Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska i/duja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/Ill Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 24%. 2944 in 2050 VENEC ček. račun : Ljubljana »t. 10.650 in 10.544 za insera te; Sara levo štv 7565, Zagreb štv 59.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon i492 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan ziuiraj. razen poiideljka in dneva po prazniku Po štiridesetih letih Letos, 15. maja bo preteklo 40 let, odkar je papež Leon XIII. izdal znamenito okrožnico »Rerum novarum<, Ici je radi obsežnosti in preciznosti socialnih naukov postala socialen evangelij katoličanov. Kakor je sv. Avguštin v svojo knjigo »De opere monachorum< vpletel celoten tedanji krščanski nauk o delu, tako ima tudi »Rerum novarum« sekularen pomen. Leonova okrožnica ne podaja le s popolno jasnostjo krščavsko-socialna načela, ne zavrača le zmote preteklosti, temveč ludi nudi nepremagljivo orožje zoper moderne socialne zablode. Ze j vred Leonom so razni učenjaki, socialni politiki in škofje prispevali marsikaj k rešitvi socialnega vprašanja. Toda vse lo so bili predlogi za rešitev socialne krize medtem ko Leonova okrožnica pomenja rešitev socialnega vprašanja. Težko je odločili, kaj je na Leonovi okrožnici najbolj občudovanja vrednega: ali sigurnost, s katero papež izvaja socialne stner-nice iz evangelija in naravnega prava, ali njegovo presenetljivo poznavanje patristične in tomistične literature in sploh krščanske tradicije, — ali pa globoko poznanje in razumevanje modernih gospodarskih in socialnih vprašanj, katerim v zdravilo podaja s previdnostjo in modrostjo krščanske socialne smernice. — »Rerum novarum« je nastala v dobi, ko te je blodnost libcralisličnih nazorov, katerih nositeljica je postala moderna kultura, kazala vedno bolj kol docela nezdružljiva s krščanskim mišljenjem. Marksistično gibanje je baš tedaj pričelo dobivati svoje konkretne materialistične osnove. Kaj bi pač bilo, ko bi pred danes šestdesetimi leti se našel kale učenec sv. Tomaža in napisal knjigo o »kapitalu«, tako mogočno in odločilno, kakor jo je Marx, a na pravih načelih! Leon XIII. je položaj pretehtal in docela pravilno presodil. Zastavil si je ogromno nalogo, da katoličane dvigne iz brezbrižnosti in jih postavi v pozitivno razmerje do moderne kulture, katero izoblikovati v krščanskem smislu je vekovila naloga katoliške Cerkve. Kar sta liberalizem in moderna kultura ustvarila dobrega in uporabnega v državnem, gospodarskem in socialnem življenju, naj bi se priznalo in sprejelo. Toda družabni in državni sestav naj bi se prenovil * svfiimi silami krščanstva, pod njegovim vplivom in z njegovim učinkovitejšim sodelovanjem naj bi zrastla nova kričansko-socialna kultura. Velika Leonova zamisel je predvsem teoretično uspela. Podal je aetorilalivno razlago mnogim perečim vprašanjem, kakor sporu med svobodo in avtoriteto, v lastninskem vjirašanju, podčrtal je mirovno misel, ostro je zarisal mejo proti liberalizmu in socializmu. Nadaljnja okrožnica »Graves de com-tnunic je zelo pomembna spopolnitev istih smernic. Tudi pri praktičnem izvajanju okrožnice je našel Leon mnogo vnetih sodelavcev, ki so y a poslušali in razunuAi ter se z veliko požrtvovalnostjo trudili, (la uresničijo papeževe socialne zamisli. Toda neka tragika je v tem — in je prav, da mi katoličani sami nanjo opozorimo —, da so prav ti možje, ki so delali po Leonovih smernicah, v očeh ostale in »merodajne« katoliške javnosti dolgo čusa veljali kot ekstremislični radikali in se je zalo gledalo v njili le bolj katoličane drugega reda. Ni bilo povsod tako, vendar se je marsikje dogajalo. Pogledi v preteklost niso nikdar brez koristi, ako nam niso samo prilika za brezplodna obžalovanja, ampak dober nauk za bodočnost. Kako si je mogoče razlagali brezskrbno brezbrižnost, s katero so tu in tam katoličani sprejeli socialni klic Leva XIII? Da si moremo razložiti ta čudni pojav, je morda prav, ie opozorimo na splot.no razpoloženje naše narave, ko se pustimo često bolj voditi od natega skrivnega osebnostnega čuvstvovanja in verovanja kakor pa od načel vere, Ici jo izpovedujemo. l'o svojih besedah in vidnih opravkih smo katoličani, naša notranjost pa je »svelska« in čisto prekvašena z liberalizmom. Zraven leaa odloča podzavestno tudi čuvstvo-vanje za stan, kateremu pripadamo, za okolje, iz katerega smo zrušili, nek ponos za položaj ki smo si ga osvojili. V takem razpoloženju pričnemo poudarjali bolj tista načela, ki so vam v prilog, manj simpatij pa občutimo do drugih resnic, ki bi znale poseči neprijetno v udobje našega vsakdanjega življenja. Zato vedno doživljamo, kako so razni »tudi-katoli-čani« lalcoj pripravljeni izjaviti, da cerkev posega izven svojega delokroga, kakor hitro se čujejo od cerkvene strani besede, Ici jih že-nirajo. Ko je Leon izdal okrožnico »Rerum novarum«, se je ravno v pridobitnih in boljše situiranih katoliških krogih pojavila beseda, da se v okrožnici obravnavajo stvari, ki se krščanskega nauka in cerkve prav za prav ne tičejo, ùaj se je tudi v našili dneh na okrožnico Pija XI. o zakonskem življenju prikrito in tudi neprikrito od raznih »strokovnjakov« precej ogorčeno namigovalo, da se je papež drznil lako decizivno govoriti vernikom o zakonski morali in zakramentu sv. zakona! — Denar ima svojo vero in pri denarju se ljubezen neha! Politika je politika! Zasebno življenje je zasebna stvar! — V vseh teli področjih se človek hoče obdati z visokim zidom, kamor Carlcev nima vstopa, »ker se v njih ne Represalije proti trmi Francija in Anglija napovedujeta carinsko vojno — Italija začasno nevtralna, dokler, da • . . Pariz, 27. marca, k k. Ministrski pred>sednik Laval je sprejel danes delegacijo carinskega odbora poslanske zbornice, ki je včeraj soglasno sklenil začeti carinsko vojno proti Avstriji in Nemčiji, da s tem ovrže dunajski dogovor. O tem sprejemu ni bilo izdano nobeno uradno obvestilo. Vsekakor pa jc Francija odločena, kakor izjavlja »Intransigeant«, da se Ih> z vsemi zakonitimi sredstvi Ixwila proti nemško-av-strijski carinski uniji. Od Poula Bivncourja in Herriota pa do skrajne desnice vlada samo eno mnenje. Če se bosta »obtoženca« branila, pripustiti diskusijo pred Svetom Društva narodov o juridični pripustnosti njune carinske unije, se bo po predlogu češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beiieša sklicalo Izredno znscdnnie Svetn Društva narodov, in sicer po S 11 pnkfn Društva narodov na temelju grozečega mednarodnega konflikta, ki je nastal rndi odpora obeh držav. V tem primeru ne 1ч> mogoče zanikati pristojnosti Sveta Društva narodov. Bruselj, 27. marca. AA. Belgijski politični krogi in belgijski tisk pripisujejo avstrijskennu-nemškeniu sporazumu vedno večji pometi. Ves tisk se bnvi s tem vprašanjem. Kot protiukrepe predlaga belgijski tisk ukinitev kreditov Nemčiji in Avstriji ter odtegnitev kapitala na eni strani, na drugi pa podnoro Jugoslaviji in Romuniji. ne dn hi se pri tem zanemarile Bolgarija. Grčija in Turčija. Pred odhodom iz Pariza je izjavil Henderson časnikarjem: »Če sta nem- ška in avstrijska vlada nn zadnje demnrše p.-otl načrtu njune carinske unije in na zahtevo, predložiti načrt meseca maja Društvu narodov, res odgovorili s kategoričnim: ne, bi bil jaz prisiljen, najresneje proučiti položaj, ki je nastal radi tega njunega negativnegn nastopa. Zaenkrat pn se še branim, smatrati, dn sta obe vladi s svojo odklonitvijo izrekli zadnjo besedo.« Newyork, 27. marca. kk. Nemški poslanik se je včeraj zglasil pri državnem tajniku Stiin-sonu in mu izjnvil, da carinska unija ne bo stopila v veljavo pred prihodnjim letom, tako da bo mogoče do tedaj rešiti vse mednarodne dvome in težkoče. Nato je Stimson sprejel francoskega, italijanskega in češkoslovaškega poslanika, ki so hoteli slišati, kakšno stališče zavzaime Amerika. Stinnson se je izognil direktnemu odgovoru in je izjavil neobvezno, da za formuliranje ameriškega stališča še ni dovolj informiran. Proučevanje stvari zahteva mnogo čn«a in je Amerika interesirana samo glede gospodarskih posledic • i ameriško trgovino. Zdi se, da bo ameriško -zunanje ministrstvo obračalo posebno pozornost /i uporabo klavzule o največjih ugodnostih ali zu kompenzacije po sklenitvi carinskc unije. Vsekakor pu »o v Ameriki zamerili prenagljeno izjavo trgovinskega ministrstva, da gre carinska unija dalje kakor klavzula o največjih ugodnostih in da Avstrijo in Nemčijo ni mogoče prisiliti. pustiti ameriški uvoz v njuni državi carine prosto. Berlin, 27. mairca. kfc. »Berftner Tageblntt« doznava iz Rima, d« po prvi proučitvi materijala ni dvomiti da !>o ostala Italija glede nem-šiko-avstrijskega go*|xxl«rskega dogovora nevtralna. Italija je celo naklonjena dobrohotni nevtralnosti in računa pod gotovimi pogoji, da bo Madjarska k pogodbi pristopila. Milan, 27. marca. kk. V »Corriere deMa Sera «razmotriva bivši finančni minister de Štefani načrt nvstrijsko-nein.ške carinske unije z gospodarskega stališča sosednih držav. Ta carinska unija bi se, če bi se raflširila tudi na druge države, spremenila iz najmočnejšega orožja nemškega nacijonulizina v orodje gospodarskega sodelovanja evropskih držav, ki bi k tej uniji pristopile. Od nusledstvenih držav je Madjarska najbolj prisiljena k odločitvi, ker je dosedaj na jvztrnjneje zagovarjala carinsko unijo /. Nemčijo, da si s tem zagotovi prodajno področje zn svoje agrarne produkte. Interesi-rane države ne Ixxlo samo proučevale, ali je dunajska pogtxllwi v protislovju z mirovnimi pogodbami, temveč ludi luhko zahtevajo upo-ralxv klavzule o največjih ugodnostih. Avstrijski trg bo vedno bolj pridržan snmo za Industrijske proizvode Nemčije. Že sednj je italijansko negativno bilanco s 625 milijoni lir v letu 1950 pri uvozu in izvozu v glavnem pripisati Nemčiji, dočim je trsovinska bilanca z Avstrijo približno zenačena. Dunajska pogodlvu bo napravila pasivno tudi to bilanco, čc ne bo posebnih kompenzacij. Jagos!. - madjarska gosp. zbornica se bo ustanovila jutri v Belgradu Belgrad, 27. marca. AA. Jutri ob 4 popoldne bo v prostorih belgrajske borze seja jugoslovanske gospodarske zbornice s temle dnevnim redom: 1. Konstituiranje jugoslovanskega dela zborničnega sveta. 2. Volitev jugoslovanskega naciolnalncga odbora za svet zbotnice. 3. Slučajnosti. S strani Madjarske bodo prisostvovali «oji Tibor Kallay, bivši finančni minister, nadalje delegati budimpeštanske trgovske zbornice, narodnega sejma, državnega zavoda za izvoz kmetijskih proizvodov in ugledni madjarski gospodarstveniki. Madjarski predstavniki prispejo v Belgrad nocoj ob ЈО. Z jugoslovanske strani bodo poleg predstavnikov Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu prisostvovali seji predstavniki po-edinih gospodarskih ustanov v naši državi kakor tudi večje število jugoslovanskih gospodarstveni- kov. Centrala jugoslovanske-madjarske gospodarske zbornice bo v Belgradu in v Budimpešti. Će se ho pokazala potreba, bosta osnovani še filijalki v Zagrebu in Novem Sadu. Zbornica bo dajala brezplačna obvestila o stanju cen na |ugoslovan-skili in madjarskih tržiščih ter o vseh carinskih in tarifskih zadevah. Istočasno bo zbornica vršila vse potrebne intervencije v korist madjarskih in jugoslovanskih trgovcev. Zbornica bo delovala z lastnimi dohodki. Članarina zbornice znaša za posameznega člana 1000 Din, za društvo 10.000 Din, ustanovni člani pa plačajo 10.000 Din enkrat za vselej. Razen tega bo imela zbornica dohodke iz raznih taks. Na seji v Budimpešti je bil izvoljen za poslovodečega predsednika zbornice centrale v Budimpešti jugoslovanski generalni konzul Pavli-nović, za centralo v Belgradu pa madjarski trgovski delegat v Belgradu Geza Silagy. Viharna žHna konlerenca Rim, 27. marca. kk. Splošna razprava na svetovni žitni konferenci v rimskem poljedelskem zavodu je postala danes zelo živahna. V ostrem besednem sporu, ki je nastal med francoskim državnim podtajnikom Poncetotn in argentinskim poslanikom Lebretonom, se je pojavilo ostro nasprotje med vzhodnoevropskimi agrarnimi državami, katerih stališče je zastopal poljski zastopnik, direktor poljedelskega ministrstva Rose, in med prekomor-skimi žitnimi eksportnimi državami, lahko bi se tudi reklo, nasprotje med Evropo in Ameriko. I Vzhodnoevropske agrarne države, ki so izvoz svojega žita v zadnjih letih od I. 1928 do 1930 po-trojile, so mogle ta pomnoženi izvoz doseči le na ta način, da so izvajale velik pritisk na cene, ker bi sicer ne mogle uvažati potrebnih industrijskih proizvodov. Kljub temu je morala 11. pr. Poljska svoj uvoz industrijskih proizvodov v I. 1"30 zmanjšati za pol milijarde zlatih frankov. Kot edino sredstvo proti temu vidi zastopnik poljske vlade v prelerenčnili carinah, predvsem pa v boljši organizaciji kratkoročnih kreditov, s katerimi naj bi se bavila svetovna žitna konferenca, ker se je Društvo narodov že uspešno bavilo z organizacijo dolgoročnih kreditov. Vsekakor je jasno, da so sredstva nekaterih držav pri kraju in da je mogoče pomagali samo z mednarodnimi sredstvi. Francoski delegat Poncet je spopolnil poljska izvajanja z navedbami iz rezultatov obeh pariških evropskih konferenc in odredb, ki jih je storila francoska vlada, da pomaga vzhodnoevropskim državam do večjega izvoza žita v Francijo. Tu je nastopil argentinski delegat Lebreton in vprašal Francoza, kaj bi rekla francoska vlada k temu, če bi hotela argentinska vlada vsem svojim državnim upravam in privatnim organizacijam zapovedati, naj kupu- jejo namesto francoskega blaga samo angleško ali italijansko blago, kar bi bilo isto, kakor je storila francoska vlada radi februarskih priporočil v evropskem odboru. Pogodbe se morajo ali držati ali pa se odpovedo. V ostri filipiki proti evropskemu prizadevanju je zastopal stališče, da je kriza posledica vojne in povojnih razmer, inflacije in de-flacije. «Samo vojna je vzrok sedanje svetovne gospodarske krize!« je zakričal Lebreton presenečenim poslušalcem. Prav nič ne koristi, uvajati takozvana evropska zdravilna sredstva za vzhodnoevropske agrarne države, kakor je to poskušal romunski kmetijski minister Madgearu na zadnjem zasedanju Društva narodov, da bi s tem rešil tudi svetovno krizo. To so nevarne samoprevare, kakor govorice o ruskem dumpingu. Lebreton ne veruje, da bi Rusija prodajala pod lastnimi stroški. Sovjetska vlada, ki je producent in prodajalec žita v eni osebi, prodaja enostavno po onih cenah, ki jih omogoča v Sovjetski uniji vladajoči sistem prisilnega dela. Pri tem pa je sovjetska vlada, kar je odločilno, odpravila največje ugodnosti. In za to gre: ali največje ugodnosti in trgovinske pogodbe, ali pa preferenčne carine in nov sistem, ki se mora šele najti. Francoski državni podtajnik Poncet je Skušal braniti francosko stališče in je navajal, da ono, kar je storila francoska vlada radi sklepov evropskega odbora, ni nobeno povelje, temveč samo priporočilo velikim mlinskim organizacijam in nakupovalnim družbam, dalje pa znaša celotna vsota vzhodno evropskega žita, ki bi se s tem več uvažalo v Francijo, samo zelo majhen odstotek vsega uvoza, katerega bogata Argentina lahko dovoli, če se s tem res lahko reši evropska kriza, četudi samo deloma. spozna in nič ne razume«. S takimi frazami se otresamo vsega, kar nas bi ženiralo in motilo naše mirne dni. Po isti metodi se je tu in tam šlo tudi preko »Rerum novarumPri tem pa se je prezrlo, da sc s takim ravnanjem podpira vse tiste, ki bi radi Cerkev omejili le na zakristijo, lo je le na razodeto dogmo in kult, popolnoma pa ji odrekajo pravico, da čuva nad nravnostjo vernikov in z naukom oplodi tudi vse njihovo življenje. Človekov odnos do gospodarstva, dostojanstvo človeške osebnosti, družinsko življenje, pa tudi pridobitno poslovanje, denar, bogastvo, vse, kar označujemo z izrazom »socialno vprašanje«r in o čemer govori »Rroti poljski poslanik Klepowski. Pariz. 27. marca. ž. Diplomatski krogi pričakujejo, da bodo po vrnitvi maršala Pilsudskega na Poljsko, nnstojiile velike spremembe v vladi in diplomaciji. Zunanji minister Zaleski bi imel odstopiti, nn njegovo mesto pa bi imel prti drug politik CSR noče fašistov Praga, 27. marca. AA. Policija je razpustila organizacijo čeških fašistov »Obrana«. Preiskava je dognala, da je »Obrana« organizirala demonstracije proti nemškim filmom in operi »Mehanik llopkins« v praškem gledališču. Nemiri v Španiji Madrid, 27. marca. AA. Kralj Alfonz je bil zaradi zadnjih nemirov v Španiji zelo razburjen. V privatnem razgovoru je dejal, da ne ve, kaj hočejo republikanci s svojimi nemiri in s prelivanjem krvi. ki razburja deželo. Če so dovolj ntočni, da pridejo do oblasti, zaikaj nc store tega in tako dokažejo svetu, da so v večini. Ako j»a tega ne morejo, naj ostunejo mirni in nehajo z zločinsko agitacijo. Madrid, 27. marca. AA. Španski finančni minister je zaključil z Morganovo finančno skupino 60 milijonov dolarjev posojila za izboljšanje španske valute. Posojilo velja za 16 mesecev. Madrid, 27. marca. AA. Politični položaj se je v Španiji zaradi dijaških nemirov zelo jxv slabšal. Politični krogi menijo, da bo moralo AznaTjevo ministrstvo odstopiti že pred parlamentarnimi volitvami. V tem primeru bo vlado sestavil Santiago Allia s jx*niočjo republikancev in socijulistov. Meti zunanjim ministrom Roma-nonesom in jxilicijskim ravnateljstvom je nastal oster konlikt. Romnnones je očital policijskemu ravnateljstvu, da je policija ©rcbnutalno nastopala uroti dijakom Ves svet gleda na Primorje Po izgonu nadškofa dr. Jegliča Vendar j ih ie sram Trst, 27. marca. Današnji »Piccolo« polemizira z jugoslovansk mi listi, čeS, da ni res, da so italijanska oblastva usiavila nadtkola Jegliča na meji. Res pa je, trdi list, da so italijanski obmejni oblastniki nadškofu, ki je znan po svojih protiita-lijanskih čuvstvih, samo svetovali, naj nikakor ne nadaljuje pot v Gorico, ker bi pomenila njegova prisotnost v sveti Gorici nevarno izzivanje, toliko bolj po viharnih protiitaliianskih manifestacijah v Jugoslaviji. »Ako je dr. Jeglič po t«m vljudnem nasvetu iz čisto egoističnega osebnega nag ba smatral za pametno, da stopi zopet na vlak in se odpelje čez meio. potem se njegova drža fašističnega mučenca izpreineni v grotesken dizakord, ki je pač le njemu v škodo.