PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I eruppo
Cena 40 Ur
Leto XXI. St. 116 (6094)
TRST, torek 18. maja 1965
VRNITEV OBISKA DELEGACIJE SKGZ V SLOVENIJI
Delegacija gl. odbora SZDL Slovenije je včeraj na vabilo SKGZ prispela v Trst
Delegacijo vodi predsednica Vida Tomšič, ki je na sinočnjem sprejemu poudarila, da velja obisk vsej slovenski manjšini - Pozdrav Borisa Raceta, predsednika SKGZ - Jutri bo delegacija obiskala Gorico in Beneško Slovenijo
Kot je bilo v našem dnevniku že v soboto napovedano, je prispela včeraj popoldne v Trst na vabilo izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospo-darske zveze delegacija glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Delegacijo vodi zvezna poslanka v republiški skupščini SR Slovenije in predsednica glavnega odbora SZDLS Vida Tomšič, člani delegacije pa so sledeči člani glavnega odbora: dr. Marjan Brecelj, podpredsednik skupščine Slovenije, Mitja Ribičič, poslanec v republiški skupščini Slovenije, Majda Gaspari, članica izvršnega sveta Slovenije, Bojan Lubej, poslanec v zvezni skupščini SFRJ, Riko Jerman, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in Tone Florjančič, predsednik centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije.
Goste so pri obmejnem prehodu pri Fernetičih v imenu SKGZ pozdravili predsednik Boris Race, podpredsednik dr. Peter Sancin iz Gorice in tajnik Bogo Samsa. Na jugoslovanski strani mejnega prehoda pa je delegacijo počakal in pozdravil generalni konzul SFRJ Rudi Janhuba v spremstvu konzulov Mihaela Jurmana in Jožeta Gačnika. Po prihodu v Trst je predsednik zveze priredil ob 18.30 gostom na čast sprejem v prostorih zveze v Ul. Geppa 9. Sprejema so se udeležili zastopniki slovenskega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Med sprejemom je goste pozdravil Boris Race, ki je med drugim dejal:
((Spoštovana tovarišica predsednica, spoštovani člani delegacije, dragi naši gostje! Čutimo se počaščeni, da prihajate k nam v imenu množične slovenske politične organizacije, SZDL. Počastili ste nas tudi s tako reprezentativno delegacijo in hvaležni smo Vam za to.
Uradno ste sicer prišli obiskat SKGZ in vas v njenem imenu pozdravljam, mislim pa,
Včerajšnji, današnji in jutrišnji dan so za Slovence v Italiji trije izredno pomembni dnevi. V svoji sredi imamo in bomo imeli drage goste, zastopnike našega matičnega naroda in najvidnejše voditelje Socialistične zveze Slovenije — naslednice slavne Osvobodilne fronte — med katerimi je v prvi vrsti priljubljena predsednica glavnega odbora Vida Tomšič. Po številnih obiskih v zadnjih dveh letih — tukajšnjih deželnih in pokrajinskih delegacij naprednih političnih strank, po obisku delegacije Slovenske kulturno gospodarske zveze v lanskem oktobru v Sloveniji, po nedavnem obisku zastopnikov slovenske vlade v Gorici in Vidmu in končno po u-radnem obisku vladn. komisarja dr. Mazze konec prejšnjega tedna v Sloveniji, je današnji obisk prvi, ki ga SZDL Slovenije vrača in ki je namenjen vsej naši manjšini. Tako je poudarila sinoči ob prihodu Vida Tomšič, ki je v kratkih in jedrnatih besedah orisala glavna načela politike socialistične Jugoslavije do narodnih manjšin. Tem socialističnim in zato tudi globoko demokratičnim načelom, ki so tako logična, prepro-sta in naravna, tako splošno človeška in človečanska, pač ne more oporekati nobeno politično gi-ganje ali stranka, ki se šteje za demokratično. Iz te ugotovitve pa sledi tudi, da ne more biti nobenega vzroka, da se s temi načeli ne bi strinjali prav vsi Slovenci v Italiji, ne glede na njihovo politično opredeljenost, ki se hočejo iskreno boriti za osnovne narod' nostne in socialne pravice svojega ljudstva.
Zaradi tega pozdravljamo v svoji sredi tako visoko reprezenta tivne voditelje Socialistične republike Slovenije — ki prihajajo k nam med proslavami dvajsete ob' letnice zmage nad nacizmom in fašizmom — ne samo kot svoje brate, zastopnike našega matične' ga naroda, temveč prav tako kot prvoborce za pravično ureditev odnosov, ki naj jih ima sleherna država do svojih narodnih manj' šin, odnosov, ki naj bodo v resni' ci nenadomestljivi oporniki tistega mostu, ki naj ga manjšine med državami predstavljajo.
HUD UDAREC ZA AMERIŠKO VOJSKO V JUŽNEM VIETNAMU
Vrsta močnih eksplozij v oporišču Bien Ho a povzročila mnogo žrtev in veliko škodo
Ubitih je bilo 36 ameriških vojakov okoli sto pa ranjenih - Uničenih je bilo mnogo letal - Že pet dni ni bilo bombnih napadov na Severni Vietnam
Delegacija SZDL Slovenije ob prihodu na obmejni blok pri Fernetičih. Od desne na levo: Boris Race, Bojan Lubej, dr. Marjan Brecelj, Riko Jerman, Vida Tomšič. MajdaGaspari, Tone Florjančič, Mitja Ribičič, Mihael Jurman, dr. Peter Sancin, generalni konzul Rudi Janhuba, Jože Gačnik, Bogo Samsa
SAJGON, 17. — V nedeljo in danes je nastala v oporišču Bien Hoa 24 kilometrov od Saj gona vrsta močnih eksplozij. Včeraj zjutraj je eksplodiral eden od bombnikov na reakcijski pogon, ki so bili namenjeni za bombardiranje osvobojenih področij. Sledile so nove eksplozije in več bombnikov je zletelo v zrak. Od skupnih 18 jih je biio 11 popolnoma uničenih. Prav tako je bilo uničenih deset vietnamskih letal. Poškodovan je bil tudi en helikopter.
Po zadnjih podatkih je pri eksploziji bilo 36 mrtvih in 103
ranjeni med ameriškimi vojaki. Med Vietnamci je bil en mrtev in sedem ranjenih. Davi navsezgodaj je eksplodirala nova bomba. Se devet bomb te vrste ni eksplodiralo. Pri današnji eksploziji ni bilo žrtev. Nadzorstveni stolp letališča ni uporaben, ker je še vedno nevarnost novih eksplozij. Uporaben je samo del vzletišča.
V oporišču je po včerajšnji eksploziji zavladal splošen preplah, štabni oficirji In enote so v neredu bežali iz oporišča. Iz bližnjih vojašnic so poslali oddelke, ki naj bi priskočiti na pomoč in reševali žrtve. Včeraj je odpotoval iz Wa-shingtona v oporišče Bien Hoa generalni inšpektor ameriških letalskih sil general William Martin.
Prvotno so mislili, da gre za sabotažno dejanje, pozneje pa je poveljnik druge ameriške letalske divizije general Moore izjavil, da je eksplozija nastala po nesrečnem naključju in da ne gre za sabotažo. Večina uničenih letal je bila natovorjena z raketami in napalmskimi bombami. Eksplozija je nastala tudi v letalskem skladišču orožja. Ogenj se je širil z bliskovito naglico. Deli letal, ki so jih raznesle
eksplozije, so razmetani po vsem letališču. Eksplozije so poškodovale nadzorstveni stolp na letališču. Porušen je tudi hangar, še popoldne se je z letališča dvigal oblak dima, ki ga je biio videti dvajset kilometrov daleč.
Na letališče so takoj poslali zdravniške skupine, kakor tudi padalce, da bi zaščitili oporišče pred morebitnim napadom osvobodilnih sil, ki bi utegnile izkoristiti nastalo zmedo.
Ameriško vojaško oporišče Bien Hoa so 1. novembra lani napadli pripadniki južnovietnamske osvobodilne vojsko. Tedaj je bilo po ameriških uradnih podatkih uničenih 27 ameriških letal in helikopterjev. Ubiti so bili tudi štirje ameriški vojaki.
Ameriški vojaški krogi v Sajgonu pravijo, da tudi tbkrat ni izključena možnost, da so napadli oporišče pripadniki osvobodilnega gibanja, ki so . zadnje dni močno okrepili svoje akcije po vsem Južnem Vietnamu. Ameriški poslanik v Sajgonu Taylor, ki je prispel v oporišče kmalu po eksploziji, je izjavil, da je ta eksplozija prizadejala doslej najhujše izgube Američanom, odkar traja vojna v Južnem Vietnamu. Izguba oficirjev in tehnikov Je hud udarec za letalske sile ZDA.
I Dodal je, da so uvedli strogo preiskavo, ki naj dožene pravi vzrok
eksplozije.
Poleg tega poročajo o hudem porazu, ki so jih doživele sajgonske čete v soboto na cesti iz Sajgona v Dalat. Tedaj so osvobodilne čete napadle iz zasede oddelek sajgon-skih čet. med katerimi je bilo 43 mrtvih, med temi dva Američana, 39 jih pogrešajo, 20 pa je bilo ranjenih. Cesta med Sajgonom in Dalatom je sedaj prekinjena, tako da so nastale težave za oskrbovanje prestolnice. Popolnoma uničen je bil konvoj 14 vozil. Tovornjaki so bili polni razstreliva za vojake na področju Dinh Kuan. Avtomobile Je spremljalo okoli sto vojakov. Na cesti je prišlo do podob-
nih napadov tudi pred nekaj tedni, ko so sajgonske čete padle v zasedo.
Ameriški vojaški predstavnik v Sajgonu je danes sporočil, da že peti dan zaporedoma ni bilo nobenega napada na Severni Vietnam. Po mnenju opazovalcev se pričakuje s tem v zvezi nova politična pobuda.
NEW YORK, 17. — Odbor OZN za odpravo kolonializma je pozval danes Veliko Britanijo, naj v čimkrajšem času prizna neodvisnost Adena in Južnoarabske zveze ter nai ukine vojaško oporišče v Adenu.
da tolmačim vaše namene in občutke Slovencev teh krajev, da je vaš obisk namenjen vsej naši narodnostni skupnosti v Italiji.«
«Zanimanju, ki ga kaže matični narod za usodo nas Slovencev, ki živimo v mejah I-talije — kar visoko cenimo — pridružuje vaš današnji o-bisk, ki še posebej in na otipljiv način potrjuje to skrb. Prav ta skrb nam daje moči in oporo, da trdneje vztrajamo v razmerah, v katerih je usodno živeti neenakopravni narodnostni manjšini,« je dejal predsednik SKGZ in tako-nadaljeval:
«Zavedamo se, da podoben o-bisk ne bi bil mogoč v razmerah, kakršne so bile pred leti pri nas. Gotovo je treba to pripisati demokratičnemu razvoju in utrditvi dobrih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavi-,o. Mi se tega veselimo in po svojih močeh dajemo tudi svoj prispevek za to, ker bi radi živeli v trajnem miru in tudi zato, ker dobri odnosi med obema državama vplivajo tudi na odnose do nas kot narodnostne manjšine, čeprav mislimo, da dobri odnosi ne bi smeli biti odločilni činitelj.«
, «želel bi omeniti okolnost, da prihajate k nam v času, ko svet slavi dvajsetletnico zmage nad fašizmom in nacizmom. Zastopniki bivših borcev iz naših krajev in SKGZ smo se udeležili vaših veličastnih proslav, na katerih ste poleg osvetlitve zgodovinskih dogodkov, ki so se zaključili z zmago ljudskega orožja, tudi lahko prikazali bogate plodove, ki ste jih prav zaradi te zmage ustvarili v družbenem, ekonomskem in političnem življenju.«
«Z zadoščenjem ugotavljamo, da dobiva — z zakasnitvijo dvajsetih let sicer — v italijanski republiki narodnoosvobodilno, odporniško gibanje težo in pomembnost, ki jo zasluži. Trdno upamo, da bo to moralo pozitivno vplivati tudi v nadaljnjem splošnem razvoju demokratičnih pridobitev, med katere u-pravičeno prištevamo prav nadaljnje ukrepe v korist manjšine.«
Boris Race je svoj govor zaključil z besedami:
«Srečen slučaj je nanesel, da se boste tudi vi, dragi gostje, lahko udeležili enega dela proslav, ki jih prirejamo v počastitev te dvajsetletnice, in sicer premiere ((Partizanskega večera«, ki ga bo predstavilo Slovensko gledališče v sredo v Kulturnem domu. V teh dveh dneh se ne boste mogli podrobneje osebno prepričati, v kakšnih razmerah Slovenci v Italiji živimo, toda smo uverjeni, da vam bo ta kratek obisk v koristno dopolnilo. Visoko namreč cenimo vaše poznavanje naših problemov, kar tudi potrjuje vašo skrb, ki sem jo prej omenil. Želimo vam, da bi se med nami dobro počutili in da bi odnesli lepe spomine s tega srečanja!«
Vida Tomšič je v svojem odgovoru na pozdrav dejala, da je ta obisk sicer vrnitev obiska SKGZ, s katero SZDL Slovenije vzdržuje že dalj časa prisrčne stike, da pa istočasno v svojem namenu velja obisk vsej slovenski manjšini. Nato je ugotovila, da je delegacija sicer številna, da pa je na vsak način manjša kot so želje slovenskih predstavnikov, da obiščejo svoje brate onkraj meje.
, SZDL nadaljuje svetle tradici-
je Osvobodilne fronte, ki je združila vse Slovence v nacio-nalno-osvobodilnem boju v prepričanju, da je to možno samo v boju za nov napreden družbeni red. Danes Jugoslavija nadaljuje svojo politiko za tak družbeni red, ki naj osvobodi človeka, v vsej njegovi celovitosti. Pripadnost nekemu narodu pa je pomemben činitelj in mora narod graditi svojo usodo sam, mora sam upravljati s plodovi svojega dela.
Jugoslavija gleda v odnosu do manjšine merilo lastne demokratičnosti. Politika do manjšin je principialna in ne sme biti odvisna od odnosov med posameznimi državami. Manjšina je kot celota subjekt, ki ima pravico do zveze z matičnim narodom, zlasti na področju kulturnega življenja.
Aktivna koeksistenca je dejala Vida Tomšič, ne pomeni ((Status quo», temveč možnost, da se brez imperialističnih vmešavanj stvari spremene, da pride do plodnega in mirnega sodelovanja med narodi.
Nato je poudarila, da je rodila aktivna koeksistenca tudi na meji med Italijo in Jugoslavijo vsestranske pozitivne uspehe in to tudi za manjšino. Izrazila je mnenje, da so problemi naše manjšine težki in da bodo potrebni še napori, ki pa, jih bo treba reševati v sodelovanju z demokratičnimi silami.
«Naš obisk je predvsem izraz želje, da potrdimo interes za življenje naših bratov onstran meje in da meja ne sme biti ločnica, temveč mora združevati, biti mora meja zbliževanja,« je končno poudarila Vida Tomšič.
Delegacija glavnega odbora SZDL Slovenije bo na uradnem obisku tri dni in si bo danes ogledala Kulturni dom in nekatere kulturne ustanove, v sredo bo obiskala Goriško in Beneško Slovenijo, in nato prisostvovala premieri ((Partizanskega večera« v Kulturnem domu.
RIIIIIIIIIIIMIIItlllimimilllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiliHMlIlllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIllllllllUIllIlHIIIIIIIIIIIII^IIHllIlllllllillliiiiiiilliliiiiiiiiilliil
ŠESTDNEVKI OBISK ZUNANJEGA MINISTRA v MEHIKI
Prvi razgovori Fanfanija mehiškimi državniki
z
iniiiiiiuiiiiimiHinimiiinmiiiiniitiiMiiiiimiiinumnniuiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiitiHHiiiHHiiuHniiHiitniH
Nevarnost poplav v Srbiji - minila
Štiri smrtne žrtve - Škoda v kmetijstvu se ceni na 15 milijard dinarjev
(Od našega dopisnika)	tov, na kateri je podpredsednik
BEOGRAD 17. — Položaj v po- zvezne skup-Cine Mijalko Todorovič plavljenih področjih se normalizi- poda! poročilo o izkušnjah doseda-
i.    .. .	__ lami dalo elrimSAina in r\ hodn^iVi
Predsednik Mehike Ordaz obišče Italijo - 24. t. m. razgovor Fanfani-Rusk vWa-shingtonu - Priprava statuta o delavskih pravicah - Interpelacije o Sardiniji
RIM, 17. — Zunanji minister Fanfani je prispel sinoči ob 22. uri (po krajevnem času) z letalom v mehiško prestolnico, kjer ga je na letališču dočakal mehiški kolega Carillo Flores in mu izrekel dobrodošlico. Fanfani se bo zadržal v Mehiki šest dni na uradnem obisku na povabilo mehiške vlade. Ta o-bisk bo Fanfani izkoristil tudi za sestanek z italijanskimi veleposlaniki v državah Latinske Amerike tudi v zvezi s krizo
na S. Domingu. Po obisku v-----------------
Mehiki pa bo Fanfani odpotoval v Washington, kjer bo i-mel v ponedeljek 24. t.m. razgovor z ameriškim zunanjim ministrom Ruskom, ki ga bo zadržal na kosilu. Rusk je povabil Fanfanija na razgovor v Washington ob priliki zaseda-
nja sveta NATO v Londonu, datum razgovora pa so določili po diplomatski poti v zadnjih 24 urah, ko je Fanfani že bil v Me-hiki.
Po krajšem razgovoru z mehiškim zunanjim ministrom Floresom, je Fanfanija sprejel predsčdnik mehiške republike Diaz Ordaz, kateremu je Fanfani izročil najvišje italijansko odlikovanje in ga v imenu predsednika republike Saragata povabil na obisk v Italijo, kar je Ordaz sprejel, datum obiska pa bodo še določili po redni diplomatski poti. j
Po razgovoru s predsednikom Or-dazom je zunanji minister Flores priredil banket v čast italijanskih gostov.
Razgovori med italijanskimi in mehiškimi državniki so zadevali tako splošna mednarodna vpraša-
iiitiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiliimm,Ui,	n, ,iiII,i,I|I|I||„„iII,mmu,lini, n,mm,mm m
Srditi boji v St. Domingu Ameriška pomoč vojaški junti
Ameriška vojska se spreminja v «metIameriško silo»
SANTO DOMINGO, 17. — Med silami vojaške junte generala Imberta in enotami ustavnega predsednika polkovnika Caa-mana so se znova vneli srditi boji v severnem industrijskem delu St. Dominga. Boji, ki so se začeli v soboto, so se nadaljevali tudi danes. V boje so posegli tudi tanki. Po ulicah ležijo številni mrliči. Danes je
predstavnik ustavne vlade izjavil, da so Caamanove čete odbile Imbertove čete, ki so v preteklih dneh vdrle na področje, ki je pod nadzorstvom ustavne vlade. Na obeh straneh je veliko število mrtvih in prav tako tudi med civilisti.
Danes je prispela v prestolnico delegacija zdravnikov, inženirjev in advokatov iz pokrajine Duare in je poročala o položaju na tem področju predstavnikom Organizacije ameriških držav. Sporočili so. da izvaja policija Imbertove vlade teror med prebivalstvom. Poleg tega vlada na tem področju obsedno stanje. Delegati so izjavili,- da so aretirali veliko število ljudi in številni nasprotniki Imbertove vlade so izginili. Pozvali so predsednika Organizacije ameriških držav, naj opazovalci te organizacije odidejo na omenjeno področje, da ugoto-
vijo dejansko stanje. Enako priporočilo so dali OZN.
Voditelj revolucionarnih sil Je obtoži! Američane, da pošiljajo s helikopterji hrano in okrepitve obkoljenim enotam vojaške hunte v zahodnem delu St. ,Dominga.
Ameriška vlada je danes uradno javila, da je sklenila ((vključiti svoje vojake v Dominikanski republiki v medameriške sile«. V soboto pa je odpotovala v Dominikansko republiko skupina štirih Johnsonovih sodelavcev, ki jih vodi George Bundy. Predstavnik Bele hiše ni hotel povedati, kakšno nalogo ima ta delegacija in koliko časa bo ostala na otoku.
V Dominikansko republiko so doslej prispele enote iz Hondurasa In Kostarike, ki se bodo priključile tako imenovanim medameri-škim mirovnim silam. Pričakujejo tudi prihod enot iz Nikarague in iz Brazilije.
nja, kot vprašanja, ki zanimajo neposredno obe državi. Glede teh vprašanj so ugotovili ((popolno soglasnost stališč in smotrov miru in napredka, kakor tudi glede metode: demokratične metode in spoštovanja svobode in posameznika«. Na podlagi tega soglasja so se hkrati sporazumeli glede ustanovitve mešanega organa za gospodarsko sodelovanje med obema državama; sklenil so, da bodo zaključili kulturni sporazum in dali pobudo za pospeševanje stikov med obema kulturama. V načrtu je tudi «teden mehiške civilizacije«, ki ga bodo organizirali v Italiji, in med katerim bodo priredili razne manifestacije, ki bodo zajele tudi italijanske šole in univerze.
Mehiški zunanji minister Je pojasnil Fanfaniju stališče mehiške vlade glede načina, kako naj Organizacija ameriških držav (OAD) sprejme svoje sklepe: po mnenju mehiške vlade ni nujno, da se sklepi sprejmejo soglasno, ampak naj bi bila, zadostna večina glasov. Fanfani je pa obrazložil zaključke zunanjepolitične razprave v italijanskem parlamentu, med katero so izrazil željo, da bi prišlo do «nagle in pravične rešitve krize na S. Domingu, v okviru OZN in v vedno večji solidarnosti ameriških držav«.
Predsednik vlade Moro je imel danes razgovor z glavnim tajnikom CISL Stortijem. Minister za delo Delle Fave pa je sklical za jutri sestanek sindikalnih predstavnikov delavcev in delodajalcev, da bi z njimi proučil vprašanje ureditve individualnih odpustov v luči nedavnega sporazuma med Zvezo indu-strijcev in delavskimi sindikati CGIL, CISL in UIL, pa tudi v zvezi z vladnim predlogom o statutu delavskih pravic.
V poslanski zbornici je bila danes na dnevnem redu resolucija KPI o Sardiniji in interpelacija KD, PSI, PSIUP in MSI na isto temo. V resoluciji in interpelacijah vprašujejo vlado, kaj namerava ukreniti, da bi uresničili načrt za obnovo Sardinije in kako se namerava uskladiti ta načrt s petletnim načrtom za razvoj gospodarstva; hkrati se vprašuje, kakšno je njeno stališče glede programa podjetij z državno so. udeležbo, da bi zagotovili industrializacijo otoka in najbolj učinkovito izkoriščanje njenih virov, na koncu pa se še zahteva čimprejšnje uveljavljenje posebnega statuta te avtonomne dežele.
Ko so interpelanti obrazložili svo-je interpelacije in resolucijo, je spregovoril minister Pastore, ki je depal med drugim, da ni moč soglašati z negativno oceno stanja na Sardiniji, ki izhaja iz resolucije in interpelacij opozicije, tudi kljub temu, da obstojajo še odprta vprašanja; vendar pa da Je dosedanje uresničenje načrta za obnovo Sardinije postavilo pogoje za njen nadaljnji razvoj. Kar zadeva podjetja z državno soudeležbo pa je pripomnil, da program teh podpetij predvi-
| deva posege na področje industrije (aluminij, svinec in cink), električne energije, letalskega in pomorske, ga prevoza ter telefonske službe. Nova industrijska podjetja bodo zaposlila 2.500 delavcev in bodo zahtevala 82 milijard investicij, na leto pa bodo proizvedla 100.000 ton aluminija in 20.000 ton železnih zlitin. 13 milijard bodo vložili za razvoj telefonske službe, v ta namen pa so pripravili izreden program, k: ga bodo uresničili do leta 1968. Okrepili bodo letalsko zvezo z otokom (sedanjih 49 tedenskih poletov bodo povišali na 70 do konca prihodnjega leta), leta 1967 pa bodo na tej progi obratovala tudi prevozna leta. la vrste «Caravelle«. Zgradili bodo tudi tri ladje, ki bodo povezovale Sardinijo z Genovo in Civitavec chio; vsaka od teh ladij bo lahko prepeljala do 1000 oseb in 100 avtomobilov.
Končno je minister Pastore pojasnil tudi vprašanja, ki zadevajo uveljavljenje posebnega statuta. Po go. voru ministra so zasedanje odložili na jutri, ko bodo odgovorili interpe. lanti in bo glasovanje o resoluciji KPI. Zatem pa bodo nadaljevali razpravo o zakonskem osnutku, ki podaljšuje za nadaljnjih 15 let dejavnost Blagajne za razvoj juga.
ra, reke se počasi umikajo v svoje struge, tako da ni več nevarnosti novih poplav. Nevarnost poplav je edino v južnem toku Velike Morave v okraju Požarevac, toda kaže, da bodo nasipi vzdržali pritisk.
Po do sedaj znanih podatkih je poplava v občinah Leskovac, Kraljevo, Trstenik, Kruševac, Ciče-vac, Paračin, Cuprija, Cesarevo, Biljana deloma poškodovala o-k.rog 500 objektov, odnesla 14 mostov in poškodovala večji most na avtomobilski cesti Beograd Niš teir okrog 200 metrov železniškega nasipa pri Cupriji. Kaže, da je največ škode utrpelo kmetijstvo. Včeraj je bil obnovljen železniški promet skozi Ovčar-Su-tjeska, za popravilo avto ceste pa bo potrebno nekaj mesecev*
O posledicah poplave je da-nes razpravljal republiški izvršni svet SR Srbije na izredni seji. Po nepopolnih podatkih znaša škoda o-krog 47 milijard dinarjev. Največ škode je utrpel okraj Kraljevo, in sicer nad 19 milijard, zatem okraj Kruševac nad 14 milijard in okraj Titovo Užice nad sedem milijard.
Poplava je poleg tega terjala štiri človeške žrtve.
Po poročilih republiškega tajništva za kmetijstvo in gozdarstvo so reke poplavile nad 50.000 hektarov obdelane zemlje, tako da bo škoda samo v kmetijstvu znašala od 10 do 15 milijard dinarjev. Samo za obnovitev prometa in nujna popravila nekaterih objektov je potrebno takoj zagotoviti dve milijardi dinarjev.
B. B.
njega dela skupščine in o bodočih nalogah. Zaradi odhoda na novo službeno mesto so prenehali biti člani zveznega izvršnega sveta Miloš Minic in Veljko Zekovič, podpredsednika zveznega izvršnega sveta in član Borka Temelkovski. Za novega podpredsednika zveznega izvršnega sveta je bil izvoljen Jakov Blaževič, a za člane Filip Rajkovič, Marin Cetinič, Aleksander Grličkov in Veča Tikvicki.
Danes je bila v skupščini tudi se-ja izvršnega odbora jugoslovanske skupine interparlamentarne unije, na kateri je dosedanji predsednik dr. Jože Vilfan podal poročilo o dveletnem delu jugoslovanske skupini interparlamentarne unije. V po. ročilu je bilo ugotovljeno, da je jugoslovanska skupina interparlamen-latjie -unije dala aktiven prispevek v obravnavanju mednarodnih vprašanj. Izvršnemu odboru je bilo na-loženo, da nadaljuje dosedanje delovanje in da še tesnejše sodeluje i nacionalnimi skupinami drugih držav. Za predsednika jugoslovanske skupine interparlamentarne unije je bil ponovno izvoljen dr. Joža Vilfan.
B. B.
Jakov Blaževič podpredsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Na današnjih posebnih sejah svetov zvezne skupščine so novoizvoljeni poslanci dali svoje slovesne izjave, medtem pa so bili izvoljeni novi delovni tajniki skupščine, odborov in komisij.
Poleg tega je zvezni svet sprejel predlog predsednika zveznega izvrš. nega sveta Petra Stamboliča o razrešitvi treh in izvolitvi štirih novih članov zveznega izvršnega sveta. Zatem je bila skupna seja vseh sve-
Afrika-Azija
VINEBA, 17. — Včeraj se je končala konferenca afriško - azijske solidarnosti z odobritvijo resolucije, ki poziva narode Azije in A-irike. naj zahtevajo od Združenih narodov, da popravijo svoje napake in se povrnejo k načelom ustanovne listine. Resolucija obsoja ZDA, «ki so spremenile OZN v svoje orodje, da izkoriščajo in zatirajo osvobodilna gibanja v A-zi.ii, Afriki m Latinski Ameriki«.
Resolucija obsoja dalje ZDA zaradi napada na Vietnam ter ugotavlja, da ZDA nudijo vojaško pomoč Combeju v Kongu, dobavljajo orožje Salazarju in Verwoerdu v Južni Afriki. Na koncu poziva konferenca vse afriške, azijske in latinskoameriške države, naj skušajo z vsemi sredstvi prisiliti anglo-ameriške imperialiste, da umaknejo svoje vojaške sile iz Južnega Vietnama, iz Dominikanske republike, iz južnega Jemena, iz Malezije, Singapura in s Severnega Bornea.
Sklenili so, da bo 6. januarja 1966 v Havani prva konferenca solidarnosti narodov Afrike, Azije in Latinske Amerike.
miiiiiiimitiiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiimitiiiiiiiHiaiHiiiim, m,um,,, iniiitiiiii nniuuniHmuimumammmiHi
PO ODHODU RUSKA IN STEVVARTA Z DUNAJA
Dolg Gromikov pogovor z ministrom de Murvillom
Govorila sta predvsem o Vietnamu - Gromiko je prispel včeraj na uraden obisk v Ankaro
DUNAJ, 17. — Po odhodu ameriškega državnega tajnika Deana Ruska in angleškega zunanjega ministra Stewarta z Dunaja sta imela sovjetski zunanji minister Gromiko infran-coski zunanji minister de Murville na sedežu sovjetskega poslaništva skoraj dveurni razgovor. Zvedelo se je, da je Gromiko ponovil stališče, ki ga je------------
orisal pred dvema tednoma med
razgovori v Parizu, to je da je pogoj za pogajanja o Vietnamu prekinitev ameriških bombnih napadov na Severni Vietnam, pogoj za dokončno rešitev pa je umik ameriških čet iz Južnega Vietnama.
Po mnenju dunajskih opazovalcev je pomen tega srečanja predvsem v tem, da je do njega prišlo na sovjetsko pobudo. Nekaj ur potem, ko je Gromiko zavrnii Ru-skov predlog, naj bi se pogovarjala o Vietnamu, je Izven programa povabil francoskega zunanjega ministra v sovjetsko veleposlaništvo na zajtrk in z njim začel pogovor prav o tem vprašanju.
Predstavniki britanskega In ameriškega veleposlaništva poudarjajo, da niso bili obveščeni o tem sestanku. To je izrazita demonstracija sovjetsko - francoskega zbliževanja in znamenje sovjetske želje prikazati odnose s Francijo kot «posebno kvaliteto«.
Po razgovoru je de Murville Izja-
vil, da je ta stik dokaz obnovitve aktivnih odnosov, kar je koristno za ves svet, posebno pa za Evropo. Gromiko pa je v intervjuju z dopisnikom AFP izjavil, da so sovjetsko - francoski odnosi dobri, da sta Francija in Sovjetska zveza dve evropski velesili, kar ju obvezuje, da dobre odnose ohranjujeta in razvijata in da ti odnosi niso naperjeni proti nikomur, ne v Evropi ne izven nje, kar pomeni, da imajo koristi od njih lahko vsi.
V Londonu so v poučenih krogih sporočili, da sta imela Gromiko in britanski zunanji minister Stewart v soboto privaten razgovor o Vietnamu, Kambodži in drugih mednarodnih vprašanjih, ne da bi dosegli kak napredek. Gromiko je ponovil stališče sovjetske vlade, Ste-wart pa stališče britanske vlade.
Kar se tiče konference o Kambodži je Gromiko baje izjavil, da bt morali počakati na mnenje kam-beškega predsednika Sihanuka.
De Murville je odpotoval v Pariz včeraj popoldne, Gromiko pa je prispel danes v Ankaro na pet-
dnevni uraden obisk.
