin in odvajajoča ribanja pri premrazenju. zavzema prvo mesto I/in imen t, Ca [>-sici comp. izdelati v laboratoriju liichterjeve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 40 nč., 70 nč. in 1 gld. steklenica, katera te spozna po znanedečem sidru. Brzojavna in telefonična poročila. (ZadiO« vesti.) Kadar 29. Na mesto dosedanjih samo italijanskih napisov na finančnih oblastih v Zadru, pridejo sedaj laško-hrvatski napisi. Dunaj 29. Oni vrtnar, na katerega je bil ustrelil predvčerajem neki vojak, ki je stal na straži v palači nadvojvodinje Marije Terezije, je umrl sinoči ob enajsti uri. Madrid 29. Mej sinočno predstavo v gledališču, na kateri je bila navzoča tudi kraljica-re-gentinja, je policija zaprla jedno osebo, ki je imela pri sebi nabasan revolver, bodalo, ključ za vijake in škarje za veterinarske namene. Zaprti se imenuje Fatrizius Chamod Mova. Kraljica-regentinja, katero je ministerski predsednik še-le po predstavi obvestil o dogodku, ni kazala nikakega vznemirjenja. Misli se, da je zaprti zblaznel Kaneja 21). Krščanski členi krečanslce vlade so Sphakinakis, Kundazakis, Venezualis, Kumis in Sphilianakis. Poslednji se brani prevzeti namenjeno mu mesto. London 29. Neki tukajšnji list javlja, da je car Nikolaj namenil zaročnici dednega princa < Vno-gorskega doto dveh milijonov mark. Pari/ 29. Stanje bivše cesarice Evgenije se je shujšalo tako, da se je bati najhujega. Javna zahvala. Podpisani šteje si v čast, uljudno se zahvaliti pevskemu zboru slavnega društva »A d ri j a« v Barkovljah, kateri je izkazal na najuglednejši način čast na večer mojega imendana. Barkovlje, 29. aprila 1H99. Jurij Martelaiic gostilničar. Zalop m F. Petecl-a 3C Via delle Poste št. 10. Vina dalmatinska, Istrijanska in italijanska iz slo-večih kleti po cenah da se ni bati konkurence, pristna in najboljše kakovosti. Istrsko fino po gld. 32, 34 in 38. — Dalmatinsko po gld. 30 in 32. — Opollo fin po gld. 34, v vsakej množini v sodčkih in buteljkah od litra. Vse prosto na dom v kateremkoli kraju mesta. NB. Naročbe vzprejemajo se direktno v zalogi po poitnih dopisnicah. Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga 2 omejenim poroštvom. VABILO VII. Redni občni zbor TržaSke posojilnice in hranilnice registrovane zadruge z omejenim poroštvom, kateri bode v nedeljo dne 7. maja t. I. ob 9. uri popoludne") v prostorih posojilnice („Slovanska Čitalnica) » ulici San Frunceneo 4tev. 2. I. iiad-tr. T K DNEVNI RED: Letno poročilo in potrjenje letnega računa. Razdelitev čistega dobička. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. Razni predlogi.*) Sprememba pravil. Volitev nadzorništva. Volitev 'J načelnikov. K obilni udeležbi vabi Načelnifttvo. ST. dne 21. aprila 1H«)S>. *) u r»0. Vsak zadružnik ume pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. < > teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres, ali, če se morajo izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načelnifttvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo potem postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora. *) Opaska: Ako bi dne 7. maja občni zbor po S 49. zadr. pravil ne bil sklepčen, sklicuje se v smislu istega 5} občni zbor na 14. maja, ob isti uri, v istih prostorih, z istim dnevnim redom. O. Klemt. Tovarna za zatvornlce (.lulousicn) Brannau na Bavarskem. Priporoča svoja fi-kratno odlikovana novovrstna lesena zastirala (Rouleaux), zatvorniee in ohok-niee na valjček. — Cenik gratis. Agentje •i privatne odjemalce se iščejo. y- Velika hiša * Motovunu /raven nlovečih *kocijanskih jam, ure od Trata in ure hoda od železnične postaje hivača. oh živahni prometni eesti Reka-Trst, z dvema knhinjemu. 