« V zavijanju in potvarjanju resnice je bil »Piccolo« vedno mojster in radi mu pripuščamo ta renomè, ki ga uživa med Tržačani že pol stoletja. Kljub temu pa nismo pričakovali, da pojde list tako daleč. Razumemo- da se fašistični oblastniki tudi pred svojo lastno javnostjo sramujejo tako nekorektnega postopanja proti visokemu cerkvenemu knezu, 82 letnemu starčku ki živi poleg vsega v pokoju, postopanje, ki je bilo nekoč mogoče v Mehiki in še danes edino v boljševiški Rusiji, in da zato nočejo povedati svojim čitateliem resnice; toda odkrito priznamo, da še danei ne moremo verjeti- da bi se mogel najti v državi, ki je sklenil» i Cerkvijo konkordat, priznala katoliško vero za državno in katere duhovni voditelji si usvajaio monopol nad kulturnostjo, poluraden list, ki bi se upal po tolikšni žalitvi, ki je bila pizadeta visokemu cerkvenemu knezu, še norce br'ti iz njega in ga prikazati kot egoističnega plašljivca Da je od nas do Podbrda tako daleč, nismo verjeli. Ven- dar pa je Podbrdo še vedno v Evropi in v dokaz, da se je z nadškofom res tako zgodilo, kakor smo poročali, imam piedvsem njegovo besedo, potem besedo njegovih spremljevalcev in številnih potnikov. Rim, 27. marca. »Giornale d' ItaPa« se bavi z vestjo, da je bil bivši ljubljanski škof in naslovni nadškof Jeglič, ko je potoval na Seuejevo proslavo v Gorico, na meji zadržan od fašistov. »Gion aie d' Italia« pravi, da niso ta isti zadržali Jegliča, marveč nek funkc;onar italiianske države. »Giornale d' Italia« naziva dr. Jegliča italofoLa. Tu ti Nemci obso cro Berlin, 27. marca. »Cermanla« poroča o ne-priietnem doživljaju nadškofa dr. Jegliča, ki so ga italijanske oblasti vrnile iz Podbrda. List vidi v tem incidentu znak poo^tiitve odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. I o pa je tudi ponižanje za katoliško cerkev. »P ete etljivo bi bilo, ako bi italijanska vlada, ki polaga > i dobre odnošaje do Vatikana veliko važnost, odobrila taktno redopustno pos'opanje po lieje ih oigarov napram visokim predstavnikom katoliške ceikve.« Češki glasovi Praga, 27. marca. Tudi češki listi so poročali o hudi žalitvi nadškofa Jegliča od straii italijanskih oblastev v lodbruu »Lid« pripominja, da je preganjanje slovanske manjšine v Ital ji doseglo višek. Ceio rodbinska imera se nasilno poitaljan-čujejo in v cerkve ho'ejo fašisti uvesti italijanski jezik. Jugoslovanske katoličane je zatiran e verske svobode njihovih bratov silno vznem rilo in jugoslovanski škofje so o.lredili javne molitve za versko svobodo s Primorja. Toda Jegličev primer kaže, da se lašisti še niso spametovali. do prepričal, da se nadnarionalna katoliška rerkev, njeni škofje i njenim vrhovnim glavarjem, tnajo v pravem času potegniti za versko svobodo in pra-vire, katerekoli narodnosti, sačrtnne z naravnimi zakoni, in da ni zakona ne sile, ki bi mogla zapreti njihova usta, kadar morajo spregovoriti o obrambo naravnih in boijih pravic«. Kaj pravi io Angleži Pariz. 27. marca. Poleg francoskih listov kakor »Lh Croix«, »Ere Nouvelle«, »L'Home Libre« itd., ki so glede na okrožnico jugoslovanskih škofov v dolgih člankih opisali žalosten položaj slovenske nn rodne manjšine v Italiji, se tudi »Near East« bavi s tem vprašanjem v dopisu svojega bel-graiskega dopisnika. List pravi, da ima korak jugoslovanskih škofov neko pcsrbiuet. Do zdaj so namreč jugce'ovamekii ško'je prisili Vatikan za oporo pri svojih akcijah napram jugoslovanski vladi, zdaj pa so oni sami s tem činom izzvali nezadovoljstvo v Vatikanu. Katoliška cerkev ne priznava narodne cerkve; ta korak pa je jugoslovanska katoliška cerkev storila kot posebna narodna edinica in to v smislu političnega praven, ki je v skladu s smernicami jugoslovanske vlade. Hujši pritisk tudi na Tržaškem Prvi državni tožilec za vso Julijsko krajno Mandraz/atto je v svojem znanem govoru, ki je vznemiril ves katoliški svet n tudi Vatikan, zahteval, da se mora slovenska duhovščina postaviti v službo fa'izma in pomagati pri raznarodovanju Slo- Bolgarsko grški spor Sofija, marca 1931. Bolgarski zunanji minister Burov je pred par dnevi izjavil, da obstoji opravičeno upanje, da bodo trgovski odnošaji med Bolgarijo in Orčijo v kratkem postali normalni. En dan pozneje je že prišel odmev iz Aten, kjer je grški minister Mihala-kopulos dal izraza enakim čuvstvom. To bi torej značilo, da pe v dolgih etapah polagoma vendar le približuje čas, ko bo odstranjen konflikt, ki je vso povojno dobo onemogočeval praktično sodelovanje balkanskih narodov ter izključuje tudi balkanski Lokamo. Balkanske konference v Atenah in v Solunu so dokazale dejanski obstoj zelo niočtuga pokreta za zbližanje vseh narodov na tem polotoku. Ko bi ne bilo raznih žalostnih in temnih spominov in če bi bilo mogoče odstraniti poleg sentimentalnih tudi dejanske zapreke za zbližanje, potem ni dvoma, da bi pokret, o katerem govorimo, če tudi v počasnem temnu, dovedel do nove politične organizacije na Balkanu. Ena poglavitnih težav je ravno bolgarsko-grški nesporazum. Jugoslavija je na tem vprašanju neposredno interesirana kot soseda obeh prizadetih držav in kot poklicana voditeljica gibanja, kateremu je dr. Marinkovič dal nasiov «Balkan balkanskim narodom«. Katere so torej težave med Bolgarijo in med Orčijo? Novembra 1919 sta obe državi sklenili prvo pogodbo glede problema, ki je nastal iz svetovne vojne in ki je bil sledeči: prevzeti vse Bolgare iz grškega ozemlja domov na Bolgarsko in nasprotno preseliti Orke iz Bolgarije na grški teritorij. Očividno je, da so Bolgari imeli mnogo več posla, ker je število preseljenih Bolgarov neprimerno prekašalo število grških emigrantov. Od Izigravanje tržaškega škofa Trst, 27. marca. Za nedeljo pripravlja »Društvo Julijskih in dalmatinskih prostovoljcev »z vsem aparatom, ki ga ima na raz[>olago fašistična stranka in državna uprava, zadostilno« manifestacijo v katedrali sv. J ust a. Tu bo tržaški škof na zahtevo fašistov nanovo posvetil prai*>re Trsta, Gorice, Reke in Pulja, ki so jih po mnenju tržaških prena- Tega gospoda je treba predstaviti italijanski javnosti: »element, odkrito in znano nasproten italijanskim ustanovam in jeziku, pajdaš pobeglih nevarnih orjunašev (I), zaklet sovražnik italijanskih ka|nicitiov v Sv. Križu, ustanovitelj tajne šole za vojno proti državnemu jiziku in njeni kulturi, pri katerem s-j našli »niissule«, ki ga rabi pri običajnih peteiev onečastili jugoslovanski akademiki, ker so j obredih in ki veleva moliti za jugoslovans^-ga \ tožilec, ki seveda ne dela na svojo roko, razlaga jih nesli na jožefovo v cerkev Škof Kogar je na j kralja Aleksandra. (Gre za niolitvemk pri popot- konkordat. zahtevo prostovoljcev pristal |>od izjemnimi pogoji, danski službi božji, ki je pri nas v rabi in ei ga je p d__ H,7ft%orî«„» gt*urho 4 »K le .-il B l.ni ifinvl ki hi in niorntt {.minili kol rvrkvpni innnolvrnik i„ nrt/nnm innP.n. * r«T ЈЈИ1« uod pogojem, da se v listih objavi naslednja izjava: Ko je bilo dano škofu zagotovilo, da gre za korekten patriotični obred, ki se bo izvršil v strogo zakonitih mejah in ki ne bo imol nobenega drugega pomena, ki bi bil izven cerkvenega področja in bi se ne spodobil katoliškemu škofu — je Ni (škof) Izjavil, da rad blngoslovt mestne in deželne prapore odrešenih pokrajin.« »Piccolo« prinaša več odstavkov iz »visokole-tečega-. »Slovenčevega« uvodnika k proslavi 25 letnice škofovanja goriškega metropolita Fr. Scdeja, ter vprašuje, kje je tisto preganjanje, ki da ga mora se nadaljuje. V Hrvaški Istri so jeli e sodnijskim pregonom poverjenikov. Kakor »nio že poročali, je sodišče v Paainu obsodilo župnika Simeta Fruliča lz Grdega sela na 500 lir globe, ker je kot poverjenik Mohorjeve družbe za Istro delil naročnikom knjige. Običajna globn za nedovoljeno kolport.ažo je 20 lir. S tem je implicite obsojena institucija poverjeništva; velikost globe ima še poseben poudarek, ki znati, da hoče lašielovnko tajništvo uničiti Mohorjevo družbo z drakonskiml in neutemeljenimi obsodbami. Da gre stvar sistematično dalje, dokazujejo novejšo vrst.i iz Istre. Orožniki so prišli k nekemu poverjeniku (kmelu) istrske Moh. družbe na Buztščini. Zaplenili so mu vso domačo hišno nje, zvezano z velikimi težavami, z mnogim trplje-I njem prizadetega ljudstva. O krivicah, ki so se I dogajale, ne govorimo. Sele 1927 sta zunanja ministra Molov in Cafandaris po dolgih pogajanjih sklenilo sporazum, v katerem se vsaka država zaveže, izročiti emigrantom državne zadolžnice kot odškodnino za povzročeno škodo. Te zadolžnice bi morala vsaka država izplačati tekom 30 let. Sem spada še vprašanje bolgarskih vojnih reparacij. Lani se je tudi to vprašanje rešilo na konferenci v Haagu med Venizelosom in Burovom. Človek bi mislil, da so s tem izginile med obema državama vse zapreke za prijateljske odnose. Toda temu ni bilo tako. Pogaianja so se nadaljevala v Sofiji in v Atenah ter celo novembra meseca in še letos v januarju v Ženevi. Prišlo je enkrat do zelo napetega položaja tako, da je moral angleški zunanji minister Henderson osebno posredovati med Burovom in med Mihalakopulosom glede ureditve vseh spornih točk. Kaj zahtevajo Orki? Prvič so predložili račun za velikanske gozdove v Dospadagu in v Di-jovlcnu v Bolgariji, ki so bili last grških državljanov in jih je Bolgarija konfiscirala. Drugič zahteva Grčija odškodnino za vso škodo, ki so jo bolgarske čete v svetovni vojni napravile na grškem ozemlju. Tretjič je Orčiia izkopala neko že 25 let staro zahtevo po odškodnini za pustošenje, povzročeno 1906 v Anhijalo ob Crtiem morju ob priliki protigrških pogroinov. } Bolgarija odgovarja na prvo zahtevo, da je državni zakon podvrgel dotične gozdove agrarni reformi in da nima država nikakih obveznosti, ven- knjiiniro in njegov izvod letošnjih Mohorjevih dar pa da je prostovoljno pripravljena predložiti Obresti se nizalo Pred novim zn>žanjem obrestne mere za vloge Ljubljana, 27. marca. Danes ob 11 dopoldne se i« vršila v sejni dvorani Zadr. gosp. banke konferenca denarnih zavodov, ki jo je sklicalo Društvo bančnih zavodov. Namen te konference je bilo sklepanje o obrestni meri za vloge privatnikov pri bankah in ostalih denarnih zavodih. Konference so se udeležili: predsednik Društva bančnih zavodov gosp. dr. Ivan Slokar, oba podpredsednika gg. Avgust Tosti in Iianuš Krofta; za Hranilnico dravske banovin* ravnatelja dr. Božič in dr. Janko Kovanec; za Zvezo regulativnih hranilnic predsednik g. Pretnar (zastopal tudi Mestno hranilnico ljubljansko); za Zadružno zvezo v Ljubljani ravn. dr. Basaj; r.a Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani ravn. g Trček; za Ljudsko posojilnico v Ljubljani ravn. dr. Franc Kržan; za Kmetsko posojilnico v Ljubljani ravn. dr. Kersnik; za Hranilnico kmečkih občin v Ljubljani ravn. g. Vidic; za Kmetski hranilni in posoiilni dom v Ljubljani g. Poljanec; za Ljudsko posoji'nico v Celju ravn g. Jerič; za Hranilno in posojilno društvo v Celju g. Wagner. sojilnica v Mariboru. Predsednik Društva bančnih zavodov g. dr. Ivan Slokar je obrazložil stanje denarnega trga in izjavil, da je Društvo bančnih zavodov v principu že sklenilo znižanje obrestne mere s pridržkom, da se temu znižanju pridružijo tudi vsi ostali denarni zavodi, ki niso člani društva. Po temeljiti debati, katere so se udeležili vsi prisotni zastopniki dsnarnih zavodov, se je soglasno sklen:lo priporočiti svojim upravam, da se obrestna mera za vezane vloge priva'nll-ov zniža za (sedaj znaša 6'j%). Samo znižanje obrestne mere za vloge more zboljšati položaj celokupnega gospodarstva in dvigniti tudi državni kredit. Glede lega so bili vsi prisotni is'ega mnen|a. da se temu vprašanju posveti največja pozornost in da se zahteva v tem oziru najstrožja disciplina Kakor so visoke obrestne mere za vloge zn»--«enje težke bolezni v gospodarskem telesu, tako morejo samo nizke obresti za vloge prispevati k ozdravljenju in okrepitvi splošnosti in države. Vsi prisotni so izrazili željo, da bodo uprave knjig. Grozili so tudi njemu s sodnijsko ovadbo, ker je kot poverjenik razdelil to leto knjige med člane v svojem kraju. Tudi nekemu drugemu kmetu v Vrhu pri Buzetu so zaplenili domačo knjižnico. Poverjeniku so [»obrali 180 knjig njegove lasti. Na Goriškem so mrnogi duhovniki kot poverjeniki Mob. dru/be dobili policijski opomin. Tudi tnm se torej hoče s podobnimi sredstvi uničiti organizacija Moh. družbe. Svetovni kon're* sKa"too Stockholm, 27. marca. AA. Svetovna zveza skavtov bo imela od 10. do 21. julija t. 1. svoje četrto veliko letno zborovanje. Zborovanje se je i f„n je mnogo višji, kakor grški, zato bi ga Grčija stvar posebnemu sodišču. K drugi točki odgovarjajo Bolgari odločno zanikalno. češ, da je haaška konferenca Bolgarijo osvobodila vseh dajatev, iz-virajočih iz svetovne vojne, in da nima nobene dolžnosti delati izjeme v prilog grških oškodovancev. Na tretjo zahtevo odgovarja bolgarska vlada, da je že tako stara, da sta se obe državi med tem že dvakrat vojskovali in dvakrat sklenili mir, tako, da se po vsej človeški pameti to starodavno vpra- šanje mora smatrati za likvidirano.. Nesoglasje torej na celi črti. Kar je najhujše je, da Orčija trdovratno vztraja na svojih zahtevah zato, ker ona ne mara plačati velikanske odškodnine za bolgarske emigrante, ki so se naselili po izmenjavi prebivalstva v Bolgariji. Bolgarski ra- Mestna hranilnica mariborska je sporočila, ! vseh na sestanek povabljenih zavodov od"b-;|e te la se pridruži vsakemu sklepu, ki ga sprejmejo j sklepe, zavedajoče se svoje odgovornosti nr.pram vsi zavodi; isto tudi Spodnještajerska ljudska po- splošnim interesom. Predavanje „Bogoslovne Ahacfemi'e" Sinoči, v petek, |e predaval g. univ. prof. dr. Franc Lukman o »blagoslovu ognja in velikonočne sveče«. V prvem đelu Je predavatelj opisal obred blagoslovitve ognja in hvalospeva velikonočni sveči in v slovenskem prevodu podal vse molitve in vzneseni hvalospev »Ersultet«. V drugem delu je orisal zgodovino obreda blagoslovitve velikonočnega ognja, ki se je pričela v frankovski držaji najbrž zato, da bi izpodrinila poganski spomladni Volanov ogen|, ln se je pozneje razširila po vsej cerkvi. V tretjem delu je razpravljal o zgodovini obreda z velikonočno svečo. Začel se je sreHi 4. stol. najbrž v severni Italiji ali južni Galiji. S tem predavanjem je »Bogoslovna Akademija« zaključila letošnji ciklu*. Zagrebška vremenska napoved. Spremenljiva oblačnost, zmeren mraz, vetrovno. Dunajska vremenska napoved. Najprej menjaje oblačno, potem pa vedno bolj oblačno. Začasno nekoliko topleje. PauIHie v tndiii Lucknovv, 27. marca. AA. Pri včerajšnjih nemirih v Cawnporu je bi'o ubitih 112 oseb in 500 ranjenih. Demonstranti so napadli več Evropcev in ubili več oseb. Po ulicah križarijo angleške čete. Lokalne oblasti se pritožujejo, da ni dovoli vojaštva na razpolago. V mestu je uvedena najstrožja cenzura Železniške in brzojavne zveze s Cavvnporom so prekinjene. Gandhi je v Karachiju izjavil, da ostro obsoja le dogodke. Sanghaj, 27. marca. AA. Minulo leto so pobrali po šonghajnkih ulicah nad 36 000 trupel. Med temi je bilo 34 000 otrok. Rangoon, 27. marc» AA V okralih Thnrra-waddy in Inseln v Burni je bilo pri znd ljih bojih ubitih 28 upornikov. Včeraj so napadli policiisko postajo. Pri tem je bilo ubitih več upornikov. Vstaši so iz zased« napadli vojaškega zdravnika dr. Aiyarja in njegovo spremstvo Pri tem sta bila ubit« dva upornika. Zdravnik je bil hudo ranjen Vatikansko mesto, 27. marrn ž 23. mnrra Je umrl poelednji kHiionik Sveto Jeiunlo» kega kr pitola v Rimu Vilig. 2«. mana se je vršil svočan rok vi jem v cerkvi sv. Jerouim» vršilo v obliki tabora, na katerem bo sodelovalo 4000 skavtov iz vsega sveta. 1 aborenje bo na po- i sestvu Gunarsdorf pri Helfingborgu. Posestvo je j stavil lastnik na razpo'ago skavtom. Na zborovarje ' so pozvane vse skavtske zveze, članice svetovne 1 skavtske zveze. Zveze bodo sodelovale vsaka s 20 člani. Številne države se najavile svoje sodelovanje. Umor nad Kanalom ima t ub zensho ozadje SuSnk, 27. marca. O uboju finsnearja Raslel- i lija v Koprivišču pri Kalu nad Ka"aloin se j« do-gnalo, kot smo že poročali, da je bilo to la lovsko maščeva je. Kves'or Mo lest! v Go ici, ki je holel rada kompenzirala z več ali manj utemeljenimi protizahtevami. V zvezi s tem ie treba pripomniti, da je o priliki preseljevanja 6000 Bolgarov pozabila pravočasno predložiti svoje zahteve. V imenu teh ljudi Bolgarija tudi zahteva obljubljeno odškodnino ne sicer po besedilu pogodbe iz I. 1027, ampak v duhu s sporazumom. Orčija je enkrat predlagala razsodišče, toda Bolgarija nima veliko simpatij do take rešitve, ker smatra, da so njene zahteve take in pravno tako trdne, da razsodišče nima pomena. V tem trenotku je prišlo posredovanje angleške vlade, ki nerada vidi, da se konflikt zavlačuje. Henderson je Kot posrednik predlagal sledeče: vprašanje odškodnin iz tegi nap avili jugoslota ski političen zločin, je za pitstošenia v vojni nai hi prišlo pred arbitražno po že z ani metodi poslal med are;i a e la'te li i-g .ancga aretiranca provokateija. Ta je fantom dopovedoval, da se bodo na leoše izmazali, če vrže!o zločin na Or uno. Izvabil jim je torej iz avo, da sta jih dva orjunaška emisarja (Kamenšček in Hvala) nagovo.ila k dejanju. Na podlagi te izjave je kvestor razglasil v svet, da »se je vse pojasnilo«. Tedaj se je raznesel glas. da pride izjemno sodišče v Gorico in da bodo verjetno štirje fantie ustreljeni. Ni znano kak' nasprotni vplivi so preprečili sijajni aranžma. Govorice o prihodu iz emnega sodišča so potihnile in baje so aretirance že odvedli v Rim. Po zad jih vesteh je vpeljana nova preiskava na licu mesta. Glavno piičo dogodka (neko žensko) drži kvestor v ječi, da bi preprečil pričevanje. S tem nam je dan nov primer, kako si znajo goriški fašistični glavarji ustvarjati politične atentate, da pokažejo v Kimu, kako nevarna je njihova služba in upravičeni njihov! kazen ki pohodi. La-vorik je Ircba tem gosnodom, kaj zato, ako pri tem trpi ugled države. V senzacionalnem poročilu o izsleditvi krivcev kalskega zločina, ki je bilo sestavljeno na podlagi informacij goriške kvesture, je Fašistični tisk navedel »orjunaša« Kamenščka in Hvalo, ki da sta se mudila v Koprivišču tisti večer, ko se je izvršil umor, in da sla napad organizirala 1er nato zbežala. Nam pa je znano, da akademik Kamenšček lahko s pričami dokaže, da je tisti večer mirno spal v I jubl!an|, Hvala pa na druiii strani stalno biva nekje v Južni S.biif. Torej tudi ta »politični« atentat je šel po vodi, saj v njega političnost niti Tribunale Spéciale ne verjame. Briisel), 27. marca. AA. 7a bivania v Parizu je belgijski kral| Albert sprejel Charllnia Chaplina, ki j« pri njem ostal 20 minut razsodišče. Veljavnost 6000 bolgarskih reklamacij (prenozno vloženih) naj bi bilo predloženo razsodišču v Haagu. Grčija je ta predlog sprejela, Bolgarija se je nekai časa branila, vendar pa izgleda, da so nova pogajanja in nadaljnji lahni pritisk iz Londona v toliko uspela, da bodo vsa viseča vprašanja sporazumno med obema državama predložena nevtralnemu razsodišču. Tako se bliža koncu inučna zadeva, ki je zavlačevala konsolidacijo Balkana in odnira se nova veselejša bodočnost odkritosrčnega sodelovanja na tem itsodepolncm polotoku. Drobne vesti РеЧтаЛ, 27. marca. ž. Dr. Momïilo NinJič je izstopit u konzorcija »Vremena«. Iiontlon. 