Stav. 124 V Trstu, v sredo 7« maja 1919 te^Ik XIIV T*haja vsak dan. udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica cv Frančiška Asiškc^a štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se poš.ljajo uredništvu. — Kcfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopiii se ne vračajo. — Izdniatclj jn odgovorni urednik Štefan Godina. - Lastnik konsorcij lista Edinosti. — T.s'i tiskarne U * nost. — Nrr^nina znaša na mesec L 3'—. po! icta L 18 — in celo leto L 3o—. — Tcleton u.edništva in uprave ?tev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovce/ in obrtnikov mri po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabita pp 40 stet., oglasi denarnih zavodov tnm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najnanjtpa L 1—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo IzkljuČ o uprnvi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, u'. sv. Frančiška As 20. MIROVNA KONFERENCA. Clcmcncenu sprejel \VIlsona. TARIZ 6. Clcmenceau je po včerajšnji popoldanski seH SDreiel predsednika VVflsona. Izročitev mirovnih preiiminarijev. P'RIZ 6. Danes popoldne bodo med sejo mi-zunanjih zadev priobči-ti zastopnikom **1n*ti. vo/uj^čih proti Nemčiji, vsebino mirovnih prt-KirtfnariJcv z 'N-err<ć:;o. Listina bo izročena nemškim oool/ ščencem iu'ri, v sredo, ob 3 pop. Z3c?a;s ucsTOz'cije za seic. PARIZ fi. J'eko služ-euo poročilo ^ravi: Včeraj Doool * ~jc so sc podnli \V:Ison. Lloyd George in Ct-nenccau v Ver si »les, da vidijo dispoz'>i}et pripravljene v. tr!anonski palači, za koniorenčne seje. "pr-ć.nlijii so jih: Pu testa. glavni tajnik, Arnabcn, krh ielni voc:a. polkovnik Haukey, poseben tajnik 'ji Man ton a. sluJnrn tolmač. Seja. v kateri se iz-r oči jo upniškim pooblaščencem mrovni prelimuia-ri-j. ho jđi'ri. v sic^o. ob 2 pop. K bedo Imeli pnsiop p.Kjbtaščenci ameriških Zaraženih držav. pn./W-ašč<*-nci Aivr.je. Francije, 'talijc, Jarana. B ■■ r>e. Brazilije. Di/nr'rriona (v severnri Ameriki), Si h c. Ć-^slovaške in Nemčije, katerim -sc pridruži za vsako državo po en ta:n:-k. Določeno je, tJg je prio»stc 7^stopriikJ tiska vsake drža e, in si-cor za ve'osMc in Dom.n.on po 30. a za države, k: imnin kakšen poseben interes, po 10. Nrmško de-!r^«-ciio bodo zastopali nje pooblaščenci, spremljani od ta'nikcv in =» časvških .poroč-e'- aicev. r> -ija podptŠP mirovno posudbo. DRlJXf:L LKS fi. Ministrski svet jc enoglasno sliftvJ, da podpise mirovno pogodbo; toda ci:o-Cljsno je tucli določil >da nrozori dr t-»ve na ekumensko in financijaluo ^tanie Belgije ter na nujno^. da zavezniki zagotovilo Belgiji najizdatnej^o pomoč g'^e -ekonomske novzdige. Svet smatra zr. potrebno da zanros' zavezniško pomt.č, da bi se C m Dre'e začela oceajanja z Nizozemsko v svrhe ureditve vpra.sania o popolni svobodi Schek?e in o ivob»:t»cm rečnem premetu z vzhodno Belgija in prtiti Rem«. Kitarska vlada protestira. PARIZ 5. Kitajska de'c-gacija )? priobčila listam sv>i prr est proti sklepu trojice glede Kiau Ciaoa in Sciatunga. V protestu poudarja kitajska deljene u. da je prište t;a mirovno konferenco za-ud.j oč v načela, katera so si zavezniki usvojil kakor temeli za pravičen in trajen mir na svet® a »e razočarana vsJed rešitve vprašanja Kiau Ciaoa in Sc^antunga. Ce je bi-lo povoda, da k; fcrojica pro-vzToč.la toliko razpravrjania glede reškega vpra-fankiv ie bilo unec smatra za opravičeno kitajsko trditev, da postaja Jroan v>!ed priznanja njegovih zaJitev na Scian-tung ena največjih svetovnih vlasti pored Združen:>h držav in Velike Britanije. Ameriški list ceJo misli, da bo Japan po odpretju vhoda v Kino ter vsled niegovega groznega vojaškega In pomorskega programa, ki ga misli uresničiti, bil kmalu v stajiu da vsili'brezpogojno svojo voljo v Londonu in \Vasch:ngtonu. »Chioaigo Tribune« pripisu.« posebno važnost moči, katero dobi Japan s svojo popolno zmago nad 14. Wilsono\imi točkami. \Vilson priobči izjavo o sarrskem vprašanju. CURIH 5. Ust-u »-Frankfurter Ze^ung* poroča poročevalec iz Stockho-lma, da !e dobil vesti iz zanesljivega vira o skorajšnji Wihonovi izjovl pfVe sarrskeca vprašanja. Poročevalec pravi, da bo ta izjava podob**a poslanici o jadranskem vprašanju. Ekonomika konferenca z nerrškiail pooblaščencu VER5AILLES 6. Včeraj se je vršila ekonomska kon-erenca v trianovski patoči med tehničnimi strokovnjaki zavezniških in pridruženih velesil ter financiialn-mi nemškimi delegati. Poslanica trojice italijanski vladL PARIZ 5. Večina listov trdi. da bo odposlana Italiji poslanica, zahtevajoča, naj se .povrne k sodelovanj na konferenco. »Fi-garo« p se: Prenagljeno bi b;!o, ako bi trdili, da je italijanski problem re^en. Ne more se rešiti brez sodelovanja Orhmda. Morda bi prijateljski apel zadostoval, da ubere pot nazaj v Pariz. To je, kar želi svet trojice. Ni pa šc duvoi;eno reči, v kakih besedah in v kaki obliki bo izdan ta apel, niti ne, ali se italijanska vlada odzove s povrnitvijo k poga;a.ijem v sluča-ju, da pos'anica ne označi pobojev, ki bi mogli služiti v podlago za sporazum. »Tenrps« Piše, iia poslanica italijanski \ladi apelira na prijateljstvo in cmena Štiri leta skupnih borb, opozarja italijanske delegate na pomembnost, ki bi izhajala iz kake ugodne rciitve. — »Liberte« se nadeja poravnave. Vse, W se dogaja, priča o tej želji. Dejstvo samo, da se mirovna pogodba ne izroči Nemcem pred koncem tedna, je znak prijenljivosti napram Italiji, ki bi jo hoteli videti prisotno prt tem zadnjem delanju mirovnih pogajanj- Ne more se prezirati, da je Pariz storil prvi korak in da Rim mora napravit; drugega! PARIZ 5. Izvzemši nekatere socijalistične fr- PODLISTEK Mkolni Seviriov. Ruski spisal M- Arcibašev. — Poslovenil M. A—C. »S tem si ne bomo belili glav,« je razlagal Aladjev in skomiznil z rameni. »Pomagaj tam, kjer moreš, to zadostuje... in hvala tudi bogu.