1 8 64
Union
	' . ' /C % '4	1 Nuji,
MP-	
KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o.
pos/ova/nfca AfEDEA
V poslovalnici MEDEA na Izlakah imamo bogato izbiro moške, ženske in otroške obutve.
NA ZALOGI JE ŽE JESENSKA OBUTEV PO UGODNIH CENAH:
- ženski salonerji od 2.700 SIT dalje - šolske copate od 400 SIT dalje
NUDIMQ VAM MpŽNOST PLAČILA NA CEKE:
nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure.
TELEFON: 0601/73 696
VABLJENI!
IMPORT-EXPORT
PRODAJA
NA DEBELO IN DROBNO
(Kolodvorska 17, Trbovlje)
MALOPRODAJA:
0 KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
$ PRODAJNI CENTER,
Trg revolucije 26 (Kupola)
ff POSLOVALNICA HRASTNIK,
Aleša Kaplje 6

Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna post režija v samojiostrežni
trgovini z mešanim blagom
•••••v-"--:---.-.-.-:-
61420 Trbovlje. Šuštarjem 42
tel: (0601) 24 350
ODPRTO:
NON STOP od 7.00 do 19.00
ob nedeljah in praznikih
ÄALON POHIŠTVA

IMA
Obtežijo 19, 61411 Izlake tel.: 0601/73 631
■KUHINJE:
-DNEVNE SOBE : - MLADINSKE SOBE :
-	PREDSOBE
-	SEDEŽNE GARNITURE
-	JEDILNICE
-	SPALNICE
-	PISARNIŠKO POHIŠTVO
.v.
: - AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ MARLES ( 22% POPUST GOTOVINSKO PLAČILO).
-	AKCIJSKA PRODAJA DNEVNIH SOB ALPLES (30% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO).
-	SPALNICE ŽE OD 89.500 SIT DAUE.
-	KLUBSKE MIZE, STOJALA ZA ROŽE, STOJALA ZA TELEFON- VSE IZ MEDENINE
-	PISARNIŠKI STOLI IZ UVOZA
delovni čas: 9.00 -12.00,14.00-19.00; sobota: 9.0012.00
• UVODNIK •
Zgodovina se ponavlja. Današnji obiski šefa vlade s sodelavci so podobni obiskom v socialističnih časih. Tako takrat kot sedaj so se pogovarjali o težavah v občinah, slabih cestah, pomanjkanju denarja za večje naložbe, pa seveda - o premogovništvu. $e vednoj je tema vladnih razgovorov z zasavskimi veljaki nova termoelektrarn^ ki je nujna za obstoj rudnikov. In obljube so še vedno. Tako kot so bile v starih, socialističnih časih. Govori se tudi o ekologiji. In nujnem očiščenju Zasavja. No, s to razliko, da sedaj minister za okolje prostodušno pove, da bi bile zapuščajoče jame primerne tudi za odlagališča odpadkov. In da v Ljubljani o tem že razpravljajo. V strokovnih krogih seveda.
Zdi se, da se zgodovina res ponavlja. Kot v starih , socialističnih časih, bomo Zasavci tudi v kapitalizmu pač pojedli tisto, kar nam bodo skuhali v Ljubljani. Očitno so vodo že pristavili. Kakšna bo jed, bomo spoznali takrat, ko nam jo bodo postavili na mizo.
PL***4*6,
našli se več materiala, se bo verjetno tudi načrtovana gradnja malo zavlekla, saj je področje spomeniško
fiff
V ogledalu: Niko Skočir Kmetje z dolgimi nosovi Zapisani Bogenšperku Najlepše krave in konji v dežju Pisma bralcev
Dr. Drnovšek z ministri v Zasavju Izgnanci za svoje pravice
Iskalke zaklada
Je Slovenija res že truplo
Rokometaši začnejo Slaba soseščina
Namesto jurčka našel armbrust
Ekskluzivno iz Portoroža:
Miss Slovenije 93
Pri Žibertovih na Podkumu Fračkarije
NASLOVNICA: AD UroS Klemen FOTO: Flash
KOLEDAR
DOGAJANJ
20.	Sept6mbi"ü. - Čez 22 mesecev naj bi bila po vseh napovedih v hrastniški TKI dokončana njihova in hkrati naj večja naložba v tem trenutku v slovenski kemični industriji -rekonstrukcija obrata kloralkalane elektrolize.
21.	Septembru - V RRPS položaj ni prav nič lahek: blokiran žiro račun, plače z zamudo, proizvodnja pod načrtovano, cene energetskega premoga v zaostanku, itd., itd. Toda v Rudnikih kljub temu pravijo, daje vse skupaj kar nckol iko preveč črnogledo. Menda bodo oni že vedeli.
22.	Septembru - Zagorjani so zadovoljni z modelom ločenega zbiranja odpadkov v Čemšeniku in Šentgotardu. Pravijo, da ga bodo še širili. Ravno tega dne pa "širijo" tudi delavci Zavoda za varstvo narodne in kulturne dediščine - in to t. i. poskusno sondo, veliko 3 krat 60 metrov, na desnem bregu Save, tam, kjer naj bi stala nova hrastniška bencinska črpalka, to je ob regionalni cesti Trbovlje Hrastnik. V sondi so namreč ostanki keramike in arhitekture iz rimske dobe.
23.	Septembru - V Savni peči sc zberejo zasavski in posavski izgnanci in zahtevajo znova svoje pravice: med drugim tudi status žrtev nacistične raznarodovalne politike.
24.	Septembru - Veliki dan za Zasavje ali obisk premiera dr. Drnovška z ministri Jazbinškom, Tajnikarjem in Gasparijem. Obljub dobijo Zasavci tega dne kar nekaj. Toda, ali bodo tudi res izpolnjene?
24.	Septembru - Dobrih 11 dni je tega dne star teliček s šestimi nogami, že drugi v Zasavju v petih letih, ki seje tokrat rodil v Lebarjevem hlevu v Rovah v Kotredežu. Pa ga še vedno ne pustijo fotografirati.
25.	Septembru - Steklarna slavi svoj Praznik stekla in svetlobe. Gost Herman Rigelnik, predsednik državnega zbora, jo v svojem govoru poimenuje za model slovenskim managerjem in vladi v njihovi podjetniški filozofiji.
Polona Malovrh

ZOPET NOVI ČASOPIS
+
UJAQ3J00V
M IKO SKOČIR
Lahko bi rekli, da je njegovo življenje eno samo ustvarjanje. Kot "yrnr- ix. osnovnošolec je izdeloval modele \	~ / j* jadrnic in motornih čolnov. Po
■ 2Ì ' jjjfl srednji šoli seje vključil v hrastniško Brodarsko društvo. Njegova mentorja, že pokojni Rajko Žagar in Franc Barič starejši sta ga veliko naučila. Po valovih Save pa seje spuščal le sebi v veselje. Ko seje kot tehnik zaposlil v Steklarni, si je kupil napravo za daljinsko vodenje, naredil motorni čoln in avion. Za modelarstvo je kasneje navdušil Darka Jamška, on pa njega za radi oamaters t vo. Vlado Konček gaje popeljal v svet fotografije. Z modelom jadralnega letala seje pomeril na republiškem prvenstvu v Lenartu. V mladosti stagaprivlačila zanimiva vzhodnjaška športakarate in aikido. Ukvarjal se je tudi z jogo.
Po diplomi na višji šoli v Mariboru se je zaposlil na hrastniški osnovni šoli in se poleg rednih ur tehnične vzgoje vneto lotil dela z mladimi člani modelarskega krožka. Ker imajo v Hrastniku poleg šole bazen in ker ima Kulturno rekreacijski centerposluh za tovrstno delo, jekrožek najboljši prav v izdelavi in vodenju motornih čolnov. Mladi modelarji so bili že večkrat prvaki, bodisi posamično ali ekipno (Uroš Gnus je pred leti postal celo državni prvak).
Niko je opravil 150-urni tečaj računalništva in dobil naziv učitelj računalništva. Učenci 5. razreda se v okviru pouka usposabljajo za delo z računalniki. Projekt Petra, kot ga imenujejo, ni uspešen le zaradi sodobne opreme, ampak zaradi potrpežljivega in sposobnega mentorja, ki je prav obseden z računalništvom. Po naravi je skromen. Redko povzdigne glas. Navadno takrat, ko ve, da ima prav. Niko je dragocen prijatelj. Malokdo ve, da ima rad poezijo. Tudi njegov filozofski pogled nasvet je poučen: Če stvari ne moreš spremeniti, jih sprejmi takšne, kot so in bodi vesel, da niso še slabše.
"Veš,kaj sem počel v nedeljo?" mi je rekel pred nekaj tedni. "Z modelom motornega čolna sem tekmoval v Velenju." Vedno išče nove izzive, ki mu bogatijo življenje in rodijo sadove. Eni ljubezni pa vendarle daje prednost. Sergeju, svojemu devetletnemu sinu.
Manja Goleč
«
Zasavc po vsem svetu. Tudi v Bohinju. ■
Foto: Bojan Kreže „
Kabelska TV -drugič
Te dni so zagorska gospodinjstva na območju, kjer polagajo plinovod in nove cevi za vodovod, prejela obvestilo občinske strokovne službe. V njem so ponovno po vzeli nekatere prejšnje ugotovitve o tem posegu in dodali nekaj novih. Med drugim, da so zagotovili novega najugodnejšega ponudnika za ureditev kabelske TV, izlaško podjetje Elektroprom.
O tem smo pisali v zadnji številki Zasavca. Skušali smo objektivno razložiti, zakaj je prišlo do zapleta s prvim ponudnikom, hrastniškim Elstikom. Naknadno smo ugotovili, da nam njegov predstavnik ni povsem korektno odgovoril na nekaj vprašanj. Še zlasti ne drži njegova ugotvitev, da imajo že skoraj vsi lastniki stanovanjskih hiš v Ulici talcev, kjer so se dela za polaganje plinovoda najprej začela, enega od treh sistemov TV. Zvedeli smo namreč, da je novi investitor, izlaški Elektkroprom, v tej ulici pridobil kar trideset naročnikov za kabelsko TV. Na občini pa so nam povedali, da Elstikovalrditev o nepopolnosti izvedbenaga načrta ni točna, ker seje izkazalo,
da je sestavljen tako, kot terjajo ustrezni predpisi.
Nova cena, ki jo terja Elektroprom, je resnično višja od prvotne, ki jo jeponudil Elstik, je pa realna, kar so pokazali izračuni stroškov in del. Novi pogodbenik poleg tega omogoča vsem naročnikom plačilo prispevka v 4 obrokih, kdorkoli pa ga bo poravnal takoj, ima 20% popusta. Tudi vsakomesečna naročnina za čas petih let (10 DEM), sc bo po izteku tega časa zmanjšala na 8 DEM. Elektroprom računa, da se bo vsaj polovica vseh gospodinjstev na območjih, kjer so dobili plin, odločilo za kabelsko TV. Sistem omogoča posredovanje 35 kanalov. Vsaka nadaljna širitev programov je zajeta v naročnini in ne bremeni osnovne cene priključka.
Milan Vidic
Zaprli OŠ Mamolj
Mamolj, vas oddaljena od centra Litije 6 km, ima približno 150 prebivalcev. Leži na nadmorski višini 614 do 690 m. Svojo OŠ kot podružnično šolo OŠ Šmartno so imeli od leta 1954 v zasebni hiši.
IS Skupščine občine Litija je na svoji zadnji seji v preteklem
tednu sprejel sklep, da šolo začasno zapre z obrazložitvijo: "V šolskem okolišu podružnične šole Mamolj v naslednjih letih nebo zadosti šoloobveznihotrok, da bi bil lahko organiziran pouk od 1. do 4. razreda. Šele v šolskem letu 94/95 bodo v tem šolskem okolišu trije šoloobvezni otroci, ki se bodo morali za eno leto preusmeriti na matično šolo v Šmartno, saj za tako majhno število pouka ni možno organizirati."
V šolskem letu 95/96 se bodo v L razred vpisali trije učenci, tako, da bi bilo v tem šolskem letu pouk možno organizirati v primeru, da bi se učenci, ki bodo L razred zaključili na matični šoli, vrnili nazaj na podružnično šolo. Tako bi imeli v kombiniranem oddelku iz L in 2. razreda skupaj 6 učencev. Za nadalje pa podatki o številu rojstev kažejo, da bodo vsako leto dva ali trije prvošolčki. Gornji sklep IS mora potrditi še skupščina.
Karolina Šušteršič
V MT živahno
Medijske Toplice so bile najbolje ocenjene v anketi Slovenskih novic. Toda poletna sezona sc je nepreklicno iztekla, jesenski čas pa je v vseh naših turističnih središčih vmesni čas, ko se pripravljajo na zimsko sezono, tam, kjer pride v poštev. Na Izlakah se bo v naslednjih tednih zvrstilo karnekaj kulturnih dogodkov, pri čemer dajejo precejšnjo vlogo občasnim
slikarskim razstavam. Zavzeli se bodo tudi za nekaj drugih prireditev, da gostom, ki se bodo mudili v hotelu, ne bo dolgčas.
Še letos naj bi imeli v hotelu spet goste iz Italije; za zimski čas so pripravljene različne akcije; gostje se bodo lahko smučali, če bo log in dol pobelil sneg, na Partizanskem vrhu, Marcii, Prvinah, Vidrgi in še kje. Največ se jih bo kopalo v pokritem bazenu. Če se ne bo prav ničesar zataknilo, naj bi še letos začeli z nadaljnjo fazo urejanja Medijskih Toplic. Tokrat je na vrsti ureditev novega, velikega pokritega kopališča z vsemi stranskimi prostori, kot so objekti za masaže, zdravstvene namene in drugo. Naložba je preračunana na okroglih 10 milijonov DEM in pravkar podjetje razpisuje drugi krog delnic, po katerih bo zagotovo dovolj veliko povraševanje. Če bodo zbrali dovolj denarja, naj bi bila druga faza urejanja Toplic končana v dobrega pol leta.
In še za spomin na poletno sezono: trajala je le 60 dni, po pričakovanjih pa je popolnoma uspela, saj seje namakalo okoli 40.000 kopalcev, toliko kot prejšnja leta v starih bazenih v dveh letih. Žal september ni bil najbolj naklonjen tistim ljubiteljem Medijskih Toplic, ki tudi po visokem vročem poletju radi zaplavajo v odprtem kopališču.
7I&VZ
M.V.
KrcdU iranjc varstva okolja
Sklad za financiranje programa varstva okolja občine Trbovlje in LB, Banka Zasavje d.d. Trbovlje sta pred kratkim razpisala natečaj v višini 10.000.000 SIT za kreditiranje prehodov individualnih kurišč v stanovanjskih objektih na lahko kurilno olje, tekoči naftni plin ali priključitev na vročevodno omrežje na območju občine Trbovlje. Trboveljčani so se lahko obrnili na podjetje Europlin in Banki Zasavje - Oddelek za stanovanjsko - komunalno kreditiranje. Višina kredita znaša do 40 % predračunske vrednosti investicije. Letna obrestna mera je 15 %, rok porabe kredita je tri mesece, odplačilna doba kredita je do pet let, najnižja anuiteta pa znaša 5 % povprečnega osebnega dohodka v Republiki Sloveniji v predhodnem letu. Ob prijavi za ta kredit je bilo treba predložiti razno dokumentacijo, ki so jo prosilci dobili na raznih uradih (zemljiško knjižni izpisek, dokazilo o kreditni sposobnosti ipd.) Gradbeno dovoljenje bodo prosilci morali predložiti do konca novembra, rok za prijavo za najetje kredita pa je potekel 20. septembra.
T.L.
Ekolc»ški seminai*
Skupina mladih ekologov iz Zasavja, ki se ukvarja z varstvom okolja, pripravlja v Novi Gorici ekološki seminar za srednješolce. Pomen seminarja j e izobraževanje in vzpodbujanje ekološke zavesti mladih za nastanek nekega splošnega ekološkega gibanja, ki bi s pritiski na javnost dosegel svoj namen. Seminar bo v Novi Gorici od 8. do 10. oktobra v dijaškem domu. Na programu seminarja so štiri predavanja: o zdravem življenju, tekmovanju in sodelovanju, kako lepše živeti in biološki oris ekologije. Udeleženci seminarja si bodo lahko ogledali tudi film, ki govori o trenutnem stanju v Trbovljah. Iz njega je razvidno, da je večina anketiranih odgovorilo, da so za trenutno stanje v občini odgovorni tudi prebivalci mesta, kljub temu pa ne naredijo bistvenih pobud in sprememb. Posnet je tudi pogovor z vodjo dnevnega kopa Bukova gora in z vodjo Toplarne Trbovlje.
Za vse udeležence pripravljajo v soboto tudi zabavno - magični show, tako bo vzdušje res prijetno. Vse informacije v zvezi s seminarjem dobijo na tel.: 0601/27-230, prijave sprejemajo na naslov: EKOS Zasavje, Gimnazijska 22, 61420 Trbovlje.
Aleš Matko
Cimcrnianova liiša -nova fasada
V Trbovljah so zadnje časepričaštevilnim obnavljanjem hišnih fasad, pa tudi številnim grafitov, ki "krase" bodisi zgradbe (občinski dom, Delavski dom...) ali pa zidove ob glavni in stranskih cestah, z raznovrstno vsebino v slovenskem in angleškem jeziku. Med tistimi, ki so v zadnjem času obnovili fasado hiše, je tudi klobučar Edi Cimerman na Ulici 1 .junija. Hvalevredno in vzpodbudno dejanje, ki naj bi ga posnemali še drugi lastniki zgradb.
T.L.

J
IF
Od te številke naprej obešamo tiste, ki si to zaslužijo, na pianger. Da ne bo več debat okrog sramotnega stebra, sramotilnega stebra, sra...
SMETI NA SMETIŠČE
Krajani z raznih koncev zHasavja se vsak dan zgroženo ozirajo na kupe smeti, kijih "kdovekdo" odlaga ob cesti, poti, v gozdu, skratka tja, kamor ne sodijo. Morda pot, ki jo prevozi nekdo z avtom zato, dabi stresel smeti na nedovoljeno mesto, ni nič krajša od tiste do komunalnega odlagališča. Lani, na primer, so se oblasti v Zagorju odločile za ureditev okolice in z javnimi deli so sanirali črna odlagališča, uredili brežine krajevnih cest, očistili gozdove. Veliko truda in denarja je bilo vloženega, toda niti leto ni okoli, pa je okolica spet, kot je bila nekoč. V Hrastniku, na primer, so z javnimi deli čistili brežine ob glavni cesti skozi mesto. Prvič sö bile zasvinjane že po dveh dneh, ko sojih ponovno očistili, so bile čiste dober teden, po tretjem čiščenju pa še malo dlje.
Morda bi prav tisti, ki nemarno trosijo svojo svinjarijo po občini, zgrabili prvi transparente in ščuvali k metanju z oblasti tiste, ki ne poskrbijo, dabi bilo domače okolje lepše. Podobno tisti stari rudarski zgodbi, ki so jo znale že naše pokojne stare mame: ženske so pred rudniško upravo med štrajkom dvigovale pesti in se drle: "Kruha nam dajte." Pa je pristopila mala deklica in eno od njih pocukala za krilo: "Mama, pojdite domov, kruh leze čez skledo, prekipel je." "Tiho bodi, smrklja, kruha nam dajte, kruha nam dajte", seje drla naprej. Za razliko od takratnih hudih žena so onesnaževalci lepe okolice neslišni in nevidni. Vedo, kdaj je najbolj varno prekucniti nesnago.
Poznavalci pravijo: dokler v občinah ne bo komunalnih redarjev in učinkovite kaznovalne politike, bodo ljudje taki.
> Zakaj ljudje - ker bi bile svinje užaljene, če bi jih primerjali z njimi. Ker pa ljudje vendar znajo brati, naj jim ponovno zaupamo, da so v Zasavju javna odlagališča komunalnih odpadkov, kamor lahko pri peljejo smeti. Kar jih bodo pri peljali z osebnih avtomobilom, jim ne bodo zaračunali. Če pa imajo doma odpadkov več, kot jih lahko pripeljejo, lahko prevoz naročijo. Tega bodo seveda plačali, tako, kot za odvoz smeti plačujejo vsi, ki imajo pred bloki in hišami zbiralnike za smeti. Zahrbtno je nesnago stresati k sosedu samo zato, da bo pred svojim pragom čisto.
Danes na pranger obešamo tiste, ki si upajo svinjati okolico brez slabe vesti.
I.L.
:

a
Na idiličnem mestu, ob prelomu litijskih gričev na dolenjsko stran, se v bogatem zelenju gozdov in modrini neba koplje grad Bogenšperk, Valvasorjev delovni dom. Tu je živel svoje bogato in plodno življenje pred več kot 300 leti. Danes gradu le še malo manjka, da bo dokončno obnovljen. V njem lahko sklenete zakon, krstite potomce, pogledate bogate zbirke, obiščete prireditev ali pa se samo odžejate v grajski restavraciji.
Zadnji lastniki gradu so bili VVindischgraetzi, ki zahtevajo grad, gozdove in polja nazaj. Litijska občina sc je obrnila na Zavod za spomeniško varstvo, ta pa na Ministrstvo za kulturo, kjer si prizadevajo, da bi grad ostal last slovenskega naroda, saj je bilo v njegovo obnovo vloženih veliko sredstev. Predsednik Odbora gradu Bogenšperk, litijski župan Mirko Kaplja, pravi, da so nameravali grad dokončno urediti do letošnje obletnice Valvasorjeve smrti, vendar ni šlo. Na dolgu imajo obnovitev kleti, v kateri so strop že sanirali. Namenili sojo za gostinsko dejavnost. Ob dokončanju kleti bodo uredili še sanitarni vozel in prostor pred viteško sobo, kjer bodo potekale videoprojekcije za obiskovalce. Ko bo končan postopek lastninjenja, bodo poiskali partnerje, ki bodo prevzeli upravljanje gradu. Kljub dobri volj i amatersko tega dela ni mogoče več opravljati.
Litijska občina si je dolgo prizadevala, da bi bila na gradu razstavljena kakšna originalna Valvasorjeva knjiga. Slava Vojvodine Kranjske sc redko pojavi na trgu, sedaj pa jo je podaril dr. Lokar iz Trsta. Dr. Lokar v posebni darilni pogodbi zahteva le, da knjiga ostane na gradu. V ta namen bo v Valvasorjevi delovni sobi urejena posebna zbirka, kjer bo ta zaklad shranjen.
Odboru gradu Bogenšperk so podarili tudi letos prvič izdano Valvasorjevo knjigo grbov, kije izšla v 999 izvodih. Dr. Janez Milčinski je gradu namenili geodetsko knjigo iz leta 1876. Dr. Primož Ramovžpaje ob postavitvi orgel na gradu podaril orginalno partituro Variacije za orgle in harmoniko, ki jo je napisal za to priložnost.
Pokojni dr. Janez Milčinski je rad prihajal nagrad Bogenšperk. Ob ogledu Valvasorjeve delovne mize so ga zbodli v oči žebljički, zabiti v steno, na katerih pa ni nič viselo. Župan Mirko Kaplja mu je razložil, da tja obešajo liste iz originalne Slave, ki so jih uspeli dobiti, saj cele Slave ni mogoče kupiti. Dr. Milčinski se je zamislil in rekel: "Ne delajte tega, Valvasor je vreden več." Ob naslednjem obisku je dr. Milčinski županu izročil knjigo. "Prinesel sem vam knjigo
Slave," je dejal. "Koliko smo pa dolžni in kako naj se vam zahvalimo," je zanimalo župana. "Nič mi niste dolžni, saj knjiga ni nič vredna. V njej manjkajo listi, ker jih je nekdo strigel ven," sc je jezil mož, ki je tudi zelo ljubil knjige. Malo pred smrtjo je spet nekje našel liste iz originalne Slave, tudi tejepodaril Bogenšpcrku.
Obisk na obletnico
Pri Lojzki Možina sem bila v nedeljo, 19. septembra. Popoldne je bilo oblačno, kot bi žalovalo. Skozi okno skromnega doma, ki stoji pred pragom gradu, je zaskrbljeno pogledovala na štiri obiskovalce, ki so zapuščali grad. Ni jih zanimal ogled in videti je bilo, da ji ni prav. Prišla je iz hiše, v rokah je nosila tri velike šopeključevin šop manjših. To so ključi gradu. Žalostnojepotožila: "Tako velika obletnica je danes, 300 let od Valvasorjeve smrti, tu bi se moralo drenjati ljudi, pa ni nikogar. Ne vem, kaj je z ljudmi? Letos je sploh malo obiskovalcev. Septembra je bilo tu polno avtobusov, letos le dva." Odšli smo proti gradu. "Morda kdo le čaka," je premišljevala. Na dvorišču seje pretegovala črna muca, Lojzkina, za nami je tekal kuža Fido. "Razumeta se," je pripomnila Lojzka. Vesela je bila štirih obiskovalcev, ki so čakali v gradu in skupaj smo se odpravili po gradu. Zaječala je velika ključavnica vhodnih vrat, ko se je ključ obračal v njej, kot da nosi skrivnosti stoletij v svojem železju.
Lojzka je skupaj z družino prišla za oskrbnico na grad Bogenšperk 15. oktobra 1964 ob treh popoldne. Z možem Jožetom sta prevzela skrb za grad. "Ko smo prišli, so odhajali jezuiti. Nam so predali ključe. V gradu ni ostalo nič. Le ena miza, dva stola in dve skrinji, pa še ena miza v kleti. Od tega je sedaj razstavljena le miza, za katero pravijo, daje Valvasorjeva delovna miza. Ob koncu II. svetovne vojne je bil to najlepši grad na Slovenskem. Vse stene so bile oblečene v rdeč, moder in rumen žamet ter v jelenove kože, obrobljene z zlatom. Po vojni so ga ljudje čisto izropali. Dolgo so ga obnavljali in danes je spet lep in bogat. Koliko imamo povedati in pokazati." Gospa Lojzka številne podatke kar izstresa iz rokava. Ničesar ne
«

