154. Mika. v LiuDUni. v torek 11. julija hzz. Leto LV. ^1 LllV llB V ^V ^illllllllllllV L^l ^H H ^V ^H^H i^^^^^^^^^H 11H ^H ^illllllllllllllH ^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^1 ^BS^^^^l S 9^F ^^*^^^^S^fwJt-*"jW Izhafa vsak dan popoldne, isvseoUl nadeli« In praznike. fiaerati i do 9 petit vrst A 1 D. od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inseratl tetlt vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseJa 75 o. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — lnseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravnistvo „Slov. Naroda" in „Narodna tiskarna*1 Kaallova ulica it 3, pritlično. - Telefon it. 304. Uredništvo „Hov. Narod«" Naaflova alloa si I, L nadatrop|o Telefon sta*. 14. Dopise sprsloaia lo podpisane In sadostao fraakovane- 0W Re>liop>toow so nn vro(n* "fjnej Posamezne Številke: f Jugoslaviji navadu« dni 75 par, nedalia 1 C v Inozemstvu navadna dni ID, nadalje 1*25 O PoStnina platana v gotovini« „Slovenski Narod" velja v Ljubljani tn po pošti: ¥ Jnejooiavllti celoletno naprej plačan . D 120*— polletno. . . » | , , . 60-— 3 mesečno. • « . "# , t 30-— 1 - ......10*— T Inoiematvat celoletno ...... P 216-— polletno , y.....lOfr— 3 mesečno . • , » . . 54'— 1 • ■ • • f • • s Jo — Pri morebitnem povlianju se ima daljša naročnina doplačati". Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno 3sJr~ po nikaenid. Na samo pismena naručila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati* Pri lli. Veličanstvu kralju. V nedeljo ob pol 13. popoldne je sprejel v svojem dvorcu Suvoboru na Bledu Nj. Veličanstvo kralj Aleksander deputacijo redakcije »Slovenskega Naroda« in upravnega odbora »Narodne tiskarne«, ki mu je izročila okusno v usnje vezano in na finem papirju tiskano, s svojeročnim podpisom dr. Ivana Tavčarja opremljeno številko »Slovenskega Naroda«, ki je izšla v proslavo kraljeve poroke. V imenu redakcije »Slovenskega Naroda« je glavni urednik Rasta Pustoš le mšek izročil svečanost ni broj Nj. Veličanstvu s tem-le nagovorom: »Vaše Veličanstvo! Prema 55 godina malen broj oduševljenih pa-trijota pokrenio je dnevnik »Slovenski Narod« kao organ za propagisa-nje narodne, sveslovenske i jugoslo-venske ideje. Ovaj svoj program prova d jao je »Slovenski Narod« konsekventno do dana đanašniog. U vreme, kad je junački Petar Mr-konjić, blagopokojni kralj naš Oslo-bodioc. podigo pobunu, da oslobodi bosansku raju, sakupljao je »Slovenski Narod« dobrovoljce, koji se ramo uz ratnu sa svojom braćom boriše za krst časni i slobodu zlatnu. Godine 1904., kada posle više tmurnih dana sunčani zraci obasjaše krunu, koju si je u sabornoj crkvi stavio na glavu veliki naš prvi kralj, napisao je »Slovenski Narod«, da je ovu pojavu treba tumačiti kao nago-veštenje skorašnog oslobodjenja pod svetlom zvezdom Karagjorgjevića. U ovom uverenju počeo je največom ustrajnošću propagirati zavetno misao narodnog oslododjenja i ujedinjenja, dok ova ideja nije pobedila uz legendarne žrtve herojske srpske vojake i junačkog njezinog komandanta- A sada — evo, san naših prade-dova, naših najboljih sinova i najide-alniiih patriota ustvaren je: troimeni naš narod oslobodjen je. a svetla kruna Nemanjića nalazi se u rukama Sokola iz doma Karadjordjevića, koji si je baš sada stvorio porodničko svoje gnjezdo. Veran svojim tradicijama proslavio je »Slovenski Narod« ovaj istorički čin izdanjem specialnog svečanostnog broja. Vaše Veličanstvo, u Ime redakcije »Slovenskog Naroda« molim, đa Ma""oizvolite primiti ovaj broj kao dokaz naše vernosti i ljubavi prama Vašemu Veličanstvu, našemu kralju i crosnodaru. prama Njezom Veličan- I stvu, preiasuoj kraljici, kao doku* menat naše odanosti velikoj ideji narodnog i državnog ujedinjenja.« Nj. Veličanstvo kralj je vidno vzradoščen poudarjal, da ga veseli ta pozornost in da prav rad in zadoščenjem sprejme darlo, to tem bolj, ker mu je prav dobro znano patriotsko delovanje »Slovenskega Naroda« v preteklosti in sedanjosti, delo-vanie, ki zasluži vse priznanje in pohvalo. Nato je kot upravni odbornik »Narodne tiskarne«« in kot član uredništva dr. Konrad V o d u-š e k pozdravil Nj. Veličanstvo z naslednim nagovorom: »Veličanstvo! Prihajamo, da se poklonimo svojemu ljubljenemu kralju in mu v znak najiskrenejših Ča-st^tk k presrečnemu družinskemu slavju izročimo svoje skromno darilce. Pa dasi skromen, naj Vam naš svatbeni dar Diičnlc ndaitA naš"* lin* bežen, globoko udanost in svečano naše veselje nad Vašo družinsko srečo, ki Vam je sklenila srce in roke z našo presrčno pozdravljeno kraljico Marijo. Kakor je Vaš preblagi oče z največjimi žrtvami, ki jih vesoljna zgodovina kraljev in narodov skoro ne pozna hujših in krutejših, izvoje-val in poklonil nam zatiranim, da, že skoro zatrtim Slovencem zlato našo prostost, tako je Vaše Veličanstvo po dokončanih junaških bojih in dobljenih slavnih zmagah pripeljalo sedaj v naše kraje in dežele prvo našo slovensko, jugoslovensko kraljico. S temi bisernimi zgodovinskimi dogodki pa so se izpolnile najblažje želje in nade vsakega pravega sina naše ljubic« domovine. ITresničBi pa so se tudi izprva bajni ideali prvih naših slovenskih buditeljev in proroških voditeljev, ki so baš z našim listom »Slovenskim Narodom* v tedanjih tako temnih, obupnih ča* srh ustvarili svoje jekleno orožje za boj na življenje ali smrt. In s tem pravim nezdrobljivim jeklom bojevali so najhujše boje na vse strani. Vse to, kar nam izpričujejo zanimivi folijanti našega glasila, ki pripovedujejo o trdem delu naših prvih urednikov Antona Tomšiča, Josipa Jurčiča, tudi Frana Levstika In vseh" drugih naših v slovenski zgodovini t junaškim svitom že obdanih pisateljev in politikov. Iz njih krepkih rok je sredi vseh teh bojev prevzel izročeno mu krmilo naš sedanji predsednik in poglavar dr. Ivan Tavčar. In pod njegovim vztrajnim vodstvom in od najčistejše domovinske ljubezni nareko-vanim poveljem je po polstoletnem boju prijadral in pristal naš čolnič v končni pristan naše obljubljene dežele, naše Jugoslavije. In nad Vašim, nad Vašega preMagega o^eta kraljevskim domom se je ustavila in obstala naša zvezda-vodnica, da smo, rešivši se iz vseh smrtnih nevarnosti z naiskrenejšim veseljem in neizrec-nim navdušenjem dospeli in stopili v svojo očetovsko hišo in državo Nasa hvaležnost, naša zvestoba je neomajna ob vseh sedanjih in bodočih, notranjih in zunanjih viharjih! Prvi glavni steber te značajne naše zvestobe ostane naš v zgodovinskem oziru gotovo prvi list, neomajni in neustrašni naš »Slovenski Narod«, naš od vseh premnogih sovražnikov doslej še nepremagani in neuklonljivi klicar pravega, čistega in za vse nadaljnje še potrebno, pošteno in obilo delo pripravljenega Jugoslovenstva. V tem znamenju in na to svečano prisego sprejmite, Veličanstvo, ta naš skromni dar.« Nj. Vel. je znova izrazil svojo presrčno zahvalo za poklonitev in izrekel željo, da bi patriotsko časopisje i v bodoče nadaljevalo svoje požrtvovalno delo za blagor naroda in domovine. V nato sledečem intimnem razgovoru, ki je trajal nad pol ure in ki se je tiknl najraznovrstnejših, političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanj, se je kralj informiral tudi o zdravstvenem stanju dr. Ivana Tavčarja. Izražajoč željo, da bi se mu bolezen obrnila na bolje, da bi zonet mogel stopiti na javno popri-šče, je Njegovo Veličanstvo opetovano naglašal, kako žal mu je, da odtetznijfe težka bolerai dr. Tavčarja jtavneimi defovania, čei da baš v se-f**nflh težkih časli kralj In domovina najbolj potrebujeta sodelovanje takšnih čestitih politikov In takšnih mož, kakor je dr. Tavčar, čegar vse žlvijensko delo le bilo posvečeno lz» ključno hlagru domovine. Avdijenca je končala ob pol 14.. pjajnn| ^^^iaS IB BRATJE IN SESTRE! ZBIRAJTE PREDMETE za I. JUGOSLOVENSKO SOKOLSKO RAZSTAVO! Sporazum z Italijo. — Beograd, 10. julija. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji bi imel od* govoriti zunanji minister dr. Nin* č i č na interpelacijo dalmatinskega poslanca dr. D u I i h i č a glede jadranskih konvencij. Prvotno je zunanji minister nameraval o jadranskem problemu in nJega rešitvi potom rimskih konvencij podati obširno po* ročilo. Z ozirom na sedanii zunanje* politični položaj, osobito ker se mi* nister Schanzer še ni povrnil v Rim, izostane ta odgovor. — Beograd, 10. julija. (Izv.) Te* kom včerajšnjega dneva so trajale daljše konference med ministrskim predsednikom Nikolom Pašičem na eni strani ter zunanji1 n ministrom dr. Ninčičem fn ministrom dr. Krsteljcm na drugi strani. Razgovori so bili o nevtralni coni okoli mesta Zadra in o reškem vprašanju. Zimami mini* ster dr. Ninčič je predložil ministrskemu predsedniku vse tehtne razloge gospodarskega značaja, ki govore za to. da se dovoli mestu Zadru v konvenciji zasnovana sva* bodna nevtralna cona. V tem oziru fo doseženo med vsemf soglasje. Ninčiču se le posrečilo ministrskega predsednika pridobiti za konvencijo in je upati, da vlada odobri sedaj za* snovani sporazum z Italijo. Parla* mentarni krogi tudi izjavljajo, da ie postala demisija mjnistra dr. Krste« lja sedaj brezpredmetna* AmeriSko posolilo in samostojna kmetska stranka. — Beograd. 10. Julija. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji nadaljuje finančni odbor razpravo o zakonu glede ameriJkega posojila v znesku 100 milijonov dolarjev. Finančni minister dr. Kosta Kumanudl bo nadaljeval svoj ekspoze o podrobnostih kreditne pogrebe, sklenjene * Blerovo skupino. Odboru predloži original pogodbe, (d Je sklenjena z neko družbo glede gradnje Jadranske železnice. Splošno senzacijo in presenečenje pa Je v vladnih parlamentarnih krogih vzbudila izjava post. R a j e r j a na sobotni seli finančnega odbora. V imenu SKS Je posl. Ra-jer takoj začetkom sobotne seje podal načelno Izjavo, da bo samostojna kmetijska stranka glasovala protf posojilnemu zakonu, če vlada ne da zadostnih garancij, da se zgradite progi Kočevje-Severin- Jadransko morje, oz. kroga Sevnica - Št. JanŽ. da bi bila na ta način z morjem zvezana Maribor in LJubljana. Obenem Je poslanec Rajar Iz* javil, daSKS v nasprotnem slučaju, Ce vlada ne tifcodi ttm zahtevam. Izstopi Iz vtade. Ta izjava Je v političnih krogih Tbn-dita vefiko pozornost, mestoma pa tudi ne-* zadovoljstvo. V radikalnem klubu vlada protf samostojnim sploSno nerazpoloženje. ---- -i-XE|P-i-L~-r-ii~^~.T:iL^B.L i—*:zmc ™ ^ *^ r« Raiikalci zastopajo stalile, da je treba preskrbeti tudi Srbiji želez\ično omrežje is dostop d<> morja, dočim so severnen pokrajine bogato afayralai z železnicam. V demokratskem* klubu k izjava posl. Rajarja povzročilo, daljše razmotri vanje. Demokratski klub pa ima tendenco diferenco med samostojnimi in radikalci izravnati ter delati na t<\ da se doseže zadevni sporazum. V stocaju, da ne pride Jo tega, Je pričakovati moćne vh: !ne krlse. Radikalci« posebno g^tnv del, nanašajo, da je bolje, če pride do krize, kakor pa, da bi se BgO* di!o zahtevam samostojnih kmetov, — Beograd, 10. julija. (Izv.) Demokratski klub danes popoldn- razpravlja o zahtevah samostojnih kmetov. Bankerot NemZiSa. — London. 9 inliia. Czv.) V spodr*3" zbornici Jo "ziavil z*k1a*frti minister na sobotni M&. dn smatra Nemčijo za otada nezmožno. — Berlin, 9% tulila. (Izv.) Vbda Je sklenila predložiti reperaciiski ko* misiji prošnjo za moratorij. Po* sebna misija nemških ifnančnikov je odšla v Pariz, da se posvetuje o fi' nančnem položaiu Nemčije in izprosi moratorij. Katastrofalni padec nemške marke grozi Nemcih" s popolnim bankerotom. Nemško finančno vprašanje bo težko rešit!. — Berlin. 10. julija. (Izv.) Držav* no vodstvo Ljudske stranke je rta včerajšnji seii sprejelo resolucijo, m kateri odločno protestira proti za» strupljevaniu nemške javnosti otl strani monarhist i čnfh elementov. Vodstvo poziva poslnnco Ljlidske stranke, da glasujejo konrpaktno za zakon v zaščito oeiuške države. S to resolucijo je storjen načelni pre* pad med Ljudsko stranko in nsrnjki* ml nacijonalci. — Berlin. 