Leto LXTV Poltnlna plačana v tfotovln) V Ljubljani, v Četrtek, dne 26. novembra 1936 Štev. 273 a Jena 1.50 Din Rarofnina mesečno 29 Din. za možem-•Ivo 40 Din — no-deljaka izdaja celoletno 9fc Din, ca inozemstvo 120 Dio Uredniltva je v Kopitarjevi nI6/III WEJSEC ček. račun: Ljnb« I |ann št. lO.hSO ia 10.349 za inseratei Sarajevo Stv. 7563. Zagreb itv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b. telefou 2993 Telefoni ■rednlitvai dnevna alolba 205« — aočna 299«. 2994 ia 203* izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po praznika Važno razdobje duha V časih, ki so bili viharno razburkani kakor naši, se je na gradu Roccasecca v Italiji rodil akvinskim grofom potomec, kateremu je bilo namenjeno, da reši takratni zapadni svet pred demonsko pestro zmedo najhujših blodenj in smeri na območju duhovne kulture. Bil jc to sveti Tomaž, ki ie iz veselja do premišljevanja zadnjih vzrokov liitja in iz ljubezni do najvišjih vrednot življenja, ki je bila v njem razvita že v rani mladosti, proti volji staršev odšel k domini/kancem, da ee izogne sijajni politični ali cerkveni karijeri v svetu in se ves posveti čisti filozofiji, na kateri je zgradil najonotnejši, najobsežnejši in do nepresežnih vrhov človeškega spoznanja segajoč sostav, v katerem se zrcali vse vesoljstvo v svitu od božje luči razsvetljenega razuma. Pred to filozofijo, ki je po pravici dobila ime večne, so se kakor pred vse premagajočim solncem razpršile vse zmote, ki so takrat vrele na dnu onih sil, iz katerih se je po prvem tisočletju po Kristu porajal nov politični, družbeni in kulturni red v Evropi. Ta prodorna moč Tomaževega nazora je izvirala iz tega, ker je v nasprotnih sostavih in stremljenjih znal ostro ločiti med resničnim in zmotnim, dobrim in slabim, razvoja vrednim in plodovitim ter žiyljemju škodljivim in rušečim, in je tako našel s svojim samorodnim genijem ono srednjo črto, ki preko prepadov vodi do edine in končne resnice. Angelski mojster je namreč bil obdarjen z jasnim duhom, ki je trezno in mirno presojal vse brez izjeme, kar v silah narave in v človeškem srcu počiva velikega iin resničnega kakor manjvrednega in izpačenega ali še neizčiščenega, pa je znal Lz tega kaosa, ne zametajoč ničesar, kar se je od kogar koli in kjer koli trdilo in skušalo udejstviti dobrega, rešiti iskro božjo, da jo pokaže kot edino pravo smernico v borbi nasprotujočih si sil sostavnic vesoljstva. Sam s seboj v čudovitem soglasju, nasprotnik vsem skrajnostim, najodločnejši zagovornik nepristranskega razuma, ki pa je obenem imel najtanjši čut za nerazrešljive uganke bitja, skrivnostne globine ljega veka — je ostrejši kritik in vseskozi izviren in samosvoj, tako da je znal zavrniti tudi ono, kar se mu je /delo zmotno na vekovni tradiciji izhojenih potov duha. Mojster, ki je krščanstvu dal neizpre-menljivo osnovo do Boga vodeče filozofije, se je ozkoglednim nazadnjakom in malikovavcem sta-ripe one dobe zdel predrzen iskavec resnice na najnevarnejših poljih duha. Niso pomislili, da povptečnežu, ki samo navija stare melodije, nikoli v zgodovini ni bilo dano, da bi svetu pokazal rešilni izhod iz duhovnih, moralnih in socialnih stisk in zmed, in da se taki geniji, kakor je bil Tomaž, ki je pri vsej drznosti svojega orlovskega poleta v višave bil čudovito uravnovešen, sploh ne morejo oddaljiti od bistvenega in trajno resničnega, kar so ustvarili drugi veleumi prod njimi, katerih nikoli ne gre slepo posnemati in za njimi brbljati. Tomaž je gradil in družil, ne samo pobijal in ločeval, bil je vesoljsk um in jc znal resnico povsodi najti, da jo iz zmote in pretiranja izlušči; zato je postal voditelj za vse veke. Bil je pa tudi svetnik, ki zna povsod pravo mero najti, ker mu je poleg ostrega razuma bila vodnica tudi neizmerna ljubezen. Sodobna znanost je po brljavem mraku liberalne dobe, ki je skušala Akvinca zmaličiti kot popolnoma zavisnega od Aristotela, spoznala saino-raslost angelskega učenika in nam jo pokazala, v popolni luči; značilno je, da v sodobnem kulturnem svetu ni našla nobena knjiga pokojnega Chestertona več priznanja in občudovanja ko njegovo zadnje delo o nazoru in osebi Tomaža Akvi.nskega. Prvo tisočletje po Kristusu je na duhovnem polju označeno po veliki zmedi na vseh področjih, zakaj v zgodovini zapada se jc odprlo čisto novo poglavje. Antika se jc popolnoma podrla, nevi gospodarski in socialni rod je bil šele v povojih, z orienta pa so Arabci prinesli Aristotelovo in Platonovo filozofijo ter naravoznanje v krščanstvu nasprotujoči in vsakemu moralnemu in socialncmu redu nevarni, razkrajajoči obliki. Poleg oboževalcev gole prirode imamo v teh stoletjih pretirane spiritn-aliste, ki so skušali izničevati materijo, telesnost in realnost predmetnega sveta, kakor da je dejansko bitje le varajoč videz; nadalje se širi v zvezi s tem zaničevanje razuma sploh in sc pojavlja misel, da v filozofiji sploh ni rešitve, marveč samo v religioznem samovglabljanju realnemu svetu sovražne mistike. Obenem pa nastopajo čisti racionalisti v spremstvu mislecev, ki o vsem sploh dvomijo in vsako gotovost za-nikujejo, in da bi bila podobnost z našim vekom kolikor mogoče popolna, vidimo v Tomaževem času tudi filozofe, ki realnost in strogo vzročnost prirodnih stvari pobijajo! Tomaž je vse te struje kritično nepristransko do dna prere-šetal, zmote zavrnil, elemente resnice priznal in uvrstil v pravi red velikega, od krščanskih verskih resnic osvetljenega sostava, ki nam daje tudi podlage za krščansko politično vladavino in socialni red. Odločno je poudaril realnost ustvarjenega sveta, v bistvu ustvarjenega bitja utemeljenega časa i« prostora, zavisnost umskega spoznanja od čutne zaznave, pa istotako dejanskost nadtvarnih večnih idej in moralnih zakonov. Tako je izpodmaknil tla golemu naturalizmu ali materijalizmu na eni pa pretiranemu izničevanju dejanskega ustvarjenega sveta in njegovih dobrin na drugi strani. Z eno besedo, genij svetega Tomaža jc zabil v zapadna tla nepremakljive temelje prave duhovne kulture, moralnega in družbenega reda ter obče koristne materijalne civilizacije k> je v soglasju s svetom duhovnih vrednot. Zato njegovega sostava niso učili saino nn vseh vseučiliščih zapada, ampak tudi na duhovskih učiliščih Kijeva v sveti Rusiji. Sicer je tako krščanski zapad kakor vzhod imel iz dobe propadajočega rimskega cesarstva žc svetega Avguština, očeta naše kulture, toda tudi Avguštin je našel pravegu tolmača v Tomažu, ki ni bil v nevarnosti kakor mnogi drugi tudi krščanski misleci njegovega času. da bi jarki bliski Avguštinovih misli, ki so izvirali iz globoke intuicije, slabotnih, neuravnovešenih 4 Zveza Nemčije in Japonske u za »združeno borbo proti Kominterni Pogodba je bila danes v Berlinu podpisana in že ratiiicirana v obeh prestolnicah Berlin, 25. novembra. AA (DNB) Danes opoldne so v Berlinu podpisali nemško - japonski pakt proti komunistični internacionali. V imenu Japonske je dogovor podpisal japonski poslanik v Berlinu vikont Musakoji, po nalogu japonskega cesarja, v imenu Nemčije pa poslanik v. Ribbentrop, po nalogu kanclerja Hitlerja. Pogodba ima tole besedilo: Nemška in japonska vlada se zavedata, d a je cilj komunistične i n t e r n a c i o n a 1 e , imenovane »kominterna«, rušenje in nasilstvo v obstoječih državah z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. Vladi sta prepričani, da toleriranje vmešavanja komunistične internacionale v notranje razmere narodov krši notranji mir in socialno blagostanje ter ograža tudi svetovni mir sploh. Zato sta se sporazumeli v želji po skupni obrambi pred komunističnim razdiralnim delom, do bosta sodelovali po temle dogovoru. ČL 1. Obe pogodbenici sta se sporazumeli, da bosta druga drugo vzajemno obveščali o delovanju komunistične internacionale, da se bosta posvetovali o potrebi obrambnih ukrepov in da bosta te ukrepe izvedli v t e s -nem sodelovanju. ČL 2. Obe državi bosta druge države, katerih notranji mir je ogrožen z rušilnim delom komunistične internacionale, vzajemno pozvali k sodelovanju pri ukrepih za obrambo pred razdiralnim delovanjem komunistične internacionale v duhu tega dogovora, ali pa da sodelujejo pri tem dogovoru. ČL 8. Za ta dogovor, veljata nemško in japonsko besedilo kot originala. Dogovor stopi v veljavo na dan podpisa in velja za dobo 5 let. Obe pogodbeni stranki se bosta o pravem času pred potekom roka dogovorili o na-daljnem sodelovanju. V zvezi z današnjim podpisom dogovora proti komunistični internacionali so se pooblaščenci obeh držav sporazumeli še o temle dopolnilnem zapisniku: a) Poklicana oblastva obeh držav, bodo kar najtesneje sodelovala pri medsebojnem obveščanju o delovanju komunistične internacionale in pri ukrepih za obrambo pred komunistično nevarnostjo. b) Poklicana oblastva obeh pogodbenih držav bodo v okviru obstoječih zakonov izdala stroge ukrepe proti tistim, ki doma ali v tujini, neposredno ali posredno sodelujejo pri delovanju komunistične internacionale, ali pa podpirajo njeno delovanje. c) Da se olajša sodelovanje poklicanih obla-stev glede prvih dveh točk, tega dopolnilnega zapisnika se ustanovi stalen odbor, ki bo razpravljal in odločal o ukrepih za nadaljne pobijanje razdiralnega delovanja komunist ič ne internacionale. Podpisu te pogodbe so prisostvovali na nemški strani poslanik v. Erdmannsdorf in dr. v. Rau-mer, v imenu Japonske pa poslaniški svetnik Inous in general Ošima. Tokio, 25. nov. AA. (Reuter) Danes je pooblaščeni zastopnik zunanjega ministrstva sporočil časnikarjem, da bo danes ratificiran dogovor, sklenjen med Japonsko in neko drugo državo. Omenjeni diplomat ni hotel povedati, katera je ta država. Vtis v Parizu: Stari boj proti Franciji in slovanskemu vzhodu Pariz, 25. novembra, c. Današnji dan je bil v Parizu najbolj alarmanten po vsej svetovni vojni. Alarmantne vesti pa so prihajale iz Berlina ali k skrajnostim nagnjenih-duhov ne oslepili in zapeljali v hude zmote, kur tudi dejansko so. Te misli nc navdihujejo danes samo udeležencev II. mednarodnega tomističnega kongresa, ki pravkar zboruje v ltimu, ampak ves filozofski svet sploh, ki se je po znatnem delu že pred kakimi tremi desetletji začet usmerjati v smislu zdravega Tomaževega realizma, potem ko so razni materialistični in spiritualistični so-stavi 19 in JO. stoletju zapeljali življenje v brezizhoden položaj. Pruv tako ko pred sedmimi, osmimi stoletji je treba zapadiio, od krščanstva oplojeno misel rešiti grozeče oncntalizacijc, ki predstavlja, ako stvar premislimo do dna, nek panteiški materializcm. katerega moremo zaslediti tudi v nekaterih delih naše slovenske modro-slovnc proizvodnje najnovejšega časa. Velika čast in znamenje naglega napredku jc, tla sta na tomistični kongres poklicana tudi dva odlična slovenska filozofa z zelo osnovodainimu referatoma, tako da je mali slovenski kulturni svet zastopan na taki mednarodni prireditvi bolj ko marsikateri drugi veliki narod. Tako bomo po Alešu Ušeničniku in Francctu Vebru tudi mi dejavno soudeleženi pri dopolnitvi, časovni usmeritvi in obnovi filozofije, katera jc /apadu dala Ic njemu svojski obraz plodovitcga kulturnega dela iu razvoju navzgor v vseh prav-cill, pa ga jc tudi le ona sposobna preporoditi, zakaj Evropa čeprav se vije zdaj v svojih najhujših krčih, bo končno le zopet nositeljicu še svetlejše luči na območju človeškega ■ it človc-čn nskeira živlrcnja. 1'crscgluv. in te vesti so listi prinašali v posebnih izdajah. Prve izdaje listov so vedele povedati, d a b o opoldne N oni č i j a prekinila diplomatske stike s Sovjetsko Rusijo zaradi usmrtitve inž. Sticklingu v Novem Sihirsku. Takoj nato pa so listi že začeli objavljati vesti, da jc hila danes podpisana pogodba med Japonsko in Nemčijo. Oboje je v Parizu delovalo porazno. Nihče ni vedel, kako poseči v razvoj dogodkov. Francoska vlada je prav tako kot angleška vlada posredovala v zadnjih trenutkih v Moskvi, da naj nikar ne usmrte nemškega inženjerja. Izgleda, da se je to posrečilo, ker do opoldne nihče ni mogel potrditi vesti, da bi bil nemški državljan v Rusiji res usmrčen. V Parizu so prepričani, da bi bili v Berlinu takoj opoldne objavili prekinitev diplomatskih stikov z Rusijo, ker k objavi pogodbe med Japonsko in Nemčijo, ki se jo v nemškem zunanjem ministrstvu izvršila opoldne, sovjetski veleposlanik v Berlinu ni bil vež povabljen. Ko se je popoldne razburjenje nekoliko poleglo, se meni, da jo bil vendarle dobljen šc en dan, ko se jc mislilo, da ho izbruhnilo že kaj najhujšega. Zato je tem bolj razumljivo, da si francoski tisk nekako v oddihu velike napetosti izjavlja, da podpis pogodbe med Japonsko in Nemčijo ni tako pretirano pomemben. Nocojšnji »Tempssc že piše, da sta Japonska iu Nemčija že reč kot stokrat izjavili, da v njunih državah ni več komunistov. Torej za kaj podpisujeta ti državi to pogodbo? Ali samo zato, da bosta drugim državam pomagali preganjati sovražnika, ki sta ga obe z lahkoto štrli. Francoski tisk torej takoj postavlja problem na pravi temelj, češ, da jc vse skupaj samo manever Nemčije proti svojim starini nasprotnikom v Evropi, ki je še zmeraj na vzhodu pri Slovanih in na Kenu pri Francozih. Vtis v Londonu: Obžalovanje da so izgubili japonski trg Ijondnn, 25. novembra, c. Havasov dopisnik pošilja zvečer komentar, kako da je podpis pogodbe med Nemčijo in Japonsko vplival v Londonu. Dopisnik meni, da so v angleškem zunanjem ministrstvu bili v bistvu zelo nejevoljni, ker je hit von Ribbentrop zadnje dni večkrat v zunanjem ministrstvu in ni niti z besedico omenil, tla misli Nemčija podpisati to pogodbo z Japonsko. Predno je odšel von Ribbentrop v Berlin, kjer je danes v imenu Hitlerjevem podpisal to pogodilo, jc bil še pri Balwinu in mu ni ničesar rekel, da misli Nemčija skleniti slično pogodbo. Ribbentrop jc samo poudarjal pri Baldvvinu, da jc treba ustvariti svetovno I r o n t o proti komu-n i z m u. Raldn in pa je to o d b i 1, češ, da je borba proti komunizmu notranjepolitični problem vsake države zase. V angleškem zunanjem ministrstvu tudi izjavljajo, da ni treba pretiravati pomena te pogodbe. V Londonu so nekoliko užaljeni, ker sc jo Nemčiji posrečilo na ta način izvojevati ves oboroževalni trg za japonske vojno potrebščine, ki so ogromne. S to pogodbo si je Nemčija pridobila velikanski trg, kjer jc tudi Anglija doslej veliko zaslužila. I/ondon, 25. nov. r. Japonsko veleposlaništvo objavlja, da je pooblaščeno izjaviti, da pogodba, ki je bila danes podpisana v Berlinu, ni naperjena proti sovjetski Rusiji, ampak samo proti delu ko-minterne. Tajna pogodba Nemški sunefc v nizozemske kolonije London, 25. nov. TG. Iz verodostojnega vira poročajo, da je bil v Berlinu istočasno s pogodbo o skupnem boju proti komunizmu podpisan tudi tajni protokol med Nemčijo in Japonsko z naslednjo vsebino: Italija in Japonska si za trgovske svrhe med seboj delita trg nizozemskih otokov v zapadni Indiji. Nemčija se odreka vsem zahtevam po svojih nekdanjih otočjih Mariana, Karolina in Maršal, ki jih je Japonska dobila od Zveze narodov, zato pa se Japonska obveže, da ne bo konkurirala z Nemčijo na Sumatri in na Javi. Ta tajna pogodba je plod prizadevanja dr. Schachta, ki hoče imeti nizozemsko vzhodno Indijo na razpolago za nakup surovin, ki jih Nemčija potrebuje in jo bodo osvobodile od ameri- škega in angleškega trga. Prvi korak k temu je bila ustanovitev cele vrete nemških trgovskih družb v Amsterdamu, ki so se začele intenzivno zanimati za nizozemske kolonije. Sledila je močna propaganda narodnega socializma med nizozemskim prebivalstvom po Javi in Sumatri z namenom, da jih pridobi za gospodarsko sodelovanje z Nemčijo. Naravno je, da vlada na Nizozemsltem vsled lega vsiljivega nastopa Nemčije v nizozemskih kolonijah velika zaskrbljenost, ki jo deli tudi angleška admiraliteta, ki na ta sunek pri obnovitvi utrdb v Singaporeu še ni bila pripravljena. V Sin-gaporeu je sklicana konferenca angleških in nizozemskih admiralov. Sficfefing na 10 lel ječe Moskva, 25. nov. c. Smrtna kazen nad inž. Sticklingom je bila spremenjena v desetletno ječo. V Blokada Španije • • • Rdeča vlada obtožuje Nemčijo Angleško brodovje hiti v španske vode Obtožba rdeče vlade Valencija, 25. novembra. Agencija Fabra poroča: Minister mornarice in letalstva je dal snoči naslednjo izjavo; v kateri je med drugim rekel: Ni bilo treba čakati na to. da vladi v Berlinu in Rimu priznata Franca. Mi smo stalno računali s tem, da že od meseca julija njihove ladjo stalno obiskujejo našo obalo in pomagajo nekaterim edi-nicani mornarice, ki so ostale zveste nacionalistom. Republikanska mornarica je bila stalno nadzirana od njih, ki so s svojih popolnoma strateških položajev lahko opazovali vsa gibanja naše mornarice. Vse to so te ladje takoj sporočile upornikom. Dokazano je. da so se .