7. dvemi obzirnimi podzemeljskimi kletimi.s 14 krasnimi sobami s posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejenimi m mnogobrojne letovi>rnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obširnim 11a visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom /. izvrstno vodo, r. velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami *asejenim vrtom in 1. lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj na prodaj Proda se tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go-stilničarsko in štaeunarsko obrt. V sled njene lege na tuko živahnej prometni eesti, je posebno pripravna za kupčijo 7. domačimi pridelki in vsako-vrstnin blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razum navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam. Vie pohiltvo z vrtom in parkom vred, dalo bi so tudi v najem po dogovoru. Natanjčneja pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-čiču v Matavuna, pošta Divača. „EDINOST" večerno in zjutranje izdanje se prodaja, rr.zun v drugih navedenih tobakarnah, tudi najužnem kolodvora. )000000000000003 O < Blag. gospod Gafir. Piccoli, lekarnar „pri angelu", dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII., v Ljubljani, Dunajska cesta. Ure*je na Spodnjem Štajarskem, 14. nov. lH<)H. Vaše blagorodje / Ker smo se ie velikokrat prepričali, da je ta Vaša tinktu ra za ielotlec, katero je rabita ie cela moja hiSa z najbolji i m uspehom, res najboljiSe sredstvo zoper lelodine in tudi mnoge druge bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem, /'a tudi gospodu, kateri me je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvalelen. To potrjujujem s tem, tla Vam izrečem svojo najiskrenejšo zahvalo v imenu cele moje druiine ter Vas uljudno prosim, da mi pošljete zopet jedno ška-tljico tinkture za ielodec z lite rim i stekleničičami injeden lonček (i Hčerin C rime. S spoštovanjem Tomaž Dobe k. Pošljite mi s poštnim povzetjem pod spodaj stoječim napisom >4 stekleničic izvrstne „ielodčne esence ki se rabi z najboljšim uspehom Ježef Cer n ko, iupnik, Vit h red. — Štajersko. Pošljite mi s poštnim povzetjem IJ steklenic Vaše ielodčne tinkture. Naš gosp. iupnik Helec jo vsakemu bolehnemu prav gorko priporočajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi. S spoštovanjem Ivan Vidna pri Sv. Martin-u, p. Sv. Nedelja, II S. Donu •niča d* Albona, Istra. SOOOOOOOOOOOOOGC LINEMENT. CAPSICI COMP. Iz RI elite rje ve lekarne v l»ragi pripoznauo izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to splošno priljubljeno domače sredstvo vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamko „sidro" i/. Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek. Richlerjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. 72$ m ¥ »M k £ "Z ^ ^ « 'J2 ~ -5 _ jj >s I : ji "z - - "S »« 5 "S C C - a « o c — 1— u > ^ * ' cz ^ .2 -ž - 2 a % a/s 1 * t> &.!§> S > _ z i .--ga T-^ •Z 9 - ? C X * > £ G -T. C Z* • — >!< • it o- 5 C0 -35 j I - ; ss Oi 77 -a Is I m f > j £ i i 5 I 'E J2 a. c co e > as o> >09 C* S a i O t "3? * 3 »S t, ?' ¥ tt * « - « 0 r. .a, *s - • v J? s- š c 3 o? ._ ~ s »m — S ® 1 M t. 2 s a m « fl £ •s -r - a .5. al = a »s ^ ci a U CU S p 09 C9 O d >0 k Vse jako nizke oene. D. I. ZADNIK Via Nuova 28. TRST Via Nuova 28. »lavlja se slavnemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi, da se v omenjenej tvrdki dobiva raznovrstno manufakturno blago za možke, ženske in tlečo, da se ni bati tekmovanja. V zalogi se bode dobivalo najbolje blago za perilo n. pr. mušlin, bombažine rujave in bele, od 15 nvč. naprej. Ženski stofi od 22 nvč. naprej v dvojni širini. Moderci najnovejšega kroja. Perkali in sateni v najnovejšem risanju od 15 novč. naprej. Možki ovratniki najnovejšega kroja od 12 novč. naprej. Ovratnice v najnovejših barvali. Bogat izbor vsakovrstne drobnarije, ter sploh vse, kar spada v družinsko potrebo. Izdelujejo se možke Obleke po najnovejšem kroju od 12 for. naprej in kakor tudi možko perilo. Uzorci pošiljajo se na deželo takoj brezplačno in blago poštnine prosto. Nadejajoč se mnogobrojnega obiska od si. občinstva bilježi se z rodoljubnim Štovanjem udani D. I. Zadnik. Brez tekmovanja. za zelodeo. iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi | je že več kakor .'10 let obče srnino domače zdravilo, vzbuja sliiHt in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. Svarilo! Vsi deli e zraven stoječo, pa; varstveno znamko. II Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu" ^'P^rS. Vsakdanje postno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah : C. Luciani, E. Leitenburg, I*. Preiidinl, S. Serrarallo, A. Snttlna, C. Zaaetti, A Pravmarer. 1 t < l P-O ta r I r I i Dr. Rosa Balzam I Praško domače mazilo^ jc staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. embalaže nosijo postavno položeno