10. julija. (Izv.) V Wei* marju je bil aretiran grrof Schlfltz-Gortz radi odobravanja umora zuna* njegra ministra. Aretirani io bil glav; ni steber nemške nacijonalna stranke. — Berlin, 10. julim. (Izv.) Prav* ni odbor ie sprejel zakon o zavščiti države. Zakon je veljaven za dob*> petih let, Zakoji določa tudi smrtn ivtornobili so prihajali častilci enega naivociin slovenskih talentov, dnhovi-r*»«*a slovenskega pisatelja in cel aga - --""a dr. Janeza Mencingerja. Korpora-r r,0 sn dospeli Sokol ta Bohinjske Bi- f.riee, deontacija gorenjske sokolske ^p In Sokola iz Radovljice, dalj^ romorativno «roriška podružnica Slov, ■ io,>i^oirocra dT-u^tva, gorenjska podniž- i r1rt»*tva >$o£e« iz Ljubljane, pasil- • ^ rl^rtiHva i* Boh. Bistrice, Nem Bovt, :., y0r-^m*T, čečniiee, Srednj« Vaai in Stare Fužine; došla je deputacija mestne občine in krainega soškega aveta krškega, podružnioa ar. Cirila. |q Meto-. da ter Kolo jugoelovenskih seeter s Krškega, podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ter Kolo jugOslovenskih sester s Krškejra, deputacija Delavskega društva na Jesenicah, zastopniki profesorskega društva v Mariboru, predsednik [ odvetniške zbornice g. d. Danilo Maja-ron, zastopniki društva leposlovecev in Slovenske Matice (urednik Fran Albreht Petruška in Iv. Zoreč), uredniki, pisatelji in starosta mon3ignOr Tomo Zupan. Dopoldne je opravil službo božjo v spomin slavljenčev njegovto zvesti prijatelj, monsismor Tomo Zupan v podružnični cerkvi sv. Magdaleno na Brodu. Šolska mladina pod vodstvom nadučitelja Frana 6ilvestra je prav dobro prepevala. Brod je bil v za^tavaK, * goi^ Je donelo streljanje topičev in ob vbodih na Brodu so stali mlaji in slavoloki. Mencingerjeva rojstna hi§a je bila okrašena z venci, praporeki in trobojnicaml. Ogromna množica in društva % zastavami so se zbrali točno ob 12. na slavnostnem prostoru. Na gbvorni§W oder je stopil najprej kmet v narodni bohinjski noši i visokimi škornji: predsednik slavnostnega Odbora Janez Rozman. Pozdravil je s prisrčnimi stavki zbrano množico te dal besedo uredniku dr. Mencingerjevih Zbranih spisov, gimn. ravnatelju dr. K. TominŠku iz Maribora. Slavnostni govornik je uvodoma omenjal, da govori ne 1© v imenu Slb-y aoake Matice In Društva iepoaiovoev, nego v imenu vsega slovenskega naroda. Naslikal je slavljenca kot do smrti zvestega Bohinjca, kot človeka, moža, pisatelja in proroka jugoslovensko svobode. Dr. Mencinger Je bil genijalen sin Bohinja, ki je v duhu V. Vodnika in Fr. Prešerna vodil svoj nanod k resnici, poštenosti in lepoti. Ko je padlo zagri-njalo, se je zasvetil na prav okusni plošči zlati napis: T tej hiši se Je rodil 26. marca 1998 ML JANEZ MENCINGER pisatelj buditelj slovanskega naroda In glaanlk Bohinja PloMo Je Izročil v varstvo eetlante-mu lastniku slavljenčeve hifte, nečaku Janeza Mencingerju. Tudi ta je nastopil v narodni kmetiški nosi ter izjavil a krepkimi besedami, da sprejema ploščo kot svetinjo, ki Jo bodo čuvali on in njegovi nasledniki večno * ljubeznijo in ponosom. Slavljencev sin, odvetnik dr. Janko Mencinger, je podal nato venec zelo zanimivih intimnih, značilnih potez in anekdot Iz življenja in delovanja svojega očeta. Končno se je hotelje Alfonz Mencinger v imenu slavnostnega odbora zahvalil občinstvu za udeležbo. Vsi govorniki so Mi rfafteoo priaaanj* Po slavnosti se je vršil v hiši slovesen obed. Govorili so gg. ravnatelj dr. Tominšek, ki je napil slavljančeve-mu tovarišu in prijatelju Tomu Zupanu: monsismor Tomo Zupan, ki je govoril o slavijencu ter naglaSal, da. bi pač danes ne bil več le slovenski Janez, nego jucoslovenski Janko ali Ivo, ter nad-učitelj Levstik v imenu županstva in občinskega sveta v Krškem. Pokojnik je bil dolga leta župan in načelnik kraj-nega ^veta v Krškem ter si je pridtabil največje zasluge. Tako se je zaključila ljubeznivo prisrčna slavnost v najlepši harmoniji. Nočem omenjati, da smo pogrešali rn^d seboj zastopnikov mesta Kranja, kjer je deloval slavljeni ranetnik-filozof dolga leta ter si pridobil na natTHlnogorapo-darskem polju nevenljivlh zaslug. Zapisati pa treba, da smo morali, žal, pogrešati med seboj *nega najboljših Mencingerjevih prijateljev in tovarišev v poklicu in literaturi: dr. Ivana Tavčarja. Dr. Mencinger in dr. Tavčar sta delovala včasih složno, dva blesteča talenta, dva iskreča se duha ki sta kakor dvoje zvezd vodila za seboj celo vrsto nttž. Dr. Tavčarja smo se zato spominjali tudi pri tej priliki s posebno ljubeznijo. Bil je krasen dan, posvečen slovenski literaturi in njenim sverenikoni. V današnji materialistični dobi si želimo več tako tepih, k idealom obrnjenih dni. Zakaj potrebni so. naapdn, ljudstva Id inteligenca« Loui^a de la Rame> (Onidn): Kneglnfa VJera. Roman, »Da __v treh dneh.c Sedaj jo bil Correze oni, ki ni dv šel odgovora. Vztrepetal je kakor da ga je prešinil ruski mraz. Potem je mahoma upognil pred njo svojo koleno. »Samo pevec seme, je šepetal, »gle« bofe>, globoko pod vami stojim; kar pa govori svet o meni slabega, je večinoma ner^-suicno. Karkoli sem storil kdaj, nikoli se ni zgodilo nič takega, kar bi mi p*> moji vesti branilo oboževati vas — biti vaš suženj, knf^inji Vjera. Oh, da, vaš suženj — a če bi ga nekega dne potrebovali — vaš mašcevalec.c Sklonil je svojo glavo do roba njenega krila in ga poljubil; nato je vstal, jo še enkrat £>bjel z doluim, prisrčnim pogledom ter odšel, puščajoč Vjero V ekstazi obupa in sreče. De*et minut na to j a slišala preti cerkvijo glasove svojih prijateljev in pridružila se jim je zfipet. »Kje pa tičite, ljuba moja?< jo zaklicala madame Jeonne, ki je bila. v svojih čeveljcih z vitkimi petami m v svoji živordeči obleki tako vsiljiva pojava, da je šla tropa štajerskih vaških dečkov z odprtimi ustmi za nfc>. »Tako dola?> smo bili na reki, da sem postala laC-n^ kakor volk. Odkod pa imate to cvetico? AUcvete jrfKr stran 2« »SLOVENSKI NAROD« dne U 1U,U» iy22 štev. 154 Zbor zaupnikov JDS o Ljubljani. USTANOVITEV OBLASTNE ORGANIZACIJE. — NOVO PREDSED* STVO IN NAČELSTVO, — PO ROČILO O ZBOROVANJU. LJubljana, 10. julija. Jugosloven. demokratska stran* ka je včeraj 9. t. m. dopoldne v ve* liki dvorani kazine priredila zbor za* upnikov, na katerem so bila pred vsem podana poročila o političnem položaju, poročila o vseh zadnje tfneve aktuelnih vprašanjih in poro* čilo o reorganizaciji stranke, oziro ma o ustanovitvi ljubljanske oblastne organizacije. Zbora se je udeležilo 256 zaupnikov, po večini iz Ljublja* ne, prišli pa so tudi odposlanci sko* ro iz vseh važnejših krajev in okro* žij, ki spadajo pod ljubljansko oblast, tako iz Brežic, Trbovelj itd. Celokupni aranžma zbora je bi! tako usmerjen ,da je bil brez vsake* ga incidenta po obširnih poročilih in kratki debati dosežen spodajšnji re* zultat, ki se zrcali v volitvah načel* stva. oziroma izvrševalnega odbora In predsedstva ter v vseh spodaj označenih resolucijah. Zborovanje je poteklo popolnoma mirno. Vršilo se je pod geslom koncentracije na* prednih elementov. Zanimivo je da* !je dejstvo, da je ostalo pet mest v načelstvu neizpolnjenih. Ta mesta se lahko dopolnijo potom kooptacije. Dosedanji načelnik JDS za Slo* venlfo dr. Vekoslav K u k o v e c je v svojem otvoritvenem govoru krat* ko očrtal vse faze političnega življe* nja zadnjih mesecev, osobito ves proces, ki Je nastal v stranki. Jugo* slovenska demokratska stranka še nI živela v tako burnih razmerah, ka* kor zadnje dni. Zbor zaupnikov pa kaže, da se je položaj v stranki raz* čistil. V dolgem poročilu je govornik očrtal notranje razmere v stranki, naglašal je. da je vladalo zadnja tri leta v stranki nezaupanje, da je glo* dal »črv zavisti«. Nastal je val re* akcije. Omenjajoč razne struje v stranki, je IziaviL da so sprva sku* šali stvar zlimati, toda kompromis ni mogel uspeti. Kratko omenja dalje razvoj zadnie »afere«. Končno nagla* ša. da n? mogoč noben komoromls glede idel, Pcda prosramatično iz* lavo, da te potreba strankin orogram revidirati na levo, da ie treba odbiti od sebe vsak konservatfzem. Je pro* ti vsaki reakciji! Proti koncu njegovega govora se je v dvorani pojavil minister dr. Žerjav, prihajajoč iz Gorejske. Zaupniki so dr. Žerjavu priredili vi* harne in dolgotraiajoce ovacije. Dr. Ku k o v e c, razoravliaioč dalje o potrebi ustanovitve Ijublian* ske oblastne organizacije, ie zaklju* čil svoj govor, da ie potrebna orien* racija na vse strani. D!>. ŽERJAV O POLITIČNEM PO* LOŽAJU. Začetkom se je minister toplo zahvali za izkazano zaupanje, obšir* no navajajoč, kako so krajevne orga* nizacije pravočasno spoznale polo* žaj stranke in odbile poskuse na* sprotnikov. razbiti stranko. Konsta* tira, da vlada v stranki duh disci* pline. Zahvaljuje se pred vsem na* rodnemu poslancu prof. R e i s n e r* ju, dr. K u k o v c u in dr. A. K r a * meriu, ki so ga ves čas trdno bra* nili proti vsem napadom. Za tem ie minister govoril o političnem položa* ju v državi In v stranki. Demokratska stranka ie v parla* mentu izvršila važno delo. Z njenim sodelovanjem je bilo sprejetih mno* go važnih zakonov. Volflnl red le POd streho. V najbližnlem času pride. na vrsto v skupščini uradniška sluz* bena pragmatika. Obširno dalje go* vori o struji, ki je propagirala avto* nomijo. Napadi te struje za uvedbo avtonomije so odbiti. Drugače pa je zamišljena avtonomija pri posamnih oblastih in občinah. Avtonomija, ki jo dobe oblasti, bo širša, kakor pa je bila ona nekdanjih deželnih zborov. Toda ta nova upravna telesa je tre* ba spraviti v praktično življenje, da ne bodo samo na papirju. Za lesen pričakujemo volitve ▼ oblastne skupščine. Treba se je pripraviti! Minister dalje poda pregled o vseh onih granah upravnega in državnega življenja, ki iih ni mogoče upravliati po pokrajinskih oblasteh, temveč le potrebna centralna uprava, tako gle* de carine, justjce, vojaštva in želez* nic. Poda kratek pregled o kritiki nasprotnikov glede avtonomije po* krajinskih oblasti, obenem naglasu* joč, da nasprotna kritika do danes še ni posvetila glavnemu vprašanju »fl* nančnemu problemu samoupravnih teles« posebne pozornosti. Na tem polin bi bila kritika zelo umestna in potrebna. V radalinem govori o po* trebi ustanovitve mariborske obla* sti ter pravi, da »kdor sedat proti te* mu fiulska. huiska Proti naši ustavi.« Hrvatsko vprašanje. Pre* hajajoč na hrvatsko vprašanje, orne* nia minister naipreje, da sedal ni mo* goča nobena druea vladna komblna* ciia In sedanja vlada gotovo ostane na krmilu, dckler ne bo nooolnoma izvedena oblastna organizacija, do* tlel tudi ne bo volitev v parlament. Ml »prečanic obžaljuiemo. da Hrvatje niso v oarlamentu. Če bi Hrvatie opustili svoio nesrečno nofl* tiko, bi oni v našem parlamenta po* stali odločufoč faktor, nastali bi ora* vi arbitri. Naša žeifa ie, da Hrvatie čimoreje opuste svoio politiko In prično s praktično politiko. Položaj v stranki. Cfise kaj zgodi v Sumadiii. ni stvar toliko pomembna za državo. Drugače pri nas. Mi smo uoadta straža države. Z ozirom na položaj na Hrvatskem je dva* trikrat važnejše, kakšno sta* lišče zavzemamo mi. ki tvorimo za* nadni oklep in ščit države. Mi mo* ramo gledati, da obdržimo svoje po* zicije v Sloveniji. V stranki sami je nastalo čiščenje. Delo na dve fronti ie nemogoče. Primorani smo pod* vzeti na deželi Breoke.-šo Inicilativo! Stranka mora gojiti poleg agrarne* ga, za Slovenijo primerenega pro* grama, tudi program za povzdigo obrti in industrije. NI se posrečilo edinstva v stranki omafatl! Konsoli* dacija stranke napreduje! Dalje minister precizira stališče demokratske stranke do drugih strank. Obširen je njegov ekspoze o klerikalni stranki, ki sistematično or* ganjzlira duševni lov na mladino. V klerikalni stranki konstatira duševni minus njene inteligence. Klerikalna lajška inteligenca je postala materi* alistična in cinična. Duhovščina nosi v svoji obleki: m i r i n v o j n o ! Za* vrača očitke, da trni cerkev v naši državi preganjanje. Cerkev uživa pri nas prednostno stališče. Cerkve* na veleposestva so oategnjena od agrarne reforme. Kmeta samega za* deva težak davek. Cerkveni d a v k i, ki se plačujejo v zlatu, s o največji davki ca našega kmeta. Doslej nismo izvajali no* benega pritiska proti duhovščini, ki ga imamo na podlagi zakona, da se kmet odkupi od teh davkov. Splošno le klerikalna stranka zašla v pro* gramski bankerot, kar ie pokaza* celjski shod. Dvoličnost klerikalne poiitike označuje minister dr. Žerjav v tehle dejstvih: a) dvoličnost v vprašanju monarhije m republike (Orli se klajijaio povodom poročnih svečanosti v Beogradu, doma pa uganjajo republiko!); b) dvoličnost napram sedanjemu družabnemu re* du (Eni so komunisti, drugi ustanav* ljajo banke); c) dvoličnost v držav* nopravnem vprašanju. Govornik je dalje na kratko očrtal stališče stran* ke do NSS in soc. demokracije, ozi* roma do komunistov ter zaključil, da mora postati Ju pošlovenska de* mokratska stranka kreoka in nepremagljiva posadka na zspadu države! (Viharno odobravanje!) Nar. nosi. prof. R e \ s n e r je po* dal poročilo o aferi« KamenaroviČ. Očrtal je v kratkem politične posle* dice. ki jih ie povzročila ta zadeva. VOLITVE V PREDSEDSTVO. Po končanih poročilih je zbor prešel k volitvam predsedstva za oblastno organizacijo JDS. Na pred* log Josipa Turka ie bil per acela* mationem in med ovacijami izvoljen minister dr. Gregor Z e r i a v za predsednika. Predsednik zbora dr. Kukove c ugotovi, da ie bil mini* ster dr. Žerjav na sijajen način izvoljen za predsednika. V predsedstvo so bili dalje izvo* ljeni: 1.) dr. Dinko Puc kot poslovo* deči prvi podpredsednik; 2.) Ciril Pire, župan v Kranju; 3.) Josip T u r k. Ljubljana: 4.) Luka Jelene, ravnatelj vsi kot podpredsedniki. Glavni tajnik: ravnatelj li* ceja Anton Jug. njegov namestnik: dr. Josip K 1 e p e c. Glavni blagaj* nik: Marn. uradnik; njegov namestnik: Milan SterleKar. urad* nik Mestne hranilnice ljubljanske. Po poročilu dr. A. Kramerja o organizaciji stranke, o tisku se je razpredla debata, ki se je v elavnem gibala okoli »afere*. V debato so po* segli dr. Dinko Puc, ki ie zelo tem* peramentno govoril o »bankokraciji« dalje Josip T u r k, ki je predlagal spodai pod IV. ozna^eneo resolucijo. zdravnik dr. K a r b a. dalje narodni poslanec R e i s n e r. delegat J a m * š e k iz Brežic. L a p a j n e, naduči* tel j v Cerkljah. naduČiteli L i k o * zar. Avgust P e t r i Č, nadučiteli P e r k o iz Poljan, gdč. 2 g u r. uči* teljica, in notar Maver iz Kočevja. Železniški uradnik g. Gregor* k a ie kratko omenil napade na ustavo glede razdelitve pokrajinskih oblasti ter predlagal, da se zbor pri* druži mariborski resoluciji z dne 7. t. m. VOLITEV NAČELSTVA. Končno je zaupniški zbor izvolil načelstvo oblastne organizacije JDS. V načelstvo, oziroma izvrševalni od* bor so bili izvoljeni: dr. Fran No* v a k. odvetnik v Ljubljani, Ivan M o h o r i č. tajnik Trgovskoobrtne_ zbornice v Ljubliani. dr. P1 e m e 1 j. I rekt univerze v Ljubljani, dr. P. Av* r a m o v i č. zdravnik v LJubljani, in* žener Mačkovšek iz Ljubljane, inž. S t e m b o v. stavbni svetnik v Ljubljani, dr. Albert K ram en urednik v Ljubljani. Pet odbornikih mest ie še nezasedenih. Na predlo* dr. A. Kramerja se ta mesta izpopolnilo potom koop* taclie od strani načeistva. V načelstvo so bili dalje odpo* slani zastopniki posamnih strokovni** organizacij, tako obrtnikov, indu* strijcev, trgovcev in druni. V načel* stvu so pa tudi zastopani posamni krajevni odbori. Nato so bile soglasno sprejete spodajšnje RESOLUCIJE: L Zb-r zaupnikov uvideva potrebo takojšnjo provedbe strankine organizacije za ljubljansko oblast. Okrajne organizacije, ki se imaio provesti iz krajevnih orjanizj^ j stranke, določijo primerno število zaupnikov, ki tvorijo zbor zaupnikov oblastne organizacije. Le-ta voli sorazmerno po ok;a-jih izvrževalni odbor, ta pa zopet, oziraje se na sorazmerno zastopstvo okrajn h organizacij načelstvo, v katero poleg tega odbora še zastopnike raznih stanovskih in strokovnih organizacij. Kot načelo pri vseh teh volitvah veljaj: naj se izberejo somišljeniku ki vrse praktično delo v stranki in strokovnih organizacijah. Stran!