Gospodarske stvari. Kako travuike zbolj.evati? M. Da si je tadi jasno kakor beli dan, da se vsaka ped senokoae ravno tako, kakor V8aki kos njive zboljšati zamore in da si je tudi res, da se je na mnogih krajib v zboljaanje senokoa že veli- ko storilo in da so se s tem občudovanja vredni nasledki dosegli, je le vendar še gola resnica, da je daleč največji del travnikov po široki domovini ae popolnem v svojem proatem starem nezbolj- aanem stanu, kterim se za vsakoletne pridelke in za snovi po njih vzete skoraj nobena povračitev ne daja. Vrednost travnikov je na mnogih krajih še vse prenialo poznana in obrajtana in lo tisti jo ve v pravi meii ceniti in fiislati, ki je bil že primoran nekoliko čaaa brez vaeb travnikov gospo-  dariti. Jegove žitnice so tako gospodarstvo le  preživo čutile. Ne zastojn se toraj pravi: 1 oral  dobrega travnika je več vreden od 2 oralov do-  brih njiv. Najboljai pomocek travnike zboljšati je gotovo v večini primerlejev dobro pognojenje z meianiuj gnojem. Najkoristnejše je travnik jeBeni dobro povlačiti, po zimi pa o precej ostrem mrazu ga z mesanim gnojem potrositi tako, da pride na oral 80—100 vozev 8 konjema ali parom volov. Kedar se v sponiladi za5ue taliti iu je gornja plast drna že na 1 — 2 palca globoko se otalila, spodaj pa še prst trdo zmrzla ostala, tako, da se konjska kopita ne vdirajo, se raztrošen gnoj ostro z brano povlači tako, da se z drnom, rekel bi, popolnorua pomeša. Nazuanjen trenutek tajanja zemlje pa se ne sme prezreti in zamuditi, ker je za pognojenje najugoduejši. PriporoSa se tudi, da se travnik še prej s prikladnim travnim semenom poseje. Pa tudi brez take posejatve vzrastejo po gnojenju z mešanim gnojem nove in lepe trave in rastline, kteiih si prej na istem mestu zastonj iskal. — Na tako obdelanem travniku se že koj prvo leto dvojni, y5asih Se ve5ji pridelek sena nakosi. Če 80 travnik v razdele razdeli, kakor njive v ogone, in 5e se leto za leto kos za kosom na imenovani način obdeluje, bode se v kratkem času na takem travniku toliko krme pridelalo, da se kmetovalcu ne bo treba bati, da bi jegova živina po zimi lakoto trpela. Treba je le prav skrbno in uiarljivo za mešan gnoj ali kompost skibeti. Če se tega vsako leto prav velik kup naiedi, bodo tudi travniki bujao rastli. Za podlago mešanega gnoja »e priporoča plast peska, kterega je tudi dobro pozneje, ko kup že raste, med drugo šaro, kako plast pomešati. Dalje se položi precej tenka plast kratkega koujskega gnoja, na njega plast prsti, blata iz pripotnih globel in jarkov. Na to se položi plast iz dvorišča z drzganega blata, pepela, plevela in podobne sare. Vse to je za mešan gnoj izvrstna snov. Od 5asa do 5asa se celi kup dobro z gnojnico polije, 5e je pri roki in potem blizo 4 tedne preden se na travnik razvozi, vse prav dobro premece. Travniki, kteri v spomladi veasih globoko pod vodo stoje, niso za gnojenje z mešanim gnojem, ker je nevarnost, da močno odtekajoča voda ves gnoj s seboj odplavi. Take tiavnike je boljše z kalijem guojiti ali pa jihovo rast s pametnim zamakanjem povikšati. Travnike, kteri po moči trpe, gre z odprtimi jarki ali grabami odvodniti ali posušiti. Vendar je pri takem ravnanju tudi previdnosti treba, posebno na šotastih tiavuikih. Na takih se moraja po jarkih zatvornice napraviti, da je mogo5e travnik po potrebi pod vodo djati. Dostikrat se namreč primeri, da šotasti travniki, kteri so bili prenaglo odvodnjeni in posušeni v svojem pridelku znatno zaostanejo ali popolnem odre5ejo, zlasti v suhili letih. Rastline namre5, ki po takih travnikib rastejo, so ravno take, ki le v zenilji skoz in skoz z vodo nasiteni dobro store. — Take posušene tiavnike je dobro brž po poaušenju z navoženim peskotn potrositi in z mešanini gnojem pognojiti. Na to se obsejejo s pri-  mernim semenom, da vzraste nov drn. Krčevine ali rule, ki 80 prek in prek z razno travo in nizkim grmi5evjem prerašSeue, se morajo požgati,  poravnati in 8 tiavnim semenom obsejati.  