('kateri napadi letal na mesta ob obali izvršili ravno na podlagi te vohunske službe in vse to opiramo z naslednjimi dejstvi. Dne 4. avgusta je republikanska mornarica nameravala napasti na Ceuto. ko se je pojavila nemška križarka Deutschland«;, ki se je zasidrala na rtu pred Ceuto in tako preprečila napad naše mornarice na postojanko, • odkoder so vozili le-gionarje na fronte v flpanijo. Ko jo naša mornarica bila v Malagi, je tjakaj skoraj vsak dan prihajala kakšna nemška vojna ladja, ki je nato brezžično poročala neprijatcljii vse, kaj dela naša mornarica. Ko so letala ponoči bombardirala mesta ob obali, so nemške ladje v Inki ostale razsvetljene, da se je videlo, kod morajo letala leleti. Tako so napravile vse nemške in itali janske vojne ladje, ko so junkerji letali nad Alicantom in bombardirali mesto. Ko je naše brodovje plulo iz (lijonn v Hilbao, ga je spremljala nemška križarka do Bil-bao, kamor jc naše brodovje prišlo dne 20. septembra. Ko je naslednji dan naše brodovje odplulo iz luke, da izvrši nekaj naiog ob obali, ga je ista križarka stalno spremljala in opazovala vsak okret našega brodovja. Kmalu so je tej križarki pridružila nemška ladja, ki na Atlantiku polaga kable. Upravičena je sumnja, da je ta ladja nosila mine, ki so bile položene pred luko Hilbao. Znano je namreč, da nacionalisti nimajo nobene ladje, ki hi mogla polagati mine. Ko se je nato naše brodovje vrnilo v Cartageno, ga jc zopet spremljala nemška vojna ladja, ki je sproti obveščala nasprotnike o poti naših ladij. Ko je bilo brodovje v Carlageni, je vsak dan prihajala kaka nemška vojna ladja, ki je prišla v luko najprej tako, da je obkrožila vse naše ladjo in šele nato poiskala prostor, kjer je vrgla sidro. Zadnje dni je bila španska obala večkrat bombardirana in posebno ponoči je bilo potopljenih več ladij, ki so vozile živež. Ugotovljeno je, da jc bombardirala uporniška križarka »Canariss , ker je to edina ladja, ki lahko stori kaj takega. Ta križarka pa je morala biti obveščena od tujih vojnih ladij, da je lahko mirno streljala. V tej smeri lahko navedemo nekaj najnovejših dejstev: V nedeljo ob t), uri dopoldne so bile pred luko v Cartageni napadene naše ladje »Cervantes^, »Mendez Munjuez< ln »Jainec. Napad je izvršilo več tujih podmornic. Torpeda, ki Šavoia-Marchetti (bombniki), »Fiat« (lovci), dvomotorniki lleinkel; (bombniki), trimotorni lovci >.lunker« in lovci firme »Arado«, ki so celo opremljeni z malim brzostrelnim topom. Prvič smo se spoznali s temi nevarnimi letali na bojnih frontah pri Toledu in TalaverL Pilotirajo jih pa špauci, Nemci, Italijani, An-gleii in tudi nekaj Francozov je med n j i tn i. Koliko letal imajo na razpolago in koliko izvežbanih pilotov, tega jaz ne vem, toda kar je nas letalcev imamo vtis, da ima general Franco na razpolago veliko število najmodernejših strojev z visoko kvalificiranim letalskim osebjem, ki je neizmerno junaško in drzno.« »Naše (rdeče) letalstvo pa je sprva razpolagalo z nekaj dvosedežnimi »Breguet 19" ter z enokrovniki tipa »Nieuport 62« (lovci), ki so bili zgrajeni v Španiji, a od francoskih tvornic. Toda treba je priznati, da so te vrsle letala danes brez vsake vrednosti. Pozneje smo dobili 12 večjih cnokrovnikov-lovcev tipa »Dewoitine« in sicer iz Litve (1), nadalje velik bombnik tipa »Bloch 21 (K pet velikih bombnikov tipa »Potez 54« vse iz Francije, eno starejše letalo tipa »Spad« lie vem od kod, eno ameriško lovsko letalo tipa »Bolling«: ter dva angleška lovca »Fury« in »Air Speed«. Vsega skupaj smo razpolagali z okroglo 00 letali za lov in za bombardiranje. Letalska vojna v Španiji pozna samo lov in bombardiranje. Opazovanja sovražnih postojank in raziskovanja ozemlja ne štejemo k nalogam letalstva. Toda, ko smo dobili iz sovjetske Rusije večje število letalskega materijala najmodernejšega izvora, razpolagamo z dvomotorniini letali-lovci, ki dosežejo 400 km na uro. Pilotirajo jih izključno svjelski piloti, ker je ta pogoj stavil sovjetski poslanik pri madridski vladi.« Naši prvi letalski boji proti nacionalistom so -bili za nas katastrofalni. Kot prvi se je zrušil »Potez 54«, ki smo ga ponosno imenovnli »Pariška komuna« in so ga pilotirali španski piloti. Sestrelil ga je Nemec »Arado« s svojim nevarni brzostrelnim topom. Značilno je, da »Arado« nikdar ne napade sam, ampak da ga spremljajo še drugi lovci, ki so opremljeni z modernimi strojnicami. Lovci najprej s strojnicami nasprotno letalo izmučijo, potem šele ga usmrti topovski strel iz »Arada<:. Ko sem šel na dopust, ni bilo več nobenega »Poteza«, vsi so bili sestreljeni. Zadnji se je vrnil s strelom šrapnela iz »Arada« v svo- jem trebuhu ter je zgorel, ko je sedel na tla. Letalo »Bloch« je dobilo »Aradove« železne pozdrave pri prvem vzletu in je treščilo na tla v Spirali.« »Pri madridski vladi nas jc trideset francoskih pilotov v službi. Približno ravnotoliko tudi mehanikov in strelcev za strojnice. Ostali letalci so prišli iz vseh mogočih dežel. Med njimi so Angleži, Nemci (2), Rusi. Vsi letalski prostovoljci so organizirarfi v tako imenovani »španski es kadri«, ki je pod vodstvom literata Francoza Andreja Malrauxa. Dva francoska pilota pa sta pred vlado odgovorna za eskad-ro. Mi smo vsi enaki. Nobenih činov nimamo in nobene uniforme, razen policijske čepice in letalskega znaka na prsih naše letalske obleke, španski letalci pa nas vse spoštujejo kot častnike. Pri njih smo tudi na hrani. V Madridu smo stanovali v hotelu »Florida«, ki so ga nalašč za nas rekvi-rirali. Potemtakem smem reči. da se nam je dobro godilo. Sobe s kopalnicami itd. Ves dan smo ostali na letališču Getafe. Ker je bilo le malo letal na razpolago, je moralo vsako letalo služiti za 4 dnevne vzlete po dve uri, to se pravi, da sta dva pilota imena na razpolago eno letalo za ves dan.« »Seveda, odkar imamo roška leta-I a, se je položaj vladnega letalstva znatno izbolj- šal. Za nas pilote pa to ne prihaja v poštev, ker so na ruskih letalih izključno sovjetski piloti in mehaniki.« »Franeija doslej uradno ni poslala nobenega letala na pomoč madridski vladi. Sprejeli smo pa po najbolj čudnih potih veliko število francoskih letal najrazličnejših starih tipov iu starosti, ki pa jih ni bilo mogoče uporabiti za vojaške svrhe in so bili shranjeni v ložah letališča Getafe. Med njimi je bilo tudi letalo tipa »Far-man L 90«, ki je svoje dni pripadalo slovitemu francoskemu letalcu. Ljudje so morali ogromno služiti s tem nepoštenim poslom.« »Glede strupenih plinov lahko izjavljam, da niti naše niti nacionalistično letalstvo do dneva mojega odhoda na dopust ni uporabljalo strupenih plinov. Uporabljali smo bombe od 12 do 18 kg teže. General Franco, ki jc bil boljše opremljen, pa je metal tudi mnogo težje bombe. S svojimi težkimi bombami je ua primer uničil ves naš letalski park v Getafe. Vsa naša letala »Dewoi-tine« tipa so s tem iztrebljena. V naši »španski eskadri« smo imeli mnogo mrtvih in ranjenih. General Franco dobro strelja in je drzen. Mnogo pa se jih je rešilo s padali, ki smo jih dobili iz Francije. A tudi mi, smo imeli srečo in smo zajeli ujetnike. Med njimi enkrat celo italijansko posadko Francovega letala, ki smo ga prisilili na tla. Druga italijansiia posadka je bila zajeta, ker se je letalo nevede vsedlo na naša tla.« »Meni plačajo 50.000 f r a n k o v n a mesec (110.000 din na mesec). Izplačuje me špansko poslaništvo v Parizu. Neki moj tovariš, sloviti pilot, je odklonil, čeravno so mu ponujali 100.000 frankov na mesec.« Tako je pripovedoval francoski pilot v službi španske eskadre »Frente popular« v Španiji. Po španskih bojiščih Salamanra, 24. nov. b. Nacionalistične sile v področju Santandera so prešle davi v hudo ofenzivo in prestregle protinapad, ki so ga pripravljale madridski vladi zveste čete na tem sektorju. Nacionalno topništvo od včeraj dejstvuje in obsiplje rdeče položaje z najtežjimi granatami. Na nekaterih krajih so zavzeli nacionalisti važne strate-gične postojanke, iz katerih bo mogoče držati rdeče v šahu ter jim preprečiti vsako koncentracijo večjih sil. Namen ofenzive vladnih čet na severu je bil predvsem, da prebijejo fronto nacionalistov in prekrižajo njihove račune pred Madridom. To pa se jim je pojiolnoma ponesrečilo. Na madridskem bojišču utrjujejo nacionalne sile postojanke, zlasti predstraž. ki bodo služIle v novem napadu na Madrid Kljub slabemu vremenu prihajajo novo okrepitve dan za dnem. Letalstvo je z ene in druge strani neaktivno, ker vreme ne dopušča večjih operacij. Tudi topništvo je slabo zaposleno, ker obstoja nevarnost, da bi zaradi slabega vremena tolkli lastne postojanko. Stvarna blokada Barcelone se je že pričela, vendar pa je nacionalistično brodovje utrpelo veliko izgubo v križarki >Canarias<, ki jo je včeraj potopila brez dvoma neka sovjetska »trgovska« ladja. Špansko-francoska meja, 25. nov. b. Po vesteh, ki so prispele semkaj, se je vladnim četam pri Carabanchelu posrečilo vreči iz postojank maroške oddelke ter jih popolnoma uničiti. Pri napadu so se vladne čete poslužile nove taktike. Izpod maroških položajev so bili Izkopani rovi, v katerih.jo-bilo vloženega 700 kg dinamita. ki so ga komunisti, vžgali, ko so Maročani zasedli postojanke. Eksplozija je zahtevala ogromno število žrtev in kar je še ostalo Maročanov živih, so jih uničile vladne baterije. Položaji maroških čet na tem sektorju so v razvalinah, čete pa uničene. Zemunska vremenska napoved: Oblačno in megleno vse globlje v notranjost države. Dunajska vremen, napoved: Nespremenljivo. Blokada Španije (Nadaljevanje z I. strani) Preiskava pa je dokazala, da deli torpeda niso bili niti italijanskega in tudi ne španskega izvora. Po napadu podmornic je nemški rušilec pred luko pregledal položaj in tako nato odplul.« Francov odgovor „Mi imamo zadosti vojnih ladij" Rim, 24. novembra, b. Diplomatski predstavnik vlade generala Franca v Rimu, admiral Ma-gaz, je dal časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da so brez podlage vesti, da so torpediranje madridske ladje izvršile tuje podmornice. Lahko potrdi, da je te dni plulo nekaj podmornic burgoske vlade iz Atlantskega oceana skozi Gibraltar v Sredozemsko morje. Burgoska vlada ima močno podmor-niško brodovje, od katerega je večij del v začetku revolucije prešel na stran te vlade, pozne;e pa so se podmornice druga za drugo pridružile nacionalnemu brodovju. Posebno pa je poudaril, da je španska obala ob Atlantskem oceanu že nekaj tednov dobro nadzirana o-d križarke »Espa-na<, torpedovke »Veliacas« ter nekaterih večjih pomožnih ladij, ki so vse dobro oborožene. Te lade najstrožje nadzorujejo luki Bilbao in San-tander ter se tem lukam ne more približati nobena tuja ladja, da bi jo nacionalistične ladje popreje ne pregledale. Enako stroga kontrola se bo sedaj izvedla nad lukami Malaga, Cartagena, Valencia in ostalimi lukami ob katalonski obali. Doslej sta kontrolirali luke v Sredozemskem morju dve križarki, in sicer »Canarias« in »Almirante Servera«. Te dni se jima je pridružila velika križarka »Ba-leares" in mnogo trgovskih ladij, ki so bile v pomorskih bazah Perol in Cadix oborožene in spremen ene v pomožne vojne ladje. To je dovolj, da brodovje burgoske vlade lahko s sodelovanjem svojih številnih podmornic izvede popolno kontrolo in prepreči nadaljnjo dobavo orožja rdexim četam v Španiji skozi luke v Sredozemskem morju. Prizadevanfe Anplife: Vse štiri velesile naj straivo Španijo London, 24. novembra, b. Po informacijah lz angleških merodajnih krogov gledata tako Rim kakor Pariz z največjim strahom na razvoj razmer v Sredozemskem morju zaradi dogodkov, ki so se v zadnjem času zgodili v Španiji, predvsem pa na morju ob katalonski obali. Italijanski poslanik v Londonu Dino Grandi, ki se je pravkar vrnil iz Rima in ponovil znano izjavo italijanske vlade, da Italija nima namena zasesti niti enega dela špan-skeg ozemlja in sc tudi as namerava vmešavati v status quo na Balearskih otokih. Priznanja vlale generala Franca po Italiji še ne pomeni, da ho e Italija nuditi materialno pomoč nacionalni vladi v Burgosu, temveč pomeni njeno priznanje le moralno pomoč nacionalnim silam v Španiji. Angle_ška_ vlada nima razloga, da dvomi v iskrenost italijanskega stališča in v absolutno voljo francoske vlade, da skupaj z britansko vlado storita vse za ohranitev nevtralnosti v španskih zadevah. S tem je že dala jamstvo, da se bo nevtralnemu odboru v Londonu posrečilo, da prepreči vsako vmešavanje od zunaj, kajti če bodo angleške vojne ladje v španskih vodah izvajale strogo kontrolo nad ladjami, isto pa bodo stori e bržkone tudi Francija, Italija in Nemčija, potem ni nobenega dvoma, da bo nadzorstvo učinkovito in da se bo preprečilo nadaljnje tihotapstvo vo;nega materijala obema vojskujočima se strankama. V londonskih političnih krogih so prepričani, da samo sodelovanje Anglije, Francije, Italije in Nemčije, ki je določeno z londonskim nevtralnim paktom, lahko jamči za strogo izvedbo tega pakta in torej lahko zagotovi mir ne samo v Sredozemskem morju, temveč tudi v vsej Evropi. S pomočjo brodovja 4 velesil se bo lahko uspešno izvedla kontrola nad španskimi lukami. Francove vojne ladje ustavile norveški transoort Tenerifa, 25. nov. AA. (Havas). Tukajšnji radijski klub poroča, da so nacijonalne ladje ustavile pred Barcelono neko norveško ladjo. Ugotovljeno je, da je ladja prepeljala doslej več prevozov municije za marksist? in da so jo nacijotialna letala že opetovano opazovala. Zaradi tega so nacijonalne oblasti ladjo zaplenile. Nacijonalne pomorske sile so ustavile tudi neko grško ladjo, ki je prevažala municijo. Pravijo, da je treba računati z bližnjim napadom naciionalnih pomorskih sil na Barcelono in Valencijo. Nacijonalne pomorske sile pazijo tudi na Gijon. Pravijo, da so generala Miaio na zahtevo anarihistov odf>oklicali in mu odvzeli poveljstvo madridske obrambe. Angleška mornarica odplala iz Malte London, 25. nov. AA. Odtod je krenilo več podmornic v spremstvu matične ladje »Cvclopš«. Ni izključeno, da bodo ladjo spremljale v Španijo. Križarka »Galatoa« je takisto krenila iz Malte v Španijo s tretjo flotiljo rtišilcev. Ladje bodo nadomestile križarko »Aretuzo« in prvo flotiljo rti-šilcov. Mornariško ministrstvo pa uradno demnntira časopisno vost, da je ninlična ladja zn podmornico in s štirimi podmornicami krenila z Malte v španske vodo. Vihar, ki je divjal na letališču v Halfaru je poškodoval 20 letal matične ladje »Glorious«. Vihar je uničil tudi tri hangarje. Dva vojaka sta ranjena. Sestanek mod sovjetskim poslanikom Majskim in Kaganom, tor angleškim zunanjim ministrom Edenom je trajal ono uro. Razpravljali so v prvi vrsti o položaju v Sredozemskem morju. Učenjake so v oklopnih avtomobilih pripeljali iz Madrida London, 25. nov. b. »Timos« poročajo, da so včeraj pod varstvom pete polkovuije miličnikov izpraznili iz Madrida v oklopnih avtomobilih vse intelektualce, univerzitetne profesorje, književnike in učenjake z njihovimi družinami vred ter vsemi znanstvenimi ajiarati in manuskripti. Damam je bilo pri toj priliki izročeno cvetje, intelektualci pa so dobili tobak Znani španski pesnik Antonio Malado je izjavil, da zapušča Madrid vsled sile in da se smatra za jetnika. nosi Bayer-Jev kril kot garancijo za prlstnoct PrOH vsem bolečinam In prehladu ASPIRIN Ojlu |t rtfittr. pod S. Br. 6701 od t. Ul. 1935 Kampanja laži in sovraštva Zadnje čase «o je v katolicizmu nasprotnih slovenskih listih od izrazito marksističnih do jene-sarskih in to v večjih mestnih in v manjših podeželskih pričela velika ofenziva laži, sumničenja in blatenja našega tiska, posebno »Slovenca«, lz du-šeslovnega gledišča to strupeno gonjo, ki se razvija kakor po enotnem diktatu marksistov in fra-masonov — razumemo. S svojim delom nikamor ne pridejo in to jih jezi, da vsi zagrenjeni otepajo okrog sebe. Njihova framasonska JNS se je razblinila in razrušila v nič, tako da je celo za ljudsko fronto ne bo kaj ostalo. V lastnem taboru jim poka na vseh straneh, da marsikdo, ki se zjutraj zbudi ne ve, kateremu taboru ali frakciji ali političnemu odtenku bo zvečer pripadal. Toda nekaj jih druži: sovraštvo do katolicizma in do katoliškega tiska še prav posebej. In ker se ob tej pro-gramatični točki vsi strinjajo, zato postaja gonja proti nam edina točka njihovega skupnega kulturnega programa. Pri tem so kakor obupanec, ki 6e prime tudi za kačo, da ne bi zginil pod vodo. Ako pišemo za krščansko šolo, nas proglase, da hočemo kjerikalizirati šolstvo in da širimo versko nestrpnost. Ko ugotovimo, da ni ponekod verouka v šolah, nas takoj zopet dolže, da je »Slovenec« kriv, ker niso katehetška mesta zasedena. Ko pišemo proti boljševizmu, smo seveda takoj od »Del. politike« do »Slov. Naroda« proglašeni za fašiste, ko se zavzemamo za koristi delavstva, smo osumljeni takoj nato tajnih vezi z levičarji. Ko se francoski socialistični minister zastrupi s plinom in umrje, je njegove smrti seveda kriv »Slovenec« in še za obrekovalca je pro,, ašen, pa čeprav je ponatisnil v svojem listu iste Avaline vesti, kakor »Slov. Narod« ali »Jutro«. Vse to histerično zaletavanje v naš tisk razodeva le verne učence Voltaireja: Lazite, krepko lazite, nekaj bo že ostalol Toda vsem, ki stoje za -to kampanjo in ki jo vodijo, povemo pred vso javnostjo: Kar počenjate, je le znamenje onemoglega srda in pa seveda strupenega sovraštva. Sovraštvo pa je vedno 6lab svetovalec. Ko bi se z lažmi in z zavidanjem in zvito-repenjem dalo res kaj velikega, pozitivnega ustvariti, potem bi v vašem taboru že davno imeli ves slovenski narod! V resnici je pa tako, da ga imate vedno manj. Res, s svojim tiskom ste si ustvarili gotov kader zelo zagrizenih, nam, pa tudi slovenski skupnosti nadvse sovražnih ljudi, toda odbili ste od sebe velik del svojih lastnih pristašev, ki treznejše gledajo in ki znajo ločiti interese klike od interesov naroda. Kar nadaljujte s svojo 6tra-stveno borbQ. Mi bomo mirno dalje gradili in šli za cilji, o katerih smo uverjeni, da bodo vsemu našemu narodu in tudi naši državi koristili. Potrudili se bomo, da bo vaš razdiralni vpLiv vedno manjši. Naše prijatelje pa prosimo, da nas pri delu podpirajo s tem, da širijo katoliški tisk in mu povsod pomorejo do veljave. Nameščenci finančne kontrole za svoje pravice Belgrad, 25. nov. m. Danes so se sestali predstavniki Društva pripravnikov in uradnikov finančne kontrole. Na seji so bili vsi presedniki banovinskih sekcij omenjenih društev. Iz Ljubljano je prisostvoval Zabukovec. Razpravljali so o zboljšanju položaja. Sklenili so tudi resolucijo, katero so hoteli izročiti finančnemu ministru. Ta jih pa zaradi zaposlenosti ni mogel spfejetL.