-:a naj se potrudi, da se izobrazijo za njene funkcionarje in voditelje povsod In v največji meri domačini iz vseh slojev naroda. V to svr-ho naj se priredi tajmški tečaj. V vsoh organizacijah naj se na vso moč goji Čut strankine solidarnosti, izloči naj se vtako nedemokratsko postopanje in sku£a odpraviti, oziroma ublažiti krajevna, stanovska in osebna nasprotsfva. n. Zbor zauknlkov ostro ohso J a pojave nedJscfnllne, ki so Jih zagrešili nekateri pristaši In svari prel vsakim ceplenjcni, ki more samo krepiti nase nasprotnike In poudarja kar nafodlocriefse, da je potrebna koncentracija narodno demokratskih In napredno mislečih sli v Sloveniji. III. Zbor zaupnikov zahteva, da se čimprej Izvede imenovanje velikih županov in konstitucija oblasti in okraja. Vlada se poživlja, da predloži skupščini občinski red. Da se zagotovi uspeh občinski, okrajni in oblastni samoupravi, naj se izdela načrt, ki bo Pridelil posamnim samoupravnim telesom njihovim nalogam odgovarjajoče prihode iz direktnih in indirektnih davkov. Pri razračunavanju razmerja med državo In oblastmi radi aktivnega in pasivnega imetja bivših dežel, naj se postavi načelo, da se oblastem zagotovi imetje, ki odgovarja njihovemu zakonitemu delokrogu in začne svojo delavnost brez prevzetja kakih sta* rih dolgov. IV. Zbor zaupnikov odobrava delo stranke v korist obrtniškemu stanu, v katerem vidt enega glavnih stebrov pridobitnih kregov v Sloveniji. Odobrava, da se je krepko poseglo v nečuvene razmere pri Okrajni bolniški blagajni ter poživlja strankino vodstvo, naj nadaljuje delo čiščenja in za večjo štedljivost da se morejo mižati prispevki, pa istočasno storiti več za zdravstveno stanje našega delavstva- Vlada naj predloži skupščini načrt zakona o obrtniškem zavarovanju za bolezen, nezgode in onemoglost. Zbor zaupnikov zahteva večjo pažnjo obrtnemu nadaljevalnemu šolstvu. Zahteva končno, da da država obrtnikom večjo vsoto brezobrestnega kredita na razpolago. V. Zbor zaupnikov kriporoča vodstvu stranke, naj v vseh zadevah podpira želje strokovnih organizacij, tako obrtnikov kakor tudi trgovcev, ki jih Je treba vzeti v zaščito napram neopravičenim šikanam In zlasti napram nelegitimni trgovini. VI. Zbor zaupnikov priporoča načelstvu, nal posveti vso pozornost gospodarskim Sivolas diplomat ob njeni strani je zataknil svoj monokel v oko. >To je v resnici jak*> redka cvetka, mllostivac, je razlagal. >To je Feniks cvetic in raste edinole na visokih pečinah Gisch-thala. In če bi se ne bal, da sem indi-skreten, bi vprašal tudi jaz, milostiva gospa: Odkod, imate to dragoceno cvetico?« >Resničn*>, z Gischthala je. Dal mi jo je deček - ministrant v cerkvi«, je odgovorila Vjera ter zardela. Markiza jo je premerila s prikritim pogledom. >Cvetice ji je dal ali poslal Correze, nihče drugi. Svojo glavo stavim, da ni odpotoval v Haag.c Vjera je stala s šopkom v roki zamišljena pod cerkvenim portalom. >Kra8na ženska«, je dejal stari diplomat markizi. Markiza je hitela pritrjevat mu. >Toda to je samo lepota mrtve podobe. Človek izgublja glav*> za marsikaj na svetu. Navdušujete se lahko za porcelansko fisniro, za redke čipke, za obleko, za sliko, — za mramornato -soho nikdar. Rečemo samo: Lepa je in gremo >Ne vedno«, je izjavil diplomat, ki jd rfcpolnoma pozabil na svojo diploma- ciio >Mislim, ko bi dobil le majčkeno vzpodbudo, marsikdo bi se rad ustavil.« >A to sb ne zgodi. Kakor sem rekla: *ha>KaCko srečen človek je* ta ŽnrovU Markiza se je zasukala na «vojl srebrni neti. »Oh, ne blagrujte &<;** je pošalila, »saj veste, nikogar n© smemo pred njegovo smrtjo imenovati nega.* Naslednjega dne je prispel Zurov v tU, da vzame kn^ginjo in svojo prijateljico, markizo, seboj na Rusko. »Vjera«, je dejal po obedu, ko je bil sam s svojo ženo, »slišim, da ste prijateljica tega pevca, Correza. Ali je to res?« Vjera je dvignila svoj pogled. »Poznam ga, da!« je odgovorila. »Kdo vam je povedal?« »O«, je menil, »če govori ves svet o tem. Dobro«, je nadaljeval navidezno malomarno, »pišite mu, naj pride na Rusko, v S vir. Ponudite mu petsto rabljev na večer več, kakor je dobil v Pe-terburgu.« Vjera je vztrepetala. »Ali bi ne bilo bolje, da mu piše vnš tajnik?« Zurovu se je zmračilo čelo. »Rekel eem vam, da mu pišite madarae, ali sa-došča te>?« Vstala je, se mu naklonila, sedla za svojo pisalno mizo in pisala: »Monsieur! Moj mož želi, naj Vas prosim, da nas počastite 15. prihodnje* ga meseca ▼ Sviru, ▼ času, ko pričakujemo poseta nj. kr, Vis. velikega kneza prestolonaslednika. Ako Vam je m^w goče spraviti v sklad Vase dosedanje obveznosti z mojo prošnjo, M Vam bila za prijazen odgovor hvaležna vdana Vam Vjera, kneginja Zurova.« Knez Je vzel spisano pismo, se «a-smejal in ga raztrgal. »Joj!« ee je regal, »pišete temu pevcu, kakor da Ja rojen princ. Tako se ne niš© pevcu. Recite mu, da plačamo, kolikor fcahte-ra. To je čisto navadna kupčija. O prošnji in hvaležnosti tu ne more biti govora.« »Če mu moram pisati, mu pišem vljudno, gospod.« »Pisali boste, kakor vam jaz narekujem.« »Tega ne storim.« »Hočete se protiviti?« »Ne protivim se vam. Samo žaliti m» maram moža, ki je umetnik po božji milosti.« Meril jo je bolj začuden nego jezen. »Za vraga,« se je -smejal, »to je nekij povsem novega. Takoj vzemite pero in pišite.« >Ali knez,« se je zaslišal glas s praga salona, »Kakšen nastop pa je to med vami in vašo gospo! Napoleon tu t* oublies. Resnično, pravi tiran ste! I ljuba kneginja ima popolnoma prav. C/orrezo je velik umetnik in nikak laj-nar, ki se morete ž njim pogajati za plačo. In ako hočete, da pride k vam, •se ne smete na tak način obračati nanj. Prositi ga morate kot svojega prijatelja in prijatelja vase žene. Prepustite to meni; pišem mu jaz. Poznam ga od njegovega prvega nastopa v Parizu. Tudi midVa sva si dobra prijatelja, no samo on In Vjera. Z vso previdnost^ mu namignem, da dobi na svoj krožnik vsak dan šopek z bankovcem za tisoč rubljev. Ako napraviiro to tako delikatno, potem priđe morda. Sicer pa, kaj ram je res toliko na tem, da ga pridobite?« »Čemu dvomite?« Je odsrovoril JBu-rt>r ter zrl s mračnim pogledom na svojo ženo. Markiza ga je gledala s dvoumnim nasmehom. »No,« Je odgovorila resno, »ker le to vendar velik izdatek, in, ko- likor vem, prestolonaslednik ni nikak prijatelj glasbe.« Vendar je sedla za pUalno mizo in pomočila svojo zlato pero v Črnilo, med tem ko je Zurov kakor razdražen* divja koza sopihal po salonu gori In doli v misli, da je Vjera zopet z uspehom kljubovala njegovi volji. Polotil 3e gs, je čuden Čut: napol jeza, napol rešpekt, a ravno ta rešpekt, ki ga je Občutil nehote, je šele prav množi! njegov gnjev. In morda ga je samo markizina prisotnost zadržala, da ni postal brutalen. Sicer pa je -brc izvežbano strežništvo. Ako je to telo potrebno v bolnicah, je tembolj v umobolnicah, kjer je služba težavnejša, neprijetnejša in odgovornejša. Dobro, zanesljivo strežništvo pa si mftremo vzgojiti in vzdržati le, ako je njih plača primerna sedanji draginji in ako je njih službeno razmerje tako, da se bodo temu poslu posvetili kot poklicu, ne pa, kakor se dogaja sedaj, da bodo to službo prevzeli večinoma povsem nesposobni elementi le v skrajni sili ter jo pri prvi priliki zamenjali s kako drugo, ugodnejše in boljše plačano. Kako zelo se otežkočuje zdravniku služba, če ima pomočnike neveščet nezanesljive in nezadovoljne strežnike, ki ne umevajo odredb in jih ne izpolnjujejo — kako se s trm oškoduje Vfclnike. ki dostikrat tr-pA vsled brezbrižnosti ali celo surovosti taeih strežnikov, je jasno. Za šolanje in obdržavanje kurzfcv izgublja zdravnik mnogo Časa in vendar nima pravega haska, deloma vsled primanj-knnja dobre volje, največ pa vsled men-Jave. Razmere so postale tako neznosne, da je treba nujno odnomoči. Ni nam mo. go6e obdržati si količkaj uporabnih in vnetnih strežniških moči, ni nam mosro-Če dobiti zanje primernesra nadomestila, ni nam mogočo kompletirati potrebno število strežništva, — Z največjim narom in skrajno požrtvovalnostjo prizadevamo si, vzdrževati v zavodu red, oskrbovati bolnike, preprečiti nasreče. Neumorno delamo na to, da bi se razmere strežništva izboljšale, a v odločilnih krogih ne najdemo umevanja, ne dobimo pomoči. Ali moremo zameriti frtrežništvu (v kolikor ga je Še preostalo), da Je izgubilo potrpljenj© ter da ▼ sili in obupu hoče seči rs> skrajnem sredstvu ter uprizoriti Štrajk? Ali ni nečuveno, da se možkim strešnikom (poleg hrane) v našem ljubljanskem zavodu plačuje v sedanji dra-ginji celih 312 kron na mesec, posvetnim ženskim strežnicam pa celo sama 225 kron? V zavodu na Studencu imajo strežniki sicer tudi povsem nezadostno plačo 450 kron na mesec. __ Zakaj t* razlika med dvema enakima drž. zavodoma? ___ In kolika krivda je v tem, da ima strežnik, ki več let dtobro in za-dovoljno opravlja svoj posdl, isto minimalno plačo kakor jo d&bi nanovo u-sfopivši, povsem neveSči? Prva in glavna zahteva, katero zdravniki podpirajo z vsemi močmi, je __ da se strežništvo sprejme v kategorijo državnih nameščencev. Ta predlog je stavil in njega uresničitev večkrat urglral zdravstveni odsek za Slovenijo. A naše ministrstvo ni ničesar ukrenilo. Ako dosežemo to za.htev*> pravičnosti, potem Šele moremo dvigniti strežništvo na ono stopnjo, da bode njegovo delovanje uspešno in blagodejno, da bodo usposobljeni pomočniki zdravnikov in prijateljski oskrbovalci bolnikov. — Potem si moremo vzdržati sposobne in uporabne moči, potem si moremo izbirati nove, ki bodo za službo tudi po svoji boljši šolski izobrazbi sposobnejši; potem bodemb mfc-gli odvračati elemente, ki s© izkažejo fca nevredne in nesooso-bne, katere pa moramo sedaj v skrajni sili sprejemati, ker ni nobenih drugih. Ugovor, da Imamo tudi rodovniško strežništvo, ter da to nadzoruje in nadomešča posvetno, da torej ni tolike potrebe in nujnosti tvegati se za posvetno, ta ugovor ne velja. Ne todem danes razpravljal, ali Je svetno ali redovno strežništvo boljše in primernejše — vsako ima svoje dobre in svoje slabo strani. Omejiti se ho-Čc*rrt) le na konstatacijo dejstva, da Je gotovo število možklh in ženskih svetnih strežniških moči neizoeribno ootreb-no, ter da tudi redovno strežništvo nI skoro nikdar oolnostevilno. Ako se tor*i ootezamo z« lzr*!jfcu rne rnnt*ri*flln«5ra stanja posvetnega etrežHštv« ter pH njem stremimo po bolje kvalificiranih močeh, • tam nik*. kor ne nasprotujemo redovniškemu, saj bode brez dvoma tudi to potem bolje honorirano. Službovanje v zavodih za umobolne stavi pa tudi zahteve in potrebd, katere se morajo kodificirati. Vsi stražniki morajo po zavrženi dveletni provizorni službi, v kateri tlobi se teoretiki in praktiški strokovno izobražujejo, dokazati svojo usposobljenost pri posebnem izpitu. Potem postanejo definitivni — s pravico odpravnine po gotovih letih službovanja, oziroma starostne oskrbe (penzije). Učlanjeni morajo biti v bolniški blagajni in zavarovani proti nezgodam v službi. — Možkim naj se da prilika, da si morejo ustanoviti svojo družino, zato jim izven službe dovoliti stanovanja (pri nas v t. z. pazniskih hišch) izven zavoda. Njih žene naj se po možnosti zaposlijo v zavodnih kuhinjah, perišnicah, šivalnicah itd. event. tudi kot strežnice. — Dopusti za vsakoletni oddih, za čas vojaških vaj, n bolezni itd. naj se natačno normirajo. Službeni prejemki bi bili progresivni po dobi službovanja. — Že zdaj službujoče, usposobljene mo-M, ki so že po već let v zavodni službi, se naj primerno nastanijo v višje plačilne razrede ne^o novosprejete. Vsem tem ugodnostim in pravicam nasproti pa moramo povdarjati tudi dolžnosti strežništva. Zahtevati moramo, da s© | *>kori brez usrovora vsem zdravnikovim naredba m in da vestno in natančno izpolnjujejo svojo službo. Ker je ta toliko odgovorna, zato moramo za gotove zle prestopke normirati kazen odpu-ečenja tudi pri definitivno nastavljenih. To bi bili le izjemni slučaji, a zaliho? se večkrat dogajajo. Kot taki bi veljali: nemarnost in upornost proti zdravniškim naredbam, -surovost ali celo tep-lagro poseben oddelek, v katerem se razpostavijo doposlana dela obrtniških vajencev. Prf prijavi za taka dela, ki se sprejemalo najkasneje do 31. avgusta, je navesti razen imena tudi starost vajenca in kako dolgo se uči svoje stroke. Razstavne predmete Je do-poslatl v svrha razstave do 4. septembra odboru pokrajinske razstave v Mariboru. —K ljubljanska kreditna banka v LJubljani. Subskribcija emisije 75.000 delnic po K 400.— nom., s katero je zviSala banka glavnico na K 80.000.000.