* »Dobro. Toda ali veste tudi, čemu vas je obiskala ta deklica?« je nadaljeval Sevirjov ostro, Idkor pri spovedi in ne upoštevajoč Aladjev od^o^ or, ga je gledal s svojimi jasnimi očmi naravnost :n ostro. Aladjev je iznova zardel. Začelo ga je jeziti. Tak poseben ton in taka vprašanja! »Ne, ne vem,« je rekel negotovo. »Prišla je k vam, ker vas ljubi... ker je nje-ca duša prozorna in čista in se ima za to vam Zai.valiti... Sedaj je ob propasti in počakala je, Ja hi našla resnico, saj ste je vi učili ljubezni do nje. In kaj ste ji znali povedati? ... Nič ... Ali veste, v kake nečloveške muke ste jo pahnili, vi, sanjač, idealist? Ali se ne bojite, ko bo preklinjala vas vse, ki ste ji Šepetali na .tiho zlate sanje srečnega življenja, takrat ko bi ste. sprejemajo pariški listi z radostjo in zadošče-n'em vest, ca se je svet trojice sporazumel, da se povabi italijansko vlado, naj zopet zavzame svoje mesto na konferenci. Vse časopisje naglasa potrebo. da se udejstvi sporazum z italijanskim narodom, brez katerega da ni možno podpisati miru. Ne'.i rr.I listi trdijo, da zakasnitve priobčenja, po-socbe Nemcem m pripisati toliko počasnosti na redakciji, kolikor volji, da se počaka, da bodo mo- italijanski delegatje biti navzoči. Več listov pripominja, da ne za>-osto;«, da se Italiji pošiljajo le iepe besede in sladke obljube. Izmenjava nazorov med zavezniki In Italijo. PARIZ 5. »Petit Journal« ugotovlja z zadovofi-r.tvem. da se nadaljuje izmenjavanje nazorov med zavezniki in Italijani. Rečeni list želi, da bi itali-, lanska delegacija črm prej zavzela zopet svoje < mesto ob strani drugih zavezniških poobl-aščenoev. Stilizacija mirovnih preHminariiev je dovršena definitivno. PARIZ 5. Stilizacija pogodbe mirovnih prclimi-narijev je dovršena eeiinitlvno. Nocoj prevta<2u>e vtis. da bo v 48 -urah sankcijonirana in sodijo, da sc .priot 31io pogodbe nemškim pooblaščencem izvrši v četi tek ali petek. IZ FRANCIJE. Vsled pariških majniških dogodkov demisijo- nira Jouhaus, a socijalisti zapustijo vlado. PARIZ 5. Lev Jouhaux, tajnik splošne delavske zadruge, je bil v majniških izgredih ranjen, ko je skušal ščititi 2 ženi, napadeni od policijskih agentov. Radi tega je pisal Clemen-ceauu pismo, s katerim se odreka časti zastopnika na konferenci. Pismo sc glasi: Poklican sem na konferenco, da zastopam francoske ^elavske sloje, toda nemogoče mi je obdržati ta mandat, čim je Vaša vlada brutalno zabranila francoskem delavcem da izrazijo svoje misli in da priobčijo svoje zahteve. Ustvarili ste nezbrisljivo protislovje. Načela pravice in svobode ne veljajo samo v diplomaciji, tudi narod ima na nic pravico. Vi mu to pravico kratite. S tem, da ste prepovedali demonstracijo, za katere ste znali, da se bo vršila mirno, ter da ste stavili nasproti pariškim delavcem vašo policijo in vojsko in da ste z nezaslišano brutalnostjo mučili može, žene in pohaEljence, ki niso ničesar drugega storili, kakor da so hoteli uiivati resnično svobodo, pripoznano njihovim tovarišem v vseh drugih deželah, s tem ste pozabili samezatajevanje in žrtve, katere so doprinesli delavski sloji v ti vojski. Zastopnik delavcev ne more na mirovni konferenci uživati svobode, katero ste vi zanikali delavcem. Zato mi ne ostaja druzega, nego da vam priobčim svojo demisijo.« — Jouhauxovi demisiji sta sledili dve dru£i demisiji: demisija Bouissona, komisarja trgovske mornarice in demisija Comperea-Morela, poljedelskega komisarja. Na nekem socialističnem kongresu je bilo proglašeno, da bi vsak socijalist, ki sprejme ministrsko listnico, bil »ipso* faeto« izključen iz stranke. Vsled te izjave sta Bouis-son in Compžre-Morel stavila svojo usodo v roke strankine upravne komisije, ter sta pripomnila, da sta pripravljena se podvreči sklepom stranke, toda smatrala sta, da bi bilo primemo, če se j:ma pusti čas, da uredita tekoče zadeve. Tak je bil položaj, ko je prišlo do majniških izgredov, katerim je sledila Jouhauxova demisija. Meščana Bouisson in Compkre-Mo-rel sta bila obveščena, da ustavijo vsako sodelovanje z vlado, ter sta po pogovoru z ministrskim predsednikom izjavila, da se umakneta iz ministrstva. Na ta način se nadaljuje borba proti Clemenceauu, katero so začeli socijalisti. »Humanite« vidi že zmago. List vidi Cle-menceaua v času« ko je potlačen po težavah zunanje politike in blizu poloma radi notranjih težav, katere so provzročili majniški dogodki. »Clemenceau«, pravi »Humanitč«, je začel odločno boj proti delavskim slojem svoje dežele v času, ko prihaja radi imperijalizma, pretkanega z njegovo politiko po vojni, do navskrižja z občim mnenjem v Londonu in Washingtonu. Če francoska buržoazija ne vidi, kam jo pelje ta starec, znači, da je zgubila celo čut za interese svojih slojev.