^paftl pa je, da sta resolucijo sprejela načelnik Atuon I.adovič in Vidakovič. Načelnika sta deputaciji oh-Ijubila, da bosta ministru tolmačila njihove želje ter da bosta tudi onadva storila vse, da bo stroka finančne kontrole zavzela ono mesto, ki ji po pri-rodi njene službe pripada. Naposled je dejal načelnik. naj svojo službo vrše vestno in v zadovoljstvo svojih predpostavljenih. Isto je deputaciji povedal načelnik davčnega oddelka. Za pot milijarde novih bonov Belgrad, 25. novembra. Finančni minister je dal danes tole izjavo novinarjem: Kakor je že objavljeno, je ministrski svet fpre-jel 23. t. m. uredbo, ki pooblašča finančnega ministra, da poleg že izdanih državnih blagajniških bonov po uredbi z dne 2. januarja t. 1. v znesku 50J milijonov Din lahko planira novo izdajo v višini 5CO milijonov Din. Tako se celotni znesek blagajniških bonov, ki smejo biti v obtoku, poveča na eno milijardo Din. Namen emisije teh bonov je ostal isti, kakor ga je določila prvotna uredba. Boni bodo tudi v bodoče služili oživljanju narodnega gospodarstva, izplačilu prejšnjih državnih obveznosti in krepitvi gotovine glavne državne blagajne. Zato finančna sredstva, ki jih bodo državni blagajni dobavili, ne bodo služila za kritje rednih izdatkov državnega proračuna. V ostalem je pa, kakor se je javnost že mogla prepričati iz podatkov državnega računovodstva, naš državni proračun zadovoljiv, ker se po zaslugi realnega proračuna dosezajo letos proračunski dohodki zaradi nekolikšnega zboljšanja konjunkture tako, kakor smo pričakovali, v proračunu izdatkov se pa izvaja razumno varčevanje. Emisijo nove tranše državnih blagajniških bonov smo izdali zato, ker je javnost prvih 500 milijonov v celoti in brez težkoč vpisala. Pogoji, pod katerimi se je vpisal prvi del tega kratkoročnega posojila, so znani. Doslej so obstajale tri vrste teh bonov: s trimesečnim rokom in \% obrestmi, s 6 mesečnim rokom in 4.25% obrestnimi, z 12 mesečnim rokom in 4 in pol % obrestmi. Obresti se izplačajo vnaprej netto in so proste vse vrst dajatev. Emisijski tečaj je al pari. Vrednost posameznih kosov se giblje med 500 in 10 milijonov Din. Papirji uživajo pupilarno varnost in se sprejemajo v varščino po nominali. Izdajan e in plačilo blagajniških bonov se bo vršilo po Narodni banki in njenih podružnicah. Pri vpisovanju posredujeta Poštna hranilnica in Državna hipotekama banka. Lastnik bonov ima možnost, da po potrebi vsak čas po zalo ugodnih pogojih eskontira svoje bone pri Poštni hranilnici in Državni hipotekami banki. Boni ne kontirajo na borzi. Celotni postopek in načini plačila za novo tranšo blagajniških bonov ostanejo isti kakor po dosedanji. Samo po sebi se razume, da bodo boni tudi v bodoče popolnoma prostovoljni. Uredba z dne 23. t m. uvaja kot novort tip bonov z dospelostjo dveh let. Ti boni bodo nosili 5% obre'ti, taki to plačljivih vnaprej, in bodo deležni vseh ugodnosti, ki vel a o že za dosedanje bone. To vrsto bonov smo uvedli na izrečno željo raznih gospodarskih krogov. Po vsem povedanem nomenijo državni blagajniški boni popolno varnost in ugoden način naložbe gotovine tako za banke, kakor za večja gospodarska pod etja in za zasebnike. Likvidnost tega papirja je nnnnlnoma zagotovljena r točnim '7-pla i'om v d 'lo enem ro' izdalo pristojno finančno ravnateljstvo. Osebne vesti Belgrad, 25. nov. m. Za profesorja IV-2 na državni trgovski akademiji v Ljubljani ie napredoval dr. Blaž Svetelj, profesor V. skup. iste akademije. Prestavljen je za višjega veterinarskega pristava kovačiškega okraja Vekoslav Štibler, višji veterinarski pristav gradjanskega okraja. Grad*anski v Angliji London. 25. nov. b. \Vestham United : Grad-janski 1:0 (1:0). V Vevčah odpovedano 87 delavcem Bo j za ohranitev kolektivne pogodbe Delavstvo papirnic Vevče, Goričane in Medvode se nahaja v boju za ohranitev kolektivne pogodbe, proti znižanju dosedanjih mezd in proti odpustu delavstva. V zadnjih letih med delavstvom ni bilo večjih gibanj. Z zadnjo kolektivno pogodbo pred leti si je vevško in medvodsko delavstvo ustvarilo kolikor toliko znosen in ustaljen položaj. Lansko leto se je pogodba obojestransko avtomatično podaljšala. Letos pa je vodstvo pod etja čutilo potrebo kolektivno pogodbo, ki Doteče s 1. decembrom t. 1., odpovedati, ter je pred'ožilo nekaj novega, kar je za delastvo nesnre;emljivo, ker se nanaša tudi "a znižanje plač. Delavstvo je po svojih zastopnikih predložilo svoje zahteve ter se vrše že delj časa pogaianja. Med tem pa je pretekli ted°n bilo odpovedano 87 delavcem iz poljske in dobrunjske občine. Odkar je vevška tovarna racionalizirana ter je začela ob-atovati z modernimi stroji, je p^dlo število zaposlenega delavstva od 600 na 500. Podjetje navaja ket vzrok za odpust ustavitev papirnega stroja v »Janeriii«, ki je obratoval že od leta 1855, pri tem obljublja, da bo po potrebi mla še delavce nazaj vzela — kar pa ie, kakor nas uči izkušnja, malo verjetno, ker že leta na sprejemajo na izpraznjena mesta umrHh ali odiMih novih moči. Redki pride:o nazaj tudi po odsluženju kadrovskega roka. Enako pa je tovarna v vseh obra'ih odoovedala službo vsem nad 60 let starim delavcem in delavkam, dasiravno so ti 60 letni še dela-zmožni in delavo,;ni. — Razumemo, da ti s svojim 40—45 letnim službovan:em nimajo več tiste fizične moči. ki io danes kapitalistični »Treibsistfm« terja od delavca. Ta nenasitni moloh hoče vedno nove mlade moči. Delavstvo sicer pod pritiskom današnjega krivičnega reda sprejema ta ukrep podjetja — ki ni osamlien v naših tovarnah — in je tudi v Vevčah že udomačen — zahteva pa, da se tem zgaranim in od dela upognjenim da primerna pokoinina. — Enetfa teh odpuš:en;h, tovariša Veretika, smo že te dni položili v grob. Ta ukrep je ena od za-gozd, ob kateri so obtičala pogaianja, ki se vlečejo že cele mesece in se zdi, da se namenoma zavlačujejo tia do 1. decembra, ko bo nastopilo ex tex stanje. Delavstvo je razburjeno in je na nedeljskem shodu po poročilih svojih zaupnikov o poteku po- gajanj naročilo svo'im zastopnikom, da vztra:ajo pri svojih upravičenih zahtevah. Položaj je napet. Podjetje se brani ugoditi delavstvu .izgovarjajoč se, da je padla konjunktura in da zaradi carinsko nezadostno zaščitenega uvoza trpi naše domače blago. Delavstvo pa ve, da izkazu'e bilanca preteklega leta kliub težkim miliionom ki jih je podjetje investiralo, še precej dobička, ki so ga razdelili med delničarje, in da so pri podjetju gospodje s 30 tisoč dinarji mesečne plače, in da ne bodo niti podjetje niti delničarji preveč oškodovani, če se ugodi upravičenim delavskim zahtevam in se tako zopet ustvari vzajemno sožitje, ki je predpogoj za procvit podjetja. Vevška podružnica Zveze združenih delavcev v Ljubljani nam je poslala v objavo sledečo re-solucifo: »Odbor podružnice Zveze združenih delavcev pri Dev. Mar. v Polju je razmotrival na svoji širši seji 22. nov. t. 1. položaj delavstva papirnice v Vevčah ter je z ozirom na pogaianja za kolektivno pogodbo in odpust delavstva sklenil, da solidarno da pov'arka v naslednii izjavi: 1. Poga;anja za kolektivno oočodbo ki se zavlačujejo, naj se čim prej zakl:učijo, da bo delavstvo končno na jasnem s svojim položajem. 2. Odpust de'avstva nai se prekliče, ker za odpust ni zadostnega razloga. 3. Ko pa je stvarno nastala upravičenost kake redukcije, naj se preskrbi, da prizadeti ne bodo ravno z nastopom zime brez vseh sredstev. 4. Odbor poziva merodaine faktorje, predvsem bansko upravo, da stori potrebne korake, da se končno uredi položaj papirniškega delavstva, da ne bo vedno visel nad njimi Damok1e>ev meč. 5. Poziva se centralni odbor ZZD, da posveti vso pažnio razmeram v vevški papirnici, posebno odposlanstvo nafega pokreta naj se takoj zglasi pri merodajnih činiteljih in da povdarka točkam 1., 2. in 3. te izjave. S tem izjavlja odbor tukajšnje podružnice Z?D, da bo paz"o sledil in stal na straži nadaljnemu razvoju ureditve razmer papirničarjev Zdruežnih papirnic Vevče, Goričane in Medvode. Pri Dev. Mar. v Polju, 22. novembra 1936.« Vahonih iz Smartna pri Litiji -ustreljen v Bilbau Menda vsi listi v Jugoslaviji so te dni objavili novico, da so v Bilbau na Španskem rdeči usmrtili bivšega avstroogrskega konzula Vakon-čika, ki je bil baje Jugoslovan. Citateljem moremo o tem slučaju to-le sporočiti: Pravo ime tega moža je Wakonigg. Bil je sin nekdanjega trgovca v Šmartnem pri Litiji. Dasi je bil slovenskega porekla in je živel med Slovenci, je bil hudo nemškega duha in vnet širitelj vpliva »Siirl-marke«. Študiral je kemijo v Gradcu in je bil aktiven član burševskega društva »Allemania«, v počitnicah pa je prakticiral v topilnici v Litiji s ~oci ur Nov paviljon na Studencu Ljubljana, 26. nov. V letošnji jeseni gradi banovina pri štirih bolniških zavodih precejšnja poslopja, ki bodo v marsičem odpomogla dosedanji hudi stiski v naših bo'nišnicah. Tako se gradi samostojen paviljon v Mariboru, prizidek kirurgičnemu oddelku v Ljubljani, paviljon na Studencu ter se razširja bolnišnica v Ptuju. Za zgradbo opazovalnega oddelka za moške na Studencu, ki bo z vso opremo stal okrog 3 milj. din, je bilo namenjenih za težaška, betonska, mizarska, železobetonska, tesarska, krovska in kle-arska dela skoraj 2 milj. din. Gradbeno podjetje "avrič je izlicitiralo to zgradbo in je 21. septembra začelo z izkopavanjem temeljev. Paviljon je prizidan dosedanjemu staremu oddelku za nemirne moške bolnike in bo v prvi vrsti služil razbremenitvi tega starega oddelka, ki res ni več primeren. Po dveh mesecih pridnega dela je zrastla stavba do strehe in v torek popoldne so delavci zabeto-nirali zadnji strop v drugem nadstropju. Ob tej priložnosti je gradbeni gospodar,, v tem primeru umobolnica, priredil vsem delavcem prisrčen likof. Upravnik umobolnice g. dr. Gerlovič se je v družbi g. primarija dr. Kamina prisrčno zahvalil vsem delavcem za predno in vestno delo, ki je omogočilo, da je stavba tako hitro prišla pod streho. pa M Pogled na glavno fasado novega opazovalnega oddelka na Studencu Sedaj dograjeni prizidek je širok nad 14 m in dolg 56 m, visok pa 16 m. Vsa stavba je podkle-tena in enonadstropna. Ima pa precejšen nadzidek v drugem nadstropju, k:er bo stanovalo strežniško oseb e. Načrte za prizidek je napravil po zamisli dr. Divjaka banski tehnilni svetnik ing. Otahal in predstavlja zgradba nadvse posrečeno rešitev. — Stoonišče v sredi paviljona deli glede na nadstropja poslopje v štiri oddelke. V vsakem oddelku je skupna spalnica s pripadajočimi kopalnicami in pritiklinami, nato dnevna soba, izolirna soba in so'ia za razrednike. Veranda je skupna za oba oddelka v istem nadstropju. Seveda ne manjka v zgradbi manjših sob za zdravnike, pisarne, sob za preiskave in operacije ter ča'nih kuhinj. V kleti bo nameščena sodobna kotlarna za osrednjo kurjavo s pripadaiočimi skladišči. Posebnost te kurjave bo v tem, da bo zgrajena v dveh samostojnih sistemih tako, da bo eden grel vodo za radiatorje, drugi pa vodo za kopalnice. V kleti je tovarišem-kemikom, sedanjim vpokojenim in v Celju živečim dr. inž. Viktorjem Jeločnikom. Skoro petnajst let pred vojno je odšel v Španijo, kjer je prevzel vodstvo neke topilnice svinca. Postal je tudi honorarni avstroogrski konzul, ko se je bil osamosvojil in bil lastnik neke tovarne v Bilbau. Konzul avstrijske republike v Bilbau pa ni bil, kajti mala država tam nima zastopstva. Ce mož ni optiral za Avstrijo ali če ni sprejel španskega državljanstva, je bil po svojem rojstnem kraju menda res še naš državljan. I tudi velika delavnica in posebna razsežna dvorana za skioptična predavanja. V to dvorano vodi poseben vhod, tako za gledalce, kakor tudi v posebej oddeljeno projekcijsko kabino. Tako bodo bolniki posebno v zimskem času mogli prihajati iz različnih oddelkov skozi posebni vhod v dvorano, kjer bodo našli s predavanji dokaj razvedrila. Ker je podjetju Mavrič in pridnosti delav-tva uspelo — delalo je okrog 100 delavcev — da so spravili razsežn< paviljon še pred zimo pod streho, je popolnoma upravičeno upanje, da bo zgradba mogla biti izročena svo:emu namenu že prihodnjo jesen. Čez zimo s bo zgradba temeljito presušila, nakar bodo spomladi ometali zidove, zgradili potrebne instalacije in naročili vso opremo. Ker so tudi za vse te dobave denarna sredstva na razpolago, prav gotovo ne bo nastala nakakršna zamuda. Umobolnica je dobila s sedanjim opazovalnim oddelkom še drugo drugo sodobno zgradbo, vendar ne smemo pozabiti, da s tem potrebe Studenca še niso izpolnjene. V čim krajšem času bo namreč treba m;sliti na popravilo obeh starih oddelkov, ki se naslanjata na nova paviljona in ki po svoji notranjosti popolnoma nalikujeta ječam. Notranja razdelitev teh dveh starih oddelkov je popolnoma zastarela, ker sta obe zgradbi razdeljeni na posamezne celice. Najprimernejše bi bilo, da se vse te celice odpravijo, s čimer bi se pridobil prostor za tako nujno potrebne opazovalne oddelke na novo sprejetih bolnikov. Končna ureditev umobolnice na Studencu torej še ni rešena, čeprav bo s to zgradbo najhujši nedostatek odpravljen. Vse dosedanje preureditve ne zadoščajo resničnim potrebam za zdravljenje duševno bolnih. In izvršitvi te naloge bodo morala biti posvečena prihodnja leta. VIM Ker odpravi Vim tako prizanesljivo nesnago, je posebno dober tudi za čiščenje barvanih in lakiranih predmetov vseh vrst, kateri — ako se čistijo z Vimom — ostanejo dolgo kot novi. Obč. volitve v litijskem okraju Za občinske volitve, ki bodo v nedeljo 6. decembra je JRZ postavila že povsod svoje liste, medtem ko »združeni« nasprotniki do danes nikjer še niso mogli skupaj spraviti potrebnih podpisov in zbrati kandidate. V občini Šmartno pri Litiji je postavljena lista JRZ z nosilcem g Nacetom Rusom, domačinom in kapitanom v p. Nasprotniki so se njegove kandidature tako ustrašili, da so sklenili na sestanku pri Robavsu vreči puško v koruzo ter ne bodo sestavili prav nobent lis'e Isto velia za občino Dole pri Litiji, kjer je vložena samo lista JRZ z nosilcem posestnikom Zupanom Francetom iz Selc. Tu so naši načelni nasprotniki tekom JNS diktature splahneli in ne pomenijo prav nič več. Vnovo ustanovljeni občini Mlinše-Kandrše je fiostavljena tudi samo lista JRZ s posestnikom vanom Zajcem, p. d. majorjem, na čelu. Maloštevilni nasprotnik-, bivši samostojneži, se še niso po polomu njihove politike preorientirali, so izjavili, da ne bodo volili našo JRZ listo. V Kresnicah je postavljena JRZ lista z dosedanjim županom posestnikom Kokaliem Francetom. V tej občini, kjer je še nekaj JNS-arjev, pritiska znano ljubljansko vodstvo zelo močno na nje, da bi vložili opozicijsko listo, računajo namreč na »nezavednost« našega delavstva. Le v tej ob- Mednarodno katoliško glasilo - imamo Ni lahko ustvariti mednarodnega glasila. V kakem jeziku naj se izdaja? V vseh — ali v katerem? In kje naročnike po celem svetu iskati in dobiti? Koliko mora biti kapitala investiranega, preden se list tako vpelje, da se sam nosi! Najmanj en milijon Din. Kje ga vzeti?! To težko vprašanje se bo tako rešilo, da se najprej izda samo neki predhodnik, ki naj pravemu večjezičnemu glasilu (reviji) polagoma pot pripravi: organizacijo izvede in naročnike dobi. Ta predhodnik leži — pred nami. Te dni je bil do-iiskan v Jugoslovanski tiskarni. Za sedaj Io v dveh jezikih, ki sta v Srednji Evropi najbolj poznana, nemščini in francoščini: »Mittpilimgpii des — Bulettin du Rcgmim Christic. Da je bilo to začasno glasilo mogoče izdali, k temu je pripomogel samo en dobrotnik, mecen, iz Alzacije, trgovec — nikak kapitalist — oče petero otrok s svojim velikodušnim darom. In ker sam noče biti imenovan, še manj upodobljen, so pa naslikani njegovi ljubki štirje otroci v različnih uniformah, v katerih so nastopili pri procesiji. Peti njegov otrok je še v plenicah. List se prav lepo prezentira. Ž njim pa je napravljen ogromen korak v mednarodni katoliški propagandi. Razposlan bo po vsem katoliškem svetu. Žaloigra dveh mladih ljudi Maribor, 25. novembra. Pred tednom dni je pretresla mesto vest