PRIMORSKA DELAVSKA EHOTHOST GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST teto 2.. štev. 21 ■ Cen« I lire________________________________________________TRST, četrtek 9. Maj 1946.________________________________________________________»“aMo Podle špekulacije reakcije povzročajo brez poselnost in izkoriščajo bedo našega delavstva, da bi ga pregnali v tujino. Delavci! Ne dopuščajmo da nas prodajo na »mednarodnem tržišču ljudi«. Zato organizirano in z medsebojno pomočjo preprečujmo vse zle namene. Budni in strnjeni ostanemo! Prinašamo govor tov. Marina, ki ga je imel ob priliki proslave Prvega maja na trgu Uni-ta, pred 200 000 glavo množico delovnega ljudstva. Na ta za vse delavce sveta slovesen dan, pozdravlja Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov delavce in ljudstvo vse Julijske Krajine. Naši Enotni sindikati, ki so vezani na slavna borbena izročila podtalnih organizacij, izražajo ta dan pohvalo tržaškim in primorskim delavcem za njihovo borbo proti nacifašizmu in kasneje proti reakciji. Lani ste imeli na dan prvega maja orožje v rokah in ste se skupaj s slavnimi partizani tov-Tita borili po mestnih ulicah, da bi uničili poslednji odpor nacistov. Nato ste odložili orožje in se z navdušenjem priborjene zmage posvetili obnovi naših čudovitih industrij. Pri tem ste bili prioravljeni na nadaljna žrtvovanja, da bi mestu vrnili razcvet in gospodarsko blagostanje. Toda žal se je moral ves obnovitveni zagon zaradi ukrepov anglo-a-meriške vojaške sile, ki je prevzela zaupno upravo nad mestom in nad delom dežele, zaustaviti. Doba od 12. junija 1945. do danes je bila polna političnih dogodkov. Morali ste se trdovratno boriti v obrambo demokratičnih pridobitev, ki so nas stale toliko žrtev v borbi proti reakciji, ki nas hoče za vsako ceno privesti v prilike najbolj tragične dobe v zgodovini naše pokrajine, to je v pretekla leta 1919-1920. ' Julijski sindikati podpirajo reakcijo in skušajo razbiti enotnost delovnih množic, skušajo razdvojiti Italijane od Slovanov, mestne delavce od poljskih. Zahtevajo podporo an-glo-ameriške vojaške uprave, da bi nam razpustili naše tovarniške odbore, da bi namesto njih ustvarili lažne notranje komisije- Te bi imele edino nalogo odvrniti pozornost delavcev od poslanstva, ki jim ga je zaupala sve-, tovna sindikalna organizacija, to je Pridobitev proizvajalnih sredstev, iz-trebljnje ostankov fašizma in ustvaritev ljudskih oblasU. Hoteli bi tudi, bot je kil storil to že fašizem, razbiti s’°vansko-italijansko bratstvo. Toda mi danes izjavljamo, da se bomo tem poskusom uprli z vsemi svojimi močmi. Izjavljamo, da reak-cdi ne bodo uspele njene namere, ker orno budni, strnjeni in disciplinirani- Domači kokardisti, ki so se do včeraj skrivali v guardia civica, v organizaciji Todt, v Mas, v Brigate N ere, včerajšnji in današnji fašisti, ki vlečejo za seboj mladino, ki ni storila ničesar, da bi rešila Italijo od fašistične sramote in nemškega okupatorja, ti ljudje, ki so si nadeli krinko demokratov, bi storili mnogo bolje, če bi mistili na to, kako bi vsaj delno poplavili škodo, ki jo je povzročila na-cifašistična mržnja proti našemu mir-ne,nu kraškemu ljudstvu. Namesto da Daiija, Italija, bi se raje podati v Komen, Štanjel, Rihenberk in v mnoga druga razdejana naselja in va$i pomagat našim bratom kmetom obnavljat njihove porušene hiše. Res je danes zelo lahko kričati in klicati na vojno. Toda kje so bili tedaj ti gospodje, ko se ie bilo treba dejansko boriti in tvegati nemške vislice? Če tako ljubijo Italijo, naj gredo v Milan branit Delavsko zbornico in sedeže demokratičnih strank, ki jih stalno ogroža in nustoši drhal lobističnih o-stankov. Ta drhal ie enaka tistim, ki razbijajo dvojezične napisne table in pustošijo prostore naših ljudskih organizacij. Iskreni demokrati, ki nezavedno de-lojo v prid reakcije in neofašizmu, naj ze končno spregledajo. Jutri bodo naši delavci navzoči pri paradi zavezniških čet. Gotovi smo, da bodo anglo-ameriški vojaki zadovoljni, ko bodo videli, kako jim ploskajo zuljave delavske roke, saj so tudi oni delavci. Mislimo, da jim bodo aplavzi delavcev bolj prijetni kakor ploskanje »segnorin« in tistih, ki niso bili kot mi ob njihovi strani v 'hudih bojih proti zatiralcem- Čeprav u-gotavljamo, da ZVU danes podpira ravno tiste sile. proti katerim se je zavezniška vojska borila in žrtvovala stotisoče anglo-ameriških vojakov, da bi jih dokončno uničila. Živel prvi maj, praznik delavcev vsega sveta! Žieli Enotni sindikati, hrabri branilci dmokracije! Prvomajska proslava v Trstu Nad 200.000 glava množica je izpričala svojo kulturno in politično premoč nad pobesnelo reakcijo Poslava prvega maja js za nami, a bo zaradi svojega množičnega obeležja m veličastnosti ostala pri vseli udeležencih vse življenje v neizbrisnem spominu. Nad 200.000 glava množica primorskega, istrske, ga, in tržaškega ljudstva pa je s svojim discipliniranim nastopom izpričala izredno narodno predanost in bratstvo med italijanskimi in slovenskimi delovnimi množicami. politično zrelost in kulturno premoč nad šovinistično, reakcijo. Vse prireditve prvomajskih proslav so odlično uspele in prikazale v začetnih obrh sih vso silo množičnega kulturnega razmaha, ki pospešuje in izpopolnjuje stvariteljsko silo, v kapitalistični družbi nameno ma zanemarjane in neizhoriščehe sveže, ga je sodelovalo nad 9000 iizkultumikov. Trst ni mogel dostojnejše proslaviti 1. maja. Množični nastop zagorele, čvrste, zdrave in borbene delovne mladine je bil dokaz, pravilnega razumevanja za množično vzgojo. Tudi fizkuitura postaja 'last našega ljudstva, postaja množična, postaja to, kar je njen pravi namen, izraz stremlje. nja za lepoto in telesno, kakor tudi duševno izgrajevanje bodočih naraščajev. Ta nastop je bil jnanifestacija naprednega in složnega dela. Bil je najlepši in istočasno spontani doprinos naše mladine k proslavi 1. maja. Videli smo tisto mladino, na katero je lahko vsakdo ponosen, ker lahko zaupamo, da se bodo iz take mladine sko- vali najodličnejši borci za demokratična načela in bodoče naloge. Spored se je končal z množičnim pevskim koncertom. Najprej je nastopilo nekaj sto italijanskih pevcev, nato pa so sledili slovenski mešani pevski zbori. Ta pevski koncert je vse navzoče zelo navdušil. Moč skupnosti je pri tem nastopu prišla izrazito do veljave. Navdušenje ljudstva je bilo tako neugnano, da je celo motilo'nastopajočo miadino, katera je na dan te proslave verjetno prvikrat nastopala, vsekakor pa prvič pred tolikim občinstvom. Temu cvetu naše mladine moramo biti vsekakor zelo hvaležni za njem tako odlični doprinos k prvomajski proslavi. Nepregledne množice so se zbrale na trgu Unita življensko močne