pozabi. V pripoved vpleta zanimivosti, šale in pesmi. Mimogrede poboža rože, ki jih goji na grajskih balkonih. Rodila 13. maja 1920 v Lazah pri Gobniku. V družini je bilo 7 otrok, bila je predzadnja. Kot otrok je najraje pasla krave. Na paši je imela dovolj časa za učenje in branje. V se, kar seje takrat naučila, še zna. Letos je recitirala Desetega brata na prireditvi na Muljavi. Pa plesala je rada. Njena gibkost se vidi še danes, saj je pri 74-tih bistra in hitra. "Veliko sem hodila peš, do šole eno uro, do zdravnika tri. Tudi z Bogenšperka je treba iti peš v Šmartno ali v Litijo."
Na Bogenšperku je ostala sama. Sin in hči sta si ustvarila družini v drugem kraju, mož Jože je umrl. Pokopan je ha Libergi, s katere se vidi na Bogenšperk. "Ata vidi domov," pravi Lojzka, ko gleda z okna proti oddaljenemu hribu. "Lahko še pase konj'če, ki jih je imel tako rad. Ljudje ga pogrešajo. Upam, da bodo tudi mene, ko me več ne bo." Vse postori nagradu, daje urejen. Čeje treba, ga čisti ob petkih celo noč, daje naslednji dan pripravljen za poroke. Kadarkoli obiskovalci pozvonijo, jih prijazno sprejme in razkaže dom moža, ki ga v njegovem času nihče ni podprl pri velikem delu, ki gaje opravljal za Slovence in se je pred 300 leti obubožan zatekel umret v Krško. Zato ji je ob obletnici hudo, da se ni več ljudi spomnilo nanj, ker je tudi sama zapisana Bogenšperku in Valvasorju.
Joža Konjar, foto: Flash
B
ìlllll
II
■
RINGA RAJA ČIHA PUHA
Po železnici v Litijo in Trbovlje
Mesec september je mesec železnice. Marjan Weilgoni, šef litijske železniške postaje, nam je povedal, da želi železnica pridobiti še več potnikov in zato organizira različne prireditve.
V	sredo, 22. septembra je na progi Ljubljana-Celje vozil stari hlapon in razveseljeval otroke. V Litiji so bili otroci zbrani že pred 9. uro, igrala je želežničarska godba iz Zidanega Mosta, vlak pa je s seboj pripeljal še živali iz ljubljanskega živalskega vrta, vagon smeha, pesmi in zabave. Tu so bili ansambel Peter Pan, Borut Lesjak, člani skupine Ringa raja in dva zmaja. Čakalo jih je tisoč otrok iz litijske občine, tudi iz oddaljenih krajev, kot so Dole, Gabrovka, Jevnica. Družno so zapeli Našo četico, splezali skozi zmajev trebuh in se spustili po njegovem hrbtu navzdol, pobožali opico, prestrašeno opazovali kačo, občudovali papigo in kamelo, tekmovali v znanju in gledali Gregove čarovnije.
V	predirnem pisku starega hlapona in oblaku pare, ki se je dvigala izpod njegovih koles, je veselje odpotovalo še v Trbovlje in Celje. Hip hura za Slovenske železnice, ZOO Ljubljana in skupino Ringa raja.
Joža Konjar, foto: Karolina Šušteršič
Kmetice na pohorju
Kopasta gmota, ki se razteza okrogSOkmjužnoodreke Drave, zajema tudi Zreško pohorje. Začenja se v Zrečah, znanih po celem svetu po tovarni orodja Unior, če pa omenimo še Roglo, potem najbrž vsi vemo, kateri konec Slovenije so si članice AktivakmečkihženasPodkuma in Izlak zaželel ogledati.
Preteklo soboto vremenska napoved ni bila obetavna, vendar so jutranjezvezdenanebu vlivale upanje na sončni dan. Že po uri vožnje so se nade o lepem vremenu stopile v dežju, ki jih je spremljal cel dan. Prvi postanek
je bil v Zrečah, potem je pot vodila do 200 let stare kovačije Ošlak, ki predstavlja prve začetke kovaške industrije v Zrečah. Čeprav domačini pravijo, da tako nizkih vodostajev ne pomnijo, je lastnik kovačije le predstavil kovanje na vodni pogon. Poleg tega so imele priložnost videti pripravo kope, kjer pripravljajo oglje, tudi za potrebe kovaštva.
Ob stari cesti na Roglo so se ustavile na domačiji Arbajter, ki je usmerjena v rejo damjakov. Kmetije na Zreškem pohorju se precej razlikujejo od zasavskih kmetij - so velike (od 40 ha naprej) in glavni vir dohodkajim predstavlja gozd. Vsako leto posekajo okrog 200 m3 lesa, poleg tega se vsaka kmetija
Spet odprt dom STT
V čudovitem naravnem prizorišču pod Kumom je zopet odprt počitniški dom STT. Upravnica doma, odlična kuharica Barbara Spolcnak ima številne ideje, ki kažejo, da bo dom zares zaživel in ponudil prehodnim gostom okrepčilo, tistim, ki se bodo za dalj časa ustavili v njem.parazgibanin lep oddih.
V domu se ne bodo držali togo začrtanega programa. Sledili bodo željam in potrebam gostov. Poleg izdatnih dnevnih obrokov nudijo postrežbo zaključenim družbam po posebnem naročilu. Prenočitvene zmogljivosti zajemajo dve dvoposteljni sobi, eno troposteljno, eno sobo s štirimi posteljami ter skupno sobo s štirinajstimi ležišči. Pogled na obdajajoče smrekove gozdove nudi sprostitev duha in telesa, tisti z nekoliko več energije pa se lahko pozabavajo tudi na igrišču, ki sega prav do doma. Svojevrstno doživetje nudi sprehod do bližnjega zasavskega očaka Kuma in pogled z njegovega vrha.
Barbara Spolenak namerava najprej navezati stike s smučarji ter turističnimi agencijami, ter tako odpreti vrata doma tudi tistim, ki za Lontovž še ne vedo. Pri delu ji pomaga sin Viktor Lindič, ki je, kot kažejo prvi vtisi iz notranjosti doma, vzel gostinjstvo kot resno stvar. Tudi njegova žena, sicer vzgojiteljica Karmen Lindič, namerava s svojimi otroško naravnanimi domislicami popestriti ponudbo doma. Tako bodo že v soboto, 2. oktobra, v okviru tedna otroka povabili šolarje, jih zabavali z igricami in smehom ter jih pestro obdarili z darovi botre jeseni.
Tekst in foto: Danijel Amon
ukvarja še s kakšno dejavnostjo. Arbajterjeva kmetija je strma, kot večina zreških, zato sta mlada gospodarja menila, da jimabodo damjaki prinesli največ dohodka na enoto površine. Največji strošek je predstavljala ograditev 11 ha površin, kjer se danes pase okrog 80 jelenov in 25 ovac. Družini s tremi otroci pa se je investicija kmalu povrnila.
Pohorje je precej vodnato, zato po nekaterih kmetijah gojijo postrvi. Vidmarjev Rudi je kar z deskami ogradil bazen, kjer vzgajamladice, postrvi parastejo v nižje ležečem ribniku, ki ni nič drugega kot manjša dolina, napolnjena z vodo. Poleg ribo-gojstva se na tej kmetiji ukvarjajo še z živinorejo in žaganjem lesa. Žaga deluje na vodni pogon, imajo pa tudi lastno elektrarno,
ki v teh predelih ni nobena redkost. Strokovni del izleta so zaključile na kmečkem turizmu Pačnik, kjer so napolnile že kar lačne želodce. Na kmetiji še ukvarjajo s turizmom že 16 let (izletniki). Zadnji dve leti sprejemajo samo še zaključene skupine, ki se predhodno najavijo, saj jih pesti pomanjkanje delovne sile. Zaradi tega preurejajo zgornje prostore stanovanjske hiše, nameravajo se preusmeriti v stacionarni kmečki turizem, ki ima tu perspektivo, saj je posebno v zimskih mesecih veliko povpraševanje po prenočiščih (neposredna bližina Rogle). Ob zvokih harmonike gospodarja Pačnika so se odpeljale še na ogled Rogle, potem pa v zdravilišče Dobrna.
Nada Grešak
7JP&W.
lilfsetìjstvo
Najlepše krave
V Zasavju regijske razstave plemenske živine po drugi svetovni vojni ni bilo. V letih 1955 je bili kmetijski razstavi v Trbovljah in na Dolu pri Hrastniku, leta 1966 pa na Izlakah. Prireditev, ki bi morala biti v soboto, 18. septembra, je bila zaradi slabega vremena prestavljena, pa tudi preteklo soboto ni šlo brez dežja. Na razstavi so predstavili krave in plemenske telice rjave in lisaste pasme ter plemenske kobile in žrebice slovenske hladnokrvne, noriške in haflinške pasme ter dva plemenska žrebca slovenske hladnorrvne pasme. Člani zasavskih društev podeželske mladi ne pa so poskrbeli za postrežbo in dobro glasbo z dua Vedrina.
Organizatorji prireditve so bili Kmetijska zadruga Izlake, Kmetijska zadruga Trbovlje, Kmetijsko gozdarska zadruga Dol pri Hrastniku in Kmetijski zavod Ljubljana. Z razstavo so prikazali dosežke dela rejcev in strokovnih služb v Zasavju. Pripravili sojo na sejmišču v Selu pri Zagorju. Kobile in žrebice so ocenjevali Metod Marolt, Franc Lazar in Jože Prašnikar, krave in plemenske telice pa Jože Bergant Jože, Tomaž Perpar, Mit ja Fakin in Marko Zadrgah Razstavo je odprl predsednik Kmetijske zadruge Izlake Franc Zore. Nato je sledila revija najboljši živali in podelitev nagrad.
Nagrade
Častno oglavnico za naj lepšo kobilo na razstavi je prejel Slavko Klemen iz Dola pri Hrastniku za kobilo Mišo.
Za najlepšo žrcbico je prejel oglavnico Ivan Kuder iz Kotredeža za žrebico Cveto.
Rjave krave: 1. Franc Drnovšek Zabreznik 3 za kravo Ružo, 2. Jože Remškar Brezje 2 za Monjo, 3. Martina Vajdič Praprctno 15 za kravo Soro.
Rjave plemenske telice: 1. Viktor Draksler Marno 19 za telico Dravo, 2. Franc Grešak Knezdol 38 za telico Cito, 3. Slavko Jakopič Mamo 21 za telico Glorijo.
in konji v dežju
Lisaste krave: Franc Trebušak Brezje 13 za kravo Sojo (3. mesto še za kravo Šcko), 2. Luka Virk Čeče 26 za kravo Kajo.
Lisaste telice: 1. Janko Urbajs Prapretno 13 za telico Šibo, 2. Tomaž Klinc Vine 3 za telico Evo, 3. Ivanka Bantan Slatno za plemensko telico Sonjo.
Lastniki prvoocenjenih govedi so prejeli častne zvonce iz rok upokojenega profesorja Biotehniške fakultcredr. Jože taFerčeja, upokojenega direktorja KZ Ljubljana Naceta Lovšina, zagorskega župana Matj aža Svagana in referenta zakmetij stvo občine Zagorje Franca Lavtarja. Oglavnici za najlepšo žrebico in kobilo sta podelila Jana Ga r m uš iz medobčinskega inšpektorata in Anton Darovic iz kmetijske svetovalne sužbe. Za vse nagrajene živali so rejci prejeli diplome in vrednostne nagrade. Ob podelitvi nagrad je začelo močno deževati, zato so rejci takoj po zaključku podelitve začeli nalagati živali na prikolice in kamione. Le redki izmed okrog 200 obiskovalcev, ki so kljub dežju prišli pogledati živino, so vztrajali še nekaj uric pod šotorom, ki so ga postavili člani podeželske mladine.
Anton Darovic Foto: Tomo Brezovar
Konji so doma tudi v Zasavju
Zmagovalec in zmagovalka	Pri šanku je šlo po "ta kratkem".
Cesta 9. avgusta 9, Zagorje,
avgusta y, zag tel.: 0601/64 219
DELOVNI CAS:
PON., SRED., CET., PET., SOB., 16.00-22.00, NEDEUA ZAPRTO!

d.o.o.
Fitnes Center
... in sedaj sedite na tla, noge razširite kolikor se da in... to je AEROBIKA
Zbiramo prijave za AEROBIKO.
Spet zapravljivi
Kar nekaj kazalcev na področj u osebne porabe kaže, da živimo preko naših gmotnih možnosti. Zadnjič smo omenili, da vse več ljudi sega po raznih kreditih, to vse bolj postaja način življenja velikega števila prebivalstva. Pojav kreditov in pisanja čekov preko dovoljenih limitov postaja v marsikaterih gospodinjstvi!) več kot žgoč. Če ne bo prevladala razsodnost, bo tem družinam že bližnja prihodnost prinesla črne dni. Prav tako nas mora vsaj nekoliko zresniti podatek, po katerem Slovenci večino svojih prejemkov namenjamo trajnim oziroma porabnim dobrinam, in sila malo za investicije. Ni naključje, če se delež plač oziroma osebne porabe v sestavi družbenega bruto produkta že bliža 31 in celo 32-odstotkom.
Komaj je intervencijski zakon o rasti plač nehal veljati, že imamo opravka s precejšnjo rastjo plač julija in avgusta. Po svoje to dokazuje, da nismo pripravljeni sprejeti posledice, ki nastajajo zaradi dejstva, da izdelava nazaduje, prejemki pa rastejo, čeprav zelo dobro vemo, da po drugi strani spet naglo pada stopnja zaposlenosti. Vsi ekonomisti pa zatrjujejo, da je rast plač ob nižji produkciji pogubna tako za nacionalno gospodarstvo v celoti kot za novo zaposlovanje. Eno z drugim: smo po vsej verjetnosti tudi pred usodnim vprašanjem, kako zajeziti le pojave in po drugi plati najti ali poiskati možnosti vsaj nekoliko večje gospodarske rasti. Nemara bomo morali seči po novih ukrepih, ki bi olajšali položaj vseh. ki so se znašli v hudih zadregah, ko niti pomisliti ne morejo na večje zapravljanje in malce bolj priviti davčni vijak tistim, katerih prejemki zelo naglo rastejo.
M.V.
Več nezaposlenih
Verjetno bomo že konec tega ali v začetku prihodnjega meseca prestopili tisti prag nezaposlenosti, kije veljal doslej še za znosen. Brez dela bo namreč okoli 15 odstotkov aktivnega prebivalstva, armada brezposelnih bo narasla na okoli 140.000. Težave se bodo še stopnjevale. Bolj ali manj znani strokovnjaki, ki se s tem bolj ukvarjajo, so prepričani, da se bo po končanem lastninskem preoblikovanju, ko bomo imeli več ali manj le srednje velika in manjša podjetja, število nezaposlenih še povečalo in pristalo tam blizu 19-odstotnemu staležu. Vprašanjeje, če bomo kar tako prenesli tako hudo eksplozijo nezaposlenosti, saj tolikšne ne poznaj o malone nikjer vražvitejšem delu Evrope, morda le na Irskem in deloma v Španiji. Res j e, da sc ubadajo s tem zlom skoraj po vsem svetu in zlasti v Evropski gospodarski skupnosti že bijejo plat zvona, kajti stvari so začele uhajati iz vajeti. Priče smo najrazličnejšim posegom oblasti, vključno sprejemanju ustreznih programov zaposlovanja.
Poglejmo še v Zasavje. Vse od leta 1989 smo doživljali neprestano zniževanje zaposlenosti, to polletje se je nazadovanje ustavilo in doživeli smo rahlo povečanje zaposlenih, in sicer za nekaj nad petsto novih zaposlitev glede na prejšnje leto in za 32 glede na enako lansko obdobje. Povečanje gre predvsem na račun premogovništva, kjer so morali zaradi usihanja produkcije premoga najti ustrezne zaposlitve v manjših stranskih podjetjih. Ne glede na to imamo nekaj nad 3000 manj zaposlenih kot leta 1989.
M.V.
POGLED
nega parketa
Z DELNICAMI SE SPET NEKAJ DOGAJA
Borzni sestanek prejšnji torek je sicer opozoril na oba državna papiija, obvezn ici RSL 1 in RSL 2, s katerima je bilo kar za dobrih 1,6 mio DEM prometa, tečaja pa jima tudi naraščata, vendar je poleg tega oživelo tudi trgovanje z delnicami. Tu naj opozorimo predvsem na delnici Dadasa ter Probanke, ki pravzaprav burita duhove že celo poletje.
Poletna evforija, ko je delnica Dadasa dosegla že nivo 390.000 SIT, seje konec avgusta počasi ustavila. Po tako visoki ceni ni bil nihče več pripravljen kupiti tega vrednostnega papirja in trgovanje je popolnoma zamrlo. Šele uredba ministra za finance Mitje Gasparija o tem, da se lahko sklepajo posli tudi izven predpisanih omejitev 10% (torej tudi po višji in nižji ceni od tega), je spet oživila trg delnic. Seveda je tečaj Dadasove delnice takoj padel pod 200.000 SIT. Vendar se je sredi septembra kolo zgodovine spet zavrtelo nazaj in pri maksimalni dovoljeni ceni, ki je bila takrat 160.727 SIT. je bilo povpraševanje spet večje od ponudbe inje bilo to delnico spet težko kupiti.
Podobno usodo je doživljala tudi delnica Probanke, ki je v avgustu že dosegla nivo 48.500 SIT, potem pa je padla na 41.000 SIT. Sicer pa je tudi pri njej sprostitev omejitev (povišanje in znižanje tečaja) za več kot 10% pri trgovanju, kije veljala le nekaj dni, precej razgibala trgovanje in smo imeli na nekaterih borznih sestankih promet celo med 300.000 in 500.000 DEM.
Četrtek na borznem parketu je bil sicer še vedno v znamenju obeh državnih papirjev, ki sta porasla na nivo 93.4 (RSL 1) oziroma 95 za "dvojko", predvsem pri Dadasovi delnici pa smo imeli kar močno razgibano dogajanje in vzdušje je bilo spet podobno Wall Streetu. Cena okrog 160.000 SIT j e očitno zanimiva tako za kupce kot tudi za prodajalce in trgovanje s temi delnicami je bilo temu primerno živahno - kar za dobrih 360.000 DEM.
S Probanko je bilo prometa sicer manj, le slabih 200.000 DEM, cena pa se je oblikovala malo pod 26.000 SIT. Toda trgovanje z delnicami je kljub vsemu oživelo, čeprav na nižjem cenovnem nivoju in to je lahko dobro znamenje za jesensko trgovanje na borzi.
Milan Povirk

P“aM™ «l«? papirja. Nakup k"e™= hi,in,.inski
inre Ml -«m, kupa <ii l»i	«m.«i. .» ivm m,>■.<>■■> jv p.,«.jviJC
Kadeč «.'papir v središču Radeč odprl«, novo trgovin,,. N njej poskušajo kupen ponuditi vse, kur proizvaja podjetje in več. Trgovina je postala podjetje, ki jo je kraj potreboval. Blagovne znamke, ki jih ponujajo, so z vrha svetovnih znamk, se
,s;s:=::=a:=
zunanjo ponudbo in, njen osrednji del je namenjen promocijam novih izdelkov. Kraj pa je pridobil šc nekaj -novo kulturno sred Išče, ki Jc primerno za organizacijo razstav
........... nara/aih in.iriiiiioniih. Kur kiillnrii
h.,„,li,j= «k. pmslor invtsticfjn. ki « , hlktvu fc vrač,. Trgovino bodo z manjšo slovesnostjo odprli jutri popoldan.
0,rrfi,iìd.'lli„m,\,-li„ii„.|,v„i,.a,,j,„ik,M, at.-ar it v ij„ [irank/ilikjuhiit'j.K'kaiiraiitm-kahk'iiylal.jiihljani. Priredi-lev ima poseben pomen, saj ta. Mini bienale pomen, tudi začetek prireditev ob radeškem krajevnem praznik«. Otvoritveni govor bo imel direktor Med narodnega grafičnega
sodeluje, /.nano je namreč, da je podjetje kadečepapir sponzor vsakoletnega bienala, kvaliteta papirja, namenjena likovnih dosega
investicija ni bila le kratkoročna, temveč Ima dolgoročni pomen»	Franci Kadunc
Odprto pismo Gospodu predsedniku občine Trbovlje
Gospod Predsednik, pišem vam iz razloga, ker drugemu na Občini Trbovlje ni mogoče pisati, ker, ali ne znajo brati ali pa je za njih vse ravno tja do Valandovega.
To ni lahko, ker posledice vedno pridejo tudi iz razloga, ker zgodovina ne pozablja in po Kocjančičevem govoričenju zgodovinski spomin ne puhti, kot so izpuhtele nekatere znane osebe zasavskega življenja, skupaj z arhivi... tja proti Ljubljani, kjer se izživljajo zdaj dmgi z našimi dosjeji in jih premetavajo zdaj sem in zdaj tja, dokler se ne bo odločil sam presvitli vrh, kam naj se zakopljejo..., da jih bomo zopet kopali. Upam, da častno, ker bi svojega rad videl še za časa življenja. K sreči sem bil premlad, da bi me silna moč tistih potegnila vase. Ni pa me tudi kasneje zaradi vzgoje in lastnega prepričanja in verovanja v poštenost, pridnost, delavnost, znanje...
Ti nevedni mali tirani z "grozno" zgodovino pa si sedaj ne upajo javno izgovoriti ali napisati niti drobtinice za svoje opravičilo, za svoj spokoj... Počasi umirajo. Bog jih blagoslovi. In škoda je, da veliko resnic nosijo s sabo. Koliko bolje bi bilo, če bi še živi napisali vsaj del tistega, za nepozabno zgodovino, vsaj nekaj odrešilnih stavkov in si tako rešili delček še poštene duše. Zgodovina ne laže. Pa naj bo dovolj tega parafraziranja, dovolj ga je v skupščini.
To je osnovni razlog, zaradi katerega vam, gospod predsednik, kot poslanec Narodno demokratske stranke v povezavi s Slovenskinmi krščanskimi
demokrati, pišem. Vi ste namreč edini meni poznan socialist, ki je brez temnih slutenj zapustil ZKS, SDP in še kaj ter se podal na "skorajda" samostojno politično pot v Trbovljah brez moralnih obremenitev, ko bi vas morale temne sile reševati ali ščititi. V celoti pa se tem silam niste mogli odreči, kar dokazujejo nekatera dejanja in poteze, kijih vlečete kot predsednik v sami Skupčini občine Trbovlje.
Posebej me boli zadnje skupščinsko zasedanje, ko je proračun za leto ’93 sprejela v načelu izključno leva opcija brez opozicijskih strank z vašo osebno pomočjo ter diverzantom in potrpežljivim čakanjem na njegov milostni prihod. To je pogumna poteza, ker ste namenoma pozabili na sistem zavajanja v letu ’92 in na sklepe, ki so vezani na boljši družbeni pa tudi osebni standard občanov Trbovelj, na povezavo kmečkega zaledja z mestom, podporo razvoju drobnega gospodarstva in še kaj. To dokazuje, da v naši skupščini ne potrebujemo večstrankarskega sistema, če si lahko ena (večinska) stranka ob pomoči pigmejsko navezanih strank dovoli prav vse, ne glede na posledice.
Dmga pomembna zadeva, ki vam jo želim, gospod predsednik, predočiti, pa je v tem, da Skupščina ravno zaradi tega ni in ne more biti nosilec kreativne politike v Trbovljah. Vedno bolj smo v ozadju, ne glede na to, da imamo velike blagovno - energetske resurse, da smo v centru Slovenije in da izvažamo čisto energijo. Nasproti temu pa živimo v nezavidljivi! razmerah, da je prevelika brezposelnost in da tudi nekatera navidez uspešna podjetja vse bolj tonejo...
To tudi pomeni, da je skupščina samo še formalno
samozadostna in skrbi le za to, da pokriva čudne poteze IS, ki je že dolgo nemočan, pa tudi nepotreben. Seznaniti vas bi bilo treba, gospod predsednik, še z divjo obnovo Arzenškove hiše, z življenjem čebeljih trotov v trboveljskem HIT-u, z dilemo o političnem delovanju Društva upokojencev, Zveze borcev in dmgim...
S spoštovanjem!
Poslanec Alojz Jeraj, Trbovlje
Vprašanje za "socialiste"
Ker je v Trbovljah mnogo takih, ki se na vsa usta hvalijo, da so socialisti, bi jili rad javno, preko časopisa Zasavc vprašal, če tudi vedo, kaj beseda socializem pomeni. In, če bi bili pripravljeni ravnati se po tem, kar beseda socializem v praksi pomeni in od članov zahteva.
Razglašati se za socialista v praksi pomeni odpovedati se marsičemu v dobrobit širše skupnosti. In to ne samo enkrat, ampak večkrat. In to iz lastne volje in na račun osebnega standarda. To pa pomeni, v praksi se odpovedati kakršnemukoli pridobitništvu, pretirano visokim zaslužkom, pokojninam bivših funkcionarjev in spomeničarjev ipd...
Kadar boste pomen besede socializem dojeli na ta način in v praksi dokazali, da ga tudi pravilno razumete, takrat se šele razglašajte za socialiste, do takrat pa rajši molčite. Ker besede samo smešijo - zgledi pa vlečejo.
In če boste delali tako, boste res zrušili ta novi sistem, ki vam je tako v želodcu, in vrnili prejšnjega, po katerem tako žalujete in vzdihujete.
Miroslav Jurše, Trbovlje
«
KOZERUA
Pepel? Kaj zato!
Gospod Krap je kol ponavadi pustil avlo pri ljubljanski Železniški postaji. Na Miklošičevi je trčil ob Zdravka Soma, sošolca iz OŠ. "Lej ga, Krapa! Si spet enkrat prilezel iz mlakuže, "je bučno pozdravil Som, ki se po diplomi ni vrnil v domači kraj. Postal je ugleden poslovnež- "Skočiva na kavico! " je predlagal Som. Krap je pogledal na uro: "Bolj malo časa imam. " "Dajno, "je zamahnil zroko Som, "saj si manager, ne?"
Šla sta v bližnji lokal. "Kaj pa komplicirate tam v Revirjih ? " ga je pobaral Som, "zaradi pepela mislim. " "Šajne vem, kaj bi bilo najbolj prav, " se je nekako opravičeval Krap. "Poslušaj, " je nadaljeval Som, "odpisani ste. Že dolgo. Zaradi umazanije v tistih vaših luknjah si nihče več ne beli glave. Koga brigajo klor, žveplo, dim, živčni strupi?! Po radiu vas obveščajo samo o temperaturi zraka, kot daje to ne vem kako pomembno. Vse ostalo je tabu, razumeš. Bolj zasvinjani kot ste, ne morete biti. Pepel vsaj ne smrdi. Dokler dajete gospodarske sadove, vas še poznajo, potem se še spomnil ne bo nihče, da so bili tam in tam Rdeči Revirji. Kaj hočeš, tako je. Tudi najboljša molznica enkrat crkne. " Krapu se je v grlu napravil cmok.
V Zasavje se je vračal preko Moravč. Bilo je vroče, zato je odprl okno. Prijeten vonj ga je sprendjal vse do Izlak, potem se je sveži zrak izgubil. Vse od Zagorja do Hrastnika je smrdelo. Kolikokrat ga je žena opozarjala, naj izklopi ventilacijo, češ, da se bo zadušila. Mimo kemične tovarne si je običajno pritiskala robec na nos in usta. Nikoli ni razmišljal o tem. Dobro plačana služba in uspešno podjetje so ga preveč slepili. "Leta si bom dokupil, dal podjetje v najem in preselila se bova, " je rekel ženi pri kosilu. "Kam?" jo je zanimalo. "V Slovenijo, " je rekel trdo in spil kozarec souvignona.
Manja Goleč
Prazniku ob rob
Krajevni praznik ni namenjeni tistim ki nastopajo, ampak tistim, ki ploskajo. Tako sem mislil včasih, ko smo evforično ploskali recitatorjem in godbam, ko je bilo vse rdeče od zastav, ko so govorniki, marsikdo se je žal tudi učil brati, z dolgimi govori utrujali množično občinstvo. Z leti se je to spreminjalo. Ko sem bil na enem zadnjih praznovanj, smo v dvorani sedeli redki povabljeni gosti, na odru pa se je gnetlo nastopajočih. Komu so torej takšna praznovanja namenjena? Odgovor je preprost, toda vsebuje številna vprašanja: Ali še vedno vztrajati pri klasičnih proslavah? Naj na odru nastopijo domače skupine? Ali gledališke zvezde slovenskega odra? Naj sploh kaj organiziramo?
Ko ni bilo ničesar, je bilo spet vse narobe. "Sedaj so nam vzeli še naš praznik, le kaj si predstavljajo, kaj pa kultura?" Hudičevo težko je v majhnih krajih zadovoljiti občinstvo, zato je najbolje pripraviti nič, ali pa toliko, da je vsaj izbira takšna, ki bi morala zavezati jezike tistim, ki jih nenehno brusijo ob žive brusne kamne. Zakaj takšen navdih ob prazniku. Najbrž zato, ker je krajevni praznik praznik krajanov. Ker je praznik priložnost, da se kulturne skupine predstavijo. Ker je spomin na zgodovino, katere del smo tudi mi. In če je ne spoštujemo, tudi njene prihodnosti nismo vredni.
Franci Kadunc
Milanova
kost
Le vsak šesti diplomati t fakultete obeh slovenskih univerz in visokih šol izZasavja najde delo doma. Samov dveh, treh naših podjetjih svoje štipendiste po končanem študiju tudi zaposlijo. Še pripravništvo omogočajo le peščici mladih z visoko izobrazbo. Dosti slabšeje zvsemi mladimi, ki končajo to ali ono srednjo šolo in se ne odločajo za nadaljnji študij. Bojda le vsak osmi, deveti najde zaposlitev doma, vsi drugi bodisi ostajajo brez dela ali ga iščejo in le tu in tam tudi najdejo drugje.
Odliv mladih kadrov se neprestano povečuje, traja pa že skoraj desetletje. Ker nič ne kaže na kakršnokoli izboljšanje, se bo odhajanje nadaljevalo in doma bomo ostali takorekoč goli in bosi. Žal je to gola resnica, ki je ni mogoče olepšati Z nobenim drugim dejstvom. Kako dolgo bomo šli po tej, recimo kar rakovi poti, nihče ne ve ali noče vedeti. Pravzaprav si ob teh pojavih kar najraje zatiskamo oči po načelu: manj vemo o tem, bolje za vse nas. Ker smo žive priče tudi nenehnemu zmanjševanju štipendiranja (lepega dne ga niti več ne bomo poznali), ni potrebno kdove kako globokoumno premišljati, kam to pelje...
Za zdaj se še premalo zavedamo, kako družine vse težje šolajo svoje hčere in sinove na srednjih šolah; ve se, da se v šolskem letul993/94ni moglo vpisati v šole precej mladih, ker jim starši niso mogli zagotoviti najosnovnejših možnosti za šolanje. Prav tako ne vemo dosti o tem, koliko mladih absolventov srednjih šol ni moglo na fakulteto ali višjo šolo zaradi stroškov, ki jih starši ne zmorejo, čeprav bi prišli vsaj do minimalnih štipendij. Stroški študija postajajo namreč vse višji, do stanovanj v študentskih naselij letos niso prišli niti najpotrebnejši, najbolj socialno ogroženi, ker te zmogljivosti niso zadostne.
Da bo mera polna, tone tudi domače gospodarstvo, ki bo, če bo nazadovalo tako, kot zdaj, kaj kmalu moralo začeti odpuščati razen delavcev tudi del svojih kadrov. V negospodarstvu že doslej ni bilo skorajda nobenih mrwnosti zaposlovanja diplomantov z višjo in visoko izobrazbo; še celo tam, kjer bi jih morali imeti, se raje zadovoljujejo z Že zaposlenimi, četudi nimajo ustrezne izobrazbe za opravljanje zaupanih delovnih nalog. Ker vse kaže, da bodo morali ponekod premišljati tudi o zmanjševanju zaposlenih ljudi, kot vzemimo v občinskih upravah, ko bodo občine ob vrsto pristojnosti, si je še malce lažje predstavljati sivino, ki ji gremo naproti. Kaj vse nam preti spričo tega, da nam cvet mladih diplomantov nenehno odhaja, raje ne premišljamo; še malo in Zasavje res ne bo drugega, kot stara, zapuščena dolga vas, z zastarelo, usihajočo, nedonosno industrijo in peščico drugih dejavnosti, ki se bodo bolj ali manj opotekale spričo skoraj nikakršnih možnosti razvoja.
Milan Vidic