o žaloigri, ki so je pripetila na železniškem tiru v gozdu pri Studencih. Pod jutranji koroški vlak se je vrgel mlad, jedva 19 letni tekstilni delavec Franc Žumer ter obležal na progi z odrezanimi nogami. V bolnišnico so ga prepeljali še pri zavesti, zaradi izgube krvi pa je kmalu umrl. Komaj so v javnosti zamrle govorice o tem tragičnem dogodku, že jo je pretresla nova zla novica: na istem mestu in pod istim vlakom je zadela slična usoda mlado, tudi 10 letno tekstilno delavko Ano Karnekar iz Kotnikove ulice (i v Studencih, ki so jo našli na progi z odrezanimi nogami. — O ozadju žaloigre obeh mladih ljudi smo doznali sledeče: Žumer in Karnekarjeva sta bila zaposlena v tekstilni tovarni Zelenka & Conip. kot delavca. Oba sta bila doma iz Studencev ter sta skupaj hodila na delo. Kant se jo zagledal v svojo tovarišico ter ji tudi večkrat svojo naklonjenost očitno pokazal, dekle pa zanj ni liotelo ničesar vedpti. Odbijala ga je in to jp bilo nnjbrže vzrok, da je Žumer šel pod vlak. Po Žumrovi smrti niso opazili na dekletu nobenih izprememb. Nasprotno, vse dni je bila še bolj vesela in razposajena, da jo je oče cclo nokoč pokaral, čpš da bi morala kazati več resnosti, ko vidi, da si je radi nje Žumer vzpI življenje. Vsa razposajenost pa ie bila, kakor kaže sedaj usodni korak dekleta, samo zunanji videz, v resnici pa je dozoreval v njej strašen sklep. Karnekarjeva jc zaposlena v tovarni v popoldanskih urah. Kljub toniti pa je danes zjutraj vstala istočasno, kakor njen oče — ob pol-špstih. Ko jo je oče vprašal, zakaj vstaja, je dekle odgovorilo, da je zamenjala z neko tovarišico delo ter bo odslej hodila v tovarno že zjutraj. Kmalu se je poslovila od doma, poprej pa je šo pustila na mizi listek papirja, na katerem jemlje slovo od svoje matere. Potem je odšla v studenški gozd na mpsto, kjer je bil povožen Žumer, ter pričakala jtilranji vlak, ki vozi na Koroško. Kolesa so ji odrezala obe nogi nad kolenom — natančno na isti način, kakor je bil poškodovan Žumer. Ljudje, ki so Sli oh progi, so jo našli še pri zavesti. Reševalci so jo nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer se trudijo, da bi jo ohranili pri življenju, kar bo pa zaradi vplike izgube krvi tpžko. Dekle je pri zavesti, o vzrokih svojega dejanja pa ničesar no pove. Oba dogodka, ki sta sn odigrala na železniškem tiru v studenškem gozdu, sta v svoji veliki tragiki, resen opomin, kako nezdrave so razmerp v vrstah naše delavske mladine. Marksizem, ki sp žal zaradi brezbrižnosti naših strokovnih orga-I nizanj se s svojim življ. in svetov, nazorom uve-! ljavlja v vrstah mladih delavcev, rodi take sa-: dove. kakor jih kaže gornji primer. Maribor, 25. nov. Okrog pol 12 jn Ana Kar-nehar izdihnila v bolnišnici radi prevelik- izgube ' krvi. čini se je pojavil v volilni borbi v temnem mraku g. poslanec Milan Mravlje, da je svoje ljudi bodril in tolažil. Pa tudi to ne pomaga, ljudska metla ne-usnrljeno in temeljito pometa. Tako bo tudi 6. decembra v Kresnicah. Za občino Polšnik, kjer je JNS za časa svoje samooblasti delala največje krivice, razdore med ljudstvom, zapirala, preganjala kmečke ljudi, je postavil JRZ listo naš Tori Anton, posestnik in kovač iz Spodnjih Tep. V tej občini bodo vsi združeni nasprotniki prejeli zasluženo plačilo za njihove grdo-bije, s katerimi so v petih letih osrečevali ljudstvo polšniške občine. — Tamkajšnje učiteljstvj se sicer zelo trudi, da bi postavili tudi opoziciisko listo, pa bo menda ves trud in napor zastonj, ker zmaga na Polšniku bo prav temeljita. Isto velja za oblino Sv. Križ pri Litiji, kjer je vložena dosedaj le JRZ lista z nos;lcem posestnikom Rajnerjem Jožefom iz Moravč. Tudi v tej občini se zaman trudijo nasprotniki s svojo listo. Dokazano je namreč že, da so podpise za svojo listo sami potvorili, večina podpisnikov pa je svoje podpise že preklicala na sodišču v Litiji, tako. da pri naiboljši volji ne bodo mogli v!ož:ti svoje pravilno urejene kandidatne liste. Z eno eesedo. vseh 6 občin litijskega sodnega okraja, ki imajo občinske volitve 6. decembra, bo pomed'o z ostanki JNS in drug'li strančic, naša zmaga bo v litijskem okraju tako odlična in odločilna, da bodo s tem dnevom prešle prav vse občine litijskega okraia v roke slovenskega ljudstva, ki je kompaktno organizirano v JRZ. Vinska razstava in sejem v Ormožu Kletarsko društvo v Ormožu, r. z. z o. z., priredi dne 15. decembra 1936 v Ormožu vinsko razstavo, združeno z vinskim sejmom. Letošnji pridelek ormoško-ljutomer.skih goric je sicer kvantitativno majhen, kvalitativno pa prav dober ter povečini celo prekaša lanskega. Razstava bo nud'la izčrpen pretfled kakovosti in razpoložljivih količin ljutomerskih vin ter bo tako za gostilničarje kakor za vinske trgovce važen informativen činitelj. Ker so cene letošnjim ljutomerskim vinom pri prav dobri kakovosti pridelka zelo umerjene, zaloge pa majhne, je pričakovati na sejmu živahne kupčije. Radi letošnje zgodnje trgatve bodo nova vina do 15. dec. že lepo razvita in dozorela. Ustmene prijave razstavljalcev se sprejemajo vsak dan v pisarni Klelarskega društva, na razpolago so pa tudi posebne prijavnice, katere se na zahtevo dopošlje:o vsakomur po pošti. Rok za vlaganje prijav je do 5. decembra. Kakor je lanskoletna s sejmom združena vinska razstava v Ormožu izredno uspela, je upravičeno upan;e, da tudi letos ne bo zanimanje tako vinogradnikov kot interesentov kupcev za to važno gospodarsko prireditev nič manjše. Sam zakrivil svojo smrl Maribor, 25. novembra. Iz Smartna pri Slov. gradcu nam poročajo o tragičnem dogodku, ki se je odiral minulo npdeljo v Legnu. Popoldne sp jp zbralo v Rotovnikovi gostilni vpč fantov, med njimi sta bila tudi 25 letni Maks Potočnik, Žagar iz Dovž, tpr Cestnik Maks. Med Cestnikom in Potočnikom sp jo vnel prepir, ki jp trajal ves vočer. Proti polnoči jc Potočnik videl, da so Cestnik vedno bolj razvnema, pa sc j« začol odpravljati proti domu, da bi se izognil morebitnemu pretepu. Takrat pa je Cestnik zavihal rokave ter rpkel pred vsemi gosti: Al grem v špitav, v arpst, ali pn bom mrtev.« Potočnik je takoj po teb besedah odšel iz gostilnp, zn njim pa jp skočil Cestnik, da bi ga pretepel. Med tpm časom pa se jp že Potočnik oborožil zunaj s re-pinom, ki ga jp našel v gostilničarjevi orodni shrambi. Ko jo pritekel za njim Cestnik z lato v rokah, ga je Potočnik udaril s cepinom po glavi ter ga prevrnil po tleh. Cestnik je obležal nezavesten. Potočnik jp poklical ostalo gosto iz gostilno nn pomoč, sam pa je odšel spat. Cestnika so prenesli v gostilno, ga spravili potoni Sp v bolnišnico, kjer pa jp naslednjega dne zaradi strte lobanje umrl. Potočnik sc je sani prijavil ter jo po zaslišanju priznal orožnikom dejanje, zagovarjal pa so je s silohranom. Pokojnega Cestnika slikajo vso priče kot izredno prepirljivega pretepača. - Prt zaprtju, motnjah » prebavi vze. mite z j ulra,i nn možen želodec kozarec na* ravne »Franz-Josef grenčlce«. Drobne novice Odkritje Sedejevega spomenika v Stični Vsem. ki so se prijavili, da se bodo odpeljali z avtomobilom na proslavo odkritja spomenika iz Ljubljane v Stično, javljamo, da bo zbirališče za avtobus v nedeljo zjutraj ob pol 8 v Tavčarjevi ulici. Nekaj minut pred 8 odpelje avtobus na glavni kolodvor, kjer bo sprejel še par udeležen-rev, ki se bodo pripeljali z gorenjskim vlakom ob 8.04. Takoj po prihodu gorenjskega vlaku pa bo avtobus odpeljal proti Stični, kamor prispo še pred vlakom, ki vozi iz Ljubljane ob 7.24. V Stični 1)0 potem avtobus na razpolago tudi onim, ki se pripeljejo z vlakom, od kolodvora pa do samostana. Vodja skupine posetnikov, ki se bodo pe-ljaji z avtobusom, bo g. Tone Kos, čigar navodil naj se nadalje tudi drže. Cena za avtobus bo — kot je bilo že rečeno — ca 18 Din tja in nazaj. Vsi ostali pa, ki se bodo vozili z viaki, naj kupijo nedeljsko izletniško vozno karto, ker naša prošnja za četrtinsko vožnjo še ni rešena in najbrže tudi ne bo. Koledar Četrtek, 26. novembra: Silvester, opat; Leonard P., spoznavalec. Novi grobovi + V Ljubljani je v torek zvečer mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Turk, soproga gasilskega staj-oste in bivšega gerenta ljubljanskega g. Josipa Turka. Bila je zelo blaga žena, predvsem jo je odlikovalo usmiljeno srce do revežev in vseh pomoči potrebnih. Pogreb bo v četrtek ob 3 popoldne iz hiše žalosti na Vidovdanski cesti 3 na pokopališče pri Sv. Križu, kjer bodo zemeljske ostanke blage pokojnice položili v družinsko grobnico. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! -}■ V Ljubljani je včeraj zjutraj umrla v 80. letu 6tarosti gospa Neža Vdovi č. Pokopali jo bodo v petek ob 2 popoldne. Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Izpit za strokovno učiteljico na šolah za manj nadarjene otroke je te dni opravila v Belgradu učiteljica gdč. Milica Kezele iz Ljubljane. Čestitamo! Vsakemu ni mogoče iti o kopališče. vendar more osak žrtvovati Din 100 — (20—25 velikih steklenic) ter mesec ani oiti mesto druge vode našo znamenito RADEN SKO z rdečimi srci! — Jubileji naših prijateljev. Pod to rubriko smo pričeli v vsaki nedeljski številki pri-občevati kratke vesti o jubilejih naših prijateljev in naročnikov. Od mnogih naših čitateljev, neredko tudi od slavljencev samih, smo dobili nasvete, naj pisanje o jubilejih sploh opustimo ali pa čim bolj skrajšamo. »SLOVENEC« bo odslej jubilanle na kratko omenjal v vsaki nedeljski številki. Upamo, da smo s tem ustregli ogromni večini naših naročnikov in da nam tega tudi naši jubilanti ne bodo zamerili. Vsi večji in resnejši listi delajo tako in prav je, da se jim pridružuje tudi »Slovenec«. — Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto asistenta pri kemičnem institutu. Kandidatje morajo biti diplomirani kemiki tehniške ali filozofske fakultete; obvladajo naj poleg državnega jezika še kak drugi svetovni jezik. Pod enakimi pogoji imajo kandidatje, ki so že 6lužbo»ali v kakem kemičnem institutu ali imajo prakso v kemični industriji, prednost. Prošnje, opremljene s prilogami po predpisih § 3 in 4 uradniškega zakona, je vložiti na rektoratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani najkasneje do 10. decembra 1936, — Vremenska napoved: Evropa: Ves evropski kontinent pokriva plast hladnega ozračja, kt je prišlo iz Rusije in Sibirije. Jasno vreme samo v primorskih predelih južne Evrope. Oblačno in megleno, a brez dežja v vseh ostalih predelih. Sneži nekoliko v območju Črnega in Baltiškega morja. Mraz vlada po vsej Evropi razen v primorskih krajih. Najnižja temperatura nad severno Skandinavijo —15 stopinj. — Jugoslavija! Jasno v primorskih in južnih krajih. V ostalih predelih prevladuje oblačno in megleno, a brez dežja in snega. Temperatura je precej padla. Najnižja je v Kali-noviku —8, najvišja v Ercegnovem +14 stopini. Napoved za danes: Oblačno in megleno vreme v notranjosti države. V Primorju jasno, Temperatura se bo spremenila. _____ — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. O8:1. res. S. bT. 30474/35. — Prepovedan tisk. Z odtokom notranjega ministrstva je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list »Deutsche Volkszeitung«, ki izhaja v Pragi. — Ura sumljivega izvora zaplenjena ciganom. Orožniška postaja v Lukcrvici je zaplenila pri ciganih Levakoviču Mirku in Štefanu srebrno moško žepno uro, ki je spredaj brez pokrova, zadaj pa ima kovinast in srebrn jx>krov. Spredaj nosi ura napis znamke »Lancvl« ima arabske številke okrog i6tili pa venec z rdečimi in zelenimi rožicami, a r>oa kazalcih je venec iz enakih cvedic. Na zunanji strani spredaj in zadaj, ter na pokrovi zunanje strani so utisnjene cvetlice in okra«ki. Ura ima na notranji strani štev. 96 in 15. Poleg tega jc na uri vrezano in sicer na notranji strani pokrova: V. B. 17-9-36. To je vrezal urar ki je to uro septembra meseca popravljal C;gan trdi. da ima uro že tri leta in da jo ni ime) še nobenkrat nikjer v popravilu, kar se ne strinja z navedenim. Poleg ure je srebrna verižica z malimi ploščatimi členki in obesek iz srebra, ki predstavlja konjsko glavo, katera ima spodaj zelenkast kamen kot podstavek Lastniki te ure naj se zglasi na orožniški jxwtaii v Lukovici ali v Domžalah, ker je ura gotovo nekje ukradena. — Zanimiva razprava. Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice s sedežem v Ljubljani obvešča svoje člane, da je vložilo tožbo v mesecu oktobru t. 1. pri ljubljanskem okr. sodišču proti državnemu zakladu kraljevine Jugoslavije in poštni hranilnici v Belgradu zaradi neizplačanih vlog za I. skupino društvenih članov in je razpisana tozadevna razprava za dan 15. decembra t. 1. O izidu te razprave bomo poročali. Vsi vlagatelji, kateri še niso člani društva in reflektirajo na izplačilo svojih vlog, naj takoj javijo svoje terjatve podpisanemu društvu in naj pošljejo po poštni nakaznici za vsakih 100 Kron 1 Dia za tekoče stroške, ker društvo ne jamči za one vlagatelje, ki niso člani društva, za izplačilo vlog. Člani, ki še niste plačali gori navedenega zneska, poravnajte to takoj, sicer ne pridete v poštev. Za eventualni odgovor je priložiti v znamkah 2 Din, sicer sis ne odgovarja. — J. Gantar, t. č. predsednik. — Domači so ga pretepli. Med 24 letnim Ivanom Piškurjem v Zelimljah ter njegovim očetom in bratom je v torek nastal hud spor, baje zaradi dediščine. Beseda je dala besedo, iz prepira je nastal pretep, ki je bil za Ivana usoden. Dobil je tako nevarne poškodbe po glavi ln telesu, da so ga morali prepeljati na kirurgični oddelek ljubljanske bolnišnice. Zadnjo besedo tega družinskega spora pa bo seveda imelo sodišče. — Cirkularka ga je zgrabila. 19 letnega delavca Janeza Selana iz Ribnega pri Radovljici je v torek med delom zgrabila cirkularka in mu poškodovala levo roko. Selan je moral na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. — Gonilni jermen je v torek med delom zgrabil 34 letnega delavca Alojzija Štuperja na Homcu pri Kamniku. Raztrgal mu je desno roko nad komolcem. — Da boste stalno zdravi |e potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznini ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost Espcrantskl tečaj v Tržiču )>o v meSftanskj Soli. Otvoritev v soboto 28. t. m. ob 10.30. Ljubljana I Ofiozorilo karitativnim organizacijam! Mestni socijalno politični urad Sfx>roča, da bodo tiskovine za božično obdarovanje, čijih nabava je bila sklenjena na zadnji skupni seji, na razjx>lago organizacijam od četrtka 26. novembra t. I. do 11 dalje v Mestnem domu. Vse dobrodelne organizacije naj izfiolnijo tiskovine in en izvod vrnejo mestnemu socijalno političnemu uradu do jx>ned 30. novembra, drugi izvod naj obdrže za se. Prihodnja skujMia seja bo objavljena v časopisih. 1 IX. prosvetni večer, ki bo v petek 27. t. m. bo posvečen našim izseljencem do 800.000 naših ljudi živi v inozemstvu, lahke so zveze z njimi. Zato je namen izseljeniških večerov in nedelj, da se te zveze čimbolj poživijo. Prosvetna zveza je že več večerov posvetila izseljeniškemu vprašanju in vodila že dvoje ekskurzij na obisk v Nemčijo, in Francijo. O naših izseljencih bo torej predaval urednik izseljenskega glasila »Rafaela« g. katehet Jože Premrov. Predavatelj sam je večkrat obiskal naše izseljence v Nemčiji in Holandijij, ter je v najtesnejših stikih z njimi. Predavanje bo opremljeno s skiojrtičnimi slikami. Predprodaja vstopnic Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 7. Sedeži 3 Din, stojišča 2, za dijake 1 Din. 1 Iz organizacij občinskih uslužbencev. Za predsednika Zveze organizacij mestnih uslužbencev v Ljubljani je bil dne 9. junija 1936 na občnem zboru izvoljen ravnatelj trošarinskega urada Ivan Zupan. Dosedanji predsednik Zveze mag. direktor Jančigaj Franc izvolitve ni mogel več prvzeti. Tudi v Zvezi organizacij občinskih uslužbencev in ujrokojencev Dravske banovine se ie izvršila prememba, ker dosedanji predsednik dr. Rudolf Mole izvolitve ni več sprejel. Zato je bil na njegovo mesto izvoljen mag. direktor jančigaj Franc, ki je pa pred kratkim predsedstvo Zveze odložil in zastof>a sedaj Zvezo njen fiodpredsednik, Kramberger Franjo, uradnik mestnega fvoglavarstva v Mariboru. 1 Inštruktorje vestne, zanesljive, vam preskrbi Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov iz vret svojih članov. Obrnite se pismeno na naslov: Društvo brezjx>slnih profesorjev kandidatov, Ljub ljana, Univerza. I Kino Kodeljevo igra danes zvečer: »Kdo je morilec?« J V Ljubljani umrli od 13. do 19. nov. 1936. čuček Vojko. 28. let, artilj. poročnik v p., Jegličeva cesta 10. Gale Marija, roj. Habijan, 79 let, vdova sprevodn. drž. žel., Rožna dol. c. V/36, Gorišek Ana, roj. Zanoškar, vd. Robežnik, 71 let, žena šolskega sluge, Kunaver Franc, 18 let, sin kmetovalca, Dravlje 13, Strainar Marija, 69 let, kuharica, Jap-ljeva ul. 2, Kos Elizabeta, 69 let, služkinja. Poljanska c. 16. Šetina Mirica 1 in pol leta hči, poročnika, Vodmatska ul. 9. Kersogiio Agata, roj. Rut-tnik, 83 let, vdova rudn. jx>duradnika, Zg. Šiška 253, Payer Alojzij, 64 let, natakar, Poljanska c. 31, Kokolj Ivan, 72 let, žel. vlakovodja v p. Malgajeva ul. 15-1, Kavran Ana, 19 let, jx>6trežnica, Poljanski nasip 12, Gorjanc Janez, 14 dni, sin tiskarskega strojnika. Zg. Šiška 221, Zalaznik Franc, 61 let, kamnoseški f>omočnik, Zapuže 19. Sever Marija, 76 let, zasebnica. Krakovski nasip 14/1, Peršin Leopold, 57 let. mizar pom., Rožna dol., C. IV/8, Pavlin Helena, 62 let, poljska dninarica. Komenda 35. Bernot Milan. 