sposobnosti delovnega ljudstva na kulturnem polju, V našem ljudstvu je še ogromno neizrabljenih in doslej premalo cenjenih moči, katere se bodo lahko najlaže in najhitreje razvile v ljud skr demokraciji. Na predvečer prvega maja je bila foaklja-da. Iz štirih strani so v vzornem redu in discipliniranosti prikorakale tržaške množice na. trg Garibaldi. Ognjene-reka so se pomikale po tržaških ulicah in simbolizirale gorečnost delovnega ljudstva za bratstvo in enotnost. Pri vseh, je, bilo opaziti praznično razpoloženje. Z godbami in zastavami se .ie ljudstvo zbralo na trgu Garibaldi, kjer sta spregovorila, .tov- Laurenti, v italijanščini, a tov. Vaj mir. v slovenščini. Oba govornika sta bila prekinjena večkrat z aplavzom manifestantov. Po končanih govorih pa je ljudstvo še nekaj časa manifestiralo na trgu in prepevalo ter vzklikalo, nakar se je razšlo na svoje domove, deloma pa v gledališče Penice, kjer se je vršila kulturna prireditev. Prvega maja se je Trst prebudil že v zgodnjih jutranjih nrah. Po vseh mestnih in okoliških krajih se je trumoma zbiralo ljudstvo. Tudi garibaldinCi in partizani so korakali na zbirališča. Manifestaiitl so nosili zastave, spremljale so jih godbe, a tudi mesto samo je bilo okrašeno z zastavami. Na trgu Unita, se je zbrala ogromna, nad 200.000 glava množica, kateri je so spregovorili tov. Ja.ksetieb, tov. Regent in tov. Marino. Vsi govorniki sp povdarilj važnost prvega maja* praznika delovnega ljudstva in osvoboditve Trsta. Izrazili so željo in voljo delovnega ljudstva, da se izvede združitev vseh’ slojev, ki sp- prežeti z demokratskim duham in'žpljo dokončnega uničenja fašizma, ki skuša ponovno kaliti mir in varnost. V imenu ; Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov je spregovoril tov,. .Marino, katerega govor v celoti prinašamo na uvodnem mestu. Pogled na zbrano .množico je bil nepopisen. Trg je bil, nabito poln. Množica nad katero se je vilo nebroj, zastav, je bila razigrana godbe so igrale priljubljene pesmi, a tud' množica sama. je prepevala, in vzkikala. Popoldne, pa so- v. zgodnjih urah pričeli odhajati Tržačani in ostalo ljudstvo proti stadionu Sv. Sobota, da .bi prisostvovali nastopu fizkipturnikov. .Stadion je bil .premajhen in ni mogel sprejeti vseh. Zato smo videli po okoli stoječih zidovih, drevju in celo daleč na okrog množice, ki .niso mogle na stadion. Tudi za telbvdace in. telovadkinje je bilo mesto za nastopanje premajhno in so morali nastopati po dvakrat. Vse. „Glas zaveznikov" in delavski interisi »Glas zaveznikov« od 30. aprila je prinesel na prvi strani lepo sliko, ki predstavlja podpisovanje mezdnega dogovora med zastopniki Fordovih tovarn in " predstavniki Zveze avtomobilskih delavcev. Komentar, ki pojasmije sliko, pa je nekako izven in teži k kritiki tekmovanja uveljavljenga v demo-riatičnih dželah. češ. da je to priganjaštvo. Radi bi vprašali tega gospoda, kaj misli o pogojih dela v Trstu, kjer ni »priganja-škega« dela in se delavci odpuščajo v o. gromnili množicah in tavajo po mestu brez zaslužka in v bedi. Ta gospod vsekakor še nikoli ni stopil v štrk s kakim delavcem, kajti če bi se potrudil stopiti s svojega visokega stolička na nizih (lak trpljenja naših delavcev, ne bf tako nanisal: zvedel l>i namreč neposredno od delavcev, da vsi težijo za udarniškim (a ne prigaiiiaškim) delom ker jim to delo zagotavlja kruh in obstoj medtem ko »svoboda«, ki smo jo še preveč deležni pri nas, povzroča le bedo in navadno podlo in nizko trgovanje z. nezanosleno .de. lovno silo za prekooceanske dežele. Gspoda komentatorja iz Glasa zaveznikov uradnega organa A. l. S.*a bi mogli tudi opozoriti na taktnost mednarodnih odno. sov; svetovali bi' malo manj žolčnos.ti. in mnogo več razumevanja, za-njihovo notranje življenje. Kar se tiče lugslavije ie tam udarniško delo splošno ljudsko geslo, ki dviga dželo. iz ruševin s tako naglico, da se, lahko skrijejo marsikatere dežele s »svobo. do in blaginjo«. Ali-ni čudno, da ta organ primerja te, dežele *s »hiilferjevskim« metodami, ali mar zato. da bi jih označil kot ne. prijatljske? Vsaj tako zveni. Zelo nepreviden komentar ali vendar značilen. Bilo hi zanimivo vedeti, ‘če ga ni napisal sotrudnik in somišljenik prof. Ba-rage Ogabno ponašanje in izzivanje reakcije Dočim smo opazili pri demoimkratičnih j množicah izredno politično zrelost in discipliniranost, moramo na drugi stran pribiti, da se je tržaška, šovinistična reakcija obnašala jako nezrelo, prostaško in ogabno Zato lahko razumeno prezir našega ljudstva, preprostega in delovnega ljudstva, do takih razgrajačev in pretepačev, katerih vsa kultura je v pluvanju in ubijanju. Vsakemu, še tako pristranskemu opazovalcu, mora biti po zadnjih dogodkih yse jasno. Na novo porajajoči .se., fašizem je očiten. Iste metode, slična sredstva, ki kalijo razpoloženje demokratičnih množic, nam niso tuja. Poznamo jih že 25 let, ker smo jih okusili fra lastni koži. Toda ravno zaradi tega* ker fašistične metode poznamo iz praktičnega življenja, si jih nikdar več ne želino. Odločno se bomo borili proti vsem * v ostankom fašizma in -ne bomo prej odnehali, dokler ne bodo odstranjene vse nevar nosti, dokler ne bodo obmolknili vsi lažni preroki. 25 let so zatirali naš jezik, pljuvali na nas, oborožene in z zakonom žaščitene kreature so nas pretepale z »manganeli«, nas z ricinusovim oljem in strelnim orožjem pobijali, zažigali naše vasi, pošiljali v internacijo, nas gospodarsko uničevali i. t. d., a nismb klonili. Veliki zavezniki so vodili borbo proti* fašizmu samo tekom zadnje vojne, mi jo vadimo od njegovega.nastanka in jo moramo na žalost še vedno voditi. Zavedamo se, da je naša stvar pravična, zato smo tudi prepričani, da bomo zmagali Za dosego te nase zmage pa se ne botao nikdar strašili nobenih žrtev, ker čutimo odgovornost pred človeštvom in zgodovino. ZAKAJ SO V ITALIJI? Zahtevamo da se naši pregnanci vrnejo! lalijanski imperializem iti fašizem sta povzročila v. naših krajih mnogo zla. Tega je toliko, da bo preteklo še mnogo. časa. predli o se, bodo popravile krivice, katerih škodo v mnogih slučajih sploh hi možno oceniti z nobenimi merili vrednotenja in jih tudi nebo mogoče , nikdar nadoknaditi. Kljub vsemu temu pa so naši nasprotniki, reakcija in na novo ostajajoči fašizem, brezprimerno zlobni in predrzni, da 'si še vedno upajo kvariti splošno svetovno razpoloženje in varnost. Ti do skrajnosti šovinisiično razploženi imperialisti, so bili izučeni in priučeni v najbolj zavratnih in podlih načinih socialnega in raznarodovalnega postopanja za časa fašistične strahovlade in še pred tem v dobi predfašističnega italijanskega imperializma. Ves njihov bes in sadizem so morali občutiti vsi tisti, kj so se morali iz