Drnovšek v Zasavju
V Zasavju se je konec prejšnjega tedna mudila vladna delegacija, ki jo je vodil predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek, v njej pa so bili še minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar, ministerza finance Mitja Gaspari, minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek, ter državni sekretar za energetiko Boris Sovič. Pogovarjali so se z vodstvi vseh treh zasavskih občin in z direktorji podjetij s področja energetike. Občinski možje so delegaciji predstavili svoje probleme, predvsem tiste s področja komunalne infrastrukture, pri katerih razreševanju računajo na sredstva državnega proračuna.
V Hrastniku so med drugim v ospredje postavili težave pri stanovanjski gradnji, zlasti pri nedokončani gradnji objekta Ojstro 2. Kerni možnosti, da bi ga občina sama dokončala brez pomoči iz republiškega proračuna, so po besedah predsednika hrastniškega izvršnega sveta Staneta Kima predlagali, da bi na pomoč priskočil republiški stanovanjski sklad z ugodnim posojilom. Sklad je razpisal natečaj za neprofitna stanovanja in do konca leta naj bi bilo jasno ali se bo hrastniška nedokončana gradnja
Mitja Gaspari, minister za finance:
"Republika je jasno povedala, da ne bo prevzemala listih bremen občin, ki so nastale z izdajanjem obveznic. Zakon o pokrivanju bremen trboveljske občine bi sprožil pravi plaz tudi v drugih občinah in težko je verjeti, da bi ga lahko spravili skozi parlament. Doslej sta se o tej problematiki pogovarjali le dve strani: občina in republika; mislim da bi se morala v reševanje vključiti tudi banka in iz bilateralnih pogovorov narediti trilateralne. Banka bi denimo lahko prevzela deleže, ki jih ima občina v posameznih podjetjih, dolg občine pa bi reševali dolgoročno. "
nadaljevala ali ne.
Za lastnike stanovanj na Rudniku je zanimiva tudi ponudba iz programa ekološke sanacije in sicer priključitev na Toplarno, ki bo to zimo že kurila s plinom. Lastnik naj bi poskrbel za notranjo napeljavo v stanovanju, ki bi ga veljala okrog 60% celotne naložbe, za 40 % (okvirna polna cena priključka naj bi bila okrog 5000 DEM) pa bi poskrbela občina; deloma iz sredstev za ekološko sanacijo, deloma pa iz prispevkov za mestno zemljišče.
Se to jesen naj bi se nadaljevala posodobitev ceste od Hrastnika do Dola. Ta se je ustavila zaradi nevsklajenosti cestarjev in vodarjev. Prvi imajo denar za dela, vodarji, brez katerih gradnje ni imelo smisla nadaljevati, pa so svoja dela načrtovali za kasneje. Ministre in predsednika vlade so Hrastničani opozorili tudi na potrebo po posodobitvi magistralne ceste Trbovlje - Hrastnik, ki jo cestarji odlagajo, prednost pa dajejo drugim, po mnenju nekaterih manj pomembnim odsekom.
Na neustrezne cestne povezave so opozorili tudi Trboveljčani, predvsem na cesto do Prebolda. Odsek naj bi asfaltirali prihodnje leto, ko naj bi dokončno rešili tudi nekatere druge težave te občine, tudi reorganizacijo osnovnega šolstva.
V Trbovljah je bila sicer osrednja te ma dolgoročna zadolženost občinskega proračuna. Stečajna upraviteljica Staša Baloh je pri tem zlasti poudarila, da bo januarja zapadel nov kupon, občina pa nima denarja in lahko bi se ponovile enake težave kot letos. Minister Mitja
Dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade Republike Slovenije:
"Vsi zasavski problemi so obvladljivi in bi jih z uspešnim delom lahko rešili. Gospodarske težave so podobne kot drugod po Sloveniji. Občina Trbovlje ima zaradi prezadolženosti največje težave. Neposredne rešitve za to ni, so pa možnosti postopnega reševanja. Specifični so tudi problemi energetike in premogovništva. Predvideno je, da bi premog še naprej kopali v Trbovljah in Hrastniku, ostale tri rudnike RRPS pa zaprli. "
Boris Sovič, državni sekretar za energetiko:
"Čeprav v strokovni javnosti obstaja dilema, ali še vključevati rjavi premog v prihodnje energetske bilance, je treba povedati, da ni nihče dovolj hraber, da bi se tukajšnjemu premogu odpovedal. Gre za 58 milijonov ton ali šestino vseh slovenskih bilančnih rezerv v rudnikih Trbovlje in Hrastnik. Treba pa bo stvari spustiti na ekonomsko raven, stabilizirati ceno na šest mark za gigajoul energije, ker se le tako lahko ohrani eden od stebrov domače proizvodnje energije. "


Gaspari je še enkrat zavrnil možnost, da bi republiški proračun prevzel denarne obveznosti, nastale z izdajo občinskih obveznic. Predlagal je, naj bi se pri tem bolj vključilabanka, s katerobi bilo možno skleniti za občino sprejemljivejše aranžmaje.
Z obveznicami imajo probleme tudi v Zagorju, vendar se po besedah predsednika občinske skupščine Matjaža Svagana bistveno razlikujejo od trboveljskih. Njihovo prodajo so 1.1. ustavili, sanacijskega programa pa zaenkrat še nimajo. Pri njegovi izdelavi pa bodo vsekakor upoštevali mnenje ministra Gasparija, da je treba dolg
poravnati in da ga bodo morale v sorazmernem deležu pokrivati tudi morebitne nove občine, ki bi nastale po sprejetju nove zakonodaje o lokalni samoupravi.
O premogovništvu in energetiki
Na pogovoru z energetiki sta minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar in državni sekretar za energetiko Boris Sovič predstavila energetsko strategijo S lo venije, ki naj bi se v kratem znašla tudi na vladni mizi. Sedanje podjetje Rudniki rjavega premoga Slovenije (RRPS) naj bi razdelili na Rudnik Trbovlje - Hrastnik, ki se mora čimprej usposobiti za ekonomično proizvodnjo, podjetje Rudniki rjavega premoga Slovenije pa naj bi predvsem skrbelo za zapiranje rudnikov Zagorje, Senovo in Kanižarica, prezaposlovovanje presežnih delavcev in sanacijo poškodovanih površin zaradi rudarjenja. Zato bo vlada že letos
Dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti
"V strategiji ne predvidevamo ukinjanje premogovništva ampak njegovo zmanjševanje na racionalno mejo. Z novo organizacijo se morata perspektivna rudnika čimprej strokovno organizirati in usposobiti, da ne bosta Uvela na državnih stroških. Rudnike Zagorje , Senovo in Kanižarica pa je treba čimprej zapreti in to izvesti s čimmanj denarja. "
oblikovala zakon o zapiranju treh rudnikov in jim zagotovila proračunska sredstva za dokončno zaprtj e do leta 1999. Porabnik zasavskega premoga, okrog milijon ton na leto, pa naj bi tudi v prihodnje ostala predvsem TermoelektramaTrbovlje, kjer naj bi leta 2006 nadomestili sedanji 125 megavatni blok z novim objektom, v sedanjih količinah pa tudi ljubljanska Toplarna. Predstavniki zagorske občine v zvezi s tem menijo, da bi se morala v prestrukturiranje in sanacijo površin vključiti tudi občina.
Roman Rozina in Stane Šterbucl Foto: Tomo Brezovar (portreti), Danijel Amon (Trbovlje)
Miha Jazbinšek, mnister za okolje in prostor:
"Kam s smetmi, je vse bolj pereče vprašanje. Obstaja predlog, po katerem naj bi odpadke vozili v rudnike, ki jih bodo zaprli. Transportne poti so narejene, in če lahko vozijo ven, lahko tudi noter. Zaenkrat se ta predlog premleva še v strokovnih krogih, ministrstvo in vlada o tem še nista razpravljala. Vedeti pa je treba, da bi lahko v rudnike vozili le nekatere vrste odpadkov, sadro in pepele. "
«
Društva izgnancev se od časa svojih ustanovitev vse bolj organizirajo in povezujejo. Tudi zasavska društva izgnancev niso izjeme. V Šavni Peči nad Hrastnikom so skupaj z društvi iz Posavja pripravili delovno ogroglo mizo, na kateri so obravnavali problematiko vseh Slovencev, ki so bili med drugo svetovno vojno internirani, oziroma izgnani iz rodnih krajev v delovna taborišča širom tretjega nemškega rajha in razseljeni po bivši Jugoslaviji. Osnovno vprašanje vseh krajevnih društev in tudi Zveze izgnancev je zahteva po njihovem deležu vojnih reparacij. Med povabljenimi gosti so bili poleg zagorskega in hrastniškega župana Leopolda Grošlja in Matjaža Švagana prisotni tudi poslanci Miran Jerič, Franc Lipoglavšek in Miran Potrč.
Po uvodnih pozdravih predsednika krajevne organizacije Trbovlje Rudija Matka je odprl pogovor Slavko Kunej, predsednik Izvršnega odbora Društva izgnancev Slovenije: "Izgnanstvo je fenomen slovenskega naroda, zato je žalostno, da se pojavljajo poizkusi potvarjanja in prevrednotenja zgodovninskih dejstev in poenostavljanje poimenovanja žrtev vojne. Dejstvo je, da je že 41, leta imel nemški okupator pripravljen načrt izgona od 220000 do 260000 Slovencev iz rodne grude. Zato Zveza izgnancev Slovenije zahteva, da se vse izgnance prizna kot žrtveraznarodo vaine politike Nemčije v drugi svetovni vojni. Od Slovenije pa zahtevamo del sredstev, ki jih je bivša JugoslavijadobilaodNemčije iz naslova vojnih reparacij. "
O težavah in zahtevah slovenskih .zgnancev je obširneje spregovorila prof. Ivica Žnidaršič, članica izvršnega odbora D IS: "V zadnjih dveh letih od ustanovitve Zveze izgnancev Slovenije so njeni člani brali vrsto zgodovinskega gradiva in natcriala o izgnancih in izgnanstvu. Ohranili so se podatki o popisih vojne škode iz leta 1945 in 1946, ohranili so se arhivi o tem, kaj e Jugoslavija terjala od okupatorjev in kaj je Jobila (tu je mišljena predvsem Nemčija in
Italija). Prav tako je iz dokumentacije razvidno, kaj vse je bilo iz tega denarja zgrajenega. Tako izgnanci zahtevamo od Slovenije 5 odstotkov od celotnega zneska reparacij, kar znaša 900 milijonov nemških mark za okoli 25000 še živečih, oziroma preživelih izgnancev. Zbrano gradivo smo posredovali zunanjemu ministrstvu z namenov, da bi pospešili nastajanje slovenskih kriterijev za popravljanje krivic iz druge svetovne vojne. V slovenskih arhivih ležijo opisi vojnih odškodnin tudi za posamezne fizične osebe. Poudarjam, da do sedaj izgnanci niso koristili niti zahtevali svojih pravic. Morda tudi zaradi tega, ker se posledice izgnanstva, kot je strokovno dokazano, pričnejo kazati šele nekaj desetletij po teh travmatičnih izkušnjah, se pravi v starosti. Prav tako si republika Slovenija ne more privoščiti blamaže, da ne bi popravila krivic žrtev druge svetovne vojne, saj so to storile v večji ali manjši meri vse razvite države. Omeniti moram tudi podporo s strani društva prisilno mobiliziranih v nemško vojsko, ki so nam jo le-ti izkazali pri naših prizadevanjih predvsem na srečanjih z medresorsko komisijo, ki jo jeustanovilaPeterletova vlada. Zaobravna vanje izgnanske problematike smo pripravili posebno izčrpno poročilo za
obravnavanje te teme v državnem zboru. Tu gre predvsem o dolgu (vojni odškodnini). Treba je tudi razjasniti, kdo vse je upravičen do vojne odškodnine. Prav tako aktivno sodelujemo pri pripravi zakona o veteranih in za nas pomembnejšega zakona - zakona o žrtvah vojne.
Te besede prof. Ivice Žnidaršič je v kratkem govoru podprl Danijel Babič, predsednik občinskega odbora ZZB NOV iz Hrastnika. Postavil je tudi vprašanje, zakaj te problematike ni rešila, oziroma reševala že Jugoslavija. In dodal, da se v njihovi organizaciji strinjajo z izplačilom odškodnin.
Nadaljeval je Jože Bogovič, predsednik koordinacijskega odbora iz Sevnice: "Vprašanje izgnancev, vojnih odškodnin in povračil se v slovenskem prostoru neupravičeno podcenjuje. Samo v sevniški občini ima društvo izgnancev 1500 članov, samih izgnancev pa je verjetno še veliko več. Zato predlagam, da bi poslancem podarili zbornik Izgnanci, tako bi se lažje seznanili z našo problematiko. To naj bi bila pobuda, da bi se državni zbor hitreje zavzel za reševanje te problematike. Zveza izgnancev Slovenije pa po mojem mnenju potrebujenekak akcijski program, ki bi prav tako pripomogel h hitrejšemu reševanju te problematike."
Vida Volker, članicaKODIS.jeopozorila na vprašanje vojnih ujetnikov, predvsem iz starojugoslovanske vojske. Prof. Ivica Žnidaršicjena to vprašanje takoj odgovorila, da bodo vojni ujetniki po vsej verjetnosti uvrščeni v nastajajoči zakon o veteranih. Rudi Matko je dodal, da so bili vsi "moralno neoporečni" vojni ujetniki že zdaj lahko vključeni v Zvezo borcev.
Spregovorili so tudi prisotni poslanci iz Zasavja in Posavja:
Milan Jerič: "V okviru poslanskega kluba LDS se bom osebno zavzel za doseganje pravic, ki pripadajo izgnancem. Prav tako obljubljam, da se bom vestno in pošteno odločal pri sprejemanju zakonov, kise tičejo izgnancev. "
Miran Potrč: "Problematika izgnancev mi je dokaj znana, ob sprejemanju zakona sem osebno podprl amandma k 33. členu zakona (člen o izgnancih). Prav tako se bom tudi v bodoče v okviru poslanskega kluba ZL zavzemal za vaše pravice in informiral poslansko skupino o vsebini današnjega razgovora. Predlagam, da vaša zveza sprotno

informira poslansko skupino o predlogih, problemih in rešitvah vaše organizacije. Podpiram pripravljeno izjavo, vendar svetujem, da jo poenostavite in zapišete tudi svoje zahteve. Vseh predlogov verjetnonebo moč izpeljati hkrati, zato predlagam, da v Zahtevah naredite prednostno listo.
Franci Lipoglavšek (poslanec iz Radeč): "Imate mojo polno podporo. Morda bi morali začeti delovatišebolj operativno. Izgnanstvo dobro poznam, saj sta bila tudi moja starša izgnanca. Zato me zavzemanje za zahteve izgnancev tudi moralno zavezuje. "
Vlado Dcržič, predsednik upravnega odbora Društva izgnancev Slovenije je povedal, da gre njihovo potrpljenje počasi h koncu. Državnim inštitucijam so doslej predložili že okoli 30 gradiv.
Kot predzadnji je na uradnem delu spregovori 1 še Stanc Ilc, predsednik KO DIS iz Krške vasi, ki je delo društva in zveze
i
ocenil pozitvno in dodal, da je bila družba več kot štirideset let do izgnancev krivična. Okroglo mizo je zaključil Alfred Železnik z dvoumno izjavo, da bodo zeleni na pravi strani, ko se bo treba opredeljevati.
Udeležence okrogle mize je pozdravil hrastniški župan Leopold Grošelj in jim zaželel prijetno bivanje v Hrastniku. Domačini v Šavni Peči so se res potrudili in nad gostoljubjem so bili udeleženci okrogle mize, izgnanci iz Posavja in Zasavja, prav presenečeni.
Okrogla miza v Šavni Peči je bil prvi regionalni posvet takšne vrste. Društvo izgnancev Slo venijejihnamerava organizirati še več, saj se je že prvi posvet izkazal kot koristen pri njihovih prizadevanjih za dosego svojih ciljev. V izjavi, ki so jo pripravili predstavniki DIS z območja Zasavja in Posavja pa so strnili najvažnejše zahteve, ki so jih sprejeli že na posvetih izgnancev v Radečah, Ljubljani in Mariboru, in sicer:
-	da se izgnance prizna in obravnava kot žrtve nacistične raznarodovalne politike in zagotovi, oziroma pospeši delo pri uveljavljanju pravic, ki iz tega izhajajo,
-	da se v zakonskem roku sprejme Zakon o skladu za plačilo vojne odškodnine z ozirom na 33. člen Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij,
-	da Republika Slovenija čimprej predloži Nemčiji in Italiji uradno zahtevo in vztraja pri povračilu vojne odškodnine izgnancem.
Podpirajo tudi pobudo v petih točkah, kije bila dana na zboru slovenskih izgnancev na Bučki, dne 15. novembra 1992. Pobuda je naslednja:
-	Vlada Republike Slovenije bi morala nemudoma sprožiti pred vlado Zvezne republikeNemčije vprašanje še neporavnane vojne odškodnine, kot so to storile po združitvi Nemčije druge evropske države, in zahtevati, da ZR Nemčija dolg iz druge svetovne vojne
Izgnanci so
upravičeni do
11
odškod *
Vlada republike Slmre^e meni.
EEE~
SŠ25SE
„„.„„„„os,, ,n posluhu Vada za
da bo uveljavljanje pravic do vojne
BEBEiEEE
desetiei11-________________________
v celoti poravna.
-	RepublikaSlovenijabi morala ob delitveni bilanci ob razpadu Jugoslavije terjati še del sredstev, ki jih je le-ta dobila od Zahodne in Vzhodne Nemčije.
-	Pričakujemo, da bosta vlada RS in slovenski parlament čimprej sprejelaustrezen zakon inpodzakonskeaktezacelovito rešitev vprašanja vojne odškodnine. Medresorska komisija naj med prednsotnimi vprašanji obravnava tudi slovenske izgnance, saj so bili med najbolj prizadetimi glede na to, daje šlo za izgon celotnih družin, celotnih vasi in krajev in da še danes trpijo hude posledice.
-	Od vlade in njenih resornih ministrstev pričakujejo, da dopolnijo zdravstveno, socialno in pokojninsko zakonodajo in sprejmejo take podzakonske akte, ki bodo izboljšali zdravstveno in socialno varstvo izgnancev, posebno otrok in kmetov.
-	Vojna škoda fizičnih oseb je bila v letih 1945-46 podrobno popisana in o tem imajo izgnanci sklepe državnih popisnih komisij. Sedaj bi bilo treba, da državni zbor sprejme ustrezni zakon, oz. odlok o revalorizaciji ocen vojne škode in sklepe o višini povračila vojne škode.
Jure Nagode foto: Branko Klančar
Gasilsko tekmovanje
Preteklo soboto je bilo na zunanjem skladiščnem prostoru tovarne Siporex območno tekmovanje gasilskih enot zasavske regije. Znanje so pokazali gasilci iz 48 ekip. Tekmovali so v kategorijah: pionirji, pionirke, mladinci, mladinke, člani, članice in veterani. Predhodnih občinskih gasilskih tekmovanj ni bilo, ker bi bili stroški preveliki. Prvi trije uvrščeni iz vsake kategorije se bodo pomerili na državnem tekmovanju, ki bo spomladi leta 1994. Ekipe so pohvalile organizacijo tekmovanja, saj problemov ni bilo, razen smole tekmovalcev GD Kotredež, ki jim je počila cev in svoje vaje niso mogli zaključiti.
Rezultati:
Pionirji (8 ekip): 1. GD Trbovlje mesto 1,2. GD Turje 3. GD Mlinše. Pionirke (ena ekipa): 1. GD Klek. Mladinci (4 ekipe): 1. GD Zagorje mesto, 2. GD Mlinše, 3. GD Prapretno. Mladinke (2 ekipi): 1. GD Turje, 2. GD Čeče. Člani A-do trideset let (12 ekip): 1. GD Dobovec. 2. GD Ravenska vas, 3. GD TE Trbovlje. Članice A - do 30 let (2 ekipi): 1. GD Ravenska vas, 2. GD Dobovec. Člani B - nad 30 let (11 ekip): 1. GDTKI Hrastnik, 2. G D Loke, 3. GD Zagorje mesto. Članice B - nad 30 let (2 ekipi): 1. IGD Cementarne, 2. IGD TE Trbovlje. Veterani (4 ekipe): 1. IGD Rudnik Trbovlje, 2. IGD TE Trbovlje, 3. IGD Rudnik Hrastnik.
Katja Božič
Teden
upokojencev
Društvo upokojencev Trbovlje je tudi letos pripravilo Teden upokojencev. To je že 18. srečanje trboveljskih upokojencev, ki ga bodo izpeljali od 27. septembra do 3. oktobra. V ponedeljek so odprli razstavo ročnih del in likovnih stvaritev v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu. Razstavo so obogatili s kulturnim programom. Odprta bo do 2. oktobra. V torek so potekala športna tekmovanja v balinanju, streljanju z zračno puško, šahu in kegljanju. V sredo so predstavniki DU Trbovlje obiskali bolne člane na njihovih domovih. Na dan izida Zasavca pa bodo trboveljske upokojence obiskali člani pobratenega Društva slovenskih upokojencev za Goriško iz Gorice. Trboveljsko DU je 23.10.1984 podpisalo z goriškim listino o pobratenju. Goriški upokojenci, ki bodo prispeli na obisk z avtobusom, si bodo ogledali Zasavje, v popoldanskih urah se bodo v klubskih prostorih v Trbovljah pogovarjali s predstavniki domačega društva ob sodelovanju VIS-a.
V petek bo ob 17. uri v Delavskem domu koncert Delavske godbe Trbovlje pod vodstvom dirigenta prof. Alojza Zupana - Vujas krajšim nagovorom. Po koncertu bo v avli doma družabno srečanje upokojencev s sodelovanjem zabavnega ansambla. Cene hrane in pijač bodo zmerne. Zadnji dan, v soboto, pa bo zaključni razgovor članov upravnega odbora in drugih sodelavcev o poteku Tedna upokojencev Trbovlje 93. Člani Kulturnega društva upokojencev bodo v tem tednu obiskali tudi oskrbovance Doma F. Salamona na Tereziji.
T.L.
70 let gasilskega doma
19. julija je minilo 70 let, odkar je bil zgrajen in slavnostno predan v uporabo gasilski dom rudniške gasilske čete v Trbovljah. Dom še vedno stoji na Trgu revolucije oz. na Vodah, kakor so včasih imenovali ta predel Trbovelj. Zgradba je zaradi svoje arhitekturne posebnosti pomembna in opazna. Skoraj vsakdo.
ki gre mimo, se ozre na stolpno uro, ki vsakomur kaže čas.
Rudnik Trbovlje je že prej imel svoje gasilske domove, vendar niso zadovoljevali potreb gasilcev. To je bilo v Glažuti in kasneje v Bitnerjevi hiši na sedanji Vodenski cesti. Tudi pri gradnji novega gasilskega doma so bile številne težave. Bilo je dosti prostovoljnega dela in zbiranja prispevkov. K temu je mnogo pripomogel takratni ravnatelj rudnika ing. J ulij Pauer. Gradnjo so pospešili in nabavili nekaj noveopreme. Hkrati je namreč šlo tudi za nakup avtomobila, motorne brizgalne in gasilskih uniform. Takratno časopisje je zabeležilo, da so v Trbovljah izročili svojemu namenu najmodernejši in najlepši gasilski dom v Sloveniji. Slavja ob otvoritvi se je udeležilo poleg domačih gasilcev tudi veliko predstavnikov iz drugih gasilskih društev, domače občine in iz rudnika. Čeprav je takrat deževalo, so pripravili gasilsko vajo z uporabo različne gasilske opreme in orodja. Nadaljevali so z veselico ob sodelovanju Delavske godbe. Gasilski dom je pomenil gasilcem dom, v katerem so gojili razne kulturne dejavnosti. Dolga leta je bila znana skupina oz. orkester tamburašev, ki je s predvojno tradicijo nadaljeval tudi nekaj let v povojnem času. Pomembno vlogo je imel gasilski moški pevski zbor, ki ga je do zadnje vojne vodil Janko Jerman. V gasilskem domu je bil tudi reševalni oddelek, kijeopravljal prevoze za zavarovance Bratovske skladnice Trbovlje in Hrastnik, OUZD, državne železnice in privatnike.
Tine Lenarčič
Gobe in gobja razstava
Na področju Trbovelj že več let deluje Gobarska družina, ki jo vodi Damjan Goričan. Doslej je ta družina že opravila precejšnje delo predvsem pri razpoznavanju gob, ki rastejo v naših gozdovih. Gobarjev je namreč iz leta v leto več, s tem pa se veča število tistih, ki posameznih vrst gob ne poznajo dovolj. Letošnja letina gob je še posebno bogata, saj ni dneva, da ne bi v gozdovih, pa tudi na travnikih srečevali številnih gobarjev. Trboveljska gobarska družina se je odločila, da bo tudi letos pripravila gobjo razstavo. Ta bo v soboto, 9. oktobra ob 11. uri v prostorih Lovskega doma na Podmcji v T rbovljah. Razstavo bodo povezali
s piknikom. Organizatorji vabijo vse gobarje - "poklicne" in priložnostne, da prinesejo pravočasno vsakovrstne gobe na to razstavo. Člani Gobarske družine vsak ponedeljek v septembru in oktobru v gostilni Pirnat svetujejo nepoznavalcem gob in razpoznavajo posamezne vrste. Gre za razpoznavanje tistih "ta pravih", pa tudi strupenih.
T.L.
Izlet
invalidov
Prejšnjo soboto so se člani Društva invalidov Trbovlje odpravili v Bohinj. Vsak mesec pripravijo kakšen izlet po Sloveniji, zadnjega v tej sezoni seje udeležilo osemdeset članov. Iz prijetne restavracije Zvon, kjer so jim pripravili zajtrk, so se napotili v romarsko cerkev, nato pa pot nadaljevali proti Bohinjski Bistrici in v Srednjo vas, kjer so si ogledali sirarno. Vreme jim je kljub občasnemu dežju dovoljevalo, da so si ogledali slap Savica. V hotelu Zlatorog jim je študentka Darja Tahirovič zaigrala na harmoniko in veselo so zaploskali. Ves dan jim je "štimungo" držala Vera Savšek. Večkrat je zapela društveno himno "Sijaj, sijaj sončece" in glej, tudi to je izza oblakov posijalo. V Bohinjski Bistrici so si v penzionu Tripič privoščili kosilo. V pikadu je med ženskami je zmagala Fani Grah pred Vero Savšek, pri moških pa Rudi Janežič pred Mihom Dečmanom. Dež jih je pregnal iz bohinjskega kota. Na Bledu so si seveda privoščili znamenite kremne rezine. Zvečer so se vrnili v Zasavje in večer preživeli v gostišču Prašnikar na Mlinšah. Čakalo jih je presenečenje, sprejel jih je dobri znanec, ki trenutno služi vojaščino v Ljubljani, muzikant Boštjan Štrajhar. Ples z družabnimi igrami je bil zagotovljen in veselje je trajalo do polnoči.
Člani društva so hvaležni avtobusnemu podjetju Integral iz Zagorja za udobna avtobusa in prijetna šoferja. Da je bil izlet po zmerni ceni, so pripomogla nekatera podjetja, od koder izhaja največ invalidov. Dobra organizacijaje bila zaslugaJulči Marot, Ivanke Malovrh in Rudija Janežiča ter Turistične agencije S varog iz Zagorja. Zizletom so trboveljski invalidi zakjučili poletno sezono. Začeli bodo z zimsko, kamor sodi ohranjevanje zdravja v Medijskih Toplicah in Domu Poldeta Eberla - Jamskega na Izlakah.
Ivana Laharnar
Radeče: Felinološko društvo
Zasavje organizira v Radečah
razstavo pasemskih mačk. Potekala bo v soboto, 2. oktobra v prostorih Pihalnega orkestra radeških papimičaijevmed 10. in 20. uro.