27. marca. AA. Spodnja zbornica je odklonila zakonski nučrt, da se prepove reklama za alkoholne pijače. Madrid, 27. marca. AA. Ker je bilo pri zadnjih nemirih ranjenih 30 dijakov, je dijaštvo proglasilo splošno stavko. London, 27. marca. kk. Peruanska vlada j« izjavila, da ne more plačati obresti državnih dolgov, ker potrebuje vsa razpoložljiva sredstva za tekoče izdatke. London, 27. marca. kk. Sir Josua Stamp bo vodil v Kanadi preiskovalno komisijo o žitni trgovini. Bruselj, 27. marca. AA. Belgijski kralj Albert »e |e snoči vrnil iz Pariza. Dessnu, 27 marca. AA. Nemška družba ».Tun-kers« je zgradila letalo, ki bo letelo v stratosfero 10 000 metrov visoko, s hitrostjo 1000 km na uro-Atlantski ocean bo orelelelo v enem dnevu. Kakšen naj bo 1ГЈ. Dima j, 26. marca. Nekdanji pristatši hivSe Hudičeve stranke nameravajo jiostaviti v Zagrebu lnonuiuentalcn mavzolej za pokoj nega svojega voditelja Stipico Radiča in obenem za druge heroje te bivše stranke. Ta mavzolej Iki bre/xhomno veljal ogromno vsoto denarja, ki jo bo /bralo hrvatsko ljudstvo. Gotovo nimamo nič proti temu, da tudi bivši radičevci slave spomin svojih voditeljev. Eno je pa značilno, da so to delo oddali tujcu — Italijanu in sicer v teli težkih in kritičnih časih, ko niti naš sivolasi vhulika nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič ne sme prestopiti italijanske meje, da obišče s-vojega tovariša goriškega škofa dr. Sedeja ter mu čestita k njegovemu jubileju. Ta s|K)inenik že izdeluje italijanski kipar Mario Petrucci, ki živi sedaj slučajno na Dunaju, rojen je pa Italijan. Bil je prvotno kamnosek, zidar in stukater, nato je študiral akademijo ter postal kipar. »Ta spomenik«, opisuje Petrucci svoj načrt, »zamišljen iz zemeljskega duha, zemeljske ljubezni in zemeljske teže, se dviga iz žitnih poljan na periferiji mesta, in žito. simbol kruli«, raste prav do najvišje višine spomenika. Radič «n.m se dviga s širokimi rameni iz njive, nkoraj neke vrste poljski bog. in okoli spomenika se širijo neskončna |>olja. Že obstoječi veliki ovalni holmec Ixxlo kmetje saimi izoblikovali za podstavek spomenika. Iz prsti in trave bodo napravili teraso, katere ena tretjina bo služila za peš- Dr. Franc Perne - 70 letnik Iz več vzrokov je prav in pravično, da se danes javno spomuimo odličnega vzgojitelja in učenjaka. Dolžni smo to najprej njegovi nešteti učenci. Vsi, ki so se šolali v letih 18D5—1914 na gimnaziji v Kranju in v letih 1914—1920 na I. drž. gimnaciji v Ljubljani, se bodo, ugledavši napis tega sestavka ter sliko, s srčnim veseljem in globoko hvaležnostjo spomnili svojega ljubega veroučit^ja, ki jih je s svojim izredno temeljitim bogoslovnim znanjem, še bolj pa s svojim prelepim zgledom in kristalnočistim značajem vodil na pot kreposti in srečnega življenja. &e danes, po toliko letih, priča njih prijazni na-smehljaj, če ga v Ljubljani, kjer živi v pokoju, srečajo, v kako lepem spominu ga imajo. — Pri ustanavljanju in izgradnji gimnazije v Kranju (začela se je jeseni 1895 z dvema razredoma) je bil rajnemu ravnatelju Josipu Hubadu desna roka; zlasti za lepo šol«ko kapelo se je naš jubilant uspešno trudil. V šolskem izvestju 1. 1907. je moral kot ravnateljev namestnik pisati posmrtnico svojemu ravnatelju in prijatelju Jos. Hubadu. Profesorji in Kdo ga bo dela! spomenik Govori se o Jugoslaviji pot, dTe tretjini bodo pa posejali z žitom. Velikansko stopnišče iz betona, okrašeno /. daritve-niini žarami, v katerih bo gorel zemeljski plin, vodi na teraso in k najvišjemu platoju spomenika. Ob pričetku stopnišča na levi in desni strani bosta dva ogromna ležeča kipa, dva kmeta, še kakor priklenjena na zemljo, zbujajoča se ter se dvigajoča na klic svojega voditelja. Na vrhu stopnišča, v polovični višini spomenika, bo oltar, v katerem bo ležalo v sieklenem sarkofagu na marmornat i h stopnicah truplo Rudi-ćevo. Ob gladki strani na levi in desni strani oltarja lio nekak panteon. Ves spomenik z. okolico naj bo nekaka socialna apoteoza polja in poljedelstva.« Zamisel je vsekako velika in lepa. Čudimo se le Hrvatom, da naroča va jo spomenik svojemu voditelju pri Italijanu, ko ima veudar med svojimi sinovi neivečjoga sootrebno za obramlm hiše, če bi pretila nevarnost. Dalje so prihitele na pomoč tudi |)ožarne hrambe iz Lcigna, Pameč in Sinart-na z. moštvom. Velika sreča v nesreči je bila ta, da je pihal severni veter in odnašal dim in plamen v nasprotno stran hiše v dolino, sicer bi prav gotovo postala žrtev plamenov tudi velika gradu podobna hiša, ki je krita z deščicami. Druga bivališča so l>olj oddaljena, zalo ni bilo nevarnosti za druga poslopja. Na kraju nesreče se je hitro nabralo mnogo ljudi. Vse poslopje je zgorelo v eni uri, le trarni so še goreli na zidovju, katere pa so gasilci z naporom izruvnli in zmetali dol, da so goreli na tleh in se s tem odstranila nevarnost prenosa požara na liiio. Streha je bila prej krita z deščicami in jo je lastnik še le lansko leto dal prekriti z. cementno opeko, kar ga je stalo 12.000 Din. Živino so reševalci polovili in jo zaprli v hleve sosedov. Sreča je tudi, da ima posestnik 5e precej krme hranjene v neki uti na travniku, sicer bi ne imel nobene krme več za živino in bi jo moral prodati. Proti štirim popoldne je pogorelo vse, tako, da so gasilci lahko zapustili pogorišče in odšli domov. Takega požara že dalj časa tukaj ne pomnijo. Pogorelčeva družina pu je bila predmet sočustvovanja. Lov za cerkvenim tatom Slovenjgradec, dne 26. marca 1931. Med vojno je bilo pri belem dnevu pokradeno v župni cerkvi Sv. Martina v šmartnem pri Slovenj-gradcu. Zato so od takrat naprej cerkev podnevi zapirali. Tako je tudi na praznik Marijinega oznane-nja 25. t. m. šel 10 letni organistov nečak Ivan Ver-delj okrog 4. ure popoldne kmalu po popoldanskem opravilu zapirat cerkev. Pri zaklepan ju je slišal v cerkvi ropot. Ker ga je bilo strah, misleč, da straši, je o tem molčal. Okrog 5. ure je šel organist Krpač sam gledat v cerkev, če je vse v redu. Ko pa je prišel v cerkev, je zagledal v cerkvi neznanega tujca, ki je prišel proti njemu. Organist je tujca vprašal, kaj dela v cerkvi in od kod je. Odgovoril je, da je doma nekje iz Št. Ilja in dn je v cerkvi spal. Ker pa se je tujec organistu le zdel sumljiv, ga je pre-iskal, a ni našel pri njem nič kaj sumljivega. Med tem je prišel tudi domači kaplan gosp. Horvat Štefan, da sta z organistom šla pogledat v cerkev, če je vse v redu, in našla, da so vrata v zakristijo nalomljena. Nato je Krpač takoj pričel zasledovati vlomilca in ga vjel kakega pol kilometra proti Turiški vasi in drugega, ki prodaja velike, in male petel.inčke prav poceni. Ta dva vzame seveda noč, zgodaj v jutru pa sta spet na mestu. — Višek življenja bo brezdvoma dosegla borza jutri na cvetno soboto, ko I bodo še vsi, ki se še niso oskrbeli butaric, oblegali ! borzo, >glihali« in kupovali. V nedeljo, l»o pa do-; poldne borza počasi j »opasti la. Popoldne pa bodo ' stale le še — «meti Gospodin je pozor! Dobre služkinje (in tudi natakarice) Vam nudi zavetišče v »Marijinem domu«, Komenskega ulica. ter obvestil slovenjgraške orožnike, da so prišli ponj. Kaplan Horvat je med tem še ogledal cerkev in našel, da je vlomljeno v nabiralnik, ki se je nahajal na glavnem oltarju in odnešen ves denar. Vlomilec je imel pri sebi škarje za obrezovanje sadnega drevja in železno klamfo. Škarje je, ko je videl, da ga zasledujejo vrgel v grm ob potu, klamfo pa je imel skrito v dežniku. Pri izpraševanju se » najprvo izdajal za Resinana Ivana, pozneje pa m spremenil v toliko, da se piše Zupan Andrej, i».-stojen v Begunje pri Radovljici. Pri osebni pie-iskavi so našli pri njem okrog 61 Din kovanega denarja, kateri je izvirni iz v cerkvi vlomljenega nabiralnika. Na ključavnici iu vratih v zakristijo je napravil do 50 Din škode. Vlomilec trdi, da je pred kratkim prišel sko« Nemčijo in Avstrijo iz Rusije, kjer je bil 1. loia. vjet in prišel potein pri Pliberku na Koroškem te* mejo v Jugo-lavijo in dalje skozi Ouštanj v Šmartno. Da bi bil vlomilec prišel iz. Rusije je neresnica, ampak Rusije najbrž še nikdar videl ni, kar se je izkazalo na licu mesta, ko so poklicali k njemu nekega Rusa, ki je ostal od vojne v Šmartnem, da je govoril ž njim rusko, ta pa ni znal govoriti. Vlomilec je mislil, da je brez skrbi, in da lahko že podnevi začne s svojim poslom in izgine, pa se je pošteno zmotil. Na vlomilskem orodiu, ki ga je nosil seboj, je spoznati, da mora biti že star grešnik in da je moral že po raznih krajih izvršiti več vlomov in tatvin, kar bo pokazala preiskava. Vlomileo je bil aretiran in izročen sodišču. 9iai pravile 9 V velikim zanimanjem tem prelistal »Pravilnik za izvršenje popisa prebivalstva, poljedelskih gospodarjev m domače iivine v kraljevini Jugoslaviji dne 31. marca 1031. lela*. Ta popis bo zahteval ogromno delo, a lo se bo izplačalo: Bomo vsaj uradno zvedeli, koliko nas je, koliko je naše zemlie. ko-koliko Ia zemlja donnša; zvedeli bomo ludi, koliko je v Jugoslaviji irebičkov, teličkov, osličkov, pre-šičkov, kozličkov, pa ludi koliko konj, volov, bikov, oslov, kozlov itd. To je vse v redu. Obstal sem le pri obrazcu 2: Popisnica. Tam se glasi 11. vprašanje: »Narodnost (ali je juaoslovenska, ako ne, katere druge narodnosti)•*. »Navodilo za izpolnjevanje popisnice (obrazec 2)* pravi k lemn vprašanju: Ako narodnost ni jugoslovanska, treba točno označiti ono narodnost, kateri Ia oseba pripada n. pr. nemška, madiarska, turška itd* Gospod urednik, prosim, povejte mi. katero narodnost naj kol Slovenec navedem zase, oziroma kdo svada k jugoslovenski narodnosti? Ali morda vsi Slovenci, Ilrvati in Srbi? Ako lo. kako naj odgovorim na 12. vpmšanie: Materinski jezik? Ako v Jugoslaviji ni več Slovencev, Hrvatov in Srbov, potem ni več slovenskega, hrvaškega in srbskega jezika, ampak samo še jugoslovenski. Ali se mora Ia jezik navesti? Potem pa glejte, da tudi Vi čimprej prekrstite svoj cenjeni list v »Jugoslovana . 111 prav škoda je, da smo na praznile sv..loiefa molili za preganjane Slovence in Hrvate v Italiji iu ne za »laške Jugoslovenet. Če bomo natančno vedili. koliko imamo v Jugoslaviji Nemcev, Madiarov, Turkov, Judov, Ciganov, ali bi ne bilo zanimivo vedeti ludi, koliko je pravih Srbov, koliko Hrvatov in koliko Slovencev? Kaj pravile gospod urednik? Žalostna 75 letnica starega organista Stari tre ob Kolpi. V noči od 9. na 10. marca jo pogorela lesena hiša šl. 3b v Starem trgu ob Kolpi, v kn-teri je imel dosmrtno stanovanje z. ženo bivši organist Faeiter Franc, rojen, v Cerkljah na Gorenjskem I. 1456. Hiša ni bila njegova, zatorej tudi ni bil zavarovan. Ogenj je nastal gotovo po zlobni roki, ker sta priletna zakonca usodni čas pri oddaljenem sosedu rtižil« koruzo in v peči ni bilo ognja od opoldne. Zato tudi ni bilo mogče rešiti nobene reči. Ogenj mu je uničil ves skromni živež: koruzo, krompir, zelje, repo, sadje, obleko in pohištvo. Žalostni ImxIo letos Velikonočni prazniki za bivšega organista, ki je skoraj 50 let orglal in pel veselo Alelujo v cerkvah, kjer je služboval. Mož nima nobenih svojcev, zato je v pravem pomenu besede siromak, vržen na cesto brez vseh sredstev, vreden milostne jiodpore! Za siaro že.ezo 5 mesecev Ljubljana, 27. marca. Pred malim senatom sta bila danes zaradi tatvine litega železa v teži 135 kg in v vrednosti 130.50 Din obsojena Avgust T. na 5 mesecev strogega zapora in À. C. na 2 meseca. S prostora tako-zvanega slepega tira je Avgust T. odnesel iz vagonov staro železo, ki je bilo last Strojnih tovarn in livarn. Drugi obsojenec pa mu )e pomagal železo odpeljati na vozičku, da bi ga prodal pri Panhol-zerju. Dva detektiva sta ju zasačila in odvedla z vozičkom vred na stražnico. Tatvina je bila izvršena 3. marca popoldne. Tretji obtoženec C. je bil oproščen. A. C. je prosil za milostno sodbo, ker je bil prišel pred nekaj dnevi iz zapora in ni mogel najti dela. Oba sta bila že nad 10 krat pred-kaznovana zaradi tatvine. Čeprav je bila vrednost neznatna, je bil za sodbo pristojen mali senat, ker je bila tatvina izvršena na prostoru, namenjenem javnemu prometu. Oba obsojenca sta kazen sprejela. Drugače sta dobra znanca ljubljanskih zaporov. — Pri številnih težkofah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef«-grenčica najboljšo olajiavo. Spričevala klinik za žens e bole/.ni dokazujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josel«-voda posebno pn porodnicah z izborn i m uspehom. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerljah in špecerijskih trgovinah. Kamnth Društvo »Kamnik« priredi v nedelio non. ob štirih lepo igro: Žrtev snovedne molčečnosti. Nastopa 33 oseb. — Vstopnice v predprodaji pri g. K. Albrechtu. K nesreči, o kateri emo poročali včeraj, smo prejeli naslednje pojasnilo: G. trgovca Žargijji ne zadene pri nesreči prav nobena krivda. Vozil je čisto počasi po klancu navzgor, ko je nenadoma opazil, da je gdčna K. hotela iti tik ргм1 nvlwno-bilom čez cesto, kljub večkratnemu delgotralnemu signalu. Gospodični je spodrsnilo in je padla tik pred avtomobil. G. Žargi je takoj ustavil avtomobil. ki je zadel gospodično samo nekoliko z odbijači, ko je že ležala na tleh Gospodična je takoj sama vstala in odšla proti domu. Tudi gospodična sama je izjavila, da pri tej nezgodi ne zadene g. Žargija nobena krivda. Zdravstveni znstop je votiral 12.000 Din za nabavo rešilnega avtomobila. Županstvo mestne občine je dovolilo, da se bodo vodovodne pristojbine plačevale v štirih obrokih. In sicer bodo v to svrho vsi hišni posestniki prejeli I. aprila položnice za prvo četrtletje. Prosi se, da plačilci plačajo takoj svojo pristojbino — sicer stranki stroški narastejo — občini pa se naloži nepotrebno delo iztirjevanja. Pristojbine se plačajo za vsako pipo. negiede ali jo lastnik uporablja ali ne. kdor pipe ne uporablja, mora to pismeno čimprej naznaniti županstvu, ki pošlje svojega instalaterja. da pipo demontira. Potem se bo šele odpisala vodna pristojbina za dotično pipo. TrbovVe Razstava udeleženk tečaja ženske domače obrti na meščanski šoli bo v nedeljo, 29. marca. To bo obenem tudi zaključek tečaja. Voda podira na cesti proti kopališču betonski most. Že lansko leto je na tem mestu j voda spodjedla betonski zastavek, ki so ga j delno popravili. Sedaj pa se je zopet udrla škar- [ pa, ki je vezana Z mostom, tako da se že podira most. Poprava je nujno potrebna. Bata je odprl svojo prodajalno čevljev. Izmišljene govorice. Nekateri raz.na^ajo vesti, da so odborniki Društva za varttvo otrok in mladinsko skrb za tvoje delovanje honori-rani. Te govorice niso resnične. Funkcije odbornikov so častne. Lfnbffoîsu Razširjene lavne razsvetljave Ljubljana, 27. marca. Med programom, ki si ga je postavila mestna elektrarna za letos, je posebno važno razširjenje javne razsvetljave. V mnogih ulicah in cestah bodo zažarele nove električne luči. Predvsem bo izboljšana javna razsvetljava na križišču Dunajske in Bleiweisove ceste. Tam bodo postavljene tri nove obločnice, kar bo veljalo 20.000 dinarjev. Nujno potrebno je tudi izboljšanje razsvetljave na Alasarvkovi cesti. Prostor pred kolodvorom se bo najprej razsvetlil s plinskimi lučmi. Pozneje, ko bo cesta povsem zasinana, pa bo mestna elektrarna dala postaviti tam 29 visokih električnih kandelabrov. Stroški za teh 29 kandelabrov bodo znašali 275.000 Din. Ena najlepših ljubljanskih cest, to je Bleiwei-sova cesta je bila dosedaj bolj slabo razsvetljena. Letos se bo javna razsvetljava na tej cesti znatno zboljšala Seveda bo to velialo lep denar, do 245.000 dinarjev Razsvetljava pa bo izboljšana na tej cesti od Rimske do Gosposvetske ceste. Izboljšana bo letos tudi razsvetljava na vsej Erjavčevi cesti, kar bo velialo do 56.000 Din. Prav tako bo izboljšana razsvetljava v Gregorčičevi ulici in v Gradišču, kar bo skupno zneslo 104.000 Din. Skupaj bo veljalo vse izboljšanje javne razsvetljave v Ljubljani okoli 700.000 Din. Letos namerava mestna občina tlakovati več cest, o čemur smo že poročali. Mestna elektrarna bo morala zaradi tega tlakovanja preložiti mnogo kabljev, obenem pa napraviti zanje betonske cevi po novo tlakovanih cestah. Za ta dela bo morala mestna elektrarna žrtvovati 561.000 Din Seveda bo treba tudi letos položiti mnogo povsem novih kabljev in zgraditi vsaj eno, če ne več novih transformatorskih postaj, kar bo skupno veljalo mestno elektrarno okoli enega milijona dinarjev. Pri tem pa še niso upoštevani stroški, ki bodo nastali z deli, ko bo treba nadaljevati razširjenje električnega omrežja za javno razsvetljavo po mestni periferiji. Vsekakor je treba mestni elektrarni priznati, da zadostno skrbi za javno razsvetljavo v našem mestu, čeprav gre to izključno le na njen račun in ne na račun mesta. Pri kaši anu in bronhijalnein katarju semo KRESIVAL Britvica za vsako kožo! Tudi 7a na'obćutHivejšo kožo breznogojno zanesljiva — Dobi se povsod — Razoro-da'alci naj se obruča o na fiustav Husser & Sohn, Wten VII, Kichter-gasse 10. Gospodinjski tečaj pri Sv. Krivloiu v L ub rani Na praznik, dne 25. marca se je vršila v prostorih prosvetnega društva pri Sv. Krištolu čajanka, s katero se je zaključil gospodinjski tečaj, ki ga je vodila strokovna učiteljica gospa Ljudmila Svetelova. Tečaj se je pričel 2. decembra lanskega leta in ie trajal štiri mesece; predavanja so se vršila vsak torek zvečer in so traiala po eno do dve uri. Priglasilo se je k tečaju takoj v začetku kakih 25 gospa in gospodičen iz okoliša Sv. Krištofa; to število je pa med tečajem naraščalo od tedna do tedna, tako da je štel tečaj ob zaključku 60 udeleženk. Temu se ni čuditi: gospa Svetelova ni samo strokovno izvežbana prvovrstna moč, ki se je pri- firavliala za svoj pokiic na odličnih strokovnih šo-ah doma in v inozemstvu, ampak je znala tndi tako zanimivo in prikupno predavati, da so tečanice vsak teden komaj čakale torka. Da so bili uspehi tečaja trajnejši, je gospa voditeljica po vsakem predavanju dala na razpolago tudi lepo sestavljena navodila za kuharico, kako se pripravljalo jedi, o katerih je bil govor med predavanjem; ta navodila je razmnožila gospa Zinka Tattova, tako da je vsak teden dobila vsaka udeleženka tudi »skripta» z natančnimi navodili za kuhinjo Predavania so bila samo teoreiska, ker se praktičen gospodinjski tečaj v sedaniih 7elo skromnih dnlštvenih prostorih ni mogel vršiti pokazalo se je pa, da dosegajo tudi taka predavania ob spretnem vodstvu prav lepe praktične uspehe. Dostavimo naj še to, da je gospa Svetelova vodila tečaj povsem brezplačno in na lastno iniciativo ter tako podala lep primer Ijudsko-prosvetnega tlela v najlepšem porn-nu bpsede. Kakor čujemo, bo gospa v jeseni nadaljeva'a svoj te-čai, na kar že sedai opozarjamo gospe in gospodične iz okolice Sv. Krištofa. * 0 »PH VanelH- je ime Pr', katero te spisal P. K. 7akra!