naše pokrajine umakniti in napraviti prostor za importirance iz Italije, kajti italijanski imperializem je hotel itaiijaniziratj našo pokrajino in s tem popačiti narodnostno obeležje tega ozemlja. Zato so premeščali domačine, slovenske, hrvaške narodnosti in celo nezaželjene tržaške Italijane iz naše pokrajine v italijansko kraljevino. Premestili so jih večinoma na jug in na otoke, kot 1,u-jerodce. ljudi z drugimi tradiciami in običaji, da ne omenjamo jezik. V Italiji so te doseljence vedno smatrali za tujce in jih seveda tudi zapostavljali. Vse naše izgnance so pošiljali v nezdrave klimatične prilike, v kraje, v katerih ‘se nikakor niso mogli vživeti, kjer so stalno trpeli zaradi prezira in krivic kot tujci. Odbor za državne in javne nameščence se. je doslej zaman obračal do anglo-ameriške vojaške uprave za pomoč pri ureditvi tega vprašanja, da bi se olajšal povratek, tem izgnancem v rodne kraje. Vsi tozadevni poskusi so bili zaman in brez uspeha, a an-gio-ameriška vojaška uprava je celo prepovedala uporabiti radio in pozvati po Italiji raztresene izgnance, ki si želijo vrniti, naj javijo svoja imena odboru Čudno je, da ovirajo Italijanom iz starih irovinc povratek v domovino in bi se na ta lačin lahko izmenjali s Primorci v Italiji. Še vedno so na mestih obče uprave uradniki iz Italije, ki jih je k nam importiral fašizem in ki še danes odločajo o prošnjah u nritožbah izgnanih in odpuščenih Primorcev Zakaj se vsega te "a še ne n red'V /a k' •e ni vpošteval predlog odbora odpuščenih Iržavnih in javnih nameščencev, ki je pred-lagal, naj se izvrši preiskava, ki bi dognala posledice fašistične politike v uradih otv-če uprave? Neumorni odbor odpuščenih državnih in javnih nameščencev je poslal anglo-ameriški vojaški upravi in predsedstvu ministrskega sveta v Rim vlogo, v kateri 'zahtevajo' takojšnjo odstranitev vseh ovir za povratek izgnancev. Omenjeni odbor zahteva nadalje od anglo-ameriške vojaške uprave, da mu dovoli uporabo radio Trsta za poziv po Italiji raztresenim Primorcem, da se če se hočejo vrniti domov, pismeno iavijo odboru. Zahteva nadalje tudi preiskavo v u-I radili obče uprave, da bi izčedeii imena vseh tistih nameščencev, ki bi si želeli vrniti v stare italijanske province. Nadalje , zahtevajo v isti vlogi draginjsko doklado za stare avstrijske upokojence in priznanje pravic odpuščenim nameščencem puljskega arzenala, ki so bili po letu 1918., po italijanskem režimu, odpuščeni. Vloga zahteva ustanovitev posebne komi-misije. ki naj bi sprejemala in raziskala pritožbe glede omenjenih vprašanj in pospešila njih rešitev pri dolrčnih uradih Poleg drugih je vlogo podpisala tudi Pokrajinska zveza Enotnih sindikatov, ki razume težnje našega delovnega ljudstva brezobzirno prizadetega od italijanskega imperializma. Tudi tukajšnji reakciji in imperialistično j nastrojenim Italijanom ni pogodu, da bi se j zgoraj omenjena zadeva pravično rešila, kaj- ! ti na ta način bi slabili lastne postojanke. | Zato se na vse načine otepajo vsake -pamet- 1 ne rešitve v tem oziru. Nasprotno pa'nas l čudi zadržanje anglo-ameriške uprave, ki bi j morala vsekakor pokazati več razumevanja! za pravilno rešitev tega vprašanja. 1. maj v Beogradu Beograjsko časopisje, ki je 2, t. ui. prvič j izšlo po prvem maju., objavlja podrobne opise prvomajskih proslav v Beogradu ter vrsto fotografij, ki kažejo prireditve na tej svečani poslavi. V svojem komentarju o proslavah list »Politika«, pravi med drugim: »Vsi narodi ljudskih republik Jugoslavije z Beogradont na čeiu so zelo .svečano pro. j slavili Vsedržavni praznik prvega maja. Proslavili so prvič v popolni svobodi prvi maj z ogromno, manifestacijo sile ter predanosti jugoslovanskih narodov napram maršalu in državi. Delavci na polju obnove dežele, njeno na-daljno izgradnjo, ustvarjalci srečnejše bodočnosti narodov, so manifestirali svojo odločnost in voljo, da bodo nadaljevali obnovitveno delo s povečanim delovnim poletom.«. »■Politika« na’dalje poudarja, da je bil najbolj ganljiv prizor, ko so prišli delegati Slovenije. Ko se je povorka ustavila, je zastopnik Trsta Degan pričel vzklikati Titu, ka_ ‘erega armada je prinesla Trstu osvobodi-Tv, Istra objema ljudstvo in deželo, vkateri hočejo Istriani živeti Začuli so še vzkliki »Trst je naš in Istra je naša. kot so naše oči!« Desettisoči so tako pozdravili delegate iz Slovenije List »Glas«, naglasa, da je bila prvomajska proslava edinstvena revija dela m uspehov v obnovi dežele. Povorka 100.000 ljudi je pozdravljala voditelja jugoslovanskih narodov maršala Tita. Svobodoljubni Beograd, ki je vedno v svoji zgodovini vstal iz ruševin ves prenovljen. poln poleta .lepši in močnejši kot je bil poprej, je pokazal izredno revijo ustvarjalnega poleta za obnovo in izgradnjo deže. >, ki jc pognal tako močne korenine v javnem in socialnem življenju vse Jugoslavije.« Dovolj je provokacij! Delavstvo je odločeno samo zatreti vsa izzivanja Z ozirom na dogodke, ki so se pripetili prvega maja v Trstu in so vse graje vredni, so tržaški delavci F. M S. A.-e naslovili na ZVU protestno pismo, katerega tekst priob-čamo kakor sledi spodaj: Zavezniški vojaški upravi TRST Tekom prvega maja, praznika delavcev, ki je tu v Trstu obenem obletnica osvoboditve, so se pripetili zločinski dogodki. Vse to je bilo delo fašističnih band in proti temu ZVU ni povzela nobenih potrebnih ukrepov. Pretepanje in psovanje naših žena, naših otrok in naših partizanov, povzročena od teli organiziranih kriminalcev in sicer v današnjih dneh v polni svobodi, je več kot nezaslišano; o vsem tem bi se lahko prepričali, ker so tu dejanski dokazi. Delavci upajo, da bo zavezniška vojaška uprava intervenirala, da se slični dogodki ne ponovijo, kajti delavci se ne bodo več pustili izzivati od teh janičarskih fašistov Delavci ugotavljajo, da poslednjikrat ’ iz-podbujajo ZVU, da podvzame potrebne mere za očuvanje pravic iti varnosti našega ljudstva. V nasprotnem slučaju bomo mi. delavci, znali sami zadostiti pravici in ZVU bo morala za to prevzeti vso odgovornost. Razen tega protestirajo delavci proti sporočilu, ki ga je izdala NNU in ki je bilo objavljeno v »Giornale Alleato« dne 3. t. m. Nanašalo se je na manifestacije, prvega maja ter se v njem namiguje, da so bili mani. festantje iz okolice in iz cone B. Pri tem se popolnoma prezre tržaške delavce. Ker je tako poročilo ponarejeno in potvarja resnico, zahtevajo delavci .preklic tega v istem časopisu. , Slede podpisi delavcev. Kaj dela v Trstu ekspozitura italijanskega ministrstva zunanjih zadev? V samem Trstu je bilo za 31. marca čez 20000 nezaposlenih delavcev, medtem ko jih je bilo v Trstu, Tržiču in Miljah do istega dne 23.222. Vsi ti delavci so enake žrtve kot