Mladim
Zasavcem
Nekaj izletov smo že opravili, poslovili smo se od poletja, dobili pa že poročila o dveh naravoslovnih dneh, ki so jih opravili vdrugipolovici septembra dolski in h r a s t n i š k i
osmošolci. Pričakujemo vtise tudi od drugod, če so organizirali kaj podobnega.
Pred vami je leden otroka. Predlagamo, do izvedete kakšno anketo, da dobimo =,m več vtisov in,n-formacij.
Mogoče nam bo Tomaž posla, kakšno fotografijo z Dunaja. Izbere naj tisto, kjer je slikan bolj od blizu, sicer se na barvnih
vX-X-X-X-X-X-X.'-X-".*.".‘X'XvX'X-.
fotografijah nič ne
.T5S.-S
55ÄS
lite, koliko dela bi si Zasavc naložil, če bi jih vsem vračal. Pa
saj ste verjetno brali tudi v drugih časopisih - fotografij ne vračamo. Na-
jbolje, da jo preslikate
. —. —.!h ortroA/«
iz Zasavca in spravite v album. Tudi to bo lep spomin.
=2 -
Izlet na Bled
Nekega avgustovskega dne smo se odpravili na Gorenjsko. Ustavili smo se na Bledu. V čisti vodi jezera smo občudovali labode, race in ribe. Potem smo se s čolnom odpeljali na otok in opazovali gorovje.
Rok Piki, 2.d, T. Čeč
Na Pokljuki
Prvi teden v avgustu smo preživeli na Pokljuki. Obiskali smo Uskovnico, Blejsko kočo in Rudno polje. Šli pa smo tudi na Bled in Bohinj. Med bivanjem na Pokljuki smo obiskali sosednji državi Avstrijo in Italijo. Tega dne sem bila najbolj vesela, saj sem vedela, da bom dobilarolarje. Prišla je sreda. Zjutraj ob osmih smo se že odpravili. Peljali smo se skozi Karavanški predor, kije dolg 7864 m. Namenili smo se v nakupovalni center KGM. Ker j e zelo velik, smo se zmenili, da bomo hodili skupaj. Ampak rolarji so me preveč mikali, zato sem odhitela na športni oddelek. Brž, ko sem jih zagledala, sem se razveselila in o svojem odkritju obvestila mamico. Kupili smo jih in takoj po prihodu na Pokljuko sem jih preizkusila. Tudi doma grem rada z njimi na dvorišče.
Franja Štravs, A. Hohkraut
Na Dunaju
Zadnji teden v avgustu smo se odpravili na obisk k sorodnikom v Gradec. Že naslednji dan so nas povabili na izlet v zabaviščni park v Prater na Dunaj. Tam smo se vozili po hitri železnici, z avtomobilčki, s čolnom po vodnem koritu, se vrteli v zaprtih hišicah, si ogledali hišo strahov itd. Nato smo se s podzemeljsko železnico odpeljali v središče Dunajain si ogledali nekaj znamenitosti mesta.Najbolj mijeostala v spominu velika cerkev, ki je imela streho prekrito z barvnim mozaikom. Povzpeli smo se v notranjost in prehodili 340 stopnic, da smo prišli do vrha zvonika. Od tam j e bil prekrasen razgled na mesto. Videl sem zelo stare in lepe hiše, nešteto cest, malih cerkva in reko Donavo, ki je speljana v tri rečna korita. Iz cerkve smo se odpravili še na znameniti donavski stolp, ki je visok 254 m. Na vrh smo se odpeljali s hitrim dvigalom in si najprej ogledali vrtečo restavracijo, iz katere si lahko gostje kar med jedjo ogledajo prelep Dunaj.
Po končanem ogledu smo se s podzemeljsko železnico odpeljali do naših avtomobilov in se proti večeru vrnili nazaj v Gradec. Vse
naštete lepote sem tudi fotografiral, saj sem poslikal kar štiri filme. Naslednji dan smo se odpravili po manjših nakupih, nato pa se po kosilu odpraviil nazaj v Trbovlje.
Tomaž Dornik
Pred nevihto
Bil je vroč, soparen poletni dan, ko sem bil na kmetiji pri stricu. Pomagal sem pri obračanju sena in kar naenkrat so se pričeli vsi ozirati proti nebu, na katerem so se zbirali kopasti oblaki. Ljudje so začeli pospešeno grabiti seno in ga pospravljati v kopice. Oblaki so spreminjali barvo, postajali so čedalje bolj temni. Začel je pihati veter, ki naj je prijetno ohladil in obenem nakazoval, da bo prišla huda nevihta. Nismo še dokončali pospravljanja v kopice, ko seje potemnilo in veter je še močneje zapihal, da je začelo po zraku nositi delce sena. Naenkrat seje zabliskalo, zamolklo zagrmelo in ulilo. Po dežju smo bežali kar pod kozolec. Vsi smo bili do kože premočeni in razočarani, ker nam ni uspelo do konca pospraviti sena.
Robi Vran, OŠ Trbovlje
Naravoslovni dan na Kalu
Ko smo zvedeli za dvodnevni naravoslovni dan na Kalu, smo bili zelo navdušeni, obenem pa tudi radovedni, kako bo. S šolskega dvorišča smo odšli približno ob pol devetih in že po slabih dveh urah prisopihali v staro, a obnovljeno šolo na Kalu. Najprej smo si pripravili sobe, zatem pa smo šli opravljat opazovalne naloge. Podrobneje smo analizirali okolico, prisluhnili tišini narave, se nadihali svežega zraka, na koncu pa še zapeli. Po odličnem kosilu smo se zopet odpravili na teren. Tokrat smo ugotavljali zgradbo lubja, se pozanimali, kako je s podrastjo v iglastem gozdu, spoznali različne oblike listov, pogledali, če je drevo zdravo itd. Seveda smo o vsem tem napisali tudi poročila. Drugi dan smo zaradi muhastega vremena ostali
v šoli in spoznavali zdravilne rastline. Vsakjes pomočjo literature podrobneje opisal kakšno rastlino. Med tem delom smo tudi malo zehali in se pretegovali, kajti noč je minila v pogovoru in smehu, tako daje za spanje ostalo bolj malo časa. Domov smo se odpravili zadovoljni in vsi enakega mnenja, daje bilo delo v naravi veliko bolj zanimivo kot delo v razredu.
Jana Potisek, 8.a
Noč v kalski šoli
Utrujeni smo prispeli do kalske šole in posedli na klopi. Opraviti smo morali še nekaj dela, vendar so bile naše misli zaposlene, kako preživeti noč. Po večerji in kratkem plesu smo se vsi strinjali, da gremo spat. Tovarišica je že ugasnila luči, ko se je začelo. Vsak je bil pripravljen pokazati kaj novega. Tudi naša skupina se je odpravila na nočni potep. Prepričani smo bili, da našega spotikanja, hihitanja in šepetanja nihče ne sliši. Bili smo že blizu sosednje sobe in slišalo se je : "Cop, cop, cop..." Zagledali smo tovarišico v vsej njeni veličini. Vsak je začel riniti v svojo smer, da bi prišel hitreje do postelje. Srečo sem imel, da je bila moja postelja blizu. Nekdo j e tako hitel, da je podrl vse lestve zgornjih postelj in padel kot snop. Tovarišica je ostala brez besed. Obljubili smo, da bomo pridni, vendar skoraj do jutra ni bilo miru. Te noči se bom še dolgo spominjal.
Domen Učakar, 8.a
Pomagajte Mišmašu sestaviti pare-vsakemu sadežu njegov list.
Dan zlatih knjig 17. september je bil posvečen obletnici rojstva in smrti pisatelja Franceta Bevka. Na ta dan so se v Ljubljani ob zaključku mednarodnega knjižnega kviza Knjige gradijo mostove zbrali učenci osnovnih šol, izžrebanci na občinskih prireditvah.
Učenci in spremljevalci iz matičnih knjižnic, ki vodijo akcijo v občinah, so se zbrali na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti,kjerjihje pozdravil predsednik akademije France Bernik. Predsednik Zveze bralnih značk S lo venije Igor Longy-ka je mlade knjigožere in bralne navdušence povabil na ogled Ljubljane. Mesto so morali odkrivati sami, v pomoč jim je bil le zemljevid. Poiskati so morali tudi ključ za zaklad. Učenci so obe nalogi opravljali v skupinah.
Naše udeleženke, ki so bile izžrebane po občinah, so bile: Maja Globokar, učenka 5. razreda OŠ Ivana Skvarče v Zagorju, Maja Razpotnik, učenka 7. razreda OŠ Gradec v Litiji, Tatjana Kraus, učenka S. razreda OŠ heroja Rajka iz Hrastnika. Dekleta so po obisku Ljubljane na vlaku takole opisovala svoja doživetja:
Maja Globokar: "Danes sem se drugič v življenju peljala z vlakom. V Ljubljani sem bila vskupini.ki jeobiskalaLutk-ovno gledališče. Razkazali so ga in podarili spored za naslednjo sezo-
no in mapo. Povedali so, da bodo letos igrali igrico Prašič grofič. Peljali so nas tudi na podstrešje, kjer imajo več kot 2.000 lutk. Najbolj zanimive so bile čisto majhne."
Tatjana Kraus: "Naša skupina je bila v Enciklopediji Slovenije. Pokazali so nam, kako nastaja knjiga, kako delajo slikovne priloge in postopek tiskanja.
Za vsako knjigo je potrebnih veliko sodelavcev. Kmalu bo izšla 7. knjiga, vseh bo 12. Podarili so nam polo iz enciklopedije."
Maja Razpotnik: "Bili smo na PIL-u. Urednica nas je spraševala o najljubši knjigi poletja. Izbrali smo dve: Skriti dnevnik mladega hipohondra in zbirko Zvesti prijatelji. Razkazala nam je uredništvo in predstavila sodelavce, ki skrbijo za posamezne rubrike. Dobili smo zadnjo številko Pl L-a in GEE. Šli smo tudi na GEO."
Druga naloga, ki so jo mladi bralci morali opraviti, je bila zahtevnejša. Poiskati so morali ključ za zaklad.
Maja Globokar: "Naša skupina je imela veliko smolo in ključa ni našla. Napačno smo rešili križanko, ker nismo vedeli poklice ljudi, ki so bili na kipih. Pravilna rešitev je bila, da je ključ v Turjaški 1, mi smo odgovorili, daje na Tržaški L Šli smo na Tržaško ulico, kjer številke 1 ni bilo, zato smo jo dolgo iskali. Pot nazaj so nam pomagali poiskati policaji."
Tatjana Kraus: "Imeli smo težave, ker smo pozabili iti na dvorišče Pravne fakultete. Gospod Longyka nas je poslal še tja. Tudi naša skupina je imela odgovor Tržaška 1, pa nam je povedal, da je podobno. Tako smo prišli v NUK. Bilo je zanimivo in zabavno."
. Maja Razpotnik: "Dobili smo tri liste, na katere smo pisali odgovore. Dolgo smo reševali in geslo odkrili čisto na koncu. Prej pa smo tekali po Aškerčevi ulici, bili smo na Mirju. Veliko smo prehodili, vendar smo bili tretja skupina po vrsti, kije pravilno rešila in dobila ključ."
Ključ za zaklad so dobili vsi udeleženci. To je bila knjiga Enciklopedija vprašanj in odgovorov: Kako? In kaj je bil zaklad? Zaklad je bila vsebina knjige Kaj? in hkrati vsebina vsakeknjige,ki nam prinaša veliko znanja.
Joža Konjar
V Trbovljah je bilo 25. in 26. septembra enajsto srečanje nepoklicnih likovnih ustvarjalcev Ex tempore. Tudi tokrat ga je organizirala likovna skupine Relik. Udeležilo seje 32
članov Relika in posameznikov iz drugih slovenskih krajev.
Vsak udeleženec je moral - kot predvideva pravilnik - v dveh dneh izdelati vsaj dve deli v katerikoli slikarski tehniki, vendar v formatu, ki ni manjši od 50 krat 50 cm. Tematika, na katero so
udeleženci ustvarjali, jcbilakultumainnaravnadediščinaTrbovlja. Energetika, rudarstvo, ekologija, stare rudarske kolonije, industrijski objekti cementarne, Tike, livarne in tovarne pohištva. Vsak udeleženec jepustil organizatorju eno delo po izbiri strokovne žirije. Organizator je za najboljša dela določil denarne nagrade v višini 25.000,20.000 in 15.000 tolarjev. Sponzorjem so priporočili,
da odkupijo določena dela po izbiri. Strokovna žirija je izbrala dela, ki bodo razstavljenana skupinski razstavi, ki bo od 4. do 14. oktobra v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu.
Organizatorji so lepo poskrbeli za udeležence srečanja. Nudili so jim prenočišče in hrano. Vsakje po končanem srečanju dobil tudi spominsko darilo. Na vseh dosedanjih srečanjih je bilo v raznih slikarskih tehnikah in različnih formatih ustvarjenih že okoli 800 del s tematiko, ki se nanaša na Trbovlje in njegovo okolico. To je izredno velik prispevek, ki so ga likovni ustvarjalci namenili umetniški upodobitvi Trbovelj. Še večja obogatitev za Trbovlje pa bi bila, če bi vse stvaritve zbrali na enem mestu, morda v kakšni stalni galeriji.
Tine Lenarčič
mm:
ZABELönO
Hrastnik
Razstava Bevkovih knjig v
knjižnici je odprta žeod 17. septembra in bo na ogled do 17. oktobra. Predstavljajo predvsem mladinske in otroške knjige.
MPZ Svobode Dol, ki ga vodi Vili Alt je pričel z vajami ta teden. Klas iz Turja, pod vodstvom Karla Plazarja pa že kakšen teden prej. Steklarji, kijih prav tako vodi Plazar, so začeli z rednimi vajami že v avgustu, ker so se pripravljali za nastop ob Prazniku stekla in svetlobe. Taje bil 25. septembra v športni dvorani na Logu.
ŽPZ Svobode Dol, ki ga vodi Elza Jakšič, je bil 18. septembra na
izletu v dolini Soče. Pevke so se navdušile nad vožnjo z ladjo Santa Lucija. Poslušale so Dantejeve verze v "Peklu" in obiskale Kostnico ter muzej soške fronte. V cerkvi sv. Antona so tudi zapele.
Martin Bizjak, rojen v Hrastniku, razstavlja od 16. septembra do 7. oktobra v prostorih ljubljanske galerijellirijana Tržaški 40. Akademski slikar, ki je bil desetletja direktor Puljskega festivala in ima že okrog 40 skupnih in 10 samostojnih razstav, slika v olju in temperi. Pričakujemo, da bomo njegova dela lahkokdaj videli tudi v Zasavju.
F.M.
Trbovlje
V Likovni galeriji v DD so 27.
septembra odprli razstavo ročnih in likovnih del. Razstavo je pripravilo Društvo upokojencev Trbovlje v okviru Tedna upokojencev Trbovlje. Odprta bo do 2. oktobra. Dela zanjo so prispevale članice rokodelskega krožka pri Društvu upokojencev, ki ga že dolga leta vodi Lojzka Vengust in članice podobnega krožka , iz Doma upokojencev Franca Salamona ter upokojenci - likovniki. Otvoritev je s krajšim koncertom popestril MPZ KD upokojencev pod vodstvom Alberta Ivančiča.
Društvo upokojencev Trbovlje
je 30. septembra sprejelo v goste skupino slovenskih upokojencev Goriško iz italijanske Gorice. Trboveljsko društvo je z goriškim društvom pobrateno že vrsto let. Skupaj so si ogledali Zasavje, v popoldanskem razgovoru pa je vokalno instrumentalna skupina v klubskih prostorih upokojencev pod vodstvom Tineta Jelena pripravila kulturni program.
Društvo slovenskih likovnih umetnikov Zasavje je v sodelovanju PD Kum Trbovlje organiziralo slikarski Ex tempore Kum 93. Deset poklicnih slikarjev
jeod 23. do 25. septembra ustvarjalo na Kumu in v okoliških vaseh - na Dobovcu, Škofji Riži, Završah in drugod. Udeleženci so bili akademski slikarji iz Zasavja, Ljubljane, Maribora, ena udeleženka je bila tudi iz Hrvaške. V raznih slikarskih tehnikah in različnih formatih so umetniki upodabljali Kum in njegovo okolico. Ob zaključku srečanja so v planinskem domu na Kumu pripravili improvizirano razstavo del, ki sojih ustvarili v treh dneh. Vsak udeleženec je organizatorju zapustil eno delo, kot zahvalo za namestitev v prostorih planinskega doma na Kumu. Po organizacijski plati sta za uspešno izved bo Ex tempore Kum 93 zaslužna akademski slikar Janez Knez in Zdenko Zupan.
T.L
Zagorje
V Medijski kapeli na Izlakah je bil 24. septembra koncert z naslovom Okteti Kranjske Valvasorju. Nastopili so Zagorski oktet, Rudarski oktet Velenje in Ljutomerski oktet.
D.H.
Litija
Slovenski knjižničarji so 23. in 24. septembra zborovali v Mariboru. Osrednja tema posveta je bilo trženje informacij, ki so za uspešno delo knjižnic bistvene. Knjižničarji so se ponovno lotili vseh vprašanj, ki v stroki še niso dorečena - od nacionalnega kulturnega programa do nakupa knjig. Podprli so tudi prizadevanja NUK, da po enem letu le dobi novega ravnatelja in so v nasprotnem primeru pripravljeni štrajkati.
Na grajskem dvorišču na Bogcnšperku je bila 24. septembra zadnjajesenska serenada. Dijakinje SGŠ Ljubljana Ana Kavčič, Liza Hawiina in Jana Čadež so igrale glasbo 20. stoletja za trio flavt.
Tradicionalna prireditev, kije bila letos posvečena 300-letnici Valvasorjeve smrti, je bila 25. septembra v Šmartnem. Zbralo seje več oktetov: Ljubljanski, Logaški, Tržaški, Zagorski oktet in litijski Oktet Valvasor.
Ure pravljic, ki jih organizira litijska knjižnica, so tudi 28. septembra privabile veliko radovednih otrok. Pravljico, ki jim je bila najbolj všeč, so tudi narisali.
J.K.
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič
Pavšelj Darko - Larix
Meditacija
Meditiram pod drevesom -
ničesar se ne dogaja -
samo drevo - neslišno meditiram - v meni.
V njegovi krošnji - veter -
veter - brez barve - brez okusa... -
veter meditacije - ki z menoj meditira.
Nekaj se dogaja - OM -
nekaj se premika - približuje -
drevesu meditacije - k meni - v katerem meditira
drevo.
Da - približevanje bistva Bitva - v premikih iz točke Nič - na nivo - OM -v neizmernem prostranstvu - univerzuma - v zaprtost planeta.
Meditiram pod drevesom -drevo v meni meditira -
jaz umiram - se rojevam - v meditaciji kozmične energije...
mm
KINO PROGRAM
Trbovlje - Delavski dom
29. 9. - 4. 10.: KNJIGA O DŽUNGLI (am. risanka), sre., čet. in pet. ob 17. uri, sob. in ned. ob 15. uri,
2.	- 4. 10.: ŽIVI OGENJ (am. akcija) sob., ned. in pon. ob 17. in 19. uri,
5. - 7.10: BOTER 3 (am. gang, film) tor., sre. in čet. ob 18. uri,
8. 10.: NUNE POJEJO (am. komedija) pet. ob 17. in 19. uri.
Zagorje - Delavski dom
1.	- 5. 10.: MADE IN AMERIKA (am. komedija) pet., sob., ned., pon. in tor. ob 19. uri,
2.	- 3.10.: OD TOD DO RAJA (am. krim.), sob. in ned. ob 17. uri,
5.	10.:	NESPODOBNO
POVABILO (am. erot. drama), tor. ob 21. uri,
6.	- 8. 10.: NAPIHNJENCI II.
(am. komedija), sre., čet. in pet. ob 19. uri.
Hrastnik - Delavski dom
1.	- 3. 10.: PIRAMIDA STRAHU (am. avantura) pet. ob 19., sob. in ned. ob 17. in 19. uri,
6. - 8. 10.: MADE IN AMERIKA (am. komedija) sre. in čet. ob 19. uri, petek ob 17. uri.
Dol - Kinodvorana
2.	10.: HOVARDOV KOT
(akc. drama), sob. ob 18. uri,
KONCERT
Trbovlje: Delavska pihalna godba Trbovlje pripravlja koncert v okviru Tedna upokojencev. Koncert bo 1. oktobra v Delavskem domu.
RAZSTAVE
Trbovlje: Do 2. oktobra poteka v okviru Tedna upokojencev v Likovni galeriji DD razstava ročnih in likovnih del upokojencev.
Trbovlje: Do 30. septembraje še naogled razstava del slikarja Vinka
mesnica-delikatesa
ferdi
61410 Zagorje ob Savi, Kidričeva tel.: 0601/61 344
Delovni čas: ponedeljek zaprto
torek, sreda, četrtek In petek 7.30 do 18.00 sobota 7.00 do 13.00, nedelja 6.00 do 11.00

MÄTdEfilö
Trg revolucije 28c TRBOVLJE telefon: 21 197
-	UGODNA PRODAJA REZERVNIH DELOV IN GUM ZA VSE VRSTE AVTOMOBILOV,
KOLES IN MOTORNIH KOLES
-	AVTOKOZMETIKA, MOTORNE ŽAGE, KOLESA.
NA ZASAVČEVEM SEJMU PA TUDI TRAKTORJI GOLDINI.
PRODAJA NA OBROKE!!!
Hrovatiča. V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja je razstavil osem del v oljni in pastelni tehniki z motivi krajine.
Trbovlje: 4. oktobra bodo v Likovni galeriji DD Trbovlje ob 18. uri odprli skupinsko razstavo udeležencev letošnjega srečanja Slikarski Ex Tempore 93. Dela bodo na ogled do 14. oktobra.
Litija: Razstava Janez Vajkard Valvasor-življenjem delojeodprta v avli občine Litija do 3. oktobra. Za organizirane skupine je možno vodstvo po razstavi.
Litija: 6. oktobra ob 19. uri bo v avli občine otvoritev razstave slikarskih del Antona Repnika.
Zagorje: Do 19. oktobra je v
avli DD odprta informativna razstava o Valvasorju.
SREČANJA
Litija: Matična knjižnica vabi vse, ki pišejo prozo ali poezijo na razgovor 5. oktobra ob 18. uri v knjižnico. Namen razgovora je sodelovanjem izdajanje literarnega glasila.
ŽURI
Zagorje: 1. oktobra od 22. ure dalje bo v Mesečini "ples v peni". Mahnite jo na na naj-party meseca vinotoka.
Hrastnik: 2. oktobra vas bodo v špotrni dvorani zabavali Pop design, Victory in Orlek.
M	v.	J|. NOVa SlGVIII Številko 1935, bo res srečen. Sev sejavi v nase uredništvo do petke Ne bo mu šal, sa| bo dobi! kar šti, kot je težak. Javno tehtanje bo na	m kC*» 1 evilkeZasž eda pod po 1. oktobra ikrat toliko prireditvi,	.• «vca našel gojem, da do 12. ure. pločevink kjer bosta
pivovarna Union in tednik Zasavc	.	D «
KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE Z.O.O.
pos/ova/nfca AGff/A
Kmetijska zadruga Izlake, poslovalnica s kmetijsko mehanizacijo, gradbenim materiaom, tehnično robo, ...
vam ponuja plačilo na čeke:
nad 5.000 SIT na dva čeka nad 10.000 SIT na tri čeke nad 20.000 SIT na štiri čeke
brez obresti!!
ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČEN PREVOZ (do 25 km).
tel.: 0601/73 524
i
«

	

;:x>:
je, je to znak, da je bil izvirnik	Bridgesu pa tako ali tako piše na	usPešnic' čePrav sem PrePričart'	likih kuharskih mojstrov T
(vsaj komercialno) dovolj	čelu da je rojen za vlogo nespret-	*a ».lh,bl se *ih našl° se nekaì:	Secreta: Dogajanje v ospre^-
—-n. Na žalost je večina	nega, celo zabitega predsednika	Bas.cInstine^ Term,natorll Rob-	jujezgolj kulisa za nemogoče
ivanj le medla senca	Amerike. Izvirna popestritev	«n Hood. PrinceOfThieves,Delta	gege v ozadju. Lahko mi ver-
uspese
nadaljevanj le medla senca	Amerike. Izvirna popestritev	in Hood: Prince OfThie ves, Delta	gege v ozadju. Lahko m
originalov (le spomnimo se	vročih scen je bila prepuščena	Force, Star Wars, Godfather, No	jamete,HotShots2jeedenod
Highlanderia, pa Aliensov,femme fatale (Valerli Golino). V Way Out, Cassablanca, Wizzard redkih komedij, kjer ne vidite Hotshots part deux je izjema.	primerjavi z njo se zdi Sharon-	Of Oz In Rambo. Na slednjem je	vseh dobrih štosov že v rek-
Scenarij izpod peres tandema	BasicInstincVSIiver-Stone: Čebe-	zasnovana tud, celotna zgodba,	lamnih insertih in je celo v
Abrahams- Proft je v tej verz-	lica Maja. Ali pa Haidi.	k'	rdeca sk°zi ™zaik	primerjavi s prvim delom ultra
iji še bolj zadet. V glavo.	Abrahams je znan po parodi- Prehodov ,zeneparod„e vdmgo odštekan, izviren in duhovit.
Nabildani	Sheen je jah,	h- kot ^odba v pravem pomenu Pa m, je bil že prvi del všeč!
zamaskiran v Ramboidnega merjajo celo z Brooksom, vendar 68 e'	Tommy
1971	- Na festivalu klasične glasbe v Montreux, Švica se je prvič pojavila rock skupina. To so bili Pink Floyd, ki so kot kvartet odigrali svoje simfonično delo Atom Hcart Mother.
1972	- To leto so na angleški BBC -TV imeli premiero oddaje z naslovom The old grey whistle test, ki je kot rock'n’roll program bila nekak vstop za rock talente.
1973	- Pie d dvajsetimi leti je taisti radijski medij prepovedal predvajanje pesmi skupine Rolling Stone z naslovom Star Star, ker seje v refrenu prevečkrat ponovila beseda starfucker. Pa naj še rečejo, da takšnih komisij niso imeli tudi prej !
1974	- Takrat so na Wembleyskem stadionu v Londonu nastopili Crosby, Stills, Nash, The Band in Joni Mitchell
pred 80.000 poslušalci. Istega dne je imel basist skupine Uriah Heep, Gary Thain kar nekaj elektrošokov med koncertom v Dallasu.
1975 - Folk pevka Janis lan je dobila svoj prvi zlati LP z naslovom Betvveen to lines, hard rock skupina Slade pa je začela snemati svoj prvi film z naslovom Flame. Še istega leta je plošča Wish you vvere herc, angleške progresivne rock skupine Pink Floyd postala zlata. Ploščaje bila posvečena Sydu Barrettu, prvotnemu članu te skupine in času psihadilične glasbe. Njihov album The Dark si de of the moonjc postal platinast
in se še vedno nahaja na svetovni lestvici popularnih.
1977-BemieTaupin in Elton John sta imela televizijski debi, v igri The Hardy boy s and Nancy Drew meet Dracula. Elton je igral vodjo skupine imenovane Circus. Umrl je Marc Bolan bolj znan pevec skupine T. Rex, kije nastala leta 1968. Umrl je v prometni nesreči pri Londonu, ko seje z avtom zaletel v drevo. Star je bil komaj 29 let.
1978	- Pred egiptovskimi
piramidami so prvič zaigrali Grateful Dead. Koncert je bil posnet že v istem letu, vendar je plošča izšla šele leta 1983.
1979	- Prvič se pojavi termin rap -ritem american poesie, ko je glasba iz getov pokrila njihovo poezijo in nastal je ples, ki še vedno kraljuje po diskotekah. Prva taka pesem je bila Rapper's Delight pevca Sugar Hill Gang.
1980	- Skupino Dire Straits je
zapustil kitarist Dave Knop H er, brat Davida Knopflerja. Po desetih letih igranja s skupino je Uriah Heepe zapustil klaviaturist in avtor pesmi Ken Hensley.
1982 - Po letu in pol uspešnega dela je postal najboljši izvajalec Johnny Cougar. Ta naziv je dobil za dobro prodani album American fool, na katerem je zelo znana pesem Jack and Diane.
Rudi Špan - Muc
Govori se, da se znani Jože Potrebuješ, šef še bolj znane skupine Čuki, pojavlja v javnosti ne samo s svojo skoraj stalno spremljevalko Andrejo, temveč tudi z eno od manekenk iz videospota Krokodilčki. Če je to res, še preverjamo.
Verjetno ste obupale vse oboževalke Primorca, pevca skupine Big-ben Giannija Rijavca, če ste ga v zadnjem času videle sprehajati se s prikupno svetlolasko. Naj vas razveselim in povem, da gre za Moni Kovačič, ki niti slučajno ni Giannijevodekle, ampak z njim samo sodeluje pri nastajanju njene nove plošče in pri dogovorih za koncerte. Dekleta, nad Giannijem nikar ne obupajte.
Govori se, da Aleš Klinar, šef popularnih Agropopovcev grozi, da bo skupino zapustil: Vse, kar ima, so lisičke in divje mačke. No, no, kdo mu bo pa potem pel - pridi, pridi...
Na veliko žalost vseh
To soboto se v športni dvorani v Hrastniku obeta	^ _	Turkov (in veselic
velik žur. Kot najbrž	" .............
veste, io se člani skupine IVp ileosn
ÄÜp&Ä
llliiliiill;.
:* «pile»!
Prihodnji mesec
h" .....
/.accia	s
\
i.
Na njej bodo seveda	W** JmBE] ,	*vo>
predstavlja!t novo	■ - >— - «	‘”
piok-o. Vsakič bodo IMfnwàm J
mtmxms
ploščo. Vsakič bodo imeli s ■ sabo nredskupino in v
illlllliiililliill
bo /sr .11 \u,k.. billig-.
sveta. Material je tematsko razdeljen na ne im Na CD-ju bo tudi Tih deževen
...............
zaveva). Dušan si je omislil tudi Odslej se bo ukvarjal izkljuenoz. glasbo.
acaRt säst:
SÄÄM ÄÄÄ““................
XxMmmmXv:
■uh


|g:<:

Trboveljčanka Špela Bolarič, kije veijetno še ne poznate, je pred kratkim stopila v svet slave. Med počitnicami so s soigralci posneli nov mladinski film, z naslovom Vili povej, ki ga boste, upam, kmalu videli tudi na televiziji. Mogoče pa gre Špela po poteh Tanje Ribič. Kdo ve?
Roberto Magnifico, ki po propadu skupine U’redu nastopa v skupini Džirlo twist, pričakuje skupaj s svojo ženo Barbaro naraščaj in decembra naj bi sejima rodil prvi od ne-vemo-koli kih otrok.
Šarmantni pevec skupine 12. nasprotje, Branko Linarič še ni našel stalne spremljevalke, zato se, namesto z dekleti, raje sprehaja s svojim psičkom, ki mu je ime Tačko. Dekleta, sedaj pa s psi kar na Fužine in mogoče se boste še kje srečale z Branetom.
S.G.

jANZO-klaviature
bobni
JUR
Sicer ima skupina izredno zanimivo preteklost. Izdali so že eno kaseto
Mrtvaški ples.
Besedila na njej šobila "politično-kritično" obarvana, zdaj pa so bolj "odštekana". Takrat, ko bi morali začeti z igranjem in predstavlj anjem kasete, pa so se razšli. "Kaj pa vem. Takrat smo se dogovarjali z Lačnim Franzom. Ker so se razšli, je vse skupaj padlo v vodo. Tudi v skupini sami seje pokazala nekakšna naveličanost. Tako smo šli narazen," mi je razložil Janez.
Zdaj se po šestih letih, spet vračajo na sceno. V novi postavi so skupaj zadnji dve leti, vendar nikjer ne igrajo. "Naš prvi cilj je dobiti dobrega managerja. Jaz ob službi ne zmorem vsega. In zato, tudi prek časopisa Zasavc, vabim katerega od managerjev, da se nam oglasi."
Slovenijatruplo že ima nove posnetke. Potekajo tudi dogovori z založbami. Kjer bodo boljši pogoji, tam bo kaseta tudi izšla. "Ampak, {Ja me ne bi kdo narobe razumel. Čeprav ne igramo nikjer, smo dve leti pridno vadili, tako da imamo naštudiranih pesmi več kot dovolj. Samo "ven" se moramo prebiti." Na koncu dodajmo še refren pesmi Rože:... kupi te ji rožo plastično, ko bo ta uvela, že vnuke bosta imela... ! Zagotovo se boste ob poslušanju teh . ironičnih in kritičnih besedil dodobra zabavali.
Le zakaj bi morali prav vsi peti o neuslišanih ljubeznih?
Tomaž A. Štojs
Janez Pangerc, klaviaturist skupine Slovenijatruplo pravi, da ne. Ime skupine pravzaprav nima nobene zveze s kakšnim namigovanjem o državi Sloveniji. Je pač ime, ki so si ga nadeli srednješolci grosupeljske šole. "Prav smešno je bilo vse skupaj," pravi Janez, "ne vem, mislim, da je bilo v četrtem letniku. Skupinica prijateljev se je vozila naokrog z avtom in so imeli odprt prtljažnik. V njem je ležal Sandi Knapič, bivši vokalist skupine in noge so mu "bingljale" ven. Spodaj pa je bil velik napis Slovenija truplo. Ker smo nekaj kasneje ustanovili band, smo mu pač dali takšno ime.

J
Podobe ljudi se v očeh razpihujejo skupaj z občutki. Lep stas in obraz si vsak "slika" po svoje. Zvonko
-	Tito Ulimwcnghu si ni dal veliko opraviti s tem, ali bo zadostil okusu večine. A na modne piste ni kar telebnil, kar bi sovpadalo z njegovo avanturistično naravo. Med približno osemsto kandidati je prišel v izbor šestnajstih slovenskih manekenk in manekenov. Zdaj veliko nastopa na modnih revijah. Pred kratkim ste ga lahko videli na Sejmu mode Pomlad -poletje 94 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Zvonko - Tito Ulimwenghu seje rodil in živel v Afriki. Lani je prišel k sestri v materin rodni kraj
-	Hrastnik. V Zairu ima starše in dva brata. V Zairu je etnična vojna, zaradi česar so zaprli tudi pravni faks, ki ga je v Ljubljani zamenjal za študij geografije in francoščine. Imadvojnodržavljanstvo.
Veli koje potoval in videl že veliko sveta. "Na srečo smo že doma govorili slovensko, oče je nekaj let živel v Ljubljani, kjer je doštudiral strojništvo. Tam sta se spoznala z mamo, "je povedal Zvonko. Osebno je rad seznanjen z modo. Že prej je rad kombiniral različna oblačila. "Sevedapri prvih revijah ni šlo brez treme, še zdaj se spomnim, kako so semi tresle noge," je nadaljeval. "Čez nekaj časa te imajo že za važiča,
čeprav
vem, da nikoli nisem bil važen. Važiči tudi meni niso všeč. Drugo je, kako sam sprejemaš radovedne poglede, kote prepoznajo na ulici." V kavbojkah in vijolični srajci, kakršen je prišel na srečanje, je deloval zelo sproščeno. 188 cm mu, kot je povedal, pride prav tudi pri košarki. Film Dribleija pod košem gaje, prav zaradi košarke in ne vsebine, po dolgem času spet privabil v kino. A če ima čas, rad prebere kakšno grozljivko.
"V Sloveniji agencije šele nastajajo, modne hiše, ki bi ponujala tudi zaslužek, v Ljubljani ni," je pojasnil Zvonko. "Pokličejo te, ko te rabijo. Manekenke zaslužijo večin tudi šanse imajo, da gredo v tujino. Nasploh so moški -manekeni tukaj novost." Zavoljo družabnosti so se dekleta zanj že prej zanimala. In če je okus redka stvar, mu ga modne piste niso zameglile. "Pri ženskah name delno vpliva videz," je dodal, "orientiram pa se po srcu, mora biti še nekaj... Hja, trenutno nisem zaljubljen." V Ljubljani mu paše, ker so različne stvari na dosegu, a opaža, da ljudje živijo vsak zase. Tako ob mreži kolegov pravih prijateljev še ni našel. Kljub temu se počuti fino, njegovo življenje je polno in nepredvidljivo, še dobro, da ni v njegovi koži kdo drug. In če mu bo sreča prijateljica, bo po študiju delal v turizmu, še prej pa mora odslužiti vojsko.
Petra Radovič

PO IZBIRI:
-	VAŠE FOTOGRAFIJE
-	POSTERJI
-	RAČUNALNIŠKA GRAFIKA
-	EMBLEMI
-	REKLAME
IN TO V BARVAH, POVEČANO, POMANJŠANO Z OBLIKOVANIMI GRAFIČNIMI NAPISI PO VAŠI ŽELJI, MOŽNOST IZDELAVE POSAMEZNEGA KOSA.
* BARVNO FOTOKOPIRANJE
-	KATALOGOV
-	PROSPEKTOV
-	SLIK
-	POVEČANO IN POMANJŠANO
-	IZDELAVA NEGATIVOV,
-	KOPIRANJE NA TERMIČNO OBSTOJNO FOLUO
-	KOPIRANJE NA RAUS A4 IN A3
OD POSAMEZNIH NAPISOV DO:
-	NAPISNIH TABEL
-	PANOJEV
-	IZLOŽBENIH OKEN
-	AVTOMOBILOV
IN TO NA FOLIJAH OBSTOJNOSTI OD 2 DO 7 LET.
KONKURENČNE CENE!!
* SPIRALNA IN TERMO VEZAVA
- MAP, KATALOGOV, BROŠUR KNJIG OD 5 LISTOV DO 200 LISTOV
DELOVNI ČAS: od 9b do 12h; l6h do 20h; sobota od 9h do 12h

	
Jlii§
Podjetje za trgovino, gostinstvo in turizem, d.o.o. Pugljeva 25, Ljubljana, PE zagorje, Kolodvorska 6
Vas obvešča, da smo odpdi diskont
ih*
kjer vam po ugodnih cenah nudimo:
- tekstil
- keramiko - porcelan - kristal
- kuhinjske pripomočke - igračke
Nudimo vam možnost plačila na več obrokov! Pri gotovinskem nakupu nad 30.000 SIT imate 10% popusta!
mmums MALOA1

j e


:	:	: : : : : : : G'

RENAULT

Kinvn	i
NUVU
KREDITI R+13.5%, 3 leta, lahko tudi brez pologa. |
- CLIO če od 1.243.000 SIT dalje
■ R-19 odj.700.940 SITdslje	j
■R.21 GTX 2.0 že od 2.156.000 sit DALJE
RABLJENA VOZILA:
-	R-5 CAMPUS 3V 11/89 47.200km 700.350 SIT . ,
-	Z-101 5/89 59000km 292 c'l~r	■
:	* R-5 CAMPUS 3V M2 30.000km 335 335 SIT	,
:* HYUNDAY POINY ULMO 39.500km 783.300 SIT:	|
- ŠKODA 135010/91 33.200km 643.650 SIT Ilil/'T-P ' I * YUGO 55 KORAL 1/90 41.144km 364.350 SIT	j
'.V.V.'.’. . .vfv. V.V.'.V.V.V.V.V.V.'.V.-.V.'.'.'.V.V.V I
'DODATNA OPREMA	1
„ . . _ . ________________________________________________________________________1
r° dia'___________________________________ SerVIS_____________________________ I
V soboto se bo pričela nova ligaška sezona za slovenske rokometne klube. Zasavski rokometaši imajo dva predstavnika med prvoligaši: litijski Presa d in trboveljski Omnikom Rudar, ki sta v lanskoletnem tekmovanju osvojili 9. oz 4. mesto. Med drugoli-gaši pa imamo kar tri predstavnike: dolski TKI Hrastnik, zagorsko Zaščito in radeški Papirničar. Seveda so želje in načrti eno, realnost pa drugo. O prvem bomo pisali danes, dejansko vrednost naših klubov pa bo pokazalo prvenstvo.
Trbovlje
Trboveljski rokometaši so trenutno v negotovosti. Ob poškodovanih Nenadu Stojakoviču, Matjažu Vrbnjaku in Nedžadu Mašiču še ne vedo, ali bosta za Omnikom Rudar igrala brata Sandi in Igor Deržič. Reprezentant Stojakovič ima poškodovano hrbtenico. Kljub rehabilitaciji bo najbrž potrebna operacija, toda tudi to ni zagotovilo, da bo z Nenadom vse v redu. Skoraj gotovo bo letošnja sezona minila bolj kot ne brez njega. Kapetanu Vrbnjaku se je ponovila poškodba. Trener Bojan Levstik v prvih kolih še ne bo mogel računati z Mašičem, ki si je na prvem treningu na pripravah izpahnil ramo. vendar po poškodbi dobro okreva. Zgodba z bratoma Deržič izDobove bo končni čpilog dobila štiri dni pred prvim kolom, ko bo statutarna komisija odločila, ali ju lahko registrira OR kot svoja igralca. Anton Medved, Primož Jug, Jure Rizmal, Dušan Kosec, Zoran Senčar, Bojan Voglar, Robi Abdič, Luka Piškur in vratarja Danilo Lipovšek ter Uroš Senica so igralci, s katerimi bo trener Levstik lahko kombiniral najboljše variante. Konec oktobra bo lahko računal še z Miranom Sečkim, ki se bo vrnil iz vojske. Vsi, razen treh, so mladi, neizkušeni igralci. Ta sezona bo zanje lahko odskočna deska. Kot kaže, se bo ekipi dingo leto lahko pridružilo nekaj kadetov in bodo v Trbovljah le začeli uresničevati željo uprave, publike in Trboveljčanov, da bi igra slonela na pretežno domačih igralcih. Glavni načrt sezoneje sredina lest vice in pomladitev ekipe.
Trboveljčani so s pripravami začeli 15. avgusta, odšli so tudi na enotedenske priprave na Roglo. Ob uigra vanju ekipe se pojavljajo težave, saj trener težko določi prvo sedmorko. Ekipo je zaradi nesporazuma zapustil Darko Raušl. Raušl je bil eden najboljših trboveljskih rokometašev, ki je ogromno dal, vendar mu disciplina
novega vodstva ni pisana na kožo. Vsekakor bi ga Trboveljčani potrebovali. Med pripravami so Omnikomovci odigrali 11 tekem, rezultati so bili bolj slabi. Ekipa seje uigravala, preizkušala nove kombinacije, predvsem se je približevala igri, ki si jo je zamislil trenerLevstik. Vse tekme so odigrali brez Mašiča, Stojakoviča in delno Vrbnjaka. Vsekakor so se Trboveljčani temeljito pripravili na novo sezono. Kako učinkovito, bo pokazala že prva tekma v soboto s ptujsko Dravo.
Litija
Po neuspehih nogometašev in uvodnih porazih košarkarjev, so se upi po dobrem rezultatu ene izmed litijskih ekip v novi sezoni uprli v rokometaše. Tako je že nekaj zadnjih let. Že na prvi tekmi bo dvorana verjetno polna, saj Lilijane zanimata predvsem oba nova igralca.Presada, Karlo Špende in Dušan Andrejič, vrnitev Mita Kosa, predstavitev novega trenerja Jureta Horvata in tudi prvega gosta v Litiji, ekipe Nove opreme iz Slovenj Gradca, udeleženca evropskega pokala. Navijače Presada zanima predvsem igra Špendeta, ki se je vrnil k matičnemu klubu in sodeč po prijateljskih tekmah naj bi bil prav on prvi igralec kluba. Predvsem pa strelec, ki naj bi dosegel osem, devet zadetkov na tekmo. S tem bi razbremenil predvsem veterana v ekipi Presada Zlato Kolarja. Vendar so napovedi pred sobotno tekmo črne, saj je Špende po škodo vaninje njegov nastop negotov. Sicerpaje igra precej boljša, kot v uvodnih tekmah priprav. Predvsem obramba se bistveno popravlja, kar so pokazale zadnje tekme. Le vratarja še nista v pravi formi. Doblekarje boljši, Ulčarju pa se pozna, daje na začetku zamudil z pripravami zaradi spora z upravo. To je oviralo delo trenerja Horvata, saj Ulčar ni bil edini, kije štrajkal. Trener Horvat se boji predvsem tekem v prvih šestih kolih, ko igra z ekipami z vrha slovenskega
rokometa. Verjetno bo najtežja naloga trenerja Horvata pri organizaciji igre. Mogoče bo največja prednost ekipe v hitrem protinapadu, kar je povezano z dobro igro v obrambi in dejstvom, da so v ekipi kar trije levičarji, ki lahko igrajo na več mestih. Poglejmo še igralce, za katere seje odločil trener Horvat pred startom prvenstva: vratarja Ulčar in Doblekar ter igralci: Špende, Andrejič, Kolar, Špelič, Pesnik, Kos, Macik, Mandelj, Kogovšek, Sotenšck, Dobravec in Gorišek.
Vsekakor bo ena najzanimivejših tekem prvenstva že v tretjem kolu, ko bo Presad gostil ekipo Rudarja. To bo spet pravi, stari zasavski derbi.
Zagorje
Rokometaši Zagorja so se od vseh zasavskih rokometnih ekip brez dvoma pripravljali v najslabših razmerah. Zaradi finančne stiske (klub nima generalnega sponzorja) si tudi niso mogli privoščiti skupnih priprav. Dvakrat tedensko se vozijo v Litijo in vadijo v tamkajšnji športni dvorani, dva treninga pa imajo v majhni osnovnošolski telovadnici na Izlakah.
Novinca v moštvu sta Bojan Dečman in Bojan Oblak. Trener Boris Vrhovnik ima na voljo dobro ekipo, če je ta kompletna. Ker pa so poškodbe v športu pogoste, je že v začetku priprav izgubil Marjana Lipovška, pred tednom dni pa se je poškodoval tudi Rok Ule. Šuštar, Žibret, Šikovec, Kirn, A.Ule, Dečman, Lipovšek, Fajdiga, Oblak,
R.Ulc, Tauš, Fabjan, Ribarič in T.UIe bi bili v optimalnih pogojih vsekakor sposobni naskakovati sam vrh drugoligaške lestvice, glede na razmere, v katerih delujejo in ob dejstvu, da bodo pravzaprav tudi domača srečanja igrali v gosteh (v Litiji), pa bi bila uvrstitev v zgornjem delu lestvice velik uspeh, v play-off (med štiri najboljše) pa že pravi čudež. Sicer pa bodo več pokazali že uvodni nastopi, saj imajo klubi trenutno bolj malo podatkov o moči tekmecev.
Dol
Po velikem uspehu v pretekli sezoni, ko jim je za las ušla uvrstitev v prvo ligo, so priprave za novo sezono v dolskem drugoligašu stekle precej manj zagnano. Treningi, ki so se pričeli v drugi polovici avgusta,
so bili precej slabše obiskani, finiš priprav pa so spremljale tudi nekatere objektivne okoliščine, ki so bistveno vplivale na slabšo pripravljenost ekipe. Tudi osip igralcev je zmanjšal ambicije za višjo uvrstitev. Uslug Bojana Oblaka i n Bojana Dečmana seje kljub najbrž prehitro odpovedal, za nameček pa je moral malce nepričakovano v TO tudi Mitja Bekavac. Če dodamo k temu še težave z nekaterimi drugimi igralci, ki so iz objektivnih, pa tudi subjektivnih okoliščin izpustili dobršen del priprav, potem je zaskrbljenost trenerja Dušana Žagarja in uprave povsem razumljiva. Na seznamu tehnika Alojza Šterbudaje sicer 20 igralcev, kar bi moralo zadostovati za naporno drugoligaško tekmovanje. Toda ob že opisanih vzrokih ima trener pred sobotno uvodno tekmo na voljo ob štirih vratarjih vsega deset nezadostno pripravljenih igralcev. V klubu sicer upajo, da se bo situacija po nekaj kolih le uredila. Na zadnjem razgovoru so igralci (tisti, ki so na razpolago), obljubili več resnosti in boj za uvrstitev v sredino razpredelnice.
Radeče
V Radečah so se letošnje sezone lotili bolj resno. Igralci so se pod vodstvom novega trenerja Marjana Radija udeležili petdnevnih priprav v Kotljah, kjer so delali predvsem kondicijsko, to nedeljo pa so se vrnili še s štiridnevnih priprav v Portorožu, kjer pa so se posvetili predvsem taktiki. Vsekakor so resne priprave podrejene cilju ekipe, ki je uvrstitev na najmanj četrto mesto in s tem možnosti za napredovanje v višjo ligo. Edina okrepitev med igralci je Iztok Paskvale, drugače pa trener Radi lahko računa na naslednje igralce: D. in T. Kolander, Zahrastnik, Sotlar, Rus, Paskvale, Potočnik, Strnad, Mervič, Zupančič, Pirš, Mlakar, Belak, ter vratarje Mitiča, Skuška in Planinca. Na žalost je moral zaradi poškodbe prenehati Dragan Babovič. Nekaj sprememb je doživela tudi uprava, saj je namesto predsednika Jureta Musarja sedaj direktorkluba postal bivši rokometaš Zoran Čulk, kije sezono začel zelo uspešno, ekipa pa ima tudi tehničnega vodjo Janeza Zah rastni ka.
S.K., S.F., J.P. in B.K.
«
Uspešno v pokalu
Oria Rudar in ETI Žibret in Borštnar, iz
Elektroelement sta preteklo sredo uspešno nastopila v šestnajstini finala slovenskega nogometnega pokalnega tekmovanja. Tako Trboveljčani v Kidričevem, kot Zagorjani doma z Nafto, so v rednem delu igrali neodločeno 2:2, nato pa boljše izvajali enajstmetrovke in se uvrstili v osmino finala. Za Orio Rudarja sta v rednem delu gola dosegla Rižner in Jesih, za ETI Elektroelement pa
kazenskih strelov pa so za Trboveljčane zadeli Štok, Rižner, Žlak in Herman, za Zagorjane pa Žibret, Kern in Holešek.
V Ljubljani so že izžrebali pare osmine finala. Oria Rudar bo doma igral s prvoligašem Istragas Jadranom, ETI Elektroelement pa v gosteh z drugo-ligašem Steklarjem. Tekme bodo 27. oktobra, oba zasavska kluba pa imata lepo priložnost za uvrstitev med osem najboljših v tem tekmovanja.
Sašo Fabjan
Hribar že v formi
V prvem kolu novega državnega prvenstva v kegljanju je najboljši izid dosegel igralec Tekstine iz
Ajdovščine Turk. kije podrl 982 kegljev. Državni reprezentant Boris Benedik, ki se je vrnil iz zagrebške
Rok Černe prvi z rekordom
Kolesarska sekcija TVD Partizan Trbovlje je pripravila tretji kolesarski vzpon na 1220 metrov visoki Kum. Nastopilo je 48 kolesarjev in kolesark. Zelo zahtevno, deset kilometrov dolgo progo z višinsko razliko pribli žno 1000 metrov je najhitreje prevozil 21 -letni Ljubljančan Rok Černe, ki je za kar 47 sekund izboljšal rekordni dosežek lanskoletnega zmagovalca Francija Jercta. Vsi udeleženci vzpona so prejeli spominsko majico in malico, organizator pa je podelil še številne praktične nagrade, s katerimi je med drugim nagradil tudi najstajšega udeleženca, 68-lelnega Vladimirja Makuca iz
Ljubljane ter najmlajšega kolesarja, 11 -letnega domačina Tadeja Marce na.
Absolutni zmagovalec Rok Černe (PHT Team Ljubljana) je težko progo premagal v 46 minutah in 59 sekundah in za nagrado prejel darilo generalnega sponzorja Euroforuma d.o.o. Trbovlje-gorsko kolo. Slabe tri minute je za njim na cilj prikolesaril Marko Bokalič (Salamonov oglasnik Dolsko), tretje mesto pa je pripadlo Janezu Markoviču (Uni Team Lj ubljana), kar je za 47-letnega rekreativca sijajen dosežek.
Med ženskami je bila naj hitrej ša državna reprezentantka Minka Logonder (Proloco Scott), ki je za progo potrebovala eno uro, eno minuto in štirinajst sekund,
na naslednji dve mesti pa sta se uvrstili Marija Trobec iz iste ekipe ter članica Jub Dola Majda Miklič.
Kolesarskega vzpona na Kum se je udeležilo tudi sedemnajst ljubiteljev tega športa iz Zasavja. Najboljše, na 9.mesto se je s časom 53:32 uvrstil Hrastničan Miran Leskovšek, Lilijan Drago Motoh je bil 13., Radečan Roman Petavar 14., Zagorjan Milan Hudomalj 16. (3. v starostni kategoriji do 30 let), najboljši domačin pa je bil Damir Bukovec na 17. mestu. Jelka Motoh iz Litije je med ženskami zasedla 5. mesto.
Sašo Fabjan
Grmoščice, je v Trbovljah v dresu Gradisa zrušil 967 kegljev, tretji najboljši rezultat pa je dosegel najboljši zasavski športnik v lanskem letu, Zagorjan
Bogdan Hribar, ki že drugo sezono nastopa v dresu državnega	prvaka
mariborskega Konstruktorja. Hribar je bil v tekmi z Brestom, ki ga je
naše najboljše kegljaško moštvo dobilo z8:0, najboljši posameznik tekme, saj je podrl 963 kegljev.
S. F.
43:120.
NOGOMET
4. liga: Ljubno -Hrastnik Center Jošt 5:2 (2:1). Strelca: Ranzinger in Varga.
Mladinci: Šmartno -Hrastnik Center Jošt 5:1 (2:0).
Veteranska liga Slovenije: Primorje -Litija 1:0 (1:0). Litija -Proletarec 1:1 (1:1). 1:0 Tišler, 1:1 Tišler.
ROKOMET
Prij. tekma, člani:
Presad - Fructal 18:21 Kadeti: Omnikom Rudar - Radeče Papir 24:13 (13:6)
KOŠARKA
Kadeti - I. SKL:
Garant Polzela - Zagorje 84:79 (41:34), Zagorje-Smelt Olimpija 63:89 (29:44). Rudar - Triglav
Pionirji - l.SKL: Trbovlje - Rogaška Donai Mg 69:55 (33:16), Litija-Ilirija 73:43 (38:16). Končni vrstni red: 1 .Slovan, 2.Polzela, 3.Litija. 4. Trbovlje.
Pionirji - II.SKL:
Hrastnik - Zagorje 45:37 (21:17). Končni vrstni red:
1.	Pivovarna Laško,
2.	Prebold, 3.Hrastnik, 4.Zagorje.
Pionirke: Litija - Komet 30:41 (17:15)
Prij. tekma ml.pioni rjev: Pivovarna Laško - OŠ Trbovlje 28:48.
MALI
NOGOMET
Pokal	občinskih
prvakov: Gostilna Texas -Maja- Mozelj (Kočevje) 6:0 (1:0). Strelci: Kirbiš 3. Z. Prosečki 2 in Kellner 1 gol. Pokal	občinskih
pokalnih zmagovalcev: A TO JE (Hrastnik) - Inž. Šarbek0:5 (0:2),Črni Baron (Novo Mesto) - Malo po malo Dimnikarstvo Lepoša 4:4.
HrastniškaTrim liga, 14. kolo: Ljiljani - TKI 0:4, PP Hrastnik - Gostilna Texas 3:4, Čvek - Juventus 3:3, Steklarna - ŠD Čeče 2:6, Steklarski Frisi - Mesarstvo Koprivnik 3:4, vrstni red: Gostilna Texaj 22, Čvek in Juventus 19. ŠD Čeče 18, Mesarstvo Koprivnik 16, Ljiljani 12, Steklarna ll.PP Hrastnik 10, TKI 6, Gamsi 3 in Steklarski Frisi 2. Gamsi -Sodniki (izven konkurence) 5:4.
Trim liga Zagorje: 4.kolo, 1. liga: Merli - Paradox 3:2, Inž. Šarbek - Intera 3:1, Bistro Cerar -Šentlambert 6:0, Izlake -Trgovina Čop 9:1, Malo po
Malo-KolredežT/Č8:3,ŠD Mlinše I - ŠD Čolnišče 1:0. Vrstni red: Izlake, Inž. Šarbek in Bistro Cerar 7, MalopoMaloS, Merli in ŠD Mlinše 14 točke. Najstrelec: Pišek (Izlake), 9 golov.
2.	liga: Buldožer -Zlatorogi Ultra 2:2, Vesn -TE-VE Varnost 1:1, Tapi-Jazbeci 4:3, Topličani Veterani - Prapreče 5:1, Jastrebi - Izlake II 7:2, ŠD Mline II - Antimon 1:7. Vrstni red: Buldožer 7, Tapi in TE-VE Varnost 6, Jastrebi in Topličani veterani 5 točk. Naj strelec: Kočnar (Jastrebi) 8 golov.
3.	liga, 4. in 5. kolo: ŠD
Prapreče II - Izlake Veterani 3:2, Tirna - NLP Eurotrade 3:2, AFŽ - Siporex 4:3, Gostišče Maček - Podkum II 5:0, Želve - Podkum II 5:2. Hors - Izlake Veterani 7:1, ŠD Bchar - Tirna 3:1, Polje S varog - Gostišče Maček8:0, ETI EE - NLP Eurotrade 7:1. Vrstni red: ŠD Behar, Tirna in Gostišče Maček 8 točk, ETI EE, Hors in AFŽ 6 točk. Najstrelec: Bregar (Tima) 11
golov in Šink (Polje) in T. Brvar (G. Maček).
LNZ, 15. kolo: KMN Iženiring Šarbek - KMN Orodjarstvo M. R. 4:2, strelca: Indof 2 in Barbek 2 gola. Pomembno zmago v boju za 3. mesto so priborili: Zakrajšek, Čarman, Barbek, Indof, Mele in Simič. V naslednjem predzadnjem kolu, je KMN Inž. Šarbek prost, kar bo izkoristil za organizacijo turnirja v malem nogometu (2. in
3.	10.) v Šmartnem pri Liliji.
ŠAH
Velika nagrada Optimizma, Radovljica: 1. Zdravko Vošpernik 7,5, 3. Uroš Zalokar (Trb.) 6.5, 18. Franc Kotnik(Trb.) 5,26. Bojan Kuzmič (Sevnica) 4.5, 33. Andrej Novak (Trb.) 4, 4L Rado Bajda (Trb.) 3,5 točke, vseh šahistov je bilo 52.