*ek in k*»r-n d p~>4»i*ni ods-k 1 pri Sv. Krištofu v rede'jo zveïer ob pol o*mih. Vsi. ki so jo zadnjič videli, so edini v so IV da je to najlepša igra te sezone. Pridite jo pogledati Ka bo dane*? L'ndskl kino Glince: Ob 8 drama »Cela ' sestra.. Drama: »Tri:e va?ki svetniki«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opeia: »Diiak prosjak«. Red A. No'no sluibo ima a lekan i: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9 in dr. Piccoli, Dunajska cesta 6. 0 Dr. Vilhn v s'a is'ičnem k'ubu. Jutri, v nedeljo ob pol 11 dopoline bo predaval predsednik Mednar. o lbora nar. manjšin, dr. Jos. Villan, o »Raznolikosti narodnostrega vprašanja v Evropi«. Predavane spada v ciklus piedavan, ki jih prireja Slavistični klub DSFl- v dvoiani Filharmo-nične tlružbe na Kong.esnem trg i in je b^ez vstopnine. Spričo važnosti problema in ugleda g. predavatelja se pričakuje velik obisk 0 Na Dmïjsk ce ti je postalo v za'njem času zelo živahno Skupine delavcev so pridno na delu ker kopliejo zdaj tamkaj velik kanalizac jski jarek, hkrati pa nasipajo ter z valiar em utrjujejo Dunajsko cesto. Z nasipaniem so prišli že do Linhartove ulice, delo hitro nap,eJule, cesta je zdaj lepo glauka primerno napela, vse jame so zginile. ZJaj se voznikom smeje samo od sebe, avtomobi-lisiom tudi, vožnja po prenovljeni cesti je prijetna, brez ntva.nosli, vse drugačna, ko preie po neštetih jamah in kolan:ah. Ce bo delo tako hitro napredovalo, bo kmalu vsa ccs.a do Ježice pravi eldorado za naše avtomohi4?te, kar se po tolikih letih jeze seveda tudi spodobi. — Piav tako hitro gre s kopanjem jarka za kanalizacijo. Zdaj polagajo v dno jarka že cevi ki imajo pol metra v obsegu, 6 metrov globoko Vsa dela izvršuje mestna občina v lastnem delokrogu ter zaposluje pri tem kanalu 43 delavcev, © Tiiie pones:e'enci Precej hudo in nevarno se je poškodoval pred včera šn im popoldne 35 letni Franc Raar iz vasi Lazi-e 4 v občini Žužemberk. Ta se je po nes e~i tako močno sunil z dletom v levo oko, da si ga je resno poškodoval. — 3 letna hčerkica posestnice Francka Zupanova, iz Dolskega pri Ljubljani, je pied sinočnjim srebala doma mleko. Mleko je bilo pevroče dekletce pa prehitro pri srebanju, tako, da si ga je razlila po glavi. Otrok je dobil občutne opekline — Pri prevažanju mrve se je včeraj pripetila težja nesreča na Brezjah pri Dobrovi. Popoldne so vaščani vozili seno, vrv pa se je na vozu pretrgala in spustila žrd. Ta je udarila 25 letno dekle Franco Ur-bančič močno po obrazu. Dekle si je poleg ostalih poškodb tudi prebilo ustnice. Vsi trije ponesrečenci se zdaj zdravijo v ljubljanski bolnišnici. O Znamenje časa. V današnjem stoletlu se izobražujejo vsi stanovi in se na ta način hočejo izmotati iz vseh številnih kriz, ki davijo zlasti nižje sloje. Hvalevredno je, da so se vzdramile takoj |>o prevratu že tudi služkinje ki so v sveji organizaciji Poselski zvezi hotele ne samo stanovskega tvojega zboljšanja, ampak tudi tvojega duhov- ЈЦЈ1Ж1ЦЈМЦМ1Ш11ЈЈЖ1Ш1 лиш nega razmaha. Kaj vse zmore organizirana moč in zavednost so služkinje pokazale v svoji zadrugi Služkiniski dom ki je brez hvalisanja in kričavega bobnanja vršila svo;e karitativno, socialno najvažnejše delo — skrbela za zavetišče brezposeln m in bolehnim. Da pa služkinje i same zase poskrbe in da se seznanijo s socialnimi problemi svojega stanu in sedanjega časa, so si zamislile nedeljska predavanja, ki iih tudi pridno posečalo. Zlasti je zanimalo predavanje gdč. Lebaijeve: Poklic služkinje. Nadel evai je tega predavanja bo v nedeljo 29. t. m. ob 3 popoldne v dvora-i Rokodelskega doma. O Vsa usm'ljena srca prosi Vincencijeva konferenca na ljubljanskem Gradu, naj ji pomagajo obdariti za veliko noč siromašne otroke in družine na Gradu. Darove sprejema uprava »Slovenca«. © Poceni blago iz trgovire. Neka Ivanka B., zelo prebrisana, a nepoštena Trnovčanka, je ta mesec poskušala priti na prav cenen način v trgovini do blaga. V trgovino Ivana Jelačina na Krakovskem nasipu je pred tremi tedni prišel neki 13 letni fantiček z listkom, na katerem je bilo naročilo za špecerijsko blago. Podpisano pa je bilo ime neke stalne odjemalke v tej trgovini V trgovini so poznali to ime in so brez pomislekov zaupali fantičku blaga za 411 Din. Pred dnevi pa s!a se v tej trgovini zopet pojavila dva dečka in zahtevala z enakim naročilnim lis'kom, s podpisom prav iste odjemalke blaga za 800 Din. V trgovini pa se j m ni zdelo to naročilo po vsem v redu posebno ker ima podpisana odjcmalka knjižico, na katero jemli« blago. Kupovalka bi morala blago naročiti s kniižico. Zato so v trgovini poklicali stražnika. Ta je oba fantička ostro zaslišal in ugotovil, da je fanta poslala v trgovino omenjena Ivanka B. s Trnovskega pristana, ki si je hotela na tak goljufiv na'in priskrbeti špecerijskega blaga. Prva zvi:ača se ji je posrečila, druga pa ne. © Velika racija. Dne 25. marca z utraj je policija napravila v nekem zakotnem prenočišču v rlorjanski ulici veliko raci o. Policija je aretirala naenkrat kar 22 sumljivcev. Nobeden od teh ni nikjer zaposlen. Vsi pa pravijo, da ne morejo dobiti dela niti zaslu-ka Pripomniti pa je, da sedaj, ko je v I jubliani toliko gradbenih del, ko gradijo cestno žcleznico in so pričeli z regulacijo Ljubljanice, ni več one brezposelnosti, kakor je bila kdaj prej. Vsaj med težaki ne. Toda potepuhi ne marajo te-: žaškega dela in si nikakor nolejo preskrbeti zaslužka, čeprav so jim razmere v Ljubljani prav do-I bro znane. Rae živijo od slu'aj^ega zaslužka, od I l era'enja in od sumlilvih noslov. Pri težaškem delu pa vidimo samo kmetske fante, ki so najbrže : bolj porabni za delo kakor pa ti ljubljanski potepuhi. Policija je uvedla najstrožjo kontrolo proti ; takim potepuhom, ki se klatijo brez posla po llub-! ljanskih uli-ah in beračijo ter kradejo po hišah. 0 Oškodova > brezposri i. Pred dnevi se je ' podal 18 letni fant Alojzij J. iskat dela na llov.co. : Spotoma se mu je pridružil drug neznan fant, nakar sta šla skupaj iskat delo V Rudniku s'a spra-j vila svoje orodje in obleko in odšla v Ljubljano. ] lu pa se je neznanec poslovil od Aloizija. Zvečer se je Alojzij J. vrnil v Rudnik in hitel tam vzeti svoj ovoj z orodjem in obleko. V gostilni pa so mu povedali, da je njegov spiemljevalec vsel oba ovoja. Alojzij J. je oškodovan za približno tOO Din. © Tri tatvine koles. Komaj se je pričelo lepo vreme, že so se tatovi koles vrgli z vso silo na svoje nepošteno delo. Sezona več ih kolesarskih tatvin se je pričela prav lepo. V Ljubljani so bila namreč ukradena v enem samem dnevu tri kolera. Prvo kolo je b lo ukradeno na Dolenjskem mostu in je bilo vredno 'iOO Din, drugo kolo je bilo ukradeno izpred Šentpeterskc'a župniš?a in je bilo vredno 1Г09 Din, tretie kolo pa e bilo ukradeno iz neke viške gostilne. To kolo je bilo vredno 2500 dinarjev. Jesenice Na praznik Marijinega Oznanjenja se je v Kre- I kovem domu vršila proslava materinskega dne ; Kljub temu. da je tovarna KID obratovala v pol-I nem obsegu, je bila obširna dvorana polna občinstva iz vseh stanov. Vrstile «o se dek'amacije, ki so vse opevale našo slovensko mater. H koncu pa so članice dramskega odseka poskrbele zn razvedrilo. Zelo je ugajala kratka dvodejanka »V boj za mamico«. Primorci 1 V nedeljo 29 marca ob 16 sestanek v gostilni Peklar. Predaval bo prof. dr. Cermelj. Pridite vsi z Jesenic in okolice! Prečna Zelo prisrčno slovesnost smo imele na praznik mn ere v cerkvi in v dvorani. Mladina nas je razveselila z lepim petj-in in ljubkimi primernimi prizori v vezani in nevezani besedi. Naše marljive učiteljice so imele z malimi otroci precej truda, eln so jih naučile lepega nastopa z neklamacijnmi. V igri »Kartenšlogariea« smo videle, nn kakšen način znajo »ïlogarice« ljudi I varati. Bilo je mnogo tlo solz ganljivega in tudi veselega v celi prireditvi; v govoru je bilo po-: vedanoga, kar predvsem mater pri negovanju otrok tiče. Vsem, ki so ini"li s prireditvijo 1 opravka, smo matere Lz srca hvaležne. □ Višji državni pravilnik dr. Janfič odhaja. -Danes odpotuje uu svoje novo službeno mesto v Belgrad višji državni pravdnik pri mariborskem okrožnem sodišču g. dr. Ivan Jančič. Podeljen je začasno k tnmošnjeniu kasactjskemu sodišču v svrho organizacije višjega državnega pravdništva v Belgradu in državnih pravdništev v belgrajskem okrožju. Kakor znano se s 1. aprilom t. 1. na podlagi novega zakona uvedejo tudi na področju bivše kraljevine Srbije državna pravdništva po vzoru naših državnih pravdništev 1er je imenovanje višjega drž. pravd-tiika dr. Janč čn na novo službeno mesto s tem v zvezi. Nadomešča ga za njegove odsotnosti državni pravdnik dr. Hojnik. Višjemu drž. pravdniku, ki si je z ljubeznivostjo, koncilinntnostjo in strogo pravičnostjo ter vnetim sodelovanjem v številnih mariborskih kulturnih in narodnoobrnmbnih društvih pridobil vsestransko najtoplejše simpatije, želimo ob njegovem začasnem odhodu na novo službeno mesto najlepših uspehov in skorajšnjega povratka v Maribor. a □ »Maribor« v Belgrad. Škratek tiskarski je pokukal v stolpec in si privoščil malo šale. èel je in pretvoril 1. maj v 1. april. Slovensko pevsko društvo Maribor napravi izlet v Belgrad, združen s koncertom v ožjem krogu, dne 1. maja t. 1. □ Razstava moderne franeoske grulike in knjige v mali unionski dvorani je odprta dnevno od 10. do 17. ure. □ Zflruž< nje jiaznišknga osobja kraljevine ,'ugo-slavije ima jutri ob pol 10 v gostilni Dalmacija nn Krški cesti svoj redni občni zbor. Občnega zbora se udeležijo delegati iz cele države. □ Nočno lekarniško slnfcbo ima prihodnji teden VlndoviČeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici. □ »Monte^Kni-lo« oživel. Pričelo se je tam v »centrali« in »podružnici«: re, kontra itd. Za 25 in 50 para. Kibicev čezdalie več. □ Mar.borskc gosjiodinje so včeraj prav živahno povprr.ševale na ribjem trgu. Ribje zaloge je bilo veliko na razpolago. Prodajali so sardelico po 18, sipe po 36, morske jegulje 18, »arenki« pa 4 Din za komad. □ SSK Maraton. Težkoatletska sekcija bo Imela redni trening ob torkih in četrtkih od 20. ure naprej na Livadi. Prvi trening prihodnji torek-. — Treninc nogometne, rokometne in lahkoatletske sekcije vsak popoldan na Livadi. □ Vlomilska emola. V noči na petek so se prikradli svedrovci v ravnateljsko pisarno na ženskem učiteljišču in trgovski akademiji. Vrata so odprli z vetrihom, pretaknili vse kote, denai pa pustili pri — miru. ker ga ni bilo. Smolasta svedrovČadt П 0:14. V policiiski malki je stalo včeraj: 0 aretacij, 14 prijav. Pobolješevanje na inaribor-sktsni dnu ali — slabi datumi? Za Velikonočne praznike priporočite svoio trgovino najuspešnej ■ v »S'ovencu- Pvtrudite se v našo podrnžn co, k er dobile vsa potrebna navodila tp primeren oglas. □ Z ozirom na ljudsko štetje bi glede na podatke o narodnosti in materinem jeziku opoporili občinstvo na popisalčevo dolžnost, da opozori siran-ko, na čl. 4 pravilnika, ki zahteva »vestne in resnične izjave«. Glede navedbe materinega jezika velja, da je materin jezik tisti, ki se ga je kdo kot otrok unjprej učil, ki ga je govorila njegova mati, ali pa, kier mati ni bila moževe narodnosti, jezik, ki ga je govoril oče. Nikakor pa ne more veljati za materin ezik tisti jezik, ki se ga je kdo pozneje šele naučil v šoli ali prišedši v mesto v službo. □ Smrtna kosa. V starosti 55 let je umrl vpo-kojeni kapetan Jakob Cakš. Pogreb bo danes ub IG iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Po-brežiu. Svetila mu večna luč. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! □ K nocojšnji krstni predstavi R. Reharjevega »Učiovečenin« pridejo iz Zagreba ugledni to mošnji kritiki in pisatelji dr. Ivan Nevistič, dr. Slavko Batušič, Slanko Tomašič in K. Mesarič, iz Ljubljane pa Iiadivoj Peterliu Petruška, glavni urednik Jugoslovana A. Železnikar in Ludovik Mrzel. □ Na Aleksandrovi cesti fi (Knjižnica Prosvetne zveze) naročite lahko v naši podružnici ogla.-e in inserate. Istotam lahko opravite vse posle, v kolikor se nanašajo na upravne zadeve. □ Mariborsko gledališče. Drevi krstna prelistava K. Reliar evega »Učlovečenja«. Predstavi prisostvujejo poleg avtorja tudi številni kritiki iz Zagreba in Ljubljane. — Jutri zvečer gostujeta v »Prodani nevesti« belgrajska operna priinndona i Žaludova in znani tenor Zdenko Knittl. , □ Sodili bodo pri jutrišnjih nogoin. tekmah: pri dopoldanski med rezervnim moštvom SSK Ma-. ribora in SK Ropida g. Jančič, pri prvenstveni obeh prvih moštev Maribora in Rapida pa g. Der-žaj iz Ljubljane. Dopoldanske na Mariborovcin igrišču v Ljudskem vrtu, popoldanske pa na Rn-pidovein igrišču. — Gross country za prvenstvo Maribora prične ob 11 s startom in ciljem na Ra-pidovem igrišču. □ V samostanu šolskih sester ponovi jutri naraščaj Jadranske straže ob 17 igro ».leftejeva hči«, ki jc pri prvi vprizoritvi dosegla tako lep uspeh. □ Zaključek gostilnièarske nadaljevalne šole bo na svečan način danes ob 'M 12 v »Vesni« Zaključek je združen z razdelitvijo spričeval in slavnostnim obedom. Govorili bodo poleg zastopnika banske uprave predsednik Zveze gostilničarskih zadrug, Tujsko-promelne zveze, Zavoda za pospeševanje obrti in drugih korporacij. □ Potegavščina s perzijskimi preprogami. Pri ravnatelju ormoške hranilnice Janku Grivcu sta se lani zglasila Rama Ramič in Bimbašić ter ga zaprosila za posojilo v znesku 10 000 Din in mu zastavila kot protivrednost štiri velike preproge, med temi tudi dve perzijski, katerih vrednost je znašala 20 000 Din. Možanca sta se čez nekaj časa vrnila in takoj izplačula ravnatelju Grivcu 10000 dinarjev proti vrnitvi preprog, češ da sta našla nekoga. ki jima bo preproge kupil. Ni minilo dolgo in sta se možanca zopet pojavila v posojilnici. Zastavila sta ravnatelju zopet štiri zložene preproge, dvignila elenur in šla. Ko so preproge razloževali, pa se je pokaznlo, da so to čisto druge preproge, ki niso več vredne kakor 4090 dinarjev, včeraj jo o zadevi razpravljalo tukajšnje okrožno sodišče. Razprava pa se ie v svrho znslišania novih Drif preložila. KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE: Dnevna kronika Koledar Sobota, 28. marca: Janez Kapistran; Sikst III., papež. No ui grobovi + V Ljubljani je umrla včeraj popoldne ga. Nežika Potokar. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 4. Blag ji spomin! Preostalim iskreno sožalje! Osebne vesli = Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so adrejeni za poveljnika smederevske čete dunav-skega orožniškega polka orožniški kapetan I. razr. Davorin Mavrič; za poveljnika sarajevske čete drinskega orož. polka orož. kap. L razr. Ferdinand Polak; za poveljnika tuzlanske čele drinskega orož. polka orož. kap. I. razr. Lovro Boneti; za vršilca dolžnosti poveljniške šole za vodje patrulj in po-skušne orožnike primorskega orož. polka orož. kapetan II. razr. Mirko Podgornik; za poveljnika an-drijevaške čete zetskega orož. polka orož. kap. I .razr. Vladimir Miler; za poveljnika šole za vodje patrulj in poskusne orožnike savskega orož. polka kap. I. razr, Pavel Sturm; na službo v štab vrba-škega orož. polka — za pravne posle, orož. kap. I. razr. Slavko Plevelj; za vodnika peli. polka kraljeve garde peh. podporočnik Vicko Hraste in za zdravnika 52. pešpolka sanitetni poročnik dr. Janez Gantar. SEOprfflA 2--3 AKT IN-dražeje zvečer blago normalno izpraz n cnje zjutraj. Vsebina škatlje za Din S'— zadostuje za 4—6 krat. Dobe se v vseh lekarnah. Ostale vesti — Voščila za velikonočno praznike in druge priložnostne oglase, ki naj sc objavijo v letošnji velikonočni številki, sprejema oglasni oddelek v Ljubljani do najkasneje 2. aprila opoldne, vse naše podružnice pa le tlo 1. aprila. Vabimo cenjene trgovce, obrtnike in zadruge, da čimpreje naroče zadevne oglase. Zn pravilno izvršitev prepozno dospelih naročil žal 110 moremo jamčiti. — Sattncrjevo kantato »Oljki« ponovi pevski zbor Glasbene Matice jutri na cvetno nedeljo ob 3 popoldne v Unionski dvorani. Sodeluje cclotni koncertni ansambl kakor pri prvi izvedbi, pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča s solisti gg. Majdi-čevo, Vedralovo in Križajem. Opozarjamo na ta koncert. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. — Izlet Jadranske Straža na morje. Jadranska Straža oblastni odbor v Ljubljani, naznanja svojemu članstvu, da so vse priprave za izlet dovršene. Izlet se bo vršil v obliki okrožnega potovanja okolWotokov Krk in Rab mimo 17 letovišč severnega Jadrana. Jadranska plovidba je v posebnem zaupanju in naklonjenosti oddala našemu izletnemu odboru v najem svoj največji in najele-gantnejši salonski izletni parnik »Triglav«. Za potovanje je radi posebne udobnosti in ugodja namenjen samo I. razred. Hrana na parobrodu vseskozi table d'hote, prenočišča kakor v prvorazrednih hotelih s prvorazredno hrano. Odhod iz Ljubljane je na binkoštno soboto, dne 23. maja t. 1. z večernim dolenjskim vlakom ob 19 v posebnih vagonih in traja do srede 27. maja t. 1. zjutraj. V ceni 050 Din za osebo je vračunjena vsa vožnja (z vlakom, po morju s parnikom in jadrnicami, z avtomobili) vsa prehrana in napitnina razen pijače, ako ni ta v programu omenjena. Znesek 950 Din je vplačati takoj ob prijavi. Prijave se zaključijo dne 5. maja t. 1. Prijave in informacije daje: Izletna pisarna Jadranske Straže, Ljubljana, Vogelna ulica : št. 3. Zahtevajte takoj prospekt in program. vanja, katerega priredi jugoslovanska lahkoatlet-ska zveza 5. aprila t. 1. za prvenstvo Jugoslavije. Vozni listki veljajo od 2. do vštetega 8. aprila za 11. in III. razred vseh vlakov razen ekspresa. — Avtomobilska nesreča. Šofer neke zagrebške tvrdke je ua praznik opoldne vozil po cesti Sv. Nedelja—Samobor neko družbo. Med potjo so si ga precej privoščili in tudi šofer je bil dobro razpoložen. Blizu Samobora st je šofer hotel ogniti dvema kmečkima vozovoma, ni pa mogel obdržati avtomobila v svoji oblasti in je zavozil v obcestni jarek. Pri tem se je avtomobil močno poškodoval, potniki so jo pa k sreči odnesli samo z malimi praskami po obrazu. Šofer se bo moral zagovarjati pred sodiščem. — Policiji je žvižgal. V Zagrebu so neki ljudje iz. gole zabave in čisto nepotrebno alarmirali gasilce in reševalno društvo. Imeli so veliko zabavo pri tem, ko so videli, da so gasilci ali reševalci prišli na označeno mesto in niso našli niti sledu o kakem požaru ali nesreči. Taki slučaji so bili prijavljeni policiji, ki je ukrenila vse potrebno, da najde ljudi, ki se s podobnini neslanimi šalami zabavajo na račun humanitarnih društev. Preteklo sredo se je pa pojavil nenavaden šaliivec. Klicane so bile zaporedoma telefonske številke policije in številka reševalnega društva in gasilcev. Ko so dvignili slušalko, so slišali samo žvižganje. Ko so le šale postale policiji preneumne. je potom pošte ugotovila številko telefona, s katerega je telefoniral ta šaljivec. Bila je to številka neke tvrdke v Branimirovi ulici. Takoj so bili tja odposlani policijski organi, ki so aretirali 161ctnega slugo, ki je takoj priznal, da se je s svojim prijateljem ves dan zabaval na zgoraj omenjeni način. Slugo so zaprli in bo dobil pošteno plačilo za svoje »šale«. — Smrtna nesreča. V mlinu Ivana Kcrstona v Ludbregu so je pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala življenje 40 letnega nadmlinarja Milana Otkoviča, očeta peterih otrok. Otkovič je splezal k regulatorju za reguliranje hitrosti, pri tem ga je za suknjo zgrabil transmisijski jermen, ga zavrtel okrog in popolnoma razmrcvaril. Ubogi mož je bil na mestu mrtev. — 20 let robije je prisodilo osješko sodišče 28letnemu Milošu Miladinoviču, ki je 1. februarja letos v gostilni ubil orožnika Savo Brkiča, ki je hotel v družbi občinskega redarja napraviti red v gostilni. — Zaklal svojo nevesto in se nato obesil. V vasi Gornjem Brgudu v bližini Jordanov v Istri je kmet Franjo Stipetič prerezal vrat svoji nevesti Doroteji Kršul in se nato obesil. Svoje grozno dejanje je izvršil baje zato, ker ga nevesta ni več marala. Ko je Stipetič umoril Dorotejo, je najprej skočil v 5 m globoko jamo, ki je bila polna vode. Ker je pa znal plavati, ni utonil in se je zopet skobacal ven. Takoj nato se je obesil. — M. Humek: Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdeljujemo in krasimo. Pojasnjeno s 102 podobama in 2 barvanima slikama. Druga predelana in pomnožena izdaja. — Ljubljana 1931. Založila Jugoslovanska knjigarna. — Kako nujno potrebno nam je kratko, a zalo vendarle izčrpno in vsestransko uporabno delo višjega sadjarskega nadzornika M. Humeka o negi domačega vrta dokazuic že dejstvo, da je kniiga doživela v razmeroma kratkem času drugi natis. — Nova izdaja se odlikuje v vsakem pogledu: vsebinsko je temeljito razširjena in izpopolnjena, podob je kar 33 več nego v prvi izdaji, ako sploh ne štejemo obeh barvnih slik: papir je izvrsten in vsa zunanja oprema knjige je trpežnejša, tako da smo skratka lahko ponosni, da jo imamo. — Po uvodnih besedah, pri katerih ie važno poglavje: Temeljni pojmi o življenju rastlin je razvrščena tvarina na dva dela: Splošno vrtnarstvo, ki obsega poglavja o uredbi domačega vrta, o pripravi zemlje in gnojenju ter o glavnih vrtnarskih delih. Posebno vrtnarstvo s poglavji o zelenjarstvu (posebno močno razširjeno in izpolnjeno v novi izdaji!), o sadnem drevju na domačem vrtu, o okrasitvi vrta, o gnoiitvi sobnih rastlin ali lončnic 1er o vrtnarskih opravilih v posameznih mesecih. — Knjiga obsega 234 strani velike oblike ter velja broširana ^2 Din, vezana v celo platno 54 Din. Naroča sc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. NUDIMO Z POMLAD MODNI ČEVLJI ZA DAME Jt* otroški čevlji, lak au rjavi od d. 75.-moški polcevlji, ČRNI ALI RJAVI od d. 165.-, J nogavice v vseh modnih barvah^ LiuDliaoa. Dunajska c. 1 a, Celje, Aleksandrova c. — Drugo potovanje »Kraljice Marije«, Dne 2. aprila bo nastopil parnik »Kraljica Marija« svoje drugo potovanje ob naši, albanski in grški obali. to potovanje vlada veliko zanimanje in je parnik že razprodan. Potovanja se bo udeležila tudi skupina Francozov. — Prepovedan Inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej koledarja »Ro-botnicky kalendar 1931« in »Dennik Kovnost i. udu kalendar 1931«, ki sta izšla v Chicagu v slovaškem jeziku dalje list »Naša nada«, ki izhaja v jugoslovanskem jeziku v Pittsburgu v Severni Ameriki in knjigi »Prošlost i sado-šnjost Istre« od M. J. Butkoviča 1er »Hrvatske narodne ratne pjesme 1914—1918 od Grka Turkalja, ki ju je izdala knjigarna hrvatskega lista »Danice hrvatske« v New Yorku. — Tečaj nemških pedagogov v Ljubljani Udruženje Jugoslovanskega učiteljstva — poverje-nlštvo Ljubljana — poroča, da prične tečaj v ponedeljek 30. t. m. ob 9 dopoldne v veliki dvorani Uniona. Dostop imajo vsi, ki se zanimajo za probleme modernega šolstva, V slučaju, da bo otvoritev prelo?.ena na poznejšo uro, bo to objavljeno v listih. Za učiteljstvo iz Ljubljane in bližnje okolice je udeležba glasom odloka ministrstva obvezna. Včeraj ob 20 zvečer je dospel iz Zagreba prvi predavatelj ministerialni svetnik iz Berlina gosp. llilla. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki po-verjeništva. _ Prometno ministrstvo jc dovolilo polovično vožnjo na državnih železnicah vsem tekačem in moštvom iz naše kraljevine, ki se udeleže tekrao- Ljutomer Begunje pri Cerknici Predavanje o sadjarstvu G. ekonom lz Logatca na,m je na župnikovem vrtu lepo praktično pokazal, kako naj ravnamo s sadnim drevjem. Prisotni so z zanimanjem poslušali ln izrazili v:.ju. da bi zopet kmalu imeli slično predavanje. G. ekonom nam je obljubil svojo pripravljenost. Proslava materinstva. Kat. izobraževalno društvo je krasno proslavilo dan naših mater. Petju so sledile tri deklamacije, ki so jih prav ljubko predvajali naši mali. Nalo je lepo nagovoril naše matere g. Jože Kranj«. Po govoru pa so dekleta pod vodstvom gdčne učiteljice Drobnlčeve odigrale poučno Igro : Za srečo-. Slavncst je zaključila zopet pesem. Sadjarsko predavanje, ki ga je na povabilo sadjarske podružnice v Ljutomeru imel na Marijin praznik g. Miloš Levstik iz Celja, je bilo krasno obiskano, kar jo predavatelj tudi zasluzil. Vinska kriza obrača vso pozornost kmetovalcev na sadjarstvo, ki gre in nese. Če nam pa inozemstvo zapre še. sadni trg, smo pa na tleh. Vinograd no delo, se je pričelo. Rez je v teku. Nekateri vinogradniki šo pomišljajo, ali naj sploh še nadalje obdelujejo gorice, ko pa ni donarja za investicije, ker je lansko vino še v kleteh. Vinska trla je dobro preži mil a. Pač pa so ra li premokre zime veliko škode naredili po vinogradih plazovi. Zemlja se jo marsikje potegnila. »Qun vadiš?« se uprizori jutri popoldne tretjič v Katoliškem domu. 700.000 ZAVITKOV ELI DA SHAMPOO PRODANIH V ZADNJEM LETU ! Tc številke potrjujejo ne-prekosljive odlike Elida Shampoo-na. O10 da negovanje -tas AH so hSie listine ponarejene Zanimiva pravda pred ljubljanskim sodiščem Ljubljana, 27. marca. V tako zavozlanem procesu žc kmalu ni mali kazenski senat sodil, kakor danes v sicer nepremišljeno zasnovanih špekulacijah s ponarejenimi privatnimi listinami, s katerimi so skušali nekateri Vičani oškodovati dobrovoljnega samskega posest nika Janeza Panceta z Viča. Na obtožni klopi so sedeli: Ivan, sedaj v Karlovcu, kot inscenator; posestnik Andrej ko! drugi interesent ter neka starejša mladoletnica z Viča in Alojzij r Viča kot soudeleženca. Senat so otvorili: S. O. s. g. Ivan Kralj kot predsednik, in votauta s. o. à. g. Anton Avsec in s. o. s. g. Javoršek. Državni tožilec dr. Fellacher je obtožil omenjene zaradi napravljanja lažnih listin po § 214-2 kaz. zak. odnosno zaradi soudeležbe. Dejanski stan. Prvi obtoženec je že jeseni 1927 napravil »potrdilo-, po katerem uaj bi bil posodil Francetu Pan-cetu 7000 Din. Kot priči na tem potrdilu sta se podpisala zadnja dva obtoženca. Pozneje je prvi sestavil »pogodbo*, s katero dovoljuje Janez Pance prvemu obtožencu, da sme v njegovem gozdu ■ Krliavca posekati 35 smrek za odplačilo ostanka dolga. Te smreke jc Lojze pozneje 1929 prodal lesnemu trgovcu Josipu Prelesniku iz Zdenske vasi na Dolenjskem. Ta jili je začel tudi podirati. Pance pa je to s policijo zabranil. A prvemu obtožencu sc je s pogodbo posrečilo, da se jc sekanje nadaljevalo in izvršilo. Tudi policijo je prvi obtoženec s tem vodil za nos. Pance je bil na ta način oškodovan za 10.500 Din. Prvi obtoženec je dalje v sporazumu s posestnikom Andrejem iz Kozarij spisal izjavo, da Pance dovoljuje, naj Združene opekarne izroče Andreju 12 000 zidakov in 2000 strešnih opek. Ko je opekarna Panceta prijïia za plačilo, sc je ta uprl in izjavil, da ni nič podpisal. Andrej je nato sam pia-čal opeko, /ačeli so se nato najprej hudi civilni procesi pred deželnim sodiščem. Pance je tožil Ivana za 10.500 Din in jc bil slednji koutumaciran. Andrej pa je tožil Panceta za 7.747 Din, a je pravdo izgubil. Nato se je pričelo proti omenjenim kazensko postopanje. ■ No, Ivan, ali se čutite krivega?« je vprašal predsednik. Ne! je odvrnil obtoženec. Povejte, ali ste res napravili listino, da ste posodili Pancetu 7000 Din?« Res!» Kje ste dobili denar?« Zaslužil sem ga! Zaslužil sem 13.000 Din. Imel sem v Splitu 10 Din od ure in sem delal 12 ur. Pozneje sem samostojno delal. Napravil sem tri nadstrešja za vilo, delavnico in hišo...« V kolikem času ste to naredili?« »V dveh mesecih!« »Potem ste hujši kot Atnerikanci,« je pripomnil predsednik, »in koliko ste pri tem zaslužili?« -Pri vili 4600, pri delavnici 2800 in pri hiši 1000 Din. Obtoženec navaja dalje, da je v Splitu skromno živel. ■ Ali ste torej dali denar Pancetu? »Da! Ni imel denarja. Rekel mi je, da naj napravimo tako, da nc bo nikdo nc vedel ue videl.« Obtoženec je nato pripovedoval, kako je z afero Andreja. Prizna, da je on spisal izjavo, ker ga je za to naprosil Andrej in je izjavo podpisal Pance. Prizna dalje, da je Pancelov les iz gozda prodal in da je šel na policijo s pogodbo. Bil je tudi aretiran, a so ga pozneje izpustili. • Kako je to? Pance je vas tožil na plačilo odškodnine in sle se dali kontumacirati.« — »Ker sem mislil, da bo šel moj zastopnik k razpravi. Pozneje mi je ta dejal, da je sedaj vse prepozno.« dzvedcnec pravi, da podpisi na listinah niso pravi Pancetovi, marveč vaši,« jc nadaljeval predsednik. — »Izvedenec se pač moti,< je vzkliknil obtoženec.« Naročilo opeke. Drugi obtoženec ie naročil na Pancetov račun opeko pri Združenih opekarnah. Pokazal je tovarni zadevno izjavo. Andrej sc ne čuti prav nič krivega, ker se je res Pance izjavil, da zanj dobro stoji. Nadaljeval je: -Sam Pance jc bil meni dolžan 8000 Din. Pri njem sem bil S let za hlapca in sein mu večkrat tudi posodil. Nikdar mi ni plačal zaslužka.« — «Kje ste dobili loliko denarja?« — »Jaz sem šnarovec in sem imel od doma 15.000. Lani I spomladi sem Panceta tožil za 7747 Din. Pance vs« j zapije. Ce ga danes vprašate, nima niti kovača pri I sebi. Ima zadolženo posestvo.« — »Kako je to, ko j je stvar prišla na dan, ste sami plačali opeko?« — ; -»Plačal sein, ker se nisem hotel pregovarjati in sem j sklenil Panceta za svoj denar tožiti.« — »Izvede-' ncc pravi, da ni Pance podpisal!« — 'On je podpisal.« Ostala dva soobtoženca sta priznala, da sta se res na listinah podpisala kot priči in da je Pance tudi sam osebno vse podpisal. »Grafolog pravi, da ! Pance ni podpisal,« je pripomnil obema predsednik. »Je podpisal. Vsi štirje smo bili skupaj,« sta trdila. Kaj pravi glavna priča. Po zaslišanju obtožencev je bil pozvan v dvorano posestnik Janez Pance, 53letni samec, sivih las in brk, ki je jasno potrdil, da on ni nikjer in nikoli podpisal kake izjave ali pogodbe. Tudi si ni denarja izposodil pri prvem obtožencu. Cc bi rabil denar, bi ga iskal v hranilnici. Ima 60 oralov zemlje. Zagovornik: »Pravijo, da ga radi cukatel« — Saj ga za svoje!« — »Zakaj se niste oženili?« je vprašal predsednik. — »Saj se še lahko!« Se enkrat je izjavil, da ni vedel za nobeno pogodbo. Priča Josip Prelesnik je izpovedal, kako je prišlo do nakupa smrek in kakšne ovire je imel s sekanjem. Prvemu obtožencu je dal za smreke nad 7000 Din Predsednik je nato pozval obe priči, da prisc-žeta. Nastal je dramatičen prizor. Prvi obtoženec se je obrnil k Pancelu: »Janez, dobro premisli. Janez, ali veš, da sem ti odštel 7000 Din? Po pravici govori!« — In Janez Pance kot glavna obremenilna priča je mirno prisegel. Po končanih procesualnih formalnostih je predsednik razglasil sodbo, s katero so bili obsojeni: Ivan S. na 2 meseca strogega zapora in 240 dinarjev denarne kazni ali 4 dni nadaljnjega zapora, Andrej K .na 2 meseca strogega zapora in 120 dinarjev denarne kazni ali 2 dni zapora, oba pa še v izgubo državljanskih pravic za 1 leto. Starejša mladoletnica je bila obsoiena na 1 mesec in 15 dni strogega zapora in 60 Din denarne kazni ter Al. S. na I mesec strogega zapora in 60 Din denarne kazni. Kazen ?e obema pogojno odloži za eno leto. Obsojenci so izjavili, da se pritožijo. Hrastnik Proslavo materinskega dne je priredili Ka' prosvetno društvo na Dolu v dvorani Druš venega doma z obširnim sporedom. Za Hrastnik se je vršila proslava pod okriljem tukajšnjega prosvetnega društva v Narodnem domu. Vprizorili s • ganljivo igro, pevski zbor pa je zapel par pesmi. Slavnosim govor je imel g. urednik Kcšiopjc Nagle smrti je umrla v čečali gospa Marija Kreže. V nedeljo zjutraj so odšli vsi domači v Hrastnik k sv. mnši, ona pa je nakrmila živino, jiospravila in pristavila kosilo. Nato si je vzela kov kruha. Ko so prišli domači od sv. maše, so jo našli mrtvo s kruhom v roki na tleh. Zadela jo je možganska kap. Pokojna je bila marljiva krščanska žena. Bog ji daj večno plačilo! — Dalje sta umrla v f'cčah stari IIuš. po domače Benk, in v kemični tovarni upokojeni delavec Maček. Izjava. Svoj čas je naredila obdolžitov g. R. Kebluška mnogo nepotrebnega zanimauja za moi< osebo. Ustvaril se je krog onih, ki so tak način boja obsojali, pa seve ludi lakih, ki so tn lel 111, da stojim že pod vislicami. Posebno v Trbovljah so slednji za afero zagrabili ter jo proti meni politično izkoriščali. Konec je. bil tak, da ne bodo vsi zadovoljni. Bilo je pet razprav v Celju. Ker je jiretila nevarnost, da izgubi g. K. službo v slučaju kazni, ima pa ženo in pel otrok, sr-m pristal na poravnavo pod pogojeni, da je njegov zastopnik jired sodiščem jKidal izjavo, da je bila obdolžitev oerc«ničnn. in se je obvezal plačati sodne stroške. S tem jo za mene stvar končana. -— Hrastnik, 25. marca 1931. — Janko A.rušek. CHEVROLETOV tovorni avto je dobil močnejšo in daljšo šasijo... opremljen pa je s slovečim šestcitindrskim motorjem 'yA poceni tovorni V07 vnm zdaj postreže 8 tremi velikostmi sa-sije» 2.77 m. 3.33 m. in 3.99 m. Konstrukcija ogrodja te sasije je izboljšana in je zdaj močnejša in cvrstejša. Obisk pri Cbevroletovem zastopniku vas bo poučil, kaj pomeni daljša in močnejša šasija za karoserijo — za njeno nosilncst — za udobnost na vožnji. ZA LASTNIKE AVTOBUSOV Zaradi dvojnih zadnjih vzmeti in dvojnih koles Sasija Che-vroietovega tovornega avtomobila idealno ustreza zahtevam avtobusov. Stopite do natega zastopnika — s veseljem vam bo razkazal nabrte za prostorne in prikupne oblike karoserij. Zaradi dvojnih zadnjih koles se ie zvrtala nosilnost Chevroletoyega to-vuinega avla za 250 kg. Močnejše ogrodje. Ojačeno ogrodje puvecu odpo, nost Chevroletovega tovornega avtomobila — in njegovo nosilnost. NOVI CHEVROLETOV TOVORNI AVTO TRI DOLŽINE Š A S I J GENERAL VOTORS CONTINENTAL S. A. Hmeljarsko zborovanje Žalec, 25. marca. Na današnji praznik se jc vršila redna glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo. Splošna kriza hmeljarstva se občuti tudi ua skupščinah, pogrešamo precej razgibanosti in živahnosti prejšnjih let. Res je, da je z reorganizacijo društva glavno zanimanje članstva obrnjeno na podružnice, vkljub temu pa je bilo pričakovati večje zanimanje članstva vsaj bližnjih pdruznic. Ob navzočnosti zastopnikov vseh 16 podružnic, skupno 44 delegatov, zastopnika banske uprave ing. g. Cerneta, zastopnika okr. načelstva mg. g. Do-linarja in par desetin članstva, je otvoril mesto obolelega predsednika g. Robleka, skupščino podpredsednik g. Antloga z običajnimi fornielnostmi ob 9 dopoldne. Iz poročila tajnika smo slišali rnetl drugim, da je društvo poslalo 7 vzorcev na preiskavo v Curih, katere rezultat je za naše blago prav dober, dalje da se udelež.i z več vzorci milan-»kega velesejma, da zboljšanja v cenah ni pričako- , vati, posebno še ker je 90% našega pridelka navezano na izvoz, česar se vse države branijo vsled lastne nad produkcije. Za izvoz bi prišli šc najbolj v poštev Belgija in Anglija, vendar je to upanje vsled visokih carin omenjenih držav bolj žalostno. Imelo pa je naše blago pred vojno precej odjemalcev v Italiji in pridobiti si zopet ta trg je naloga milanske razstave. Poročilo odbora (tajnika) je bilo sprejeto skoro brez debate, če izvzamemo pripombo izven-savinjskih delegatov naj se v bodoče v svrho primerjave pošlje na preizkušnjo tudi izvensavinjski hmelj, kakor da bi bilo dobro slišati kakovost češkega in nemškega hmelja v % in številkah. Po zadovoljivi izjavi in obljubi se je prešlo na volitev 18 članskega odbora Novo-stari odbor je sestavljen sledeče: predsednik Roblek Franc, podpreds. Mihelčič Alojzij, tajnik Petriček Anton, ožji odbor: inž. Dolinar, Knkcc Edvard, Stopar Vinko, širši odbor: Antloga Andrej, Bošnak Matija, sket |ože, ing. Ježovnik, Lorber Rudolf, Medič Josip, Mešič Anton, Marine Jeronim, Ocvirk Matevž, Senica Vilko, Vertnik Anton, baron Warsberg, namestniki: Janič, Sednik, Kopriva, Lesjak, Vratnik, razsodišče: dr. Sribar, Ing. Ježovnik, Goričan, Sušteršič, ing. Dolinar, namestnika: Cetina in Jurhar. Članarina se je določila enotna, ne kot dosedaj po številu sedežev, na 10 Din za hmeljarje za ne-funeljarje pa 50 Din. Urednik »Hmeljarja» je obljubil, da bode v slučaju razumevanja in zadostne podpore izdajal »Hmeljarja' če potreba tudi dnevno z označbo cen in polžaja na trgu. Vsak hmeljar bo tako najpoprej informiran. Sprejeto seveda z odobravanjem, bojimo se samo da bode, za sicer neumornega g. ing. Dolinarja breme, katero si je naložil v korist hmeljarjev, nekoliko pretežko. Signiranje in znamka hmelja. Zadeva katera se že leta pojavlja na vsaki skupščini prostovoljno ali prisiljeno. Koliko se je žc govorilo, storili sklepi, ki so pobijali drug dru-ega, zadeva pa stoji na isti točki vedno enako, gi = ko? je omenil delegat velenjske podružnice g. Stopar, da se mu zdi da vlada nad društvom njegovimi sklepi in izvajanjem neka višja sila, katera odločuje ne glede na Dolnoveljavne sklepe. Kakšna je ta sila nam g. Stopar, žal, ni razložil, dasiravno smo bili prepričani da je imel svoje razloge in izkušnje, posebno kot član glavnega odbora. O tej točki se je namreč že pred meseci razpravljalo na poziv okr. načelstva, na seji širšega odbora. Baje je bila ta seja s početka nesklepčna, je postala pri istem številu nenadoma sklepčna s soglasnim sklepom nesklepčnega odbora, se napravil o oznamenovanju soglasen sklep, kateri se ni nikdar izvršil, ker je postala ta čudna seja par dni pozneje zopet nesklepčna, menda po soglasni tihi odobritvi vseh odbornikov. Slišali saj nismo nobenega protesta Zares čudne in nerazumljive stvari. Torej o tej točki se je vnela živahna debata, že deloma poprej pripravljena, le malo je manjkalo da ni sledil eksodus vseh izvensavinjskih delegatov. Bili so govorniki, ki so tem delegatom odpirali vrata na stežai ter želeli srečno pot, zopet drugi so vrata zapirali, toda že se je bilo bati, da bo Hmeljarsko društvo doživelo za 501etnico obstoja — razdor, da se ni pojavil odrešenik v predlogu g. Dolinarja: Znamka Južnoštajersko, Savinjska dolina naj