14 let, sin zasebnice, Stranje 11 prt Kamniku, Lakner Matilda, 27 let žena j>osestii'lri Ptuiu, Vidic Jožefa, 7 let, hči posestnika, Bled 53. Hribar Janez, 44 let, posestnik. Žirovnica 17 pri Cerknici, Moder Marija, 57 let, žena kočarja, Dolsko 10. 1 Fantovski odsek Sctpeterskega prosvetnega društva trna drevi ob S sosta.nok, na katerega Jo povabijo® g. župnik KoSmerlj. j FantovaJH odsek šentjakobske prosvete im« drevi ob četrt nn9 v društvenem lokalu »voj rodni srw1n/nek. Večer j« t>oRv<""on spominu ptvmiika Simona Gregorčiča. 1 S'o vensko zdravnlSko društ vo v Ljubljani priredi XXIV mianHtvenl sestanek v poslov. letu 1030 v pnlnV. dno 27. novembra ob 18 v prednvatmiicn Interneta oddnlVa ob* o drl bolnišnice v Llu.blttfl.nl s predavanjem a. primarlja dr. linberta Tllumauer.ja o Cholallthiasls s kirurškega stališča. VablJoni vsi gg. zdravniki ln me. dlMnelt . 1 Češka pianistka Viktorija GvihHkOVa. ki bo kon-ecrtirala v Mali fllhaimonl*rii dvorani v petek, dne 27. I. tn. In bila že 7jt čn«a svoietrn Stttdtji na mo-.M,T»k 1 šoli k1nviT«»Vegn oddelka prnS^ogn ltoiworva.lorl.ia kot Izredni pi»imliorn Nn Smetanovih Hlnvm«tib leta 1034 Je dob'ln prvo darilo, od In.Vrat dallo t»n »tnlno korccMIra pro-Uisenn v svetlM domovini, nn tudi dmpnd v BirSem »vatli. To irre-ino n|nni«t>o l>omo »ll5n.ll intri v potok 27 ob '»n v Mali filbnrmflrnfni dvorani. Zaigrala nam pn t>o Bach-Busonjja, Novaka, Da bi bili elegantno in trajno oblečeni, to si želite Vi vsi! In ta želja se Vam lahko izpolni, če kupujete naše blago. Cene našega blaga za obleke so od 120'— do 180'- dinariev po metru VLADA TEOKAROVIČi KOMR P A R n Č I N Tkanine za vsak žep in vsak okut Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, GradiSie 4 In v vsakem vetjem mestu Jugoslavije Chopina, Dobusnj-ja im Liszta. — Sedeži od 20 Din navzdol v knjigarni Glasbene Matico. 1 Saiezijanska prosveta — moški odsek — na Ko. deljevem bo imel jutri redni soslajieik, na katerem bo predaval g. dr llljit.n.iik. Boljševizem na pohodu. 1 Kino Kodeljevo igra danes zvečer: Kdo je mo. rilecf Cone znižane. 1 Nočno sluibo Imajo: mr. Lcu«te.k, Resldeva cesta 1; mr. Bahovee. Kongresmi trg 12; mr. Komotar, VKS — Trža&ka cesto. Maribor m Državni praznik 1. decembra. Cerkvena proslava državnega praznika 1. decembra se bo vršila v stolni in mestni župni cerkvi ob 11 z molitvami za domovino ter zahvalno pesmijo. m Letošnja Pomožna akcija. V torek zvečer se je vršila na mestnem načelstvu pod vodstvom župana dr Juvana seja širšega odbora Pomožne akcije, katere so se vsi člani polnoštevilno udeležili. Župan dr. Juvan je podal poročilo o dosedanjih uspehih Pomožne akcije, ki io je mariborsko mesto na njegovo iniciativo uvedlo kot prvo v državi že leta 1931. V teh petih letih je Maribor zbral s prostovoljnimi prispevki 3,545.179 din, ki so se porabili za javna dela, pri katerih so se za-poslevali brezposelni ter za podpiranje revežev. Lansko leto so zbrali Mariborčani 566 382 din ter se je s tem denarjem podpiralo skozi vse lefo 2442 ljudi. V istem obsegu, kakor lani, se bo vršila tudi letos Pomožna akcija. Dne 14. oktobra je izdal župan poziv na prebivalstvo za darovanje prispevkov, imel je tudi konferenco z industrijalci, ki so izjavili, da bodo prispevali nad 200.000 dinarjev, pa tudi ostali meščani se bodo gotovo odzvali tako, da je upati, da bo letos na razpolago za pobijanje brezposelnosti okrog 600.000 din. S tem denarjem se bodo v prvi vrsti plačevale mezde za brezposelne delavce, ki 'ih ima občina že sedaj zaposlenih 120, število se bo pa postopoma dvignilo na 2f0 Nabiralna akcija po hišah se letos ne bo vršila, ker ni nikoli prinesla večjega uspeha. Odbor je odobri! vse dosedanje mere, ki jih je izvršil župan dr, Juvan ter ga pooblastil za nadaljnje korake, ki bodo tozadevno potrebni. m Poročila sta se v frančiškanski cerkvi v Mariboru gdč. Anica Seršen iz Ljutomera in gospod Zvonimir Inkret, posestnik in lesni trgovec v Kr-čevini pri Mariboru. Ifkreno čestitamo! m Smrt pobira mlade. Na Koroški cesti je umrla v cvetu 16 let Šivilja Josip;na Stuoan. v bol-nišn;ci pa 24 letni slikarski mojster Rudolf Jus iz Radvanja. Naj polivata v m'ru! m Nova elektrarna na Pohorju if deluje. Svo-ječasno smo poročali o gradnji nove elektrarne, ki io je začel Počitniški dom Kraliice Mariie pri Sv. Martinu na Pohoru. Elektrarna je sedaj dovršena ter je že v obratu. Dajala bo električno razsvetljavo in pogonsko ensrgijo za Počitniški dom ter za vas Sv. Martin na Pohorju. m Banažka vina zopet v Mariboru. Vinski trgovci so že zooet začeli z uvozom banaških vin v Maribor. Te dni ;e prispela prva cisterna na mariborski kolodvor. Naši vinogradniki, ki bi od letošnje slabe vinske letine z višjimi cenami vsaj nekai dohodka imeli, bodo z uvozom banačana zopet udarjeni. m Slovenski pisatelj in Maribor. »Ljudska univerza« je na lepaku naznanila svoja nova predavanja. Tam sto:i, da bo o Gr»gorči"u govoril »prof. N. Pregelj, pisatelj iz Ljubljane«. Poštenega Slovenca dirne, da tako znani naš pisatelj niti s svojim imenom ni znan v vodstvu Ljudske univerze kjer tiskajo množico nemških in drugih tu!ih imen! Ta »N.« ie velika neznanka — slovenske kulture v mariborskih »odličnih krogih«. Ne recite, da gre za malenknst, poglejte v ozadje tega neznanial m Gregorčičeva razstava. Študi ska knjižnica ;e v svoji čitalnici priredila razstavo Gregorčičevih del, rokopisov in važnejš-ga slovstva. Razstava je odprta v običajnih uradnih urah do vključno sobote 5. decembra. Vstopnine ni. m Redne službe božje v Radanju. S 1 advent-no nedeljo se bo Radvaničanom izpolnila dolgoletna želja. V njihovi cerkvici, ki je podružnica magdalenske žutine cerkve, se prične s to nede'jo redna služba božia, ki se bo vršila vsako nede'jo ob pol 9. Službo božjo bosta oskrbovala gg. Ober-žan in Žličar. m Dve delavnici ukradenih koles odkriti. Kolesarske tatvine so zavzele v zadn;em času v Mariboru in okolici neznosen razmah. Sedaj se je posrečilo odkriti kar dve predMovalnici ukradenih koles Orožniki so prišli v Poljčanah na sled tatovom koles, ki so imeli lastno delavnico in cel matfacin ukradenih in deloma že predelanih koles Našli so 7 novih koles ter ogromno količino ukradenih delov koles. Tri tatove so že zaprli, vršijo se pa še nadaljnje poizvpdbe — Drugo tako delavnico so dkrili orožniki pri Sv Barbari v Slov. goricah Zaplenili so veliko število koles, v gno:ni jami pa so našli toliko starih nlaščev in gumiiasHh zračnic od ukrade"ih koles, da jih je jedva močan moški mogel odnesti. m Slikarska razstava umetnikov je odiprln sanno Se do koneoa tega meseca- Opozarjamo tniirilmnako občinstvo, d« si jo ogloda, ker bo obisk vsatkogar zadovoljil. Bavstava, ki se nahaja v bolj dvorani F-nlona na Aleksandrovi ee.sl.1, Je odprta vsaik dan od 0 do 12 tor od 14 do 18. m Proslava Zedinjcnja v Studencih. Stmlončnmi so pripravljajo, d« pro^la-ve leilofinji praznik Zedlnjeuja lin predvečer dne 30 t. n). filmi boj j slovesno Na priro-di'fcvi lxy'<) sodelovali tud,i obmejni povoi iz Gradiš?n tor mjvrlbornkn in okollfckn pevska dmStva. m Slovenska Strala priredi v soboto zvnfior v dvorani na Aleksandrovi ti, KkiniplicVio prednvnnjo prof. Bafia: 0 narodnih bojih nn Snndnjeni Štajerskem. m Osojski mutec na ljudskem odru. Ljudski oder prlipravlja vpri-z/orilev issvtrne »lo-vemske drame Osojskl mutec, ki bo dno 6. decembra m Ljudski oder. Drcrvj ob 20 sestanek na odru. Vsi t Macibetskc aUdall&ie Cotrtok, 2fi. novembra ob 10: tPrva leoijat. Red B. Znižane eet.e. Portek, 27. novembra: Zaprlo. Sobota. 38 novembra »b 20: Pohujšanje v dolini šent. tlorjanskl. Hod C. Znižano cene. Nedelja, 20. novembra ob 15: Ukročena trmoglavka. — Ob 20: Baron Trenk. Jesenice Ustanovni občni zbor Legije koroških borcev za krajevne organizacijo na Jesenicah bo v nedeljo, dne 29. novembra 1936 ob 10 v prostorih tovarniško restavracije Legat na Savi. Na občnem zboru bo jioročal in dal smernice zn novo delo delegat glavnega odbora LKB iz Ljubljane. Celje c Gostovanje ljubljanske drame. V torek zvečer je gostovala v mestnem gledališču ljubljanska drama z Langerjevo »Konjeniško patrolo*, dramo iz življenja čehoslovaških legijonarjev. Priznati moramo sedanji upravi mestnega gledališča kakor tudi ljubljanski drami, da je storila s to uprizoritvijo celjskemu gledališkemu občinstvu veliko uslugo. Drama je izredno globoko delo iz življenja čehoslovaških legijonarjev v Sibiriji in nam dokazuje vse trpljenje bratskih čehoslovaških prostovoljcev med svetovno vojno za svobodo. c Andrejev sejem. V ponedeljek, dne 20. novembra t. I. bo v Celju živinski in kramarski Andrejev sejem. c Huda nesreča šolarja. Ko je šel 7-letni Ko-zlevčar Franc iz Zavrha pri Dobrni v torek opoldne v šolo, ga je neki sošolec sunil z mosta v vodo. Kozlevčar je padel 2 m globoko, priletel z glavo na kamen in si prebil lobanjo. c Umrla je včeraj v bolnišnici 54-Ietna žena železniškega zvaničnika v p. ga. Benčič Marija, roj. Mezgec, stanujoča na Sp. Hudinji. Pogreb bo v petek ob 15 na okoliškem pokopališču. N. v m. p.! c Obsodba zaradi poskusa umora. Pred celjskim okrožnim sodiščem je bila 45-letna posestnica Marjeta Marcenova iz Hrastja pri Zusmu obsojena na 4 mesece strogega zapora, ker je hotela umoriti s puško svojega moža, s katerim se celo življenje nista nič kaj dobro razumela. Načrt se ji pa ni posrečil. Dobila je samo 4 mesece zaj>ora radi tega, ker v času, ko je hotela izvršiti svoje dejanje, ni bila v stanu, da bi mogla za svoje dejanje odgovarjati. c Kino Metropol. Danes ob 18.15, 20.30 »Abeceda ljubezni« in nov Foxov tednik. c Proslava mladinskega dne. Kakor druga let« bo tudi letos celjska katoliška mladina na svečan niuMn proslavili« svoj mladinski praznik dne 8. decembra 8 avočuno uenkvauo proslavo praaniku primerno akademijo. ptui Nujna potreba razširitve Dravske ulice. Da je razširitev Dravske ulice in deloma tudi Vošnjakove ulice nujno potrebna, smo žc ponovno omenili. V to svrho so se sestali v jx>nedeljek, 23. t. m. merodajni činitelji, da proučijo položaj in na kak način bi bilo mogoče ta nedostatek čimprej od- &raviti. Na mestu, ki ovira promet, stoje stare stav-e. ki jih bodo morali porušiti. Zadevo ima sedaj v rokah ptujska mestna občina in je upati, da pride v doglednem času do uresničenja tega načrta. Advokat Seguia Janko je otvoril svojo pisarno v PTUJU, ^v hiši gostilne Zupančič. Tolovajski nočni napad. V noči od 23. na 24. t. m. je bil izvršen tolovajski napad nad 28 letnim dninarjem Jurijem Pernekom iz Podlehnika. Ko se je v pozni noči vračal z dela na svoj dom, ga je napadel neznan tolovaj in ga obdelal z nožem, da je obležal v mlaki krvi brezvesten. Mimoidoči 6o ga našli nezavestnega in skora že zmrznjenega. Obvestili so domače, ki so ga spravili v ptujsko bolnišnico. Poškodbe Perneka so smrtno nevarne in je le nialo upanja, da ga ohranijo pri življenju. Pri telovadbi se je ponesrečil 12 letni učenec meščanske šole Stanko Kosec iz Ptuja. Padel je z droga tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. Pred pojasnitvito zagonetnega umora Maribor, 25. nov. Iz Sv. Lenarta v Slov. gor. nam poročajo o odkritju, ki je-povzročilo med prebivalstvom Zgor. Voličine umevno senzacijo. Dne 12. julija so našli posestnico Otilijo Kocbekovo v njeni hišici umorjeno. Manjkal je ves denar — 2600 Din, — ki ga je pokojnica hranila doma. Bilo je jasno, da je postala žrtev roparskega morilca. Ker je bil nekaj tednov poprej izvršen v okolici še en umor, ki tudi še ni pojasnjen, so ljudje začeli spravljali oba zločina v zvezo ter so dolžili oba pobrežka morilca Šterna in Kolarja. da sta imela pri teh delih svoje prste vmes. Stern se je namreč večkrat mudil v tamošnji okolici. Sedaj pa so orožniki prišli na novo sled, ki bo pravilna, obenem pa je odvrnila sum od obeh pobrežkih morilcev. Oblasti zasledujejo mladega človeka, ki je bil zaposlen v Voličini ter so mu bile razmere pri po-kojnici dobro znane. Nekaj dni pred zločinom je nenadoma zapustil službo. Dasi je bil ubog in brez denarja, je po dnevu, ko se je umor dogodil, naenkrat razpolagal z večjo svoto denarja, da se je odpeljal v Celje ter se čisto na novo oblekel. Tudi je razmetaval denar po raznih gostilnah. Za vse to početje so zvedeli in so ga oblasti že dolgo zasledovale. Fant pa je neznano kam izginil in ga iščejo sedaj s pomočjo tiralice. Naše dijaštvo 1Vo 85. rednem občnem zboru JKAD Danice je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Aljanfilč Peten-, stud. tocbn., iKMlpredsodnik: šorli Marjan, stml. tech.. Tajnik: Dolenc. France, stud. phll., blagajnik: Segnla Rudolf, stud. tcchn , go«postrežemo z uradnimi drugačnimi podatki. Iz seznama davčnih oblasti, ki se nahaja pri Zbornici, se vidi, da 80% obrtnikov plačuje pavšalni davek in sicer povprečno 140 din, od tega znaša čista pridobnina 112 din tako, da znaša zbornična doklada pri 8% 10 din na enega obrtnika, kar da skupno 160.000 din. Ostalih 4000 obrtnikov in obrtnih obratov pa plačuje povprečno 400 din osnovne Produkcija premoga v Sloveniji Na razpolago so nam statistični podatki o produkciji in oddaji premoga v Sloveniji in v vsej državi za četrtletje julij, avgust in september t. 1. Gibanje produkcije in prodaje je bilo naslednje (v tisočih ton): vsa država Slovenija produk. prodaja produk. prodaja julij 328 320 85.5 82.0 avgust 328 330 90.1 92.1 september 372 350 104.7 98.3 Tako je znašala torej skupno produkcija v 8. četrtletju 1936 v vsej državi 1,028.392 ton, od tega v Sloveniji 280.305 ton. To pomeni, da je znašal letos v teh treh mesecih jielež slovenske produkcije na produkciji vse države 27.3%. To pomeni, da so je delež Slovenije pri produkciji vse države nekoliko izboljšal v primeri z uspehi v prvi polovici leta 1936. Tedaj je v prvih 6 mesecih znašal delež Slovenije na vsedržavni produkciji premoga samo 25.7%. Skupno je znašala v prvih 9 mesecih letos produkcija premoga v vsej državi 3,070.046 ton, od tega je dala SI avenija 804.708 ton. Delež Slovenije na produkciji premoga je torej znašal za prvih 9 mesecev letos 26.2%, kar ie v glavnem pripisovati nekoliko povečanemu deležu Sloveni- pridobnine in to da pri dokladi 8% 32 din na enega obrtnika ali obrtno podjetje, torej skupno 128.000 din. Obrtne takse in dohodki za izpite bi znašali 200.000 din, skupno torej 468 din, dočim smo mi pridejali še 100.000 din tako, da smo ocenili dohodke od obrtništva na celih 570.000 din. Tako se že pri proračunu dohodkov vidi, da smo daleč od one vsote skoraj 1 milij. din, kakor jo navajajo pristaši ločenih zbornic, ker bi obrtniki plačevali dobrega pol milijona dinarjev. Iz proračuna izdatkov se vidi, da si ti ljudje predstavljajo zbornico takale: imela bi 1 glavnega tajnika, ki naj bi gotovo imel akademsko izobrazbo, 4 nižje uradnike, 2 tipkarlci in 2 slugi. Toda pomisliti je treba, kako raznoliko je delo v zbornicah, ko se mora zbornični urad brigati za davčna, železniško-tarifna, carinska, sociainopoli-tična vprašanja, pa še sprejemati nebroj strank Vseznalov, ki bi vse to opravljali, tudi ne bodo dobili za kar mogoče nizko plačo. V sedanji zbornici je vse urejeno tako, da opravljajo vsa dela specijalisli v korist vseh stanov, ki so zastopani v zbornici. Pač pa so v proračunu precej bogato poskrbeli za potnine zborničnih svetnikov, za kar so dali kar 40.000 din, nadalje za publicistiko kar 80.000 din. Slednje že razumemo, da rabijo svoj list, kamor bi prihajale njih želje in bi se uveljavile njih ambicije. Za izobrazbo obrtništva pa so dali v proračun veliko vsoto 200.000 din (za strokovno šolstvo 50.000 za tečaje istotoliko, za razstave ir. tujski promet 50.000 din in za razne podpore 45.000 din). Toda ne vedo, da se izda za obrtniške zadeve sedanje skupne zbornice 380-tisoč dinarjev, torej 200.000 proti 880.000 sedanjim, torej se že sedaj izda 180.000 din več. Ni ga obrtnika, ki bo šel vzeti 200.000 namesto 380-tisoč dinarjev! Tako smo v glavnih obrisih pokazali, kako papirno je sestavljen njih proračun. Toda ta proračun se v korist našega obrtništva ne bo nikdar uresničil, ker vsi pametni obrtniki uvidevajo, kje se dela, stvarno in smotreno, kje pa samo begajo obrtnike. Obrtniki na kompromisnih listah imajo izvoljenih že 12 zastopnikov in v nedeljo, dne 29. novembra bodo tudi ostali obrtniki, ki bodo ta dan volili, šli glasovat na volišča za naše liste. je v treh mesecih: julij, avgust in september. V naslednjem podajamo pregled deleža Slovenije v zadnjih letih: vsa država Slovenija Slovenija v tisočih ton v odst. 1929 5.651 2.284 40.4 1935 4.368 1.236 28.4 9 mos. 1936 3.070 805 26.2 Z ozirom na dosedaj objavljene podatke o produkciji premoga za oktober za vso državo je pričakovati, da bo naša produkcija premoga v letu 1936 višja kot je bila leta 193o, saj je vsa -produkcija dosegla v prvih 10 mesecih letos že ton 3,532.387, le produkcija v Sloveniji bo manjša kot je bila lani. Prodaja slovenskega premoga. V svrho pregleda podajamo za prvih 9 mesecev pregled prodaje premoga v Sloveniji: produkcija prodaja povpreč. mes. 1935 103.011 92.489 januar 1936 108.247 87.214 februar 95.615 90.288 marec 88.679 80.872 april 79.0000 70 644 maj 72.115 70.592 junij 80.147 71.405 julij 85.518 82.000 avgust 90.080 92.116 september 104.707 98.312 OBRTNA DANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE D.D. ZANATSKA DANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. D. Delniška glavnica Din 75,000.000-— Udeležba države Din 30.000.000-— PODRUŽNICA V LJUBLJANI GAJEVA ULICA št. 6 Telefon št. 20-30 Račun pri poštni hranilnici št. 14003 spreiema na obrestovanie vsaki čas razpoložljive vloge na tekoče račune po 3°/o, na vložne knjižice po 4°/o na lete vezane vloge na tekoče račune in na vložne knjižice: na 3 mesečno odpoved po 41/a°/0 in na 6 mesečno odpoved po 5®/o. Obresti se pripišejo glavnici 30. junija in 31. decembra. Stare in nove vloge so vlagateljem na razpolago brez vsakih omejitev. Za nalaganje denarja zahtevajte poštne položnice. •h* ^n^ntam Kulturni obzornik Dela Olona Župančiča Akademska založba, Ljubljana, 1936, zv. I-III. Težko smo pričakovali zbranih del največjega sedanjega slovenskega pesnika Otona Zupančiča, toda s to izdajo jih še nismo dočakali. Tudi ti trije zvezki Zbranih del pod uredništvom J. Vidmarja ter v opremi pesnikovega sina Marka Zupančiča so samo širša antologija iz vseh dosedanjih pesnikovih del ter predstavljajo samo najboljše, kar ie pesniškega izšlo izpod Zupančičevega peresa. Ne ozira se niti na pesmi v prozi (kakor se je antologija »Naša beseda), niti na kritiko in članke, raztresene večinoma po »Ljubljanskem zvonu«. Morda tudi ni še dozorel čas za celotno žetev, ki bi poleg klenih zrn morala vsebovati tudi boli plehko klasje. Sicer pa je zbirka taka, da se diS tudi vedno znova dopolnjevati, kar bo jjotrebno. Sicer pa bo tudi kot taka dogodek in bo našla hvaležnih odjemalcev, kajti prva antologija »Mlada pota« je izšla že 1. 