« Ministrski svet proučuje mirovno pogodbo, PARiZ 5. Sinoči je bH sestanek ministrov, na katerem so preučevali mirovne pogoje, ki se predlože nemškim delegatom. Nocoj bo ministrski svet. Prečita se mirovna pogodba, interesiram ministri predlože vsak v svoji stroki pripombe, ki se jim zde potrebne. Govoreč o ponovni zakasnitvi pri-občltve mirovne pogodbe nemškim delegatom, pravijo listi, da se ta izvrši v četrtek ali petek. »Matin* pravi, da je to zakasnitev pripisati želji, da bo Italija prisotna pri izročitvi. Stavka bančnih uradnikov v Parizu. PAJ^IZ 5. O J 12. aprila dalje so bančni in borzni uradniki poizkušali, da bd potom izvoljenega od- uživala ono zakonsko srečo, v katero jo sili oni kup mesa? Vidite, to je ono strašno na tej zadevi ...« Zadnji stavek je Sevirjov govoril s takiM posebnim izrazom in tako nepojmljivim poudarkom, da je Aladjeva pretreslo. »Strašno je, če pustite, da vstajajo mrtveci samo zato, da bi gledali svoje lastno razkrajanje ... Strašno je tudi, če človeško dušo napravite čisto in dragoceno samo zato, da njene muke poglobite in njene bolečine poostrite ...« Sevirjov je govoril navidezno hladno« toda z neizmerno bolestjo. »Motite se, če mislite, da me ona ljubi,« je dejal Aladjev tiho. »Ne motim se, temveč dobro vem ... Celi dan sem sec'el v svoji temni sobi in tam slišim vse ... Tako je, kakor sem rekel.« Aladjev je povesil glavo, Sevirjov pa je vstal in dejal: »Neprestano sanjate o bodoči sreči človeštva, toda o tem nimate niti pojma, kakšne potoke krvi bi morali prebresti, da bi dosegli tob odočnost... Vi varate ljudi ... priznajte, da sanjate o stvareh, ki jih ne boste nikoli dosegli ... Namesto tega jih pustite, da živijo in postanejo svinjska krma... krma onih svinj, bora dostavili svo;-e zahteve raznim bankam, toda nobeden ravnatelj ni hotel t'*ga. odbora sprejeti. Nato se je odbor obrnil na d-elavnoga ministra s prošnjo za. posredovanje, toda tui-i temu se ni posrečilo skloniti ravnateljstva, da bi pripoznala sindakatno zbornico, ter da bi žnjo razpravljala. Vsled tega so bančni uradniki proglasili štrajk, ki začne jutri in se raztegne na vse bančne in kreditne zavode, izvzemši francosko banko in zemljiški kreditni zavod, ker sta se njiuna ravnatelja izjavila, da bosta sprejela sindakatne zastopnike. PARIZ 5. Stavka Uančirlb uradnikov se je začela danes zjutraj. Stavka fe samo delcmiona. Vlada popoln mir. Velik del ^osebja, posebno ženske, nad al.'uje svoje delo«. Navzlic stavki je bila borza zelo živahna. IZ ŠPANSKEGA. Cortes so sklicane. MADRID 5. Cortes bedo skteanse za 6. tenaja. — Vsi telefonisti so se povrnili na delo. Nekateri brzojavni uradi po raznih iini&h so še ustavljeni. IZ RUSIJE. Mobilizacija nradnikov ln dclavcev v Petrogradu. STOCKHOLM 5. Neka boljševlška brzojavka poroča, da je komunistični odbor v sporazumu s sovjetom v Petrograidu sklenil mobilizirati vse uradnike komisarijatov in drugih sovjetskih institucij. V teky petih dni se uradniki nadomeste z ženskami. Komunistični odbor v Pctrcgradu je sHenil tudi mobilizacijo petine vseh članov organizacij mesta, da ijh odpošlje na vzhodno fronto. IZ POLJSKE. Srditi boji med Poljaki In Ukrajinci. VARŠAVA 5. Po srdite-m boju pri Lvovu so Poljaki /a-vcdli več vasi. Na Utvanski fronti 'e vsled okupacije V'InćT železnica Vilna—Orodno padla v oblast Polvakov. Bo|I za Lrov. VARŠAVA 6. Poljska vojska Je zavzela s pomočjo zrakoplovov, ki bombardirajo sovražnikove jarke, nekatere vasi severno mesta, ki je se*iaj izven območja sovražnega topniškega ognja. Sovražnikovi protisunki so bili odbiti z velikimi izgubami pri sovražniku. Poljaki so zaplenili? veliko topov, strojnih pušk in municije. Ukrajinski oddelki so izpraznili Magierow in mesta juino Rave Ruske, ter so se umaknili v smeri proti Zolk-levni; poljske čete jih zasledujejo. Boljševika pretiokn-ziva v Vikri je popolnoma ustavljena; poljski oddelki so ujeK 200 vojakov; zaplenili so 7 strojnic in veliko vojnega materijala: Boijševiški napadi pri Pinsku *so bili odbiti s težkimi izgubami pri sovražniku. Poljaki so zaplenili 3 stToirtioe. Poljska dobavlja živila Nemčiji. CURIH 5. Iz Berolina poročajo: Vsled posredovanja amerikanske misije, sc Poljska obvezuje, da nemudoma izroči Nemčiji 90.000 kvintalov krompirja. Poljaki se obvezujejo razun tega, da bodo preprečafi vsako poškodbo ali prekinitev železniškega obrata. IZ NEMČIJE. Siloviti boil v Monakovem. BAZEL 5. Iz Bamberga poročajo: Se se vr?e siloviti boji na severo-vzhodu Mcnakovcga. Posebno srdit boj se bije za posest j&stične pa!ače ln osrednje postaje. Vsled strelov iz stroln'c proti vladnim četam se je vnel v lopi požar. Kakor poročajo Usti, je število žrtev na obeh straneh 200. Nevarnost poljskega napada. CURIH 5. Iz Berolina javljajo: Komisija za premirje se je sestala v petek zvečer pod predsedstvom fehrenbacha. Sestanka se je udeležila \e-čina ministrov. Erzberger }e razložil razioge v noti maršala Focha glede nevarnosti napada od strani Poljakov ter je rekel, da se kršenja dogovorov za premirje od strani Poljakov množe. Dva poljska polka s tanki sta zavzela Sosnovice. Voni minister ie rekel, -da so Nemci po dohodu -generala Hallcrja na slabšem. Vendar za trenotek ni nevarnosti. Brzojavka generala Dupouta. LONDON 5. Reuterjeva agencija je prejela iz Berolina: Oenerai Dupont je doposial Erzbergerju brzojavko francoske misije v Varšavi, ki oporeka vesti, e bil spravil tja kurir iz Budimpešte. Vsled okupacije je ustavljeno vse delo poslaništva. Trgovinske zveze med Nemško Avstrijo In Francijo vzpostavljene. CURIH 5. »W!ener AHgemelne Zeltung« oznanja prihod pariške trgovske komisije, ki bo imela nalogo da vzpostavi trgovinske zveze med Franciio in Nfinsko Avstrijo. Komisija je bne vojaško izvež-b-'n, se mora priglasiti pod orožje. Cnl, ki niso iz-vežbani, bedo m-orali delati na delih za obrambo in uirjevan;«. Od danes dahle se Budimpešta smatra kot vojno ozemlje. Revolucijorearna vlada fe izdala apel na proletarijat, nrj vrši svojo dolžnost do skrajnega. Hambrick, eden vojnih komisarjev, prevzame poveljstvo nad oboroženimi silami v Bu-dtoešti. Prepovedana so zbiranja već nego treJt oseb na ulicah. Hiše se morajo zapirati ob 8 zvečer. Tatovi, ki bi jih zalotili na delu^ bodo ustreljeni na mestu. Mesto je mirno. Revolucionarji zavzeli zopet Szoluok. BAZEL 5. Iz Budimpešte poročajo: Izvzemši Szoln ik na Tisi je poiožaj nespremenjen. Szolnc-k je od sinoči vnovič v naši posesti. Cehi so pri Mi&kolcu napadli naše črte sprednjih straž; zato .smo "družili svo!e sile na glavnih cbrambni-h po-zici^h, pripravi:«enai že dolgo časa. An^l.