Nogomet
Le točka
ETI EE-Nafta 1:1 (0:0)
Zagorje, igrišče ETI EE, gledalcev 600, sodnik Diaferovič ( Celje). Strelca: 0:1 Žalik (49), 1:1 Holešek (85).
ETI EE: Hace, Grešak, Povšnar (Buovski), Žibret, Borštnar, F. Kranjc, J. Kranjc, Kern (Razboršek), Holešek, Petrušič, Grden
Nafta: Liinani, Balantič, Bukovec, D.Novak, Baša, Drvarič	(Hozjan),
Hranilovič, Šabjan, Herceg, Žalik, T.Novak (Utroša).
Zagorjani so tokrat igrali dobro, bili vseh 90 minut precej boljši tekmec, ugodnejši izid pa jim je preprečil izvrstni Naftin vratar Limani. Po številnih zapravljenih priložnostih domačih so v začetku nadaljevanja gostje v prvi nevarnejši akciji dosegli gol in po vedli, v naslednji minuti pa ostali brez Baša, ki mu je sodnik pokazal rdeči karton. Igralci trenerja Rogliča so z igralcem več še bolj silovito napadli in v zaključku tekme vendarle izenačili. Žibret je izvajal prosti strel z 20 metrov, vratar Limani je žogo odbil, nato ubranil strela Grešaka in Razborška, Holešek pa je v četrtem poizkusu žogo poslal v mrežo in preprečil poraz na domačem igrišču.
S.	F.
Tretji poraz
Štajerska pivovarna : ORIA Rudar 2:0 (1:0)
Maribor, stadion na Taboru, gledalcev 100, sodnik Kerčmar (Hodoš). Strelca: 1:0 Valentan (19), 2:0 Korošec (85).
Štajerska pivovarna: Dukarič, Onič, Žunko, Rubin, Hecl, Žibek, Fridauer, Korošec, Valentan, Kraut, Zorec.
ORIA	Rudar:
Dizdarevič.Tomše, Florjane (Izgoršek), Rižner (Škofca), Štok, Zaimovič, Sotenšek, Herman, Žlak, Breznikar, Jesih.
Domači nogometaši so v tekmi s Trbo veljčani osvojili prvi točki. Igralci O ri e Rudarja so bili sicer povsem enakovreden tekmec, še enkrat več v tem prvenstvu zelo neučinkoviti, saj so Žlak, Jesih, Sotenšek in Herman zapravili vrsto lepih priložnosti, Breznikar pa je pri izidu 0:0 zadel prečko. Domači so povedli v prvem delu, ko je Valentan izkoristil napako Florjanca in Štoka ter z močnim udarcem ugnal Dizdareviča, drugi gol pa je v zadnjih minutah dosegel Korošec. "Zeleno-črni" so se tako še tretjič zapored z gostovanja vrnili poraženi, za nameček pa ostali tudi brez mladega Tomšeta, ki ga je sodnik predčasno poslal v slačilnico, tako da ga čaka kazen.
S. F.
Tokrat brez sreče
Litija - Tabor 69 0:1
(0:0).
Litija, igrišče Litije, gledalcev 250, sodnik Kokolj (Ljubljana), strelec: Štucin v 75. minuti.
Litija: Grošelj, Ocepek, Props, Horžen (Begič), Fele (Medved), Groboljšek, Mele, Rozina, Gnjatič, Barbek, Poglajen.
Tabor 69:	Lužar,
Budimlič, Bolarič, Miljuš, Priveršek, Šifrer, Živkovič, Štulin, Snoj, Rcljič, Gračič.
Litijskim nogometašem v sobotnem kolu ob dobri igri ni pomagalo niti malce sreče. Lahko bi rekli, da so prikazali najboljšo igro pred domačimi gledalci doslej in da so po edini napaki domače obrambe gostje dosegli gol. Razen tega, da so dosegli gol in pokazali precej grobosti, nismo od njih videli nič. Pri domačih je Fele igral v zvezni vrsti, kar je pomenilo veliko boljšo igro, saj je bil do poškodbe v 35. minuti najboljši mož na igrišču. Barbek je v drugem polčasu zadel vratnico, nekaj priložnosti pa so po vrsti zapravili Gnjatič, Props, Mele, Rozina in Poglajen, dve minuti pred koncem pa še Mele, ki je z 2 metrov sam neoviran streljal prek gola. Pri domačih velja ob Fcletu pohvaliti še Propsa in vratarja Grošlja, ki je ubranil nekaj nevarnih strelov.
S. K.
Premagani tretjič zapored
Visoko - Svoboda 3:1.
Kranj, igrišče v Visokem,
gledalcev 200. Strelec za Svobodo R. Uranič.
Svoboda: V. Kurež, M. Vozelj, Hodak, Gošte, M. Kurež, Uranič, Šink, Karamarkovič, Račič, A. Vozelj, Vrtačnik.
Tretji zaporedni poraz Svobode, ki kandidira za prvaka lige, je daleč od željenega cilja. Od igralcev, s katerimi razpolaga trener Sivko, so zvesti navijači pričakovali precej boljše rezultate. V Visokem so sicer povedli z golom R. Uraniča, toda za kaj več niso bili sposobni. Slabo kondicijsko pripravljenost so izkoristili igralci Visokega, terdosegli tri gole. Dokler je še čas, bo treba v vrstah Svobode nekaj ukrepati.
J.M.
Zmaga doma
Papirničar - NK Impol
1:0.
Radeče, igrišče NK Papirničar, sodnik Lackovič (Maribor). Strelec: M. Plazar.
NK Papirničar: Kelenc, Sotlar, Ramovž, Trebše, Plazar, Cetin (Lazar), Molan, Kačičnik, Rcžun.
NK Impol: Vidačkovič, Emih, Modic, Korošec, Kunder, (Ivetič), Tiren, Stražišer, Pipenpaher, Tomažič,	Kovačič
(Pristanik), Habuš.
Pred 150 gledalci je na tretjeligaškem srečanju Marko Plazar v 28. minuti dosegel gol in postavil končni rezultat. Izključitev in opominov ni bilo, kar govori o mirni in kvalitetni tekmi.
F. K.
Dekleta
prijetno
presenetila
Hrastnik 92 Termoglas Laško - Eger (Madžarska) 0:3 (0:0)
Hrastnik, igrišče v športnem parku na Logu, gledalcev 450, sodnik Caranovič (Hrastnik). Strelci: 0:1 in 0:2 Lubai, 0:3 Dalka.
Hrastnik 92 Termoglas Laško: Mozetič, Zibilnik, Premec, Matjašič, V. Petrovič, Horvat, Milič, Poiskovič, Mandžuka.
Eger: Nemeth, Havar,
Lubai, Hagy, Fekete, Harkaly, Kekesc, Vajhi, Szabo, Dalka.
Številni gledalci, ki so se bržčas nabrali bolj zaradi deklet, kot pa zaradi nogometa, so bili na koncu prijetno presenečeni nad tistim, kar so videlLMislimo na igro, ki sojo kljub slabim pogojem - dež in blatno igrišče, prikazala dekleta. Začetek je pripadel domačinkam, ki so silovito napadale, tako, da so gostje le z težavo branile svojo mrežo nedotaknjeno. Po začetnem pritisku je domačinkam nekoliko pošla sapa, igraje postalabolj enakovredna, nekajkrat pa sta se izkazali tudi obe vratarki.
V drugem polčasu so gostje, zlasti po grobi napaki sodnika, ki je domačinkam pri rezultatu 0:0 razveljavil povsem pravilno dosežen gol, zaigrale še bolj poletno. Plod takšne igre so bili trije zadetki v mreži solidne Mozetičeve. Domačinke kljub porazu niso razočarale. Nasprotno. Z malo športne sreče in priznanem zadetku bi bil lahko končni izid zanje še precej bolj ugoden.
J.P.
Košarka
Poraz na domačem igrišču
Litija - Branik Satex 85:95 (47:51)
Športna dvorana Litija, gledalcev 150, sodnika Lovšin in Jeršan (oba Ljubljana).
Litija: Merčon 3, Peterlin 12, Polanec 4, Jocovič 16, Bošnjak 28, Deležan 6, Soršak 2, Šiško 14.
Branik Satex: Benaček 8, Ivanovič 15, Tovornik 20, Radan 15, Potisek 15, Lerič 20.
Domači igralci, verjetno malce razočarani zaradi slabega obiska gledalcev, kljub dobri igri niso uspeli premagati dobre ekipe Satexa. Vzpodbuden začetek, 10:2 za Litijo, je vlil veliko upanja domačim vse do 14. minute, ko so gostje prvič izenačili na 33:33 in potem polčas mirno privedli do konca. Izenačen boj seje bil vse do 13. minute
		stadionu Rudarja - ORIA	Zagorje : Nova Gorica
		RudanSET Vevče (2.1iga),	(2-liga).
		ROKOMET	TENIS
	NOGOMET	Litija: sobota, 2.9. ob 16.	Litija: sobota, 2. 10.
		uri-Zagorje: Polet (2.1iga),	Občinsko prvenstvo
	Radeče: sobota 2.10	ob 18. uri Presad - Nova	dvojic (moški), v Tenis
ob 15. uri, stadion \		oprema (1 .liga) oboje v	parku As.
Radečah - Papirničar		Športni dvorani Litije.	MALI
Kungota (3.liga)		Zagorje: sobota, 2.9. ob	
	Kisovec: sobota 2.10	19. uri na igrišču TVD	NOGOMET
0	b 15. uri, igrišče v	Partizana - TAPI Zagorje -	Šmartno pri Litiji:
Kisovcu uri - Svoboda		Polje (2.liga ženske)	sobota 2. 10. ob 8.00
KorotanItaliana(3.1iga)		KOŠARKA	uri, turnir v malem
	Trbovlje: nedelja	Zagorje: sobota 2.9. ob		nogometu na igrišču OŠ
3.10. ob 15.uri ns		18. uri v dvorani Oš -	Šmarno pri Litiji.

Naj nogometaš Zasavja
Zasavc in Portess Trbovlje izbirata naj nogometaša Zasavja. V zadnjem kolu sta se najbolj izkazala Maarko Herman in Bojan Žibret,še vedno pa na lestvici naj nogometaša krepko vodi Jani Sotenšck.
Ocene - 6. kolo: Eti Zagorje: 5 -Žibret, 3 - Andželko Petrušič/
Holešek. Oria Rudar: 5 - M>m 3 - Jani Sotenšek, 1 - Dafino RT:
Skupno: 15 SoKSKgfe.roRf 11 -Žibret, 8 - Štok^^iiS.^FtORj, 6 -Zaimovič in Herman%tRl. J. Kranjc in
Petrušič (ETT)<$k- Grčar, Hace, Kurež (ETI), Towm®MiA - Holešek (ETI) -3 - Kern^toralngr, Pffišnar, Žlak in Jesih (f]Kf%Ä^BM(ETI), 1 - F. Kranjc
jelpl?6 - Agatič (Sv.), 4 - Sotenšek 3R)fHolešek (ETI), 3 - Žlak (OR), h?biš (Pap.) 2 - Buovski in Petrušič (ETI), Kačičnik (Pap.), 1 - Kern in Povšnar (ETI), Rižner, Breznikar in Jesih (vsi OR), Karamarkovič, Uranič (Sv.), Barbek, Ocepek, Poglajen, Martič (vsi Lit.),Trebše, Ribič. M. Plazar(obaPap.).
PORTESS d o o
61420 TRBOVLJE
' ' 1 10.0.
Trgovina na debelo in drobno
Ulica 1. junija 25, Tel., fax: 26-702,
Portess: pooblaščeni prodajalci programa Sharp (kalkulatorji, računski stroji,
blagajne)


2. polčasa, ko sta sodnika, pri rezultatu 71:70 zadomače dosodila osebno Šišku v napadu. Gostje so napravili razliko 10-ih točk. ki so jo obdržali vse do konca. Pri gostih velja pohvaliti nezgrešljivega Leriča in organizatorja igre Radana, pri domačih pa je bil ponovno najboljši Šiško, dobro pa je igral tudi včasih prenervozni Bošnjak.
S.K.
Še drugi poraz
Eles Wevid Borovnica -Zagorje 79:76 (38:33)
Boro vica, dvorana OŠ, gledalcev 100, sodnika Kolar (Kr) in Slak (Lj).
Borovnica: Smajlovič 1, Stojanovič 4, Prodan 23, Švigelj, Bukarica 11, Adamič 12, Kržan 9, Vodeb, Šušteršič 19, Guštin, Turšič, Bizjak.
Zagorje: Murn 2, Kovač 4,Turbič6,Omahen5,Krofl, Kofol 2, Koren 15, Čop, Kranjc, Košnik4, Bassin 38.
Zgorjani so si zopet priigrali poraz. Do 12. minute je tako kot v prvem kolu kazalo na dobro igro, saj so vodili 6 točk. Sledilo je nekaj individualnih potez, kar so domači igralci znali izkoristiti in so odšli na odmor s petimi točkami prednosti. Tudi po predahu se Zagorjani niso mogli zbrali in kar šest minut drugega polčasa je minilo, da so dosegli koš. Potem so se le nekako razigrali in v zadnjih desetih minutah dosegli 16 točk ter bili že na pragu zmage, vendar pa jim je zmanjkalo časa. Luka Bassin je tudi tokrat dokazal, da sodi v sam slovenski košarkarski vrh, vendar v ekipi sam ne bo mogel opravljati vseh funkcij, ki bi jih morali tudi njegovi soigralci.
R.M.
ROKOMET
Poraz doma
Tapi - Olimpija B 17:23
(10:12)
Zagorje, igrišče TVD Partizana, gledalcev 50, sodnika Goršek in Dcjak.
Tapi: Žerko, Sedej 1, Klopčič 7, Čibej 1, Zupančič 4, Poglajen 4, Remic, Ahlin.
Olimpija: Babič, Pavelič 1, Vukonič 3, Marič 2, Zahirovič, Šeme 5, Penca, Knez 9, Vugrinec 2, Krušeč.
Ekipa Tapija je nastopila v zelo pomlajeni postavi in se s samo osmimi igralkami ni mogla enako vredno kosati z Ljubljančankami. Trener Dolanc ima precej težav zaradi poškodb najboljših igralk. V prvem polčasu so se Zagorjanke še držale, saj so gostje povedle le z d verna goloma razlike.
B.K.
KEGLJANJE
Rekord
Benedika
Dadas Rudar - Gradis 2:6 (5304:5381)
Gantar-Benedik 916:967, Burja - Terzič 932:864, Kos - Podreberšek 847:845, Goljuf - Štrukelj 856:906, Mažgon - BI a ha 860:889, Stoklas - Juvančič 893:910.
Na prenovljenem kegljišču so se Trboveljčani zelo dobro upirali velikemu favoritu iz Ljubljane. Pohvaliti velja vse domače kegljače ter omeniti, da je rezultat Borisa Benedika (967 kegljev) rekord kegljišča.
S.F.
Odlična
novinka
Rudar - Adria 5:3 (2455:2361)
Hočevar-Zovič 401:350, Mlakar - Milost 388:401, Lo p an - Poljšak 408:432, Sobočan - Janowsky 430:391, Burja - Sever 409:415, Podlesnik - Samec 419:372.
V uvodnem kolu so po obojestranski dobri igri zasluženo zmagale domače kegljavke, pri katerih je bila najboljša bivša Slovanova mladinka in letošnja okrepitev Rudaija Suzana Sobočan. Zanimivo, daje bil v vsakem paru rezultat 1:1, toda Trboveljčanke so zrušile veliko več kegljev in dosegle prvo prvoligaško zmago.
S.F.
Železnik v ZDA
Klub borilnih veščin Pon-Do-Kvan Zagorje je
sodeloval na III. in hkrati zaključnem turnirju v semi contactu v Ormožu v organizaciji Kickboxing zveze Slovenije.
Največ uspeha so imeli tekmovalci v naslednjih kategorijah: - pionirji, do 40 kg: 2. Klemen Buzina, do 71 kg: 1. IgorKalšek, do 79kg:
1.	Aleš Mars; - člani, do 63 kg: 3. Jože Hribar, do 74kg:
2.	Mitja Železnik, do 89 kg: 2. Boštjan Potočnik. Ker je bil to zadnji turnir za državno prvenstvo, so sedaj znani najboljši tekmovalci v semi contactu za leto '93. Med njimi so tudi člani kluba borilnih veščin Pon-Do-Kvan Zagorje: med pionirji, do 40 kg: 3. Klemen Buzina, do 32 kg: 1. Miloš Rozman - državni pravk '93. med mladinci, do 71 kg: 1. Igor Kalšek - državni prvak '93, 2. Aleš Mars, do 79 kg; 2. Aleš Mars, do 89 kg: L Sašo Miklavčič - državni prvak '93, 2. Boštjan Potočnik; člani, do 74 kg; 2. Mitja Železnik, nad 89 kg: 2. Boštjan Potočnik in Zvone Hudarin skupaj. Mitja Železnik se je z osvojitvijo
drugega mesta v svoji kategoriji uvrsTl v reprezentanco Slovenije, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v semicontactu, ki bo 5. novembra '93 v Atlanti v ZDA.
Sedaj poteka tudi vpis v začetni tečaj borilnih veščin, kjer se novi člani učijo samoobrambe in športne borbe. Novi člani se lahko vpišejo v klub v torek in četrtek od 18. uri.
S.B.
Metka
nepremagljiva
V Pivki je bilo Mednarodno tekmovanje Mobitel 93 v prostem plezanju. Na novi umetni steni, pri postavitvi katere sodeloval tudi Vili Guček, se je pomerilo kar lepo število povabljenih prostih plazalcev. V ženski konkurenci je zmagala trenutno najboljša slovenska športna	plezalka
Trboveljčanka Metka Lukančič, katere sponzorje 1BT, Vili Guček pa je osvojil 8. mesto.	b.k.
Karlovčani in Gruzijci v Radečah
Med številnimi klubi, ki so zaradi znanih dogodkov v sosednji Hrvaški ponudili zatočišče športnim kolektivom iz te države in jim omogočili igranje v evropskih tgekmovanjih, je tudi rokometni klub Radeče papir. Radečani, ki že več let uspešno sodelujejo s Karlovčani, so pripravili tekmi prvega kola novoustanovljenega City pokala med Karlovačko pivovaro in Kalkhetijem iz glavnega mesta Gruzije Tbilisija. Gostje so prikazali zelo skromno znanje rokometne igre, tako da so Karlovčani dvakrat zlahka in visoko zmagali (42:7 in 33:13) ter se uvrstili v drugo kolo. Ker se najbrž razmere na Hrvaškem še ne bodo tako hitro izboljšale, lahko pričakujemo, da bo Karlovačka pivovara znova igrala v Radečah, najbrž tudi s precej močnejšim in bolj atraktivnim tekmecem.
S. F.

Slaba soseščina
Dilemaje res velika. V posteljo s fantom, kije okužen z aidsom ali pa ne narediš izpita za vstop v tolpo. Temu sledi največkrat smrt. Takšna so kruta pravila v predmestju Chicaga, kjer so v zadnjem času tolpe deklet precej bolj krvoločne, kot pafantovske. In pra v seks z Z aidsom okuženim je najbolj krut izpit, ki so si ga izmislila dekleta v chicagskih tolpah. Večina gangsterskih tolp v Chicagu ima točno določena pravila za sprejem bodočih članov v njihove vrste.
Center Chicaga j e v glavnem posloven. V ogromnih nebotičnikih, med katerimi se bohoti tudi naj večja zgradba na svetu, Sears Tower, so poslovne pisarne. Stanovanja v teh predelih so zelo draga (okoli milijon dolarjev). Privoščijo sijih lahko najbogatejši mestni prebivalci, ki jih niti ni tako malo. Medtem, ko je center zelo razvit, lahko obiskovalec, ki mesta ne pozna dobro, hitro zaide v "bad neighbour-hood" (slabo soseščino), kjer se dogaja marsikaj.
Ulice so razdeljene v različne četrti - kitajsko, mehiško, indijsko... Veliko prebivalcev teh ulic je revnih in se za preživetje zatekajo h kriminalu. Seveda ne smem pozabiti črnskih četrti, ki prednjačijo po številu tolp. Večina otrok v teh predelih se že v rosnih letih seznani z nevarnim orožjem. Že v rani mladosti se morajo opredeliti, kateri tolpi bodo pripadali. Tolpe, s katerimi se seznanijo otroci, so le prva stopnička, ki uresničuje željo po pripadnosti. Nato se zahtevnost in nevarnost tolp stopnjuje in povečuje. Med njimi vladajo točno določena pravila. Kdor se jih natančno ne drži ali jih prekrši le za "milimeter", je blizu svojega konca. "Tudi jaz sem pripadala otroški
tolpi, ko sem še živela v mestu," mi je povedala znanka Rose. "Seveda je bila to samo tolpa otrok. Kdor ni pripadal nobeni tolpi, v družbi ni uspel in so ga vsi zapostavljali. Prizadela pa meje smrt prijatelja, ki so ga ustrelili, ker se je na avtobusni postaji postavil malo drugače, kot to določajo pravila tolpe na tistem ozemlju. Prekoračil je mejo med dvema tolpama in se postavil na napačno stran. Ko se je avtobus ustavil, je izstopil moški in gladko malo ustrelil prijatelja. To je bil povod, da so se starši odločili, da se preselimo v predmestje." Tisti, ki Chicago dobro poznajo, svetujejo obiskovalcem, naj si naredijo natančen načrt ogleda mesta. Kajti, če po nesreči zaide v "bad neighbourhood", se lahko zgodi, da nazaj ne bo več prišel živ.
Tekst in foto: Katja Božič

CENTROMERKUR
v CENTROMERKURJU v LITIJI ■
SE ENA DOBRA PONUDBA
•j:*?
štedilniki, pralni stroji, hladilniki, NAKUP NA 6. OBROKOV
BREZ OBRESTI.
Gospodinje, predvsem za vas po zelo ugodnih cenah!





Toliko je lepega, da morate videti 'til DRAGO"'
24 delni jedilni pribor s predalnikom že za 1.550 tolarjev, ŠE in ŠE drugih lepih uporabnih izdelkov, tudi za program


NAREDI Sl SAM.

mmevcemommmuo

Promet
24.	septembra se je F.M. z zastavo 128 na Dolu vzvratno vključeval v promet, pri tem pa je zadel voznika kolesa z motorjem, ki je pravilno vozil iz Hrastnika proti Marnem. J .M. je padel po tleh, odpeljali so ga v bolnico Trbovlje.
25.	septembra ob 10.46 uri je voznik osebnega vozila vozil po ulici 1. junija vTrbovljah. Pri Pivnici v bližini prehoda za pešce je pešakinja S.E. prečkala cesto. Ker voznik ni prilagodil hitrost mokremu cestišču in bližini prehoda za pešce, je pešakinjo zbil. Odpeljali so jo v bolnico, ker je bila hudo telesno poškodovana.
25. septembra je pri Pustovem mlinu voznik osebnega vozila F.P. iz Ljubljane zaradi neprimerne hitrosti trčil v osebni avto, last F.D., prav tako iz Ljubljane. Škode je za 150 tisočakov.
25. septembra je C.Z. iz Litije nekaj metrov od tunela po pobočju priletelo več kamnov in mu razbilo vetrobransko steklo.
25.	septembra ob 8.15 uri je voznica A .J. pri hišni številki Šklcndrovcc 36 je v blagem desnem ovinku zavirala, kolesa so zablokirala zaradi mokrega cestišča. Zaneslo jo je desno in trčila je v nasproti vozeč tovornjak. Škoda: 300 tisoč tolarjev.
26.	septembra ob 16.45 je M.S. iz Šempetra pri Gorici vozil iz Zagorja proti Litiji. V križišču Breg je začel prehitevati voznika
osebnega vozila H.I., kije že zavijal v naselje. Nastala je manjša materialna škoda.
26.	septembra ob 17.00 uri je voznica Z 128 Č.T. iz Laškega vozila iz Litije proti Zagorju. V levem ovinku jo je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, zapeljala je na rob vozišča, nato v mejo, nakar j o je obrnilo na streho. Materialna škoda znaša 200 tisočakov.
27.	septembra ob 2.30 uri se je
T.K. iz Ljubljane med prečkanjem železniške proge pri Jevnici s stoenko zagozdil med tire. Vozilo je odstranila vlečna služba. Železniški promet je bil kar nekaj časa potekal po enem tiru.
Kradejo kot srake
G J. iz Ljubljane so neznanci 23. septembra vlomili v kmečko počitniško hišo v Štangi. Razbili so okno, poiskali ključe od kleti in odnesli nekaj hrane, pijače in plinsko jeklenko. Dan kasneje je vlom v počitniško hišo na Mali Š tangi prijavil tudi Š.T. iz Ljubljane. Vlomilci so skozi kletno okno odnesli nekaj pijače.
V noči na 22. september je neznanec plezal skozi kletno okno litijskega župnišča, vendar gaje pri delu zalotil župnik in zlikovec je zbežal.
22. septembra med 18.30 in 20.30 uro je neznanec iz kolesarnice na železniški postaji v Zagorju sunil črno čelado z napisom MAX in H.R. oškodoval za nekaj tisočakov.
Aufbiks
i
A je to sploh še kakšno življenje. Že sredi septembra so morali aufbiksarji preiti na ta kratke, saj je mraz tako stisnil, da ni bilo druge rešitve.
JR Ni čudno, da se potem dogajajo čudne stvari. Iz Vrta v 9 Zagorju so 22. septembra poklicali na postajo (ne železniško), da se grdo obnaša pošteno prekajeni R.S. Možje ga niso našli. Pravzaprav so ga, vendar tri ure kasneje pri Cvenku, kamor so prišli zaradi Ž.M..Z.M. in J.H. Fantje so bili razigrani, kot le kaj. R.S. pa seje že umiril. Doza je očitno pomagala.
JR	Dežurnemu je noč na 25. september precej popestril B.S., ki
je divjal s lordom po Zagorju. Kar 30 klicev je prejel dežurni. Ti so prenehali šele, ko je B.S. končal z vožnjo - garažiral seje v potok pri Svei.
t)i Na Ponoviški v Litiji pa je pri Komunali 25. septembra Ä točno opoldne zaradi maliganov obležal F.M. Ker možakar s podobnimi dejanji večkrat prisili može spiavo lučkoV igranje taksi službe, so ga prijavili sodniku.
Namesto jurčka armbrust
Prvijutranji svit zvabi v gozd precej vnetih nabiralcev gob. Zamislite si, da namesto velikega jurčka pod nizkim grmom naletite na ročnega metalca min (armbrust). Ne verjamete, da se to lahko zgodi. Se, preverjeno.
Prejšnji petek zgodaj zjutraj se je Trboveljčan Sašo Korbar z prijateljema odpravil nabirat gobe na Primskovo pri Litiji. Imel je že polno košaro gob, toda vseeno seje odločil prebrskati še nizko neprehodno grmičevje, kjer je pričakoval več gob. Tam se je nekaj sumljivo svetilo in bilo malomarno pokrito z listjem. To je pritegnilo fantovo pozornost, čigave pa ne bi! Ker je Sašo državni reprezentant v streljanju, je hitro ugotovil za kakšno svetlikajočo stvar gre. Poklical je prijatelja, imeli so bojni posvet in se odločili, da bodo svojo najdbo previdno odpeljali na policijsko postajo.
Ker seje Sašu mudilo v službo v Hrastniku, so šli na hrastniško policijsko postajo. Ugotovili so, daje bil ročni metalec min še v dobrem stanju, vanj pa je bila vložena mina.
Očitno imamo v Sloveniji dovolj orožja, če lahko v gozdu mirno ležijo dragi metalci min. Ne vemo, kdo je orožje pustil na Primskovem. Prav gotovo pa se upravičeno lahko vprašamo, kako odgovorni skrbijo za orožje, ki ga vendar nekdo mora zadolžiti in skrbeti zanj. Ob nepra vilnem ravnanju znevarno najdbo, bi lahko prišlo do velike nesreče, še posebno, če bi jo našel otrok. Vsa sreča, da gaje našel človek, ki je ravnal pametno. Lahko bi orožje kdo odnesel tudi domov. Za trofejo ali pa... "Če bi bila puška bi jo preizkusil, z armbrustom pa bi lahko bila škoda prevelika," je hudomušno pripomnil Sašo Korbar.
Katja Božič
K.J. iz Hrastnika je v noči na 23. september neznanec iz kolesarnice v Steklarni ukradel kolo z motorjem. Kolo z motorjem so policisti že našli in ga vrnili lastniku, storilca pa še iščejo.
V noči na 23. september je neznanec iz parkiranega, nezaklenjenega vozila v Zagorju, ukradel digitalni avtoradio. V noči na 26. septembra so prijeli V.G. in
Ž.R., ki sta kradla bencin iz parkiranih vozil pred občino v Zagorju.
Napadel jo je pes
Na Majcenovi cesti v Trbovljah je 21. septembra ob 21.50 uri ovčar napade! pešakinjo. Zapodil seje v njo in k sreči ugriznil le v ročno torbico. Lastnica psa F.H. se bo zagovarjala pri sodniku za prekrške.
Zbral: G.N.