Ob prihodu v turško prestolnico je Gromiko izjavil, da je ta obisk ((nadaljevanje m razvoj koristnih stikov s turškimi voditelji, ki so se navezali v zadnjem času in ki so prispevali k dobremu začetku odnosov med obema državama.« kV interesu sovjetskega iri turškega ljudstva, je, je nadaljeval Gromiko, premagati pretekla nasprotja v naših odnosih in razširiti sodelovanje v gospodarstvu, politiki in na drugih sektorjih. Sovjetska vlada je pripravljena iti po tej poti. Upamo, da navdihuje Turčijo enaka volja. Mednarodni položaj ustvarja številne probleme, ki zaslužijo našo pozornost, in tudi glede tega imata Turčija in Sovjetska zveza kot sosedni državi argumente, ki jih morata proučiti.«
Po razgovoru, ki ga je Gromiko imel s turškim zunanjim ministrom, Je turški predstavnik izjavil, da so bili razgovori zelo koristni. Govorila sta o odnosih med obema državama ter o mednarod nem položaju.
MOSKVA, 17. — Jutri bo zapusti, la Moskvo delegacija KP Italije, ki Jo vodi Giancarlo Pajetta. Delegacija je prišla v Moskvo v soboto ponoči iz Djakarte po obisku v Pekingu in Hanoju.
Vloga sejma
AIpe-Adria
18. maja 1965
Pozitivna vloga, ki jo imajo lokalni in sejemski sporazumi med SFRJ, Italijo in Avstrijo pri razvoju medsebojnih ekonomskih in dobrih sosedskih odnosov med temi državami, Je stara in tradicionalna. Tiste aktivne sile, ki so z obeh strani od vsega začetka podpirale posredniško vlogo takih aranžmajev, so dale dragocen pri, spevek izkušenj pri ustvarjanju gospodarskih sporazumov in realizacij dodatnega prometa, ki ni 1« priklical v življenje prepotrebno vzdušje res odprtih prijateljskih odnosov, temveč postavil še trd nejše in širše temelje vsem akc. jam in manifestacijam na poti ročju medsebojne blagovne izmenjave.
Dobre izkušnje in rezultati, z; dovoljiva in ugodna realizaci obstoječih avstrijskih sejemskih
:S
t
sporazumov in institucije obm nih sporazumov z Italijo so di pobudo za organiziranje recipročne institucije, ki naj bi bila nadaljnji korak k še kvalitetnejše' mu gospodarskemu sodelovanju obmejnih pokrajin. Gospodarsko območje, ki naj bi ga blagovni promet po tej instituciji obsegal, je inspiriralo ime Alpe-Adrla. V tem sejemskem sporazumu sodelujejo namreč gospodarske organizacije naše države ter podjetja z območja štajerske, Koroške in Tirol-•ke z avstrijske strani in Furlani-je-Julijske krajine z Italijansko strani. S tem sejmom, ki letos že četrtič odpira svoja vrata, je že storjen praktičen korak naprej k organiziranemu trostranskemu sodelovanju, kar pri ostalih bilateral nih sejemskih in lokalnih spora zurhih ni primer. Takšni realistič ni prijemi morajo biti tudi še vna prej pri vsakdanji blagovni izme njavi neogibna praksa; iskanja novih prijemov, začrtovanje čisto stvarnih perspektiv za dobo enega leta ob velesejemskih manifestacijah itd. Tako vlogo imajo sejemske prireditve s ciljem za še u-spešnejšo povezavo prijateljskih aktivnih in gospodarsko skrajno realističnih sil na obmejnih območjih in želeti je, da bi jo, z eventualno realno potrebnimi spre-v membaml. Izvrševale tudi v bodoče.
V vsej razmeroma dolgi povojni dobi so sosedne države SFRJ, Avstrija in Italija iskale oblike in tudi našle instrumente, da bi geografska lega sosednih držav, stoletja stare gospodarske in transportne zveze dale tolikšne gospodarske plodove, kolikor se pač v največji meri dajo požeti na področju prijateljskega sosedskega sožitja. Kljub dejstvu, da se Je s socialno tudi gospodarska struktura v SFRJ spremenila in se se spreminja, so ostali pogoji za medsebojno blagovno izmenjavo in gospodarsko sodelovanje ne samo e-nako ugodni kot so bili v preteklosti, temveč postajajo še vedno ugodnejši. Razvoj gospodarstva SFRJ s spremembami v strukturi proizvodnje, ki dnevno daje nove in nove možnosti za izvoz v novih sektorjih in novih proizvodih, dviga v veliki meri pomembnost zunanjetrgovinskih prireditev in manifestacij kot so to eksportni ‘n vzorčni sejmi. S prikazovanjem novih izdelkov, njih propagiranjem, olajšujemo pionirsko delo gospodarskih podjetij pri iskanju trga in plasmaja in letno dajemo inozemskim partnerjem možnost, da spremljajo naš razvoj in naše možnosti.
Prav pri nenehni rasti teh specialnih lokalnih prireditev in z njo povezanim napredkom v blagovni izmenjavi med obmejnimi pokrajinami Jugoslavije, Italije in Avstrije se je pokazalo, da pa Je treba za dosego gospodarskih uspehov vlagati ne samo precejšnje napore, temveč tudi prilagajati posamezne gospodarske ukrepe spreminjajoči se gospodarski situaciji ne samo v obmejnih območjih, temveč tudi v okviru celotnega ozemlja vseh treh držav, še več, treba je čimbolj upoštevati tudi splošna svetovna gospodarska dogajanja.
Formiranje ekonomskih grupacij po svetu, ki nujno vplivajo na bilateralne odnose, nalagajo iznajdljivosti gospodarstvenikov na obeh straneh meje nove naloge. Te naloge so naloge pionirjev, ki odkrivajo in kažejo pot nadaljnjemu napredku tudi v občedržavnih ekonomskih odnosih med tremi državami. Pomoč sejemskih blagovnih konstrukcij pri svobodnejši medsebojni izmenjavi blaga je bila že doslej nadvse pomembna. Zato smemo upravičeno pričakovati, da bo tako tudi še v bodoče, vse dokler dokončno ne padejo vse administrativne zapreke svobodni izmenjavi. Vendar pa je že sedaj jasno, da tudi po dosegu tega cilja vloga, ki jo imajo sejemske prireditve, ne bo zmanjšana. Ce so v preteklosti in deloma tudi še sedaj opravljale nalogo, da so glede na sicer obstoječe administrativne ovire v določenih primerih sploh omogočale izmenjavo, jim sedaj pripada nadaljnja naloga, da tako blagovno izmenjavo še olajšajo in da omogočijo še nove, kvalitetnejše medsebojne ekonomske odnose. Saj terja sleherna gospodarska dejavnost in še posebno meddržavna stalno dinamiko in nenehen razvoj, ki pa ga bomo dosegli le, če ugotovimo in pravilno ocenimo pravo stanje in težave in da vzajemno dosledno izvajamo potrebne ukrepe. Zadovoljiti se samo s sicer dokaj zavid-nim vzponom same blagovne izmenjave po sejemskih sporazumih bi pomenilo že začetek stagnacije, kar, pa bi bilo tuje izredni dinamiki gospodarstva na obeh straneh meja. Vedno važnejša postaja vloga teh aranžmajev v tem, da iščejo nova pota in prijeme, upoštevajoč
pri tem vse činitelje, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na medsebojne ekonomske odnose. Menimo, da je nadaljnja največja in najreainejša možnost v razvijanju industrijskega in tehničnega sodelovanja med obmejnimi pokrajinami vseh treh držav, že na podlagi dosedanjih rezultatov neposrednih kontaktov med jugoslovanskimi, avstrijskimi in italijanskimi podjetji se je pokazalo, kako odločilno pomoč lahko nudijo institucije sejemskih blagovnih konstrukcij v interesu razvoja gospodarstev in njih medsebojnih odnosov, pri intenziviranju industrijskega in tehničnega sodelovanja.
Pokazalo se Je, da so predvsem možne naslednje oblike sodelovanja:
a)	pri proizvodnji in dobavi kompletnih industrijskih naprav, pri čemer prihaja v poštev tudi medsebojna dobava posameznih strojev in naprav;
b)	pri projektiranju industrijskih naprav in drugih objektov;
c)	pri izkoriščanju prostih proizvodnih kapacitet;
č) pri prevzemu in izkoriščanju licenc in tehnoloških postopkov;
d)	pri usklajevanju proizvodnje določenih industrijskih izdelkov na ptdlagi dolgoročnih medsebojnih dcbav.
Enako bi bilo treba razvijati zranstveno-tehnično sodelovanje. Zeto bi bila potrebna in koristna izmenjava strokovnjakov ter sodelovanje znanstvenih in raziskovalnih inštitutov zaradi medsebojne i-menjave izkušenj in rešitve skupnih problemov razvoja. Koristna je tudi izmenjava znanstveno-tehnične ' dokumentacije.
Tako sodelovanje med obmejni-r mi pokrajinami naj bi se izvajalo [ z neposrednimi kontakti in ustreznimi pogodbami, med interesirani-mi podjetji s sodelovanjem pristojnih organov, ki naj bi v okviru svojih možnosti krepili težnje po medsebojnem sodelovanju in naj bi vsestransko pomagali, da se odstranijo morebitne težave, ki bi nastale pri samem sodelovanju.
Vse to so naloge, ki lahko dajo nov pečat in novo kvaliteto sejemskim prireditvam oz. blagovnim in finančnim konstrukcijam z njimi v zvezi; nalagajo pa prirediteljem, predvsem pa območnim obmejnim zbornicam kot nosilcem odnosov nadaljnje zadolžitve. V pravi in ekonomsko realni kooperaciji, ki bi omogočala obojestransko trajno korist obmejnima conama, bi morali biti usposobljeni tudi s primernimi kreditnimi, aranžmaji industrij skl objekti,'ki bi se s svojimi po! finalnimi in finalnimi izdelki vkiju čili v proizvodni proces enake in dustrijske panoge na drugi strani meje in v trgovsko distribucijsko mrežo obeh držav.
Ker gre jugoslovanska zunanjetrgovinska politika po poti «auste-rity», zmernosti, da uravnovesi svojo trgovinsko bilanco, prizadeto po carinskih privilegijih držav v Evropskem skupnem trgu z neprimernim splošnim tretmanom kon-tingentiranja in visokih carin na uvoz jugoslovanskih industrijskih izdelkov, ob taki situaciji ne bo moč misliti ne le na večji, ampak celo niti na dosedanji obseg blagovne izmenjave v panogi blaga široke potrošnje. V neposredni trgovski izmenjavi se odpirajo nadaljnje perspektive predvsem tistim gospodarskim krogom, ki bodo tehnično usposobljenost svojih podjetij usmerili v dejansko enakopravno industrijsko kooperacijo, v plasma opreme za takšne kooperacijske objekte in (distribucijo iz takš-
Voščila in čestitke «Primorskemu dnevniku»
Nadaljujemo objavljanje nekaterih pisem in brzojavk, ki jih je naš
list še prejel dvajsetletnici.
Potem ko so tisti, ki so od I. 1945 na delu pri Primorskem dnevniku, prejeli v nedeljo medalje in knji-gc, jin je naš fotograf Mario Magajna še fotografiral
i """""""""""""""oioiiniuiniiionnnnimriiiniiiiiiiMiiooninioniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioinininiiniiiMmiiiiiiiiiiiii
«... Ob tej priložnosti izražam Vam in Vašemu listu najiskrenejše čestitke za teh prvih dvajset let dejavnosti in voščim dolgo življenje.«
LUCIO LONZA
«... 06 tem jubileju Vam iskreno čestitam z željo, da bi list tako kot doslej tudi v prihodnje uspešno izvrševal svoje poslanstvo.
Pri tem se živo spominjam prvih dni, ko se je tiskal list v težkih pogojih, brez potrebnih izkušenj takratnih novinarjev in drugih sodelavcev, kar pa je nadomeščal njihov entuziazem in elan, zavedajoč se pri tem, da je list nosilec naprednih idej, kot tudi pomembnosti tiskane besede v materinem jeziku za pri-
											
VELIKO ŠTEVILO SMRTNIH ŽRTEV PRI NESREČAH
Eksplozija v rudniku, snežni plaz ter številne nesreče na testah
V Pakistanu, kjer število mrtvih zaradi ciklona (5492) še vedno ni dokončno, govore celo o 10.000 žrtvah - V Afriki nesreča na nogometnem igrišču
Velikanske količine snega so navalile na hotel na pobočju Zugspitze ter pokopale pod seboj veliko število oseb
LONDON, 17. — Do hude eksplozije je prišlo danes ob 13. uri v premogovniku Tonypandy v pokrajini Hhondda (Wales). Pri tem je 31 rudarjev izgubilo življenje.
Zdi se, da je bila eksplozija ne-
ne kooperacije proizvedenih lzdel-1 Bttdna izredno močna. Oblasti kov. To so torej nove kvalitetne f° “vedle preiskavo, da bi se ugo-strani življenjepisa sejemskih aranž- ^1av i t0^ni vf,rolt^ nes^®s®’, ki 80 majev, strani, ki jih je treba šele " *	*
začeti pisati. Sama blagovna izmenjava v sejemskih sporazumih je sicer dosegla zavidljivo raven, neizkoriščene pa ostajajo še vedno najrazličnejše možnosti tako predvsem na področju industrij sko-teh-ničnega sodelovanja, kot tudi na področju kreditno-valutnih odnosov, turizma, prometa itd. Prav na teh področjih pa delovni ljudje in gospodarstveniki obmejnih pokrajin pričakujejo smelejše sugestije in korake v smeri novih energičnej-ših in kvalitetnejših oblik in in-
do tega trenutka še neznani.
V rovu št. 1 rudnika «Cambrian» Je nastala eksplozija, ko je kakih 40 rudarjev delalo v globini 250 m. Nekaj se jih je rešilo, večino pa jih je blokiralo. Reševalne skupine so delale na vso moč, da bi prišle do blokiranih rudarjev. Toda ob 18. url Je prišla vest, ki je odvzela vsako upanje: vse blokirane rudarje so našli mrtve. Trupla so že začeli spravljati na površje.
Kraljica Elizabeta je takoj poslala poslanico s sožaljem; enako
štrumentov, ki bodo služili kot ka-1 tudi minister za Wales James Grif-žipot za nadaljnji razvoj medseboj-1 fiths.
nih ekonomskih odnosov tudi v občedržavnih merilih.
(Gospodarski vestnik)
Po prvih informacijah kaže, da so bili rudarji takoj mrtvi ob eksploziji. Trinajst ranjenih rudarjev
uiiiiiimiiiiiiiiiiruniiiiHiiiiiiitMiimiimimMliaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittMtiiitiiitiimiiimiimmHmmimm
Ali bo kmalu vse jasno v veliki tihotapski aferi?
VELLETRI, 17. — Tretja oseba, l Je moški, od katerih eden je Gior-ki so jo aretirali v zvezi s tiho-1 gio Corena, ki stanuje verjetno v
tapstvom tobaka, ki je bilo odkrito v Albanu, Je železničar Livio Ta-gliatella, ki je zaposlen na ranžirni postaji Greco Pirelli (Milan). Danes ga Je zaslišal državni tožilec v Vel-letriju dr. Badall.
Danes pa so malo pred osmo uro policijski agentje našli tovornjak, s katerim so bile prepeljane cigarete v kapucinski samostan v Albanu. Tovornjak so našli pri osmem kilometru Casiline nasproti neke črpalke za bencin. V avtomobilu, je bil še neki dokument na ime Alberta Scalija, sina ubitega tihotapca. Domnevajo, da je bil tovornjak pripeljan na to mesto preteklo noč ali pa kvečjemu včeraj zvečer.
Tagliatella, ki ga je zaslišal državni tožilec dr. Badall, je priznal da je preusmeril neki železniški voz, potem ko so ga podkupili tri-
so kmalu po eksploziji prinesli na površje. Na velikem prostoru pred rovom je zbranih na stotine oseb, številni rešilni avtomobili ter policijska vozila. Po tragični vesti, da so bili rudarji, ki so bili živi zakopani, že vsi mrtvi, ko so Jih našli, Je začela množica odhajati.
O nesreči je dal sporočilo v poslanski zbornici minister za energijo Fred Lee. Med žrtvami je tudi ravnatelj rova št. 1 in njegov namestnik.
Navadno je hodilo na delo v ta rov 380 rudarjev, toda s procesom avtomatizacije, ki je rov spremenila v enega izmed najbolj modernih v Združenem kraljestvu, se je število zaposlenih bistveno zmanjšalo; odvečno število rudarjev so poslali v rova 3 in 4.