ška vojaška misija odpotovala v Budimpešto. CURNG 5. z Dunaja: poročajo: Angleška vojaška misija je v nedeljo odpotovala v Budimpešto. Angleška vojaška misija na Dunaju ni sprejela denarja od ogrskega poslaništva. CURIG 5. Z Dunaja poročajo: Podpolkovnik Cunningtam, angleški vojaški zastopnik na Dunaju, odločno dementira vest, priobčeno v ne- »Pcjdite z menoj,« je dejal končno in zapustil sobo. Aladjev mu je sledil, kakor hipnotiziran. V stanovanju je tedaj vse spalo. Na hodniku je vladala globoka tišina in tema, in slab, zadu-šljiv zrak je legal na pljuča. Sevirjov je odprl svoja vrata in potegnil Aladjeva za seboj. »Poslušajte!« Sevirjov je govoril, toda a posebnim, uka-zujočim glasom, in Aladjev je ubogal tkr poslušal. Najprej je čutil samo bitje svojega srca. V teini ni ničesar ■ videl; samo oči nevidnega Sevirjova so se svetile in bliskale v neprodimi temi. Toda naenkrat je zaznal Aladjev posebne, tihe glasove. Nekdo je jokal... tiho je plakal, zadržujoč jok, brezupno in žalostno, in to plakanje je rezalo tišino, kakor tanko, ostro rezilo. V tem je bila nepopisno globoka bolest, ki je ni mogoče več prenašati; neizrečena muka, brezupno hrepenenje, obnemogla, ponižana tožba, ki si je delala dušek na ta način. .»Oljenka jokal« je šinilo naenkrat Aladjevu v možgane, in potem je zapazil, da ne joka ena oseba, temveč dve... Tišina je vplivala, kakor bi težila na njem ogromna teža, v njegovih uše-aih je brnelo, kakor turobno zvonenje in že se kem velikem dunr.jslcem lis^u, da je angleška vojaška misija sprejela denar od ogrskega poslaništva na Dunnju. Nobeden angleški si Jeben organ ni sodeloval pri incidentu odrskega poslaništva. Sovjetska vlada pred polomom« PARIZ 5. Rumunskt tiskovni urad poroča iz Dunaja, da so rumurske čete vkorakale v Budimpešto. Nasprotno pa pravi neki dru# brzojav Sovjetske vlade iz Budimpešte, datiran 13. majnikom, da je Kuhn z drugimi narodnimi komisarji trdno odločen da vstraja. Bela Kuhn je v seji osrednjih Sovjetov poročal, da sc odrske čete umikajo ter da so čete v izvrstnih postojankah pri mostu blizu Gonija zapustile bojno črto in povlekle za seboj tudi tiste, ki so se upirali. Pripomnil je tudi, da je v Budimpešti toliko materijala, da se lahko opremi 15 delavskih bataljonov ter je vprašal delavske svete, ali naj se zapusti Budimpešta, ali pa hoče proletarijat nadaljevati borbo za zaščito narodove diktature. Narodni komisar Hnnbrcch je priobčil, da se bo jutri lahko mobiliziralo 18 bata* ljonov ter je predlagal, naj petdesetorica so« vjetovih članov prevzame vodstvo bataljonov. Bela Kuhn se je izrazil proti nekemu tfovor« niku, ki je zahteval, naj sc ubijejo politični u« jetniki, da bi to pomenilo odslep. V slučaju c!a se obramba ne opusti, sc bodo budimpeštanski Sovjeti branili ne v Budimpešti, temveč na Tisi. Ogrska vlada se je udnla entenii? BAZEL 5. Neki brzojav z Dunaja poroča, da se je ogrska vlada brezpogojno morala udatl ententi, ter da je sprejela vse entenlire pogoja vštevši oddajo orožja in municije ter okupaci)0 Budimpešte. Spopadov na Sušaku nI Mto. BAZEL 5. Z Dunaja poročc-jo: Italijanska komisija za premirje oporeka oficijelno br/o'avki iz Zagreba o pretveznlh spopadih med Italijanskimi ;ft francoskimi četami, na katerih da so biLi Italijani 'odbiti, ko so hoteli zasesti Sušak. Rečena komi-siia pravi, da je ta v-e«t povsem neresnična in da Italijani ziaisedajo Sušak in vzhodne vasi že mesece. Velika zrakoplovna nesreča« PRAGA6. Poročajo iz Požuna: Danes sc ja prikazal nad mestom biplan, či£ar prihod jc bil naznanjen: v biplanu se je nahajal češki general Stefanik z dvema italijanskima častnikoma. Bi« plan je bil okoli 400 metrov visoko nad me« stom. Kar naenkrat so ljudje zapazili, kaka zrakoplov z vso naglico pada. V nekaj hipov je že bil na tleh. Prihitclim ljudem se je nudil strašen prizor: vsi trije potniki so ležali mrtvi na tleh, a polej* njih ostanki zažganega zrakoplova. Kako so muženlln ZiLijsfcš i in FranKcpann položni u rsano zamljo I Ulice Zagreba so bile odičene z zastavami, prcpro^airi, cvetjem in zelenjem, šolska mladi-* na srednjih in ljudskih šol je tvorila špalir. Nad palačo akademije so krožili aeroplani, izvajajoči spirale in klanjajoči se tam gori v vzduhu kostem narodnih mučenikov. Po 9. uri so dvignili krsto s sijajnega odra v vestibulu akademije. Ob strani je stopala čast<* na straža mornarjev in Sokolov. Honoracije, predstavitelji in zastopniki duhovnih, civilnih in vojaških oblasti, vsa pevska društva, herolul in slavnostni odbor so se razvrstili pred palačo akademije, druga društva in korporacije v Bo-skovičevi, Draškovičevi in Jurišičevi ulici. Ko so krsto prinesli na piano, jc zaorila pesem vseh zagrebških pevskih društev in glazba do-« mačega pehotnega polka je odsvirala vse tri himne. Prvi^je izpregovoril v imenu osrednje vlado minister Pavle Marinkovis. Poklanja se telesnim ostankom mučenikov. Svoboda je potrebna narodu kakor luč. Ljubezen do svobode je ustvarila ta dva junaka, ki sta v najtragiČ-nejem momentu znala pogoditi pravega sovražnika. Pred dvesto in petdesetimi leti sta se dvignila Zrinjski in Frankopan, da osvobodita Hrvatsko iz avstrijskega jarma. In dočira jc Frankopan sporočil svojemu narodu: »Viruj Nimcu, kao suncu zimsku!