1920 ter je davno raz|>rodana, druga »Naša beseda« iz 1. 1929 pa v bistvu prinaša predvsem do-tedaj še nenatisnjene stvari, ta »Zbrana dela« (natančneje »Izbrana« dela) pa predstavljajo v resnici dozdaj ne samo antologije, iemveč vse pomembno iz celotnega Zupančičevega pesniškega dela. I. zvezek (str. 190) je v bistvu razširjen ponatis »Mladih poti« ter je ohranjena tudi Zupančičeva razdelitev pesnitev. Na novo dodanih ter v notranji razvoj lepo uvrščenih je kakih 24 pesmi, vzetih večinoma iz prve zbirke »Caše opojnosti«, ki je v Župančičevih očeh našla najmanj milosti, pa tudi iz drugih zbirk ter celo iz »Naše besede« (Si ti?, Zgrabi pomlad, Iz dnevnika). Tako ta zvezek predstavlja izbor iz zbirk »Caša opojnosti«, »Cez plan« in »Samogovori« ter nekaj poznejših pesmi, sicer pa nobena teh zbirk ni sprejeta v celoti. Priložena je pesnikova podoba iz novejšega časa. II. zvezek (sir. 223), ki ga uvaja sinova skica okleščenega drevesa in faksimile novih pesnikovih verzov: »Živeti — umreti je usoda naša, a cilj nam je visoko posajen! Olej to drevo: za usodo nič ne vpraša, a večno se bori za svoj namen ...« (Z pripombo v angleščini: »To je moj odgovor na Vaše pismo.« — Oton.) vsebuje v celofi zbirko »V zarje Vidove«. To zbirko je nemogoče razdeliti ,ker je arhitektonsko popolnoma enotna in vlita kot iz enega kova. Nato izlx>r iz otroških pesniških zbirk »Pisanic« in »Lahkih nog naokrog«. Pri tej zadnji bi omenil, da so nujne ilustracije, kajti pesmi so izrazito napisane k slikanicam; tu bi morda lahko našli mesto ludi verzi iz slikanice »Pokoncu iz-pod korenin«, .oda ta že spada ined prepesnitve, prevode. »Ciciban«, se mi zdi, je vzet v celoti, da še več: je razširjen za nekaj novih pesmi, ki spadajo v ta klasični slovenski otroški ciklus in so izšle v zadnjih letih jx> naših mladinskih listih (n. pr. Pomladna ladja, Slovo, Pismo...). »Cicibanu« sledi »Sto ugank«. »Paberki« na predstavljajo nekaj novejših pesmi, od katerih jili je nekaj že bilo priobčenili v zbirki »Naša beseda« (Velikonočna epistoia sinu, primorski motivi, Emilu Leonu itd.), sicer pa še Jugosiav. P. Balertdon & Oo. d. •. e. J. Maribor Iz teb podatkov je razvidno, da je prodaja premoga samo v septembru prekašala lansko povprečje, kar da sklepati na težavne razmere slovenskih premogovnikov. Produkcija je bila januarja in septembra višja kot povprečje lela 1935, kar pomeni, da tako produkcija in prodaja ne bosta dosegli lanskih številk, ki so bile že itak najnižje v zadnjih letih Izvoz premoga. Od vse prodajne količine leta 1935 je šlo v inozemstvo 9.517 ton. letos v prvih 9 mesecih j>a 4.680 ton. Prodanih je bilo v inozemstvo leta 1935 vse leto 9.517 ton in sicer v Avstrijo 7.050 ton, v Italijo 1.915 ton, na Madjarsko 360 Ion, v Češkoslovaško 161 ton in v Švico 1 tona. Skupna vrednost našega izvoza premoga je znašala lani 0.63 milij. dinarjev. Poleg Slovenije Izvaža premog v inozemstvo le Dalmacija, ki je lani izvozila 62.556 ton v vrednosti 3.82 milij. din, in sicer vse v Italijo. Letos je znašal v pi vih 9 mesecih izvoz premoga iz Dalmacije v Italijo samo 5.605 ton in sicer zaradi sankcij. Povprečni mesečni kontingent za izvoz v Italijo je znašal zadnje tri mesece (julij, avgust iu september) za izvoz iz Dalmacije v Italijo 650 ton. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke za 22. november kaže tele glavne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. november): Aktiva: zlato v blagajnah 1.541.53 (plus 10.75), zlato v inozemstvu 56.21 (— 8.84), skupna podlaga 1.597.74 (+ 1.9), devize izven jKKllnge 571.32 (+ 8.53), kovani denar 366.75 (+ 23.27), prejšnji predujmi državi 1.622.4 (+ 0.1), posojila: menična 1.467 (+ 2.0), lombardna 251 (— 1.0), ravna aktiva 773.78 (+ 100.73). Pasiva: bankovi v obtoku 5.034.16 (minus 173.3), drž. terjatve 18.65 (+ 4.27), žiro 975.04 (+ 186.8), 857.0 (+ 80), skupno obveznosti po vidu 9.850.96 (+ 219.98), obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 420.74 ( + .84.69).- Obtok bankovcev in obvez, po vidu 6.875.12 (+ 46.68), skupna podlaga s primom 2.053.1 (+ 2.45), od tega samo zlalo v blagajni s primom 1.980.87 (+ 13.82), skupno kritje 29.86 (30.03), od tega samo kritje z zlatom 28.81 (28.80) %. Izkaz kaže nadaljne naraščanje podlage ter deviz. Narodna banka ve Ino prevaža svnje zlato, ki ga ima v inozemstvu, v svoje blagajne tako, da ima zunaj zlata le še za 56 milijonov dinarjev. M-ed posojilo so nadalje narasla menična, dočim so se lombardna zmanjšala. Med aktivi in pasivi so se znatno zvišali razni računi ter je verjetno, da je Narodna banka na teh računih provajala svoje transakcije z odkupom klirinških nakaznic na lire. Najbolj je v tem izkazu narasla postavka žiro računov, ki je dosegla vsoto 975 milij. din, kar že od leta 1930 nismo videli v izkazih. Ta velika likvidnost denarnega trga te napotila ludi kr. vlado, da je izdala uredijo o novi izdaji bi igajniških zapiskov, to pot do ene milijarde dinarjev. * Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnika Jerneja Pirca, posestnika v Ljubljani, Vodmatski trg 4. Poravnalni sodnik Anton Avsec, poravnalni upravnik dr. Marjan Zajec, odvetnik v Ljubljani. Prijava lerjatev do 28. decembra 1936. Poravnalni narok 2. januarja 1937 ob 11 dopol. Ponuja 40 % kvoto priznanih terjatev, plačljivo v 4 enakih, tromesečnih obrokih. Prvi obrok zapade 3 mesece po pravomočnosti jioravnuve. Licitacije. Dne 26. novembra bo v pisarni Komande 39. peš. polka v Celju javna uslmena pogodba za nabavo čebule, kisa. zrnate kave, čaja, praženega ječmena in kavinih konzerv. Dobave. Obči oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 3 decembra ponudbe za dobave gaze, obvez, vate, lesenih votlih deščic, varnostnih zaponk ter borvazeline: do dne 5. decembra za dobavo raznih slrakovnih knjig in revij- Borza Dne 25. novembra 1936. Denar V zasebnem kliringu je angleški funt v Ljubljani popustil na 241.255 denar, v Zagrebu na 240.8250-242.4250, v Belgradu na 240.20—241.80. niso bile priobčene v nobeni zbirki, le v revijah in dnevnem časopisju (na pr. Božična zdravica i. dr.). Nov je tudi pripis jjesmi »Reviji«, ki ga »Naša beseda še nima«. Tri poglavja Iragmenla »Jerala« je bila že ponatisnjena v -Naši besedi«, kakor tudi večina epigramov in napisov«, ki jim slede, morda vsi, razen Kakih treh, med katerimi navajam najnovejšega: Zadrega, ki se glasi: Zlati ministrski frak! Kot nalašč zame ukrojen! Smuknil za narod bi vanj — ko bi le Krek ne čebljal, (str. 211) Zaključujejo pa zvezek »napisi na mesece«, vzeti iz »Literarne pratike*. Tako ta zvezek prinaša največ novega, dasi ne ponatisne najnovejšega Zupančičevega cikla »Ostrnice«, kakor bi opravičeno pričakovali, temveč jih pusti izven »Zbranih del«. Zakaj? III. zvezek podaja za uvod faksimile Zupančičevega bežnega zapisnika na poti v Oslo, ko zagleda prvega šveda. Toda ta odlomek ne spada kot uvod k temu zvezku, kjer so ponatisnjena sama Zupančičeva draniatska dela, ne pa njegova proza, niti njegovi zapiski. Ne čutim zveze med tem laksi-inilom in zvezkom, ki obsega materlinkovsko eno-dejanko »Noč na verne duše« (ponatisnjene že v »Naši besedi'), tragedijo »Veroniko Dcseniško« ter prvikrat v zbirko vzete uvodne prizore »lz nenapisane komedije«. To je vsebina in obseg te nove izdaje Zupančičevih »Zbranih del«, ki so zahtevali malo truda od urednika, kajti dodanih ni nikakih opomb, ki bi tolmačile kako pesem, niti omemb, iz katerih zbirk so vzete (razen v splošnem naslovu, ki pa ti i vedm> točen!) niti, kje so bile prvikrat objavljene, kar bi Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.59—8.69, v Zagrebu na 8.52—8.62, v Belgradu na 8.55319-8.6319. Orški boni so beležili v Zagrebu 31.40—32.10, v Belgradu 31.23—31.93. Italijanske lire so bile v zasebnem'kliringu v Zagrebu zaključene po 246.25. Nemški čeki so v Ljubljani beležili 13.9950— 14..1950, v Zagrebu 13.94—14.14, za sredo decembra 13.87—14.07, v Belgradu pa 13.9352—14.1392. Ljubljana. — Tečaji s primom Amsterdam 100 b. gold. . . . 2850.66 -2865 26 Berlin 100 mark............1743.03—1750.91 Bruselj 100 belg............733.20— 738.27 Curih 100 frankov............996.45—1008.52 London 1 funt.......211.90— 213.96 Ne\vyork 100 dolarjev .... -1304.76-4841.07 Pariz 100 frankov............201.79— 203.23 Praga 100 kron............153.44- 151.54 Trst 100 lir................227.70— 230.78 Promet na zagrebški borzi znaša brez kompenzacij 1.902.908. Promet na belgr. borzi znaša 2,732.000 Din. Ziirich, 25. nov.. Belgrad 10—, Pariz 20.255. London 21.2925, Newyork 435, Bruselj 73.575, Milan 22.925, Amsterdam 235.75, Berlin 175.-, Dunaj 76.10 (81.20), Stockholm 109.80. Oslo 107.—, Ko-penhagen 95.05, Praga 15.40, Varšava 81.80, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsinglors (J.39, Buenos-Aires 1.2125. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 85 86, agrarji 50- 52, vojna škoda promptna 379—382, begluške obveznice 67—69, 8% Blerovo posojilo 86 —88, 7% Blerovo posojilo 77—79, 7% iiosojilo Drž. hip. banke 89 90. Zagreb, državni papirji: 7% invest. posojilo 85.75 blago, agrarji 49.50-50.50, vojna Skoda promptna 377-380 (377, 380). begluške obveznico 69—70, dalm. agrarji 65 —65.75, 8% Blerovo posojil« 86.75 87 (86.75, 87), 7% Blerovo posojilo 76 —77 (77), — Delnice: Priv. agrarna banka 192— 195. Trboveljska 210—270. Isis 17.50 denar. Danica 40 denar, Osj. sladk. tov. 159—160 (159, 160), Sladk. tov. Vel. Bečkerek 700 denar, Gutmann 50 denar, Našička 800 blago, Dubrovačka 240—830, Jadran. plovidl>a 350 denar Belgrad, državni papirji: vojna škoda prompl. 377.50- 378 ( 378). 12. 376.50-377.50, begluške ob-veznice 69.75—70, (69.40); 67.50—67.70 (67.65). 8% Blerovo posojilo 86.75—37.50, 7% Blerovo posojilo 76.50—76.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 88.50 denar, 7% stab posojilo 84 denar. — Delnice: Narodna banka 6980 -7050 (7000), Priv agr. banka 195—196 (196, 194.50). Dunaj. Po včerajšnji oslabitvi je bila danes tendenca zopet čvrsta. Skoraj vsi tečaji so narasli z malimi izjemami. Naložbeni trg je bil miren pri dobro vzdržanih tečajih. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko-snvsko-jadran-ska železnica obligacije 70.65 (70.25); delnice: Narodna banka 172.50 (175), Donavsko-savsko-jadranska železnica 18.55 (18.25), Graz-Koflacher 26 '26.25), Sleg 88.80 (33.80), AEG Union 69.25 (prejšnji tečaj 66), Siemens-Schuckert 152.75 (150.50), Ste\veag 32 (81.80), Magnesit 90.00 (96), Trboveljska 2805 (26.55), Alpine 36.18 (35 35), Berg-IIiltten 595 (585), Sleyr-Dalmler-Puch 232 (230.25), Semporit 59.55 (59.05). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč. ladja Tisa 101 163, bč. ladja Bcgej 161—162, slav., srem. 154 156, bč., ban. 153—156, slav. ludja Sava 158 -160, srem. ladja Donava 159—161, bč., ban. ladja Donava 160—162, bč. ladja Kanal 158—160. Ječmen: bč., srem 64 kg 110—112.50, bč., srem. |Kimladni 122.50—125 Koruza: sušena Indjija 81—85. — Ostalo koruza ne notira. Moka: Ivč.., ban. og ogg 237.50—247.50, 217.50-227.50, 197.50—207.50 ter 177.50 187.50. ftt. 7 in 8 neizprem., srem., slav. og ogg 232.50—242.50, 212.50--222.50, 192.50— 202.50, 172.50-182.50. št. 7 in 8 neizprem. Fižol: bč„ srem. beli brez vreč 210—215. bč. beli z vrečami ladja 217.50- 222.50. Otrobi: bč., sreni ban. 77 —82, bč. ladja 80—82. Tendenca omahujoča. — Promet srednji. marsikoga zanimalo. Izdaja tako ni znanstvena, niti litararno zgodovinska, temveč izključno in izrazito leposlovna, izdana samo s tem namenom, da najboljše plodove Zupančičeve Muze napravi dostopne tudi današnjemu človeku, ki nima starejših zbirk in revij. In tudi kot taka ima svoj namen in svojo posebno ceno, zlasti reprezentativno za nas iu inozemstvo, pred katerim bo nas predstavljal izbrano zbrani Zupančič. Toda mi, ki ljubimo Zupančiča in vsako njegovo besedo, bi si želeli čimprej imeti zbrano v resnici vse njegovo tlelo od prvih, pa čeprav nezrelih pofetkov, preko mojstrskih pesmi tudi vseh njegovih kritik in člankov in prigodnih najiisov, pa tudi vse prevode, ki so edinstveni v naši književnosti. Taka Zbrana dela pa ne bodo obsegala samo treh zvezkov, temveč najmanj 20, ter bo to naloga bodočnosti. Kdaj nam bo priti do take celotne podobe? td. * Das Kttnigreich Siidslawien (Berlin, Univcrsi-tiitsverlag), je naslov knjigi, ki je izšla v zvezi z Ju/novzhodnim institutom pri Nemški Akademiji v Berlinu v okviru zbirke »Die stidcuropaisclien Staaten in Einzeldarstellungen«. Uvodno besedo je napisal predsednik Adamije K. Haushofer, sodelujejo pa nemški učenjaki |>oziiavalci jugovzhoda, tako Oesemann, Schmaus, lleymann, Wirsing, Schvvab in Oertzen, ki razpravljajo o zemljepisnem, kulturnem, rasnem, političnem, gospodarskem in folklorističnem j>oložaju naše zemlje. Z njimi sodeluje tudi naš edini Jugoslovan, Slovenec dr. Fr. Slcle s člankom »Siidslavvische Kunst«. Ne vem. če se ic o tej knjigi, ki jo zadnja •Etiropaische Revne 'hvali, pri iias kaj poročalo. Vsekakor bi nas zanimalo. Ruske čete prevažajo na Špansko Soglasna poročila francoskih in angleških listov Usoda opazovalcev sredi Ledenega morja v Zaloigra v tečajskem ledu v Barcelono ter v druge manjše španske luke. Rdeča vlada namerava postaviti na Španskem 250.000 mož močno armado. Tako zvano mednarodno kolono, ki je bila poslana v Madrid, so izvežbali Rusi, kateri so ji pridclili mnoga ruskih častnikov. Poleg tega je bila ustanovljena skrivna policija po vzgledu GPU, ki je odgovorna za strašne morije. Vsako jutro pospravljajo s samotnih ulic v barcelonskih predmestjih človeška trupla ter jih mečejo v velike jame v mestni okolici.. Sam predsednik Azana, ki sovjetom ni dovolj radikalen, je v vedni smrtni nevarnosti. Tudi angleški list »Morningpost« prinaša poročilo posebnega poročevalca o rdeči krvavi strahovladi v Barceloni. Vsak dan vlačijo pred sodišče uboge državljane, kjer jih po zgolj navidezni sodni obravnavi obsojajo na smrt Eno izmed teh sodišč zaseda v salonu velikega parnika »Uru-gtiay«, ki je spremenjen v ječo, kamor mečejo vse častnike in civiliste, ki so na sumu, dn so se udeležili vstaje dne 19. julija. Spočetka je bilo ta m k.t j 800 jetnikov Ker pa je vsak dan toliko smrtnih obsodb, se je število jetnikov tako skrčilo, da jih je danes tam le še peščica. Avtomobilski kralj Ford kot ljudskošolski učenec. Znani ameriški avtomobilski magnat II. Ford, ki je seveda silno bogat, je dal prenesti šolsko poslopje, v katerem se je nekoč sam učil abecede, v svojo vzorno vas Greenfield. V to šolo sedaj hodijo učenci te vasi. Na sliki vidimo Forda, ki se udeležuje tega pouka, kakor bi bil. še majhen dečko, da tako obuja spomine na svojo mladost. Norveški državni meteorološki zavod v Oslu je prejel brezžično vest s samotnega otoka Jan Mayen, ki leži v severnotečajskih krajih. Tamkaj imajo Norvežani svojo meteorološko postajo, katero vodi mlad norveški znanstvenik asistent Alf Pedersen, ki je še le 25 let star. V svojem brezžičnem obvestilu pravi mladi Pedersen, da ne more več prestajati te strašne samote ler da bo zblaznel, ako ga