Zadnja velika rudniška nesreča v Veliki Britaniji je bila na ležišču «Tower» blizu Abertlleya aprila 1962 in je povzročila smrt 9 oseb. Marca istega leta je izgubilo življenje 19 rudarjev v Hapton Valleyu (Lancashlre).
Dolina Rhondda, v kateri leži rudnik, je prav tista, v kateri se
BOGOTA’, 17. — štirinajst oseb je bilo ubitih in tri so bile hudo ranjene, ko je neki avtobus zletel v okrog sto metrov globok prepad približno 500 km od Bogota v Kolumbiji.
YAOUNDE’ (Kamerun), 17. — ftest mrtvih, 34 ranjenih v bolnišnici in kakih 60 potolčenih: to je bilanca nesreče, ki se je pripetila v Youndišju med neko nogometno tekmo, ko se je zrušila tribuna.
Tekmi je prisostvovalo zelo veliko število občinstva. Med drugim polčasom je začel groziti dež in tako je skušalo mnogo ljudi najti prostora na leseni pokriti tribuni, ki je že tako bila natrpana. Prenapolnjena tribuna, ki jo je še veter majal, se je zrušila. Tekma se je takoj ustavila in igralci, policaji ter gledalci so nudili ranjenim' prvo pomoč, dokler niso prispeli gasilci in okrepljenja policije. Ti so potem poskrbeli za prevoz ranjenih v centralno bolnišnico v Yaounde.
DAVOS, 17. — Privatno turistično letalo je strmoglavilo v bližini Davosa v Švici. Vse štiri osebe na letalu so se ubile.
TRENTO, 17. — Trije mladeniči, ki so se peljali na nekem motorju, so bili na mestu mrtvi, ko so trčili v neki tovornjak na cesti med Bre-zom in koncem doline Non.
RIMINI, 17. — To noč sta dva mlada človeka izgubila življenje, ko sta se z motorjem peljala po cesti
San Marino-Rimini. Približno 4 km od Riminija je od zadaj zadel v motor neki «1500», tako da je mladeniča vrglo z motorja. Takoj so ju prepeljali v bolnišnico v Riminiju, vendar je eden umrl že po poti, drugi pa tri ure po sprejemu v bolnišnico. Mladeniča sta bila stara 17 in 15 let.
Nevarno odkopavanje trupla pod ruševinami
BORUHETTO S. SFIRITO, 17. -Danes so karabinjerji semkaj pripeljali dva policijska psa, s katerima so nadaljevali iskanje še zadnje žrtve pod porušeno palačo/ Prvi poskus je. opravljen zelo zgodaj vendar nista psa nič zasledila.
Tudi pozneje ni dalo iskanje ni-kakega rezultata. t% 1" že zato ne morejo posebno koristiti, ker Je ves prostor poškropljen s apnom in drugimi močno dišečimi razku-
Z»li.
Del palače «Albatros«, ki Je ostal po porušenju še pokoncu, je zabeležil še majhen udor. Zaradi tega so spet prekinili delo pri iskanju trupla, ki je še pod ruševinami. Potem so napravili posebno lopato z ročajem, dolgim kakih 10 metrov, tako da so delavci nekoliko bolj na varnem.
Slikar prof. Avgust Černigoj je svoje čestitke našemu listu izrazil ■
gornjo risbo
morsko ljudstvo. Zatorej mi je Vaša obletnica bližja in dražja.«
CIRIL STER Ljubljana
katerem
Chiassu. Tudi za tega je dr. Badall izdal zaporni ukaz, vendar ga še niso našli. Vsi doslej aretirani in sicer Ermenegildo Foroni, Alberto Scali, Livio Tagliatella kakor tuA da bi našli še koga živega, je 800
dogaja znani roman «Kako zelena Je bila moja dolina«, po je bil napravljen tudi film.
GARMISCH PARTENKIRCHEN, 17. — Po ugotovitvah bavarske policije je sedaj pod ogromnim snežnim plazom, ki je v soboto zvečer zdrčal po pobočju Zugspitze proti planinskemu hotelu «Schneefemer-haus», samo še ena žrtev. Potemtakem je pod plazom izgubilo življenje 11 oseb in 18 Je bilo ranjenih, od katerih jih je danes sedem zapustilo bolnišnico.
Policija iz Garmischa skuša med tem dognati število izgubljenih. In čeprav ni več nobenega upanja,
še nearetirani Glorgio Corena bo do morali odgovarjati zaradi tihotapstva, potvarjanja dokumentov ter podkupovanja javnih uslužbencev. Kazen tega pa bo moral Alberto Scali odgovarjati še zaradi smrti cčeta Pierina Scalija in poškodb Foronija.
Tagliatella je pri zaslišanju povedal, da so ga prej omenjene tri osebe z obljubami pregovorile, da bi odpremno pismo ter potne dokumente železniškega voza zamenjal z drugimi ponarejenimi, ki so bili že pripravljeni; ti ponarejeni dokumenti so potem spremljali vagon na vsej njegovi poti do Rima.
Se vedno tščejo Alberta Scalija ter 44 zabojev cigaret.
mož še ves dan nadaljevalo iskanje. Popoldne so se navajale nekoliko drugačne številke, in sicer: 9 mrtvih, 16 gotovo izgubljenih, 17 težko in 22 lahko ranjenih.
DACCA, 17. — Uradno objavljajo, da je ciklon, ki je pustošil po Vzhodnem Pakistanu, povzročil — kolikor je bilo mogoče doslej ugotoviti — 5492 mrtvih; po neuradnih vesteh pa je smrtnih žrtev okrog 10.000.
Obrežno področje Barlsal Je bilo še posebno prizadeto; doslej so tu našteli 4.692 mrtvih in del tega področja je še vedno izoliran, medtem ko so obširni predeli poplavljeni. Poginilo je okrog 50.000 glav živine.
«06 pomembnem jubileju iskreno čestitam in želim, da bi Primorski dnevnik tudi v prihod nje opravljal svoje dragoceno po slanstvo za enotnost in enako pravnost Slovencev Furlanije-Julijske krajine za bratstvo med tu živečima narodoma v prid miru, demokracije in napredka«.
MARIJA BERNETIC
«... Primorskemu dnevniku in celokupnemu kolektivu kličem: Se na mnoga leta!«
VLADIMIR BARTOL Ljubljana
«lskreno čestitam k jubileju...«
DAMJAN POHAR Ljubljana
«... dovolite, da Vam k jubileju čestitam in da Vam želim tudi v bodoče uspehov v korist slovenske skupnosti v Italiji!«
BOJAN LUBEJ Ljubljana
«V imenu društva Pravnik v Trstu	in	v svojem lastnem	izražam
ob	pomembni	20-letnici	iskrene
čestitke.«
Dr. FRANE TONČIČ
«06 dvajsetletnici obstoja našega edinega slovenskega zamejskega dnevnika... želi Športno združenje Bor Primorskemu dnevniku	še	mnogo	uspehov,	zlasti v
njegovi in s tem Uidi naši borbi za pravice našega naroda ter mu	k	lepemu	jubileju	obenem
iskreno čestita.«
DUŠAN KOŠUTA
«06 lepi obletnici, ki jo danes slavi Vaš list, Vam iskreno in prisrčno čestitam, da bi lahko še nadaljevali svoje zaslužno delo za slovensko narodno manjšino na novinarskem področju, v imenu idealov, ki so bili podldga Partizanskemu dnevniku, vašemu neposrednemu predhodniku.
Bitka za ureditev vprašanj naše manjšine v Italiji še vedno terja veliko naporov in premostitev neštevilnih težav. Pri tem je važno, da se Slovenci zavedajo ne le svoje vloge kot manjšina, marveč tudi svoje vloge kot antifašisti in demokratje, ki jim ni vseeno, kakšne razmere vladajo v državi, v kateri živijo in delajo. Pri tem lahko odigrava Vaš list važno in pomembno vlogo tudi v prihodnosti, ker sem prepričan, da je tudi to Vaš cilj, Vam izrekam svojo iskreno zahvalo za način, kako prav ta bitka najde odziv na Vaših straneh, ko se kaj v tem oziru dogaja.
Z željo, da bi se naši in Vaši upi in prizadevanja za uresničenje režima demokracije, svobode in enalcopi urnosti realizirali čimprej, Vaš še posebno tople pozdravljam.«
K. SISKOVIC
.................................................................................................,....
Ljerka Njerš razstavlja v Londonu Znana zagrebška slikarka in ke-ramičarka Ljerka Njerš je v Londonu odprla svojo prvo samostojno razstavo v Veliki Britaniji. V prostorih londonske univerze, je razstavljenih okrog 30 del v keramiki, nekakšne interpretacije istrskih, srbskih in makedonskih fresk, nekaj slik v olju in več risb. Zagrebška umetnica je doslej že večkrat samostojno razstavljala v tujini. Londonska razstava bo odprta do 21. maja.
Umazan zločin ameriškega vojaka
SCHAWACH, 17. — V neki ameriški vojašnici, ki je bila včeraj odprta za obiskovalce je bila neka 7-letna nemška deklica zadavljena, potem ko je nekdo nad njo napravil nasilje; zločinca še niso našli. Deklica je šla z bratom v vojašnico, kjer so občinstvu razkazovali oklopna vozila in helikopterje. Potem sta obadva odšla v neko dvorano, kjer je bila televizija. Deklica se Je oddaljila, češ da gre na stranišče. Ko Je dolgo ni bilo nazaj, jo je začel brat z nekaterimi
policijskimi agenti iskati. Končno so njem* truplo našli pod nekimi stopnicami.
Policija išče nekega človeka starega okrog 25 let, ki 'je sedel za deklico, ko je ta gledala televizijo, in ki ji je sledil, ko Je odšla iz dvorane.
Po poznejših vesteh so morilca deklice aretirali. Gre za nekega 20-letnega ameriškega vojaka, k, ja umoril deklico, ki se Je s kričanjem branila pred njegovim napadom.
§ _ •«
j f »•,» »
Nov roman Jacomettija TURIN, 17. — V novinarskem krožku so danes predstavili roman «Zenska na nogah«, ki ga je napisal socialistični poslanec Alberto Jacometti. Avtor, ki je bil begunec v Belgiji in Franciji, o-pisuje med drugim v svojem delu
—	ki je sledilo delu «Ventotene»
—	ambient italijanskega antifašizma v inozemstvu. Roman, ki ga je izdal založnik Ugo Bellanca v Rimu, je predstavil publicist Domenico Zucaro.
V vzhodnem Berlinu mednarodno zborovanje književnikov
Več kot 200 književnikov in publicistov iz 50 držav se je v petek zvečer zbralo v vzhodnem Berlinu na mednarodnem zborovanju, posvečenem 20-letnici zmage nad fašizmom. Med njimi je bilo tudi pet jugoslovanskih književnikov — Bratko Kreft, Josip Barkovič, Tanasife Mladenovič,
Slavko Mihalič in Aco šopov. Navečja skupina književnikov (20) ji pripotovala Iz Sovjetske zveze. Med udeleženci so tudi književniki iz Amerike, Avstralije in drugih oddaljenih dežel. Organizator tega srečanja je prvotno želel v istem času sklicati poseben kongres, vendar do tega ni prišlo. V pogovorih bodo književniki govorili predvsem o izkušnjah in spoznavanju literature različnih narodov. Politična in kulturna javnost Nemške demokratične republike z veliko pozornostjo spremlja mednarodno srečanje. Kot pričakujejo, se bodo udeleženci izrekli proti politiki pritiska in vmešavanja v notranje zadeve nekaterih dežel.
SAINT VINCENT (Aosta), 17. — Tu se je danes pričelo delo kongresa mednarodne zveze društev zdravnikov - pisateljev. Navzoči so Belgijci, Francozi, Nemci, Angleži, Švicarji in Italijani.
Več kot tisoč umetnikov iz 53 držav se bo z okrog 6000 deli u-deležilo letošnjega svetovnega bienala v Sao Poulu. Udeležbo je uradno prijavila tudi Jugoslavija. To bo vsekakor ena od doslej največjih svetovnih likovnih razstav. Letos bodo pripravili v času velike razstave še več umetniških prireditev. Pripravljajo razstave s področja arhitekture, gledališke scenografije, umetniškega nakita in podobno. Posebna mednarodna žirija bo avtorjem najboljših del podelila nagrade.
..........................IIIIIIUIIIUM..
2ENEVA, 17. — Dve mladi osebi — en Nemec in en Italijan — sta se peljala z avtomobilom. Na železniškem prehodu blizu Arbeda (Besancon) je v njun avto zavozil vlak. Bila sta takoj mrtva. Za nesrečo je, kot kaže, kriv čuvaj, kt . ni ukrenil vsega potrebnega za 1 varnost prehoda.
«Za Vašo dvajseto obletnico pošiljamo čestitke in najboljša voščila za Vašo dejavnost v prihodnosti.«
UNITA’
Milan
«Pošiljam Vam iskrene čestitke ob 20-letnem jubileju z željo za čimbolj uspešno delo v korist našega ljudstva!«
Prof. BEDNARIK RADO Gorica
«06 dvajsetletnici izhajanja želimo, da bi Primorski dnevnik, e-dini slovenski dnevnik v Italiji, vedno služil slovenski stvari v zamejstvu.«
Prof. ANTON KACIN Dr. AVGUST SFILIGOJ (za SDZ v Gorici)
«... Vam pošiljam iskrene čestitke k 20-letnici.«
Dr. TEOFIL SIMČIČ
«... 06 20-letnici pošiljam srčne čestitke in želim mnogo uspeha pri delu v imenu kolektiva EDIT in v svojem osebno.«
ZAPPIA
Reka
vBratska voščila! Imejte me za navzočega! Živela manjšina!«
DEZMANN
Rim
«... Sprejmite moja prisrčna voščila za bodočo dejavnost Primorskega dnevnika v ozračju medsebojnega spoštovanja in lojalnega tovartšstva.«
DANILO SOLI
(vodja tržaške redakcije Usta Messaggero Venelo)
«06 dvajseti obletnici Vašega dnevnika Vam prisrčno čestitamo in Vam želimo še mnogo, mnogo uspešnega dela.«
MILAN FILIPČIČ direktor in glavni urednik »Večera* - Maribor
«Za vaš trud in uspehe V~~n ob 20-letnici najiskreneje Cesti tarno.«
Kolektiv Primorskih novic KOPER
«... Čestitam Vam tn uredniškemu kolektivu Primorskega dnevnika in Vam iskreno želim obilo uspeha pri nadaljnjem delu«
JO7,Z SMOLE Ljubljana
slskrene čestitke k jubileju in mnogo novih uspehov v delu.«
DUsAN FORTIC (ravnatelj televizije Ljubljana)
«06 dvajsetletnici izhajanja Primorskega dnevnika Vam prisrčno čestitamo. Sprejmite naše iskrene želje za nadaljnje uspehe v Vašem plemenitem in koiistnem delu«.
Urcdništ ve li,4ta Madjar So Novi Sad
«Prisrčno česlilam k obletnici uspešnega in zelo koristnega delovanjas
ZDENKO STAMBUK (direktor in glavni urednik »Me-djunarodne politike* - Beograd)
«Čestitamo k praznovanju vaše dvajsetletnice«.
Kolektiv Gospodarskega vestnika Ljubljana
«Prosvetno društvo Slavko Škamperle iskreno čestita za 20. obletnico izhajanja časopisa Primorski dnevnik celotnemu kolektivu ter izraža željo, da bi e-dini slovenski dnevnik v Italiji žel v bodoče še večje uspehe!«
NIKO ŠKAMPERLE NFDA MTOT
«06 dvajsetletnici lista iskrene čestitke.«
ALFONZ GRMEK Sežana
«Predvsem čutim potrebo, da Primorskemu dnevniku ob njegovi 20. obletnici prav iz srca čestitam...«
dr. FRAN VATOVEC Ljubljana
«Dovolite mi. da Vam izrazim najprisrčnejse čestitke ob 20-let-niči Vašega borbenega dela z iskrenimi željami za bodoče u-spehe.«
ANICA PEROSA
«... blagovolite sprejeti moje tople čestitke k dvajsetletnici Vašega uglednega lista z iskreno željo, da bi se še nadalje tako razvijal, kot se je doslej.«
ZORA MOZETIČ Gorica
v tretje
«Pogumno in srečno desetletje!«
TOMAŽ PAVŠIČ Idrija
ZAKLJUČNA PREMIERA XX. SEZONE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Pred uprizoritvijo ((Partizanskega večera«
(Razgovor z režiserjem Brankom Gombačem)

Za zaključek svoje XX. sezone bo Slovensko gledališče v sredo in nato v naslednjih dneh uprizorilo «Partizanski večeri). S tem delom bo naše gledališče počastilo 20-letnico osvoboditve, ki je omogočila njegov nastanek, in zmagoviti zaključek tistega boja, v katerem je to gledališče nastalo iz zametkov partizanskega gledališča, ki je bilo v ognju in krvi osvobodilnega boja glasnik naših neuničljivih kulturnih stremljenj.