bor miss*
SLOVENIJE
Bilo je v soboto, 25. septembra v restavraciji Grand hotela Metropol v Portorožu. Šest mesecev so na 17 predtekmovanjih izbirali po tri najlepše med prijavljenimi za izbor miss Slovenije. Preko 300 deklet se je prijavilo, 36 jih je bilo v dveh polfinalnih prireditvah, le 12 pa se jih je udeležilo finalnega večera. Akcija je potekala v organizacji Videoton Geržina in Slovenskih novic. Zdravko Geržina si je pravico organizacije izbora miss Slovenija za miss Sveta 93 pridobil od svetovne agencije v Angliji z dobro lanskoletno organizacijo, ko smo prvič v zgodovini imeli Slovenci svojo miss med najlepšimi na svetu.
V se skupaj pa ni bil glamour, ki ste ga videli v neposrednem televizijskem prenosu. Že od ranih jutranjih ur je bilo čutiti napetost, ki je mejila na eksplozijo. Televizija je zahtevala svoje pogoje, ki so jih postavili pred prenosom. Sponzorji so zahtevali izpolnitev svojih dogovorjenih zahtev, organizator in gostitelj pa so zahtevali od televizije tudi izpolnitev dogovorjenega. A nekje je šepalo. Težko je reči kje, toda eni drugemu so očitali, da ni bilo narejeno to in ono. Predstavnik Walter Wolia je zahteval avto na sceni in viden reklamni znak na sceni, organizator in televizija pa sta fi rini WW očitala, da do trenutka prenosa ni izpolnil še ničesar iz pogodbe. Slaba in težka slika j e bila. Videoton Geržina in Slovenske novice sta seveda morala improvozirati po svoje. Poleg usklajevanja še neizpolnjenega, sta imela na skrbi še dekleta, oblačila, ki niso "Stimala”, frizure, kozmetiko, terminska planiranja, tisk in še kaj. Moramo jima izreči priznanje - za dekleta in press so poskrbeli dobro in profesionalno. Drugo, kar je motilo, so bile raznorazne govorice in govoričice, obrekovanja, ki so to ali ono dekle postavljala v slabo luč. Iz zavisti, hudobije, nesramnosti, nečimrnosti? Kdo ve?!
Žirija, v kateri so bili Ernest Dobravc, predsednik, predstavnik Casinoja, Nataša Abram, lanskoletna miss Slovenije, Breda Pintarič, kije pred leti že okusila bliščin bedo miss, Zoran Vogrinčič, urednik fotografije pri Slovenskih novicah. Helena Blagne, pevka, Graciano Lavrečič, AM Cosmos in Zvest Apolonij, akademski slikar, sije svojo sliko verjetno že ustvarila dan poprej, ko so gospodične spoznali v daljšem pogovora in po daljšem ogledu. Pa vendarle niso imeli enotne podobe o najlepši, tako da nam kljub novinarski iznajdljivosti in "firbcu" ni uspelo kako uro prej neuradno izvedeti, katera bo najlepša.
Prva, ki je bila deležna enega od naslovov, je bila 21 -letna Mariborčanka Tanja Krstič. 177 cm visoki lepotici so uradni fotografi dodelili naslov Miss fotogeničnosti. Naslov drage spremljevalke miss Slovenije 93 je šel 18-letni Sergeji Heric iz Maribora, ki je bila blizu tudi naslovu miss fotogeničnosti. Prva spremljevalka miss Slovenije in avtomatično tudi miss Casinoja Portorož je postala Tanja Krstič. Njena nagrada je bila težka in bogata. Nakit v vrednosti nekaj deset tisoč DEM, darilo firme Damianni iz Italije. Kdove, kaj seje motalo po glavah številnih gostov v hotelu Metropol pred proglasitvijo miss Slovenije. Malo pa jih je pričakovalo, da ga bo imela 18-letna
Postojnčanka, 170 cm visoka dijakinja srednje upravne šole Metka Albreht. Poleg številnih manjših nagrad je prejela tudi avtomobil Alfa Romeo Spider. Mimogrede, izpita za avto Metka nima.
Solze so tudi bile. Malo pri zmagovalki, pa zato kakšna več med drugimi dekleti. Zakaj, nihče ne ve, mogoče od sreče, daje vsega konec, mogoče iz razočaranja. Toda, še vrsto let imajo možnost biti miss Slovenije. Blišč je s koncem televizijskega prenosa ugasnil. Ostali so ljudje in pozabili na dogodek že čez uro ali dve. Starši deklet, ki jih je tudi bilo nekaj, so verjetno dolgo v noč poslušali zgodbe in zgodbice iz zakulisja. Dragi so ob hrani in pijači pozabili, kaj je v tej dvorani sploh bilo pred uro ali dvema. Največ dela bo ostalo organizatorjem in sponzorjem - pri usklajevanju, dokončnem poračunavanju z denarjem in drugače, pa v pripravah na pot najlepše uradno izbrane Slovenke Metke Albreht v Južno Afriko v Sun Citty. Tjabo odpotovala že pet tednov pred finalnim izborom najlepše na svetu. Ta bo znana konec novembra.
Blišč je ugasnil, ostala je ... beda? Mogoče. Mogoče pale grenke izkušnje za naprej. Teh bo v prihodnjih letih še nekaj, a izbor za Miss Slovenije mora

Ili
M
in naj ostane. Tudi in predvsem zato, da bo svet tudi na ta način spoznaval našo mlado majhno državo. Seveda bo svoje moralo narediti tudi ustrezno republiško ministrstvo, ki se ta trenutek prav nič ne zanima za to prireditev. To je slabo, kajti milijarde ljudi, to je že znano, bo izbor miss Sveta gledalo neposredno in tako bi lahko na več načinov spoznali tudi Slovenijo, za to pa bo potrebno kaj narediti.
In kaj so nam povedala dekleta? Najprej Metka Albreht: "Nisem, res nisem pričakovala tega naslova. Še vedno ne dojamem, daje to res. Upam. da bom zastopala Slovenijo, brez, da bi se kdo sramoval. Občutki so enkratni. Vse se vrti okoli mene. Sploh ne dojamem. Najbolj bo vesela moja mama. Danes je ni bilo tu. Je rekla, da bo preveč živčna, da ne bo zdržala tega. Gledala me je po televiziji. Prepričana sem, da je držala pesti zame. "
Med dvanajstimi uradno najlepšimi je bila tudi Trboveljčanka Janja Bočko, letošnja miss Zasavja. Posebej zaZasavcajepokoncu prireditvepovedala: "Vsekakorjebilolo veselje več. Nisem razočarana, ne presenečena. Saj ne bi dojela, da bi, če bi zmagala, imela naslov miss Slovenije. Bom pa še sodelovala, vsekakor. Upam, da se mi bodo sedaj odprle manekenske poti."
Tekst in foto: Bogdan Barovič
Fotografi ie:
1.	Miss Slovenije 93 Metka Albreht
2.	Dvanajst deklet na Sinjem galebu
3.	Miss Zasavja Janja Bočko v družbi z miss Slovenije Metko Albreht in povezovalcem glavne prireditve Janezom Dolinarjem.
4.	Nekaj kandidatk podobo na ogled postavi: Metka Albreht, Madalcna de And rea, Janja Bočko,Simona Bohak, Majda Garibovič in Tanja Krstič.
5.	Za mnoge je bila favoritinja zmagovalka polfinala na Izlakah Katarina Strgar.
6.	Tretje mesto je v Portorožu odnesla Sergeja
Heric.
7.	Madalena de Andrea je prav gotovo pričakovala več, kot je dobila.
8.	Janja Bočko na avtomobilu, ki gaje prejela zmagovalka. Naj ji bo v tolažbo, da takšen avto res ni za zasavske ceste.
9.	Drugouvrščena Tanja Krstič je bila za nekatere moralna zmagovalka.

Magic show Brajoma je delovni naslov čarodeja Braneta Kavška iz Zagrada pri Radečah. Kot otroka ga je veselilo delo z marionetami, lutkami vseh vrst, imel je veselje za cirkus in dresuro živali. Ko je počitnikoval v Nemčiji, je v trgovini kupil paketzmanjšimi čarovnijami. Pozneje je različnim čarodejem pisal, če bi mu pomagali pri delu, a se ni nihče odzval. V vojski je med prostim časom iz revij izrezoval tovrstne novosti, si zapisal vsak najmanjši trik, ga naštudiral ter zabaval vojake in starešine, da je dobil nagradni dopust. Potem se je zaposlil na pošti v Radečah, in ko je zbral dovolj denarja, si je v tujini nakupil nekaj rekvizitov. Lani je k delu pritegnil še dekleti, študentki Jožico in Marjano iz Celja, ki sta se izkazali za odlični asistentki. V imenu, ki so si ga izbrali - Brajoma, so začetnice vseh članov - BRAne, JOži in MArjana. Več kot leto dni so vadili za nastope, v pol leta, odkar nastopajo, pa že navdušili publiko skorajda po celi Sloveniji. VZasavju pa še ne, ker so jim še bolj po volji nočni klubi. A pravijo, da bodo prav kmalu razveselili tudi Zasavce.
Po svetu že dolgo lahko najdete trgovine z rekviziti in tovrstne klube ali kataloge. V Rusiji je artistična šola, lahko izbirate med različnimi vrstami magije. Kavšek seje včlanil v Društvo slovenskih čarodejev, opravil tečaj za artista, s katerim si lahko pridobi status svobodnega umetnika, obiskal je več čarodejskih kongresov, drugo leto ga čaka obisk svetovnega kongresa čarodejev, ki bo na Japonskem. Od vseh vrst magije seje za svoje predstave odločil za mešanico mikro, komične in karto - magije. Programje zabaven in raznolik, vsebuje trike s cigaretami, kovanci, kartami kot tudi elemente lebdenja v zraku (na sliki), izginevanja, trikov s ploščami, zabavnih dodatkov in hipnoze. "Delamo tudi z živalmi," je povedal Kavšek, "z golobi, zajci, mačkami in poniji. Ljudi tovrstne zabave zelo zanimajo. V predstavijo zelo pomemben element igre, sami poskrbimo za kostume, masko, sceno, svetlobne efekte in glasbo. Za rekvizite, to so pomagala, preko katerih dosežemo potrebne učinke, sem v tujini založil ogromno denarja, s sponzorji si nismo pomagali in z nastopi še ni povrnjen ves denar." Pri manipu liranju je potrebno veliko spretnosti in rokohitrstva. Opisati vse trike je nemogoče, ker jih je neomejeno število. Pri ljudeh "zažiga" trik z žaganjem, ko na oder pokličejo koga od obiskovalcev, ga položijo v škatlo in - prav zares - prežagajo na pol. Začudenje je toliko večje, ko
Birokratsko malodušje kaže neogranizirano in zmedeno preskrbo s prehrano. Država ještiričlanskidružiniza meseedni v bonih predpisala 25 kg moke, 2 kg sladkorja, 1 kg soli, 31 olja in 2 kg pralnega praška. Včasih smo se smejali "znanstvenim tablicam prehranjevanja“ Nicolaja Ceausescuja in obžalovali uboge Romune. Zdaj pa smo v grobem ugotovili, da so državno skrojeni meniiji lahko še skromnejši. Še Kubanci so pri dodeljevanju hrane izdatnejši. Očitno računajo na pripravljenost ljudi za sprejemanje bede, čakanja v vrsti, pri tem pa hvaležnosti, saj revščina zaobsega večino prebivalcev. Mediji so teren pripravili, vendarle celoten državni aparat bdi nad akcijo, imenovano "kupon" za ugodne družinske nakupe. Vanjo so vključeni od krajevnih, občinskih, regionalnih, pokrajinskih, republiških štabov, prav tako tudi finančna policija in tržna inšpekcija.
C-	■	..................
čarodej pomaha z nekakšno paličko in glej ga, vraga, začara spet nazaj. Ali pa, ko iz ene rože naredi sto drugih, ki jih potegne iz vseh delov suknjiča.
"Prebadanje glave, telesa in požiranje žiletk sem dolgo študiral," je nadaljeval Kavšek, "pri podobnih trikih sta zelo pomembni luč in glasba. Bolj kot instrumentalna, učinkuje glasba 60-ih let, ansambel Abba recimo zelo prevzame. Ljudemmedpredstavo ne sme biti dolgčas, čudijo naj se, kako si to izvedel. Od publike, aplavzov, je odvisno ali program krčimo ali daljšamo. Včasih vmes kaj zaigram na svoj nov Rollandov syntheseiser." V delo vnaša tudi novosti - iluzije v obliki pravljic. Tako trik z lobanjo traja 20 minut - od trenutka, ko na mizi zagori telo, se ogenj razkadi in z mize vstane okostnjak, ki se med dimom sprehaja po prostoru. V slovenskem prostoru se Kavšek lahko primerja z Vladimirjem Mikekom iz Maribora, najboljšim v manipulacijah in Marlizzom iz Ptuja, najboljšim v iluzijah. Zaradi zahtevne scene je skupina nastopala predvsem v diskotekah, manj po dvoranah, po šolah jih nastopi še čakajo. Kavšek se še spominja, damu je neka ženska napovedala naporen konec leta. Zdaj ugotavlja, daje s čarovnijami zaseden vsak vikend.
Petra Radovič, foto: Vera Kenda
V praksi je to videti takole: pred vašo KS vas čaka vrsta, kjer dobite potrdilo, da ste "glava" prehranjevanja v vaši družini, in da ste tudi pooblaščeni za organizirano prehranjevanje določenega števila članov družine. Ob teh potrdilih dobite kupone za mesečno določeno količino moke, soli, sladkorja, olja in pralnega praška ter informacijo, s katerimi trgovinami je vaša občina podpisala pogodbo za nakup. Seveda morate biti "oboroženi" z veliko mero potrpljenja in dobro kondicijo, ko boste s kuponom krožili po mestu in stali v vrstah, saj v eni trgovini ne dobite vseh izdelkov. Prav tako morate imeti s seboj že prej omenjeni potrdili in kupone z žigi, ker vas čaka še druga kontrola, kjer kontrolirajo ali niste morda iz druge občine. Ko vam končno "padejo" v roke vsi izdelki, si oddahnete in domov odidete s prijetnim občutkom, da ste za vse skupaj vendarle plačali petkrat nižjo ceno. Ob razmišljanju, kako država skrbi za vas, se vam vsili nasmešek, češ, da vam je nekaj podarjeno, kot da bi pravkar odprli novoletni darilni paket. Takoj za tem pa vas že preplavi otožen pomislek - kaj bo, saj bodo dobljene zaloge blaga prav kmalu pošle.
Vlado Babič
............-.........................................-1

Deževalo je, ko smo obiskali družino Žibert v Podkumu. Kljub dežju so grabili otavček. Božo in Marinka sta prava kmeta. Skupaj kmetujeta že štirinajst let. Lani sta sezidala nov in moderen hlev, v katerem je dvajset glav živine. "Marsikaj si moramo priškrniti, pa veliko delati, od jutra do večera," je dejala gospodarica. Mož bi ji gotovo pritrdil, pa ga ni bilo doma, ker je pri sosedu pomagal pri siliranju. Sosedska pomoč je še kako dobrodošla. Tudi otroci pomagajo, čeprav jim kaj časa ostane tudi za igro. Žibertova Tanja zna pri štirinajstih že pospraviti celo hišo, tudi skuha, trinajstletni Tomaž vozi traktor in kosilnico, in ko smo ob našem prihodu opazili prazno gumo na tičku, jo je v trenutku zamenjal. Triletna Katarina vsega tega še nežna, je pa povsod zraven. Seveda je družini v veliko oporo Boževa mama, in brez njenih pridnih rok bi bilo marsikatero delo kasneje opravljeno.
Suša je na travnikih načela že prvo košnjo, z otavo je bila sploh katastrofa, sedaj pa otavček raste, vendar počasi. V hlevu na dan namolzejo 60 litrov mleka. Vozijo ga v zbiralnico v Sopoti. Prav ta način jim pobere precej dohodka, kajti tam jemljejo le skupni vzorec vseh dobaviteljev in skupna kvaliteta jima je za liter prinesla denimo le 12 tolarjev namesto 28. Ker sta Žibertova prepričana, da njune krave dajejo dobro mleko, sta kupila bazen za hlajenje mleka, sedaj pa upata, da bo zagorska zadruga pri njih jemala vzorce posebej. To je namreč tudi pogoj za plačilo oddanega mleka. "Ne vem, ali je podkumski konec predaleč od izlaške zadruge ali kaj. Kar dostikrat nas preslišijo, kot da ne sodimo v zagorsko kmetijsko zadrugo," je bila kritična Marinka.
Velik problem bo prehraniti živino. Verjetno bodo v hlevu morali zmanjšati stalež, čeprav so ga želeli z novim hlevom še povečati. Celotne škode gospodarja še nista ocenila, je pa kar velika. Seveda bosta potrebovala pomoč. Ali bo od kod prišla, še ne vesta. Tudi med samimi zadrugami po občinah so velike razlike. Izvedela sta, da so v Sevnici na primer ob suši
Pot v nov hlev je bila pri Žibertovih svečana.
mrvo vozili kar na dom po zelo ugodnih cenah. Pa še pikro na ceno umetne osemenitve je naša sogovornica dodala- v litijski občini kravo osemenijo za 1500 SIT, v zagorski občini za 3120. Mendaso veterinarji že posredovali zahtevek občini, naj bi bili pogoji pri tem enaki za vso Slovenijo, pa očitno pismo ni prišlo v prave roke. Marinka Žibret pa je pohvalila pospeševalko Marijo Čebin: "Ta se zelo briga za podkumski konec, pride na kmetijo, dobro svetuje. Če bi bili še drugi v zadrugi takšni, bi kar šlo."
Ko v mestu mislimo, daje kmetu vse dano, ne znamo pomisliti, kaj mora narediti, da nekaj ima in kakšne ovire se mu na pot postavljajo takrat, ko drugi razmišljamo o tem, da bi bilo prijetno, če bi nekoliko deževalo ali pa po dežju poželjivo čakamo na sonce. Pa vendar je v kmetovanju čar. Ko kmeta vprašamo, če bi šel raje v mesto, nikoli ne pomišlja, ko reče "ne".
Ivana Laharnar
Spomini na poletje
Popeljali sva se po drevoredu. "Ste iz Zasavja?" sem vprašala starejšo žensko, s katero sva se zapletli v pogovor. Nekam domače je pela njena govorica. Povedala je, da je Trboveljčanka, ki že več kot trideset let živi v Dornavi. "Spoznala sem malarja, bil je s tega konca, pa sem šla z njim. Dve hčerki imam. Ena je defektologinja, tu, v gradu. On je pa pil. Joj, kako je pil. Nič prida mi ni bilo," je dodala. Skozi industrijski del Ptuja sva se vrnili v najino začasno domovanje. Z gostiteljema sva popili kavico. "Kam pa kam?" sva vprašali Janka, ko je v črnih hlačah, črnih čevljih in zlikani beli srajci v prtljažnik avtomobila polagal poslovni kovček in dva ogromna potovalna kovčka. "V službo," je rekel in videti je bilo, da si ne želi nadaljnjih vprašanj. "Pa menda niste kakšen čarodej," sem dejala hudomušno. "A magioničar?" je vprašal namesto odgovora. Na hitro se je poslovil. Natakar v gostišču je postavil na mizo jušnik, poln vroče domače zelenjavne juhe, po glavni jedi pa nama je postregel še z ajdovo pogačo. Na vrtu gostišča sva se hladili do enajstih,
podoživljali prevoženo pot, se spomnili Antona Ingoliča in njegovih Lukarjev ter šele tedaj razumeli, zakaj je bil Ivan Potrč s svojim literarnim delom zakoreninjen v domači zemlji in ljudeh.
Naslednje jutro sva odrinili v dolino reke Dravinje. Zavili sva na Turnišče, se popeljali skozi Sela, malo pešačili pri vzponu čez gozdnati Strmec in že vozili ob vznožju Haloz ob reki Dravinji. Svet je drugačen kot na Ptujskem polju. Ravnina se kodra. Na položnih pobočjih so polja, na strmih prisojah vinogradi. Mnogi potočki so ta svet razbrazdali v gričevje. Pokrajina je pestra. Kot njen varuh se strmo dviga v nebo Boč, ki mu le dvajset metrov manjka do tisočaka. Skoraj prazna asfaltirana cesta naju je vodila skozi Bolečko vas, Slape in skok do mostička precej suhe struge Dravinje in naprej do Majšperka. Čas nama je bil kratko odmerjen, zato sva se le na kratko oglasili v lekarni pri Majdi. Skozi Lešje in Pečke sva v najhujši pripeki prispeli do Štatenberga.
Na zunaj je baročni dvorec ohranil podobo razgibanega stavbnega kompleksa. Deklica iz gostišča nama je pokazala tudi notranjost gradu -lepe poslikave, ni kaj. Zanimiva hudičeva soba pa
bela sobana Marije Terezije. Kljub pohištvu grad ni več avtentičen. Ogromno stvari je preprosto izginilo. Štatenberg se mi zdi kot bledi odsev nekega časa. Kako mačehovsko se obnašamo do kulturne dediščine! Odpeljali sva se do bližnjih Makol, misel na pot do Poljčan pa opustili zaradi čudne sopare. V gostišču na Marofu niso imeli drugega kot kruh s pariško salamo. Ne vem, kaj me je razdražilo. Bedna gostinska ponudba? Glasni moški, ki so igrali biljard? Med vzponom na Ptujsko goro sem vedela, da so krivci za mojo napetost grozeči oblaki in grmenje v daljavi. Ponovni pogled na ta umetnostni spomenik gotske arhitekture ob severnem robu Haloz me je omehčal. Spustili sva se do Lovrenca in počili v gostišču Zupanič. Saj ne bo dežja, sva si dopovedovali. Če pa bo, nič hudega. No, na srečo je "hodil" pred nama. Skozi Apače je bila cesta polna luž, v Hajdini, tik pred Ptujem, pa o dežju ni bilo sledu.
(se nadaljuje)
Manja Goleč

■	» k
. t> > w j I B
I rrrmi
r—^
I Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le ■
I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta I I zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 | ■ vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Omrežno skupino pišemo I takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA, GRADBENE PARCELE
POSREDUJEMO pri nakupu, prodaji stan vanj, hiš, gradbenih parcel, prodaji in oddaji lokalov, pisarniških in skladiščnih prostorov. Nudimo pravne nasvete in cenitve nepremičnin. CIC, d.o.o. tel.: 26 242.
PRODAM kmetijo 23 ha (11 ha gozd), gospodarsko poslopje, kozolec, v naselju Suhadol, ob regionalni cesti Zidani Most - Hrastnik, hiša je potrebna adaptacije, ali pa zamenjam za trisobno stanovanje, hišo ali
stanovanjski vikend. Tel.: 81-484.
PRODAM stanovanjsko hišo v okolici Zagorja, tel.: 63-440, popoldne.
V NAJEM za daljše obdobje - od 10 do 15 let - oddamo novejšo hišo v vasi Briše. Najemnina po dogovoru, od 100 - 300DEM/mesec. Informacije na tel. : 75-345 ali 75-271, ogled hiše pa na tel.: 75-228. Briše.
PRODAM zidano garažo 6 x 4 v Trbovljah, Keršičeva, tel.: 23-811.
PROD AM garažo v Zagorju, Sonja Cesar, Petelinkarjeva 5, 61412 Kisovec.
PRODAM garažo na Kidričevi v Zagorju, tel.: 73-719.
__________RAZNO______________
KUPIM otroško posteljico 120 x 60, tel.: 22-269.
ZARADI selitve poceni prodam nov raztegljiv kavč, dvojno pomivalno korito z odcejalnikom, termoakumulacijsko peč 3.5 KW, malo rabljen pralni stroj, tel. : 73-796.
PRODAM Chicco voziček "Marcia" z zimsko vrečo. Tel.: 22-932.
PRODAM rjavo krzneno jakno korejski pes in nutrija plašč št. 90, novo, tel.: 22-932.
PRODAM sedež za prevoz dojenčka do 9 kg, pritrditev na sprednji sedež, tel.: 22-932.
PRODAM citre in note, tel.: 73-719.
PRODAM dvoje novih vrat Lip Bled, krilo bukov furnir 80, podboj
smreka 10. Cena precej nižja od tovarniške, tel.: 73-719.
PRODAM kvalitetni hrastovi kadi, 180 in 120 1 ter hrastov sod 50 1, po polovični ceni, 73-719.
UGODNO prodam sinthyseizer CASIO SA 10 za 110 DEM, tel.: 61-593.
PRODAM kozlička, starega 3 mesece, cena po dogovoru, tel.: 81-948.
PRODAM	Dobermane,
rodovniške, cepljene, ugodno. Inf. tel.: 0601/43 244
ZAPOSLITVE
DELO na domu, pošljite kratek življenjepis in dobili boste potrebna navodila. Marko Žlak, Partizanska 19, 61431, Dol pri Hrastniku.
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719.

ìli

GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE TIKA TRBOVLJE d.o.o.
Cesta Tončke Čeč 44/61420 Trbovlje:
Telefon: (0601) 22 944
GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE TIKA TRBOVLJE, d.o.o. Cesta Tončke Čeč 44
objavlja
JAVNO DRAŽBO
Za tovorno vozilo znamke Z-650 AD reg. št. U - 439 023, letnik 1981.
Izklicna cena za vozilo znaša 6.000 DEM v tolarski protivrednosti na dan favne dražbe po srednjem tečaju Banke Slovenije.
Kandidati morajo pred lavno dražbo na blagajni podjetja položttlvarščlno v višini 5% vrednosti vozila.
Javna dražba bo T.oktobra 1993 ob 10.00 url v poslovnih prostorih na sedežu podjetja.
Kupec plača kupnino v tolarski protivrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije.
Ogled vozila je mogoč od 6. do 7. oktobra 1993 od 6.00 do 9.00 ure na sedežu podjetja. Druge informacije lahko dobite na telefon 0601/26 944.