takoj ne bodo izmenjali. Lahko si mislimo, kako je ta novica razburila Norvežane Otok Jan Mayen je vulkanskega izvora ter leži nekako 550 kilometrov severozahodno od Langenesa, ki je najbolj severna točka Islandije. Otok leži torej sredi Severnega Ledenega morja. Ta otok je Norveška zasedla leta 1921, toda njena oblast na tem otoku je bila mednarodno priznana še le 8 let kasneje, leta 1929. — Otok je 54 km dolg ter blizu 15 km širok Njegov vidni znak je ognjenik Beerenberg, ki je 2335 m visok ter ima žrelo 200 m široko. Sredi gore s pogledom na morje stoji norveška opazovalna postaja, katero so Norvežani tukaj zgradili takoj nato, ko so se polastiti otoka. Ta postaja ima nalogo da tukaj opazuje vremenske razmere ter na podlagi svojih opazovanj potem svari kitolovce pred pretečo nevarnostjo, če so na svojem nevarnem lovu zašli v te kraje. Posadka te vremenske opazovalnice stanuje v navadni koči, ki je narejena iz pločevine. Tam prebivajo skupaj trije možje. Edina njihova zveza v svetom je radio, po katerem dobivajo novice iz domovine in po katerem morejo tudi oddajati svoja kratka poročila domovini o sebi. Enkrat na leto jih pride obiskat tudi ladja, seveda, če je tako srečna, da se more preriti skozi ledene puščave, ki ločijo ta del sveta od živih ljudi. Ta ladja pripelje tem trem možem posadke vsako leto tudi živež in obleko. Vsaka tri leta pa imajo ti možje pravico, da jih izmenjajo, da se lahko vrnejo v domovino. Življenje v teh krajih pa je ne glede na veliko pomanjkanje, ki so ga deležni, polno trdot in strahot. Večna samota in večni molk jim uničujeta živce. Nekega dne se skoraj vsakemu dogodi, da ga poprime živčna groza, ki ni v ledeni samoti nič manj nevarna kakor pa v vroči afriški puščavi. Zato univerze v Oslu in Drontheimu izbirajo za to službo le take svoje znanstvenike, ki so telesno docela zdravi. Vendar pa se dogaja, da še tako zdravega človeka v tisti strahotni samoti prime živčna bolezen. Konec letošnjega oktobra pa se je na tem samotnem otoku zgodilo, da ga je obiskal še hud potres. Ognjenik Beerenberg je naenkrat začel delovati ter s svojimi podzemeljskimi silami stresati zemljo. Takoj za potresom pa je nastal velik vihar, ki je noč in dan divjal nad otokom ter je bil sila nevaren. — Toda niti vihar niti potres nista mogla uničiti vremenske opazovalnice na otoku, pač pa sta hudo prizadela živce onih treh mož, ki so tamkaj v samoti preživljali dneve in noči polne groze. Kakor sledi iz kratkega poročila voditelja dr. Pe-dersena, je njegov spremljevalec 23 letni Helge Hansen zaradi teh naravnih grozot v tisti ledeni samoti zblaznel. Niti Pedersen niti tretji tovariš v tej samoti, 53 letni Kvive Andersen ki že 10 let živi na tistem otoku, ne moreta niti za hip pustiti tovariša samega v koči, ker bi mogel v njuni odsotnosti povzročiti kako nesrečo. Toda tudi skupno življenje v koči je pravi pekel, ker ne smeta po noči in po dnevu niti za hip zaspati, ker se bojita, da bi ju blaznež v spanju ne umoril. Na koncu svojega žalostnega poročila brzojavlja Pedersen: »Pridite hitro na pomoči Nič več ne vzdržim! Tudi jaz sem že blizu blaznosti!« Takoj, ko je prišla ta prošnja za pomoč z otoka Jan Mayen, so Norvežani storili vse, kar je v človeških močeh, da bi hitro poslali pomoč na otok. Na Islandiji je usidrana norveška ladja, ki je takoj dobila brzojavno povelje, naj takoj od-plove na otok po ona dva nesrečneža. Ta ladja je že odplula iz Aalesunda. Vendar pa je veliko vprašanje, ali se ji bo še pravočasno posrečilo prinesti jkuiioč, preden bodo zimski viharji in led preprečili dohod tja. Viharji so namreč vsak dan večji. Vrhu vsega tega pa je letos led mnogo bolj nevaren kakor druga leta ob tem času. Zato vsa Norveška koprni za usodo svojih treh rojakov na samotnem otoku ter čaka, kdaj se bo posrečilo pomagati jim ter jih rešiti iz ledenega pekla. Podpisi k slikani. »Hej, stoj no! Kam se ti tako mudi! Saj še ni poldne!« * Profesor vpraša dijaka: »Katera pa je vara najbolj znana vodna sila?« Dijak: »Ženske solze!« V četrtek 23. novembra 1876. Izvirni dopisi. S Pobrežja pri Kulpi. Ko sta bila Jugoslovan in krvoločni Turek začela vojsko, jeli so nekteri naših ljudi j boje prerokovati, da bode ogenj opla-šil turško in slovansko zverjad, ter prignal jo k nam in drugam. To menitev jim zdaj potrjuje volčja sila po našem svetu. Vže nekoliko časa se jako pridno klatijo volčje mej nami. Ko je bila še tista huda vročina avgusta meseca, vže tačas so jih bili zasledili — in vzdignili so se na-nje, pa nijso ni videli nobenega volka. Zdaj pa so tako pritisnile te nircine, da jako pogosto slišimo o tej ali tej nočnei žrtvi. Pred nekolikim časom so sosednemu grškemu duhovnu umorili in objed- li osla, malo kasnejše je volk v enej naših vasij vzel psa, sinoči ga je izpred hiše odnesel pa baš mojemu sosedu Ali vendar zadnji čas se živa duša ne gane, da bi malo se smodnikom posvetila tem požeruhom. (Sokolski večer) preteklo soboto v gostilnici ljubljanske čitalnice je bil živahen Da so bili pevski zbori in čveterospevi vrio izpeljani, tega ni treba še posebno omenjati, za to so nam čitalnični pevci vselej porok. Veliko veselosti je zbudil tudi domači orkester, posebno s »peštanskim softa-maršem«, ki je zavoljo ropota zbudil živahno »eljenc-klice, kar je neki šaljivec madjarskim »šoftom« brž v Pešto telegrafiral. Posebno muhasti so bili kostumi, v kterih se je orkester pro-duciral. Gosti so bili židane volje po tej res narodni veselici. Pijača in jed, pa tudi postrežba, vse to je bilo tako, da ni boljšega želeti Zato sla imela »postrešček in komisijonar« prav. ko sla v neki kitici kupleta šibala malomarnost Slovencev, ki so zadnji čas čitalnično gostilnico jeli lako zanemarjati. Kakor zvemo, je tega največ kriva neka svojat, ki hujska in ruje zoper čitalniškega gostilničarja. Pa bodi si kakor koli, gostilničar je zdaj j>okaznl, da tacega zanemarjanje ne zasluži, zato bi bilo prav, da bi se vsi nekdanji gosti k njemu nazaj jnivrnili To bo tudi naši reči na čast, če se držimo središča narodnosti v Ljubljani, in to središče je gotovo čitalnica, kamor se vedno zatekaio tudi naši vnanji prijatelji. Požar v neizmernem svetovju Ameriška zvezdama Harvard poroča o silnih požarih v svetovnem vsemirju ,katere so dognali njeni aparati. V neizmernem svetovju je polno nemira. Že meseca decembra leta 1934 je nenadno eksplodirala dotlej nevidna zvezda ter zagorela s strašno svetlobo To zvezdo so zvezdoznanci imenovali Nova Herculis. Požar na tej zvezdi še do danes ni ugasnil, tako da sedaj ta zvezda tli na našem nebesu kot zvezda 7. vrste. Od letošnjega junija so zagorele 4 majčkene zvezde, katere so bile poprej komaj še vidne. Tudi na njih se je zgodila katastrofa. Najnovejša zvezda, ki jo je zadela taka velikanska katastrofa, se sedaj imenje Nova, kar je prav za prav ponesrečeno ime za zvezdo, katera z vsem svojim planetnim sistemom vred zgori kot žrtev svetovno |xjžarne katastrofe. To zvezdo je odkril švedski astronom Nils Tam v ozvezdju »orla*. Štiri tedne poprej je la zvezdoslovec v istem ozvezdju našel še neko drugo tako Novo, katera pa jkj poročilih zvezdarne Harvard v svoji svetlobi ne jiojema, ampak je celo vedno svetlejša, med tem ko ona prva ugaša. Zvezdarne so opazile med tem še novo gorečo zvezdo v čisto drugem svetovju, katera spada v neko neskočno oddaljeno meglico. Druge odkrite že omenjene zvezde pa spadajo k našemu svetovnem usištemu. Ta nova zvezda, katero so opazili še le pred kratkim, je dobila ime »Supernova«. Strahovite eksplozije, ki je nastala na tej zvezdi, si ne moremo niti misliti. Saj je njena svetloba bila mnogo močnejša kakor pa svetloba milijonov zvezd svetovnega sistema okoli nje. Toda ta svetovni požar je ugasnil že čez nekaj dni. Čeprav ta dogodek astronome silno zanima, vendar je pa za nas zemeljske črviče malo zanimiv, ker tega s prostim očesom malo vidimo, zaradi česar se nam takih stvari tudi ni treba bati. Sicer je gola resnica, da bi bila vsa naša zemlja v prah zdrobljena, če bi se zgodilo, da bi kedaj naše sonce tako eksplodiralo. Ne le naša remija, ampak ves planetni sistem okoli nje In bil pokončan, ako bi naše sonce enkrat postalo taka ro-ča, kako sovjeti sedaj naglo prevažajo svoje vojaštvo na Špansko: Jose Antonio Primo de Rivera, sin prejšnjega španskega diktatorja, je bil te dni v Madridu od rdečih ustreljen. Tudi pariški list »Echo de Pariš« obširno f>o-pisuje te priprave sovjetske Rusije za Španijo. — Francoski general Castelneau je v listu priobčil članek, v katerem pravi, da so namerno slepi in gluhi za vse to samo tisti, katerih vlade nič ne vedo, kako ruski sovjeti z ljudmi in materijaloin podpirajo španske boljševike. Ob enem pa zagotavlja ta francoski list, da je iz zanesljivega vira izvedel, da je pred 12 dnevi prisjjel po morju na Šj>ansko sovjetski ruski polk ter bil takoj poslan v Madrid. Ta fx>lVc šteje 3000 mcrž ter mu poveljuje polkovnik in popoln častniški zbor. V zadnjih bojih pred Madridom je bilo ugotovljeno, da se na strani španske vlade sedaj bojuje že precej več sovjetskih Rusov kakor pa španskih komunistov. Tudi angleško časopisje se obširno peča z dogodki na Španskem. Posebni |>oročevalec londonskega lista »Daily Maik piše, da sovjetski Rusi v Barceloni strogo nadzirajo sedaj vso industrijo, vse šole, kine, gledališča. Ruske ladje, ki do-važajo vojaštvo in strelivo, neprestano prihajajo Velike jiovodnji v Južni Ameriki. Mesto 1'orte Alegre v Braziliji jo zadela huda povodenj, katera u je napravila veliko škodo. Po zadnjih sklepih Moskve so s pospešeno naglico začeli pošiljati na Špansko orožje, strelivo, tanke ter čete. Te transporte pa spremlja rusko vojno brodovje. Poveljnik sovjetskega črnomor-skega brodovja Kojanov je dobil povelje, naj v ta namen da na razpolago več enot svojega brodovja, med drugim tudi dve podmornici. Na podlagi sporazuma s španskimi komunisti bo rusko-sovjetska mornarica zavzela vsa jKmiorska španska oporišča, ki so še v rokah španske vlade. Da pa se bodo krili stroški ruske sovjetske vlade, bodo porabili del tistega zlata, ki ga je španska vlada izvozila in ki ga je nekaj že v Moskvi. Voditelj oddelka »uprava in mobilizacija« general Valpe je že odpotoval v Odeso, Nikolajev in Sebastopol, kjer sam vodi in nadzoruje te operacije. Trije častniki rdečega generalnega štaba so neprestano zaposleni v teh pristaniščih. Prvi transport ne bo vozil le čet, ampak tudi 200 tehnikov, inženjerjev ter monterjev za vojne ladjedelnice ter za popravljanje tankov, letal in topov v Španiji. To tebničuo jx>moč vodita inženjerja Ni-kodimov in Jukov. Prostovoljec španske falange, ki se bojuje v vr stah belih, zavezuje ranjeno roko maroškemu sobojevniku. Velika dražba originalnih tvorniško-novih „His Nasters Voite" gramofonov in popolnoma novih »Columbia" plošč, izdelanih v Angliji, se vrši od 2. do 5. decembra v skladišču špedicijske tvrdke R. Ranzinger, Ljubljana Masarykova cesta štev. 19 Spori Pravila nogometne igre (Priredila: Macoratti in Škerlj.) Ljubljanska opera: R.Karel: Botra smrt Z ozirom na značaj Karelove nove opere »Botra Smrt«, kot smo ga spoznali, je vsekakor umestno, da je postavilo naše operno gledališče to umetnino v svoj spored. Ob njej more namreč človek doživeti mnogo pristne lepote — tudi z ozirom na uprizoritev, ki je v naših prilikah zelo dostoina. Zlasti v novih delih, kjer ie ni nič dognanega, nikake tradicije, kjer je treba veako glasbeno misel podrobno preiskati in si jo šele na novo prilastiti, gre izredno truda in študijskega poglabljanja, predno je izdelan kolikor toliko pristen obraz umetnine, tem več, £e je tempo gledališkega uprizarjanja nagel tn čas skopo merjen. Tako je razumljivo, da je te nove opere glasbena podoba, ki jo ie izdelal ravnatelj Mirko Polič, pogrešala še podrobne izravnanosti in poglobitve; loda v glavnih potezah je dobila pristen izraz na trdni zgradbi. Celota je bila ubrana in zlasti čuvstveno podvignjena mesta so imela v sebi prepričevalnost. Tako 60 se tudi iz muzikalne doslednosti povzpela nekatera mesta, kot konec 1. slike, začetek in konec 3., zaključek 5. in zadnje slike itd. Dovolj težaven režijski posel je opravil prof. Osip Šest. Po možnosti je reševal zasnovano stilno zamotanost, pa jo rešil spretno, kolikor je šlo. Vsaj glavne osebe so dobile primeren značaj; vzpostavljeni so bili tudi njih medsebojni odnosi (mestoma sicer nekoliko pretirano, kajti maniri-rana tradicija operne režije postane lahko nevarna) in so v nekaj prizorih učinkovali zelo močno. Težje je bilo z zborskimi prizori. V prvi sliki )e bil rešen problem sicer dovolj prepričevalno. Manj uspešni pa so bili zborski prizori v pričetku 4. in enako v pričetku 6. slike. Zaradi operetne tipike so namreč že sami po sebi tvegani; toliko huje je, če niso izvedeni s polno učinkovitostjo. Mnenja sem, da bi lahko sploh odpadli, celoti samo v prid, kot so bile v prid že itak delne črte. Sicer pa je vsebovala celota mnogo izredno lepih momentov, naj spomnim le na vseskozi dosledno in učinkovito 3. sliko, kjer je bilo dovršeno doseženo zahtevano občutje. Solistične vloge imajo v tej operi svoje posebne zahteve. Ker se umetnina razpreda zelo tesno po zakonih čiste dramatike, se iz tega nujno javljajo zahteve po dobrih igralcih, ki zmorejo rešiti napetost dramatske snovi. Toda z druge 6trani so istočasno stopnjevane še zahteve po res muzikalnih pevcih, ki morejo obvladati dovolj zavito melodiko, ki jo vsebuje umetnina v svojem delnem naslonu na moderno izraznost. — Naslovno vlogo je rešila ga. Golobova z veliko resnobo. V njenem oblikovanju je dobila botra Smrt primerno dostojanstvo, a obenem tudi ljubeznivost in milino; svoj lik pa je stopnjevala pevka v izrazu tudi j z lepo in dosledno oblikovanim petjem. — V taisti vlogi je izmenoma nastopila tudi ga. Kogejeva, toda zaradi njenega dramatičnega poudarka ji ta umirjenost manj pristoji in je v učinkovitosti nekoliko zaostala, čeprav je imelo njeno oblikovanje lepe poteze. — G. Janko je v vlogi muzikanta dosegel višek svojega dosedanjega oblikovanja. Lik, ki ga je ustvaril, je prepričevalna podoba človeka, ki mu je srce nasproti vsem dobro in iskreno in mu je sovraštvo tuje celo v najtežjih trenutkih življenja, človeka, ki mu je daleč od filozofskega razglabljanja kažipot življenja optimistično življenjsko čuvstvo, ki se mu ne izneveri niti v sivi starosti ter ga spremlja celo na oni svet, kamor se ugodno preigra, kot se je preigral skozi vse življenie. Ta lik je bil poln prisrčnosti in v učinku podprt z jasno in lepo izdelanim petjem, kar je v celoti močno priklepalo. — Vse ostale vloge stoje ob navedenih nekoliko bolj v ozadju. Muzikantov najmlajši sin je dobil 6voji trinajstletni mladosti in njeni razposajenosti primerno podobo v gej. Ribičevi, svoji zreli moški dobi, ki ga je privedla do stanu slavnega in samozavestnega zdravnika, pa v g. Gostiču, ki je vlogo gradil dosledno z viškom (tudi pevskim) v 4. sliki. — Prin-cezi je dala značaj razvajene, pa od nepoznanja življenja bolne mladenke gdč. Župevčeva (bolje v drugi predstavi, kot v prvi) in jo v privlačnosti stopnjevala z lepoto petja. — Njen oče-graščak je dobil dostojanstven značaj v lepo umerjeni igri g. Primožiča. — S šegavo resnostjo je izoblikoval g. Zupan mestnega župana, ki ga je v značaju dobro podprla ga. Španova kot županja. — V smešenju dovolj umirjen občinski svetnik je bil g. Perko, dočim je bil v istem smislu svetnik g. Se-kula malce pretiran, enako kot dacar g. Jelni-karja, ki je bil pa sicer zasnovan ugodno. — Za karakterno ostre podobe ima mnogo smisla g. Gorski, ki je dal svojemu stražniku dosti šegavosti in z druge strani enako profesorskemu zdravniku v družbi gg. Kolacie, Simončiča in Petrovčiča, ki so podali še druge tri karikalure zdTavnikov-profesorjev. — Z ozirom na to, da so majhne vloge kaj rade preveč zapostavljene, so to pot vsaj s pevskega pogleda lepo zadoščali gdč. Cankarjeva, gdč. Ramšakova in g. Kristančič. — V pevskem pogledu je bil trden tudi zbor. — Vsemu navede- ZLATO Roman. — Spisal Blaise Cendrars. Tako, da, tako. Medtem, ko mu boste pripovedovali o 0'Comorju ali pa o Union-aktu, ki pa je pravkar sprejela skupščina, vam bo tn neznatna pripruvico povedala, ali je vaš kjijent votel ali pa poln. ali je njegova vrečica iz zlata ali iz svinca. Ste me razumeli? Tem bolje, skrajni čas! Du, dn, to je moja iznajdba. Ko sem se klatil po Kehellih, smo imeli nu krovu nekega francoskega vražjega podarja: ta je tako stvar imenoval termometer. In tu vam izročam tak termometer; toda pazile se. dn nc boste počenjali neumnosti! Všeč ste mi! Vražji dečko ste! Toda nc pozabite gumbov svojega garricko: čistili jih morate, da se bodo kar bliskali. Svetiti se morajo kakor izvesna talila solidne gostilne. Tudi ruma nc smete skrivati, kajti pregovor veli: vedro srce ne laže. Lase imate črne kot smola, oblečeni v moj garrick in z gumbi, ki se hodo bleščali koikor prikočkoni dolarji — to vas bo vsakdo imel zu kočijožo samega dublin-skega kne-zoškofa nn veliki petek. Razvijte še svoje evropsko ideje, in ni vrag, dn vam ne pade kak Irec v roko. Toda pn/.ite se! Pazite . se posebno pred Dead-heatom. Glejte tudi. da vam strnil ne prevzame tisti vražji Holandec tam gori, če ne padeta meni v prst! In še nekaj: in če mi kdaj izročite kakega nesrečnega Irca. tedaj pazite da go nc srečate še kdaj v življenju, tudi še čez slo let nc. Zdaj pa umen! Se razumeva, ne?