ostane nespremenjena, ter se omeji samo na hmelj, pridelan v sodnih okrajih Celje, Gor-njigrad, Vransko. Hmeljarji izven tega okraja naj si sami izberejo in določijo znamko, ki pa ne stne biti na nobeden način sličua zgoraj omenjeni znamki. — Soglasno sprejeta rešitev hmeljske domovine. KONFERENCA GLEDE USTANOVITVE PRODAJNE ORGANIZACIJE ZA IZVOZNO TRGOVINO Z MEHKIM LESOM. V petek dne 27. t. m. se je vršila pri Zvezi industrijrev v mali sejni dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani konferenca zastopnikov lesne industrije dravske hanovine z g. dr. Milanom Ulman-skijem, generalnim ravnateljem Državnega lesnoindustrijskega podjetja Dobrljin Drvar , ki je po želji gospoda ministra za šume in rude ing. Dušana Serneca prevzel nalogo, da izvede sporazumno z interesenti organizacijo naše izvozne trgovine z mehkim lesom. O. dr. Ulmanski je poročal na konferenci o dosedanjih pogajanjih, ki so se vršila med zastopniki naše lesne industrije in romunskimi izvoznimi tvrdkami glede skupnega nastopa na svetovnem lesnem trgu. kakor ludi o razgovorih, katere Je vodil kot zastopnik gospoda ministra z domačimi interesenti glede prodajne orgnnizacije v naši državi. Prodajni organizaciji je od strani vlade zajamčena vsestranska podjiora predvsem železniško tarifarne ugodnosti, katerih bi bila deležna edino-le v organizaciji včlanjena podjetja. Ustanovitev take privilegirane in tudi sub-vencijonirane prodajne organizacije se pozdravlja kot koristna, vendar se od strani zastopnikov naše industrije povdarja, da je za lesno industrijo v dravski banovini največje važnosti, da se doseže predhoden sporazum z avstrijskimi lesnimi izvoznimi tvrdkami. Konference so se udeležili tudi vabljeni zastopniki »Društva gozdnih posestnikov«. • »Peko« nstanartja lastno usnjarnn. Kakor ču-jemo, bo znana naša tovarna čevljev »Peko«, o kateri smo pred nedavnim poročali, da razširja svojo prodajno organizacijo z ustanovitvijo cele vrste novih podružnic, ustanovila svojo lastno usnjaruo, ker hoče izdelovali samo večino sirovin, ki jih potrebuje za fabrikadjo čevljev. Tovarna se hoče osamosvojiti glede dobave usnja in računa z izločitvijo dobička pri fabrikaciji usnja doseči znižanje svojih ju-odukcijskih stroškov in dosledno tudi svojih končnih izdelkov čevljev. Kapaciteta tovarne usnja bo morala biti znatna, ker računa podjetje na dnevno jirodukcijo 2000 parov čevljev. Nova tovarna bi zaposlita približno 100 delavcev in bi tako doprinesla k omiljenju sedanje brezposelnosti. Obrtna banka. Ljubljana. Računski zaključek zavodn za lelo 1030. izkazuje povečanje tujih sredstev banke od 11.7 na 12.7 milij. Din. Toda to povečanje je pripisovati novi postavki reeskonta v znesku 1.4 uiilij. Din, dočim so se vloge na knjižice in na tekoči račun zmanjšale od 10.4 na 10.1, upniki pa od 1.3 na 1.2 milij. Din. Med aktivi vidimo. da je večje menično jxislovanje, kajti menični portfej se je povečal od 1.1 na 2.2 milij. Din., istočasno so padli dolžniki, narastla pa so dobro-imetja pri bankah. Pri bruto donosu 1.4 milij. Din je znašal čisti dobiček 108.731 Din (110.272 Din) in jc ostala dividenda neizjireinenjena s 5%. Bilančna vsota zavoda znaša 16.0 (14.2) milij. Din. Carine prosti uvoz hombaževine za čiščenje strojev. Belgrad, 27. marca. AA. Na podlagi 61. 23. zakonskega predloga o carniskih tarif ih je finančno ministrstvo izdalo sklep, s katerim sp oprosti uvozne carine bombaževimi zn čiščenje strojev. Pod bombaževino zn čiščenje strojev vsake vrste, se razumejo ostanki jirediva in tkanin no glede nn materija), iz katerega sestoji bombaževina, volni-na in svilina itd., ki se ne more uporabiti za kar je izdelana, iu je zložena v sklade ali zavitke in tako pripravljena v balah. Pori ostanki se razumejo oni ostanki in konci, ki se ne morejo porabiti za ono, zn kar so izdelani, in se uvažajo v neraz-Menjenem stanju, nekardirano in se morajo prav tako predelati s stroji za kardiranje, da sc dobi bombaževina za čiščenje strojev. Bona Dne 27. marca 1931. Denar V današnjem deviznem prometu so tečaji ostali v glavnem neizpremenjeni. Promet je bil prav znaten posebno v devizi London, katere je bilo zaključeno nad jioldrug milijon Din. Devize London, Newyork, Curih in Dunaj je dala Narodna banka, dočim je bilo v devizi Trst zaključeno privatno blago. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2283 bi., Berlin 1357 25 bi., Bruselj 792.66 bi.. Budimpešta 991.11—994.11 (992.61), Curih 1094.10 1097.10 (1095.60), Dunaj 799 16—802.16 (800.66), London 276.27—277.07 (276.67), Newyork 56.73- 56.93 (56.83), Pariz 222.74 bi.. Praga 168.32 -169.12 (168.72), Trst 297.28-290.28 (298.28). ZagTob. Amsterdam 2283 bi., Dunaj 799.16— 802.16. Berlin 1355.75 1358.75, Bruselj 790.66— 794.66, Budimpešta 991.11-994.11, London 276.27 —277.07, Milan 297.165—299 106, Newyork kabel 56 84-57.04, ček 56.73-56.93, Pariz 221.74 2>8 74, Praga 168.32- 169.12, Curih 1094.10-1097.10. -Skupni promet brez kompenzacij 4.9 milij. Din. Belgrad. Berlin 1355.75 1358.75, Bruselj 791.16—794 16 Budimpešta 991.11-994.11, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 799.16—802.16. London 276.27 277.07, Newyork 56.73 56.93. Pariz 222 74 224.74, Pragu 168.32-169.12. Trst 297.12—299.12. Curih. Belgrad 9.1290, Pariz 20.33, London 25.2525, Newyork 529.70, Bruselj 72.35, Milan 27.2225, Madrid 5590, Amsterdam 208.325, Berlin 128.88 Dunaj 73.07, Stockholm 139.20, Kopenha-gen 139.05. Oslo 13905, Solija 3.7625, Praga 15.40, Varšava 58.20, Budimpešta 90.60. Atene 6.75, Carigrad 2.465, Bukarešt 3.09125, Helsingfors 13.075 Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes slabejša in tudi promet je nazadoval. Do zaključkov je prišlo samo v promptni in decemberski škodi, ter v Begluških obvoznicah. Tečaji državnih jxipirjev so bili danes nižji kakor včeraj. Bančni papirji so čvrsti. Do zaključkov je prišlo v delnicah Poljobanke, Uiiionbanke in Zcmaljske po neizpre-menjenih tečajih, dočim se je Jugobanka učvrstila v teku borznega sestanka od 79 na 81. Praštediona je narastla na 910—920. Med industrijskimi papirji je čvrst Union mlin, ki je bil zaključen po 60. V drugih industrijskih papirjih ni prišlo do zaključkov, razven v Trboveljski ki je v primeri z včeraj čvrstejša in je bila zaključena po S02 in 303. Ljubljana. 8% Bler. pos. 93.75 bi., 7% Bler. pos. 83.50 bi., Celjska 150 den., Ljublj. kred. 128 den.. Praštediona 900 den., Kred. zavod 160—170, Vevče 128 den.. Stavbna 40 den., Ruše 220 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 88 89, vojna škoda ar. 425.75—426, kasa 425.75—426 (424, 425, 425.50, 426, 425.75), 5., 6., 7. 426.50 bl„ 12. 425.75 —426.25 (428, 426), 8% Bler. pos. 93—93.50, 7% Bler. pos. 82.25—82.75, 7% pos. Drž. hip. banke 82.75 - 83.50. 6% begi obv. 69—69.25 (69). Bančne delnice: Ravna gora 80 den., Hrvatska 50 den-, Ka-tolička 33-85, Polio 52-53 (52). Kreditna 125 d., Union 190—192 (190), Jugo 80.50—81 (79, 80. 81), Lj. kred. 128 den., Medjunarcdna 66.50 den. Narodna 8050—8100. Obrlna 36 den., Praštediona 910—920, Srbska 195 198. Zemaljska 140-141.50 (140). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Outtmann 185—142, Slaveks 40—50, Slavonija 200 den., Našice 950 den., Danica 97 bi., Pivara Sar. 205 den., Drava 2-19—255, Šečerana Osjek 280— 290. Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 200 210, Brod. vag. 62 den., Union 60—70 (60), Vevče 128 den., I sis 43—45, Ragusea 370—390. Oceania 205—210, Jadr. plov. 530—545, Trboveljska 303-305 (302, 303). Belgrad. Narodna banka 7925, 7% inv. pos. 88.25—89, agrarji 50 50—52, vojna škoda 425— 425.75, 7. 425.50—426.50, 6% begi. obv. 69.25— 69.75, 7% Bler. pos. 81.875—82, 7% pos. Drž. hip banke 83.25—83 75. Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: —, Newyork: 8% Bler. pos. 92.93. 7% Bler. pos. 82—83. 7% pos. Drž. hip. banke 82 83. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 88.90. Wiener Bankverein 16.20. Creditanstalt 46, Escompteges. 15910. Aussiger Chemische 152.50, Alpine 19.10, Trboveljska 37.60, Leykam 3.20, Rima Murany 56.10. ?ifni trs V inozemstvu je tendenca slaba. Naš trg je skoro brez vsakega življenja in je promet minimalen. Cene so ostale docela neizpremenjene. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad .Vse neizpremenjeno. Promet: 19 vagonov pšenice, 21 vagonov koruze, 6 vagonov moke. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica maj 15.97—16.04 zaklj. 15.92 15 94, rž maj 11.45—11.57. zaklj. 11.57-11 58 koruza maj 12.50-12.56. zaklj. 12.55-12.56, julij 12.75-12.80 Stev. VI. xSLOVhNEC«, dne 28. ошгса 1981. Stras 7. Nič ni tako skrito! Kako se zločini sami odkrivajo Vsak zločin pride prej ali slej na dan. Znano je, da se vsak zločinec prizadeva zabrisati sled za seboj, da se odtegne pravici. Mnogokrat se mu to posreči. Vendar je le malo zločinov, ki bi ostali nerezjasnjeni. Navadno se zgodi, da zločinec pozabi na kako prav navadno in preprosto stvar, ki ga potem izda. Zločinci to vedo. Zato so nekateri še celo preveč previdni in zabrišejo tudi toke stvari, ki bi jih nc smeli, ker to zopet povzroči, da mu pridejo prej ali slej na sled. Nuvedimo sumo nekaj zgledov: Grdi roparski umor v mengeškem župnišču je bil prav za prav razjasnjen po zuslugi zločinca samega. Lakner je mislil nu marsikaj, celo na to je mislil, da ga bo rjava čepica pri črni obleki napravila sumljivega. Zato je kupil črn klobuk. Toda, ko je doma dni svojo obleko krojaču zlikati, je v njej |x>z«bil denar in hranilne knjižice. Krojuč, ki je vedel, koliko bije ura, je opozoril oblast na to okolnost; roparski morilec je bil v rokah pravice. Mladi Italijan Cechini je v prepiru na samotni cesti ustrelil svojo prijateljico Evo Kop-pel, hčer znanega nemškega industrije«. Morilec je zbežal skozi grmovje in prišel v Locar-no v Švici. Tam je hotel spremeniti svojo zunanjost, da bi ga nihče ne pozuul. Kupil si je novo obleko, črne naočnike in čepico. Na tako napravljenega človeka je takoj postal pozoren detektiv. Morilec je to o|wizil in si je najel avto, da bi se odpeljal v Lu ga no. Zopet jo je •polomil. Da bi šofer mislil, do je njegov gost Nemec, je govoril z njim nemško, toda s takim naglasom, kakršnega govore švicarski Italijani. Prizadevanje, da bi za seboj zbrisul sled, je bilo vidno. V nekaj urah so gu imeli. Zdravnik dr. Peter Richtcr v Bonnu na Nemškem se je hotel iznebiti svoje prijateljice, gospe Mertens. Pri zdravniškem pregledu ji jc vbrizgul v telo smrtonosen strup. Ženska je umrla. Truplo s« obducirali in našli v njem strup strophuntin. To je zelo redek strup, ki ga ne pozna drugi kaikor zdravniki, kuteri edini ga morejo tudi dobiti. Tako je preiskava postala pozorna na zdravnika dr. Richterja, ki je bil obsojen na smrt. Dne t. decembra 1. 1924 so poročali časopisi, da je ropursika tolpa napadla vilo ravnatelja Angcrs-uina ter pomorila osem njegovih družinskih članov, ki so bili vsi mrtvi, Anger-stedn sain pu težko ranjen. Ro|>ursku to!|M je potem vilo zažgala. Tako je velela prvu časopisna vest. Toda preiskava je dokazala, «ta so umorjeni člani Angersteinove družine bili umorjeni že precej poprej, kakor je Augerstein pripovedoval. Pozabil je, da morejo zdravniki na mrliški otrpnelosti ugotoviti, kduj je kdo tnnrl. Angerstein, ki je sam umoril vso svojo družino. si je sum izkopal svoj grob. . Znan je slučaj madžarskega doktorju Erde- Ivja, ki je na letovišču na Koroškem umoril svojo ženo, kateru je bila zavarovana ла 20.000 dolarjev. Pripovedoval je, da sta z ljubljeno ženo napravila izlet v gore. Pri tem je na nekem nevarnem mestu reva zdrknila 17 metrov globoko v prepad in se ubila. Našli so jo šele čez tri dni. Prva zdravniška preiskava je ugotovila, dn ji je otrpnilo srce. Dr. Frdely je nato zahteval, naj mu zavarovalnica izplača po ženi 20.000 dolarjev. Zavarovalnica je postala pozorna. Začela se je preiskava. Ugotovilo sc je, da so na vratu rajne našli neke temne podplutbe. Izkopali so jo. Obdukcija je ugotovila, da je ncsrečnicu bila najiprvo davljcna, zastrupljena z veronalom in potem vržena v prepad. Dr. Erdely bo sed' vse življenje. Oni teden so v Nemčiji obsodili ua smrt morilca Tetznerja, ki je umoril neznanega jio-potnika, ga položil v svoj avtomobil in zažgali Žena jc nato v mrliču spoznala svojega moža in zahtevala zavarovalnino 145.000 mark. Tetz-ner, ki je ušel čez mejo, pa je čakal ria dolarje in na ženo v Strussbourgu ter o;l tam telefoniral ženi na stanovanje. Ta telefon ga je izdal. Bil jc obsojen na smrt. Podoben slučaj se je zgodil kmalu potem. Propuli trgovec Saffran je s pomočjo svojega uslužbenca Kipnika na vzhodnem Pruskem tudi umoril človeku, ga položil v svoj avtomobil in zažgal, zuto da bi njegova prijateljic« dobila zuvurovalnino in du bi bili vsi rešeni gos|h>-durskegu polomu. Stvar je prišlu na dan, ker je preoblečenega Saffrana, ki je hotel bežati v Ameriko, na neki postaji žo blizu llujikburga siKiz.nal železniški uradnik, ki je prej služboval v vzhodini Prusiji. Stvar pa jc pokrenila zava-rovulnicu, ki se ji je črnino zdelo, da se je Saffran ponesrečil takoj nato, ko je plačal prvi obrok zavarovalnine. Pred tremi dnevi sta Saffran in Kipnik bila obsojen« na smrt. Artist Urban v Kolini je umoril svojega ravnatelja radi ropa. Bil je takoj osumljen, toda dokazal je svoj alibi: da je v istem času telefonirnl svoji nevesti v Lipskem. Zaslišana nevesta je to potrdile in Urbana so izpustili. Med tem je uradni aparat, čez štirinajst dni seveda šele, ugotovil, da v seznamu telefonskih pogovorov z Lipskim ni Urbanovega razgovore. Prijeli so gn vnovič in je priznal zločin. Zločinec je pozabil, da se medkrajevni telefonski razgovori uradno beležijo. Takih slučajev je silno mnogo in kljub največji premetenosti se zločinci navadno ne morejo odtegniti roki svetne pravice. Kjer pa je policija premalo sposobna «li pn, če je zločinec res le preveč prevejnn, tam zločini lahko ostanejo zakriti. Tod« nihče se ne more trojno odtegovati pravici. Kognr ne zadene človeška pravica, tega bo zadela prej ali slej s toliko večjo silo božja pravica! lo vsoho vreme. isaHo cesto |це zanesljiv Continental-obroč. Po vele-ine-tnili cestah iu po deže nih ce-tah ob solncu in dežju nosi sigurno Vaš voz. N IKT0R BOHINC, LJUBLJANA Ali bo sedaj boljše? i Pravni nasveti Civilni uslužbenci pri vojsltl. A. B. F. Pri vojski so nameščeni tudi civilni uslužbenci, tako n. pr. uradniki, nadzorniki in poslovodje vojaško tehničnih zavodov, tvornic, mojstri itd. Civilne mojstre in ostalo nižje civilno osebje pri vojski in mornarici (prejema minister za vojsko in mornarico. V prošnji je seveda navesti, v katero delavnico želite biti sprejeti. Priložiti je dokumente, kakor za vstop v druge državne službe, t. j. rojstni list, samski ali poročni list, šolska izpričevala, potrdilo o državljanstvu, dotedanjem poklicu in vedenju, zdravniško spričevalo, potrdilo o ureditvi vojaške obveznosti. Prošnjo je kolekovati s kolekom za 5 Din. Vložiti jo je pri komandi dotične edinice, kamor prosile. Deško vzgajališče. C. L. 0. Otroka, ki je nagnjen k tatvini in potepanju, bi radi oddali v vzgojevališče. — Napravite prošnjo na kr. bansko upravo (socijalni oddelek), da bi bil deček sprejet v deško vzgajališče v Ponovičah. Čo mati nima sredstev, prosite za brezplačen sprejem. Če pa ne bo brezplačno sprejet in tudi mati ne bo mogla plačevati, je pa dolžnost občine, da prispeva k oskrbnim stroškom. Taksa za avtomobile. Z. M. L. Za tovorno avtomobile se ne plačuje državna taksa. Kakšen avtomobil se smatra za »tovornegu« z ozirom na plačilo ali oprostitev takse, presodi pristojna davčna uprava v lastnem delokrogu, če se tovorni avtomobil vporablja tudi za osebne vožnje, se obdavči. Če mi-dite, da vam je davčna uprava nepravilno naložila plačilo takse od tovornega avtomobila, se pa pritožite na Dravsko finančno direkcijo. Dotn. Isti. Tudi to smo že povedali, da more nezakonska hči zahtevati doto le od svoje matere. Zuto je razmotrivanje o raznih možnostih glede tega zahtevka, o katerih govorite v svojem dopisu, odveč. Pomotoma plačana taksa. M. D. M. Če ste pomotoma plačali takso, katere po zakonu niste dolžan plačati, morete prositi za povračilo takse pri onem oblastvu. ki jo je pobralo (pri davčni upravi). Za takšno prošnjo ni predpisano plačilo takse. Omejene pravice oskrbovancu, V. L. L. Oče, ki je pod skrbstvom, je vam »prodale travnik za 1000 Din. Osnutek pogodbe sto delali pri notarju, sodišče pa je, na predlog skrbnika, dalo preceniti travnik in so ga cenili nn 5000 Din. Dobiti ste obvestilo od sodišča, da se prodaja travnika odobri le pod pogojem, da pri sodišču plačale 5000 Din. Sami ste pu že dali očetu ob raznih priliknh na rnčun celo kupnino. — Kdor je pod skrbstvom, ne more sam sklepati nobenih obveznih pogodb. Pogodba lake osebe je le veljavna, če jo sklene za oskrbovanca skrbnik in to odobri varstveno sodišče. — Ker niste založili kupnine za travnik prt «odišču, še niste pogodbe izpolnili in niste lastnik travnika. — Če kdo kaj očetu dolguje, mora tozadevno tožbo za očeta podpisati skrbnik. Tudi daritev, ki bi jo hotel oče storiti, mora zn očeta storiti skrbnik in to mora sodišče odobriti. Pravice vžitkarjn. I. Ž. Z. Kupiti ste hišo s posestvom in prevzeli užitkarja, ki ima zgovorjeno sobo, hrano pri skupni mizi tn drva. Ker pa je dela-sposoben, hoče vžitkar mesto hrane ln stanovanja nadomestek v denarju. — Dokler ne dafete nobenega opravičenega povoda, ki bi onemogočil nadaljnje bivanje vžitkarja pod skupno streho, vas ne more vžitkar prisiliti na plačilo prevžitnega nadomestka. Lahko se pa glede začasnega ali trajnega odkupa medsebojno pogodite. Povračilo preveč ptnčanc najemnine. A. K. L. L. Če ste se pogodili s hišnim gospodarjem glede najemnine posebej za stanovanje in posebej zu vrt, niste dolžni plačevati najemnine za vrt za čas, ko ga še niste dobili na razpolago. Tozadevno preveč plačano najemnino smete zahtevati nazaj v kolikor je ne morete poračunati z najemnino zapadlo za april. Popisovanjo poljedelskih gospodarstev. F. F. Kaj se smatra po pravilniku o popisu za »poljedelsko gospodarstvo», je določeno v členu 36. Šolski vrt se po našem mnenju ne more smatrati za »poljedelsko gospodarstvo«, ker običajno ne služi za vir dohodkov, ampak v učne svrhe. Zalo po našem na-ziranju za šolski vrt ne bo treba izpolnjevati »lista za poljedelska gospodarstva*. Kdaj služi vrt samo za »osebne potrebe ali razvedrilo« in ni vir dohodkov, boste morali pač sami presoditi po dejanskih razmerah, ki so vam gotovo znane, Za »vir dohodkov« se bo smatral pač takrat, kadar imu gospoJar namen z njeg« dobivati sadežev za trg in mu jih vrt ludi dejansko toliko donaša, da jih more poleg kritja domačih potreb tudi Se prodajati. Izvensodna odpoved in dctoiaeiia. A. L. M. Po odvetniku vam je hišni gospodar s