NOVO V CENTRU RADEČ
TRGOVINA
©
®radečepapir
Najugodnejše cene, pestra ponudba, strokovno svetovanje.
Odprto non stop
od 7. do 19. ure,	*
TELEFON TRGOVINE 0601 /81 -589
BOGAT ASORTIMAN IZDELKOV LASTNE PROIZVODNJE:
UMETNIŠKE IN SPECIALNE PAPIRJE, KARTOGRAFSKE PAPIRJE,
VISOKO KVALITETNE PAPIRJE IN KARTONE, PREMAZANE PAPIRJE IN KARTONE, VREDNOSTNE PAPIRJE Z VODNIM ZNAKOM,
ROČNO IZDELANE PAPIRJE Z VODNIM ZNAKOM,
SAMOLEPILNE PAPIRJE IN FOLIJE, GRAFIČNE STORITVE, PLASTIČNE KARTICE
IN IZDELKE PAPIRNE PREDELAVE SVINČNIKE, RADIRKE, TEHNIČNE SVINČNIKE BLAGOVNIH ZNAMK
JOLLY IN STAEDTLER
ROLERJE, NALIVNA PERESA, KERAMIČNE SVINČNIKE PROIZVAJALCA MICRO
LEPILA UHU IN LEPIKOL
RAVNILA, TRIKOTNIKE, ŠESTILA LORENZ IN TRISO BARVE, TUŠE, AKVARELNE IN TEMPERA BARVE AERO NAJBOLJ ZNANE BARVICE JOLLY ITALIJANSKE ZVEZKE PIGNA
ter številne druge izdelke, ki zadovoljijo še tako zahtevnega kupca. Trgovina Radečepapir je trgovina, kjer boste solidno postreženi in kamor se boste vedno radi vračali!
ob sobotah od 7. do 12. ure. Možnost plačila na več obrokov.
NUDIMO VAM:
1 wtìwkmflmfiw
mn
	■ < ■ ■ ■ ■ S						H		VAH a/ai TAENTo	M-PS.E M	P ÈEfV IK TGNkO	rv vo- DiTeiD COLMK.	e	a. era V sevFku' ITAL lat	S TAN I f et «SL» l*«rV0	C#y\ VMVt 'ry>'u \ \\\\\ .tu \ '' / /	
	■				m	H		AN$L.^ B ELOVGC AERICI wo fkoA/AU)						TANTAL				
			1 1		■								? CSHiK I/TFVIC				
	P f	'A„					STAOHOV-N)AK v LfTEviv OVATO?										
				*	SKfeMteL..- : *		►										
	TpšT K. NEI ?o V F-ČAN3G			1/FUZ4 ŽA-bA	mm?	ie/JSAA rULSE Me-										V	AOÌVI , kt uOSl TiM-DO
WtS/vK S wm- TALiÌqk					PL	ITALI H« " nn-Ui n A-							S» v > w i -SI)				
					|Mt> 1-pAucsv	m Pt56C fL^lVKi							SUW1-0 S StI-V-NkH 1				
U^eu-M Mi)									x;y. 1;.	öevlwa SILO Ola DTE	Kim	P LEM t C 9dCA V Svici					
?0Dn3A (LvSlfk Di masti) IX									mjwbsii					AAAEHINA			
									M) 'Po -VOUsV-l VT 15					TEKSTE -M EULA waHav/v			
SLom • SmiUR															lELWlSEA llvtlA VLA34«. ČAMPAntr		
PREDNIK ANTiČNG- aaftSf HoQ.it/					'fiLEHLR							StLSOtJjE- VE6IL» ROTA					
					KjEDokA- dama EMvlTA												
KHTilEv N|K k£L-iHAuHePv						AGST0 VAJTE Ali A	Haß1 ilo M) wmv					Vt-STA luiòicg WWtU- UEff UlLov					
	Vhlnm-Si 1ELEC SM<*M	DoLENJ- 4KA KEKA	PA-lNllč 4lWpi/ S|W							OltlSOM noiska (Libo VEDA						DESNI PUT0U. >AHo1NE hot-Ai/F	Vili mEc
modI-o- ZELfM DAM kAHtN					' V						IXjpolMA LMtPiuA T£TlL)tf v f Evo.						
tlASTfK X5KATE-				VETt foVMllA' O 3 SIL i ?i na	TADILAH' SILA iUbft						>ETlo»4 koo A f lu/6HÌ El" ìEnhowci						
Eden 0T> CSTO V									►				Pìlvt LETALE C.				
TfilpTCM- SoHbAt								»H*. Wl. E'N. mk-A					kUS m ?olEcV				VtA - VtL vu,
NAGRADNA KRIŽANKA
Izžrebanci nagradne križanke 31/93
Rešitev nagradne križanke pošljite do 6. 10. 1993 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi spripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Bon v vrednosti
4.000	tolaijev,Trgovina As.Zagoije
2.	nagrada: Bon v vrednosti
2.500.00	tolarjev, Trgovina As, Zagorje
3.	nagrada: Bon v vrednosti 1.500 tolaijev,Trgovina As.Zagoije
1.	nagrada: Jeans jakna, Trgovina Pika Kisovec, Jaki Grošelj, Polje 10/B, Zagorje
2.	nagrada: Teniscopati Reebok
-	moški, Trgovina Pika Kisovec, Alojz Sajovic, Cesta zmage 30, Zagorje
3.	nagrada: Teniscopati Reebok
-	ženski, Trgovina Pika Kisovec, Nada Kavšek, Log 1, Hrastnik
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 7. 10. 1993.
Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne
križanke 32/93:
BRA, TAJNAN, GRAD, ANDORA, PONOVIČE, GV, S, ŠARENKA, EI, AKARA, KRA, EALING, NADEV, ASTA, STA, ANANAS,TORKA,TIT, DAMA, LOVRENC, ENO, IPIN, ACO, NUT, MAR, REČ, IME, KATON, ERANOS, ANATOM, MARKA, IKAR, LIMA, IVER, OTAVA, KOTAČ, ŠAPA, TEPEŽ, AGAME, ALAN, OVIRA, ČANAK.

C. zmage 37, ZAGORJE telefon: 61 468
ZASTAVA, FIAT, RENAULT, LADA, ŠKODA, WV.
■ amortizerji MONROE za akoraj vaa vrste avtomobilov, svečke NGK (Japonska) OLJNI ČISTLCt, ZRAČNI ČISTILCI, IZPUŠNI LONCI In CEVI, G RT. ZA P0PRAVL0 UPUNJAČEV, ZAVORNE OBLOGE, 0UA, PREVLEKE ZA SEDEŽE,
DODATNA OPREMA, ORODJE.
POPRAVILO: PVC OOBOJAČEV, ARMATUR, HLADILNIKOV M ŽAROMETOV.
POPUSTI ZA 0BRTMKE IN STALNE KUPCE.
ZA NAROČENI MATERIAL KRATKI DOBAVM ROKI.
NA "ČUDEŽE" JE TREBA POČAKATI TEDEN DNI.

tv
ti hule imiii
u. *• ' y j\m l ji v	i J . i Ih / 1 y / '‘H J J t				(O)		ZA.MLADE REŠEVALCE	RDEČA POLJSKA CVETICA	GLAZURA	DEL KOLOVRATA ALI STATEV	KRAJ PRI POREČU
			te Uà*	v J		non	►			
		Fili				PLANOTA				
				STRJENA KRI NA RANI MNOltCA LJUDI	Y					
		‘4		►						
SESTAVIL'. KARLI !DREMEL	PENJA, KLAMFA	GORNJI -°su5ak*E	RUDNIŠKI JAŠEK VOZ NA DVE J?„LeA5^				JUNAŠKA PESNITEV			TROPSKA OVIJALKA
REČNO KORITO							KLICA, MLAKA FILMSKI IGRALEC SHARIE			
POLOTOK V ČRNEM MORJU					SLOVENSKI DRAMATIK (JOSIP) OTOK V JADRANU					
AMERIŠKA FILMSKA NAGRADA						(MORSKA) LANTAN	►			
RADIJSKA IN TV NAPOVEDOVALKA ( IDA)				VRSTA KISLINE V BELJAKOVINAH						
OČE				PREPROSTA LESENA STAVBA						
I. 6	7	3	4	n. 6	2	7
5	1	2	1	3	4	5
VK
Mozaik
Mozaik je pravilen lik, sestavljen iz več polj, ki so med seboj ločena z debelejšimi črtami in označena (v našem primeru z rimskimi) zaporednimi številkami v levem zgornjem okencu (konkretno gre za mini mozaik, ki ima le dve taki polji). Za vsako polje obstaja opis. Črke besede, ki predstavlja rešitev polja, vpišemo v ustrezno polje v vrstnem redu, ki je označen s številkami v desnem spodnjem vogalu vsakega okenca. Skozi cel lik, brano po vrsticah, dobimo končno rešitev, ponavadi pregovor, znan izrek ali sicer zanimivo misel.
Današnja rešitev je stavek, ki ga je po legendi izrekel Galileo Galilei pred inkvizicijskim sodiščem, potem ko se je moral odreči Kopernikovemu nauku (s stavkom je meril na planet Zemljo).
Opisi: 1. ime slovenskega pesnika in prevajalca iz ruščine in srbohrvaščine, Šalija, 2. jama na površju zemlje, nastala zaradi vdrtja terena; tudi vboklina na avtomobilski pločevini zaradi udarca ali trka.
E
:I:S:
Uganka 1

Kdo je brez nog, brez rok in še brez glave In vendar laje sred lesa
nnšr.avA?

.
uganka 2

Kaj pije vodo in gleda v nebo?
NIKO RITK
Niko rad hodi v hribe. Najljubši mu je vrh, kamor se pride iz Hrastnika, Dola, Rimskih Toplic...
Vesela slovenščina
Glagola morati in moči sta se naveličala ležati v predalu za glagole. Vi jih mogoče bolj poznate v obliki moral in mogel. Pa naj g re za eno in isto osebo.
Pojdiva malo naokrog! sta dejala lepega dne in si pretegnila ude. Od samega ležanja bi lahko ostala brez vsake kondicije. To pa se zdravemu človeku, oziroma glagolu, ne spodobi. Pred odhodom sta napravila kratek bojni posvet.
Morati: Jaz grem v povedi, ki izražajo kakšno nujnost oziroma potrebo. Npr. Špela mora priti do kosila domov. V glavnem so to nenikalne povedi. Je tako, brat?
Moči: Dobro se spoznaš sam nase. Upam, da tudi jaz ne bom zašel v kakšne napačne povedi. Potem me bo gospa Slovenščina, če me dobi v roke, popackala z rdečim črnilom, da bo joj. Kolikor vem, spadam v povedi, ki izražajo možnost oziroma dopuščanje. Npr.: Pomagam, kjer morem. Večina teh povedi je nikalna. Npr.: Tega si ne morem predstavljati. Na kratko - ti boš šel tja, kjer je nekaj treba, jaz pa tja, kjer ni tako nujno. In sta pogumno stopila v akcijo.
Naloga: Priskočite jima na pomoč, da ne bo kaj narobe. V povedi vstavite glagola morati in moči v tisto osebo in število, ki sta navedena:
Pismo______________(1. os. E) oddati do 12.
ure. Včeraj sosedovi zaradi dežja
niso__________(3. os. E) na pot.
Takoj______________(2. os. D) domov. Pri
rokometu nam iz 6. a ne_________(3. os. M)
do živega. Tone pomaga, če le________(3.
os., E).
•3JOUI
‘ofajoui ‘ejejoui ‘nßoui ‘uibjoui :/iaysay
KANAL 10
SOBOTA 25. 9. 1993
14.00	KORISTNE INFORM ACI JE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 16.00 100 NA URO -MLADINSKI PROGRAM. 17.00 SATELITSKI PROGRAM
PONEDELJEK 27. 9. 1993
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 VIDEOSTRANI. 20.15 100 NA URO, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TOREK 28. 9. 1993
18.00	KORISTNE INFORMACIJE,
19.30	TV DNEVNIK BEOGRAD, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
Šmiii
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 1930 DNEVNIK TV BEOGRAD, 20.15 ŽEBLJIČEK, 2130 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, vmes od 18.30 do
19.00	Slovenski program Radia BBC London, 20.15REZER VIRANO,21.15 SATELITSKI PROGRAM
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, vmes od 18.30 -19.00 SLOVENSKI PROGRAM Radia BBC London, 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD, 20.15 NADALJEVANKA,
21.00	SATELITSKI PROGRAM
Naša
RADIO TRBOVLJE
SOBOTA 25. 9.1993
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 GLASBENI COCTAIL.
16.00	SOBOTNO POPOLDNE, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 18.00 ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV,
19.00	SLOVO
8.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INF., 8.45 IZBOR POPEVKE TEDNA,
9.30	EPP, 10.00 GOST TEDNA, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM, 12.00 IZBOR VIŽE TEDNA,
12.30	EPP, 12.45 OB VESTILA, 13.00 ČESTITKE. 14.00 NEDELJSKO POPOLDNE, 18.00 SLOVO
PONEDELJEK 27. 9.1993
DNEVNIK, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE, 14.30 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE,
16.00	RADIO NA OBISKU, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 VIŽE ZA VSAKOGAR, 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK, 18.00 LITIJSKO OKENCE, 19.20 SLOVO
14.00	VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 GLASBENE NOVOSTI, 16.00 POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 MLADINSKI VAL, 19.00 SLOVO
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE, 14.30 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.00 SNOOPY. 16.45 OB VESTILA IN EPP, 17.00POVABILA IN INFORMACIJE,
18.00	ODDAJA O KULTURI. 18.45 POROČILA, 18.00 SLOVO
TOREK 28 9 19^3
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE, 14.30 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE, 16.00 ŠPORTNI PREGLED, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK, 18.00 LESTVICA SLOVENCA, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE, 14.30 POROČILA.
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE, 16.00 KONTAKTNA ODDAJA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.30 ZASAVSKI

(fr
TV SIGNAL LITIJA
NEDELJA 25. 9. 1993
9.30	RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA; CELOVEČERNI FILM;
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (64-644) in Litija (tel.: 061/881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 1. - 7. oktobra je dežurni veterinar Marko Kastelic, dr. vet. med., 8. oktobra je dežurna veterinarka Liza Pokorn, dr. vet. med.
'....
Kdo praznuje?
bodočnost
Oktober
Rojstva v trboveljski bolnišnici od 17. septembra dalje:
17. 9.: Melita Kropeč, Hrastnik, hči Nika;
19.9.	: Irena Cestnik, Trbovlje, sin Jan;
Jožefa Mars, Zagorje, hči Vera; Mateja Paternoster, Litija, hči Katarina; Mojca Doberlet, Trbovlje, hči Tina; Polona Škrinjar, Trbovlje, sin Tilen; Merita Iseini, Trbovlje, sin Adrian;
20.9.	: Branka Flisek, Zagorje, sin Miha;
Irena Žibert, Hrastnik, hči Tara;
21. 9.: Sara Kešina, Trbovlje, sin Igor;
23. 9.: Emira Selman, Trbovlje, sin Matej.
»c— --------- ...........................-4
y5s
1.	: TEREZIJA (Zinka, Režica, Tereza, Zita, Reška) lat.
Thcrasia - ime dveh otokov.
2.	: ANŽE; BOGO izp. iz Bogomil (Bogec, Boki, Bobo,
Miro, Mico) Mednarodni dan miru.
3.	EVALO (Valdi, Valdo, Valdin), nem. Evald - tisti, kj vlada po zakonu. ŽARKO (Žarkan, Žarkcc, Žika) iz besede žar-iti.
4.	FRAN izp. iz Frančišek (Franc, Franko, France, Franci), ital. Francesco iz franc. - svoboden.
5.	: MARCEL (Marcelko, Maco, Mara, Marc) ital. - lat.
Marcellinus - Marcelov Marcella - mladič. CITA (Gitana, Citica, Citka) ital. Zita iz kor. zit-ella - deklica. Mednarodni dan otroka.
6.	VERA (Vcrana, Verna, Verica, Veruša, Ruška) iz sam. vera:RENATO (Natko, Nate, Renko, Rene)ital. Renato iz lat. Renatus - tisti, ki je ponovno rojen - iz rcnascor -ponovno se roditi.
OVEN Ni v vaši naravi, da ne tvegate. Ne vem, kaj vas je privedlo do tega. V tem tednu imate ugoden položaj planetov in lahko tvegate tudi to, kar se vam zdi nemogoče. Številka: 100.
BIK Izboljšali boste odnos s človekom, ki vam veliko pomeni pa z nj im niste v najboljših odnosih. Najbolje bi bilo, da sami poiščete pot do njega. Srečni dan je četrtek, številka pa 95.
DVOJČKA Privoščite si nekaj počitka, z delom pretiravate. V tem tednu vas ne bodo nikjer nujno potrebovali. Če ste prepričani, da ste nenadomestljivi, to ne drži. Številka: 90.
RAK Imate pozitiven vpliv planetov za potovanja in zgodnje jesenske avanture. Čeprav si sebe ne predstavljate v tej vlogi, bi vam lahko prijala. Poskusite. Številka sreče je 106.
LEV Premislite dobro o položaju, v katerem ste se znašli. Zabredete lahko v nepričakovane labirinte, iz katerih se tudi ljudje vašega, levjega kova težko izmotajo. Številka: 99.
DEVICA Svoje ideje, ki ste jih v teh dneh kar prepol ni, bo ste 1 ahko uresničili in s tem presenetili ljudi v svoji okolici. Tudi tiste, katerih priznanja si želite. Številka: 101.
TEHTNICA Načrt, ki ga imate že dolgo v planu, boste izvršili v tern tednu, tiče pa se simpatične osebe. Uspeli boste le napol. Ne odnehajte, kajti možnosti za uspeh so velike. Številka: 110.
ŠKORPIJON Razplet na finančnem področju se bo končal, kar bo pozitivno za vas in vaše bližnje. Pazite, kam boste denar naložili, izbrati morate eno od dveh možnosti. Številka: 89.
STRELEC Pri prijateljskih prerekanjih boste znova potegnili krajši konec. Kasneje boste zaradi tega slabe volje, kot vedno. Bodite vsaj enkrat bolj odločni. Številka: 116.
KOZOROG V tem tednu boste preveč opletali z jezikom tam, kjer ne bi smeli. Preprečite lahko marsikatero nespretno izjavo, s katero bi si nakopali neprijetnosti. Številka: 91.
VODNAR Z veseljem se boste lotili naloženega dela, zadovoljni boste s seboj, okrepili boste vero vase. Mnogo morate delati, to, kar boste naredili, vambo 1 ahko odprlo nekaj poti. Številka: 87.
RIBI Vaše počutje bo odlično. Čeprav na vas vreme marsikdaj vpliva, bo to v tem tednu zanemarljivo. Plavali boste po suhem, vzrok za to pa bo zaljubljenost. Številka: 113.
Saška

Sposojeno iz BBS
Pijača in ženska
Z: "Ne razumem vas, moških. Stalno pijete, čeprav niste žejni."
M: "To je tako kot pri ženskah. Vsakih pet minut se gledaš v ogledalo, pa sploh nisi lepa."
Zunanjost
A: Gospa soseda, pritožiti se moram čez vašega moža, včeraj mi je rekel 'krava'!
B : Joj, oprostite, prosim. Žcničkolikokrat sem mu rekla, naj ne sodi ljudi po njihovi zunanjosti.
Pilot
Med drugo svetovno vojno je strmoglavilo na nemško ozemlje angleško letalo. Hudo ranjenega pilota, ki je bil v letalu, so Nemci odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da mu bodo morali amputirati nogo. Pa seje oglasil pilot: "Imam samo eno prošnjo. Ali bi lahko mojo nogo pokopali v Angliji?" Zdravniki so mu odgovorili: "Seveda, ni problema."
Pilotu pa seje stanje slabšalo in slabšalo. Amputirati so mu morali še roko. Spet se je oglasil pilot: "Moja želja je, da bi mojo roko pokopali v domačo zemljo." Zdravniki so privolili: "No, naj ti bo."
Vendar pa je bilo bolnikovo stanje vse slabše in slabše. Zato so mu amputirali še drugo nogo. Pilot je zopet zaprosil: "Rad bi, da bi bila moja noga pokopana v domovini."
Po kratkem posvetu zdravnikov o njegovi želji je eden od njih izjavil v polomljeni angleščini: 'JNo, no, no ! This imposible. We think, you trying to escape!"
Razlika
Kakšna je razlika med ženo in jedrsko elektrarno?
Ni nobene razlike!!!!!
Astronomski začetni vložek, drago vzdrževanje, po dvajsetih letih ti pa tako ali tako več ne služi!
Podobnost
Kakšna je podobnost med psom in žensko?
Kolikor bolj so starejši, toliko lažje jih je uloviti.
ZiSAA
ib
"Vidiš
El
druga.
draga, ljubezen je
"Intisto karpočneva midva, kako se imenuje?"
Ul
stvar,
lil!
.
Ellekappa
Mel Brooks _______________;
w
11:1
5ÌW
j	.
iiiiiiš...
....

C. P«.d,.dniki ne e.ej.h i„„„ p, svojo dei.,..
-
iiiiiiiiliiiiliil
!!
r
jjiujidoyj :e?(UB}aui3jj §o>[oyi :z mjueSß BJI5(3S :[ B>fUB8ß
I)JA 9S JBpU9A Ul :?(JBZOI\[
vNvyva ‘viv ‘ninvtv ‘sva ‘vmin ‘avviso ‘moN ‘wi>rH ‘tvn vomiis ‘aa ‘Àoa ‘aoiNvai ‘visvžth tsoim -.(ouabjopoa) b^ub^n
V.
I
I
I
I
I
J
Zasavski ocvirki (Zasavski udarnik,
25. 8. 1950):
-sr»*^Travijo, da v Trbovljah ni vina. Pa nebo 7 držalo, ker ga je bilo ob četrti otvoritvi vrta 1 pri rudniški restavraciji več kot preveč. Pa j tudi izbira je bila velika. Ce si se zameril natakarici, si dobil vodo z vinom; to vino je bilo zelo slabo in je šlo v promet zlasti p polnoči, ko nekateri niso več razločili, kfl pijejo. Če si pa bil malo bolj poznan z deklicami, ki so stregle, si pa dobil vino z j Vodo. Če si pa imel srečo, si dobil za isto l y/ceno buteljko, v kateri je bilo res pravo / vino.- Torej, kar se tiče izbire, gostje niso mogli kritizirati, pač pa so nekateri predlagali, naj se prodaja voda v eni, vino pa v drugi steklenici. Poleg tega bi bilo jako priporočljivo, če bi pri pomivanju sodov najprej vodo izlili, nato pa nalili vanje vina."
Fračkarsko stran tokrat bogatimo s pripomočki za počasnejše zmrzovanje. Jesen je tu, hladna jutra in hladni večeri - pa se kar prileže - ruta na glavi...
«

'f kš g mm è
jeTUniCeit
Pasje Življenje - Mastif Artur del Slavone (lastnik: dr. Janez Drnovšek - Gable) je bil menda najmočnejši med skoraj tisoč psi v Prekmurju. Po razstavi se Gable intenzivno ukvarja z mislijo, da bi ga prekrstil v Stalloneja.
Rekonvalescent - Naš ex - prvi obveščevalec Janez Širše - Siko si je psihično že opomogel. Ne bo več dolgo obveščevalec z najkrajšim šefovskim stažem.
TV Stai* - Zagorski župan Matjaž Švagan - Čižek seje naveličal tega, da se ne pojavlja dovolj pogosto v medijih. Zaukazal je zgraditi kabelsko televizijo v Zagorju. Če tudi to ne bo pomagalo, bo prosil šefa tamkajšnje vlade Vladimirja Kojnika - Električarja, da ga spravi k svoji godbi, ki je vsak mesec na TV.
I I Donacija - Litijskemu županu Mirku Kaplji - Riku so v Trstu podarili
M anagerka-Trboveljčani so po upraviteljici Staši Baloh-Plahutnik - Prisilni dobili že eno žensko zvezdo. Njihova prostorska urejeval ka Dubravka Oberžan - Duda seje vpisala v vrste managerk. Iščejo se sponzorji za zaključno študijsko potovanje prek luže.
| Ženske, Ženske««* Šef hrastniške vlade Stane Kirn - Formula se je začel obkrožati z ženskami. V svojo vlado j e dal izvoliti Mojco Ulago - Maco in Simon Sihur - Havbico. Če bo dolgo vladal, bo še Pol deta Grošlja- Samoprispevka zamenjal z županjo.
Proslava - V hrastniški Kemični imajo kar nekaj težav s prireditvijo piknika ob svojem prazniku, ki je tokrat še nekoliko večji, ker začenjajo z velikanko naložbo v elektrolizo. Tako je vse skupaj še najbolj bučno, z avto-kotaljcnjem, proslavil šef projekta Marino Urbanc - Rollover.
Politična jesen - Tudi tojesen ne bo zmanjkalo političnih tem. Za začetek pričakujemo, da bo prvi trboveljski demokrat Samo Fakin - Kolesar tožil Henkel Zlatorog, ker so jim v reklami za Persil ukradli slogan "Razlika je očitna." Rešitev bi bila morda kompenzacija: že na lokalnih volitvah bi lahko Kolesar nastopil z napisom "Demokrati čistijo globinsko".
r""pred"""
i velikim i dvobojem
Stane Goste -| Stanley (ETI EE):
"Nima višine. Spravil ga bom k mreži, pa potem na ■ zadnjo črto..."
najbolj
teniških
direktoijev
Zdenko Fritz-Desetdin (LB Zasavje):
"Kakšen niz mu lahko pustim, če je že šef našega upravnega odbora..."
štiri izvirne Valvasoijeve knjige. Še dobro, da se donator ni v zadnjem trenutku premislil. Nasprotniki bi ga takoj obdolžili, daje šel na občinske stroške po privat kavo.
Komisija - Sicer pa bo v Litiji kmalu bolje: sploh, če bodo na predlog j | prvaka ljudske stranke Francija Rokavca - Mlečnega ustanovili Komisijo za —1 ugotavljanje in preprečevanje divje privatizacije in raznega kriminala v občini Litija. Za začetek bi se lahko pozabavali s tem, kdo je potacal zelenice ob zadnjem kmečkem šlrajku.
"Zdaj pa vem, zakaj v Elektru vseskozi trdijo, da je elektrika prepoceni, skoraj zastonj."
N. N iz Trbovelj
Redakcija Jetrnic javno izjavlja, da od direktorja trboveljske Triglav zavarovalnice Toma Kusa -Or intologa nismo dob ili nikakšme podkupnine. Tovrstna zlobna natolcevanja so se pričela širiti takoj zatem, ko smo v prejšnjih jetmicah objavili sliko (tudi njegove nečakinje) Barbare Kus - Plavalke, zanjo pa velik napis njegove firme. Izjavi dodamo še našo trdno odločenost, da se podkupovati ne bomo dali tudi v prihodnje; zaradi naše demokratičnosti pa smo se o tem pripravljeni pogajati, pardon, pogovarjati.
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20julija 2c. 61410 Zagorje Telefon!fax: 0601 61 611
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki. Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scaneiji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri,
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:	DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ...
SOFTWARE OPREMA:	MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slov. knjig za nekatere produkte 1
il lilllii ...........I - lili liiiiSIIII 1 HlHilE ÜH1H! liiilllllii...................... EÄ1

w»'y¥ó=sss;sr°“
CENIK EKONOMSKO - PROPAGANDNIH STORITEV OBČANI 1. ČESTITKA
tekst z	eno skladbo ob delavnikih	1.500,00
tekst z	eno skladbo ob nedeljah	2.000,00
tekst z	dvema skladbama ob delavnikih	2.800,00
tekst z	dvema skladbama ob nedeljah	3.500,00
PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto	J 500 00
CENA ČESTITKE PO POSEBNI ŽEUI 50% VIŠJA!
2.	KOMERCIALNI OGLASI
tekst do 20 besed	1.100,00
vsaka nadaljna beseda	60,00
3.	OBJAVE
tekst do 20 besed	500,00
vsaka nadaljna beseda	25,00
4.	ZAHVALE
tekst do 40 besed	6.000,00
vsaka nadaljna beseda	150,00
5.	OSMRTNICE	i.soo.oo
CENIK VELJA OD 1.7.1993 DALJE
Celje - skladišče
D-Per
/O ljubljanska
6/1993
Banka Zasavje d.d., Trbov
5000006276,33

r
COBISS Q
plačilna mm lb ■ eurocard
- uvedba tolarskega plačevanja tudi za izdatke 0 tujini - dvig gotovine V tuji Valuti na bankomatih po sVetu
Prošnje in informacije V enotah LB - BANKE ZASAVJE d.d. Trbovlje
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d, Trbovlje - banka ki dela z ljudmi - za ljudi.
I UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi
I Nepreklicno naročam časopis ZASAVC.
| Ime in priimek................................
mesto......................... poštna št...........
ulica......................... telefon.............
datum........................ lastnoročni podpis
NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno(ustrezno obkroži)
NAGRADNA IGRA