ostali dosledni demokrati, ki jih pretepa policija, napada re. akcionarna sodrga, jim pljuje zastave ter naziva »s’ciavi« ali »prodanci«. Izvor tega stanja se nahaja v odločni volji protiljudskih elementov in institucij, ki hočejo uničiti Trst in zlomiti voljo njegovega ljudstva do pravice svobodnega življenja. Kako postopajo policaji in kako sodijo našemu ljudstvu ni treba poudariti, kajti marsikdo od nas je to poizkusil na lastni koži ali pa je to poizkusil vsaj njegov nabljižji rojak. Ravno tako kot je biio fašistično in nacistično preganjanje, tako široko je sedaj preganjanje v novi dobi našega trpljenja. To preganjanje je zajelo vse naše ljudstvo, le da je sedaj izvajano tudi na gospodarskem polju, kar se ni dogajalo pod fašisti tako očitno in »v taki obliki, ker so oni nasprotno, zaposlili vsako delovno silo, da bi si podaljšali dan svoje propasti s tem, da bi jim delavci s svojim delom zvišali vojni potencial. Takrat je bila vojna in naši delavci so bojkotirali pro-izvodjno, ter tudi na ta način prispevali k zmagi vseh zaveznikov. Danes pa, ko bi morala ta zmaga pomeniti tudi obnovo in polni razmah dela, nastopajo vse gospodarske vodilne reakcioanrne sile s svojim bojkotom in ovirajo težnje delavstva. Včeraj so proizvajali delodajalci in bojkotirali delavci, da bi uničili fašizem, danes bajkotirajo delodajalci in zahte. vajo delo delavci, da bi preprečili povratek fašizma Toda delavci so zmagali včeraj in bodo tudi sedaj. Ukrepi ,ki jih izvaja ZVU v soglasnosti z deledaialskimi težnjami, imajo namen povzročiti lakoto med delavstvom zato, da bi se zlomila njegova enotnost in moč. Obenem služijo ti ukrepi tudi industriji. Če bomo izgubili naše strokovne kadre, nam ne bo mogla pomagati naša industrija, ki je obenem tudi močno poškodovana. Današnja gospodarska politika uradnih krogov teži k temu. bodisi z uničevanjem kadrov, kakor tudi z bojkotom pri obnovi. Na eni strani je naša obveza vztrajati na tem, da zahtevamo obnovo, a na drugi da si ohranimo za vsako ceno naše strokovne delovne moči. naše kadre. Naša prva in največja dolžnost je posvetiti vso pažnjo našemu brezposelnemu delavstvu, mu prožiti vso mogočo pomoč v tem tako težkem času preizkušenj zanje in v tako usodnem tre. nutku za vso bodočnost naše industrije. Če jim uspe razbiti in rastresti po svetu naše strokovne kadre, bodo obenem tudi uspeli neovirano manevrirati z njimi. Kaj mislijo napraviti z našimi kadri je jasno razvidno iz lista »IL MARE«, go-spodarskfga informativnega tednika, ki izhaja v Trstu in ki si je izdal legitimacijo s tem, da demokratične delavske množice Trsta naziva »Slavo-komunisti«. Pa tudi vsebina lista kaže, da je to organ, ki zastopa delodajalske interese. Ta list je torej odprl v svoji številki od 28. aprila t. 1. »rubriko emigrantov«, v kateri ima namen »poučiti svoje čitatelje«. Način, kako misli »pomagati z nasveti« svojim čitateljem, je razviden dalje, ko piše: »NAŠ LIST BO PAZLjlVO ZASLEDOVAL IZSELjENIšKO TRŽIŠČE SE BO STAVIL V ZVEZO Z VSEMI NADREJENIMI ORGANI IN BO PODPIRAL ČlfALCE PRI VSEH PROCEDURAH V ZVEZI Z IZSELJEVANJEM«, Dalje list obvešča, kakšno je stanje z izseljevanjem v Francijo in v Venecuelo. Glede Francije, pravi list, še ni vse u- rejeno, medtem ko je boljše stanje za iz. seljevanje v Venecuelo. Kdor se želi izse. liti, naj se obrne na italijansko zunanje ministrstvo ali na poslanstvo Venecuele, oba v Rimu. List dodaja, da je priprav. Ijen pomagati v vsakem pogledu vsem interesantom, ki se želijo izseliti v Vene. cuelo ter da bo celo on poskrbel za odpošiljanje vseh dokumentov na omenjena mesta. V svoji številki od 2. maja t. I. in v i-sti rubriki obvešča, da je odprto naseljevanje predvsem Italijanov in Nemcev v Argentinijo, Nato daje neka obvestila glede Francije, a končno precej obširno glede Cile-a. Polje je torej široko in italijanski delavci lahko gredo po vsem svetu — samo doma ni mogoče ostati, ker tu ni nobene bodočnosti. Predvsem nas zanima, kaj misli o tem anglo-atneriška vojaška uprava. Pripominjamo tu le to, da se tako trgovanje z delovno silo upira našemu čutu dostojanstva kajti mi smo se borili in se, na našo nesrečo, moramo boriti še nadalje, da bi živeli in delali na naši zemlji za našo skupno bodočnost in blagostanje, za dviganje naše industrije, tudi če komu to ni všeč. Mi se ne damo prodajati na mednarodnem tržišču Hudi mi smo svo. bodni ljudje, ne pa sužnji. Razen tega, kot zmagovalci v vojni, nočemo biti vključeni v vrste tistih narodov., k; so po svoji nesreči in nespame. ti zaslužili usodo novih sužnjev Zakaj torej ZVU ne podvzame kakšnega ukrepa ki bi preprečil vključeneje našega de. lavstva v italijansko administracijo in pod italijansko zunanje ministrstvo? Ali naj verujemo tudi pri tem slučaju, da je pri nas neka zaupna vojaška uprava, ki bi morala biti nepristrasnka, če dovoli, da italijansko zunanje ministrstvo organizira potom tukajšnjih svojih raznih ek. spozitur izvoz našega delavstva tudi brez obzira na to, da nočemo biti smat. rani kot »blago za izvoz«, pri katerem mešetarilo razni manj ali bolj nepošteni ljudje ali organizacije. Zanimivo ie pa tudi dejstvo, da ie Ar-gentinija odprla vrata predvsem Italijanom in Nemcem, V koiikor nam je znano, ie ta dežela med naiolodnejšimi tli za fišistične in nacistične ideje ter imajo verjetno Argentinski vodie gospodarstva znani po svoji podpori obenem osnim državam, posebne simpatije za fašiste in naciste. Te elemente jim radi odstopamo a kdor je - slavo« ali »komunista« kot pravi »IL MARE«, in to smo mi, raje ostanemo doma in gradimo na naših tleh za naše dobro in našo bodočnost. Njim pa radi prepuščamo razne zvonke nazive »pravičnosti«, ko skušajo na argentinskih tleh spet spraviti skup pokojno nemško.italijansko os. O tem pa naj se zanima kdor se peča s političnimi vprašanji nas zadeva predvsem usoda našega delavstva in njegovi interesi. Povdarjamo, da ima ta izseljeniška kampanja ozke vezi z množičnim odpuščanjem delavstva, ki se ravno sedaj iz. vaja pri nas. kakor tudi s splošno gospo, darsko politiko na našem področju. Zato pozivamo vse naše delavstvo, naj se organizira naj vztraja, naj sc ne da speljati na limanice od trgovcev in meše-tarjev z delavskimi življenji, marveč naj se bolj povežeio med seboj kmetie in delavci, naj si tudi materialno pomagajo, še posebej se tu obračamo na naš« sre. čnejše brate v coni B ter na naše kmete, ki se morajo zavedati, da moramo za vsako ceno braniti naš Trst in njegovo industrijo v osebi težko izoostavljenih industriiskih delavcev ki jih skušajo prodati ramo zato, ker so dosledni bon ! za iste ideale, pa nimajo ničesar drugega kot pridne roke polnih žuljev in pošteno srce. Branimo naše delavce — zaščitimo našo industrijo! Stavkovno gibanje Manifestacija študentov v Egiptu Na študentovskih manifestacijah, k; so se pričele 1. maja zjutraj v Alexandriji. zaradi vesti, da britanci nočejo izpraznili Egipta, sta ubita dva člana egiptovske policije. 