Prepričan sem, da je že sam naslov ((Partizanski večeru toliko privlačen za naše ljudi, ki so s partizanstvom živeli, tudi če niso bili ravno v borbenih enotah, da skoraj ne bi bilo treba razlagati njegove vsebine. Ce pa kljub temu malce že vnaprej pokukamo za odrsko zaveso, tudi ne bo odveč. Zato sem poiskal režiserja tega večera Branka Gombača, ki je zopet naš dobrodošel gost, da se z njim pomenim o tem in onem v zvezi s predstavo. Gombača sem našel zakopanega v njegovo režisersko knjigo, vso prepreženo z opombami in scenskimi skicami, po stopnišču in zaodrišču pa običajni predpremierski direndaj, ki pa ima 'nekje vendarle svoj urejeni smisel. Kljub zaposlenosti, saj je tudi za to, kot skoraj za vse prejšnje premiere SG, bilo na razpolago premalo časa, mi je rade volje odgovoril na nekaj vprašanj.
— Predvsem tovariš Gombač, kako si si zamislil ta ((Partizanski večeru?
— Mnogo sem razmišljal o tem, kakšno odrsko obliko bi dali naši prireditvi ob 20-letnici miru, kajti o tem, da gledališče mora to obletnico na primeren način počastiti, ni bilo nobenega dvoma. Spraševali smo se ali bi zadovoljit tržaško občinstvo samo s skromno zgodovinsko rekonstrukcijo partizanskega mitinga?
— Morda bi tudi to ne bilo napačno, saj so ti mitingi bili nekaj povsem svojevrstnega kot teatr-ska zvrst, nekaj, kar bi bilo treba ohraniti kot dokument časa, kot zgodovinski dokument kulturnega izživljanja sredi brezkompromisnega boja za svobodo in nove družbene odnose?
— Ne rečem, da nimaš prav, toda med nami je prevladala misel, končno v celoti zgodovinsko utemeljena, da je naš narodnoosvobodilni boj bil samo krona tisočletnih borb našega ljudstva za svojo narodno svobodo in se zato nismo odločili le za rekonstrukcijo partizanskega mitinga, temveč za prikaz — v besedi' in pesmi — vsega boja slovenskega naroda za nacionalno samostojnost od puntarskih bojev do narodnoosvobodilne vojne, v kateri si je dokončno priboril svojo svobodo in za vselej postavil trdne temelje svoje nacionalne skupnosti. Bili smo torej mnenja, da samo z zgodovinsko verno ponazoritvijo partizanskega mitinga ne bi mogli prikazati veličine narodnoosvobodilne vojne v širšem smislu. Naši mitingi. so imeli v času borbe svoj posvetno-revolucionarni pomen. Napredni slovenski pesniki, pisatelji, pevci in igralci so se z besedo in pesmijo vključevali v boj za svobodo. Naša nova stavba slovenske nacionalne samostojnosti je rastla v boju in s pesmijo na ustih. To je bila res prekrasna doba, toda revolucionarnega navdušenja in razpoloženja partizanskih mitingov ni mogoče — po mojem mnenju — avtomatično prenesti ti sedanji čas — prenesti pa je mogoče — in tudi še kako potrebno — v naš čas veličino duha in idejo, ki nas je vodila preko mnogih bojev in preziranja smrti v svobodo, a obenem odpirala v nas samih široko misel na človečansko bratstvo in mirno sožitje v nrihodnosti.
— To sl zelo lepo povedal. Mislim tudi, da je vaša odločitev pravilna Prosil pa bi te še, da bi nekoliko konkretneje povedal, kako bo ta ((Partizanski večeru sestavljen.
— Kot veš je vezalni tekst napisal in priredil Bruno Hartman, režiserski koncept pa je moj. Gradivo sem pregnetel toliko, da se vse preliva in da recitativi prehajajo v pesem pa zopet v zborno recitacijo, včasih s solistom, pa zopet v pesem, igra luči pa tekstu primerno soustvarja ambient in razpoloženje. Poleg igralcev sem zato potreboval dober in interpre-tacijsko sposoben pevski zbor. Zbor Prosek-Kontovel pod vod-
J/AŠKA KNJIGARNA
n) .Ul. «v. IraiiiMkn*« llTHUI!
DVO-
ado Ribarič:
2MLJA se je STRESLA
L 1.350
Filipič’
tEBRNA METLICA nad URO	L 450
Jalen:
3RRI	L 1.900
stvom dirigenta Ignacija Ote me popolnoma zadovoljuje, saj ima krasne glasove, borbena pesem pa mu še posebej leži v vseh svojih čustvenih variacijah.
Prim scena se začne in zaključi z modrim horizontom in z recita-tivom osvetljenega napovedovalca, vmes pa se zvrstijo scensko uokvirjene delno solistično in delno zborno podane recitacije in pesmi na tekste Simona Jenka in Ivana-Can-karja. V naslednjih prizorih so nanizane pesmi Srečka Kosovela, Mileta Klopčiča, Mateja Bora, Kajuha, Janka Glazerja, Toneta Seliškarja, Petra Levca, Ivana Minattija, Ceneta Vipotnika in za zaključek Prešerna. Pevski zbor pa ves čas izvaja borbene partizanske pesmi v raznih izraznih variacijah. Slišali bomo same znane: Le vkup, le vkup uboga gmajna, Buči, buči morje Adrijansko, Oj, Doberdob, Kolona, Hej, tovariši, Na oknu glej obrazek bled, Hej brigade, Pesem U divizije in druge, Na juriš in še druge.
— Toda v programu je navedena tudi znana Klopčičeva partizanska enodejanka <(Mati». Kako pa si to vključil v ta pevsko-reci-tacijski koncept tega ((Večera«?
— Klopčičevo «Mater» smo izbrali iz dveh razlogov, iz čisto idejnega in tudi literarnega. Ta drama je eno tistih partizanskih besedil, ki je, čeprav je bilo pisano v naglici na položaju, ohranilo svojo literarno gledališko svežino. Tc je eno tistih besedil, ki je preživelo zgolj trenutno agitacijsko vrednost. To delo so uprizarjali z velikim uspehom v vsem povojnem obdobju. Drama ima tudi sicer svojo posebno zgodovinsko vrednost, saj je bila prvič uprizorjena ob zaključku zbora slovenskih narodnih odposlancev v Kočevju 4. okt. 1943 ob 3 zjutraj. Uprizoritev so pripravili tudi tržaškemu občinstvu znani gledališki igralci Ema Starčeva, ki je igrala mater, Vladoša Simčičeva jMincaj, Jože Tiran, ki je igral Petra, in Jože Gale, ki je bil Andrej. Joco Turk je bil takrat vojaški poveljnik te skupine. Delo poveličuje našo legendarno slovensko mater, ki žrtvuje svoje otroke za ideale osvoboditve slovenske dežele pred fašističnimi osvajalci in se tudi sama vključi s puško ti roki v osvobodilni boj.
—■ Ali bo vaša uprizoritev verna reprodukcija tipičnih partizanskih
uprizoritev «Matere», ali pa ste jo zasnovali kako drugače?
— V naši uprizoritvi se bomo skušali odvrniti od slehernega naturalističnega prikazovanja. Pred nami mora zaživeti čista ideja brez nepotrebnih gledaliških rekvizitov, ideja o osvobodilni borbi, njenih borcih za svobodo in o materah, ki so žrtvovale svoje hčere in sinove za lepšo bodočnost domovine. Oživljene ideje osvobodilne borbe slovenskega naroda naj ob 20-letnici ponovno vzklijejo in počeno nove sadove za mirno graditev še lepše bodočnosti.
— Potemtakem vaš ((Partizanski večeru nikakor ne bo samo oblikovna oživitev prizorov in kulturnega življenja in ustvarjanja v partizanih, temveč bo v prvi vrsti oživitev idejne vsebine našega^ boja za svobodo, vsebine, ki se je že v času boja samega s svojo naprednostjo projicirala v naše dni, ko vsa naša prizadevanja stremijo k iskrenemu ustvarjanju človečanske ideje o bratstvu in miru ne samo na naših tleh, temveč po vsem svetu v zavesti, da je vsaka dobrina nedeljiva last vsega človeštva.
j. k.
!
Bere se ku prouca
Kukr ruož, jn trau spomlade u bulšuo vjeruo u duabre nade zrasle suo ledje sez suaje zemle kamr ukoreninjene suo imele temle-
Tje ledje, nesuo tele vč hudiče b’t u »trahe, bran’t začjele suajuo suo pravicuo, tistuo, ke juo jema tude črou u prahe.
Za tno pravicuo začjele umirat suo junake naše, res pausuod.
Njeh mlada kri je škropila ceste, hiše, zide, kuorte, dreuja, pulja, buoršte naše zemle us’ke kuot.
Kar n’s ustalo je balaneh pa t’n pljeee, prostradaneh na duše, na teljese, je u t’n cajte vndar anž žarek sunca korajžno pasveto,
u našfh buogeh srcah ano upanje zaneto, sej use te hude leta bjeu skrit je u naše krve PRIMORSKI DNEVNIK pa ujske žarek prve!
Kaku nej buomo zdej brez njega, ke pravično u us’kuo dušuo sjega, us’ko j’tro naše ljudstvo ga pazdraula. Pažjegnan buode tiste, ke n’n ga prpraula.
MARIJA MIJOT
I
«
• ••
!

Priprave drugega tržaškega procesa v luči njegovega političnega ozadja
Ko sc jp spomladi 1940. fašistična Italija odločila, da stopi ob stran Nemčije in preide v vojno stanje, je postalo nujno, da so fašistični oblastniki mislili tudi na to, da priprejo zlasti one, ki bi znali vznemirjati notranjo fronto. V Slovenskem Primorju so obrnili svoje oči najprej na komuniste. Fašistične mahinacije nam žal le deloma osvetljuje le v drobcih nam dostopen arhivski material in sicer iz arhiva tržaške kvesture, ki obsega tudi ono, kar je OVRA sporočila tržaški kvesturi; gre pa samo za nekaka zaključna dognanja v posameznih razvojnih stopnjah priprave na proces.
Od prvih aretacij do II. tržaškega procesa pred specialnim sodiščem , je , preteklo kar dobro poldrugo leto. Procesi pred specialnim sodiščem so predvsem ndtfcffija polffiSnK zadeva fašistične Italije, dostikrat naidemo v' njih pa tudi odsev zunanje politike, kot so bili slični prore-sb-np-r:- friedjungov avstrijske dobe, leipziški proces proti Dimitrovu in ostalim iz prve nacist č-ne dobe. Namen te študije le prikazati, kako je fašistična Italija pripravlja a ta proces v treh obdobjih svoje zunanje politike 1940—1941 nasproti Jugoslovanom nS popolnoma različne načine. Vsakokrat bi proces moral služiti neki časovni politični potezi, podkrepiti neko fašistično tezo in potrebo.
Aretacije so se začele 2. junra 1940, devet dni pred vstopom Italije v vojno (1). Ta dan so zaprli Pinka Tomažiča iz Trsta, ki so ga našli pri sorodnikih na Krasu in še nek,aj drugih slovenskih komunistov; za podrobnosti ne zvemo Aretacije slovenskih komunistov so se v juiiju raztegnile na vse Sloven-sko P^morje in zajele ta mesec tudi še sovenske intelektualce in študente nekomuniste.
Vodstvo policijske akcije je
imela zloglasna tajna politična policija OVRA. 31. julija 1940 poroča tržaška kvestura (2) notranjemu ministrstvu, da je namen akcije, ki jo vodi OVRA y sodelovanju s kvesturo, zadušiti »široko komunistično gibanje, ki ima korenike tudi v sosednih provincah«, to je v goriški, re-ški in puljski.
Komunistično gibanje pa, da je imelo ((nacionalen in iredentističen značaj«, namen da je bil «u-stanoviti slovensko sovjetsko republiko iz teritorijev Julijske krajine, Nemčije, Madžarske in Jugoslavije«, kjer bivajo Slovenci. Očiten je v tem namig na izjavo treh komunističnih partij Avstrije, Italije in Jugoslavije iz leta 1934. izjavo, ki je bila liuba zlasti Pinku Tomažiču. Poročilo govori nato o iredentist .(•-nem gibanju . slovenskih študentov in intelektualcev, dodaja še, da so bila odkrita tudi 1 skladišča orožja in eksoloziva, vse da je prišlo iz Jugoslavije po zaslugi znanih emigrantov.
Ne gremo predaleč, če trdimo, da so fašistične oblasti v Rimu imele pred seboj cilj, da bi morala široka policijska ha ka OVRE dati poleg tega, da uničijo nevarne antifašiste, tudi to, da lahko opravičijo svoj vojaški napad na Jugoslavijo, ki so ga v tem času že snovale, o čemur bomo pisali na drugem mestu
Preiskave so se nadaljevale, policijske nasilne metode so iz tega in onega aretiranca iztisnile nove elemente, septembra 1940 sledi novi val masovnih aretacij, zadnje so še oktobra 1940. Prav konec septembra in v začetku oktobra dosežejo italijanske vojaške priprave na jugoslovanski meji svoj višek. Z napadom na Grčijo 28. oktobra 1940. stopi Jugoslavija v ozadje in to pride do izraza tudi v pripravah tržaškega procesa.
V Trstu je vodil preiskave glavni komisar javne varnosti
Lo Castro Fortunato, vodja O. VRE za sektor Trst, kj mu je pomagal komisar OVRE Perla Gennero in obveščal svoj nadrejeni IV. sektor OVRE v Milanu, ki ga je vodil Andriam. Milanska OVRA je 11. novembra 1940. poslala generalni policiji v Rim poročilo, ki pomeni nekako stagnacijo v razvoju. V podrobnosti daje sledeče podatke (3);
V juniju je bilo z odkritjem komunističnega gibanja na Krasu, z odcepi v goriški provinci aretiranih 149 oseb. Omenja zopet namen gibanja: ustanovitev slovenske republike; govori še, da so zaplenili tajni list «Delo» in številno literaturo.
Skupina osumljenih slovenskih intelektualcev in študentov je z aretacijami septembra 1940 narasla na 150 aretirancev Ti da so imeli zvezo z emigranti v, Ljubljani, med katerimi oa.šte-va kot vodilne profesorja Lava Čermelja, Alberta Rejca, Ferda Kravanjo in Zelena,
v •iim»rft|j	o v‘-lit
Tretja skupina, ki jo Perla o-menja, ni bila nikdar jasno o-predeljena; prav ta naj b’ bila po njegovem neka vez med komunistično in iredentistično — nacionalistično. Imenoval jo je teroristično. Onstran meje naj bi bila zlasti Zelen s Kravanjem njena zastopnika. V to skupino je OVRA vtaknila tudi Simona Kosa s tovariši iz Ruta (Tolmin), ki so bil, aretirani šele oktobra 1940; tam da so našli tudi skladišče razstreliva in orožja
Skupina intelektualcev naj bi imela zveze z jugoslovanskim konzulom v Trstu, ali tudi z vo-jaškimi oblastmi v Ljubljani, kjer naj bi služil kot zveza kapetan Kranjc. Perla omenja tudi zvezo z angleškim Inteliigen-ce Serviceom; ne pove pa, da bi našli sploh kakšen dokument v podkrepitev teh svojih trditev. Vse je, kot se zdi, slonelo na izsiljenih izpovedih aretirancev, ki
.........■mn iiui.i .........muh.................................................n.....................................................
kave. Z eno samo besedo boste nekoga zadovoljili.
OVEN (od 21.3, do 20.4.) Naj se vam ne mudi preveč, kajti zadeva ni enostavna. Boste pod vplivom turobnih vtisov.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ko se lotevate nekega dela, ki ga ne poznate dobro, se posvetujte. Iščite moralno oporo v svojem družinskem krogu.	. „
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Preveč ste nestrpni in bi radi prezgodaj prišli do cilja. Razumevanje v družini.