« — je knez Aleksa Nenadovič, ki mu je dušaianin istotako odsekal glavo kot Zrinjskemu, rekel »od Beča ce-saru«: »Ja nisam pismen, ali ču poči od mona-stira do monastira i svuda govoriti, da se zavjetuje (zaobljubi), da odsad neka Srbin mu je zdelo, da sliši jokati tri glasove ... potem sto, tisoč, dokler ni zaihtela okrog njega vsa tema. Preplašen je vprašal: »Kaj je to?« Toda Sevirjov ni odgovoril. Naenkrat je zagrabil z vso silo Aladjeva za roko. »Pojdi z menoj!« je dejal zopet in vlekel Aladjeva za seboj. Šele v Aladjevi sobi, ki se je zdela vsled prejšnje teme in čudnih občutkov posebno svetla in prijazna, je izpustil roko mladega moža ter ostro ga gledajoč v obraz vprašal: »Ali ste slišali? Jaz tega ne morem prena-SatL Kaj boste dali tem ljudem namesto zlate bodočnosti, katero ste obljubili potomcem? ... Vi... Vi, preroki bodočega človeštva, ki naj bo prokleto... Začuden in potrt je dejal Aladjev: »Dovolite... in vi... Kaj boste dali vi, ki tako vprašujete?« Njegov glas je bil preglasen in pesti je stiskal od jeze. »Jaz?« Sevirjov je vprašal porogljivo. »Da, vi ... ki atavite tako čudna vprašanja ... S kakšno pravico govorite z menoj v tem tonu?« (Dalje.) w Stran IL »»EDINOST« Mer. 124. V Trstu, dne 7. maja £919. Niracu ne veruje!« Tako se v brezkončnosti polkovnik Kopeczny, francoski polkovnik srečujejo veliki duhovi! In sedaj, ko je tisti \ e- ! Dehove in dopisnik lista »Journal de Debins*, liki zločinec zrušen, ko je dovršeno delo osvo-bojenja. ali ni bilo prav in lepo, da se kosti narodnih mučenikov prenesejo iz Avstrije, kjer jima je bila zemlia teška, in polože v zemljo, za katere osvoboditev sta položila sve;i In. ali ni naravno in divno, da se vrši ta svečanost v hramu, ki ga je postavil slavni Stros-smayer?! Imeni Zrinjskega in Frankopana bosta živeli, dokler bosta krožila solnce in dicslj in narod se jima bo klanjal vsakdar. Predsednik državnega sveta češko-slovcfke republike je navajal svetle momente češke zgodovine. v katerih se je narod dvigal preti svojim tlačiteljem Kabsburžanom. Češki narod je t«» borbo zapečatil s krvavimi žrtvami- In v tej vojni se Cehi niso zastonj borili pa vseh frontah. kajti sinila jim je svoboda Češki narod se klanja pred kostmi Zriniskega in Frankopana in prisega slovesno, da bo deloval složne z brati za skupno bodočnost in srečo. Ban Palaček je, slaveč narodna velikana, pozival narod naj složno brani svojo zemljo. Poslanec Ivan Peršic je v razsežnem govoru očrtal delovanje mučenikov in pomembnost njiju mučenistva. Omenjil je družin apostolov in boriteljev za svobodo. Kakor da čujemo njihovo molitev, da bi bila narodu podeljena srce in razumnost, da bi se vprašanja, ki jih rešujemo sedaj, rešila v bratski slogi in ljubavi, v medsebojnem zaupanju In izprevidnosti. Le na ta način skozi stoletja mučeni narod ne bc potreboval več junakov in mučenikov, ki ti morali umirati za njegovo svobodo, aiti ne fcc trebalo več uporn.kov v obrambo nje jo vin pravic, marveč se pomiri sebi in človečanstvn na korist in irečo, kakor sc pomiri sede. i v svoji domovini prah Petra Zrinjskega *n Krste Frankopana! Nadškof dr. Antc 3euer jc opravil cerkvene cer-.monije. a na to se je r:zvi! sprevod kakr-«nie*a se Zagreb ne spominja. NTa čelu se je pomikala konjenica, za njo glasba domačega pehotnega polica, dru*e čete kopnene, mornariške. nad 1000 Sokolov in Sokolić, vseučiliščna nilidina. begunci iz sosednjih zasedenih krajev. Potem Cehi. Kolo SMS sester Slovenke in razna dru£a društva in korporaciji. Za nositeljem križa so stopali akademiki, noseč kneževske znake Zrinjskik in Frcnkopa-cov. ^Bratje hrvatskega zmnja« so nos ii krater. venec, ki je bil položen v grobnici na sarkofag mučenikov. V nestevilu drugih vencev so se odlikovali venci: princa-regenta, pcljske rdžave, mesta Zagreba itd., ki so jih nosili Sokoli, a trakove so držale gospice v razkošnih in čarobnih narodnih nošah tz Hrvatske, Slavonije in Slovenije. Tred nadškofom dr. Bauerjem. ki je bil v sijajnem cmatu in so mu bili ob strani škofje dr. Premuš, Lang in N*yaradij, so šli bogoslovci, frančiškani, duhovniki, kanoniki, pre! endarji. Sarkofag je bil odičen s svilenimi narodnimi trakovi. Ob straneh so korakali nosilci bakelj in Ščitov, a za sarkofagom so vodili dva vran-ca. predstavljajoča konja Zrinjskega in Frankopana v črnini Za sarkofagom je stopalo tudi odposlanstvo, ki je zastopalo princa-regenta, zastopnik češke republike Tomašek, vojni ata-poljske države, podpolkovnik Kopeczny. delegat francoske misije, ban Paleček z vsem poverjeniki in načelniki vseh zagrebških oblasti župan dr Srkalj z mestnim zastopom. odposlanstvo belgrajske občine itd Sprevod ie zaključilo tepništvo. ki je ob 11. uri dospe'o p: ed katedralo. Tudi tu je bila izrečena vrsta govorov. Prvj ie imel kresen govor dr.N^ko!