— Je zaključena s 30. Junijem s popolnim uspehom. Subskrib-cije se je udeležilo nad 90% starih delničarjev. Novi interesenti so pa razpoložljiva neoptirane delnice znatno presubskribirali. —g Nacionalizacija tovarniških podjetij v Jajcu. Vlada le razveljavila pogodbo med njo in med lastniki tovarniških podjetij v Jajcu, ki jo je sklenil bivSl trgovinski minister Mehmed Spaho. Posebna komisija bo ocenila celokupno podjetje, nakar bo prevzela njeno upravo drŽava, aH pa Jo bo izročila potom licitacije najboljšemu ponudniku. —g Dalmatinske Železnice. Z ozlrom na utemeljene pritožbe časopisja, da primanjkuje v Dalmaciji lokomotiv, je sklenilo Železniško ministrstvo, da se mora poslati za dalmatinske proge šest lokomotiv. —z Dobava raanufakfarnega blaga in rokod tskega orodja. Oddelek za socialno politiko v Ljubljani razpisuje dobavo: 1000 m bbsa (molino) za perilo. 1000 m blaga (Strnks) za delovne obleke. 400 m blaga za podlage in 30 garnitur orodja za čevljarje, krojače in sedlarje. Pravilno kolkovane pismene ponudbe, (ki naj bodo tudi zapečatene) z vzorci vred naj se pošljejo Invalidskemu odseku (LJubljana, Št. Peterska vojašnica) najkasneje do 18. Julija 1922. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovsf:e In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobava brona za ležišča. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu raz-pisuie ofcrtalno licitacijo glede dobave 2200 kc brona za ležišča. Pismene ponudbe Je vložiti najkasneje do L Ivgnsta t. I. pri imenovanem ravnateljstvu v Sarajevu. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. —g Predaja stare vojaške opreme* Uprava oddelka vojne odeče IT. v Melinin" bo orodala dne 16. avgusta t. 1. ob 9. dopoldne na Javni dražbi razno staro vojaško opremo (perilo, obleko. Čepice, obutev, do-kol*»nke. nah^bnike, šotorna krila, slamnice, od^je. poljske steVlcnice itd.) . Predmetni o-tHcarna banka zahtevala od vseh pokrajinskih uprav Izpiske vseh državnih Mftote-kamih ustanov v svrho njihove lllrvM-'c'Je. IVlo teh ustanov prevzamejo podružnice Hipotekarne banke. —g Začasna nV»!*v«*a zavarovalnica zoper nezrode v ? inblfanf se Je preosrovala s 1. Julijem 1022 v smislu zakona o zavarovanju delavrov z dne 14. maja 1022, Uradni list št. M v izpostavo Osrednjega urada 7Jk zavarovanje delavcev v Zagrebu. Tnter*«entje se ooozaHalo. da na*tavl|alo vse doolse na naslov: thfmštM urad za za-varf>vanJ* delavcev v Zagrebu. Iznostava I. v LJrbiian*. Csnkarlevn nabrežl* 5. —g JWj»d*nr«Va m eefko«fr>TafH <«t»d-km\ »Pesti fflrlan« poroča, da Je mlnlstrsVf sve*' dovnlH uvoz r>*Vos1nvaSVe«rn *!ad-korla v pult J** množini. 7% vs?v frfinfrf^in uvo**nega sladkorfa se mo»-a nlačar! mad-žarskem" erarjn *~Jor>no vsot«. —rr»t?«f «*o*"*V Otf?*1»»,? n^T,jtnt da no *ti**ola leto*r*ia **t-v v ITkraJlnf koma) polovico normalne Žetve. I Kultura. I Dr. Ljubo škreblin: SLOVENCI NA V. JUGOSLOVIIN- SKOJ UMJETNIČKOJ IZLOŽBI U BEOGRADU. Dan prije vjenčanja Njcg. Veličan-j etva ki.tija otvorena j^ u II. beograd-| '■•i gimnaziji V. Juguslav. umjetun kj, I haktaVba. 'lo je zapravo prva jugo^lav. | izložba nakon ostvarenja našeg nar* i-) Dog i državnog ujedinjenja. Po svom kuituriio - umjetničkom zn.ioaju on«i je za nas sve \^ličajna, jer je umjetnost odraz i mjerilo kulturnog nivoa jednog Uetrodau U njoj nalazimo gotovo sve na-he slikare i kipare sa malim izuzetknu i 160 slikara i kipara izložilo jo oko 7<0 svojih radova; zato ova izložba čini na svakoga lijep i impozantnu utisak. U n^03 s^u zastupane sve moguće škole, struje i tehnike u raznim organizacijama, kao: beogradska i zigr^ha^ka >La-da«, >Proljetni salon< u zagrebu, >Gro-har« u Mariboru, >Udruženje likovnih umjetnika« u Ljubljani, ^Udruženje I umjetnika«, Sarajevo, »Klub mladih T. Ljubljana, »Grupa slobodnih«, U*v>gra4l I i umjetnici »izven grupac. Grafika jo zastupana u posebnoj organizaciji: >K«>-, legiju jugoslav. grafirara*. Mnogi, o-| slobodivši se u svom izražavanju onog I ropskog nasljetiovanja pojedinih škola, j počeli 8u da traže put i način j ključi vo na slovenaCkim izloži tel jima. ! Nema sumnje, da pored Hrvata l j Srba zauzima jo i Slovenri odlično mje-; sto u našoj slikarskoj i kiparskoj umjot-i ncM«ti. Oni »u zastupani u tri iskVšnčivt> I elovenačke umjetničke organiT^cije; i j to u »Groharu«\ u »Udruženju likovnih I umjetnika« in u >Klubu mladih<, a osim I toga ima ih f u »Kolegiju jugoslav. i grafičara«, u ^agrdbičkom »Proljetnom salonu« i medju slikarima >iz*van grupa.« Najbolju stvar medju Slovencima na ova| izložbi ima Henrika S a n t e 1, iz grupe »Grohar«, koja i*e pokazala kao odličan crtn£ i akvarelista. To je onaj nien pastelon radjeni portret pod bro-| Jeni 111. Ne sarrto da je tehnika sigurna, I a modeliranje široko shvaćeno, nfcgn on j ima i mnogo izražaju duše. Vrlo dobri | su joj i akvareli, naročito onaj pod bro-3 jem 106 »Hrvatica«. Tonovi ni joj topli, i! a kolorit mek i niežan. U oetalim akvarelima tehnika izgleda ponešto bojazljiva. Njena sestra Avgusta 5 a n t e l •slabija je, no ipak talent; pogotovo uzme li se u obzir činjenica, da slikarstvo nije naročito studirala. I ako radi samo cvijede, tehnika joj je široka. V. C o t i Č ističe se svojim bujnim i snažnim koloritom, samo Što mu zbog tehnike ___jer upotrebljava samo »spihtl« — manje slike izgledaju suviš* tvrde. __ Gvajc A ima vrlo slabe, gotovo sasvim početničke radove. Janovske-o a »Guslar« lijepa je i dobro crtana kompozicia, samo je tehnika suviše fotografski sitničava, tvrda 1 nem* utiska umetnine. Petelin J. ima vrlo slabe stvari. ČBT* J. ima dobru stvar: »Šumski čar« i »Jesenji predeo«, ostale dvije su slabije. U »DruStvu likovnih umetnflra« naročito se ističe svojim vrlo dobrim skulptorskim radnjama Doliuar L Vrlo dobar i lijep je akvarel K a m b i-ia li., koji djeluje poneslo dekorativno. Jači je akvarelista od Henrike San-teL Odlične su plakete S o v o r a A. Stsrnen M. ima dobar kolorit, ali je tehnika slaba. »Magdalena« je uspjelija stvar od »Japanke«. Sternen-K1 a j n R. je slaba u svemu. 5 a n t e l S. ima pored dobrih i slabiji stvari. »Pogled na Ljubljanu« dobar je i u koloritu i a perspektivi. »Preko mosta« je tehnički slaba stvar. Vrlo su dobre stvari portret »Markove« i »Zimska krajina« od F. Vesela; ostale su stvari slabijo, naročito one skice glava iz 1!>14 god. I. VaVpotič ima dobru stvar »U šumi«, ostale su slabije. V a lita r D. ima slabije skulptorske radove. Gaspari M. ima tehnički slabo dotjerano stvari. U zagrebačkom »Proljetnom -salonu« izlofio ie Tratnik P. vrlo dobre radove, u kojima se pokazao kao vanredan crtač- Odličan mu je portret G. L. Tehnika mu je sigurna, a kolorit ugodan. »Lina« i »Jelica« nešto su slabije stvari. U »Kolegiju jugoslav. grafičara« izložio je dobru studiju u drvbrezu: C o- II č V. Isto tako je vrlo lijep bakrorez od J. Carea: »Splavarska ulica«. G a-sparijevi crteži su dosta slabi; no zato je Kopaču F. dobar autoportret i »Božena«, iako mu tehnika izgleda ponešto fotografski ugtadjena I zato tvrda. »Plesačica« je slaba stvar. Ba-kronisi i drvorezi Petelina J. su slabije stvari. PoHanec K je prilično dobar grafičar; ima nade, da će lijepo napredovati. 8 a n t e 1 S. pokazao se kao van redan dobra grafičar. S u b i c R. i Žagar L. odlični su majstori u svojim bakropislma. Skodlaru F. je bolji autoportret od portreta njegove sestre, koji je dosta slab. Medju slikarima »Izvan grupa« nalazimo N. Kopača sa dobrim radom: • »Bolnica«. Slab je rad Zupanceve A. »flum«kl trat«. J a k a e B. ima pored drhrih stvari ka©: »Jutro« 1 »Majka« 1 • lofcije. Tehnika nm j* meka ! maglovita. K e s G odličan ie ertač. Vanredan mu Je nertrc* gdfe. Novakove kao 1 anto-forrret. TCraJn^r N. IstiBt se svojim i radom: »Barke«, koji mu Je vanredno r uspio. Vibraeija vodo je odlična. Vrlo dobra jo stvar od Repica : >Trgač«. Sterle X. ima dobar portret gdjico. i'rermru. Pop r e t ima vrlo dobru stvar: ^Slovenku«. Slabija stvari ima Pilon, koji ipak spad* mediju doi>ro grafičara. Prema svim izloženim radovima ističu *o kao jaki talenti: fL'nnka Šantel, feu-i-ic R., Žagar L., Repie. Tratnik, Kos G. i Popret. Preostaje mi jo?, da so osvrnem na 'Klub mlfl»1ihi. Tu vidimo gotov plod niie borbe, koja se u stranim umjetničkim centrima odigravala Umedju >sti rihe i »modernih*. Ona jr* importiriina k nama kao trotov čin, iraževi u umjetnosti poeveim r*Mi poa veći vali. Mimoilazeći 8ve navtv rieno, iz^lr^la k.io -^o ho^o orirtvli »liku-. r-iti. kakva bi ona treHnla da bnd^> Nemn sumnje __ i nitko ne mož> por-'ći — da jo na taj na postati slikar, ali ne umjetio'-c. I T. umjotnocti ne vrije.ii oni- ut deaint I vire^, tfmen est laudanda voluntai "l\t i treba da se pokažu »viresr. To moderne | struja n •likaratvu nastalo su u stranim ' renfrima oblono i ponaiviše tako — \m j rijptk« izuzetke — sto su izvj^^nl mladi slikari nisu imali mnoero strpljenja, da prolaza ave one __ vis^ puta vrlo apotvj — faze slikarske Inicijacije Tu treba da tražimo razlog toj tozv. slobodi, k^ja ?e pojavila u ■mjetaootl, a koin bq i naši mladi tako rado prihvatili kao jedan r»ovum __ i ne misWi pri tomo ničta tendenriozno. Sloroda ie lijepa stvar, al; sloboda u slikarstvu ima da *<> stivati »davim drukCijo, a ne u faumja postojećih normi, kojo prirrKia diktira, a umjetnost od slikara umjetnika zahtijo-va. Svasrdi© tamo, jrdje ee sloKo redje poiavljuju — jer su ona suviše veliko odstupanje od stvarne prirode. Ono su vrlo interesantne stvari, ako ih nalazimo hi i tamo, ali ako mi ono jedini cilj i konačna svrha slikarske umjetnosti. __ kao žto ja to sobi stavio za zadatak >Kluh mladih«, — onda je to bez svake sumnjo pogrešan put, jer mi no živimo samo u n^-kom transcedentalnora svijetu samih maštanja i vizija, kako bi to ovi modernisti htjeli da prikažu. Istina je, da 66 na jednoj umjetnini ima više da pleda na njenu unutrašnju vrijednoct, ali pored svoga toga ne smije se zanemarivati ni forma, jer ee Inače dolazi do absurda. Većina u »Klubu mladibx zabacuje for« mu i zapada u ekstreme, koji se m> mogu višo odobravati. Uostalom svaki slikar svrstava svojim radovima sam sebe medju boljo ali slabije slikare ili medin umjetnikei, Sama priroda jest i ostat ć»* pri toma uvijek neumoljivi korektiv svakog umjetničkog djela; ona će ostati nvijrk stroiri sudac, kome ne može ni sta nmaći, U »Klubu mladih< nalazimo jakih talenata — o čemu ne može biti nikakve sumnje, iako su to gotovo sami revolucionari u umjetnosti. Sini Se rano su po« segli za slobodom, a da nam još ni ti polcazali §to znadu. Batvft&a malo imn u njihovim slikama anatomije, n^r^prkti-▼e, zračnosti, ono? fino?: diskretnog osjećanja bez efekta i na*r>čito traženo poze, a naročito suviše malo majstorski savršeno tehnike. Tehnika Ukodjer niie: od sasvim sporednog značenja: Sta vise, Sto je tehnika ljepša, si mirnija i majstorski! a, to j o slika i nmietnin.i i sa formalrm strane ljepša. Da- nam je barem svaki od njih sa jednom ili dviie slike pokazao, kako dobro crta i šin sjaj rooze, da nam ookaže u »starome aanlafa] shvatnnja slikarske umjetnosti! Pored talenata Ima tu i lijepih ideja, no innk dosta malo umjetnosti. Tako mno^i imaju lHep kolorit, jsrotovo svi baafa slabu tehniku, svima nafloatafa lol Bcota. Naročito braća K r a 1 i zbocr ideie zanemaruju sve ostalo, a zato nam roi-hovl radovi ne omžain nikakvih estetskih užitaka. Inače su *t1o produktivni; jedan i dnuri pokarali su s*> fcaa slikar i kipar. Franji bi bila naibolja »Ma-đona«, a Tone ima nekoliko boljih plaketa. Muftič M. ima prilično ftiv Stran 4. ALOVEf ' :i NA!K>!V dne II. julr* 1*22 Učv I kolorit, ali to još nije dosta. K o s V. ima vrlo dobre plakete. Zupan Fr. lebdi nekako fasnndjii impresionizma i ekspresionizma. Kolorit mu je dosta živ, ali tehnika je inače slaba. Vidmar D r a g o i V o n d 1 mogli su sasvim izo?L:ti. Crteži su vrlo slabi, kolorit nikakav, a nujmanjo pružaju estetskih užitaka. Darov i ki djeca u pnekoj Školi mo^la Li to Isto da nam pokažu, kad bi im so dao u ruko kist i boje. N a p o t n i k L ima vrlo dobre radove u drvu. Nadamo so, da će nas >Klub mladih« prilikom slijedeće juizo-sla-v. izložbe, gdjegod so ona obdr/.ava-la, ugodnije iznenaditi. lako su ovaj put naši slikari i kipari nastupili jož kao razne umjetničke organizacijO) ova jo izložbi ipak sjajna manifestacija naSog narodnog jedinstva. Ipak bi danas u našoj ujedinjenoj domovini poželjno bilo, di se u tom pogledu stvori jedna centralna organizacija. U tu svrhu pOftignut je sporazum, da ?o u oktobru ove god, sazove u Zagrebu veliki umjetnički kon<*rc.-=, na kojem će se to pitanje raspraviti. Dao Bog, da do toga i dedje! * * # — Konsres gleđaHoLih IgrateeT. Na na- daljnšh sejah kongresa je bil v splošnem sprejet pravilnik udruženja PO načrtu g Štefanovima, Cianarina se Je reducirala na mesečnih 12 dinarjev, skupno z naročnino na strokovno glasilo »Gluma«. Za člane delegacije, ki je izročila predsedništvu narodne skupščine in prosvetnemu ministiu peticijo, so bili izvoljeni Gum J, V jmčie. Danilova, Meeger, Rauenković. Haritonovic in Turinski. V peticiji zahteva kongres, da se sprejme novi gledališki proračun v obliki, kakor so ga predložile gledališke oprave. Predsednik narodne skupščine in mnogi poslanci so obljubili svojo pomoč. Kongres je izključil več člaoov. Pri v ditvah v novi odbor je bil z veliko večino in sicer z glasom ljubljanskih in zagrebških članov izvoljen za pred ednika Mihajlo Markovi*!. Za podpredsednika je bil izvoljen D. Go-šič\ Za blagajnika je bil ponovno izvolien g. Tnraković. Ostali člani novega upravnega odbora so sledeči: Turinski, Riiavee, Dragutinović, Andjclić, Ostojič. Popovič, Nikolić, ^tefanović in gospa Bandićeva. — Navaden človek. Spisal Branislav Nušič. Pievel Fr, Govckar. izdala Zveza kulturnih društev v LJubljani. Založila Tiskovna zadruga. Zbirka gledaliških iger »Oder*. Cena Din. 6. po pepšti 40 pata več. Naši pokrajinski odri so dobili z pet lepo domačo igro. ki jo bodo povsod z vspehotn uprizarjali. »Navaden človek« se je igral v Ljubljani v drams-cem gledališču in v Ljudskem domu s popolnim uspehom. Dejanje se godi blizu Beograda ob času političnega preganjanja in Branislav Nušić jt znal s svojim humorjem podati v treh slikah priproste tipe vsakdanjega življenja, ki vzbujajo med gledalci mnogo sm?ha. Igra je prav lahko uprizorljiva, ker je ves čas isto prizorišče (vinograd pred hišo) in nastopa le malo oseb, za katere bo povsod mogoče najti primernih igralcev. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. — Vojaški Glasnik št. 12. prjobčujc ob-Sirno poročilo o kraljevskih poročnih sliv-nostih z mnogimi lepimi slikami ter pesem neodrešenih Istranov svojemu kralju. »Vojaški Glasnik« se naročuje v vojnem ministrstvu ter stane na leio 24 Din. Izhaja dvakrat na mesec. — Beogradska obč'na za "meinest. Kakor smo že poročali, je določila beogradr ska mestna občina 100.000 Din za odkup slik na peti jusoslovenski umetnostni razstavi Kupljene ?l?ke bodo shranjene v občinskem muzeju, ki bo nameščen v stari L »Kasaciji'-. — Finska državna ooera v Kelsin^-forsu .ie uprizorila v minuli sezoni 55 nemških, 45 italijanskih, 39 ruskih, 11 finsk h in j 7 francoskih predstav. — Repertoar n:skih sovjetskih gledališč. Ivan Pafndi riše v »Freie d:-v.tsciie Biihne«, da moderna drama v sovjetski Rusiji nima preveč sreče. Delavstvo v Smolcnsku je protestiralo proti pesimističnemu in anarhističnemu Leomdu Andrele-vu. Med klasiki je zlasti priljubljen Slia-kespeareov »Julij Cesar«. Fdvllerjev 'Viljem Teli« in njegovi -Roparji« so večkrat na programu. Nadalje se igra Gogoiov -Revizor- in Vcrhaerenova »Vstaja«. Ro-tnain Roliandovo ->OHeganie bactr!!e« igrajo v vseh pokrajinskih gledališčih. Agencijske drame niso doživele po^ebmga \ uspeha. »Delavska država« V Ivanova. Voz-nesensku se pritožuje, da 'grajo v tamkajšnjem ljudskem gledališču same burke s plesnimi zabavami. — Milijon fwuako¥ za pari$k* akademijo znanosti. Prijio državico Monac-co je zapustil francoski akadomiji znanosti mi h jon frankov. — Spomenik na Krna zopet popravljen. Z Goriškega poročajo, da je znani poškodovani spomenik na Krnu zopet popolnoma popravljen. K spomen'ku prUiajajo komba-tenti in polagajo nanj vence. Ob novi posvetitvi spomenika priloži istemu kobartfka cbčina posebno kovinsko ploščo z italijanskim napisom. Občinski svet v Kobaridu je baje sklenil* da dvigne na trgu na velikem podstavku ogromno italijansko trobojnico, za kar se nabirajo prispevki. Postaviti se ima ta zatava ob novi shvncsti na trgu, ki bo 16. t. m. Glede poškodbe na Krnu se kaže polagoma stvar v pravi luči. da namreč ni zagrešil ničesar noben Slovenec, marveč je nastala poškodba vsled strele in nevihte. Spominjajte se Dražim Cirila fn KeMn. Slavnostna otvoritev Sokolsketa ud na v Skotil Loki. Danes so je vrnila svečana otvoritev luk-ntrijozno in nadvse moderno urejenega Sokolskoga doma, ki je v prvi vrsti neprecenljiva zasluga staroste bi. Dolenca in drugih požrt\ovalnih domačinov. Ž& na predvečer so gnneli topovi, vse mesto razen par his najzagri-lene^aii) nasprotnikov Sokolstva, je raa-Oboallg zastave. Sokoli so priredili kumu* i puspej Ziherlovi lepo podoknico in liiiio.-.ov. 6v »kolsko društvo v Škof ji loki je bilo ustanovlji no 2. februarja 19iKi pod liajneuL'odn^jšuui razmerami, bokol je rm i al telo vauil i pod kozolcem sedanjega staroste Li. Dolenca v Stari Loki. KazjttOrO so se temeljito spremenile in danes ima akoljelotki Sokol najlepši in rtajelegantooi$i dom — novo trdnjavo du&evnoga in telesnega napredka v naši Uoreii.Uki. Do končanih vajah je b|| po mestu impo/anti !i obhod. Na čelu je jezdilo 50 Sokolov, n;'to [>vi ned lGHH) Sokolov in Sokolio, voja&ka godba, narodne nose itd. klalo pred poldno se je zbralo na hram pred Sokolskim domom številno ob-cinatvo, domačo ter iz vseli krajev Slovenije. Enajst zastav se jo postavilo pred vhod novecra doma. Notar lir. Sink je v svojem pozdrav. l&afFOVOTII omenjal važnost telovadbo, govoril v izbranih besedah o tlijo eokolstva in povabil stariše, naj poftljojo svoje otroko v telovadnico, kjer so varni pred moralnimi padci. Starosta goroniake inpo dr šemrov ie izjavil, da je Ideja ju«roslovonstva ideia Bofeoiotvo in poslal prvemu Sokolu kr.'liu Al^k-esndra irlane oozdrave na Bled. Starosta Baiželj je izvaial, dn je rlobila n^sa (\or ni^ka novo Btoeno trdnjavo in klica! veo napredno mladino, naj vstopi v eokolake vrste. Nato je načelnik ptavh-nega odseke h*-. Hafner izrodil kliu^-e Lio-.nodarin. nakar je govoril kmet \ž-man iz FIrašs ki ie prinv^?el Sokolom po- Skofja Loka, 9. julija. zdrav* naprednih kmetov. Njegov govor je občinstvo viharno odobravalo, čuvar Sokolakega doma Ziherl je poudaril delo aokoUtva aa naae naodreae-ne brate ter izjavil, da Je treba narod* nini izdajicam odnrati oči. Po končani sUvnoati na trgu ao žli škofjeloški Sokoli in Sokoliće v avojo novo telovadnico, kjer je načelnik br. Potočnik v lepih besedah orisal pomen novega doma ter so • hvaležnostjo apo minjal vseh zaslužnih bratov v bivših letinun sedaj. Popoldne ob treh je bila javna telovadba na lepem in obširnem telova-dišču. Na tisoče ljudi je gledalo a cest nad telovadi'čem na kia^no uspelo pri reditev. Nastopilo je BO moške deoo, 8«) fcenek* dece, 'j*j nio^ke^ra naraščaja, 54 ženskega anraMaja, i>0 Članic in lki naročaj je izvedel »Mlad« veja) <*€, Hten^j Sokol, 9 članov, va;e s k ■ i i. Vsi na.-toni eo bili izvrstni (miniti je treba visoko stopnjo orodne telovadbe! N*d nrifikova-rje dobre so bile proste vate članov. Na kontu j<* izvaiala konjenica tekmovalno tpro >lov za trakom« v treh tro-iienb, namiec ljubljanski jezdni odsek. Občinstvo je tekmi aledilo z velikim zanimanjem. Slavno.^ti se je udelef.il tudi «. no-kraiineki nameetnik Ivan Hribar, nada-tjt %. dr. K. Triller in dr. Po telovadbi se fe vršila v vsakem oziru izvrstno a-ranfirana veselica m aodelovanlem uod-be iraveka divizile. £al, nam danes iz tehničnih ozirov ni mofiroce na fciroko noro*nti. Jutri priobčimo tudi rezulta-to tekem. ftkofja T^oka ima torej -svei nonovni Sokolski dom, ki bo sveto oarvjišče na-če mladine ki se mora vzco^iti t aokol-skom slovanskem duhu. Naj živi škofjeloški >Soknl.« — Llubljanski Soliok Vadba redovnih vaj, obvezna za vse brate telovadec in neteldvadce, ki se udeležijo pokrajinskega zleta 16. t m. v Ljub'jani, Je v torek. 11. in v četrtek, 13. t. m. ob 19. na letnem telo-vadišču. — Soko! I. poživlja članstvo, katero hoče nastopati v zletnih dneh v sokolskem kroju, da se udeleži vadbe redovnih vaj v četrtek, 13. t. m. cb 8. zvečer na Ledini. Zavedajte se — in izpolnite svojo dolžnost Predn]zjki zbor. — 7a vse?: *<_o!ski ata| ie dal 400 K brat T. zaradi »mrhca« br. D. M iM u LiuDlioni. CENE SEDEŽEM NA TELOVADI- ŠCU. Prcdprodaja vstopnic za predzlctne In zloiiie ud vsesokoiskesa zleta. Od ponedeljka, 10. t. m. naprej se bedo icfe.valf vstopnice za vse javne telovadbe in pred-zletne dneve v Savezni pisarni v Narodnem domu od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne. C~ne ložam (• serumi sed-ži), Sćdaćem in stojiščem so sledeče: Prvi pred7/;etni dan 23. i-Uia 1922. Naraščale v d^n. Glavna tribuna: 66 lož vsaka s 6 sedeži . . . po D 600 624 scd:žev predalek III . . . » » 50 2^8 tribunskih stojišč pred-lek III » » 10 792 sedežev I.—VI. vrste prede- » » lek II in IV......» » 30 1056 red^žev VIT.—XIV. vr^te predolek II in IV . . . . » » 25 840 s:d??ev I.—VI. vrste prede- » » lek I in V......» » 25 1120 sedežev VII.—XIV. vrste prcdelek I in V.....» » 20 1632 tribuasktfi steflA ....»• 5 8400 stojišč pred trbuno ....»» 3 Severna tribun«: $22 sedežev I.—lil. vrste . . . po D 15 1096 sedežev IV.—VTT vrste . . » » 12 2192 sedežev VIII.-XV. vrste . . * » 10 1644 trlbtraskfli storse.....» » 3 Južna t ibuna: 822 sede?-v I.—III. vrste . . po D 15 1096 sedežev IV,—VII vrste . . » ■ 12 2*92 sedežev VIII.—XV vrste , » * 10 1644 tribun -kih stojišč.....» » 3 Članska tribuna: 7620 stojišč pred člansko tribuno po D 3 • * • Drugi r»redz!^tnf d^in 6. av^tst« 1^22. Dan vofr5tva In dHaŠtv«. I Cene iste kot za prvi predzletni dan. • i • Medeejro4aa telovadna tekma In tekma člfinlc 11. avg-ssta 1922. Glavna tt?buna: 66 lož vsaka s 6 sedeži ... po D » 16 2102 sedežev VII.—XV. vrste ♦ » » 12 j t 1644 trlbunskih stojišč • i 9 § » a 4 ' l Južna trteuaa 82? sedežev I—III. vrste . .po D 20 100n sedežev IV.—VII. vrste . . • » IS 2192 sedežev VIII.—XV. vrste . . » » 12 1644 tribunskih stoJiSC ....»» 4 Članska trieeaat 7620 stojišč pred Člansko tribuno po D 4 ! » • * Nadal'evanie mednarodne telovadne lakaje m tekme Članov 12. avevsta 1t22 Cene iste kot ca prvt medzletnf dan. e • • I. Javna telovadba 13 ava^ata 1922. Glavna tribuna: 66 lož s 6 sedeži.....po D 900 624 sedežev predelek III ... • » 100 288 tribunskih stoJlSČ predelek III .........a • 20 792 sedežev I.—VI. vrste predelek II In IV ......» » 00 1056 sedežev VII.—XIV. vrste pre lek II in IV......» » 50 840 sedežev I—VI. vrste prede lek I in V.......» i 50 1120 sedežev VIT.—XIV vrste prede!ek I In V.....• » 40 1632 tr;bun~krh stoji« ...,»# 10 8100 stoJiSč pred tribuno . , . » » 5 Severna tribuna: *22 sedežev I.—III. vrste . po D 30 1095 sedežev IV.—VII. vrste . . i » 25 2192 sedežev V!I!.~XV vrste . . • » 20 1644 tribunskih stoii'č ....»» 5 Jufna tribuna: «22 sedežev I.—II!. vrste . . po D 30 1096 sedežev IV.—VII. vrste . . • » 29 2192 sedežev VIII—XV vrste . • » 20 1644 tribunskih stol'SC ....»» 5 Clanffta tribuna: 7ri20 stojišč pred člansko tribuno po D 6 e e e Nastop voteltva in " -«§čafe 14. a veneta Cene iste kot ra prvi predzletni dan. • • • II. lavna telovadba Ift. avgnata lt?2. Cene iste kot ea 1. lavno telovadbo dna IS. avgusta. O^ozaHnmo. da nal se p t rb?fn«tvo "ravnčasno preskrbi v nredprnd^H. da se nrenr^i naval oh zlatnih dneh. Par^rode-To v«*mnic *o prevzele Ir nrlH^no^tf pjav diin^nVa I IfilaaMke Vredtn« hanka Ma-- 25. pretečeneaa meseca le podlegla di bolezni komaj 22 let stara gospa Ivanka Heinrihar, sorr^ga občetpoitovaiie* gt» staroste Bohinj*'at a Sokola g. Ivana Hen-ihatia. Kako le bila priljubljena, le pokazala ogromna udeležba ed blizu in daleč p'i veličastnem sprevodu. Otvrril Je sprevod i venci in šopki oblofen narava! Sok-lic in SoVolov. Pomkal se le pod zvoki tcvami«kc godb« s Jcnceie. vee le stalo pod vtisom, da nesejo k večletni počitku mlado ieno. ca katero le imel vsak gorke sočatstvo. Za polarne hrambo le korakal bohiniskf Sokol in za nllm frevsko druitvo »Sava« z lesenle, ki le tapeto ialostlnke »Nad zvezdami«. Za leno napeli ae<-evrd ima mnogo zasluga tudi postalenaccln** br. ^ntdnrSIC. kf je p".fag tega • gerWm eptom skušal omiliti teCke vre h"dt c»detemu ao-progu. nuKemu za*1*f>nr"na sta^o^tl Bo*iln!-sVe-rani: »Rog *uvaj Srba in Hrva*a. Slovenec Ž iijiTia naj i'/i. v !j h zni brat o j« a brata, le sio^a pravo m č rodi.« Oh'^vstvo ie nav.'n'eno izre'alo u^ teljstvu «' oj i zahvalo ra lep ulitek in mu iskreno č~st ta na pre1 asno uspeli prlr* ditvi Mfteitohfl HBSft'tT Vpvnanasjet, Itako dobre naatHbeti in »n^^ititi nezakorifike mftt^ie z njihovin j otiooi, je morda eno izm^«! na]to?.nvB)ef-feih v kmi)r,!f»ksii rpraaanj. s kjiterinii ee bavi zaščita H.*v»e in n^adine. Krr pri-lmjjnjio n#iakaa)alcg matere ie H notni iz KroT* elužkini in delavk, ja njih oskrba še težavnej&a Maloštevilne po vodbtaaj ki ao voline apr»-jeti mr>ter z otrokom. Tudi delavka dobi težko stanovanje, kjer bi lila leliko z otrokom etapa}. I^ko ni v nau'eVih nrimerib drupe rešitve, kakor rfa s» lo» i mnter in otroKa r>troka se oskrbuj* v kakem domu ali pri rejnici. mati pre za zaslužkom. Ta pf.čin oskrbe nezakonskega otroka In zaičite njegove matere in njepa pa nikakor ni v duhu drla za zabito d^-e, kor Je eno izmed glavnih načel pri tern delu: no ločiti otroka od mater*?. Nevarnosti, ki prihajajo vsled ločitve otroka od matere so velike. Ako vzamemo materi otrok* in e* oskrbujemo v domu, ae čuti mati nekako brez vsake odgovornosti napram otroku, materin-aka ljubezen rineva, otrok vin*i v materi tujko. 8e slabše je, re ie treba oddati otroka na rejo. Pri rejnicah niso otro«-i najboljše -»nravlloni, bodisi z zdrav-etv^nem bziru bodisi v vzproinem oziru. In čestokrat so izročeni — kadar nekoliko dorastejo __ izkoriščanju. Vez med otrokom in materio postata vadno rahlejša, k čemur pripomore mnogo tudi pogoeto menjavanje služb matere. To menjavanie zanese mater dostikrat v oddaljen kraj od prebivališč** otrokovega In mati aploh pozabi, da Ima otroka. in lehke vesti prepuftča vso skrb za otroka državi. Veled tega se mnogokrat dogaja, da pride za prvim nezakonskim Otrokom ie drugi in tretji otrok, ker se je ravno z ločitvijo otroka od matere olajšala slednji oskrba otroka. Da ae izogne tem nevarnostim in da ae di nezakonski materi priliko ostati z otrokom skupaj, da skrbi zanj in ga tako vzljubi, da vsak dan čuti, da preskrba že samo enega otroka ni lahka stvar, zato so ponekod pričeli — in sicer a lepimi uspehi — z novo vrsto zaščite nezakonskih mater in otrok, s ta-kozvajiimi materinskimi naselbinami. Štiri ali pet mater ee m?eli v primernem stanovanju, in razen ene hodijo vse na delo izven doma, n. nr. v tvornice. Ona., ki ostaja doma, vodi gospodinjstvo in Oskrbuje otroke. Iz zaslužka mater, ki delajo, se krijejo stroški za vzdrževanje gospodinjstva. Mntere. ki jih na ta način preskrbimo, postanejo v resnici matere, deea jim dela veselje in n vso vnemo se poprimejo dela. Imajo d«»m, se osamosvoje in niso navezane na podpore in miloščine. Ker -spoznavajo dan z i dnem. da velja preživljanje le enega otroka mnoeo. da je materinstvo težka stvar, se tmli moralno tako okrepe, da ne napravijo nobene lahomišlje-nesti več. Vsakdo mora priznati, da je takšen način oskrbe mnogo boljši, boli naraven in visokega vzgojnega pomena, ter za državo in družbo cenejši. 