< »Dobre cevi so, pa tudi takšne, ki so vse preluknjane. Povedal ti bom, kako pridelaš iz »vinj slanino.« Tako je govoril fTagelstroem, iznajditelj nemu pa je treba zavesti, da gre za pravljično snov, ki ji pripada neka širokogrudnost. Posebno priznanje gre inscenatorju ing. Francu, ki je ustvaril s svojimi zasnutki vsebini zelo primeren in učinkovit scenski okvir. Oflenbach: Holimannove pripovedke V »Hofimannovih pripovedkah«, ki eo prišle nanovo v spored, je prevzel v eno osebo položene, demonsko zasnovane vloge Lindorfa, Coppeliusa, Dappertutta in Mirakla basist g. Julij Betetto. V njegovem podajanju teh različnih vlog se kaže izrazita pozornost predvsem pevski strani. Zato tudi dejansko izzveni celota te odnske stvaritve kot odlična pevska vrednota, ki ji ne primanjkuje niti smisla za estetske zahteve melodičnega oblikovanja, niti ne glasovne zvočnosti. To je dokazala zlasti arija o žlahtnem kristalu s svojo dovršeno pevsko izoblikovanostjo. Za tostransko prednostjo pa je zaostajala igralska stran vsaj v kolikor gre za izraz še posebno romantično strahotnega demonizma, ki je vložen v te vloge. Igri je tedaj primanjkovalo strahotno učinkujoče napetosti, zaradi česar ni mogla seči do polne učinkovitosti. čeprav je bila sicer odrsko stilizirana zelo korektno. — Tako je dosegla ta odrska stva-■ ritev uspeh predvsem s pevskega pogleda. Rossini: Seviljski brivec Že koncem pretekle sezone je prišla v spored našega opernega gledališča Rossinijeva opera »Seviljski brivec«, ki je sicer stalno na sporedu, a sedaj v prenovljeni odrski podobi. V režiji g. Zupana je namreč pretrgala z nerodno in okorno skonstruirano scenerijo ter zadihala zopet v svoji nekdanji odrski širini in prostorninski svobodi. S to zračnostjo pa se druži v prijetno enotnost iskrena in razigrana šaljivost, kar v celoti usposablja predstavo, da nudi zdrav in prisrčen oddih. V. U. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Za božično dobo priporočamo našim cerkvenim zborom sledeče skladbe: Adamič K., Dan žari o polnoči. 12 božičnih pesmi za mešani zbor, 24 Din. — Foerster A., Cantica saera III. del za moški zbor, 30 Dia. — Foerster A., 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor, 12 Din. — Grum A., Odpevanje pri lavretanskih litanijah, 16 Din. — Hladnik Ign., Dva božična slavospeva za solo, zbor in orgle, 12 Din. — Hladnik Ign., Božične pred in poigre za orgle, 10 Din. — Premrl St., Slava Bogu na višavi. 10 božičnih pesmi za mešani zbor, 24 Din. — Premrl St., Cerkveni moški zbori. Zbirka raznih pesmi za vse cerkvene dobe za moški zbor, 40 Din. — Sattner-Premrl, Dve božičnici. Dvoglasna ženska zbora s klavirjem ali harmonijem. 10 Din. — Sattner P. H., Božični-ce. 6 božičnih pesmi za mešani zbor. Part. 20 Din, glasovi po 4 Din. — Sicherl I., Pastirci iz spanja. 16 božičnih pe«tni za mešani zbor naših najstarejših skladateljev. Part. 36 Din, glas. po 6 Din. — Sicherl-Premrl., Pridite molit Jezusa. 17 božičnih pesmi naš;h najstarejših skladateljev za mešani zbor. Part. 30 Din, glasovi po 6 Din. — Premrl St., Le spi in O ve lesene jaslice. 2 božični pesmi za mešani zbor in orgije. 3 Din. Ali ste že poravnali naročnino? švedskih vžigalic. Janez Avgust Sutor mu služi kot tekač, naklnduč in knjigovodju. Že so prešli trije meseci. Janez Avgust Suter je zapustil najbližjo pristaniško okolico in se privrtal globlje notri v mesto^Počasi se premika kol vsa amerišku civilizacija proti /a|)udu. Od svojega prvega srečanja s starim gusarjem llober-posehoui je že dvakrat, trikrat službo premeni! Globlje iu globlje vdira v mesto. Zaposlen ic pri nekem suknurju, drogistu. potem pri nekom trgovcu s klobasami. Pozneje se ustavi pn nekem Romunu in jiostnnc leteči trgovec. Bil je tudi konjar v cirku, kovač, zobar, nagače-vulee, še pozneje je nn zlatem vozičku prodajal »Jerinhoneko rožo«, bil je dumski krojač, delol na žagi, boksal se z orjaškim črncem in priigral sužnja in sto gvinej jmtem go je spel davil glad, pri misijonarjih se je ličil matematiko, učil se jc nngle.ščino, francoščino, madžarščino, portugalščino, jezik kot ga govore črnci v Lni-siani, jezik sinških Indi juncev in Komančev. slang in španščino, in se je pomaknil šc globlje na z.apad nn drugi konec mesto, prekoračil reko. zašel v predmestja in odprl gostilno v Fordhumu. Tam so posedali sirovi vozniki, ki se jim pri litru razveže jezik, d« kar stresajo novice z zaledja; t jn je kdaj pa kdaj vstopil tudi samotni in molčeči pivce Edgnr Allan 1'oe. Tnko sta minili dve leti. Suter si ie dobro vtisnil v spomin vse, kar je slišni, videl in izkusil. V mezincu ima nn.jneznntncjše stare npwyorškc ulice s holandskimi imeni, nove avenueje. ki so že vsaj začrtane in čakajo samo še na številke, po katerih se bodo imenovalo. Ve. knko se tu sklepujo kupčije in kakšne in iz kakih tal je zrastlo pravljično bogastvo tega mesta. Tudi ve, du prodirajo počasne dolge karavane voz globlje in globlje na zapnd, in ni mu skrivnost, kje ee kujejo in snujejo osvojevulni načrti za pohode. o katerih se viadi še sanja ne. Preveč rohiskvjfl, branda. gina. žganja, nima. coninno, pulka in aguardinnta je že izpil z izgubljenimi Pravilo 1. Igra prične z 11 igralci na vsaki strani. Pri tekmah neoficielnega značaja je dovoljeno zamenjati poškodovane igralce z nadomestnimi, če je to bilo pred pričetkom igre sporazumno dogovorjeno. Igrišče ima obliko pravokotnika, čigar dolžina znaša 90 do 120 m, širina pa 45 do 90 m in je zaznamovano z dvema vzdolžnima in dvema prečnima črtama, ki se stikata v pravem kotu. V vsakem kotu igrišča je zasajen drog z zastavico, visok najmanj 1.50 m. Igrišče razpolavlja srednja črta, na kateri je vidno označena sredina, okoli nje pa orisan krog s polumerom 9.15 m. Vrata tvorita dva, na prečni črti in od kotnih zastavic v enaki razdalji navpično postavljena stebriča, s svetlim vmesnim prostorom 7.32 m. Stebriča sta v višini 2.44 m spojena s prečko. Prečka in stebriča imajo predpisano mero 12X12 cm in morajo biti belo pleskani. Vrata morajo biti opremljena z mrežo, ki naj bo čvrsto pritrjena na prečko, stebriča in zemljo, tako da vedno zadrži žogo. Vratarjev prostor je začrtan ▼ razdalji 5.50 m od vratnih stebričev s pravokotnicama na prečno črto, ki sta spojeni v razdalji 5.50 m. Kazenski prostor je začrtan v razdalji 16.50 m od vratnih stebričev s pravokotnicama na prečno črto, ki sta spojeni v razdalji 16.50 m. Nasproti sredine vrat je v razdalj'! 11 m od prečne črte zaznamovana točka za izvajanje kazenskega udarca. Obseg žoge ne rme biti večji kot 71 cm in ne manjši kot 68 cm, teža ob pričetku igre pa 369 do 425 gramov. Žoga naj bo obdana z usnjem in ne sme biti sestavljena iz delov, ki bi bili nevarni za igralce. Prečne in vzdolžne črte ne smejo biti vkopane v obliki žlebičev. Drogovi za kotne zastavice ne smejo imeli koničastega zaključka. (Int. Board, 16. VI. 1902.) PODROBNA RAZLAGA PRAVILA 1. Število igralcev in njihov nastop: Igra ne sme pričeti z več kot 11 in ne manj kot 7 igralci na vsaki strani. Če nastopi katero moštvo z manj kot 7 igralci, ali pa sploh ne nastopi, tedaj počaka sodnik 15 minut, nakar pokliče k žrebu ter izjavi, da se tekma ne vrši. O tem obvesti pristojni odbor. Kot nastop moštva je razumeli, da se prijavijo igralci sodniku na igrišču v predpisani opremi V slučaju, da se število igralcev v loku igre zmanjša, bodisi zaradi izključitve, bodisi zaradi poškodb, sodnik nadaljuje igro tako dolgo, dokler smatra, da odgovarja igra športnemu smotru. Priporoča pa se sodniku, da igre nc nadaljuje, če se je na eni strani število zmanjšalo na manj kot 6 igralcev. Izpopolnitev moštev; Moštvo, ki v začetku igre ni nastopilo popolno, sme število igralcev dopolniti do končnega žvižga. V slučaju, da vskoči za manjkajočega igralca kak drug igralec, istega ni dovoljeno zamenjati. Zamenjava igralcev: Pri prijateljskih in pokalnih tekmah moro zamenjati igralca nadomestni igralec, če je to pred tekmo sporazumno dogovorjeno. Pri prvenstvenih tekmah pa zamenjava ni dovoljena. Za izključenega igralca ni t nobenem slučaju dopustno nadomestilo. Zapustitev igrišča: Igralec, ki namerava zapustiti igrišče, mora to predhodno javiti sodniku in svoj izstop utemeljiti. Če sodnik vidi, da hoče igralec zapustiti igrišče na nešportni način, n. pr. zaradi prepira 6 soigralcem ali 6lično, ali če sicer utemeljitve ne smatra za zadostne, mu ne bo dovolil zapustiti igrišča. Igralec, ki bi brez sodnikovega pristanka zapustil igrišče, ne sme več vstopiti in sodnik ga prijavi pristojnemu odboru. Čim je sodnik igralcu dovolil, da trne zapustiti igrišče, nima ta več pravice kakorkoli vplivati na potek igre, v nasprotnem primeru se prestopek kaznuje v smislu § 13 teh pravil z indirekt-nim prostim udarcem z mesta, kjer je igralec neupravičeno posegel v igro. Brez predhodne prijave sme igralec zapustiti igrišče samo v primeru težje poškodbe. V zvezi s § 6. teh pravil je igralcu, ki se nahaja v offside-poziciji, dovoljeno, da za kratek čas zapusti igrišče in s tem prepreči avoj vpliv na igro. • Foto večer RPP se vrSi v čotjrtofc dn« 36. t. m. ob 20 v društvenih prostorih na Aleksandrovi e.osti l/l. Dostop i m njo čjajil SPI). Prof. Itavilik bo pralavnJ o uporabi foto Ironmicn, ki Jo nn novo urejena tor rafc-imlapa s prvovrstnim povoč-cvalnlm aparatom. JZ7.S. — Zbor smnGkih liAttrttev. Reolno*e\-ilno. podobno tov. T». SI,opar in .1 urnič, — ČlniiAlvo ]xr/.iVHJilo, da čniiiprejo poravna članarino r.n tokočo sf/.ijo tor prodloil »vod" i-/.k ,'17," jop v potrditev. Plavanje in ftmučartka pimnasllka 7.a starojfift člane'ieo) SK Planine in po njiih niinljnno trosil ki »n vTfti vsak petek Ik> 7ot>ot Jutri ob tri čo tri nn 'JO (81 v 7.imskom kopnllSčn Ilirije (/raven Velosojmat Neijcnd inest .In fin prostih PrldHct Knkral.ua vstopnima Dim 5. C17.SP (Slulbenn.) Popis SK Kovinarja, .leKonicc, se vratno na 7,nanje. IVtriuMInio nroioin «IMUt Ičtn i li podatkov od SPD lm TI' KrnnjHk« (lora, i«ti «• odstopilo prope.irnndni sokolji OiCSP, d« jih. ko prejme to podatke Sc ml r-lnlih kltitov vpoSlovn v sknpnotn poročilu, kj era l>o C.ZSP poloin v poloti objavila v fa«oi>Kjii. l>opirwi SK Itohlnjn xn v7.nmotn na 7.nnnje. /ji doiovata na njihov rodni ob"nl 7.1>or s« določi prp.|spdniik tovnrilk Joto <"'in-kovto. .ASK Primorjo, Ljubljana, In rn7.pi«al za dne 1 decembra t. i vpnikolotni /Tok Zedjinjmija«, !>r' f^amo vsem nn*im klubom, dn nn to prireditev pošljejo svojo tokrnovnloo Nn dopis SK Korolana. ko bo od- trnvorilo pismeno. Naknmlno mo odobrili Icrmtai 7.a kltitako tokmo SK Kovinarja |7 Jnsonlc. Obveščamo vso klube, da bodo te dni prejeli i''«k. položnico /,n poravnavo zaostale, knkor toko^c Alninnriho. r»to o».rk Manov nn vrSi drevi ((četrtek d. t. m.) ob 'jn v kluMki irar.le.robi nn lirrlAčn ob TV4n*kil cesti I«toča«no srprejpirnainlo novih flnnov. Redn-I članski seManki so bodo odslej nauret vršili v«ak čol.rlok ob JI I intotain. Načelnik. sinovi, ki so se vrnili iz notranjih dežel, dn ne bi vedel več kot vsak drugi o legendarnem za- j padu Ne pozno samo ena poti do tja, ve za i mnogo mnogo zlatih Žil 'n sledi. Dvakrat, trikrat je celo tvegal denar za kak večji pohod ali za katega pustolovskega poglavarja. Pozno židovske finančnike, ki so kar nekaki brodarji tnkih podjetij. Ve po tudi, kote.ri ; uradniki so podkupljivi. Tn.ko se je ludi on. seveda previdno, lotil takega delu. Zvezal se je, seveda le /n |>otovanje, z nemškimi trgovci in ee odpravil v Saint-I.ouis, v glavno mesto države Missouri. • Država Missouri je tolikšna kot polovica Francije Edina prometna pot je ogromni Missi-ssippi. Vanjo se izlivajo najvažnejše pritoki, v prvi vrsti oriaški Missouri, po katerem brazdijn , veliki parniki nn kolesa tisoč osemsto milj na-vzgor. in čigar vodovje je toko čisto, do mu Inli-ko slediš še osemnajst milj |io njegovem izlitju | z Misstssippijem čigor vodovje nu je močvirnato. umazano in rumenorjnvo. Drugi pritok po jc prav toko važen, to je »le|)o reka« Oh in«, s svojimi takn čistimi volnvi. Mogočno teko tc 1 tri reke med nizkim, pogozdenim;obrc/.jem drugo drugi y objem, ("•ednljr gostejšim in mrzličnn delovnim prebivnl«tvom vzhodnih in južnih držav so ti veletok.i vez z neznanimi ozemlji, ki se razprostirajo nn severu in zapadli v neskončnost. Vsokn leto pristane v Saint-I/onisu nnd osem sto parnikov. Nekako višje nd te prestolnice. v plndnvitem oglll.. ki go obdajata Missouri in Mississij>pi, si jc kupil Janez Avgust Snter zemljišče in postal farmer. Bognta in lepa je tn dežela s svnjo koruzo /. Ikombatem in tobakom nn jugu, in r žitom nc ( koliko viSjc no severu. Vse tc pridelke sprnv- I Ijnjo po reki v toplejše države, kjer jih vsak teden nakažejo črncem, ki delajo na sladkornih nasadih. To prinaša lepe dohodke. Suterja pa najliolj zanimajo poročila poto-valcev, ki ee vozijo po rekah sem in tja. Njegov dom je gostoljuben, miza jc vedno pogrnjena za goste. I.adjieo. ki jo vodijo črnci sužnji ustavlja pomike, ki privozijo mimo in jim |iokažc pot v pristan. Sprejem je tnko prisrčen, dn ni hiša res nikoli |vrazna. Tn se ustavljajo pustolovci, kolonisti, stezosledci, boguti ali revni, vsi sn enako razveselc tega doma, kjer so ndpnči-jejo ml nnjiornv po džunglah in prcrijoh. Tu sc ustavljajo srcčolovci, vetrognnčiči, Tantisti in ludi tisti, ki se vračajo z mrzlico v očeh, skrivnostni in molčeči. Suter jih brez presfanko pogošča in vse noči prebije z njimi pri pijači. Sprašuje jih o vsem. no ver jot nn ie zvedav Sam pri sebi pa roz-vršča vsa ta poročila, urejuje jih in jih primer-jo. Vso si obdrži v spominu, ničesar ne pozabi, niti še tnko neznatnega imena gorskih prelnzov, rek, gora nli po krajev. Neki dun pn se mil v glavi posveti. Vsi ti pntovolci ki sn ga nbiflkali, no najsi so bili ložniki. čenče, buhači ali širo-konstneži. nli pa tudi trdovratni mnlčečneži, so venomer govorili istn mogočno besedo, po kateri so bila njihova poročila tnko telina. Ti, ki so preveč povedali, kakor tudi oni. ki so preveč zamolčali, gobezdači, zaiei, lovri. antlawsi, kramarji, kolonisti stezosledci, vsi. vsi, vsi eo govorili n zapadli, somn o zapodil. Zapad! To je tista skrivnostna besedo Koj je trdo j zapnd? Takn nekako si go je predstavljal: Mfvl dolino \ti«xis«ij>pija in vrlegorjetn >e daleč, daleč proti zapadli razprostirajo nepregledne pokrajine, plodovite dežele in pu»tc slepe. prerija. Domovino neštetih indijanskih rodov in bizonov, k: potujejo sem in tja kot morsko plima in oieko. Ali kaj pn leži tam zadaj, Se dalje, dalje? Kamnik Naša elektrika. Pred kratkim je bila z upravo tukajšnje smodnišnice podaljšana pogodba za dobavo električnega toka zopet za eno leto. To pot si je sniodnišnica zagotovila mesečni odjem najmanj 5000 kw ur. Ostali tok bo dobavljala kakor dosedaj, elektrarna meščanske korporacije. Ob tej priliki so baje na občini ugotovili, da ima občina pri smodnišnici naloženih 16.0 din kot kavcijo, za kateri denar do sedaj menda sploh niso vedeli. Bog daj srečo našim občinskim očetom, da bi še kje našli kaj takih skritih kavcij, saj občina bi jih bila potrebna, naše električno omrežje pa še bolj, zakaj danes znašajo dolgovi zaradi elektrifikacije okoli 170.000 din, dočim je električno omrežje v obupnem stanju. Damske plašče za iesen in zimo modne in športne, s kožuhovmo ali brez, v cenah od Din 240'— do 580'— v veliki izbiri nudi F. I. GORIČAR, Ljubljana SV. PETRA CESTA STEV. 29 I Plašče izdelujemo tudi po meri! Radio Programi Radio Ljublfanai Točen program domačih in tujih (>ostaj vam nudi revija »11ADIO LJUBLJANA«. Četrtek, !d novembra: 12.00 Koncertni plesi (plošče — 12.45 Vreme. poročila — 13.00 Ciis, »j>ored, obvestilu — 13.15 Vse mogoče, kar kilo hoče (ploščo po željah) — 14.00 Vreme, borza — 1K.00 Pester »poroči (Radijski orkester) — 18.411 Slovenščina za Slove.ucc (u-. ilr. Itildolf Kol lir ič) — 19.00 ('lis, vreme, poročila, sj»oroAli sta spet obiskala našo prelepo Afriko? Bodita mi iskreno dobrodošla! Oprostita, da vaju ne morem povabiti na krov, kajti imam, kakor vidita, prav v tem hipu drug obisk. Krokodilom je moja lesena noga gotovo zelo všeč. Od vseh strani si jo hočejo ogledati.« Pa je bila la reč s krokodili mnogo bolj nevarna, kakor bi kdo sodil po kapitanovih šaljivih besedah. Čedalje bliže so vodili požeruhi iztegovali svoja široka žrela. Za kapilanovo leseno nogo jim seve ni bilo kdo ve kaj, pač pa jim ji dišal njegov mesek ... Ne boste kaše pihali, grdimi 1< je zaklical Tinček na rogovili drevesa »To bi bilo več kot neumno, če hi kapitana Mrharja prav v tem hipu, ko sva ga našla, pohrustali krokodili pred najinimi očmi. Do smrti bi ne mogel tega pozabiti. Po teh besedah je Tinček hitro vrgel navzdol konec ovijalke in zaklical* »Poskusite, kapitan, če znate Se kaj plezati!« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Izdajatelj: Ivan Rakovco. Urednik. Viktor Čenči«.