-* Andiić v imenu Društva hrvatskih književnikov. Začel te z besedami- -»Utrujena pctovalca naša! £e nekoliko trenutkov, pa se po veliki selitvi pomirita na poslednjem počivališču, blede moči hrvatskega Parnasa Bana Petra je tovornik Dznačil kot »bana oo imenu, a kralja deia! Zaključil ie »Knez. kmet. sinova sina poveličujejo vajino ime od kolena zo kolena Hvala vama, ker sedaj se je izpolnilo ono, za kar sta pclož-.la svoji glavi! Na to ie govoril f lovcnec dr. Hcčic. Dogodilo se je bilo nekaj strašnega Krvavo se ie dovršilo eno dejanje dramatične borbe proti tiran-stvu in nemorali. Ali svet je živel dalje. In na torišču comte Begouen. Tudi v gledališču se je vršila proslava. » • • Na avstrijskem dvoru na Dunaju je zapisano z velikimi črkami: »Justitia regnorum funda-mentum -! To geslo je dal napisati avstrijski vladar samo zato. da ga — ni vršil. Kajti, kakor je bilo vse drugo na tem dvoru samo forma in beseda, tako je bilo tudi to. Da ni bilo temu tako, dane> ne bi bilo marsičesa in ne bi trebalo prevažati kosti Zrinjskega in Frankcpana. Ne bi bilo mučenistva Ali. kakor jc rekel profesor Uešič Prišel je sodri dan m sodnik sveta je izrekel obsodbo' Ni slučajno da sta žalostno poginila dva prestolonaslednika, ca jc poslednji monarh jokale zapuščal Dunaj malo poprej. rego so mučenika v triumfu prepeljali v svobodno domovino' Domače vesti, i MALI OGLASI i:oifl Rusi]!!. V svojem zadn-c-rn govoru sku$a Lloyd Geo-rse preprečil: Jake neposredne dedukcije (izvajanja) iz nastale situacije, m sicer na neizdaien načir. Ko je konstatira!, ua so se pred :n po skic?:: brcst-litovskega miru nekatera -ozemlja in središč:: Rusije upr'a proti bol. še vi »ki vlad: ter zcvela oborožen boj proti bc*jse\iškhn Nemcem, je izjavil dobesedno: »ker smo jim prs-dk&ali. naj store tz korak, ker smo jim bili obljubili, -da jih bc-n: podpirali. wC bc_o nadaljevali, in ker so tstorSi rako. so s tem v veliki meri pripomogli k triumfu zaveznikov. in na.£a dolžnost je da ostanemo nr stran: sve h orHste! cv « Ali. pred vsem. pomoč zaveznikov ie bi!a podana tistim ruskim elementom. k: so se uprli prot brest-litovskemu miru. d očim je seda; ta mir popolnoma likvidiran, fn v dTUgo: rečena pmneč ic ha dana v Sib:nii vladi, k: je imela tiste zr.ano vodstvo nj čelu. na rupu Rusre elemen lom. ki so oriznavsh Jakr. vlačo. doeim fca vlade ne ohs'cr ker le bila nasilno strir.osrlavljenr. i? sta oblast ;r. n-e predstavitellstvo v rokah m-o." *taTcj:a režitrra A'i ni jasno potemtakem, dn nimajo za.ezniki ob teh oanoša^h nobene dolžnost več. da bi pomagali gor: omenienftn proiibol^e viškim središčem? In, ah ni jasno v isti meri. d.* — ir.hr. oč t gledišča resn Čno demokratičnih nače' in idealov, proglašenih od zaveznikov — teir. cavezr.'k ini marveč v -dolžnost, da jih ne potpirajc več? L!cyd George se skuša tudi krit: t argumentom, da ste vlad: Sib:ri:e in južne Rusije deležni rzz-sežne in neoporečne podpore cd s*rai: prebivalstva dotičnih czejr.eij. Ali. iz česa izvaja tc? Vlada :u«Lne RusI'č ti i bila izvoljena od mkai.e zakorr-'c skupščin? po delegatlli -Lotičiie^a c^e.nlja. dr čim ie se:.~n!a vserusk.i vlada v Gh1Sa.ii Izi-ia iz viharno pojavijeue volje narodne konici ence v Ui:. • ■ • Ne, to ni konkretna in realistična -politika, ampak abstraktna in šematična, politika, ki jo oživlja jo časi vojne v kričečem naspiuiju z današnje resničnostjo. Ali. metode tistih časov so prernsgane 72 vedno ko vendar zboru e seda? v Fzriru k'%m*>!:a zr urcJbo usode sveta«, ki je; je direktna naloca. na izdela mir ter z vrsto modrih odločeb prepree vsako možnost oboroženih konfliktov tu-eti narod;! Ni umestno več govoriti o preo\o.t. u*>bi z '>J" običaji in preJsc.ki: tako daled 'e jcgr.slr reka nriitančn'h in revoktcijonarail. pri"ieJijr.ie\ v :eh zadnjih petih letih Ncvo vir.o zahteva nove posede dobe I skupr.cga člo\eškec:a življenja zahteva iov:h metod za obnovljenje in rešitve narodnih m medna-rcdn.h problemov. Kakor bi Francija hciela zagotoviti svoje me:-na Zapadu, ne le da ne more vzpeti v itm, marveč bi tud; kompromitirala v bliiinj: badečnost -vejo testno kcnsMtcciic resnične. »Zveze nr.ro devjr. Zahteva Francije, nje koncept za mir z Nemčijo, ne bi dcse^lc nič drugega, nego da fc usodepoino raedražiie na red nemški v priprave d o'.u c več ali manje, za novo niaredro vojno, in c; tprei pripravlja!' zopetea vzevti pangermanizm^ Zapadna Evropa bi se hotela zavarovat: pict reko socialne revokicije. preplavljajoče VzhoJ — ke.kor govoričijo mnogi glavari: tvrope In n;.ni: tud: eden konkretnih in umerjenih poi;tiko\. kakršen je Lloyd George — ali ne bo megla tega Kaj*, reka narašča in preplavlja tc«ko bolj, kolikor -š!!nere so zapreke ki se je? stavljajo na pe>t Treba rad-.kalno 'zpremenh. taktiko in politike-v vseh teh smereh, dakier ne bo — prepozno. Tako zahtevajo i/premen ene razmere v spicinem evropskem položaju: to je zahteva političnega ir. scci-.ah;ea življenja Evrope in človečanstva. Ugotovivši te zahteve, prihajaaio do naslednjih na ani A priŠ__ __________ _. L , ozirov cbsodbo- narod Zrinjskega in Frankopana ie j Vc;us.:t; v, cijI1 nai3re: vsako okupacijo nem-vstal' Sn-. tr.e ostanke mučenikov, izročamo i ozcmcij; dar.es remiji, v sveja srca pa spomin mučeni- j c) skrčiti je takozvano avojno odškodni-nor na ka. Lahko je gojiti ta spo;:.in tistim, ki so pred ; najman o petrebno sveto, lo ie: za kršene interese voino in za časa vejne najpozitivneje vršili. p:!vatnih o>*eb v