01.!~lek za socialno politiko, odsek za zaščito dece in mladine v Ivjubljrmi. bo ustanovil prihodnji teden prvo materinsko naselbino v svoiem področju in sicer v Mostah nri I^ubliani. Po naklonjenosti tvorričaria gosnoda Emi!a La-jovica je dobil odsek primerno ftanova-nie za oet mater i otroH. Tudi mM kk vrta bodo imele na razno1**™. V nri n*s. Upamo, da se ho ohnes*l in da ho v bl^-«ror materam In otrokom, ki ostanejo •e> delje pod nadzorstvom. Pri ustanovitvi mat *ri***kih na«el-Mn je i«rrw vnrafanie nre<=krhrti rovi do"i e vso notrehno or*re?no |flko. Po-KteMe. oe^are, nosode ra kubinio. nerilo m^la 'ftlo^a Živil, to vse *tane mno^n denarla, a r^ntere so br*" pra#eeaar, e-d-aek ra ra^člto dee«* H aale«**!^* fmf\ wm raanol^tra s t**ko pMlnirei Irpe^MH, ^^ W opremil materam do»n Zato re obrača tem petarm na vse one__prrdv«e*n ^^ naPe ženstvo__ki uvlfVvaio so^i^lno korist te nanrave, da prlffjol-ito na ro-moč In damleio stvari, kt so naii>oli potrebne v poajPodtofatfBi in T-riia"«^m domu* Kdor lehVo no-re^i kak pei*aa> ren premet, na* Vo t^i"»» n^-i^-^^n i^> r»a| sn*>ro^i svoi naslov n-n--«*.it/»iict«ni ^,. Vf. m vnaprej nnjlep&a hvala! mu sumu. • Občinska pot.op^ii..wc v cerkvL \ mestecu ijui^ii.^LOiiu v LanbcrLndu inv. uiicij lavaega pjki>paiišva. 2ato je u.u-kajiJiii dufaovaik, ki ne s*rbi i»ai;;o i* dušno edravje, ampak tudi /a telesno zdrav]% bvoi*h vernikov, priredil v kripti kx;ngre-itacijske cerkve i.tvno poktipali^iL-, za ka» so mu vsi Earaei izrekli svoia veliko hvaležnost. • Boalaonoet avttaafk nogo Je, rtanco« iki tadelovatelji tnh--.ut so z žal ot|o K n-ttatiraU« da *u se ženska krila precej podaljšala, kajti ni ve djJee U-^n, ko l (1< 101 da do tal in lakta! i) Jo Izginile t di sv.iui]',' pogovice, ki bo |im pftpoaaoslc J*» krasnih pala& Zato skuhalo obdrlatl ivilc- ne nogavice s spremen b 1 barv, ki -o v . ro'ij z lanskimi barvami. V Parizu s& !avl:;.;o m dne darne v črn ni, tod:i s po- poaaoma belimi svilenimi aogavlcantl. Na- diilc sktfSaJo proglasi ti za moderne In - rnc tudi pr-e!.:knjane nogovice. ki 50 Ž«s davoo favea n: de ?rej trdi u.varnariun velika ikrbl BI ne samo zakonskim mojfeni. • Francija biče imeti monor^il na nai-lapia klao igralko, »JourBal« razpisuje u-s. :.o aagrado za pridobitev najlepic francoske klpo*igraIke To aa] se zk di tako-le: V teku meseca julija bo Izbral > dvajset francoskfli mest vn eno najlepših J.-ki t v starosti od 17 do 25 let Posebn razsod SCe bo odločevalo samo o lepoti obraza I f» harmoniji telesnih oblik. \\:ika od teb dvaj etih b'» d bila n:<^rado v znesku lOOti frankov. Prvega avgusti pa b 3o n priti vse v Pariz, kjer bo drugo razsod e.-sestavljeno iz samih umetnikov, izbralo med njimi lest na''> pJIh. Filmski pisatelji bodo napisali za vsako teh šestih posebn> »dramo«. Med npr zortvijo teh fltmos t r> defmitivna kom^i!a izbrala ono, ki |e nal-boll uplivala s svojo lepoto in s svoi > drT-matfCoo ilvahnostio. Ta bvorlenka bn do-b:!a nagrado v toeska 50 oon frinkov ter bo prcs:la v Franciji priti do monopola za najleo^e kino-igralke ki ga ima do sedaj Amerika. • Slaba t»ližba za kadilce. »Journal« poroda, da je reki Iftgfrrfftl zdravn.k pro-učaval posledice tobaka v človeškem organizmu in da je pn;e' do naravnost strašnih rezjiiaiov. ZJrjvnik je konstjtiral. da povzroča preveliko kajenje za^panust. nc-redro funkcijoniranje moždan, bolezni v sapniku in v vratu, kožni smrad, slabo dihanje, vnetje slepiča, lenobo, no*ne bolezni, moralno d?generac*jo in kriminalno manijo. Zdravnik pravi, da so vse te striSne posledice majhne v primeri z onimi, ki Je niso dognane. Kadilci brezdvomno ne ';->oJo verovali v te litanije in bodo kadili naprej, Četudi si prlkadijo vnetje slepiča aH pa celo kriminalno manijo! • Za okrepitev domovinske Uubeznl. Francoska akademija bo prihodnje leto podelila prvič nagrado v znesku 4000 frankov Iz ustanove Helene Porga za knjigo, katere vsebina rrrre okrepiti v otročkih srcih ljubezen do domovine. Nagrada bo podeljena knjigi, ki Je bita označena kot naj-boljSe delo o vomi ter je pisana v duhu ustanoviteljice. • Zanimiva kavarna. Rimsko kavarno »Greco* na španskem trgu je otvoril 1. 17oO orijentalcc Napala Della Maddalena. Kavarno posečaio umetniki, literati in pesniki ter so zahajali vanjo Goethe, Goldoni, Mendel-sohn, VVagner, Rossinl, Gounod, Bizet, Ber-lioz, Liszt Gogolj. Schoppenhauer. L 184;. je bila kavarna politično srediSčt. kam«r »o zahajali tudi vladarji. Gogolj je aapltaj v tej kavarni več svojih del ter popil precej črne kave. V novejšem času je bil ^ta-len gost tudi umetnik Lu gi GalH, človek prav posebne vrste. Hodil je vedno v stari ponoSeni obleki in s klobukom, ki je priči!, da le bil nekdaj črne barve Ovratnice si je dela' sam iz roba svojih srajc. Nekoč Je nepričakovano zaslužil 100 lir ter sklenil, da se pelie v kavarno t izvo?čekom. Ponudilo se mu je kar H izvoSčekov, on pa se te vsedel v prvo kočijo, ostale pa je pnva-hfl . naj mu slediio prazne. Ko »o nriOl pred kavarno, je i7roCMl Oalli začudenemu natakarju 100 i!r za plačilo izvo<čekom. 2 denarjem, kf mu je ostal, pa je kupil izvo-Ščekom ojiače. • ?l!ca ljubezni. »DaMv Mail- pl*e, da Je b!! v pokrajini Galles do zad:i|ih let nenavaden običaj Bubcreaskaga rajsrrttfa v navadi. Z^Uu^lienec je moral la^tnoroČM«« izdebti V:c-.. k! jo je ponudM svoji lgvottea> ki. Ako je ta krjtfzirala Žlico, je h'lo to rnaV. da ne Bjarg zanj. Če le pa žl'co r^»-ljubMa. je mogel zaljubljenec z:dati zlate gr?dove v obla'^e. To žlico sta potem zakonca skrbno «branifa v najintmncl^-m kotu svoje domačije. Ker so bile te žlice na-vpjno okra^one v slo?ru #nnsoBa umetno ti. iih aaelefkl rbiratclh laka) stvarij pridn^ ižčc'o Ni d'^^o provalijo. • Merlrt^roHIna rven ia var*tvn otrok Je Imela v F*-neli'i »^v^i prvi krn\jre* i«j»t*-reta e dr-'^'h «• v' ♦ vi vH4a a"*"Ol kott- nSWe*ta r*»rl-v^r»'T n-r'^^'p^^v. 7'ntl In r.** si-»v kfff ?;»i preFvafn r°" i" f^?n v ''n*" ir* ^rehrne *"*>*'■-* »*»t"o'',''''> vrč ttro' a^Fala^oo ki i*(tr»'o «'?]. e^v^ }m r:,r,r. h*fnf||||f t b'-'-v'Of |r**»*»f»»! «M- '--.»■ rt -- -y} *-f rtj «of•'-ii-m^rnni,•' e''k- i»ot*i r-V' avvonaaai vrt*r,r'n',»' vrtf»of 'M t«r v** nj»'-"^rj"*» »1^'nvrrv rvH»,a?,**tl se Je pi frl/vv; T?.i«i(i |,:- r-./fr, T inbljana, hotel »Soča« 14. štev. 154. »S LOV P NS K I NAROO« dne 11- julija 1^22. Stran 5 Dnevne vesti. V Ljubljani, dne JO. inliia 1922. — Obramba. V občudovanja vrednem samozatajevanju smo pre* zirali vse napade in izzivanja s stra* ni »Jutra« in njegove gospode. Storili smo to v mnenju, da bi odgovor le podžigal razpaljene strasti in ve* čaj nasprotstva. Tudi smo pričako* vali. da bodo gospodje sčasoma pri* šli do samospoznanja ter priznali vsaj nekoliko svoje lastne krivde. Napačno so umeli naš molk. Smat* rali so ga za slabost in za umik ali celo za priznanje kake krivde. Polagoma so zopet zlezli rja konja, ki lih ie bil vrgel raz sebe. ter se začutili nekam varne v sedlu. Pomaga lim pri tem neka posebna, njim lastna avtosugestija. ki jih prepričuje, aa ie vse prav, kar oni store in da vsakdo greši proti — demokratski stranki, ki se drzne ustavljati njihovim sploS* no znanim nerodnostnim in nepravilnostim. Priznavamo Jim rudi spretnosti prepričevanja drugih ljudi o Pravilnosti svoiega postopanja, pri čemer jim objektivnost ne dela po* sebne preglavice. Nedeljsko »Jutro« piše... »Ko ie — sicer neznatna — peščica lastnih pristašev v slepi za* blodi se ctola zlorabiti za borbo orotl svoji stranki« — in dalje... »ako se strogo čuva strankino moralo m di* sciplino proti vsakemu, kateremu so te niene tezkoče le predmet konjuk* turalne politike in proti onim. ki bi se čutili v svojih ambicijah žaljeni — če drugi delajo.« — Ker so te stru« pene puščice očividno napeHene proti »peščici«, kj se zbira okoli »Slov. Naroda«, pribijamo za danes: !.) »Jutro« in gosooda okoli njega še ne predstavljalo demokratske stranke, najmanje ca lepih načel njenega programa. 2.) Strankina morala in discinlina sta se kršili na strani go* spodov okoli »Jutra.«. 3.) Ni torel bila nikaka »zabloda« na naši strani in nikomur se nismo dali zlorabiti za borbo proti svofi strniti ako smo primerno ožigosali ono kršenje strankine morale \r. discipline ter iz njega izvajal] konsekvence. Gospod* ie zamenjavajo vzrok in učinek. 4.) Za nas ni bila merodajna nobena ko* njukturalna politika in nismo se ču* tili prikrajšanih v svojih ambici* lah. Kdo nas ie mogel ovirati ,da zadostimo takim ambicijam? Nasprot* no, prostovoljno in rade volje smo odstopali od stranke nam ponulane in dane častne posle drugim, prav ker smo stvari na ljubo hoteli imeti »notranjo harmonijo«. Pri tem se niti ne strašimo odločitve, na kateri stra* ni je bilo pozitivno delo. Toliko za danes z ozirom na nečuvena izziva* nja. Ako želi gospoda okoli »Jutra« nadaljevanja te javne diskuzije. smo mu na razpolago. Zavarujemo se pa že v naprej proti očitku, đa smo jo mi provocirali. — Pevci pozor! I. in IT. tenorfcti vseh ljubljanskih zborov, ki so priglasili sodelovanje v skupnih nastopih ob priliki I. iu^oslov. vsesok. zleta imajo danes v ponedeljek 10. t. m. pevsko vajo točno ob o^mih zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice, vhod iz Vegove ulice. Pevskih vaj bo malo, radi tega prosimo za polnoštevilno udeležbo! Koncertni odsek Ju%. sok. saveza. — Jugoslovenski vlsokošofci v Berlinu. so te dni pod vodstvom jugoslovenskega konzula Johna M. VVienerja posetili dvorano Maffei-Schwarzkopf-Werke v Wlldan pri Berlinu, kjer Jim Je ravnatelj tovarne s svojimi inženjerji razkazal ves obrat NaSl dijaki so bili po ogledu primerno pogoščeni. — Poljski dijaki v Ljubljani. V soboto ob 18. uri je prispelo v Ljubljano 25 poljskih dijakov, trgovskih visoko-žokev na poučno potovanje. V nedeljo so odpotovali na. Bled, danes pa si ogledujejo po Ljubliani razne tovarne in industrijska podjetja. Zvečer se vr5i v LYnionu slavnosten banket. Potem se odpeljejo v Zagreb, odkoder odpotujejo V Dubrovnik. Split in od tam v Iteograd. ___ Neznosne telefonske razmere. Danas smo štirikrat klicali telefonsko centralo. Šele na četrti klic se je odzvala, ivo smo vprašali, zakaj se na triler* tn i klic ni javila, je kratko odgovorila, d* se oglasi samo, kadar ima čas In voljo. Nato je odzvonila in ni niti poklicala interurbanesra oddelka, katerega bi radi dobili, da bi nas spojil s kraljevim dvorcem na Bledu. Ne spuščamo se v nobeno kritiko, pravimo pa, da so taksne razmero neznosne in nevzdržno. — Obrtne nadaljevalne šole v L|nb-Jjani so sklenile 25. junija šolsko leto, a nčitelj^tvo do danes še ni prejelo plačila. Kako se to vjema z zagotovilom šolskega odbora o. n. š., da nam hočd repumeraciie vsak prvt dan v mesecu irnlačevati? Naj se oni gospod, ki nam J« >«^eni preteklega leta grozil z d i sci -plhiranjem, ko smo zaradi ureditve plačil s ooukom prekinili, zgane in po-1 robno ukrene, da se nam nemudoma nakaže to, kar nam gre. — Na pariški dlplomartčitl šoli ]e bfl diplomiran (t»l Sava Katnlk, aaS tržaški rojak. —Organizacija zdravniške sfufbe pri Okrožnem urad« *a zavarovanje delavcev v LJubljani Dne 2. JnliJa t 1. se Je vršila odborova seja Zveze blafafnlflnU *4ravnJ« kov. Te seje se )e udeležil tudi ief-idrav-nik dr. Bleiwei& Predsednik Zveze in šef-zdravnik sta obširno poročala odboru o poteku pogajanj za kolektivno pogodbo in o vzrokih, zakaj se pogodba še do danes ni uveljavila Ker Je med tem časom stopil v moč novi zakon za zavarovanje delavcev, je prenehala bolniška blagajna svoje avtonomno Življenje ter postala Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki je pa podrejen Osrednemu uradu v Zagrebu. Nastal Je vsled tega nov položaj, vendar pa ie odbor dobil zagotovilo, da vlada pri Okrožnem uradu slej ko prej trdna volja, da sklene z zvezo blagajniških zdravnikov kolektivno pogodbo, ki jo bo pa moral odobriti osrednji urad. Odbor Z\ezt blagajniških zdravnikov je sklenil nadaljevati legalnim potom borbo za pogodbo, ki pa se ima Čimprej skleniti. Dotlej bodo blag.i)-niČni zdravniki vršili svejo služba Da pride do sporazuma med zdravniki in Okrožnim uradom, zahteva javni interes in želeti je. da se vprašanje blagajničnib zdravni' ov pravično in vsestransko zadovoljivo reši. — Glede odprave potnikov aa držav* nem kolodvoru v Ljubljani nam prihalajo pritožbe, da se pripeti, da odide vlak brez ozira na potnike, kakor da bi bilo železniški upravi vseeno, če se potniki odpeljejo ah ne, samo da se prodajajo vozovnice. Tako Je dne 2. t m. stalo pri osebni blagajni Se precej potnikov za gorenjski osebni vlak, ki se odpelje predpoldne. Vratar je prišel gledat k blagajn!, koliko Hudi še čaka, potem pa odšel, zaprl vrata na peron fn vlak Je odpeljal, predno so mogli priti potniki do nJega, blagalničarka na Je še nadalje izdajala vozovnice. Zahtevamo, da se napravi tozadevno red, da izostane v bodoče zabavljanje, ki pa Je bilo omenjeni dan upravičeno, — Iz železniških krogov. Dne 6. t m. sem čitai vest o škandalu čeleznfškejta ravnatelja, posneto po beogradskem listu »Balkan«. Kot železniški uradnik si ne morem predstavljati, da bi bilo res, kar se tam trdi, zato hočem izreči par besed v informacijo občinstva. Vsak železniški ravnatelj ima pravico do salonske vožnje, ako