Smo res preveč delili?
V zadnjem času skoraj ni mogoče dobiti časopisa, ki bi ne prinašal vsaj članka o upravičenem ali neu-pravičenem izptačevanju osebnih dohodkov. O rasti sredstev za osebne dohodke razpravljajo v najvišjih zveznih organih, v družbenopolitičnih organizacijah sleherne občine, temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Sredstva javnega obve-ščanja od časopisa do televizije vsak dan naštevajo, kdo je preveč delil, kaj so rekli v Beogradu ali kakš-nem drugem glavnem mestu republike oziroma avto-nomne pokrajine.       %
Po taKšnem vsesplošnem ugotavljanju, obtoževanju in naštevanju upravičenih in neopravičenih vzrokov dobi povprečen poslušalec ali bra-lec občutek, da so osebni do-hodki glavni krivec naših go-spodarskih težav. Vse smo že rešili s takšno ali drugačno za-mrznitvijo in zakoni, čeprav eene še nadalje rastejo, sploš-na skupna in investicijska po-raba že tretje leto nevzdržno naraščata, za osebne dohodke pa menimo, da so edini, ki jih moramo bkviriti v resolucij-ska določila.
Dve leti je realni osebni do hodek (vsaj v Sloveniji) zao-stajal za rastjo življenjskih stroškov in se gibal tudi v ok-viru vsakoletnih resolucijskih določil.
Kljub vsakoletnemu načr-tovanju, sprejemanju sklepov stališč in zakonov so vse vrste porabe nenehno naraščale, pri osebnih dohodkih pa je vi-deti, da jih lahko neodvisno od neusklajenih drugih eko-nomskih zakonitosti spravi-mo v resolucijske okvire in dogovore.
Najbrž je nemogoče priča-kovati, da bo rast sredstev za osebne dohodke neodvisna Qd rasti življeniskih stroškov, vsa druga razmerja (stanova-nja, avto, bencin...) pa so že zdavnaj presegla primerjavo v škodo osebnih dohodkov.
Ce podrobneje pogledamo rast sredstev za osebne do-
hodke v občini Ljubljana Center, lahko ugotovimo, da je gospodarstvo razporedilo za 7% manj sredstev za oseb-ne dohodke, kot jih dovoljuje dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka za leto 1982, negospodarstvo pa je nekoliko prekoračilo dogo-vorjene okvire.
Gospodarstvo občine je ob 29-odstotnem povišanju pri-merljivega dohodka (doho-dek + amortizacija) razpore-dilo za 25% več sredstev za osebne dohodke kot v ena-kem obdobju lani, kar pome-ni, da so sredstva za osebne dohodke naraščala za 15% po-časneje kot primerljivi doho-dek, resolucija za leto 1982 pa določa 8-odstotno zaostajanje.
Povprečni mesečni čisti osebni odhodek na delavca v gospodarstvu je znašal 14.111 din in je bil za 27% višji kot v enakem obdobju lani, s tem da so se življenjski stroški po-večali za 28%, kar pomeni po-noven padec realnih osebnih dohodkov.
Iz podrobnejšega pregleda podatkov za polletno poslova-nje je razvidno, da je od 285 temeljnih organizacij združe-nega dela, enovitih organiza-cij in delovnih skupnosti 116 temeljnih organizacij preko-račevalo dogovorjeno rast sredstev za osebne dohodke, pri tem pa niso izvzete organi-zacije, ki so povečale število zaposlenih in število priprav-
nikov. Ob upoštevanju teh specifičnosti je le 24 temelj-nih organizacij delno prekora-čilo rast sredstev za OD, ki pa jih bodo ob nekoliko boljšem rezultatu poslovanja ali smo-trnejši razporeditvi dohodka lahko do devetmesečnega obračuna uskladili.
Organizacije in delovne skupnosti izven gospodarstva so v prvem polletju 1982 v povprečju razporedile za 29,31% več sredstev za OD kot v enakem obdobju prete-klega leta ali za 16,5% več kot v povprečju leta 1981. Pov-prečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca je znašal 15.804 din in je bil za 28% višji kot v enakem obdobju prete-klega leta.
Navedeni podatki kažejo, da so organizacije izven go-spodarstva v globalu kršile določila dogovora in izplačale - razporedile so več sredstev, kot bi jih po določilih dogovo-ra lahko. Poseben problem pri organizacijah zunaj gospo-darstva je, da se kljub resolu-cijskim omejitvam o zmanjše-vanju zaposlenih le-ta nene-hno veča (ind. 102), s tem pa narašča tudi masa sredstev za osebne dohodke. Nasprotno pa v organizacijah, kjer zmanjšajo zaposlenost, ne zni-žajo temu ustrezen del mase sredstev za osebne dohodke.
Od 256 organizacij in delov-nih skupnosti izven gospo-darstva je kršilo določila do-govora 98 organizacij, pri tem pa niso upoštevane nove za-poslitve pripravnikov in masa sredstev, ki je bila v letu 1982 poračunana za leto 1981. Ob upoštevanju naštetih specifič-nosti je le 38 organizacij pre-koračilo dogovorjeno rast sredstev za osebne dohodke.
Torej je po teh podatkih ra-zvidno, da je večina organiza-cij razporejala sredstva za osebne dohodke skladno z le-tošnjo usmeritvijo in da le del organizacij neodgovorno rav-na do skupno dogovorjenih meril. Zaradi te manjšine bi bilo krivično in nesprejemlji-Vo (vsaj v Sloveniji in tudi v naši občini), da bi na kakršen-koli drug način razporejali sredstva za osebne dohodke, kot po samoupravni poti.   r. ž.