Belgi'i. Franciji. Srb": itd., in si- te č'.c programa Zrinjskega in Frankopana: relacijo Dunaja! Dr. Ilešič je završil svoj govor. Ozrimo se nazaj in t""'! vidimo bistra obraza Zrinjskega in Frankopana. ki sta hotela, kar smo mi dosegli v veliko veči meri Ob tej priliki nam vzklikajo srca. zastave plapolrjo, zagrebški zvonovi pejo .ker se velika Hrvata vračata v svobodno domovino. cer sporazumno z nemškim narodom, zastopanim zakonito; d) povabiti je nemudema Nemčijo in druge so-nr.rcc'c na mirovno kcurJerenco z enakim: p . vica n: za razpravljani-e c vseh — in ne samo Izbran li — problemov za nove uredbo Evrope n sveta, torej tudi 'j problemih miru m.d enten-o ki Nemčijo. Kajti ta mir. ki mora biti preludij I ustvaritvi »Zveze narrt'ov». je skupna stvar v>e'r narodov in držav enteiue in nje sedanjih sovražnj-kcv. C'e«r"e RifsTJ?: a) Nemudoma ie prenehati z vmešavanjem v notranje stvari rvskega naroda, prtpulčaloč njem^: samemu, naj poskrbi za svojo usodo; b) odreči se ie ideje »zdra\stveae karantena !n V imenu celokupne vojske je govoril general Plivelič, ki je slavil vojne čine Zrinjskega in' »fc'cka« ckrci Ru^-lje; Frankopana. kakor ph beleži zgodovina. 1 nobenega problema, tičočega se prihodnjega Sledila ie sv. zadušnica v katedrali Na, , to »c odnesli sarkofag s kostmi Zrinjskega in j ^edfcn:' Frankopana v grobnico škofov Alagoviča in Vrbovca, ki se nahaja za glavnim oltarjem. Katedrala je bila vsa v zelenju in cvetju, dcposla-neni iz modrtiša in hrvatskega Primorja, kjer so Frankcpanski gradovi. Ko je bil sarkofag položen v grobnico, so zagrmeli topovi ca Zelenem bregu, a odgovarjalo jim je streljan e pehete s »Kaptola-. Glazba je intonirala vse tri himne. Na to so defilirale čete in korporacije. na kar se je množica, ki je vztrajala 5 ur na svojih mestih, mirno razhajala Red je bil tako vzoren, da ni trebalo intervenirati ni v enem slučaju. Po dovjeneaa slavju je bil svečan obed. ki je orireJil župan cdUčnira gostom in ^eie^a-tom Ir rečenih je bMo več govorov in je biia ocposlar.a regentu krzojavka. Med £osti ?o tili cei u UvApil« poljski v-ele^at I lica Evrope in sveta, ni smeti reševati brez za-1 stopn.kov Rusi e; delovati je z vsemi možnimi ni na to. da sedanje vlade v Rusiji, kakor tudi vsa organ:z:rana pa zla in nesreč. Današnja politika mo-a biti politika resničnega miru in ne politika vojne! Ako b v hnenu miru in po»J krinko >-politike m -u:< nada! eval: tisto staro »poetiko vojne«, bi tc poaienjilo sabotaža miru v najdirektnejem in naj-določneiem *niislu — kakor le ti'a nedavno naii^daineia sabotaža v«»me tiste vstrajank* \ .r-osieri u ne v r'e hnenu. ir. v nje »mena (v sn»l-ilu •frtiit^ .K sojme*) pri »pohtki miru«. Prijava prehoda fastnfiKke pravice na živino. Tržaška obč na sporoča, da je ugotovila prestopke predp ?a. 'zddnega na podlagi čl 6 naredbe kr. gnbernstorata od 15. marca 1919 št. 22707—V., po ' kateri se mora v treh dneh javiti prehod lastninske pravije na govejo-, ovčjo-, kozjo-, svinjsko- in kcn'< o živino županstvu, ki poskrbi da zabeleži prijave v dotičnih registrih. Občina opozara pri-zčdere \TiOvič, da avažujek) omen eno nane^bo. ter poudarja, da sta obvezana na prijavo prodajalce in nov lastnik. Opustitev prijave se bo od-loeno kaznovala z denarno glo-bo in z zaplenitvijo živine. Prijava prehod-a lastninske pravice se mora prijaviti lastnemu glavarstvu Za uboge uinirovijence in provizijoniste. »Lavo-ratere« piše: G<1 dneva, ko je preneha-Iacirkulacija kron. so vsa živila brez razlike podražila. Z desetimi Hrami gotovo ne mc.reš kupiti danes, kar si mogel do pred male dni kupiti za petindvajset krcn Oblast je prijela nekatere teh -spekuleintov zmenjave, ali. gotove ne pretirujemo, če pravimo, da — se okoriščn-jo. Dekret guberoatorata je sicer skuša! priti v okom temu ederuškemu navijanju een. ali ni m-oge! pe sem pristriči nohte. Predvsem hočemo govorit: o neki hudi posledici izmenjave ki iei treba hitro priti x okom. Penzjjski zavod in zavarovalnica proti nezgodam jriačujeta -danes dohodke po 40%. Td ni pravično. Vsi prispevki, al' vsai de! njih. ki se plačujejo za slučaj nezgod, a! za penzke za starost in iavatdn&st so se plačevali v kronah, ko so bile te več vredne nego lire. Razveljavljenje krone vsled razpada Avstrije ne sme iako hudo obremeni stotine nesrečnih druži:.. Penzija tridesetiii ali štiridesetih kron mesečno je bila majhna tixit v normalnih časih; ka: izda a še le danes penzija Mb, petnajstih, *a-l dvajsetih lic?I Nikdo ne ve, koliko žalosti, kolikt obupa ie doncsJa stotinam rodbin vest. rideJo lahko tudi okoličani, ki se zvečer le teiko a-eleže. Ccrte so iste kakor pTvikrat. Slovensko gledališče, lutri. v četrtek, dne 8. t. n. ob £ zvečer se uprizori prvič v sezoni narodna gra s petjem »RokovnjačI«. Prodaja vstopnic me. )—12 in 3—6. Pripravlja se četrto delo v ciklu iz-vlmih -sloveirskih del I Cankarjeva farsa v trei dejanjih »Pohujšanje v dolini Sentfio:lanski«. Bivše državno učiteljstvo vabim na sestanek, k: bo v četrtek točno ob 10 predpokine. CM učlteli-3tvo In vrtnariee pa prosim isti ob 11 dop. — K M Prodaja kuriva. Kurivo koks (20 kg na rdeče Izkaznice) se bo prodajalo dne 7 t m. v naslednjih okraiih po 16 lir. stotink kg: Nova mitnica: 2-351—2800 (36) Torriceli I. 2801—3000 (36) C o lognn 2 — Sv. Jakob: 1651—1S50 (29) Ccncordia 5. JS51—2050 (29) Risorta 17, 2061—2250 (29) D 3ramante 12 Ko!o ima danes zvečer ob 8 pevsko vajo. Prosim da pridete vsi. Pevovodja. Telovadno