se vozi službeno. Salonski voz služi ravnatelju za pisarna spalnico itd. Neki parlamentarec Je baje prepovedal priklopiti ta voz k vlaku, morda iz zavisti, da on nima enake ugodnosti. Ne morem si predstavljati, da bi se dobil prometni uradnik, ki bi se takemu povelju uklonil V železniški službi imajo besedo le železniški funkcionarji in nihče drugi. Tako mora biti, ako hočemo, da bodo železnice redno obratovale. — Na Rakeku se ie pripetil slučaj, da je carinik zadržal ekspresni vlak 6 ur na postaji, ker nI bil razsvetljen, čeprav bi si lahko pri svojem delovanju pomagal z drugo lučjo, ni hotel tega storiti in pustil Je vlak čakati do zore, potem Šele je preiskal prtljago. Hočem s tem reči, kake bi b?1e naše železnice, ako bi se v notranjo Železniško službo vrivali tuji vplivi — Pojasnilo. Iz Celja: Grem!] trgovcev Celje ie na svoji seji, izvršujoč svojo zakonito mu podeljeno pravico, storil sklep, da ostanejo trgovine na Vidov dan odprte. Naša država zahteva od davkoplačevalcev ogromne davke; davkoplačevalci pa pričakujejo od države, da jim ta da možnost dela. Načelstvo Gremija trgovcev, ki ie enako z veliko večino članstva ponovno dokazalo svoje spoštovanje do zakonov, ki hoče enako kakor tudi dosedaj vršiti svojo patriotično dolžnost, visoko čisla in spoštuje naše padle borce za svobodo in njihov) proslavi posvečeni Vidov dan. Svesto si Je pa pri tem, da je taka proslava v največji meri le dela Našim padlim ustanoviteljem naše kraljevine se oddolžimo gotovo najbolje s tem, da nadaljujemo delo za konsolidacijo tvorbe, za katero so oni dali kri in življenje. Gospod župan avtonomnega mesta Celje je zapovedal posamnlm članom tega gremija preko njihove zakonite gremijalne organizacije, da morajo imeti trgovine na Vidovdan zaprte. Gremijalno načelstvo o tej nameri ni bilo obveščeno. Konstatiramo pa, da se Je proslave Vidovega dneva v Celju udeležilo vse trgovstvo posamezno ter tudi po svojih oficijelnih zastopnikih. Konstatiramo tudi, da so vse obrti razen trgovstva v Celju ta dan delale, speciielno poudarjamo, da so obrtniki delali nemoteno, da so poslovali tudi tovarniški obrati, da so bile vse trgovine v okolici Celja odprte, da Je pa tudi mestno županstvo celjsko pri svojih obratih nemoteno poslovalo. Moramo se končno najstrožje zavarovati proti domnevam, da Je vodstvo Gremija v slabih rokah. S takim pređbacf-vanjem si ne vstvarimo tal za medsebojni sporazum in za konsolidacijo naših prilik. Kedanje slovensko vodstvo Oremiia ie prevzelo Istega iz nemških rok in se Je potrudilo vsestransko delovati v prospeh vsega trgovstva. — Smrtna ko*a. V Ljubljani je umrla vadniška učltelica v pokoju gdč. Ema To man. Blag ji spomin! — Nova Imena naših polkov. Na podlagi ukaza NJ. Vel. kralja Aleksandra se imenuje 25. pehotni polk sedaj »Pehotm polk Ferdinanda 1. kralja romunskega«, X konjeniški »Kraljice Marije romunske«. 5. konjeniški »Kraljlee Marije« bi 6. konjeni-Ud »Knela Arzenija«. — Izkaz rojenih In umrlih v Mariboru fn okolici v pni polovici tek. teta. Rojenih Je bilo v Mariboru v prvi polovici tek. leta moSkih 130, t enakih 114, t okolici molkih 143, Ženskih 133, umrlo Je v tem easn v Mariboru moških 73, ženskih 0Q, v okolici pa molkih 145 I« fenslrlh 103. V razumevanje Številk iz okolice le treba vedeti, da spada k okolici tndl bolnišnica. — V veliki revlčlnf živi nekdanja zali-valka grobov na starem poVonaPSČu Katarina Marnova. stanujoča v Linhartovi ulic!. Ako ai kdo Igmed Ljubljančanov in Ljub- ljančank hoče spomniti stare reve, ki je rada ustrezala različnim željam na pokopališču, naj prinese svoj dar v upravo našega Usta, katera ga potem izroči omenjeni revi. ___Monsignor Fran Janear — v veliki bedi. »Slovenec« je dna 4. t. m. poročal, da praznuje monsignor Fran Jančar, župnik nemškega viteškega reda na Dunaju, tetos jubilej zlatomaa-rii.štva. Dasi kot župnik nem. vit. reda na Dunaju, bo ga kljub temu pozabili njegovi stanovski tovariši, in gospod je prepuščen sam sebi in živi v veliki bedi. Pa tudi nem. vi češki red ne skrbi zanj niti najmanje viteški. Monsignor Jančar je bil več let predsednik >Slov. dijaškega podpornega društva na Dunaju« in čez vse blag podnornik slo-vensk. dijakov na Dunaju. Marsikateri, ki ima danes visoko uradniško službo, je trkal na njegova vrata v Singer-strasse 7 in nikdar zastonj. Naša dolžnost jč, da se vsaj mi spomnimo velikodušnega in plemenit, dobrotnika naših dijakov — danea 77 1. starega zlatomaš-nika __ in naberemo nekaj darov v denarju, ker on živi šo danes na Dunaju, pa ne viteško, temveč uprav siromašno in v skrajni bedi. Obračamo se zlasti do vseh onih gospoodv, ki imajo danes visoke službe, nekdaj pa so se zatekali k našemu monsienoru, da si odtrgajo od svoje plače nekaj kronie in s tem olajšajo njegov gmotni položaj ter vrnejo dobroto za dobroto. Darove sprejema uredništvo Slovenskega Naroda v Ljubljani. — Kočevje. V tukaišnfi premogo-fcop Trboveljske premo srok opne družbe je vstopil pred par meseei veteran ruske rdečB armiie neki ^ešarek. Da^l novodošlec, je bil nemudoma predsednik od njega na novo zasnovane komunistična organizacije. Ker pa je imel teliko denarja, da je vedno lahko delavce tako napajal, dji so tudi po rovih obležali pitani kot muhe, je izvedelo seveda za to poVtje in njegovo triletno službovanje v Rusiji vodstvo Trboveljsko premosrokopne družbe in ga jo na mestu odpustilo, ker je bilo jasno, da je možakar direktni odposlanec ruskih ko-monistov. Dasi brez posla, pa s^ možakar kar ne mara odstraniti iz Kočevja. Vzel si je pri Bizjaku v Salki vasi svojo sobo, od delavcev si da zložiti mesečno 5000 K in komunistični agitator in organizator sedi lepo na rudniku, ki šteje okoli 1000 delavcev ter jih uči seveda takih reči, kakor so mu naročene. Okrajno glavarstvo v Kočevju ve to, pa se ne fcgane, da bi izemalo brez-poselnerra hujskača. Ali misli, da bo s tem profitirala takozvana narodno socijalna stranka? Ali na čaka zopet do-Ercdkov iz aprila 1920. ko se je smelo nemoteno obešati kralja Petra ter poštenim ljudem groziti s pokoljem ob posmehu onega, ki ima čuvati postavo v prvi vrsti? — Carinjenje luksusnega blaga. Po zakonu o proračunskih dvanajstinah za mesec iu!ij ie ukinjena prepoved uvoza luk-susnega blaga z dne 1. marca t 1. in je uvoz vsesa luksusnega blaga zopet počenši od 4. julija t 1. dovoljen in sicer se ima plačati razen carine za luksusno blago še luksusno takso, ki je določena v Uradnem listu št 11 iz leta 1921 s 300 odstotkov odbitka. Predmete, ki jih potrebujejo industrijska in obrtniška podjetja za lastno porabo, plačajo na podlagi predhodnega odobrenja generalne direkcije carine le polovico takse. Ta brzojavna naredba je dospela z dne 7. julija na vse carinarnice in se s tem momentom izvršuje. Razen tega Je dovoljen carine prosti uvoz strešne in zidne opeke v svrho pospeševanja stavbene podjetnosti. __Vidi ran je potnih listov v Carigradu. Iz Beograda najn javljajo: Trgovinski oddelek ministrstva za zunanje zadeva javlja, da potniki, ki potujejo z Llovdom ali drugimi parni ki iz Dalmacije v Carigrad- ne dajo vidirati svojih potnih listov pri zavezniških zastopstvih v Carigradu, radi česar imajo večkrat neprilike in sitnosti. Potniki, ki prispo v Carigrad, morajo predložiti potne liste v vidimacijo pri knkem zavezniškem zastopstvu, bodisi pri francoskem, italijanskem in angleškem generalnem konzulatu — Gradbena akci.'a za Maribor. Poročajo nam: Začasni odbor gradbene akcije za Maribor tvorijo: Križnic, ravnatelj družbe »Drava«, odvetnik dr. PipuJ in stavbenik Glaser. Odbor je razposlal na vst poslaniške klube poziv, da naj bi naši poslanci to akcijo toplo podpirali tudi v zbornici. V kratkem se skliče sestanek v svrho, da se napravi načrt za sklicanje vetike gradbene ankete v Mariboru. Začasni odbor nabira med tem ča^om prijave interesentov tudi izven Maribora, ki bi se radi preselili iz trgovsk'h ozirov v mesto, zbira pa tudi prijave hišnih posestnikov, kt bi hoteli svoje hiše prezidati. nadalje prijave najemnikov, ki reflekrrajo na ugodnejša stanovanja v prenovljenih hišah. Uvesti se hoče sistem, ki Je doslej v Zagreba največ pripomogel do novih stanovanj .ne da bi narasli pri tem ogromni stroški za nove stavbe. V središču bi se dalo prezidati nad polovico hiš- Upati Je tudi, da pripomore ta akcija k odločitvi glede uporabe raznih vojaških objektov, tudi barak, ki danes že propadajo. Hoče se poskrbeti tudi za zgradbo malih lastnih domov t mestnt okolici. InformacfJe Je naslovila« začasno na naslov: »Gradbena akcija za Jugoslovenski Maribor v Mariboru, Aleksandrova cesta 41. — Žvapfenf vrelec pri Sv. Martino * Međihnarte. Pisefo um: Znan Je topli žve-pleni- vrelec pri Sv. Martino v Medjlmurlu. Vrelec Ima veliko zdravilno moč. Raznovrstno občinstvo to dobro ve. rato pa se pri konaniu tam kar tere ljud?. Vrelec, kl im* približno 24 do 2* stooinl toplote, se fcteka v nekako lužo. ki Je približno 3 m pol me-tre dolga in 1 in pol metri Uroka. Voda Je umazana koplje se pa v njej vedno kakih 20 do 25 ljudi, nekateri z nevarnimi boleznimi. Tako si lahko človek z neznatno boleznijo nakoplje naihuj'o Voda je gotovo zdravilna, ali uporabljan bi se morjia v čistem kopališču. Poklicani činitelji naj se zganejo ter napravijo pri Sv. Martinu kopališče, ki bo gotovo dobro uspevalo v vsakem oziru. — »Trdinov vri«. Po naredbi notranjega ministrstva z dne 1. t m. se ooJota vsled prošnje krajanov po izjavah pokrajinskih uprav v Ljubljani in Zagrebu za najvišji 11 SI m visoki vrh v Gorjancih naziv »Trdinov vrh«. Turlstlka In šport. — Ilirija, : Maribor 5:1. Odločilna tekma za piwPolilin Slovenije za Vjj.2 jo končala s precejšnjim porazom Maribora. Tekma ni nudila nobenega pravega fcportnega užitka, zlasti prvi polčas ne. Takoj v začetku ii?re pado po lepi nizki kombinaciji \Veibl, Vidmajer, Učflk krasen goal. Mariborčani riposti-rajo — idealni kombinacija obeh zvez z glavo in srednji napadalec zabije neubranljiv goal ter "S tem izenači. Igra Moobm popolnoma neinteresantna, lirezmiselna in brezplodna kombinacija obeh moštev. 6ele proti koncu prvega polčasa zabije Oman dmgi goal. Polčas 2*1. V drugem polčasu Ilirija vidno boljša. Sledijo ostri napadi Ilirije, ki s*» pa pa početkoma ob žilavi obrambi in hal-vesliniji gostov vsi razbijejo. Proti koncu pa Mariborčani vidno popuščajo. Nekaj hitro izpeljanih napadov Ilirije in Učak zabije tretji goal. P>eval<~k II. pobegne pred goal — l^p center in žoga sedi v mreži, poslana po Omanu. Peti £oal zabije Vidmajer Iz lepega centra Weibla. Pri Ilirifi trebe zmeniti posebno Vidmajerja, ki je bil ta dan najopas-nejši napadalec Učak se je odlikoval z lepimi streli na goal. Krilci in obramba niso bili ravno najboljši. Vratar Soklič pa jo rešil več težkih situacij. Pri Mar riborn je dobra obramba in krilska vrata. Tudi vratar je držal, kar je pač mogel. Tekmo je sodil povprečno dobro g. Suput iz Maribora. Proti koncu igre ie radi brezobzirnega igranja izključil branilca Pretnarla od Dfarlfe in srednjega krilca od Mariborčanov, kar fa bilo popolnoma na mestu. Tekm* je bila dobro obi-kana. Ilirija ostane s tem prvak Slovenije. DrnStuene uestfl. — Jugoslovenska zveza za tujski promet v Sloveniji priredi v preslavo bivanja Nj. Vel. kralja dne 13. julija na Bledu v dvorani ZdraviSkega doma ob pol 11. dopoldne slovesno skupščino. Ob pol 5 se vrši v Zdraviškem domu čajanka za povabljene goste. — Čebelarska podružnica oa Brezoid priredi v nedeljo, dne 16. t m. v prostor h Svetinove gostilne v Žirovnici veliko vrtno veselico z zanimivim sporedom. Manjkalo ne bo ničesar ne za mladino, ne za odrasle. Med, medica, medeni Srruklji. godba, srečo-lov, celo igrokaz »Čebelarjev god«', vse to Je v programu. Čebelarji in prijatelji čebelarjev se uljudno vabijo. Darila. Upravi našega lista so poslali: Za rusko deco: Din 16.— deklice 2. razreda šole v Loškem potoku ob sklepu šolskega leta. Srčna hvala! — Družba sv. Cirila tn Metoda t Ljubljani je prejela meseca junija 1922 sledeče prispevke: I. Podružnice: Cerknica 691.50 Din; Trbovlje m. 558.75 Din; Trbovlje ž. 557.50 Din; Ptuj ž. 390 Din; Ljutomer ž. 1467.50 Din; Novomcsto m. 1015 Din; Maribor m. 2131 Din; Krško m. 140 Din; Trebnje 169 Din; Ribnica na Pohorju 30.08 Din; Spodnja Šiška m. 500 Din; Slovenjgradec m. 750 Din; Velike Lašče 770.75 Din; Ljubljana l. s.: šentpeterska m. 8.75 Din; šentpetrska Ž. 22 Din; šentjakebsko-trnovska m. 56 Din: I. mestna ž. 31.50 Din; skopaj 92S9.33 Din. II. Nabiralniki: Dr. Juro Hrašovec Celje 4 Din: V. Ogorelec, Škofljica 46.2$ Din; lekarna Ruprecht, Trebnie 125 Din; podružnica Ribnica na Pohorju 22.75 Din; restavracija glavn. kolodvora, Ljubljana 14.60 Din: skupaj 212.63 Din. ITI. Obrambni sklad: ŽerjaT Lizika, žer-jal Tonček, 2erjal Mitnica, Ljubljana; skopaj 30 Din. IV. Razni prispevki: Val. Zablačan, Sv. Trojica 1 Din; Neimenovan, LJubljana K.75 Din; posojilnica Črnomelj 25 Din; Uprava »Slov. Naroda«, Ljubljana 25 Din: Iv. Vrhovnik, LJubljana, povodom poroke našega jugoslovcnskega kralja 12.50 Din: Neimenovan. LJubljana 100 Din; skupaj 172^5 D. — Izkaz prispevkov za spominsko ploščo pisatelja Prano MasMu - Podllmbar-skemo. Po 2800 K zbirka g. Miška Reicher-ia, zadr. revizorja v Ljubljani. Po 2100 K Ciril Pire, župan. Kranj. Po 1T74 K Fran Januš. gostilna, Domžale. Po 1050 K Dr. Val. Rožič, profesor v LJubljani. Po 1000 K Dr. Fr. PešIČ, vseuč. prof. v LJubljani in Slovenska Matica v Ljubliani. Po 630 K Uredništvo »Jutra«, LJubJJana. Po 500 K Tiskovna zadruga v Ljubliani. Po 400 K Dr. Gregor Žerjav, Ljubljana, Fr. Golob, VIČ, Zveza kulturnih društev. LJubljana, Gregor Maselj, Sp Loke. Ivka Šestan-Mi-hellč, Sevnica ob S. Po 26* K A. Kopitar, Zg. Loke. Blagovica. Po 300 K Jadranska banka, Ljubljana, Kreditna banka. LJubljana. Po 220 K Dr. O. Chura'n. Luknvica (zbirVaV. Po J00 K Tončka MUavffeva, LJubljana. Janko Rahne, Brdo, Janez Maselj, Sp. Loke. Obrtna banka. LJubljana, dr. VI. Pavnihar. LJubljana. Joo. Jakoolč, 1 hmliana. dr. Fr. SvtrelJ. IJotlkoo* Fr. Pestofnik. Plagnvfca. Po 120 K Fr. Ma'dtC. Vir, Leon Trstenjak, LJubljana. Po 100 K | Holnovelta poročila. narodna sk^pšema* GLASOVANJE O PRORAČUNU. — Ueograd, 10. julija (I*T.) Narodno akupAčfno danes nadaljuje generalno proročunoko debato. Donoonjo dopoldanske seja je naruenj ne fco govorom opozicije. V govorniški listi sta vpieelel se dva opozicijunalca, na kar sled«? ?e-vorniki pladnih parlamentarnih skupin. Ker pa io večine vlainih r-trank opustila govore v ebornld, pričakujejo parlamentarni kro^i, da priuV proračun v načela na gteoerenji tekem današnje oz. jutrišnje seje. Po sprejetje proračuna v načelu sivai podrobne debata k posameznim postavkam ministrstev. 