i$4
Ste"bor: Izvor pomlddi.
Izvor pomladi.
^o Stvarnik je zemljo  ustvaril
In solnce obrazil nad njo, V svetlobi razžaril je solnce,
S krasoto obdaril zemlj6. Svetovom vesoljnim je velel:
»Nad vami moj blagoslov čuj, Ljubezen zadružna  in zloga
Na veke med vami kraljuj !«
Tedajci do zžmlje prešinil
Najprvi je solnčni por6d; Do solnca ozrla se zemlja
Na nebni prostrani je svod; Vzdrhtela je  obla nebeška,
Zvrtela se zemlja v krog   nje: Zvestobo je solncu prisegla,
L j u b e z e n do zadnjega dne . ..
To videlo solnce kraljevo In zemeljski videlo kras,
V  zemljo zaljubilo še ono
Na vekov se večni je čas. —
V  ozračji krožili svetovi
Po poti odmerjenem vsak; Od solnca prejela je zemlja Ljubezni naklonjene znak.
Sijalo je jutro v prirodi,
V blaždnstvo je svet bil odet — Iz zemlje čez noč se porodil,
Dehtel zdaj — ob cvetu je cvet Veselja poslanec do logov,
Do gor je prispel in livad: Ljubimki v darilo zaročno
Poslalo je solnce  — pomlad.
Stoletja od takrat obnavlja
Po zemlji se vigredi  svit, In v zemeljski solnce naročaj
Razsiplje pomladili nakit — A sleduja pomlad, ki cvetoča
Pripluje iz solnčnih višin, Zvestobe je zemlje in solnca,
Ljubezni je trajne — spomin!
Stebor.
Rožarica.
"V
košarici tvoji cvetice gledam, Sladak me opaja vonj, A težko verjamem tvojim besedam, Da lepših iskal bi zastonj.
Pred mano precvita lepša cvetica,
Obraz se ji živo rdi. Bog vdruj te mili, cvetja kraljica,
Ta lepša cvetica si — ti! Bistran.