priporočenim pismom odpovedal stanovanje v roku, ki je običajen v vašem kraju, s pripisom, da morate morebitne ugovore zoper odpoved vložiti pri sodišču. Odpoved ste prejeli pred začetkom odpovednega roka in ste takoj odvetniku odpisali, da ste odpoved sicer sprejeli, vendar pa, da je ne vzamete v vednost. Po preteku odpovednega roka pa jc prišel sodni organ, pokazat, da je na predlog gospodarja sodišče dovolilo izpraznitev in vas deložiral. Ali je to zakonito? — Po zakonu so dopustne sodne in izvensodne odpovedi. Izvensodna odpoved, po notarju ali tudi drugače, mora pač vsebovati vse navedbe kakor sodna odpoved in mora biti v istih rokih tudi dostavljena Zoper tako izvensodno odpoved jo vložiti ugovor le pri sodišču v roku 3 ali 8 dni. Če odpovedujoča stranka sodišču z listinami izkaže, da ju bilu izvensodna odpoved v zakonitem roku podana in dostavljena ter odpovedana stranka pri sodišču ni vložila ugovorov, postane taka izvensodna odpoved pravomočen izvrši-lon naslov in sodišče mora dovoliti izpraznitev. — Vaša napaka je bila, dn niste ugovarjali pri sodišču; postopalo se je povsem zakonito. Uredništvo dobiva toliko vprašanj v pravnih zadevah, da se odslej pri najboljši volji ne moremo več ozirati na želje poedincev glede objave odgovora v sobotni alt nedeljski številki. V bodoče bomo pri-občevali odgovore po vrslnem redu. kakor prihajajo, kar naj vzamejo številni interesenti blagohotno na znanje. Nu Veliko nedeljo sc vrši v Belgradu izredno zborovanje J. N. Z., na katerem IhhIo sklenili, kako sc bo letos igralo z« državno prvenstvo. Borim je dosogla zlasti na teritoriju zagrebške |>odzvez.e višek, ko je inž. Sinionovič zopet presenetil, izdelal nov predlog, s katerim 'e rešil vprašanje, ki je nastalo s slruni klubov, .i ne pridejo v lige. Sedaj je povoljno rešen tudi tu edini nedostatek lig. Predlog inž. Simonovima je v kratkem naslednji: Tri skupine, v prvi so: trije zagrebški, dva ljubljanska in splitski prvak. Prvi trije nadaljujejo |>o tekmah iz te skupine, ki morajo biti odigrane do 13. junija, tekme v jeseni za držuvno prvenstvo, ostali trije pa igrajo v jesenski sezoni tekme v domačem prvenstvu. Za prihodnjo sezono pu prideta zopet prvoplasirana kluba L. N. P. vpoštev. V tej točki bodo nastale težkoče, radi katerih Ivo morala ljubljanska podzveza spremeniti sedanji način tekmovanja. Na vsak način bo t« novi predlog ing. Simonoviču dobil še več pristašev, kukor jih že imu. Znetnik L. N. P. ing. Debcljttk je dal dopisniku »Jutranjega listu« zanimivo izjavo, v Kateri med drugim pravi: lX>bro situirani vodilni klubi laliko za majhno odškodnino «li pu celo samo 7Л propagando pošiljajo nedeljo za nedeljo kombinirana moštva v provinco. Kdor to dobro premisli, bo uvidel da je tiorba proti vodilnim klubom nesmiseln«, škodo imajo lnhko sa.nio manjši klubi. Naši klubi so to uvideli in bodo menilu vsi nastopili složno. Kukor je po lisunju zagrebških listov soditi, bo tamkaj najbrže ravno tako. lkirba, ki jo vodi dr. Stipčič proti ligam, je znfila predaleč v stran. To je uvidela večina klubov. Zato je že danes gotovo, da bo držnvno nrvenstveno tekmovanje spremenjeno. Upajmo, da nn način, ki Ik> prinesel enkrat tudi našemu nogometu lepšo bodočnost. ILIRIJA-.PRIMORJE. V nedeljo na igrišču Ilirije. V nedeljo !>omo imeli zopet priliko videti nasu najboljša klulva, to pot v res prijateljski tekmi, katero sta sklenili voHvi klubov. Končno je prišel tisti čas ,ko Intvko rečemo: Sedaj bo šlo navzgor! Konec je tiste borbe, ki je uničevala naš nogomet, radi prestiža enega ali drugega. Bog daj, da bi bil konec tudi blatenja po drugih listih! • S. K. Korotnn. Dnnes ob osmih zvečer prva redna seja novega odbora. Jutri ob desetih dopoldne igra prvo moštvo z rezervo Ilirije na njenem igrišču. Postava moštva razvidna v športni sobi. Prosim vsi in točno! Tajnik. Službene objave LNP. Nn znanje se vzame poročilo p. o., da ie na pro'njo klul>ov preložil prv. tekme v Ljubi jami, Trbovl jah in podeželskih k'ii'>ov. — Odlioru za kaznovmje šolnikov pri LNP-ii sp izroči *nv. sodnik g. Pevnle.k. — Na znanje se vzame donise, v katerih prijavljajo nove odilKve: SK Disk (nrpdsednik g. Vrečar Iv., tujnik L g. Menart Jaik.), SK Juvorniik (predsednik g. Gerl Fr., tajnik g. Snipnn Fr.l. SK Korotnn (predsednik g. Petrič S., tajnik g. Novak Fr,) in SK Rupid (predsednik g. dr. Blnnke O., tajnik 1. g. Franki K.). — Sprejme se vabilo BLP zu odigranje dveh tekenn reprezentance Ljubljunc in Belgrad« v dneh 12. in t» aprila t. 1. — Sooroča se klubom, dn je treba glasom sklepa JNS-a opremiti povcrilniee za izredno skupščino JNS v zgornjem levem kotu / rimsko številko IV. ki jo je določil JNS. kateri jr pristaviti crabs.ko številko kot sledi: SK Ilirija IV-I, Ž.4K Hernies 1V-2, Reka lV-\ \Sk Priinorje IV-4. SK Svobodo (Lpibljnna) IV-3. Grafika 1V-6. SK Korotan IV-7. S K Jadran IV-4 SK Slovan IV-9. SK Natakar IV-tO. SK Svobodo Vič IV-tl. — V območju Mo Maribor: l.SSK Ma-irbor 1V-I2, SK Železničar IV-13. SK Rupid IV t-', SK Svoboda IV-13, SK Muro TV-16 SK Ptui IV-17. — V območju Mo Celje: Atlctik SK IV-14. SK Olimp IV-10. SK Celje 1V-20. SK šoš-tnnj 1V-21. — V območju Mo Trbovlje: SK Amater 1V-22, SK Trbovlje IV-23, SK Dobrna 1V-24, SK Retje IV-25. SK Hrastnik IV-26. SK Elan (\'ov..-mes'o) IV-27, SK Disk IV-28. SK t..v„m;k iv.><; - Tajnik I. Radio Sobota, 28, marca: 12,15 Plošče (mešan program). — 12.45 Dnevne vesti. — 1300 Čas, plo-j šče. — 18.00 Viklor Pirnat: Snjska alka. — 18 30 i Bogo Pleničar: Šah. — 19.C0 Pavel Kunaver: Doline in prepadi. — 19.30 Ga. Orthabcr: Anglešči-I na. — 20.00 Prenos opere »Melistofeles« U Zagreba. Nedelja, 29. maria: 9.00 Ing. Jože Čeme: 0 poljedelstvu — 9.30 Prenos cerkvene ghsbe — 10 20 Ferdo Jelene: Nauk o serviranju — 11.00 Radio orkester — 12.00 Čivsovna napoved in poročila — 12.15 Plcšče — 13.S0 SphAna načela za pitanje domačih živaVi, ing. Ahačič — 16.00 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinaki — 16.30 Iv. Cankar: Kralj na Betajnovi (gojenci drž. učit ) — Ï0.00 Koncert delivske gidbe »Zarja« — 21.00 Radio orkester — 2200 Časovna napoved in poročila — 22.15 Hawaii jazz. Druffi pro&ram• i Nedelja. 29. marca 1931. Belgrad: 12 45 Koncert Radio orkestra — 17.30 Operetne arije — 18.00 Tamburašiki koncert — 20.00 Operne arije — 21.00 Večer sonat — 22.20 Plošče. — Zagreli- 11.80 Dopoldanski koncert — 17.00 Koncert Radio orkestra — 20.10 Klavir — 20 35 Operetni večer — 22.CO Operetna glasba. — Budapest: 11.15 Evangelska služba božja, nato koncert opernega orkestra — 19.30 Drama — 23.00 Jazz orkester. — Dunaj: 10 30 Orgle — 11.05 Simfonični koncert — 19.25 Klavir — 22.00 ?Preis';a-va«, igra — 22.40 Večerni koncert. — Milan: 10.30 Pestra glasba — 20 55 Opera. - Praga: 19.05 Koncert orkestra nar. garde — 20.00 Ruske pesmi in romance — 20.Г0 Kvartet — '21.00 Radio orkester. I — Litngonherg: 16.30 Koncert: zbor in orkester — 18 40 »Tristan in Isolda«, opera Waener. — Rim: 10.15 Nabožna glasba — 1300 Radio kvintet — 17.00 »In patrls memorinnu, or.itorij L. Pero«' -20.30 -Pri treh mbdenkah«, opereta (Fr Schubert). — KVoviee: 1015 Prenos službe božje — 12.15 Simfonični koncert — lonilon: 20.00 Preno« nabožne gbstv» — 21.05 Nedelwki orkestralni koncert. — M«Ma.kcr: 10.30 Arije — 13.15 Orgle (pasijoneka g'rsba) — 17.45 »Bela dama«, romani, opera — 1905 »Maša v h-mollu«, Boce — 20.40 Kristusove lepende iz 15—17 stoletja — 21.15 Koncert. — Mor .Ostrava: 20.00 Radio orkester — 21 00 Koncert radio orkestra. — Leipzig: 19.30 Orkestra t-I ni koncert — 22 00 Zabavna glasba. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČ E D^AMA. Začetek ob 20. Sobota, 28. тцса: ZAPRTO (generalka». Nedelja 29. marca: PRI BELEM KONJAKU. Pie-mijera. Izven. OPHPA. Začetek ob 20. Sobota, 28. marca: DI IAK PROSJAK. Red A. Nedelja, 29. marca: COSI FAN TUTTE. Mozartova proslava. Geetuje Julij Betctto. I.jidsku predstava po znižanih cenah. Izven. MARIBORSKO GI F D MAšCV Sobota, 28 marca ob 20; UČLOVKCENJE. Ab B Premiiera. Nedelja, 29. marca ob 20.: PROD AN \ NEVEST \ Gostovanje članov belgraj-ke oocre gosp» Zaludova in gosp. Knittla. Zadnjič. Naše riiiastvt) Na zadnjem občnem zboru Društva slušalel-deči odbor: Mitielič Stane, predsednik; Stanek 1 eo. podpredsednik; Kopriva Silvo, tajnik; .Ing Sinekn. blagajnik; Pn očnik Alojz, arhivar Odborniki brez mand-vtov: Kaučič J., Kos J„ Kraigher I ros. Гсп-gov Fr., Žorga Fr. Revizorji: Bune, Lmrar, IVir. Pohištvo onproslo in naimo'lerneiše Vam audi ivrdki. po izredno ai/.k< cpiii KRtGAlt IM SIIWA St.Vid па<1 Liutd iaiin — на-рго! kolodvoru Velika tekstilna tovarna sprejme dobro upoljanega zastopnika za Slovenijo, proti jjroviziji za takoj. Samo prvovrstne moči pridejo v poštev, prednost pa ima jo oni, ki potujejo z lastnim avtomobilom. Ponudbe na upravo »Slovcnca« ' pod »Zastopnik« lit. 3214. же» к*> v < «»a v/ Pri bolezni želodca, črev s/obi nrehavt in h rmero/dih /emliite tudi Vi «F I O O L». .F/GOL* osvežuje m čisti kri Dobiva se v vsnkt lekarni, po pošti pa ga raipošilia rronva/atec: Lekarna Dr Semeiit, Dubrovn к 214-1. 3 stek! s poitn.no 1U5 Din. 8 stekJtnic 245 Dm 1 steklenica 40 Dm. Za velikonočne praznike: Damski klobuki zelo čedni, zadnje mode, naielepanlneiši, v veliki izbiri v zalogi. Popravila se izvrše iepo, hitro in poceni pri A. STAUBER Maribor, ulica X. oktobr* Grozote potovanja na Severni iečaj Najbolj varna pot je pod morjem Simon Leak, predsednik družite, ki je zgradil« slovečo [Kidanornico »NautiUie«, s katero lx> Wilkins skušal doseči severni tečuj, je o tem potovanju dal naslednje mišljenje: Kaikor in/ener si u|>am trditi, da je nameravano potovanje na severni tečaj v jxxl-mornici mnogo 1к>1ј varno knikor katerikoli drugi način |x>to vanju. I človek dobi vsaj nekoliko jasno sliko o razmerah okrog tečaja, o katerih smo doslej govorili samo s strahom, je treba prečitati dela tistih mož, ki so dolgo časa bivali v teh najliolj severnih krajih. Mene je vedno najbolj prijelo to. da nista n«jl>olj nevarna led in mraz. a.mpak nekaj drugega. Solučna toplota! Ta je bila, ki je zahtevala toliko človeških žrtev pri raznih tečajskih eks-podicijah. Admiral Peary je edini beli č!ove.k, ki je po ledu prišel do severnega tečaja. On popisuje to potovunje v svoji knjigi. Prebil je tam gori mnogo let, dokler se mu ni posrečilo, da je prispel do cilj«. Vedno so ga ovirali v ledu odprti kanali, ki so nastali na ta način, da je solnce stalilo ledeno površino takoj, ko se je pojavilo poleti na obzorju. Nekoč se mu je primerilo to-le: Samo za en dan naj bi se bil zakasnil, po bi tistega let« ne bil prišel na severni tečaj. Drugi dan po njegovem odhodu se je ne tistem mestu, kjer je prejišnji dan bival, napravil« v letin široka odprtin«, ki bi mu bila preprečil« vsako nadaljnje jx>tovuuije proti severu. Pripoveduje tudi v svoji knjigi, da se je profesor Murwin. ki g« je spremljal najdalje proti severu, vdrl v tenak leti in utonil — samo en dan hodu preti severnim tečajem. Taki odprti kanali, jezera in pu šibek led. kar vse nastaja pt>d vplivom gorkih solnčnih žarkov, so Namena tako ovirali, da je v teku IS mesecev, kolikor čas« je prebil v onih ledenih krajih, prehodil vsak dan povpreče-no le po tričetrt milje. Stefanson, Amundsen, Antlree m Wilkins — vsi govore o strašnih težavah, ki so jih imeli, da so mogli prekoračiti odprte kanale in jezera ali pa po cele milje dolge proge mehkega in tankega ledu. Tudi Andre-ejev dnevnik, ki so gin naSli obenem z njegovim truplom na Belem otoku, pripoveduje, da bi se bila Andreejeva družba mogla rešiti v kraje, kjer bivajo ljudje, če bi bila našla ledeno površino, ki bi bila dovolj močna za prehod. Kapitan Wilkins mi je pripovedoval o milje dolgih ledenih površinah, kaitere je bilo treba prekoračiti, ki pa so bile tako nevarne, da niso smeli napraviti niti koraka naprej, predno niso s cepini ugotovili, tlo je led še dovolj močan za njihovo težo. Včasih so gazili do pasu po vodi. Ti zgledi dovolj jasno kažejo, kako težavna, če ne celo nemogoča je ekspedicija n« severni tečaj s sanmi. Za ladje pa, ki plavajo po vodi. težave in nevarnosti niso nič manjše. včasih celt) večje. Tečajsko solnce [»ovzroča goste megle, ker se i/.jNiriva vtxl«. Te megle so /m lati je velik« težava iu nevarnost, ker morajo pluti jxi odprtih kanalih zdaj na levo, zdaj n« desno, zdaj naravnost. Pri tem je trelm strašno paziti, kur [ki otežkočuje gost« megla. Navadne Uulje led včasih obkoli in jih prime kakor s kleščami, l ako jili |x>iem cela leta vlači s selxij, včasih pa jih tudi zdrobi. Ni niti |x>trebno. da bi bil led posebno debel, p« vendar zgrabi in uklene tudi rnočne ladje. Ko ladja plove [x> odprtem kanalu, prepogostokrat z«ide v kako tesen, ki ji je led zaprl izhod. Na t« način je ladja zaprta, zadaj se je lesi že tudi sprijrl in ladja ne more nikamor več. N« teli izkušnjah najbolje vidimo dobre strani podmornice /a tako jxitova'nje. Podmornic« se more vedno spustiti jxxl vodo, kadar ne more več pluti na povniini. More tudi pod vodo mirno čukati, med tem ko nekaj metrov nad njo divjajo strašni sneženi viharji. Toplota |xid ledeno skorjo je vedno višja kaikor l«i je toplota, pri kateri začne zmrzovati slana vtxl«, pa naj bo na površini še tako mraz. Za plovilo pod vodo ladji ludi ni treba večje sile, kakor jo |xrtrebuje, če plav« na vodi. Inžener Lenk je tedaj velik optimist in je trdno prepričali, ti« bo njegov »Nnutilus« srečno dosegel svoj cilj, severni tečaj, in se tudi srečno vrnil. 28 nad É00 let starih Kako živi, da postaneš star WiirtemberSki zdravnik tir. Greeff je preteku I življenje stoletnih starčkov, katerih število st> v vsej Nemčiji ugotovili: 28 jili je. Med j njimi je 25 žensk in le 5 moških. 17 stoletnikov živi na kmetih, 8 v malih mestih in le 5 so v velikih mestih. Nekateri kraji Nemčije sp naravnost oblagothirjeni s starimi ljudmi. V vzhodni Prusiji jih je 7, v Schleswigu b. v llannovru 4. Večina teh stoletnih starčkov živi na grudi in se giiblje v svežem /.raku: so kmetje, kmetici. poljedelski delavci, hlapci. Kako žive ti stoletuiki? Dr. Greeff je ugotovil pri teh 28 sto-letnikih in pn na podlagi študija življenj« dru- gih 5(1 starčkov, ki so umrli v teku zadnjih let, sledeče: Nihče od starih stoletnikov ni živel samo od rastlinske hrane. Uživali so vsi tudi mesno li runo. toda nihče ne preveč, čeprav je 101 leto stara mamica rekla: »Najrajša jem [ni le slanino!« Hrana vseh teh je bila preprosta in malo začinjena. Samo neka stoletna Westfnlka pravi, da iinu rada močno |x»[x»prane jedi in pa zelje, ki je zelo kislo. Kaj in knko so pili v življenju? Vsi pijo mleko. Tudi kozje mleko. Mu,mica, ki je 105 leta stara, ta pravi, tla »strastno ljubi čaj«. Ali Ostanki letala »Savoia 64«, ki se je nedavno ponesrečilo na zapadni obali Italije. Pri nesreči so našli smrt najboljši italijanski letalci, med njimi polkovnik Maddalena in še dva druga udeleženca velikega poleta v Južno Ameriko. Modest Musorgski, slavni ruski skladatelj, je umrl danes pred 50 leti. Eno njegovih najboljših skladb je opera »Boris Godunov«. pijejo alkoholne pijače? Velika večina sploh ne. Toda 104 leti stari vvestalski vrnšiki čevljar, ki m« je oče uimrl v 82. letal, tled pa v 95. letu utonil! — pije dvakrat na dan nekoliko ž>gamja. Tudi neki stoletni deluvec pije žganje, pu samo malo 102 leti stari živinozdravni.k v Gelsen-kirehnu mora vsak dan imeti kozarček likerja in pipo tobaku. Toda pravih pivcev ined njimi ni in tudi nikdar niso bili pijanci. Pri nekaterih starčkih alkohol v majhnih množinah vpliva kakor zdravilo. Ali so predniki tudi doživeli visoko starost? 100 let stara gosjxi je imela starše, ki sta utnrl« stara 95 oziroma 96 let. Od deset stoletnikov so očetje aJi matere dosegli 80 let starosti. Eden teh starčkov, ki je 101 leto star, ima mlajšega brata, ki je star 99 let, in mnogo mlajšo sestrico, ki je stara šele 85 let. Vsi trije so stari skupaj 285 let. Toda skoro vsem tem stoletnikoin so njihovi otrooi že zd«vuaj |x>mrli. Kako vidijo? Skoro vsi lahko bero še brez naočnikov. Niti eden med njimi še ni oslepel. Pač pa jim peša sluh. Spomin je pri 14 stolet-nikih prav dober, pri 6 dober, toda zelo |xv jemn. Umetne zobe ima 6 starčkov, ostalih 22 pa že 25 tlo 50 let prežvekuje hrano brez zob. Tehtajo večinoma po okrog 50 kg. 19 jih spi prav dobro 8 dti 9 ur na dan. Kako naj torej živimo, da bomo dosegli to visoko starost? Star recept, ki ga potrjuje tudi raziskovanje nemškega zdravnika pri teh sto-letniikih, se glasi: Živi zmerno in premaguj se v vseh stvareh! škoda, tla mladi rod tega pravila noče več vpoštevuti. Pred porotniki. »Gospodje porotniki«, zaključuje zagovornik svoj govor, »obtoženec je morda res grešil, tod« bodite ljudje! Pom.slite na njegovega otroka, lijego eja edinega otroka in na nj^ovo staro mater, njegovo edino mater.« CEVL) 0TR0$HI ПТ1 rujavi teksani šivani v različnih barvah Din Din 2T-50 deški in dekliški od št. 'î'ft* 29-35 ........DI» l!f na eno zaponko v črni in rujavi barvi, šivani Цјц kombinirani z leseno peto, šivani...... troter z usniato in leseno peto v vseh različnih kombiniranih barvali ■Kf a polčevlii v rujavi ali črni barvi, šivani.....Djg| visoki v rujavi ali črni barvi, šivani.....9||g polčevlji v kombiniranih l^L^S* barvah, šivani .... |)|ц |J|f J ' MNSKE Šerifa Serija Šerifa Dln7'50 Din B - Din 14' MOOAVICE mm Seriia Šerifa Šerifa Din 4'- Din 5"- Di« Seriia Din 16- SerHa 10 0TR0ŠME Sertfa od Din 5"- V pomladnih modnih barvah Ml Krisper Mestni trg 26 - Sfriterfeia ulica 3 Plut Byrdova ekapedirija ПЛ Jutld t'Alj Je inflllKV niti poučni Шш, Ici ga bodo avajah v au «m um gledališču v soboto in nedeljo. V soboto zvečer in nedeljske popoldanske oziroma večerne predstave eo zlasti namenjene meščanom in okoličanom. V eo-boto popoldne in v nedeljo dopoldne si bo ta film mogla ogledati predvsem učeča se mladina, u katero so tudi cene znižane. Življenjske potrebščine se nikakor ne smejo zavijati v časopise, oziroma v umazan papir, ki je bil rabljen že za kaj drugega. Take prestopke je mogoče kaznovati zelo visoko. V interesu trgovcev in drugih dobaviteljev je, da ee vedno točno drže gornjega predpisa, ki ga je izdala banska uprava ▼ Ljubljani. Ii vinarske podružnice — pred raiidom. V nedeljo 22. Diarca 9e je vrâil občni t bor vinarske podružnice v Ptuju, ki je vneto skrbele za povzdigo vinogradništva na eni strani ln na drugi strani dosegla tudi znatne uspehe za viničarje, oziroma vinogradnike v goejiodarskem ozira Kakor pa kažejo prilike, bo taiko agilna podružnica umrla. Na občnem zboru je bil namreč »prejet sklep, da ptujska vinarska podružnica »topi v likvidacijo. Vzroki »o raalični. Eden glavnih je ta, ker so se gospodarski listi, torej tudi vinogradniško glasilo, edruždli v skupnega »Kmetovalca«. S tem, pravijo, vinogradnikom ni pomagano. Nesreča. Posestnica Kovačič Ana te Pleterja pri Sv. Lovrencu je 26 marca vozila gnoj. V voz vpre-žene krave so malo divje in so se tudi sedaj spla-Mle. Kovačičeva se je zamotala med krave, ena se je prevrnila na njo. Poeestnica je dobila hude po škodbe na ustih, boleôime pa čuti tudi znotraj V bolnišnici bo že našla zdravila in ozdravljenja. Konjice Vent» Bvljenje nafte župnije se stynjno pro-buja. Kdor je videl na Marijin praznik veliko množico naših mater in dekM, ki so zjutraj pristopile k mizi Gospodovi, ta je lahko vzkliknil od navdušenja: >Dokler bodo naše mature in dekleta tako leipo in častno izpolnjevale svoje verske dolžnosti, tako dolgo se ni treba bati za konjiško župnijo.