17 drugih pa ranjenih. Ranjeno je bilo tudi veliko" število študentov. Egiptovska vlada je izdala včeraj zvečer uradno poročilo o manifestaciji študentov Alexandrije, Poročilo zlasti poudarja, da so se incidenti pričeli včeraj zaradi poročil tiska. da so Britanci zahtevali zasedbo nekaterih točk. na. egiptovskem ozemlju. Študentje so napovedali stavko in se zabarikadirali v poslopju pravne in foiozofske fakultete. Iranu so ustanovili svoj svobodni sindikat mesto bivšega delodajalskega sindikata, kot poroča Ass. Press. Kot represalije groze la. stnikj z zaporo tovaren, v katerih dela 30.000 delavcev. O 30. maja bo pričelo stavkati 72.000 ru. darjev v Združenih severno ameriških državah, če do takrat ne bo prišlo do kolektivne pogodbe. O tem je obvestil predsednik sindikata rudarjv ■ Lewis ministrstvo za delo. Pogajanja se bodo pričela 10. rrtaja. Kongres tiskarskih delavcev v Jugoslaviji Kongres sindikata delevcev in nameščencev tiskarske industrije Jugoslavije je ob zaključku svojega zasedanja sprejel ’ resolucijo, ki pravi med. drugim: »V interesu miru in varnosti kongres zahteva pravico za Trst s tem, da se Trst in Julijska Krajina priključita Jugoslaviji. Kongres se priključuje splošni želji za izročitev Ante Paveliča in drugih-zločincev, ki so v raznih taboriščih ali v svobodi v tujini, tako da bi bili sojeni skupno z Dražo Mihaj-lovičem. Rupnikom in drugimi vojnimi zločinci; ki so v rokah oblasti, ter dobili zasluženo kazen. »Kongres nadalje ugotavlja, da je odstranitev Francovega režima v Španiji nujen predpogoj za zagotovitev miru in varnosti v svetu ter da sg pridružuje zphtevi vsega svetovnega proletariata, ki je izražena v pozivu sindikalne federacije.« j'5 ^ f) zja* O J. ^ 0 S* Q"h. Problemi naših uradnikov Zakaj odpuščajo uradnike, ko morajo ostali delati obvezno nadure? 8. maj 1945. Konec vojne v Evropi Ipo leto je minilo odkar je nacifašistična Nemčija, kapitulirala Na nekaterih krajih so sicer poedine edinice nemške vojske, razbitine tiste vojske, ki je bila strah in trepet Evrope, v svojem obupu nudila odpor. Ven-Pnčcli so z odpuščanjem uradnikov v : razpadanja, ker pomeni to razpadanje tudi dar sj lahko reče, da pomeni 8. maj 1945. večjih indutrijskih podjetjih. Istočasno pa i za njih izgubo vsake eksistenčne možnosti. ! Konec vojne v Evropi, morajo ostali uradniki obvezno delati nad-* fridnik-i bi morali rohtnvnti nhratnvanio Narodi so se rešili grozot in se oddahnili ure. da-bi nadoknadili in celo presegli de-: vieh hl njihovo‘ obnovo ter prepre! in tolik6 lo odpuščenih uradnikov. To nas sili na j čju vsako izseljevanje delovnih moči, ka-pomislek, da odpuščanje ni sledilo zaradi | ker tudi ninožično odpuščanje delavstva, pomanjkanja dela. marveč da je to načrtno | Zmanjšanje delavskega kadra povzroča ob-vecanje brezposelni sti in s tem tudi na- j enem tudi zmanjšanje uradniškega osebja, črtno izseljevanje naših delovnih moči. Ob- j Kakšna bodočnost jih čaka, je lahko raz* enem pa povzroča to tudi slabljenje naše* I vidno že' iz statistike brezposelnih uradni, ga gospodarstva, posebno z izgledi na bo- kev v marcu (sedaj je večje), kadar smo dočnost. Moramo priznati, da uradniki niso tako razredno zavedni in da zaradi tega tudi nasedajo raznim sentimentalnim nacionalističnim parolam, ali prepričani smo, da so večnoma žrtve svojih delodajalcev ravne zaradi premajhne odpornosti in razredne nezrelosti Ni naš namen analizirati v tem članku, zakaj je to tako. ugotoviti hočemo le par neizogibnih dejstev, ki nujno sledijo zadržanju delodajalcev do uradnikov in do problemov dela sploh. Razen dejstev, ki smo jih omenili v drugem članku v današnji številki, z ozirom na izseljevanje našega delavstva, preti ta usoda tudi našim uradnikom. Kot je razvidno iz mešetarskega lista za izseljevanje delovnih moči ML MARE« se uradniki lahko izselijo v Venecuelo in Čile, verjetno Pa tudi v Argentino Nekateri mladi uradniki morda mislijo posebno kar je senti-rnenta!uo-.avanturi*tično nastrojenih, da bodo dosegli nekje daleč bogastvo in blagostanje. Vsak bi se pa lahko prepričal ikar nikomur ne želimo) da se taki čudeži ne dogajajo preveč pogosto Največkrat «ledi le obup v tnjj deželi, brez svojcev, brez ljudi, ki bi imeli razen golih interesov tudi srce. a prav lahko je. da se prvo navdušenje konča - tragedijo Sedaj morda uradnikom neposredno ne grozi tako velika nevarnost množičnega odpuščanja, ker moraio velika podjetja likvidirati vse svoje delovanje prej, kot mislijo uničiti svoja industrijska podjetja Vendar pa mora odpuščanje uradnikov slediti brezpogojno, čim ni več proizvodnje. Kaj bo nato z našimi uradniki? Delavec se kolikor toliko laže prilagodi tudi drugi vrsti fizičnega dela. medtem ko je to mnogim uradnikom nemogoče. Težko se uradnik loti fizičnega dela, a kaj naj imeli v Trstu, Tržiču in Miljah čez 5000 brezposelnih uradnikov. To so kronični brezposlenci. ki se posebno težko zaposlijo in bo ta usoda preganjala tudi vse ostale nove brezposelne uradnike. Torej tudi uradniki imajo potrebo borbe, razredne borbe, skupaj s tovariši delavci za svoje pravice, ki se sestojijo predvsem v zahtevah za obnovo in polno obratovanje vseh industrijskih podjetij. Važno pa je, da stopijo uradniki v mogočne vrste delavskih organizacij, ki so že močne in izkušene ter se morajo skupaj z njimi' boriti za skupno dobro. Uradnik, ki je tudi delavec svoje vrste, se ne sme izneveriti večini delovnih moči oz fizičnih delavcev, kajti to se vedno bridko maščuje. Strnjeni v eno organizacijo, v mogočno delavsko organizacijo, se morajo boriti sku. paj delavci in uradniki za svoj obstanek in za predpogoj tega obstanka, obnovo in proizvodnjo na domačih tleh, nikakor se pa ne smejo dati izvažati v tujino. Kdo je ..Izvedenec" Ribi? Od nekga delavca pri tvrdki Ribi & co. smo prejeli podpisan dopis, ki ga spodaj priobčujemo: ::Ribi je svoje delavce ves čas mojega službovanja pri njem stalno in brezobzirno izkoriščal. Bil je v sporazumu s sindikati, ki so delali tako, kakor je on hotel. Naše plače niso bile nikoli niti zadostne, niti na tisti višin: kot pri drugih sličnih podje jih. Na naše zahteve za povišanje plač. sta nam gospodar kakor tudi sindikat vedno negativno odgovorila. Tudi čezurnega dela nam ni nikoli izplačal, čeprav je bilo številno. Ribi je bil._ odkar ga poznam, stalno vpisan v fašistično stranko. Dasiravno je obo. počne. če uradniških mest ni? , gatel na račun žuljev in na račun prebival- Zato je