1'ri debati o proračuna ministrstvo zunanjih gedev |e napovedan ekspozo RUnenJege ministra o naši zunanji politiki« osobito o Prorazumu z Italijo. Ta rkspoze pa jo odložen za noknj 7ar-jaio na eventualne T>rorlninTr^ t.»kib oblek, t^T i\n\ take ponudnika takoj izro-Če poliriii. — Kanarček !»e ^e 7*1?tr»l v stanovanje Šolskega sIut^ na Grabnu W* T^ko-ba Sedeja. Lastnik naj so zglasi pri njem. Glavni urednik; rasto ro$TO*'enMC Odzrtvnrni rrrrrf^'k: fVAN POPRŽA/. * stran 6. „SLOVENSKI NAROD" dne It. julija 1922. ^v. |?4. Višji gozdar e iSče. Ponudbe pod „Gozdno posestv (151" na upravo Slov. Naroda. 515 Išče se gostilna f najem ali se kupi z vsem inventarjem ponudbe pod „Dobra gostilna 5152" n ipravo Slov. Naroda. Staml Jli stenografinii za slovenščino in nemščino se nnjn< Išče. Ponudbe pod „A. C E. 5154" m upravo bloven. Naroda. 5154 IW—■ 1 I ■ ■ ■ —I— « ■ « ■■■■!. —■ , — S——^^l^—l—— gospodična se sprejme v trgovino. Več pove Pr F IgHjh Stari trg 9.______________51« plavalne pasove ti piutovine izdeluje tovarna zamaS kov JelaČin & Ko. Ljubljana. 457' SOBO v bližini južnega kolodvora, tudi izver mesta, išče državni uradnik. Ponudbe pod .Zračno 5192" na upravo Sloven Naroda. 519^ JViala parcela v sredini mesta se kupi, ali se zamenja s parcelo bllzn K ral j s Petra vojašnice Našlo? pove uprava SI. Naroda. 5201 Proda se dobro ohranjen otroški voziček. Ogleda se lahko od 11 do 2 ure. Naslov v up-ravni3tvu Slov. Naroda. 5202 ""Bi Hitarko z daljšo prakso in primerno naobražerta se sprejme za prodaialko, pri A. Sušnik, železnina. Zaloška cesta, Ljubljana. 5195 Prostor za grobnico (Orultplati) najboljša lega ob zidu, na pokopališču sv. Križa v Ljubljani aa prodaj. Na-vfov pri upravi Slov. Nar. 5193 k/" m .. i . .i ■ Sredi mesta trelika hSa z dvema pročeTrjetna - kleti, idvoriSče primerno za večje podjetje. £epo stenovanjo prosto z novembrom, *e ugodno proda. Pojasnila daje An. zav. Drago Beseljsk, Ljubljana, Sodna ulica S. 5196 Perfekten tamsovodlo z večletno prakso želi spremeniti mesto. Le večja trgovska ali industrijska podjetji naj pošljejo ponudbe pod „Trajno 5168, na upravo Slov. Naroda. Prednost, kjer stanovanjska prilika. 5168 Naiceneiie otroške vozičke, dvokolesa raznih modelov, vsakovrstni deli za razne stroje, pneumatika in zastopstvo malih pomo! žnih motorčkov za navadna kolesa- „TRIBUNA" LJubljana Karlovska cesti št. 4. Zvonarska ul. St. 1 Sprejmejo se tudi popravila. lian a prevleko finem h fazen peMtva i veliki Izberi, ftlie razlita ilaieo in iste za tapetnih, sedlarje i. t. i priiortta 1mHa UEjMg^agg, Uizitte in kuverte priporoča narodna Mama v Ljubljani. MMnrftejii vajenca sprejme t. Bogata!. Železniki nac Skofjo Loko. 518f Kupujem rezan in tesan las, bnkova drva la Oglje — Ponudbe z navedbo cen pod „Les 5186" na upravo SI. Naroda. 518€ Izurjena konplalinja (strojepisk* In stenografinja iš^e mesto. Ponudbe pod »Stalno 5146" na up? a ve Slov. Naroda. 5146 2 učenki za Šivanje perila se sprejmeta pri Habbe, Kopališka ulica 12. 5206 Stavbena parcela 2500 m2 blizu Prut ae roda. Poizve se: Fiorijanska ulica 6, L 5147 tanjaSKs za potovanje se ceno proda. Nalov pove upr. Slov. Naroda. 5212 Inje manjši dijaki se sprejmejo na stanovanje in hrano pri uradniški rodbnl. Ponudbe pod »3 DUAKI-5203« na upravo SI. Naroda. Veliko skladište pokućstva MIK VuJOTlĆ, Krrlja Aleksandra 19. Beograd, traži nove veze sa tvornicama i prima robu u komision. 5215 ! Vzgojiteljica z dolgoletnimi izpričevali se ISče k trem otrokom, starim po 3, 8 in 9 let za Zagreb. Pnnudbe z navedbo starosti in prepisi izpričeval na moje sedanje bivališče In sicer: Helij EIschitr, Bled, vtia Ilirija. 5210 Dr. 3van Jenko ne ordinira do 1. avgnsta. Kavarniška blagajnlčarka vestna, z letnimi spričevali, se sprejme v boljšo stalno službo. Pismene ponudbe na poštni predal 27, Ljubljana. 5214 Strojnik za centralno kurjavo, kateri se obenem na elektriko razume se sprejme takoj v prav dobro službo. Pismene ponudbe na uprav. SI. Naroda pod šifro .STROJNIK -5213. 5213 Kapi se za sukcesivno dobavo do koncem *eta 50 do 100 vagonov rezanega lesa, lepo merkantilno blago, deloma paralelno, deloma konično. — Ponudbe uod .Proti gotooini 5208- na upravo Slov. Naroda. 5208 Svarilo! Opozarjam, da bodem sodnijsko zasledoval vse razširjevalce ves*i, ki jih je raztrosil o meni abs. vet. Vckoslav Štib ler ter iste sam v Slov. Narodu z dn^ 21. junija 1922 obžaloval, preklical ter priznal njih neutemeljenost in neresn č-nost. ^211 Lw6w, dne 7. julija 1922. Abs. vet. Adalbert 7eca|. 2HGH z enim aH dvema polnojarmeni-koma z bogato okolico na lesu se kupi ali vzame v naiem za daljšo dobo. Tudi soudeležba ni izključena. Cenjene ponudbe pod „Strokovnjak" na upravo Slov. Naroda. 5209 ¥•6 atariaskfh oljnatih slik na prodaj. Naslov pove uprava Sloven. Naroda. 5190 Proda se njiva 2 in pol orala v bližini Martinove ceste Naslov pove upr. Slov. Nar. 5191 Ni dobro domačo hrano se sprejmeta 2 gospoda. Istofam se po ceni preda oiroški vo2iček. Naslov po» r uprava Slov. Naroda. 5200 Kol učenec v trgov'no z me.anim blagom na debelo želi vstopiti de»ek 14 let stai, poštenih stanšev, ki je dovrš I ljudsko Solo, če m< goče z vso oskrbo v htfi Vpraša se pri Franc Senica, Mo nik ori Kamniku. 5198 Poziv! 1VA*A TRAVEN, roj.-na Mavsar, je predlpcar.a kot priča. Ker je njeno bival >šče neznano, prosi se, da v njenasa los'oem luteresn tako) sporog podpisanemu svoj sedanji naslov. Dr Pran Poćek. odvetnik v Ljubljani, Sv. Petra cesta 11. 5197 letulišJ v okolic* Ljubljane, pripravna za vsako obrt, večji prostori, vinska klet itd. takoj prazno, se rroda. Vprašanja na T/ as« *n!k, Zg. Šiška 41. 51P9 —BaTiliBSi" v Libelicah - Koroško I Hiša tik farne ceikve in šole, moderno I gospodarsko poslopje, 19 oralov njiv j in travnikov, 14 oralov gozda, velik sadni vrt. elektr čna razsvetljava Cena I neobvezno 2C0OO0 dinarjev. Dopisi na. | Gornik - Libeliče. - Korožko. 5 90 Prodajalka starejša, dobro izurjena moč, se sprejme za manufakturno, Špecerijsko in galanterijsko stroko v lepem trgu Savinske doline. Oskrba v hiši. Ponudbe pod .PRODAJALKA-5170- na upravo Slov. Naroda. 5170 Pozor! Zamenam steaovaaia, obstoječe iz kuh nje. 1 velike sobe ter prittkHn, na periferiji mesta, za večje dveh sob ter pritikfin, po možnosti v mestu. Dam ve-iiko nagrado, oziroma tudi sam etabliram etanovanje. — Vzamem stanovanje tudi v novi hiši. Ponudbe pod »Nagrada 5110 na upravo Slov. Naroda. 5110 Bombaževa reditnlca In tkalnica Trii6 fića za takova i vstop perfektno ~9B w iiipiiiis (zače'nice so izključene) z dobro trgovsko izobrazbo. Prosi ke Iz tekst lne stroke imajo prednost. Pogoj: znanje s'ovenskega in nemškega jezika. Po-nudte s curricu'um vitsc in službenimi zahte\!ci naj se pošljejo direktno na zgorrjšnji naslov. 5216 | Jfarodna| I knjigarna: v Cjnbliani Prešernova ulica štev. 7. I priporoča I kanceliiski, koncept«!, pisemski, ovitni inbarvui papir, Kasete s pisemskim ssslrjem. frgovske Injigc v vseh velikostih, frtane s eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. Mjemate tajlžte »g™** Zaloga Šolska zvezkov. Zavitke Za mi« rraeh velikostih. Gozdarski uradnik išče skromno mesečno sob co event. s rj hrano. Ponudbe pod .GOZDNI URAD-. NIK -5178" na urravo Slov. Naroda. ! Prodala! ka I se sprejme v trgovino z mešanim bla- . gom stanovanje in hrana v hi$i placa po dogovoru. Ponudbe na J. KraSovic Žalec. 5125 in g^že za cerove, lepe b;-xe, piave tržaške bičevnke M amcvoi BffipotoCs veletrgovina Oavald Oobsic, L' ;b-hana, Sv. J.-.koba ii_> 9. — istotain se kupi ročni voziček. 4563 Vstopil bi v kako manjše pod;etje ko* družabnik in svetovalec s par sto? ao4 kronami. Ponudbe nod „Dru^: bn k ">)r I poštno ležeče, plaval posa, Ljubljana. 5173 i —------------------------------------------------------------------------------ i Kino „Idea!" v Linbltanl laCs zanesljivo osebo z primerno izobrazbo, l'onudbe pi»slati je na po?tni predal 140 5130 i litem sci/9 > s souporabo kuh nje nli brrz nje za svojega delovodja in rjegovo ženo, oba poštena in iako solidna, brez otrok. Č /. dan oba uslužnena. Poaadbe na kario-nažno tovarno In Eonaćv Ljubliana, Čopova ulica 16. 5069 ham v mestu ljubljena, in vsćic sta*bi£Ć3 ob Dunajski cesti. Naslov pove eprava Slov. Naroda. 5072 Večje mnoiine prvovrstnega 1 splitskega portland cemente j na razpolago pri tvrdki H. Petnč, L; b-Ijana, skladišče Balkan. 5018 35 i 3 jSni izvežbane, prvovrstna trezne moči. Po" nudbe na pisarno: Konfekcijska tovar- , na ^Francle11, Ljubljana, Emonska c. 8. Istofam se odd^i zanesljivim k:cja-čem proti kavciji delo na dom. Spre ni, zanesljivi In trezni delavci se pa sprejmejo v tovarno. 47^2 Kcim?6?so na veliko I lipov cvat m ržene rožice „lois4' d d. Zagreb, Hatzova ulica 14, kamo se* neka vzorci in p nude pošl ejo. Posestva i prodaj. Trgovina-gosiil na-žganjarna pri Škof ji i loki. Stara gostil a in 20 pn'ov zemlje pri Kostanjevici. Na S1a;erslem imam dobre gosnlnc, trgo 'ine, m ine, gosp j in kmetijska posestva, graščine, hiSe, J vile itd Karol Brezni!., Celje, Do'gn i pol te it 1. 50S1 j večio skladišče v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod l I „Skladišče 5179" na upravo Slovensk J \ Mar n lis 517H J Parni kil i i 5 kvadratnih metrov kurilne na j prodaj. Pojasnila daje Maribor- t ška mestna plinarna. 5176 •_______________________ BeaMBMSBaaassasassssssiBBs^B^svaBssBftBsm » Kupi se urejeno posestvo x živim in mrtvim inventarjem, [lepim gozdom in travniki. Lega ! kjerkoli v Sloveniji Cenjene po- ' nudbe s podrobnimi podatki na upravo SI. Naroda pod „ARON- DIRANO POSESTVO 777-5171V Sprejme se prodajalko boljša moč, dobra manufakturistka, v večjem Ugu na biv5em Štajerskem, Naslov v uprav. Slov. Nap da. .r,Klj Prodajalka v trgovino z me$inim blagom se sprejme takoj z Vso preskrbo v MM. Ponudbe m zahtevo \tlacs poslati na Maksa Kopitar, trgovec Cerknici. 5113 Trgcvski učenec ll dobre hiie, z 6< brim So!skim s^r -Ccvaloai ^e spfCJSSC v trgovini z mešanim blafcon-. A. Pii.ter in druga v '-lov. Bisrci lakoj ali po končanem Iq saesfl leto. 5114 e at? SS matu fakturno trgoviao, '0!.emii star;šev, ki bi imel svojo o-k;'oo v Ljubljani, ta fsVo ja^reime. — Ponudre pod „Pc^ea ućeoec 5107'* as u >iavn sivo ,,S. v. Na od v" 51G7 Tražim bol^u sobaricu za otmenu porodicu. JULKA RA-DANOVIĆ, Osiek 3, Slavonija, Crkvena ul. 22. 5184 Sprelm a s laaai ve? deavn h livil j lfi tapctaifc h TRIBUNA, Uubljaaa, KurK.v ka c 4. . 1 I H MBA ffV^ *^~^ a« s^ sii r>rvovrs,r!.> ,'i^ —3S ton ima m pt'-c.i| IVAH KIC, Sevnica, hotel .Trijlav* E W krf &i* ^ £& - s'are 5a rro! se tpeeftac ta'^oi. w me^ne stroke. Ponudbe na uprav v veriS'K**c:a Naroda p d „Starajte m ."-• M iS potrebujem za cokan:" v . i I ' preskrbljeno. Vpraiati pn A. Rum r. Rakovcs 15 pri Kranja SoliDan gospod i?"e zi takrj ali p'^Z!ie;<" pri boljU <1-lini so^o s posebnim \h »dom ro m noti v belini 1 te ;i. Pcnuđbe WP, lice; 5142" na uprav. Sloven Naroda. 5142 Proda so posestvo V BroiJu ob Ko-pi, vas Pi če ( Kočevje) sest'ječe iz hi'e (5 si»b. 1 kkti in pritik in). 3 kat |ul travn :n n Iv, cc3 S Kit. jut g< :di in 5 kat. jut. pa-nikov m iteljn k j nndbe na uprav. S!ov. Naroda „MusJova proga". | Ppp^Jpp UUBLIflSA, Sodna ulica 7 J& E^tCLi^laai Mpnufektura ns veliko Za jugoslovanski pa-ent št. 502 od 15. aprila 1^13 za Pci a mrm iMn jjtjgffirij g refegje ?W iščejo se knpci ali licenčeniki. Ponudbe pod W. C 5892. na Ann. Exp. Rudolf Mosse, Wien I., Seilcrstattc 2. iPosssfasiiK! D^r^Iin hofloo! Zshtevsjte v Vaieai lastnem Intettas prospekte za ^55* p^E^^T^^^JITI^ maral iwfiiif3a^»aiK3i7^v^«nj^ rr-»^Bi.-ny„tf»T^A BSBajM ki /-vezi s porn m kotlom odstrani elekvičn m potom 1'otlov ksmen. Tako je tadeva čiJčenja ;arn h kotlov jednostavno rclcni. ZHSTCF5TU0 ZB JUGOSLfl^JO H FRIUHUD: Elektrotehnični zavod. CclJeiek „Tvornica za kisik (oxygerv Vo«»9vi< & Cie .:. Ljub"jai.a-^ T^ ^^ W H ^ ^ ^^ T~ % II3 §II^L ll m-' ^% naiboliši in nakene* j © Q • a ^ o ajp <*j&r *&&** w H as* <» vjx^" ^P xw v^" ' j Zastopstvo in zaloga: Ivan Gaaiek. pap'raa trgovina v Lia-b- aci, Sv. Petra oesta 2. Vse sokolske potrebščine za člane, članice, naraščaj i deco po predpisu JUG0SL0V. SOKOL, SAVEZA ima v zalogi Drago Schwab (preje Schwab 4 Bizjak) Ljubljana. Pod Narodna kavarno. Dvorni trg 1 Slavnostni kroji po meri se izdelujejo v najkrajšem času v lastnem modnem salonu; na željo se razpošiljajo posamezni deli i sokol, sukno proti povzetju. 5042 Lastiuna in tisk »Narodne* tiskanKu, Za inseratni del odgovoren Valentin Kopi