RAK (od 23.6 do 22.7.) Navdih bo dober, teže ga bo uresničiti. Zelo dobro boste razpoloženi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Izločite vse tiste načrte, ki so mikavni, ki
pa niso na trdnih tleh. Ljubosumni boste.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neka vplivna oseba vas bo skušala spodnesti. V sodbah ste nekoliko preveč ostri,
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Braniti boste morali svoj sloves. Nekoliko zagrenjeni boste.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Krepko boste morali zavihati ro-
ŠTRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Nekdo bo hotel vse vaše delovanje spraviti na napačno pot. Nekdo vam bo prišel na pomoč.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Delu boste dali značaj vi, drugi pa bodo želi materialne uspehe. Ne popuščajte pred kapricami.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Več sodelovanja v ožji družbi in vse bo prav. V vašem družinskem krogu nekoliko nervoze.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ce hočete delo izpeljati, se ga morate sistematično lotiti. Duševno ravnotežje vam je potrebno.	i
V soboto zvečer je bil v Kulturnem domu zelo lep koncert, ki ga je za dvajsetletnico svojega uspešnega delovanja pripravil tržaški slovenski pevski zbor *Ja-cobus Gallus*. Podrobnejše poročilo o tej prireditvi objavljamo drugje. Na sliki slovenski skladatelj in dirigent Rado Simoniti v imenu Zveze »Svobod* čestita zboru in njegovemu pevovodji prof. Uboldii Vrabcu za dosežene uspehe
itak niso imeli celotnega pogleda v delo niti svoje skupine.
Položaj jeseni in v zanj 1840-41 je bil za Italijo skrajno slab. Grški pritisk v Albaniji je bil tolik, da se je zdelo, da jih bo vrgel v morje. Prav tako hud je bil angleški v Tripolisu. Misel na ofenzivni sunek prot’. Jugoslaviji je bil nemogoč. Politika osi proti tej državi se je spremenila. O tem nam govori sestanek zunanjega ministra Ciana z nemškim kolegom Ribbentropom in Hitlerjem v Salzburgu 18, novembra 1940. Tedaj sklenejo Nemci pomagati italiji proti Grčiji, Glede Jugoslavije p& Hlller sani predlaga Cianu sporazum s to državo na podlagi treh točk: garancija jugoslovanskih meja, odstop grškega Soluna Jugoslaviji in jugoslovanska razorožitev v Jadranu. Ciano sprejme ta predlog z rezervo, da nanj pristane Mussolini (L’Europa verso 16 ca-tastrofe str, 612—614 -—, Cianavi Uradni razgovori, neuradna izdaja,. IVlbpdadori 1948.) - V resnici je na tej bazi prišlo do tega, da je kraljeva Jugoslavija marca 1941, pristopila k trojnemu paktu; v definitivnem sporazumu je odpadla razorožitev Jadrana.
V	tej politični liniji moramo razumeti nadaljnje poročilo milanske OVRE od 28. decembra 1!)40 (4). Priprava za proces stopi s tem v drugo obdobje, To poročilo pravi, da so pregledali položaj 269 aretiranih oseb. Po novembrskem poročilu pa je bilo vSeh aretirancev 29.;; torej so jih medtem že 30 izločili iz procesa, podrobnosti o tem pa ni. Decembrsko poročilo pravi, da so za vsakega aretiranca dali kratko oceno in vse predložili notranjemu ministrstvu kot predlog OVRE, ki naj bi ga odobril. Novi predlog OVRE pomeni na vsak način nekak umik; prikrojen je novemu obdobju odnosov do Jugoslavije.
Ta predlog razdeli aretirance v štiri skupine; Prva obsega 73 o-seb komunistov in iredentistov, ki so odgovorni za teroristična dejanja, tihotapljenja razstreliva jn orožja, vohunstva; ti naj bi bili predani posebnemu sodišču v Rimu.
V	drugi in tretji skupini je navedenih 129 oseb, ki so bile ((moralno solidarne« s prvo skupino, jo ((podpirale in krile«; odgovorne so pa tudi za protiitalijansko pmpagando in zadržanje; od teh naj bi jih bilo 81 konfiniranih, 48 pa naj bi dobile opomin (am-monimento) in prišle pod policijsko nadzorstvo.
O četrti skupini 65 oseb meni, da bf jih lahko izpustili, ko bi jih policijsko posvarili (dlflida), Te zadnje predloge utemeljuje s tem, da je itak še toliko ljudi v Julijski Benečiji, ki so po zadržanju prav toliko krivi kot aretiranci tretje in četrte skupine; ti da so bili prijeti le zato, ker so se bolj pogosto udeleževali sestankov, konferenc, izletov, ki so imeli protidržavni značaj
Notranje ministrstvo je najprej 11. januarja 1941. v celoti sprejelo predlog OVRE. Mesec dni nato, 12. februarja pa je odločilo drugače: samo 53 jih bo predanih posebnemu sodišču, 54 jih bo interniranih in ne konfiniranih (konfinacija se je zdela za tako nevarne elemente premalo, zato so se odločili za internacijo v taboriščih). 47 naj jih dobi policijski opomin in 115 policijsko posvaritev. V celoti je torej notranji minister predlog OVRE omilil. Razlog za to je moral biti skoraj gotovo zunanje političnega značaja, katerega niti je pa ta čas držal v svojih rokah Berlin — Rim mu je moral slediti.
Po ohranjenih dokumentih lahko trdimo, da je že v februarju vsa zadeva preiskave prišla v zaključno obdobje. Politični cilj. ki ga je v tem obdobju Rim zasledoval, je bil drugačen kot prej, Proces naj bi služil kot pritisk, če že ne na jugoslovansko kraljevsko vlado, vsaj na jugoslovansko javnost, da spozna, kako nevarno orožje ima v svojih rokah fašistična Italija. Di-rektnih dokumentarnih dokazov za to trditev ni v italijanskih virih, pač pa govori za to že samo dejstvo, da so na prvo mesto postavili kot obtožence komuni-
ste, nato nacionaliste-iredentiste, katerih število je bilo zmanjšano prav iz vrst slovenskih intelektualcev.
1. marca 1941. je sektor OVRE v Trstu odposlal zaključne ugotovitve preiskave generalnemu inšpektorju javne varnosti v Milan. ki obsegajo kar celo knjigo; 162 strani. Ne nosijo nikakega podpisa, na vpogled pa so jih dobile s spremnim pismom tudi kvesture v Julijski krajini
Ugotovitve preiskave so zasnovane tako, da bi zadostovalo samo spremno pismo in bi že služile kot ovadba specialnemu sodišču v Rimu, ki bi lahko v nekaj urah izdelalo samo obtožnico jn odprlo razpravo. V resnici je formalno ovadbo sestavila ne O-VRA, marveč kvestura, javna varnost v Trstu 10. marca 1940. (4a). OVRA sama ni namreč nikdar stopila v javnost. Tu citirani dopisi QVRE nimajo nikake gl«; ve, naslova Poročilo k ovadbi javne varnosti pa je sestavil glavni komisar Lo ©astro Fortunato in komisar Perla Gennero sektorja OVRA za Trst; to pa je identično z že omenjenimi ugoto-tvami, ki same ne nosijo nikakega podpisa. Iz dopisa tržaške kvesture izvemo tudi, da je poleg OVRE, ki je vodila, kvestur in karabinjerjev, ki so ‘sodelovali pri preiskavi, sodelovala tudi tajna vojaška obveščevalna služba.
(1)	Arhiv tržaške kvesture fasc. 1019 2 mapi 2. tržaški proces. Ugotovitve 1. III. 1941. št. 052.
(2)	Tržaška kvestura fasc. 1014 mesečna poročila 1940: 31. 7. 1840.
(3)	Tržaška kvestura lase. 1019: poročilo 11. 11. 1941 štev. 01771, poročilo 28. 12. 1941. štev. 01771, dopis notr. min. 11. 1. 1941. in 12. 2. 1941 v Perlovem prepisu prefekturam.
(4)	fasc. 10iT9 vezana knjiga U-gotovitve 1. 3. 1941 štev. 052,
(4a) fasc 1019 dopisi tržaške kvesture v mapi Proces.
(Članek je bil napisan za našo nedeljsko Jubilejno številko. Ker pa je prispel prepozno, ga objavljamo danes.)
IVO JUVANČIČ
(Nadaljevanje sledi)
ta biser slovenskih izobraževalnih društev»
Tovariš Ivan Regent, ki je pred tedni napisal za naš dnevnik zanimiv članek, o ((Ljudskem odru» je v časopisu «Zarja» napisal 12. januarja leta 1914 dopis o tem znamenitem delavskem prosvetnem društvu. Vsebina tega dopisa je še danes tako zanimiva, predvsem pa poučna in zato tudi vaZna. da članek ponatiskujemo.
Sedaj, ko Je knjižnica ((Ljudskega odra« izpopolnjena in na novo urejena, ko je preurejena čitalnica in so v teku priprave za ustanovitev podružnice v Rojanu, se mi zdi potrebno spregovoriti o tem našem kulturnem zavodu besedo in opozoriti sodruge in delavce sploh na stvar, ki je in mora biti za društvo in za nas nadvse važna. Društvo je torej izpopolnilo svojo knjižnico in jo na novo uredilo. Kmalu izide tudi tiskan katalog knjig, iz katerega bo lahko vsak razvidel, da je knjižnica zares bogata in da je uprava take knjižnice v proletarskem zavodu precej težavna.
Knjižnice in društva sploh, ki izposojujejo knjige na dom, morajo računati z določenim številom knjig, ki se pri izposojanju izgube. To se godi tudi pri nas. Dejal pa bi, da je bil v poslednjih treh letih odstotek izgubljenih, nevrnjenih in pokvarjenih knjig pri ((Ljudskem odru« razmeroma majhen. 180 jih je bilo in med temi večina dobrih in dragih knjig. Vsota, ki jo je ((Ljudski odeni porabil, da si je te knjige na novo nabavil, je bila precej velika in za društvene finance občutna. Na take izgube moramo seveda računati tudi v bodoče in izgubljenih bo tem več knjig, čim bolj se bo s pomočjo podružnice in izobraževalnih društev, katere zalaga ((Ljudski oder« s knjigami, širil krog čitateljev. In da bi se krog čitateljev kar najbolj razširil, moramo želeti vsi m za to tudi'delati, že za nabavo teh izgubljenih knjig je moralo torej društvo potrošiti precej denarja, s katerim pa, in to naj bo kar povedano, ne razpolaga v največji meri.
Društvo pa se ni zadovoljilo samo z nakupom teh knjig. Hotelo je ustreči vsaki želji članov in vsem zahtevam in potrebam okoliških podružnic in izobraževalnih društev. V ta namen si je nabavilo malone vse slovenske pripovedne, podučne in znanstvene spise, kar jih je na knjižnem trgu, in je moralo tudi poskrbeti za potrebne omare. Večino knjig je bilo treba nakupiti v več izvodih, da se lahko izroče posameznim podružnicam. Društveni stroški so se zaradi tega znatno povečali. Za knjižnico ((Ljudskega odra« ne prispeva nihče. Od časa do časa kane kakšna redka knjiga iz rok kakšnega društvenega prijatelja. Toda to niti ne prihaja v poštev pri vsoti, ki je potrebna za upravo takšne knjižnice, kakršna je v ((Ljudskem odru«, o kateri lahko trdimo, da bi se z njo upravičeno smeli pobahati zavodi, ki uživajo različne podpore in ki imajo vse drugačna gmotna sredstva na razpolago kakor Ljudski oder. To bogato knjižnico, na katero smo ponosni, si je nakupilo in jo izpopolnilo društvo z denarjem, ki mu ga prinašajo člani v obliki društvenih prispevkov. Kajti razen članskih prispevkov in hvalevredne letne podpore tržaških konzumnih zadrug, nima društvo nobenih drugih dohodkov.
Obratno ima pa vse polno stroškov. Predavanja stanejo navadno veliko več, kot prinaša vstopnina. Čitalnica stane in treba je tudi podpirati podružnice. Z ustanovitvijo podružnic se pa krči število članov iz mesta, okolice in celo iz oddaljene Nabrežine, kjer je imelo društvo prvotno svojo vplačevalnico.
Najprej so se odklopili nabrežinski sodrugi, ker so si ustanovili svoje društvo, Potem je šlo zaporedoma.
Odklopil se je Križ s podružnico;
Sv. Ivan s samostojnim društvom;
Skedenj s samostojnim društvom;
Greta s samostojnim društvom;
Vrdela s samostojnim društvom itd..
Sedaj se bo ustanovila podružnica v Rojanu, t. j. v okraju, kjer šteje društvo skoraj največ članov in kjer je bil od nekdaj sedež najboljših društvenih prijateljev.
Množi se torej neprenehoma krog čitateljev, množe se režijski stroški, krči se pa število članov in s tem se krčijo društveni dohodki, iz katerih je društvo črpalo svoje moči. Sodrugov, ki postajajo člani podružnic, matica še ni nadomestila. To bo treba torej storiti. Zlasti sedaj, ko odpade lep del članov v rojansko podružnico. Ako tega ne izvršimo, bo delo, ki ga je društvo samo izvršilo, škodovalo društvu samemu. Zato apeliram na vse sodruge, ki bivajo v krajih, kjer še ni podružnic in samostojnih društev, in ki spadajo v področje matice, da pristopijo k društvu kot člani. S tem bodo podprli naj večji tržaški slovenski kulturni zavod in znatno bodo koristili sebi in družini.
že lani je društvo sklenilo izposojati knjige vsem članom družine, ako je oče ali mož član društva. Glede na ta sklep je nabavilo društvo letos lepo število knjig za mladino in otroke. Vzelo je pa tudi v poštev želje onih, ki radi čitajo težje znanstvene spise, tistih, katerim je všeč dobra beletristika, in skrbelo je tudi za humoristično literaturo. V čitalnici so na razpolago vsi slovarji, kar jih je izšlo v slovenskem Jeziku, zakoni in razprave o zakonih, skoraj vsi letniki ((Ljubljanskega Zvona« in ((Slovana«, vsi letniki starega »Slovana«, «Slovenske», »Naših zapiskov«, ((Kresa« in drugih revij, kakor tudi mnogo letnikov »Rdečeča pranora«, ((Delavskega lista« pa tudi listov «Zarja», «Lavoratore» in mnogo drugih dragocenih knjig, ki jih, zaradi njihove cene, ni moč izposojati na dom. Slovenska knjižnica je izpopolnjena tudi z bogato in zanimivo hrvaško knjižnico, ki je na razpolago hrvaškim članom in vsem, ki jih zanima hrvaška literatura.
Čutil sem potrebo to napisati in upam, da nisem napisal zaman. Dolžnost je naša, da čuvamo naš «Ljudski oder«, ta biser slovenskih izobraževalnih društev, ta kulturni zavod slovenskega proletariata, kakor punčičo svojega očesa. Kdor se zaveda Ogromnega dela, ki ga je ((Ljudski oder« izvršil, in koristi, ki jih ima za slovenske delavce, in ni član nobene podružnice, ta naj postane član centrale našega «Ljudskega odra« in mu tako pomaga vršiti še vnaprej veliko kulturno delo.
IVAN REGENT
(Pričujoči članek je bil namenjen naši nedeljski jubilejni številki*
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Mali ansambli; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Mandolinski ansambel; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kalei-doskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Le-clair: Koncert v C-duru; 18.50 Harmonikar A. Van Damme; 19.00 «Qulntetto Jazz Moderno«; 19.15 Dante; 19.30 Zabavali vas bodo;
20.00	Šport; 20.35 Kulturni odmevi; 21.00 Kromatična fantazija;
22.00	F. Bevk: »Cene Žonta«; 22.30 Komorna glasba; 22.55 Ples.
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.20 Juke box; 13.45 G. Cesari: «Un testamento bizzarro«; 14.20 Tržaške popevke.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pisan spored; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Od opere do opere; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Popevke;
14.00	Sola in življenje; 14.20 Mladinski zbor iz Celja; 15.00 Pevci lahke glasbe; 15.45 Slovenski oktet; 16.00 Glasbeni paberki; 16.35 Torkov zmenek; 16.50 Pevci, ki jih imate najraje; 17.40 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje F Ferretti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester RTV Ljubljana; 22.40 Mozartove skladbe.
Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 StHk
TOREK, 18. MAJA 1965
ni iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Radijska šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi in plesi; 11.30 Melodije; 11.45 Skladbe za godala; 13.10 Giro dTtalia; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.00 Po dnevnih vesteh Giro dTtalia; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Simf. koncert; 18.50 Kako preprečimo obolenja koronarnega ožilja; 19.10 Oddaja za delavce; 20.30 J. Patrick: »Attimo fuggente, fermati«; 22.05 Plesna glasba.
II.	program
8.00	Jutranja glasba; 9.35 • Pisan spored; 10.40 Nove pesmi; 12.00 Danes v glasbi- 13.30 Po dnevnih vesteh Giro dTtalia; 14.00 Pevci;
14.30	Giro dTtalia; 14.45 Glasbeni koktall; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.50 Ritmi: 16.00 Rapsodija; 16.50 Ital. narodne; 17.35 Enciklopedija; 17.45 Gledališki odlomki; 18.55 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Giro dTtalia; 20.05 Pozor na ritem; 21.00 Valčki; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazz.
III.	program
18.30	Brazilska kultura; 18.55 Knjižne novosti; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija; 21.20 Haydnove skladbe; 22.20 Zgodbe iz prve svetovne vojne.
Slovenija
AM Kvintet in trio; 8.20 Melo-
massm
dlje; 8.55 Sola; 9.25 Iz opere «An-na Bolena«; 9.45 Plesni orkester RTV; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti, 12.15 Slov, narodne; 12.30 Iz koncertov in simfonij; 13.30 Priporočajo vam...;	14.05 Sola;
15.30	V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah: 18.00 Aktualnosti; 18.15 Majhni ansambli: 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Pianistka Manja Jemec-Mallusova; 20.20 Radijska igra; 21.20 Serenadni večer; 22.10 Glasbena medigra; 22.15 Instrumentalni solisti; 23.05 Paga-ninijeve skladbe; 23.20 Jug. glasbena tribuna.
Ital. tele viiija
8.30	Sola; 15.35 Giro dTtalia;
18.00	Spored za najmiajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Likovne umetnosti; 19.55 Športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 A. Guinness: »Neverjetna prigoda gospoda Hollandaii; 22.30 Knjižne novosti; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Športni pet-najstdnevnik; 22.15 Rascel v »Henriku 61»; 23.05 Športne vesti.
Jug. televizija
19.25 Poročila; 19.30 Moja punčka in jaz; 20.00 Prenos športnega dogodka; 22.00 Poročila.
i
Vreme včeraj: najvišja temperatura 23, najnižja 16.9, ob 19. uri 20.2; vlaga 81 odst,, zračni tlak 10119 stalen, veter 10 km severozahod-nik. nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19.6 stopinje.	Tržaški dnevnik		18. maja 1965 Danes, TOREK, 18. maja Dubravka Sonce vzde ob 4.31 in zatone ob 19.32. Dolžina dneva 15.01. Luna vzide ob 22.43 in zatone ob 6.20 Jutri, SREDA, 19 maja Ivo
NA SLAVNOSTNEM NEDELJSKEM SPREJEMU V KULTURNEM DOMU		Minister Spagnolli	v soboto zvečer v kulturnem domu	
Proslava 20-letnice našega lista v prisrčnem tovariškem vzdušju
Podelitev spominskih kolajn in knjižnih nagrad 13 tovarišem, ki že 20 let delajo za Primorski dnevnik. Nagovor odgovornega urednika Stanislava Renka in govor predsednika SKGZ Borisa Raceta
Del gostov na nedeljskem sprejemu ob 20-letnici našega lista
o pristaniški ustanovi
Na svojem zadnjem srečanju z ministrom za zunanje zadeve Fan-fanijem je minister za trgovinsko mornarico SpagnoLli načel tudi vprašanje ustanovitve tržaške pristaniške ustanove. V pismu, ki ga je minister Spagnolli poslal pokrajinskemu tajniku Krščanske demokracije Belciju, je poudarjeno, da je bilo med obema ministroma doseženo enotno gledišče glede tega, da je treba v najkrajšem času postaviti pred parlament zakonski osnutek, s katerim bo ustanovljena tržaška pristani-ška ustanova. To gledišče izhaja iz tega, nadaljuje v svojem pi-smu minister Spagnolli, ker smo prepričani, da bo tržaško gospodarstvo lahko imelo velike koristi od čimprejšnje rešitve vprašanja pristaniške ustanove.
Za naftovod Trst - Ingolstadt
Potrjena naročila pri tržaškem podjetju
Minister za državne udeležbe Bo je s posebnim pismom potrdil notranji komisiji podjetja Officine Elettromeccaniche Triestine v Tržiču, da je družba za gradnjo naftovo. da Trst - Ingolstadt (S.I.O.T.) naročila v teh obratih izdelavo pogonskih strojev za črpalke, ki bodo potiskale gorivo po naftovodu, ki ga omenjena družba gradi iz Trsta v Južno Nemčijo. Minister Bo v svojem pismu dodaja, da bo s tem naročilom podjetju Officine Elettromeccaniche Triestine, ki deluje v sklopu Združenih jadranskih ladjedelnic in torej državnega podjetja IRI, zagotovljeno delo za daljšo do-bo.
— Tržaška kvestura obvešča vse lastnike javnih lokalov v Trstu in pokrajini, da op priliki državnega zborovanja alpincev lahko podaljšajo urnik preko noči od 22. na 23. maj.
Zelo lep koncertni nastop pevskega zbora «J. Gallus»
S tem koncertom je zbor slavil 20-letnico svojega obstoja. Pozdrav skladatelja Rada Simonitija v imenu zveze «Svobod»
V nedeljo Je bila v Kulturnem do. mu proslava dvajsete obletnice izhajanja našega dnevnika, ki je potekala v tovariškem in prisrčnem vzdušju ob udeležbi vseh uslužbencev in sodelavcev lista in Založništva tržaškega tiska ter številnih predstavnikov slovenskega življenja s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije. Sprejema ob proslavi so se udeležili tudi dr. Nicolosi, načelnik tiskovnega urada vladnega '■generalnega komisariata, ki je zastopal vladnega komisarja dr. Maz-zo, predstavniki strank, med katerimi sen. Vidali, tajnik PSI in PSDI Pittoni in Cesare, generalni konzul SFRJ Janhuba, konzula Jurman in Gačnik, ugledni gostje iz Ljubljane kot Ivan Regent z ženo, podpredsed. nik GO Socialistične zveze dr. Joža Vilfan, ravnateljica Cankarjeve založbe Marija Vilfan, predsednik društva novinarjev Slovenije Franc Šetinc in drugi, številno so bili zastopani tudi predstavniki tukajšnjega ostalega slovenskega in italijanskega tiska ter Radia, predsednik Novinarskega krožka Astori in predstavnik Zveze novinarjev v Trstu. Proslave so se udeležili tudi nekateri ameriški Slovenci, ki so na obisku v domovini. Iz Kopra pa smo med gosti pozdravili Svetozarja Poliča, Črtomirja Kolenca, predsednika Italijanske unije za Istro in Reko prof. Antonia Bormeja in druge. Poleg
Prof. Ubald 'Vrabec je že velikokrat poudaril, da ni res, kar nekateri trdijo, češ da je zborovsko petje v zatonu in da se posebno mladina s tovrstnim kulturnim izživljanjem noče več u-kvarjati. Da ima v tem prav, je dokazal koncert, ki ga je ob 20-Ictnici svoje plodne dejavnosti priredil v soboto zvečer v Kulturnem domu zbor «Jacobus Gallus.. Prva značilnost tega zbora jo ta, da ga sestavljajo v pretežni večini mladi, celo zelo mladi pev. ci. Druga njegova značilnost je, da si lahko privošči zares zelo zahteven progrim.
Ne bomo se spuščali v podrobno oceno tega koncerta, pač pa se bomo omejili le na kratko poročilo.
Spored, s katerim se je .Jacobus Gallus »predstavil, je bil zelo zahteven. Se posebej v prvem delu, ko so bile na vrsti naslednje skladbe: Čajkovskega •Vjeru■ ju., Gallusov .Miserere», Lassu-sova «Un dubbio verno., Karla Pahorja «Oče naš hlapca Jer ne-ja. in Nobeja Caina «Deep Ri-ver..
Sledili sta dve skladbi Vilka Ukmarja in sicer «Ce sem samo vetru brat» in igriva •Žoga», nato Rada Simonitija .Preproste besede. ter Lajovčevi .Pomladni spevi..
Sledil je tretji del koncerta, ki se je začel z Vrabčevima «Sloven-sko pesmijo, in .Bilečanko., Nato so prišle na vrsto Sattnerjeva «Na planineSlavenskega .Jesenske noči. in .Rugalica. Karla Boštjančiča «Zabučale gore. ter dve Vrabčevi priredbi narodnih: Ko ptičica sem pevala. in »Kej me b’š taku zameru..
.....................»•"»""""■»"■im.............■■■■■■■■■..................im...	...............n..u
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Predsednik SKGZ Boris Race govori na sprejemu
Vseh teh pa so se sprejema udeležili tudi mnogi bivši uredniki zlasti iz prvih dveh povojnih let.
Glavni urednik «Primorskega dnevnika« inž. Stanislav Renko je imel kratek govor v slovenščini in v italijanščini, v katerem se je predvsem zahvalil vsem, ki so v tej dobi sodelovali, zlasti pa tistim, ki so vztrajali 20 let v uredništvu, upravi, tiskarni ter še posebno pri požrtvovalnem raznašanju in širjenju našega dnevnika, kakor tudi zvestim naročnikom in bralcem. Poudaril je, da je naš dnevnik naslednik »Partizanskega dnevnika«, da je edini slovenski dnevnik v Italiji, ki bo kot doslej tudi v prihodnosti branil narodnostne in socialne pravice na-šega ljudstva itd.
Končno Je pozdravil tov. Borisa Raceta, predsednika SKGZ, ki Je med osvobodilno vojno skrbel, da se je Partizanski dnevnik tiskal na osvobojenem ozemlju pod Vojskem kot edini partizanski dnevnik v Evropi, in ga naprosil, naj izroči pozdrave tudi častnemu predsedniku SKGZ dr. Jožetu Deklevi z že-ljami, da bi čimprej okreval.
Zatem je spregovoril o pomenu in vlogi našega lista tov. Boris Race, o njegovem važnem poslanstvu za ohranitev slovenske besede in slovenstva na teh tleh, čestital vsemu delovnemu kolektivu in se zahvalil zlasti odgovornemu uredniku za njegovo požrtvovalnost in prizadevnost pri vodenju lista. Sledila je razdelitev kolajn in knjižnih nagrad 13 tovarišem, ki so že 20 let v nepretrganem delovnem odnosu z Založništvom Primorskega dnevnika oziroma Založništvom tržaškega tiska, ter knjižne nagrade odgovornemu uredniku. Zatem je sledil sprejem z zakusko.
Spominski tek mladine ob 20-letnici osvoboditve
Slovenska zamejska mladina obvešča vso našo javnost, da bo priredila osrednjo proslavo 20-letnice osvoboditve v nedeljo 30. t. m. na prostem pred spomenikom bazoviških žrtev. Proslava bo obsegala govor, recitacije in nastop združenih pevskih zborov, razen tega pa bo istočasno vključen v spored še prihod zadnje menjave tekačev, ki bodo prinesli po nekaj sto km dolgi poti posebno spomenico iz Kanalske doline, najsevernejšega dela našega zamejstva. Tekači bodo odšli na pot že ■ v sredo 26. t. m. popoldne in se bodo dotaknili spotoma vseh pomembnejših slovenskih zamejskih vasi, ustavljali se bodo ob spomenikih padlih, borcev in drugih žrtev osvobodilne borbe ter s krajšimi slovesnostimi počastili njihov spomin. V krajih, kjer bo «Spominski tek» počival preko noči bodo pripravili tudi krajši kulturni spored. Kot je bilo že sporočeno bo spominska palica s spomenico prenočila v Steverjanu, Doberdobu, Nabrežini in Sv. Ivanu v Trstu. Slovenska mladina, ki to veliko manifestacijo organizira vabi vse zamejske Slovence, da po svojih močeh pripomorejo k večjemu in slovesnejšemu uspehu prireditve, da pripravijo tekačem v svojih krajih lep sprejem, zlasti pa da- bi se vsi v čim večjem številu udeležili v nedeljo popoldne 30. t. m. zaključne proslave v Bazovici.
Propagandni odsek STEDO
Večina odobrila začasni statut tržaške mladinske konzuite
Zavrnjeni gpreminjevalni predlogi komunistov in dr. Pincherleja. Neprepričljiv odgovor v zvezi z zahtevo po slovenski izdaji vestnika občinske uprave
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je bil z večino glasov odobren začasni statut tržaške mladinske konzuite. Za statut so glasovali svetovalci KD, PSI, PSDI in PLI; vzdržali so se svetovalci KPI,
dr., Pincherje tpsiUP).
Odbornik dr. Gasparo je obrazložil statut, ki ga je sestavila posebna komisija občinskega sveta z večino glasov članov komisije. O podrobno, stih statuta bomo še pisali. Omeniti pa moramo že sedaj, da so v sezna. mu mladinskih združenj in organizacij, ki bodo sestavljale konzulto že od njene ustanovitve, mladinske organizacije vseh političnih strank, sindikalne organizacije in delavska združenja, dijaške in univerzitetne organizacije ter mladinske vzgojne in kulturne organizacije. Med drugimi so tudi slovenski visokošolci liste Adria, Združenje slovenskih demokratičnih srednješolcev, Slovenski kulturni klub, Skavtska družina in Mladinska Iniciativa.
iiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiitiHiiimiiiiiifiituititiiHiiMiMiimiiiiHiiiiiiiitiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiniiiiiiiiin,,
ZAKLJUČEN KONGRES KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
Pred glasovanjem so predstavniki vseh strank podali svoja stališča glede mladinske konzuite, iz katerih-j e bilo razvidno, da večina članov komisije občinskega sveta ni , sprejela nekaterih predlogov, ki so MSI in JJNE' proti pa Je glasoval jih dali zlasti komunistični pred- bodo strokovnjaki prebrali Drihliž-rir	'PSTrTP1	stavniki in dr Pincherle. Prav tako no fio teZčn"HoročiL Med gosti
je na sinočnji seji večina svetoval- -	-	-	K
janskih univerzah. Tržaških manifestacij se bo udeležilo predvidoma okoli 500 ljudi, večinoma italijanski in tuji strokovnjaki s prizadetim področij ter njihovi družinski člani. Na prvem zasedanju
Potrditev levega centra in politike do manjšine
Struja «levega centra» ima v novem pokrajinskem vodstvu stranke 20 mest, struja ^ljudskega centrizma» pa 10 mest Predstavnik mladine zavzel najbolj demokratično stališče
V	nedeljo se Je zaključil pokrajinski kongres KD z že predvideni”! rezultatom, tako da ima v novem pokrajinskem odboru večinska struja «levega centra« dvajset mest, struja ((ljudskega centrizma« pa deset mest. Ob zaključku so bile obrazložene in odobrene tudi razne resolucije in med njimi za ključna resolucija večine, v kateri so obravnavana aktualna politična vprašanja.
V	resoluciji večine Je govora o potrditvi politike levega centra, ki išče vedno širšo ljudsko podporo. Obširno se razpravlja o lokalnih avtonomnih upravah in ugotavlja pomen dežele.
V	resoluciji so tudi naslednji odstavki posvečeni ((politiki do manjšine«:
((Pokrajinski kongres krščanske demokracije izraža svojo popolno odobravanje glede konkretnih uresničitev v zadnjih letih vprašanju demokratične politike do manjšine, ki so bile potrjene na kongresih KD. Ta politika, ki poleg tega, da odgovarja krščanskim in socialnim načelom ter katoliški tradiciji Julijske krajine, je dosledna tudi z demokratično obveznostjo in s funkcijo, ki sl jo Je prevzela krščanska demokracija že za časa odporništva za obrambo in za jamstvo varnosti Italije na tem obmejnem področju.
Z utrditvijo in razširitvijo demokratičnih stališč, z ustvaritvijo pogojev za ostvaritev lojalnega in pozitivnega doprinosa do Italijanske republike v okviru javnega mnenja, ki ji Je bilo doslej oddaljeno in sovražno, krščanska demokracija služi Italiji na najbolj uspešen način.