potrebno, da se uradniki že zdaj ; stva Slovenskega Primorja, je vedno in pov-ščitiio svojo industrijo od | sod kazal simpatije do fašizma in ga tudi organizirajo in Poziv poštenim uradnikom in delavcem dejansko podpiral. Ko sem za časa komisije v aprilu izobesil nad skladiščem v Trstu slovensko in italijansko zastavo z zvezdo je odločno protestiral proti temu in zahteval, naj ju takoj zopet snamem. Ker sem se te. Vseni delavcem, ki delate v potu svojega m.u protivjl, je zagrozil, da bo pokhcal poli-obraza in uradnikom, ki se umno trudite i C!ic' ^ me aretira,^ za svoj vsakdanji kruh ter v korist podjetja i Ta človek je odšel sedaj v Pariz, da bi za katerega delate, pošiljamo ta poziv da 1 tamkaj zastopal svoje interese, da bi rešil bi razmišljali o njem svoje neprav.cne milijone ,n da b. mu bilo ,,, . . i se nadalje omogočeno izkordisčati nase de. as uiadnike ne moremo smatiati kot, |avstv0 kot je to delal pod fašizmom, reakcionarje, kam tudi vi delate m živite ,. . . , o,! dela. od tistega zaslužka, ki je tako ne- P” "?J navedem, da moramo raz. ° v , , , vazali po mestu z ročnimi vozički vedno usmiljeno majhen za vase potrebe ter od 1 preobre;nenjeni, včasih tudi do 6 qu naen-postopkov »trgovcev z delovno silo«, kar so | krat. Če se pritožimo, nam takoj zagroze z v resnici vaši in naši reakcionarni gospo- odpustom. Pn drugih sličnih podjetjih o-dat ji. Vendar vam lahko rečemo, da ste j previjajo isto delo z motoriziranimi vozili.« nezavedni brez slabih namenov in da ste * Slecjj podpis žrtve svojih delodajalcev. j Ko so bil; fašisti izgubili bitko, so se i astnik tvrdke Ribi & co. nam je dobro vprašali, zakaj so se borili proti delavcem ; poznan. Njegovo sodelovanje s fašizmom in ustvarili tisti fašizem, ki je prinesel s datira po točnih podatkih že od 1932. leta. seboj rušenje in bedo Zato tudi vi vpra- ' Vendar je bil pri vsem svojem dem jako šajte svojo vest. ali ni bolj pošteno boriti ' Prevlden- ker se 111 hotel „ ekspon.rat. in k zaželjeni dan. Verovali so. da bo nastopila ureditev in mir, kakršna so oznanjali za čase vojne Veliki zavezniki. Pošteni sloji vseh narodov, vse množice delovnega ljudstva so močno čutile potrebo po novi. pravičnejši in solidnejši ureditvi družbe. Edino s pravičnejšo ureditvijo bomo lahko v najizdatnejši meri mirni in zadovoljni V prilikah, ki bodo upoštevale potrebe najširših delovnih slojev, bomo lahko ustvarili pogoje za splošno blagostanje, bratsko sožitje in svetovno varnost, za dolgotrajni mir! Vsi potrebujemo mir in to iskreni mir brez zadnjih, skritih in egoističnih namenov. Pri naših naporih, da to dosežemo, pa nas še vedno ovira svetovna reakcija, katere ko. risti se bijejo s koristmi najširših množic. Svetovna reakcija je vedno simpatizirala in imela tesne zveze z nacifašizmom, ki je nastal in uspeval z njeno pomočjo in v njeno korist. Nasprotnik tega zla je demokracija. V njej so vsi napredni narodi našli in iz nje črpali svoje sile v borbi proti nacifašizmu in nazadnjaštvu. Demokratičnih pravic ni nihče daroval! Svobodoljubni narodi so si jih z orožjem v rokah priborili In tudi v bodočnosti bo sila demokratičnih množic pomenila za vse svobodoljubna narode sigurnost in varnost pred vsemi nakanami svetovne reakcije, kj mora podleči in bo podlegla! Zahvala telovadni In telovadhlnjain Prvi telovadni z'.et ie za nami. Da je tat'o ipibro fi -oni. st-* > i-:' ■ vi: telo- vadci, vaditelji in vzgojitelji. Eden je prispeval več. drugi m,tuj, vsak po svoj; sposobnosti, po svojj moči in požrtvovalnosti. Občudovali smo telovadce in telovadke, ki se niso ustrašili nobenega napora, da b; prispevati s svojim sodelovanjem k prodor-nemu uspehu tega zleta. Občudovali smo vaditelje in učitelje, ki so požrtvovalno skrbel; zn svoje skupine pionirjev, pionirk, m1, i ' -nv ip m]nr(JnV Težko nam je bilo, ko Vam nismo mo- g inid 1 mil« ;rlt ugodnosti: zahteva,i pa smo veliko od Vas. Niste se ustrašili truda in drugih nevšečnosti, dalj ste vse, da je zlet uspel. Zato Vam Zveza društev za telesno vzgojo za Primorje in Trst izreka največje priznanje in iskreno zahvalo. Poročila iz cone B S prvomajskim tekmovanjem in udarniškim delom obnavljajo Uspehi Enotnih sindikatov Idrija Rudarji so že v mesecu februarju in marcu stalno dvigali proizvodnji in sice od 0.50 ton na dan do 0.70 ton dnevno. Rudarji so napravili 200 ur brezplačnega dela za odstranitev ruševin pri podrti hiši poleg mehanične delavnice. Med ruševinami so nabrali 300 kg starega okroglega železa, ka. terega bodo kovači predelali v orodje za obnovo. Za vzdrževanje obrtne nadaljevalne šole so rudarji darovali od udarniške dnine 10.000 lir. Trideset mladih rudarjev se je obvezalo, da bodo v času prvomajskega tek. movanja napravili vsak po dve dnini za obnovo rudnika, da normalno delo ne bo trpelo, Samo en rudar, tov. Anton Felc, |e izročil za nabavo knjig za sindikalno podružnico 2.200 Ur. Rudnik Snežnik v Ilirski Bistrici V prvih dneh tekmovanja so delavci zvišali proizvodnjo za 40%. Ker so nastopile obratne motnje, ki jih je bilo treba premostiti z udarniškim delom, so tudi to nalogo izvršili delavci'z istim veseljem in poletom. Razen tega so delavci izboljšali tudi način prevoza. Rudar Albert Zadel je predlagal, da bi z vzposavitvijo novega upadnika izboljšali dosedanji način prevoza. Izvedba njegovega predloga zmanjša število delovnih moči pri izvozu in pri prevozu iz jame. za 60%. Ti odvisni delavci bodo odslej zaposleni pri samem odkopavanju, zato bo z številom delavcev omogočena večja proizvodnja. Žaga Rizzatto v Ajdovščini Delavci so izboljšali kakovost izdelkov za 20%. Prej so prihajale iz polnojermenika deske neenakomerne debeline, z regulacijo električne napetosti in s popravilom rezil pa se je to izboljšalo. Do 1. maja so delavci odločili, da bodo povišali proizvodnjo za 30% nad predvojno proizvodnjo. Že v samem začetku se je izkazalo, da bodo to dosegli. kajti v najkrajšem času so je zvišali za 15%, Podružnica Nemški rut.Grant je delala za obnovo požgane hiše tov. Torker v Grantu 350 delovnih ur. « « rudarjev « 1450— « « pri Okr. NOO 'ikan-ske sadove. Vsej industriji se je posrečilo po zaslugi naporov delovnega razreda meti prvomajskim tekmovanjem dvigniti delavnost in produkcijo. Prostovoljno delo je velik doprinos k obnovi dežele. V vseh mestih in pokrajinah Jugoslavije je dalo delovno ljudstvo tisoče prostovoljnih delovnih dni. Milijon-' dinarjev, ki so bili prištedeni s prostovljnim delom delovnega ljudstva, doprinašajo k dobrobiti domovine, v prvi vrsti pa k dobrobiti delovnega ljudstva samega in predstavljajo materialne temelje za zboljšanj njihovega po-žaja. Organizirani delovni razred Jugoslavije bo še nadalje delal na okrepitvi mednarodne