društvo »Sokol« na Vrdeli kna svojo roJno od-borovo sejo danes točno ob 9 zvečer. Orkester »Glasbene Matice« ima vajo v četrtek ob 6 zvečer. Torej prosim točno In vsi!! Orkester »Glasbene Matice« ponovi svoj koncert v soboto ob 8 zvečer, in sicer s to izpremem-J>o. da sodelujeta gospodični Mezgec Sta vica in r*egan Zorica. Orkester »Glasbene Matice« sprejema vsa pihala in tdkaJa UI. Okirgio Gailat: 20 !. Promet ▼ tržaški loki. Pripluli: »B. Bruck* iz Benetk, »Jadran« iz Splita; odplul: »Easter-linjJ* v Messino, »S. Marco« v Benetke. se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1*—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—. Nenadna smrt, Anton Pečenko, star 17 letr J 2 včeraj ob 2 pop. nenadoma umrl v svojem r.tanovanju. Zdravnik rešilne postaje je ugotovil smrt. Najdeno blago. V Gradežu so Antonu Marinu dne 16. m. m. ukradli nekaj srebrnine. Prijavil Je takoj tatvino karahinjerjem, ki so aretirali nekega Maria Oliva, kateri je bil osumljen ta-Lvine. Karafcinjerji so na podlagi poizvedovanj preiskali neko trgovino v ui Sv. Jakoba, kjer so našli velik del ukradene srebrnine. Kupca Petra Bedellija in G. Madalosco so aretirali radi nedovoljene kupčije. Tatvina. Včeraj so neznani tatovi ukradli za 1S0 lir blaga, v škodo Tomaža Molinarja. Prijeten najemnik. Stanodajalka Liza Giro-metti na trgu Pozzo del Mare 5 je dala v najem oosteljo nekemu individuu, ki jej je iz same hvaležnosti ukradel 2 suknji. Borzna porofTIa. Borza brez poslov pri niži par ob rodne papirje. Tendenca slaba. TečaH: Cosulich (A-ustroamericana Dalmatia (Parobr, dr J Gerolimicb L'oyd Lusbino Martinolicll Mavlsazioae Libert Triestina Oceani a Pre m uda Tripccvich Assicurazioni General Riunione Adriatica Ampeka Cement DalmatJa Cement Spalato Čistilnica petroleja fRaff. Olii Mm.) Clstttmca ria (Pil«»ura fiso) Krka Ladedelnica v (Cantiere M on ia kore) Tt7 j. Tramway jdne 6. maja 1919. ih cenah posebno za 8*0— 880 3S5— 395 2000— 2075 13S0— 1455 2000— 2100 650— 655 1940— 2000 eoo— 625 775— 795 760— 7S0 169^0—173'k» 3425— 3525 "4*5— 525 320— 3-JO 420— 435 200«)— 21Crt» 4Wi— 4P0 365— 3>f» 370— 3V0 2žb TrZa.ška tvnm ci olia (Oleifici Triest.) 625— 675 VDOVEC z nekaj tisočakov, sam. išče znanja v s vrh o žerrltve z 35 letno vdovo. Ponudbe pod Kumare na in s. cdd Edinosti. 3639 IŠČEM sl-užbe v popoldanskih urah kot inka?ant a U t-ežc.k. Ponudbe pod »-Pcšten* na Ins. od-^ekrk Edin os tL b 10 ZLflTflRKICa G. PIHO, TRST se nahaja na Ko -u 51. 15 (blvSa za arnica C. Z^^OVITZ & Flgtis) Velika irrlh tn z atih ut. uha o v, veri'le itd. ZOBOZDRAVNIK BB K UPU JE.M vreče u!. Solitario 19. Margon. 3616 IZVRSTEN kis prodaja Apollonio, Trst u!. Amalia štev. 10. 3603 KROJAŠKEGA delavca aH delavko In učenke išče kro:ačnica Boštjan Garhin v Trstu, «L Pin-demonte 6 (podaljšek ul. Chiozza). 3622 FRANCOŠČINO (slovnico, konversaciio in korespondenco) poučuie učitelj-ica. Ul. Ugo Foscolo 29. vr. 5, od 3—4. 3633 DRVA. hlode in sredo (trame) kupuje Anton Znl-deržlč. Ilirska Bistrica. P 106 Centrafna posojilnica reelstrovana zadruga z ome.eno zavezo v Oorici Wibi k riio olfDiii im Id -se bo vršil v Četrtek. 22. majnflta tU ob 10.30 predpotdne v uradnih prostorih, Corso Verdi 32, 1. nadstropje s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načeJstva. 2 Poročilo nadzorstva. 3. a) Potrlenje računskega skiepa za leto 1918. b) Določba o vporabi dobička. c) Določba višine deležnih obresti. 4. Slučajnosti. NACELNISTVO. jvelivansko mtUm flrnšivo JrnM dom' vpisana zadrmga z om. por. pri Sv. Ivanu pri Trstu skMcuie svo} v smistu § 28. dT. pr. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. PoročiJo te-jnika. 3. Poročilo blagainika. 4. Poročilo ekonoma. 5. Poročilo na-dzomištva. 6t Nadomestna volitev odbora in nadzornlštva. 7. Odborovi in drugi predlogi. 8. Razno. Občni zbor se vrši v nedeljo, 11. t. m., ob 4 pop. v dvorani Narodnega' doma pri Sv. Ivanu. ODBOR. Plesna vaja se vrSi danes, v sredo, ob S zvečer v pritličju Narod, doma v irstu Dr. FRANZUTTi ZOBOZDRAVNIK v Trstu. ul. Gioa-chino Rossini 17. vogal ul dello Poste. k Izdir inje zobov br.8»> liter . 40 „ . . 880 n Mars.. 1.4 IT , . 4. n „ v Htpkle icah od 10 litrov Velika izbir.i Aampanjc _Qu;i«lifo !io C:irtenbl:in. Asti. As i Ci«»z»oo. Freisa e\tra; Ref -Sk, Moš at. Mo^kat ir suhega ^ro/. ja in v>akuvrt> al1 ritv rd, 100.0 H), Rescrve K «,0J ».UJO (tr.lrzlii TfcST Via lm ii Rispannia 5 - Via S. M 9 Podružnicc: Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Ljubljana, Mitković, Opatija Sp it. SibentK Zadar, Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v b nčno stroko spndijcle posle. Sprejama vloge v Lirah na hranilne knjižice proti .Ji/*00 lednim obre-stim v b.mcog ro-prometu proti 3/o letnim o-brestim. Na odpoved navezane zneske sprejema po najugodneje h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. d;e i najem nni;tH pnialt (S1I.1 dijisitzs). Blagajna posluje od 9 do 13. Oglase In osmrtnice sprejema Inseratni oddelek Edinosti . ulica sv. Fraačttka 20, pritličje. TESS1TURE LOMBARDO-TpRINESl Lombardsko-Turlnske tkalnice. - Podružnica o Trstu. Velika izbera ang eškega zephira, schialunga madapolama za družine, razno volnenasto In bomba?asio blagu za gospe in g spodi, nogavice itd. itd. Prodaja s mo na debelo po tjvarniSkih cenah. Skladišče: VIA DELLA GALLERIA 19. - Prodajalna: VIA MiLANO 21 (Ex Molin picco»o n sprnti uraciu paroplov. dražbe Avstro-Amtrkana. i 1 31 as