« In z vesoljem moramo ugotoviti tudi na tem mestu, da se je ravno v zadnjem času versko življenje pri nas silno poglobilo in razgibalo. In ta razmah je prišel prav posebno do izraza na Marijin praznik. Bolska in odrasla mladina se je prav skrbno in z veliko ljubeznijo oklenila svojih dušnih pastirjev. Ganljiv je bil prizor, ko je na Marijin praznik tako veliko število deklic pod vodstvom svojega priljubljenega g. kateheta vstopilo v Marijin vrtec. Krščanske matere eo z veseljem in prostovoljno izročile svoje otroke Marijinemu varstvu, ker vedo, da so pni Mariji varni pred hudobnim svetom. Naše mamice so bile vse srečne ob prizoru, ko je g. arhidijakon Tovornik njihovim najmanjšim polagal Marijine sveiiujice okoli vratu. Tako imamo zdaj na novo ustanovljen še dekliški Marijin vrlec. — Materinski dan smo zelo lepo proslavili. Prav prisrčne so bile deklamacije otrok. Najbolj korit jž-no je nastopila Založnikova Olga. Sledile so pevske in orkestralne točke. Nato Je govoril pozdravno besedo našim materam predsednik Kat. izobraževalnega društva g. Jože Sarlah, ki je v svojem lepo zasnovanem govoru jedrnato očrta] vzvišeno nalogo in pomen materinstva. Za tem so dekleia Izvajale lepo versko igro »Veetalkac. Naše mamice eo bile s proslavo, s katero smo jim hoteli inkazati svojo hvaležnost In ljubezen, prav zadovoljne. To je pokarala tudi polna dvorana. Po predstavi je nekdo laskavo pripomnil: »Ampak lepo je pa gledali, kako cele množice ljudi vro k predstavam v Kfft. društveni dom in se po končani predstavi kakor morje razlije jo če« trg.< Slovenigradec Sesttedrnski kmetijski tečaj, ki se je vršil v Podgorju, se je zaključil 25. marca Predivali so na tečaju: višji pristav Eiletz o narodnem gospodarstvu in zakonodaji, župnik Kotnik o kmetijskem zadružništvu, Beno Kotnik o kmetijskem knjigovodstvu, višji šuniskl svetnik ing. Puppis in ing. Vrbnjak o šumarslvu in gozdarstvu, Schôitdor* 1er o snraretvu in mlokarstvu, dr. Pohar o higi.ieoii, šolski upravitelj Klugler in Iv. Rogina n sadjarstvu in Čebelarstvu, živinozdravnik Peršuh o žid-nozdravetvu, kmetijski relerent Wernik pa o poljedelstvu in živinoreji. Tečaj je obiskovalo po-viprečno 60 oseb obojega spola in bo gotovo rodil dobre uspehe. Л Х.-Л : 'k fWi»< 1 Џ » POPOLNOMA NOV VOZ, KI BO KMALU RAZSTAVLJEN tudi v Ljubljani! Ju roslo'anska javnost ho kmalu imela oriliko seznaniti se s popolnoma novim avtomobilom, ki lio docela zrevolucijotiiral avtomobilski trg. Prav kmalu boste čitali v tem listu oznanilo, v katerem boste zvedel', kje bo razstavljen ta novi a\ to. O Ce vam ie pred očmi avto, ki ie hkrati lagoten in močan, z dvema sedežema spredaj in dvema zadaj — avto, ki doseže tisto hitrost, katere si želite — šestcilindrski voz, ki porabi komaj devet do deset litrov na 100 km — avto, v katerem so združene vse najnovejše i/popolnitve, ki so jih dosegli i v Ameriki i v Evropi glede elegance in jakosti karoserije — avlo, ki ga je zgradila in ki zanj jamči največja avtomobilska družba sveta in ki je navzlic vsemu presenetljivo poceni: če vas zanimajo vse te podrobnosti, potem se ne odločite za katerokoli drugo znamko, nego počakajte še toliko, da si ogledale ta novi avto. .œsœrmezàJL as Pozor! Prihodnji teden boste brali v tem listu oglas, iz katerega boste zvedeli, kje bo razstavljen ta novi avto. idBa = «S - đ "J- o ^ s j. -C ° 2 « ? ? a; a. c 'lo feo 0.*. S^f * -iZ * i f -c 3 Ji JO = 0C -, j — -Л 1 C* » !/>50 i j. o ® S; 1 — C д O _ >7" S n — £ « —. » % > CC . c ~ — N ž M _ »>__ I ee t ^ič» f i § o a Či jš M 3 T? 2 m0' Z i» e»-? m S .. S H t» je i ji . a. « S S > E £ 1 JÛ g Û i » — • - & -C I .J» tz. '=5 e t« c л z *t o s « — * -k T R -J — N лр j ■»* •«• «а> i KJ K * -» ■ » 4 ««a a a а » «- « - S M •ŽKSŽ I Earl Derr Biggers: Kiiaweva papiga 23 Bob je pomislil. Danes dopoldne se pripelje Pavla Wendell. Bilo bi škoda, če bi moral prej odpotovati, ne da bi jo videl. »Dobro,« je dejal. »Pripravljen sem, čakati do dveh. Ce pa se dotlej nič ne zgodi, oddava bisere. Se strinjate?« »Morda,« je pokimal Chan. Bob je pogledal v trmaste Kitajčeve oči in si ni znal pomagati. »No pa povejte Maddenu, da takoj pridem k zajtrku.« Chan je zopet nakremžil obraz. »Dovolite mi do-brotljivo, da bom vaše naročilo nekoliko izpremenil in rekel ,kmalu'. Pri spominu na stare čase skoraj ni stvari, ki je ne bi storil za gospodično Alico. Življenje bi žrtvoval zanjo, morda — toda, pri koščicah svojih vzvišenih prednikov nikdar ne bi rekel ,takoj'.« Nerodno se je odgugal. V notranjem dvorišču je na drogu nasproti Bohovemu oknu Tony pospravljal svoj zajtrk. Mladi mož je videl, kako se je Chan približal ptiču in obstal. »Hu la ma!« je vabil s svojim grgrajočim glasom. Tony je po strani povesil glavo. »Hu la ma!« je vriščaje ponovil. Mož iz Honoluluja je začel govoriti po kitajsko. In čudno, papiga je vedno ponovila kak stavek iz Chanovega govora. Skoraj kakor dresurna predstava, je veselo mislil Bob. Nenadoma je stopil skozi vrata na oni strani verande tajnik Thorn. Njegov bledi obraz je bil od jeze spačen. »He,c je kričal razjarjen, »hudiča, kaj počneš tukaj?« »Plosim lepo, gospod!« se je smehljal Kitajec. »Tony, ljuba slčkana stval. Lad bi ga vzel v kuhinjo!« »Pusti ga pri miru!« je surovo velel oni. Ravnodušno se je odzlbal Chan. Dolgo je Thorn strmel za njim. Tudi Bob se je zamis'il. Kaj pa, če je Charliejeva sumnja vendarle utemeljena? Podvizal se Je v kopalnico, ki ji; bila med njegovo in sosedno prazno tujsko sobo. Ko je končno odhajal k Maddenu, mu je obraz še gorel od razburjenja. »Prosim, oprostite, če sem se zakesnil,« se je opravičeval Bob, »toda tale puščavski zrak ...« »Nič ne de, mladi mož! Medlem sem telefonski razgovor že naročil.« »Poklicali ste pisarno, mislim?« »Seveda.« Bob se je spomnil, da je danes sobota. Če v San Frančišku ne dežuje, Aleksander Eden že potuje na golfovo igrišče v Burlingamu. Tam bo ostal najmanj do trde noči, morda celo vso nedeljo. O, da bi doma le solnce sijalo! Korekten in slovesen je vstopil v svoji modri obleki Thorn in lačno pogledal na mizo pred kaminom. Sedli so k zajtrku, ki ga je pripravil novi strežaj Ah Kim. Izvrsten zajtrk! Charlie namreč ni pozabil, česar se je naučil v Phillimorovi hiši. Tudi Madden je postajal ljubeznivejši. »Upam, da vas nocoj Tony-jevo kričanje ni prestrašilo?« je poizvedoval. »Prvi hip pač! Ko pa sem spoznal, kdo vas razburja, se mi je kamen odvalil od srca.« »Tony je mala stvarca brez barve, ima pa škrlatno rdečo preteklost!« »Kakor tudi marsikak človek,« je nemarno zinil Bob. Madden ga je ostro pogledal. »Dobil sem ptiča v dar od pomorskega kapitana in ga tu prepustim za tovarišijo svojemu upravitelju Louilju Wongu.« »Sem mislil, da je vašemu strežaju ime Ah Kim?« »Wonga so pred nekaj dnevi nenadno pozvali v Frisko. Tale Ah Kim se je včeraj nepričakovano priklatil od nekod. Vzel sem ga za silo, dokler se oni ne vrne.« >Ste pa srečno zadeli. Kajti lako dobri kuharji so redki.« >No, — se bo že napravil! Druge krati pripeljem semkaj cel štab služabništva. To pot pa sem bolj slučajno prišel semkaj.« »Vaše glavno stanovanje je monda v Pasadeni?« »Da. Tam imam hišo v Aveniji oranžnega gaja. Tukaj na ranehi prebivam večkrat ob koncu tedna, pa tudi, če se me loteva naduha. Včasih pa je tudi prijetno, če človek nima nikogar okrog sebe.« Milijonar je vstal in pogledal na uro. »Sedaj bomo vsak hip zaslišali San Fiancisko.« »Kaj pa intervju za Holleya?« je vprašal Thorn. »Vraga!« je zaropotal odgovor. »Zakaj neki sem si ga nakopal?« »Smem po pisalni stroj?« je predlagal tajnik. »Ne, pojdeva v vašo sobo. Prosim, počakajte tukaj telefonskega razgovora, gospod Eden!« Odšla sta. Brez šuma se je pritihotapil Ah Kim ter pričel pospravljati mizo. Eden je prižgal cigareto in sedel na stol. Četrt ure kesneje je zabrenčal telefon. Še preden je bil Bob pri aparatu, je že Madden stal zraven. Mladi mož je upal, da bo pri pogovoru sam, in je poparjen vzdihnil. Pa je v svoje veliko veselje zaslišal z one strani žice hladni, zvonki glas dražestne tajnice svojega očeta. »Halo, gospodična Chase!« je klical v zvočnik. »Tu Bob Eden na Maddenovi ranehi. Kako se vam godi to krasno, solnčno jutro?« »Kdo vam je pa rekel, da imamo pri nas krasno, solnčno jutro?« Bobu je padlo srce v hlače. »Ne recite, da imalc slabo vreme! Podirate mi srce ...« »Čemu pa?« »Čemu? Ker bi si rad predstavljal, kako se blešči solnce na vaših plavih laseh ...« Madden mu je položil svojo težko roko na ramo. »Kaj pa vendar delate ... glodate sladke koreninice s tipkarico? K stvari, če smem prositi!« »Oprostite!« je klavrno zajecljal Bob. Potem se je zbral. »Halo, ljuba gospodična, bi mogel govoriti z očetom?« »Ne! Danes je vendar sobota! Golf!« »Da, tako, seveda! Recite mu, naj me pokliče, ko se vrne. Eldorado 76.« »Kje je?« je zakrulil Madden, komaj obvladujoč svojo jezo. »Golf igra!« Za Jugoslovansko tiskarno v LlubLianl: Karel Ce*. Izdajate!]: Ivan tUkovee. Urednik. Frane KremU*. P I I I I I ■ fc }>л g ■ I MALI OGLASI Vsaka drobna vran ca i-so Din ali vaaka betedn »O »nr Na|man|êt og'aa . S Din. Oglaal Da< devet vratlc ar rafitnv|o vil,.. Za odgovor anamli« N» vpraàanla brr« znamke ne ortgovarlnmo I Vas obleče Z3L malo denarja moderno in dobro! um ИШ mm more dobro шаао ce«© pro^afeli, ker proda tako velike množine, da vkljub dobren u materi lalu in kljub naravnost never;etnim cenam jiride na svoi račun Službe iščejo Trg. pomočnik mlad, iz dežele želi spremeniti službo v trgovini z meš. blagom. Naslov v upravi pod št. 3245. Pekovskega vajenca sprejmem takoj po dogovoru. Paškulin, Vrhnika. Pouk Čamernikova Šoferska šola Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugo-avtol. Prva oblast, koocesnonirana Prospekt zasloni. Pišite ponil hote. da stolno кирадебс pri m m, oblači Vas v resnici dobro zato, da se zopet povrnete k metnu. — In Vi bodete sigurno zopet prišli date vsaki obïeki nekaj tiotcga skrbeč, da prinese vedno nekaj novega tako glede kroia kakor tudi glede opreme, neka), kar Vas veseli 2 vajenca za tašnersko - kofersko obrt se sprejme takoj pri firmi Franc Zorn, Ljub-ljana-Siška, Lepodvorska 23. Stanovanje in hivna v hiši. Pomočnika I za tašnersko - kofersko obrt se sprejme takoj pri : lirmi Franc Zorn, Ljub-! ljana-Siška, Leoodvorska ul. 23. HVAR moške obleke najboljše izdelane .... že od Din 240-ÏIVAR oblehe za dečke trpežne in umer;ene . . že od Din 200- TIVAR kamgarn-mo$ke ooleke 480 - mm o*ro$ke obleke za dobo od 3—6 let . . že od Din 110-Ш/Ш otroške ofteke za dobo od 7—10 le' . . že od Din 130 IIVAR mornariške obseke z dobo od «30-m/m mornariške obleke Trgov, vajcnca poštenega s primerno šolsko izobrazbo sprejme brez oskrbe trgovec mešanega blaga Kovač, Maribor, Frankopanska 15. Samostojen obtrnik (meister), — katerekoli obrti se sprejme kot deležni član. Imam v Ljubljani že ali pa preuredim ca 32 m3 vel. delavnico, po potrebi tudi skladišče in stanovanje. Pogoj: trezen, delaven in poiterv V ponudbi je poslati popis obrata, službe in družinske razmere na upravo »Slovenca« pod »Samostojen«. za do o od 7—10 let že T1VÂÎÎ lYglanl naimoc'ernel^e 'a»one, izredno udobni in liubki od Din o liubki že od Din t;var Meče v ogromni izberi in namiodernejšili vzorcih že od Din m- Ш/Ш bubertiis-površniki . oeciial teta . . že od Din i»W ШАИ fiiibertus r абЗап zaiamčeno nepremočljiv žc od Din 2M-TifAR lovski raglan izredno praktičen........Din 210" livar dobite Oglejte si naše prodajalne v: Aleksinac Beograd Bezdan Bjelovar Bos. Šamac Brčko Brod na Savi Celje Crvenka Cakovec Daruvar Dubrovnik Gospič Karlovac Kotor Koprivnica Kragujevac Kraljevo Kranj Kruševac Ljubljana Maribor Niš Novi Sad Pančevo Ptuj Sarajevo Senta Slov. Konjice Solin Sombor Split Subotica St. Bećej Sv. Ivan Ze'ina Sušak Sibenik Teslić Tuzla Valj evo Varaždin Vel. Bečkerek Vel. Zdenci Vinkovci 2agreb Zemun Zvornik Manjše tekstilno podjetje rabi za takojšnji nastop nad mojstra ki bi istodobno opravljal ; tudi posle mojstra in ki se dobro razume v tkanju, apretiranju in ostalih tehniških delih mehanične i tkalnice, ki izdeluje nv>-lino, botano — Plača dobra, stanovanje v naravi. Ponudbe z označko plače ter prepisi dokumentov in sliko se morajo poslati v Sarajevo, poštni predal 186. Čez štiri dni lahko ti"1' . i " ' - delati, ako hočete, ker Vas mi zaposlimo v Vašem bivališču za mesečni r>av-šal Din 2.000 in provizijo. Kolekcija vzorcev 28 Din. — Pogodbo pošljemo na željo takoj. Ponudbi je treba priložiti znamko za odgovor. — Commercia, Osijek. Šoferska šola oblastveno koncesijonira-na 1. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska e. 31, ne daleč od kolodvorov. — Vhod tudi z Bleiweisove ceste. Prihodnji redni tečaj se prične 1. aprila. Vila komfortna, lepa, nova v najlepšem okraju mesta naprodaj. Naslov v upravi pod it. 3268. IE tanovanja Enonadstropna vila z gostilno in inventarjem, zraven velik vrt na periferiji Ljubljane prodam zaradi družinskih razmer za 300 tisoč Din. Takoj plačati Din 150.000. Ponudbe na upravo pod« 'Samo resni kupec« št. 3261. Puhasto perje čisto čobano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetiu. L BROZOVIC - Zagreb, llica 82 Kemičoa čistilnica peria šnpo z opeko krito 5X8 m, dobro ohranjeno, tudi za podzidati, poceni proda Štrukelj Mihael, St. Vid nad Ljubljano. Stanovanje podpritlično, 1 soba, kuhinja in pritikline se takoj odda mirni stranki brez otrok. Reflektanti naj se pismeno oglasijo ua upravo lista pod «Stanovanje št. 3262«. Lepo stanovanje 10 minut od kavarne Europe, 2 sobi velika predsoba, zaprta veranda, balkon, kopalnica in druge pritikline z vrtom se odda 1. maja. Naslov v upravi pod št. 3267. Sobo opremljeno, čisto, s posebnim vhodom oddam solidni gospodični. Ulica na Grad št. 9. Opozorilo! Jožef Ferlič iz Brezij ni moj potnik, nima pravice zame sprejemati naročila, še manj pa inkasirati. Prostovoljna javna dražbo ШШт Dne 30. marca in naslednje dni se bo vršila dražba približno šeststo moških in deških klobukov v ceni po 30—80 Din komad — Dražba se ho vršila pri tvrdki F. Bizjak na Kongresnem trgu 8 — Proda|alo se bo v skupinah in tudi posamezno. Moške srajce r rHintti liilela vah oil Din 29'-nanrej. Maribor K"'«te k Hamtivezn ce Ko ft№. 19 7" 1ИЖШ Philipsov jubilejni pianino s 5 letno garancijo ie najcenejši kvalitetni izdelek. Minka Modic, Ljubljana, Coizova cesta 9. I I. Srečke, delnice, obligacije kupuie Uprava »Merkur«. Ljubljana - Selenburgova ulica 6. U. nadstr. Črna prst (humus) za vrtove prodamo v vsaki množini. Na razpolago tudi vsakovrstni materijal za zasipanje. — Gradbeno podjetje Anton Mavrič, Dunajska cesta št. 38. Elektro motor 24 k v, vrtilno tok 380 220 ceno naprodaj. M. Švaj-gar, Dravlje 74, p. St. Vid nad Ljubljano. Najboljše in najcenejše šivalne stroje, dvokolesa, nadomestne dele in pnevmatiko dobite le pri Fran Saonig, Ljubljana Pražakova št. 2, nasproti Gospodarske Zveze ob Dunajski cesti. Prodaja tudi na obroke. Specij. mehanična delavnica. Gostilničarji, hotelirji, pozor I Vsled likvidacije razprodajam celotno vinsko zalogo in sicer: Izbomo štajersko belo vino po Din 4 in sladki prošek po Din 16 liter. Gjuro Valjak, Maribor. KaSo (ešprenf, afdovo moko vedno neto oddat« ■>• debel» veletrgovina A. VOLK, LJUBLJANA Revije»» revi« 24. Stalna razstava umetniških slik In velika izbira okvirjev, prevzame vsa rezbarska in po-zlatarska dela A. Kos Ljubljana, mestni trg 25 (nasproti magistratu). Motorna kolesa B. S. A. s prikolicami 500 m* in Puch 220 z električno razsvetljavo, ■e poceni prodasta. — Vprašati: Maribor, Ko-roščeva 32 oziroma Gor. Radgona, Trg 55. ta. I XJr лилХУА* аплкu O». «Skmt.tti/vt/ Damske nogavice llorv temnih modnih l>arvah par od Din 8'— naprei. Плш-kr nogavlee Rvilrne v vseh «i i modnih barvah fflsks. to «•- Mar Ilir Knr?a očesa Najboljše nredetvo proti kurjim očesom CLAVEN je uiaat Dobite v lekarnah, dro-eerijab ali naravnost is tvoruice in glavneea ekla- dtVa n. П1МЈДН ichnrnor - VMAH Varujte se potvorb Parcele na solnčni legi ob Dunajski cesti naprodaj. Velikost 500—700 m3. — Gradbeno podjetje Anton Mavrič, Dunajska cesta št. 38. Posestvo srednje veliko, krasna enonadstropna hiša tik farne cerkve naprodaj. V hiši je na novo vpeljana gostilna in trgovina s kompletno trgov, opravo, vsega skupaj 8 sob. — Poleg hiše veliko gospo-dnrsko poslopje za 15 glav živine. Lepi travniki, njive, gozdovi. Več se izve v trgu Vačah pri Litiji štev. 29. • U Ljubljanski prodajalni : Sv. Petra cesta 23 in Celovška c.63 Kranj, Glavni trs 101 Poshusitet Prišli boste zopet ! Iščem svojo hčer Marjeto Jaz-binšek roj. Sadar. ProJ vojno je bivala z družino v Ostboru, Nemčija. Javi naj se na naslov: Franc Sadar, Velika Račna št. 32, p. Grosuplje. Otroške nogavice /»rn«. rn av«. siv« in bel«, pnr < d U Ulii <40 nnnrel. Мгпђог „„.„,,„„., A№. 1P v VH,.|,barvHt, p.,r Gradbeno podjetje Ш2. агћ. jelene & in2. Šlalmer v Mariboru naznanja, da se preseli dne 1. aprila 1.1 v nove, lastne pisarniške prostore v Vrazovi ozlr. Miloš 05i ičevi ulici pri mestnem parku (Prejšnje skladišče g stavb. Baltzerja) виииииаиииквдадаи■■■■■■ Razpis. Krajevni šolski odbor v Zapotoku, pošta Turjak, občina Zelimlje razpisuje pri gradbi nove eno-razredne šole v Zapotoku: zidarska, tesarska in kleparska dela in sicer s pridržkom, da odda ta dela skupno ali posamezno in ne glede na najnižjo ponudbo. Načrt in stroškovnik so na vpogled proti odškodnini Din 20 pri podpisanem kraj. šoL odboru od dne 28. marca t. 1. dalje. Panudbe ji vložiti do dne 11. aprila t. I. do 12. Krajevni šolski odbor v Zapotoku, p. Turjak. Potrti neizmerne žalosti javljamo pretužno vest, da je Vsemogočni nenadoma poklical k Sebi v boljše življenje našo predobro, zlato mamo, staro mamo, taščo in teto, gospo Nežiko Potokar v petek, dne 27. marca 1931 ob 1 prevideno s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne mame se vrši v nedeljo, dne 29. marca ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Prule št. 6, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. Graz, Nevlje pri Kamniku, dne 27. marca 1931. Žalujoče rodbine: Potokar, Weinhandl, Kek, Horn, Mcdvedšček.