enotnosti in solidarnosti delovnega razreda, ki je jamstvo za mir in varnost na svetu. Proglas zaključuje s pozivom delavcem vseh dežel sveta, naj v imenu pravice in interesov miru in varnosti podpirajo zahteve jugoslovanskih narodov, naj se Trst in JK pridružita Jugoslaviji. vasi; tri podružnice sindikatov in srednja šolska mladina. V celoti je bilo do sedaj v tekmovalnem delu udeleženih 691 tovarišev in tovarišic. Napravili so skupno 9732 del. ur, tako da ie prišlo povprečno Opravljeno je bilo sledeče delo: na posameznika 14 ur in pogozdo- 1010 ur 25000 ur za obdelavo polja revnih družin 693 ur pri čiščenju ruševin 266 ur 291 ur 128 ur 5690 ur 312 ur nameščenci so doslej napravli 361 prosto- j pr; raznih drugih delili voljnih ur za sindikalni fond in za dijaški j čiščenje vodnjakov dom Delavci in nameščenci hočejo postali j popravilo cest tekom tekmovanja najboljši delavci svoje j popravljenje poljskih poti 1 km. stroke v Ilirski Bistrici. i Za popravilo cest je bilo v 378 urah prepe- ; Ijanih 65 rnr, gramoza. Podružnica lesne stroke v Ajdovščini: Skupno je bilo zaposlenih 21 glav vprežne Žl V1I1G Od začetka tekmovanja do 10. marca je bi- ; Za pranje in šivanje za vojsko je bilo o-la zvišana proizvodnja za 10%, od takrat i pravljenih 947 ur. do danes pa spet za nadaljnjih 5%. Kvali- | V okviru tekmovanja so bile doslej 4 kul-tetno so zboljšali delo za 20%. Ustanovili j turne prireditve so pevski zbor, ki šteje 21 članov in ima ; p . . tedensko dve vaji. V načrt so dali 100% ,,,,,, . . °s jnd- zvišanje naročnikov za naše liste. Od tega ; v so že dosegli 70%. Stenčas se je dvignil za 10% Trenutno ustanavljajo svojo menzo. Nanovo šo zaposlili 4 delavce. Ker tiskarna radi praznika 8. t. m. ni delala, je današnja številka našega lista zakasnila. svojo šolsko zastavo Razen tega so nabrali lir 1160 za »Dijaško matico«, počistili so vrt ki meri 55 m.„ V Orehku je šolska mladina oribala šolske prostore in uredila prostor okrog šolo. V Matenji vasi je učiteljstvo na osnovni šoli ustanovilo gospodinjski tečaj. V vsem okraju Postojna je otvorjenih 23 večernih tečajev. O ladjedelnicah Sv. Marka Ladjedelnice Sv Marka so nastale v drugi polovica preteklega f.toietja in so s* razvile do danes v veliko podjetje, znano po vsem svetu Lastniki tega podjetja so danes poldržavno podjetje IRI Fiat iz Torina Mediano iz Trsta, Anonima infor. tuni« iz Trsta, Tripkovič iz Trsta in še nekaj drugih. Ladjedelnica Sv. Marka spada v koncern Združenih ladjedelnic (C. R. D. A.), ki je bi! ustanovljen 1930 leta. Glavnica Združenih ladjedelnic znaša 200 milijonov lir. Generalni ravnatelj podjetja je kap. Augusto Cosulich. Ladjedelnice proizvajajo trgovske in boj- ima 4 gradilne splave, katerih kapaciteta znaša v normalnem obratu približno 30.000 bruto registrskih ton letno. Sedaj je to podjetje močno prš’ zaradi bombardiranja v letu 1944. in začetkom 1945. leta Poškodba na stavbah znaša okoli 80%, a na strojnih opremah okoli 30%, zato je tudi produkcijska zmogljivost zmanjšana na približno 40% predvojne zmogljivosti. bližno 2300 delavcev, od katerih je okoli | so jih zadržali pred tunelom, kjer so po-, padlih. Pod spominsko ploščo je vdelana ...Ni.. •• T?^ i..O: -i • t... j_ ,___: i: i... j. r t. i . i _ •- .... i.. • i.. .........j.t... . i.. i « 1-> n Ir 1«, i vrt 2100 včlanjenjli v Enotne Sindikate, 105 jih j" včlanjenih v Julijske Sindikate ostali ne pripadajo nobeni sindikalni organizaciji. Zn časa vojne so se delavci toga podjetja organizirali v celice Delavske Enotnosti ter nato osnovali Enotne Sindikate po osvoboditvi Trsi«. Ves čas vojne so redno zbirali tedenske prispevke za svojo organizacijo, dajali so prispevke v naturi kot: hra- 1 no, cigarete, milo razno orodje. Pri delu so organizirali sabotažo, razbili so nekaj strojev in naprav kj so služili izključno vojnim stavili dva težka mitraljeza in nekaj laže umetniško izdelana baklja, a nad njo bro- oboroženih tovarišev. Ker je prišla raz- nast; srp in kladivo. oroženim Nemcem v tovarni na pomoč ; Padli tovariši so sledeči: Aiello Egon, večja skupina Nemcev iz mesta, so se ntp- Apollonio Marcel, Balbi Fermccio — —It .1 . t.: .. — — Ta- .. —. 1 — —. _. . kt * .... i \.... 1 Iž ^ I-? v o -j rali delavci umakniti nakar so Nemci spet Karel zavzeli tovarno. Vendar pa je prišla tovar. 1 na kaj kmalu spet v posest delavcev, ko ' so dobili v pomoč rodno Titovo vojsko. j Prosvetno delovanje V prosvetnem delovanju so ladjedelniški j Danit Bonivento Innocente, Braz Josip pričela obnovitvena dela. Delavci so bili takrat zagrabili za delo in pričeli tudi pro. Conte di Savoia, potniška ladja 48.500 B. R. T, zgrajena v ladjedelnici Sv. Marka 1931. le tu ne ladje ter petrolejske in druge pomožne sti voljn delati na obnovi svojega podjetja ladje vslt vrst iti velikosti, kakor tudi po-; 12. ]Unija, oziroma po umiku jugosldvan. ntožnih oborožitvenih naprav kot so ščiti -----«—•- — za topove, topovske kupole, vsake vrste premičnih in plavajočih žerjavov, jamborov in železnih drogov za električne dalno. vode itd. K sami ladjedelnici je dodan tudi oddelek za izdelavo mostov in žerjavov; oba skupaj sta zaposlovala v polnem obratu približno 4000 delavcev od katerih odpada le okoli 300 na oddelek za gradnjo mostov in žerjavov Ladjedelniški oddelek -vrhani ter vrgli v morje nekaj gotovih iz. : dtdavi;' zelo tnatijivi 'it so že marsikje želi - - - ’ - zasluzena priznanja. Imajo svojo lepo knjtz. j nico. vršijo strokovne in druge tečaje za | splošno izobrazbo. Delavci sodelujejo pri godbi na pihala v kulturnem krožku »Rj. nakik pri Sv Jakobu V maju preteklega leta ko je še bila v delkov. ki jih je naročila nemška komanda, Tt-tu Jugoslovanska armada, so se takoj j Iz tovarne-so iznašali razno orodje in ga u:,: pošiljali partizanom v gozdpve Tovariši iz ladjedelnice so tudi podpisali znatne vsote za »Titovo posojilo«. Vedno so marljivo delili letake in časnike, ki so prihajali iz gozdov. Njihovo delovanje, posebno z ozirom na sabotažo se ni omejilo le na področje njihovega podjetja, marveč So je raztezalo tudi na razne druge sektorje v mestu. V partizanih je bilo 200 delavcev, od katerih'je padlo 37 Razen tega til še znana usoda nekaterih drugih-tovarišev, ki se še do danes niso vrnili na svoje domove, čez 120 tovarišev je bilo - interniraniti ali politično preganjanih. Delavska enotnost, je bila ustanovljena v tovarni v aprilu 1944 leta Ustanovili so jo tov. Prodan, Aiello ki je podlegel v rižarni pri Sv. Soboti in drugi. Ko so se približevale Titove čete predmestjem Trsta, so se pričeli delavci pri-'jati na oboroženo vstajo in si dodelili sektor delovanja v sami ladjedelnici in okolici. pri Sv, Soboti, okoli nemške kasarne ... . v ulici istrja in v Skednju Bilo jo v teh or. skih čet iz Trsta, je prenehalo vsako delo. t ganizacijah okoli 1500 delavcev, ki so dne vanje ki j« privedlo, s popolno abstinenco I 30. aprila 1945 dvignili vstajo in zahtevali kapitala in protidelavsko politiko tukajšnje > od nemškega oficirja v ladjedelnici, da se W1„ . upraye, do sedanjega obupnega položaja.