Zboljsevanje travnikov po zamakanju je bolj-  še od vsakega drugega. Vendar pa se le na nialo krajib da izpeljati, kjer namre5 potrebne vode ne  zmanjka in kjer tudi ta sania na sebi pieveC  opovir ne dela. Vendar pa je za tako napravo vsikdar svet zvedenega uioža potreben; prvi5, da se kaj uapaeuega ne napravi in drugič, da se denar in tiud po nepotrebnem ne troši. Marsikteri kos zemlje je še z gimovjem prerašcen in moeviren in še mnogo travnikov le piSlo travo in mab rodi, 5eravno je zemljiš5e za travnikf*prek in prek primerno in priležno. Še marsiktera senokoša se mora zravnati in odvoditi iu 8 pognojenjem k večjem pridelku prisiliti. Naj kmetovalci ne odlagajo obdelovanja takih piostorib in uaj jih v  bujne travnike spreminjajo. Obilni pridelki, senaiin otave bodo delo bogato popla5ali. Tako pripo-ro5a in nasvetuje Duuajski nPrakt. Landw." Napenjanje pri goveji živini. Nagla in gotova poiuoč zoper oapibovauje goved je iz guta-perhe storjeua cev, ktera se napibnjenemu živincetu po goltu v želodee porine in zaprto sapo izpuš5a. Dosedaj se je napilinjenemu govedu voda ravnokar ugašenega živega apna, z vodo ohlajeni salmijak, ali petroleum vlival. Vidil 8em tudi govedi v gobec vstreliti, in kedar vse to ni ni5 pomagalo, se je ali nalaš5 za to pristnjni nož (Troaker), ali v sili tudi drugi nož na levi strani na lačnah goveda v trebuh porinil in se zaprta sapa skoz rano izpušcala. Ker pa, zlasti v samotab, potrebnega sredstva človek nima vselej pri rokah, z nožem ravnati pa malokdo zna, je goltna cev med vsemi najbolša pomo5 zoper napenjanje. Pred včerajšnim se je bila ena breja mojih krav in eua telica na strnišSu preobjedla; tako je govedi bilo napibnilo, da ste komaj hodile. Brž ko se vni nesreča oaznani, ukažein živinčetu s petroleumom, 5e to ne pomaga, s salmijakovo vo-» do ali juho ravnokar ugašenega žirega apna zalivati, — a vse je bilo zastouj ; komaj ste govedi še sopili, Ia5enj z nožem predieti pa si nobeden pričiijoSih ni upal. V taki sili poprosim našega slavnoznanega zdravitelja g. dr. Gustava Ipaviea, za blagor srenje marljivega župana, naj svetuje ali pomaga, 5e je mogo5e. Brez odloga prihiti, hvala mu, z goltno cevjo, porine najpoprej kiavi cev po goltu v želodec, in v tem trenutku piska zaprta sapa iz želodca. Ker je pa med tem teliči ca že padla in v glavi že vsa zabubla bila, vzeme cev iz krave in telici po goltu v želodec porine, in glejte! vreti je za5elo po cevi, voda in sapa je prskala iz cevi, in sicer tako smradljiva, da so se okolj stoječi kar umikali; kravi in telici pa je v kratkem napibovanje prešlo. Ker se na- penjanje zlaeti v jeseni, ko že slana pada kaj pogosto nabaja, je res goltna cev za vsakega gospodarja, gotovo pa za vsako ves ueobbodno potrebna. Zove se: Scblundrobre, in se dobi za 5 gld. pri: J. N. Reithofer, Stadt, Herrengasse Nr. 2. in Wien. Iz Št. Jurja ob juž. žel. 23. okt. 1875. Jož. Hašnik, župnik. 'V. Kakošno vino bo dal Ietošnji mošt? To poizvemo najbolj lebko in zanesljivo, 5e mošt pred vrcnjem tehtamo ali vagamo s Klosterneuburško vago in pa s kislomerom, ker tako poizvemo natančno, koliko funtor cukra da je v 1 centu mošta in koliko bokalov kisline v 1000 bokalih mladega vina ali z drugimi besedami: koliko odstotkov cukra in koliko odtisočkov kisline da se nabaja v moštu. Kisline je bilo 1. 1870. kakib 12—18 odtiso5kov, toliko, da so se vinorejci prestrašili. V dobrih letih je nje samo kakih 5—10 o%o- Cnkra je bilo 1. 1868. sploh 20%, t. j. 26 funtov v 1 centu mošta; 1. 1869. 19%, 1. 1870. 17% in 1. 1871. samo 15 %, ki Je tedaj dal slabo, kislo vino. Cukra in kisline daja različno trsovje tudi v različni meri in se po njej sodi na večjo ali manjso vrednost trsovo. Tudi lega upljiva na cuker in kislino. Na vinorejski šoli pri Mariboru so se poizvedele o lctošnjem moštu sledeče žtevilke: Ime trsoTO. blank zlahtnina v visoki Iegi v nizki „ targnndec modri zelenika Itelina rain fol ica rudeca kadarka krhlikovec /o cnkra 16 16 12 19 17 16 19 15 18 00/ /oo kisline 97* 4 7 8 13 8 5 11 9 lie trsoTO. crnina Zimmettraube hl.ipfovina moslovec mnskat rizling drobni zelencic traminec rizling laiki modrina laska 0/ 10 cukra 17 15 20 22 19 20 20 18 19 00/ /oo kisline 7 9 6 6 7 4 5 8 7 Poprek tedaj kaže letošnji mošt 17 n/0 cnkra in 8 °%o kisline in bo dal za toliko boljše vino, za kolikor ima menj kisline v eebi, kakor 1. 1870 (namre5 4—10°%0 menje.) Sejmovi. 2. nov. v Vitanju. — 3. nov. v Pišecah. — 4. nov. na Ponkvi. — 6. nov. pri »v. Lenartu v Slov. goricah, v Poprežn, v Ro5ici in pri Novicerkvi.