} preda skupaj s svojimi vojaki. Nemci so partizanskih vrstah za dosego istih pravic. Tudi v delavnicah se je izdelaio ie malo: bili nato razoroženi. Toda nekdo je iz to- ' za katere se borijo še danes vsi preostali ladja »G-adisca je bila popravljena in pre-' varne javi! ostalim nemškim četam v me-tovariši. Okoij devete ure zjutraj so se delana iz bolniške, v prevozno ladjo. Razna stu o dogodku v ladjedelnici ter prosil za j zbrali v tovarni sorodniki, znanci in delav- drugn mn-rišh popravila so bila izvedena j pomoč. Med prevzemom tovarne so neka. j ci, da bi počastili spomin svojih padlih tudi na nekaterih drugih ladjah. _ (tpri nemški vojaki skušali prodreti skozi tovarišev in ob tej priliki so odkrili spo. Danes je v ladjedelnicah zaposlenih pri-! tunel »Svetega Vida« v mesto, delavci pa | minsko ploščo na kateri so vklesana imena Posebno važen je otroški harmonikarski zbor otrok ladjedelniških delavcev, ki ga vodi delavec tov. Giannini (Jankovič). Otroci so nastopili že na številnih prireditvah ter so nastopili že na številnih prire-krožktt »Rinaldi« dva koncerta v Miljah, priredili so koncert v otroški bolnici . Burlo GarofolO«, koncert v okolici Milj. koncert v prosvetnem krožku »Kraljič« in dva koncerta v sami ladjedelnici Na socialnem polju so ti delavci prav tako marljivi kot na vseh ostalih Že za časa vojne so zbirali prispevke za družine parti-zarskih borcev, sedaj pn zbirajo za partizanske sirote in vdove. V tovarni delijo (udi brano in ostale potrebe nezaposlenim tovarišem Priredili so »Dečji božič« in razdelili bogata darila otrokom tovarniških delavcev, Na vsaki manifestaciji in v vsaki borbi za demokratične pravice so vedno med prvimi in tudi med najštevilnejšimi Preteklo nedeljo so priredili kratko svečanost v spomin 37 tovarišem padlim v ■/< . ji 'mm m Križarka '»Trst« zgrajena 1925 leta Buttoraz Ottorino, Caosano Kostant Cata-rtizzi Lojzka, Degrassi Franc. Delcotti Julij Faltiga Zmago, Fontanot Stelio Gorjan Ce. šare, Hrovatin Karel, Klima Silvan Knaipp Renato, Maraasich -Julij Merlak Josip, Mau-ro Renato. Mazzetti Just. Novello Giovanni Ollenik Stanislav, Pecchiari Ivan Petran Paolo, Petelin Silvan. Trobec Avguštin Robba Vittorjo, Robba Carlo Verucchi Ovt-dio Zancolich Guerrino, Zuppin Benedetto Zttppin Beniamino, Zuppin Giordano Zobin Emil in Zttbin Lidio. Tovariš JakseUch je v svojem govoru povdaril pomen žrtev, ki so jih dali ti junaki za dosego no samo političnih, marveč tudi vseh delovno socialnih pravic Opozoril je delavce naj vztrajajo v borbi z isto doslednostjo kot so vztrajali do sedaj po vzgledu padlih tovarišev. Tovariš Zuder je spregovoril par besedi v imenu Enotnih Sindikatov. di iž Ilirske Bistrice. Za prevoz ljudi je bilo organiziranih 8 kamijonov. Sodelovalo je tudi 20 vojaških voz in 26 civilnih za prevoz materiala. Vozovi so v 290 u-rah prepeljali 910 m3 ruševin. Po končanem delu so domačini v raznih vaseh s prostovljnimi delavci, posebno z vojsko, plesali kolo. Spremili so jih tudi z zastavami v dolino. V Pregarjah so med drugim napravili apnenico Idrija — Cerkno: 8 marca je 58 ljudi napravilo 477 prostovoljnih ur. Pripravili so 25 m3 prodnega peska, 30 nir, kamenja, očistili so 5600 kom zidne opeke. Od tega so prepeljali v Idrijo 3300 kom. v Spodnjo Idrijo pa 2300 kom. Iz Idrije šo prepeljali v Spodnjo Idrijo 5 m.-, gradbenega lesa. | Razvozilo se je 200 m3 gnoja deloma v L driji, deloma po drugih vaseh. Pri gradnji apnenice v Godoviču je 80 mladincev napravilo 700 prostovoljnih ur, poleg tega so skupno z ostalimi organizacijami na-pravili 900 prostovljnih ur za splošno obnovo vasi Godovič. V Spodnji Idriji se je 4, 3 zbralo približno 160 ljudi, ki so v Srednji Kanomlji počistili 6000 kom opeke za mladinski dom v Spodnji Idriji. Pripravili «o tudi 10 m3 gramoza n pe«ka. Prj tem dolu se je posebno odlikoval inženirski oddelek JA iz Spodnje Idrije: 24. marca so člani sindikalne podružnice trg. pomočnikov, nameščenci mestnega NOG in okrajnega NOO ter del. mladina ob reki Idrijci pripravili 22 m3 kamenja. 30 m, peska in razložili 4 kamijone opeke. To delo je izvršilo 70 ljudi v 420 urah Ostalih 85 ljudi je očistilo v 520 urah 8000 kom opeke. Vipavski okraj: Delovni bataljon prj PNNOO, Skupina 41 ljudi je 24. marca od 8-12 in od 13-17 ure v vasi Goče okopala 850 obrezala 3500. obelila 3500 trt. Iz gozda, ki je oddaljen 1 uro, so pripeljali 2 voza kolov, jih razcepili in pripravili za vinograd Razsekali so 900 kg drv na njivo so zvozili 15 voz gnoja er preorali 3 njive. 1100 m.. Nagrabili so 6 vozov steljo) Očis iij .-.o 80.000 m, kcženine v 5. urah. Obrezati so 36 savni h dreves Po končanem prostovoljnem deitt so napravili kulturno prireditev, ki je obsegala 20 točk. Za prireditev jo odgovarjal prosvetni odsek. Priredilev je žela lep uspeh; ude. deiežiii so se je vsj vaščani. Okrožno poveljstvo NZ je dne 31. 3 skupno z okrajnim in krajevnim, s sodelovanjem šole NZ pri Sv. Križu napravilo v 350 del. urah sledeče:Okopali so 542 trt. zabili 700 kolov, povezali 1300 trt spravilo 36 m3 raznega materiala in kamenja iz -ruševin okopali 850 m., vinograda, in ziožiii 3000 kom opeke in dva voza desk Sodelovalo je 30 gojencev in 20 tov. iz poveljstva 24 3. so uslužbenci Okrajnega NOO šli' na prostovljno dele v Erzelj. Zorali so skupno 3400 m. niive. zvozili 600-700 n« gnoja. pripeljali 2 voza drvi obžagali 15 e_ lektričnih drogov in grabili steljo Pionir, ji v Vitovljah so v 380 urah pobrali vse odrezke od trt. Popravek Naš l^t je v svoji številki od 1 maja t L priobčil poročilo pod naslovom: »Pek, ki’ni ha mestu«, katerega smo prejeli od pekov. . i Z zadvoljstvom lahko ugotovimo, da je ..fevskt zbor prosvetnega krožka »Toma- biia predmetna zadeva urejena • po nek«m ztc« je zapel pesent žrtvam, a godba pro. , razgovoru z lastniki, ki so zagotovili da se svetnega krožka »Rinaldi« je zaigrala par I- žalostink. Tovariši iz Tovarne strojev so darovali sorodnikom padlih slike junakov v umetniško izdelanem okvirju z napisom »Večna slava ljudskim herojem«. Svečanost se je zaključila z delavsko himno, ki jo je zaigrala godba »Rinaldi«. bo vse uredilo v smislu mezdne pogodbe. Direktivni odbor ne bi napravil nobene pritožbe, če ne bi bi! k temu prisiljen radi brezposelnosti pekov, katerih interese mora vsekakor varovati. j Odgovorni urednik: Albin Zabric.