Ta politika se bo lahko še učinkoviteje uresničevala, v kolikor jo bo javno mnenje točno razumelo in se z njo strinjalo in v kolikor bo našla v Slovencih in v demokratičnih organizacijah manjšina odkrit in lojalni odnos do sodelovanja z brezpogojnim sprejemom skupne usode z demokratično Italijo«.
Resolucija «ljudskega centrizma«
govori o nujnosti politike, «ki bo sposobna poraziti komunizem, brez slabosti in popuščanja« ter da levi center ni uspel doseči zastavljenih ciljev. V resoluciji se ne omenja slovenske manjšine, v tretji točki programatskih zahtev, glede katerih se ne strinjajo z večino v stranki, pa govore o potrebi, da «se oživlja nacionalna zavest«.
Poleg tega sta bili soglasno sestavljeni in odobreni še resoluciji o notranjem življenju stranke in o gospodarskih vprašanjih.
Kongres tržaške KD je trajal od sobote do nedelje zvečer in je bil dokaj živahen, saj so zelo številni delegati posegli v diskusijo, v kateri so obravnavali zlasti notranja vprašanja stranke. Mnogo je bilo tudi govora o vprašanjih slovenske manjšine in vsi diskutanti, katere smo imeli priliko poslušati, so pristopili k temu vprašanju z dokaj odprtimi stališči. Tako Je predstavnik mladine zagovarjal pogumno in do skrajnosti demokratično politiko. Govora Je bilo o potrebi vključitve slovenskih katoličanov v organe stranke. Predstavnik Iz Rojana pa je sprožil pobudo, da se ustanovi organ kulturnega sodelovanja med Italijani in Slovenci.
Srečanje komunistov iz pristanišča in skladišč
Y okviru priprav na tretjo vsedržavno konferenco komunističnih delavcev, bo danes, v torek 18. maja, ob 18. uri na sedežu Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 srečanje komunistov pristanišča in združenih skladišč o vprašanju pristaniške ustanove, funkcionalnih avtonomij in delovanja sekcije Komunistične partije Italije v pristaniškem delokrogu. Poročal bo Giuseppe Muslin. Pred sedoval bo senator Vittorio Vidali. Srečanje prireja avtonomna tržaška federacija KPI.
cev, ki je glasovala za začasni statut mladinske konzuite, zavrnila ne-kaj spreminjevalnih predlogov, ki naj bi jih vnesli v statut, kortiuni-fetlčnlh svetovalcev in predlog dr. Pincherle, naj bi odložili razpravo o statutu v občinskem svetu, dokler ne bi osnutek statuta izdelali pred-staavniki mladinskih organizacij in ne predstavniki občinskega sveta. O spreminjevalnih predlogih komunistov in o stališču PSI in drugih strank do teh predlogov bomo pisali, ko bomo objavili vsebino statuta.
V začetku seje so nekateri odborniki odgovorili na vprašanja, ki so jih postavili razni svetovalci. Odbor, nik Romano je odgovoril na vpia-šanje komunističnega svetovalca Gombača, ki je predlagal, naj bi občinska uprava izdajala svoj vestnik «Notiziario del Comune di Trie-ste«, ki izhaja tedensko, tudi v slovenščini. S tem, meni svetovalec, bi občinska uprava vzpostavila javne stike tudi s slovenskimi občani v slovenščini.
Odbornik prof. Romano Je odgovoril, da ta publikacija izhaja v nekaj sto izvodih in da imajo že z izdajanjem v italijanščini velike teh. nične težave, ki bi postale nepre-mostljive, če bi se izdajala tudi v slovenščini. Nadalje je dodal, da občinska uprava pošilja svoj vestnik nekaterim ustanovam in občanom, ki se zanj zanimajo. Hkrati pa občina pošilja vestnik tržaškemu radiu in časopisom, ker da daje možnost vsem občanom, in tudi slovenskim, da so o njegovi vsebini obveščeni. Zaradi tega, je dejal profesor Romano, občinska uprava nima za potrebno, da bi izdajala svoj vestnik tudi v slovenščini.
Zvišanje cen teletine
Pokrajinski odbor za cene je na svojem zadnjem sestanku določil, da se cena teletine v prodaji na drobno v naši pokrajini poviša za 40 do 100 lir pri kg. Odslej veljajo za razne dele naslednje cene: meso za ragu 960 lir kg, rebra in pleča 1100, zarebrnice ih obistna pečenka 1840 lir, plečh brez kosti 1940 lir, Stegno brez kosti 2380 lir, zrezki iz stegna 2660 lir.
Mesarji morajo izobesiti cenik na vidnem mestu ter opremiti tudi razne dele mesa z listki, na katerih je naznačena cena. Poli-cijski organi in mestni redarji za nadzorstvo nad prodajo živil mo-rajo poskrbeti za izvajanje ukaza in kaznovati morebitne kršitelje.
Še dve pomembni znanstveni srečanji
Rektor tržaške univerze A. Orl-gone bo 29. t. m. slovesno odprl dve važni znanstveni srečanji, in sicer IX. srečanje tehnikov s hidravličnega področja, ki ga organizira Inštitut za hidravliko pri tržaški univerzi pod vodstvom prof. S. Ramponija, ter VII. srečanje o geotehniki, ki ga Je sklicalo 'italijansko združenje za geotehniko pod vodstvom prof. G. Ferra, rektorja padovanske univerze. Obe srečanji se vrstita iz leta v leto na eni izmed inženirskih fakultet po itali-
bodo nastopili znanstveniki in strokovnjaki, ki se udejstvujejo na u-niverzah in znanstvenih zavodih v Italiji, Zahodni Nemčiji, Jugoslaviji, Romuniji in Sudanu. Na drugem zasedanju, t. j. na srečanju o geotehniki, bodo razpravljali o približno 20 temah, ki zadevajo statične in dinamične kakovosti in druga geotehnična svojstva raznih tal. Strokovnjaki si bodo med drugim za časa svojega bivanja v Trstu ogledali nekaj hidroelektričnih naprav na področju dežele Furlanije-Julijske krajine, ter kabinete in poskusne dvorane inženirske fakultete na tržaški univerzi.
Občinstvo, ki je izvajanja nagradilo z navdušenim ploskanjem, je tako rekoč izsililo še .navr-žek.: krasno Vrabčevo •Rdečo tulpo.. Sicer pa bi morali reči, da je bil koncert zelo dobro pripravljen, spored skrbno izbran; nadalje, da je pomlajeni zbor pokazal svoje izredne kakovosti, tako kar zadeva nekatere soliste, kot zbor v celoti. Med izvajanjem Rada Simonitija skladbe «Prepro-ste besede., je občinstvo priklicalo tudi samega avtorja, ki je koncertu prisostvoval, kot je bil na koncertu tudi Vilko Ukmar.
Ob koncu je Rado Simoniti v imenu Zveze Svobod Slovenije čestital zboru ob njegovem' lepem jubileju in še posebej Ubaldu Vrabcu.
Dvorana Kulturnega doma je bila sicer dobro zasedena, vendar menimo, da bi ta koncert zaslužil še večjo pozornost.
Sestanek članov komisije za prevoze
Na tržaški trgovinski zbornici so se včeraj sestali člani posebne komisije za prevoze, ki jo sestavljajo predstavniki trgovinskih zbornic iz držav, članic Evropske gospodarske skupnosti. Komisija, kateri načeluje predsednik tržaške zbornice dr. Caidassi, bo nadaljevala svoje delo še danes. Na dnevnem redu je vrsta vprašanj, ki zadevajo nadaljnji razvoj prevozov po kopnem med članicami evropske gospodarske skupnosti, kakor na primer vprašanje odprave posebnega“davka za avtoprevoze v mednarodnem prometu, dalje vprašanje konku-ience na tem področju, vprašanje potniškega prometa po kopnem, itd.
SLOVENSKI KLUB
vljudno vabi na predavanje pisatelja in humorista
JOŽE HORVATA
o njegovem potovanju z jadrnico okrog sveta
ki bo drevi ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9
Delo deželnih komisij
Danes ob 10. uri se sestane 5. stalna deželna komisija za javna dela, urbanistiko, prevoze in turizem, ki bo izrekla na prošnjo prve komisije svoje mnenje o finančnih ukrepih v prid družbi, ki ima v koncesiji avto cesto Trst-Benetke. V tem pogledu bodo proučili zakonski osnutek deželnega odbora in predlog liberalnih svetovalcev. Zakonski načrt odbora predvideva soudeležbo de. žele pri družbi «Autovie Venete* in jamstvo za posojila, ki jih je najela. Poročal bo predsednik komisije Cumbat. Jutri bo seja druge komisije za kmetijstvo, ki bo razpravljala o dveh zakonskih predlogih misovcev in demokristjanov.
V petek pa se .sestane tretja komisija za prosveto in zdravstvo, ki bo razpravljala o zakonskem osnutku komunističnih svetovalcev za dopolnitev zdravstvene o-skrbe in oskrbe z zdravili kmetom v naši deželi.
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 66-letnega inženirja Alberta Turino iz Ul. Carducci 5. Turina je malo prej hodil po Ul. Mi-lano v smeri proti Portičim, ko pa je prečkal cesto, se je spotaknil ob vrv, ki je služila avtomobilu, da je vlekel drugega. Oba avtomobila sta bila ustavljena pred semaforjem.
V	nedeljo v Kulturnem domu
Nastop mladinskih pevskih zborov
V	nedeljo popoldne je bil v Kulturnem domu nastop mladin skih pevskih zborov in hormoni karskega zbora, ki ga je priredi la šola Glasbene matice. Nasto pil je združeni mladinski pevski zbor, ki so ga sestavljali gojenci šole Glasbene matice v Trstu ter podružnic na Opčinah in Prose-ku-Kontovelu. Zatem je nastopil še mladinski zbor eKraški slavček. iz podružnice v Nabrežini in Sesljanu. Oba zbora, ki sta na koncu nastopila skupno, sta se prav lepo odrezala in požela prisrčen aplavz poslušalcev, ki so v velikem številu napolnili dvorano. Burnega ploskanja je bil deležen tudi harmonikarski zbor, ki ga sestavlja osem harmonikarjev.
O nedeljskem koncertu bomo še obširneje poročali.
Odv. Aldo Terpin novi predsednik pokr. turistične ustanove
Minister za turizem in predstave Corona je podpisal dekret, s katerim je bil za predsednika tržaške Pokrajinske ustanove za turizem imenovan odv. Aldo Terpin. Z istim dekretom je minister Corona imenoval za novega predsednika Neodvisne ustanove za gostinstvo in turizem odv. Antonia Di Giacoma.
Predstavniki sindikata slov. šole pri dr. Tavelli
Včeraj zjutraj je šolski skrbnik dr. Mario Tavella sprejel na razgovor skupino predstavnikov Sindikata slovenske šole, v kateri so bili prof. Košuta, prof. Umek in učitelj Dobrila. Na razgovoru je šolski skrbnik med drugim izjavil, da je od prosvetnega ministrstva prejel dekret, po katerem se na slovenskih osnovnih šolah n?, .T.JIžašikftm. usta,navija 100 stalnih mesti na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem pa 43 stalnih učiteljskih mest.
...........................................,..
DREVI V SLOVENSKEM KLUBU V UL GEPPA
Pisatelj Joža Horvat o svojem jadranju z «Beso» okrog sveta
Njegovo potovanje na 20-tonski jadrnici bo trajalo 3 leta, začelo pa se bo 15. julija letos
Drevi bo v Slovenskem klubu v Ul. Geppa 9 predaval znani hrvaški pisatelj in humorist Joža Horvat. Obiskovalci klubovih večerov ob torkih se prav gotovo še spominjajo tega simpatičnega gosta z njegovega prvega nastopa pri nas
14.	januarja 1964, ko nam je z njemu lastnim humorjem govoril o svojem življenju in zlasti o svojem takrat zadnjem literarnem, delu «Maček pod čelado», po 'taterem so v Jugoslaviji posneli film.
že takrat smo tudi pisali, da se Joža Horvat pripravlja na velik podvig: na potovanje z motorno jadrnico okrog sveta. Sedaj je po večletnih pripravah končno napočil ta trenutek in Joža je s svojo jadrnico in posadko, to se pravi s svojo družino in enim samim pomorskim strokovnjakom na krovu, že v Trstu, da uredi še zadnje podrobnosti in izpopolni svoj inventar za potovanje, ki se bo začelo
15.	julija letos in ki bo trajalo tri leta.
Člani posadke bodo poleg Horvata še njegova žena Renata, njegov 18-letni sin Marko kot radiotelegrafist in inž. žika Pavlovič, konstruktor jadrnice, ki bo na njej o-pravljal tudi dolžnosti strojnika. Jadrnica «Besa», ki ima 20 BRT, je bila zgrajena v Šolskem centru pri ladjedelnici «Uljanik» v Pulju. Izdelana je iz jeklene obloge, kar je ne samo v Jugoslaviji temveč na svetu sploh, novost pri tovrstnih ladjah Na jadrnici je vdelan motor s 50 KS, ki ga je zgradila tovarna «Torpedo» na Reki. Jadrnica je opremljena z dvema jamboroma, visokima 16 in 12 metrov, skupna površina razpetih jader pa znaša 120 kv. m. Posebna tanka lahko sprejmeta 1500 litrov nafte in 1500 litrov pitne vode. Za posadko je predvidenih 6 kabin, razen tega pa je na jadrnici tudi salon, ki služi istočasno kot kuhinja. Vsa jadrnica, obloga, strojni deli, notranjost in ostalo je bilo zgrajeno v Jugoslaviji.
Uredništvo eVjesnlka u srljeduv je glavni pokrovitelj tega podviga, ki bo prav gotovo prispeval k afirmaciji Jugoslavije kot pomorske države z dolgoletno tradicijo. Veli-
ko število podjetij iz Hrvaške in drugih republik je tudi pomagalo Joži Horvatu, da bo mogel opraviti svojo plovbo okrog sveta, največji del sredstev pa 'je v ta svoj podvig vendarle vložil on sam.
Glavni namen potovanja, je, da opiše kaj je doživel na poti okrog sveta, ki vsekakor ni brez nevarnosti. Seveda ne bo ničesar «odkrival», ker je že vse odkrito, to pa še ne pomeni, da v svojih knjigah, ki jih bo napisal s tega potovanje, ne bo imel kaj povedati. Zanimivo je, da so vsi člani posadke «žabe» (kot pravi sam), t. j. da nihče od njih ni z rojen in niti ni odrastel na morju, temveč na kopnem. Sprva je bilo določeno, da bo na «Besi», pet članov posadke, potem pa je to misel o-pustil in bo iz splitske luke izplul sam s še tremi člani posadke.
O vsem tem nam oo Joža Horvat govoril drevi v Slovenskem klubu in prepričani smo, da bo njegova nadvse zanimiva tema prav z gotovo privabila mnogo poslušalcev.
Za radovedneže pa še naslednjo informacijo:	Horvatova jadrnica
«Besa» je zasidran v pristanu ob klubu Y. C. «Adriaco».
Še 33.833 stotov banan skozi Trst
Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino Je te dni izdalo dovoljenje za uvoz dodatnega kontin genta 450.000 stotov banan, In sicer do 31. decembra letošnjega leta. Od tega kontingenta, ki Je porazdeljen med dobavitelji iz Evropske skupnosti (150.000 stotov), iz tretjih držav (200.000) in iz Somalije (100.000 stotov), bodo trgovci lahko uvozili skozi Trst 33.833 stotov. Za ostale carinarnice (uvoz se namreč vrši «čez carinarnico«) so bili od celotne količine 450.000 stotov določeni naslednji delni kontingenti: Genova 119.084 Neapelj 119.083, Chiasso 34.000, Fortezza 32 tisoč. Bari 25.500, Ventimiglia 34 tisoč, Benetke 29.500. Messina 14 tisoč 500 In Civitavecchia 2.500 stotov.	j
Sestanek komisije za Trst
Tržaški župan dr. Franzil je na prefekturi predsedoval sestanku »komisije za Trst«. Na sestanku bodo dopolnili predloge o razdelitvi posebnega fonda 10 milijard lir za tržaško pokrajino. Mnenja komisije o porazdelitvi teh 10 milijard bodo nato sporočili vladnemu komisarju dr. Mazzi, ki mu pritiče upravljanje fonda.
Otvoritev
novega sedeža PSI
V soboto popoldne so odprli prostore novega sedeža pokrajinske federacije PSI in deželnega komiteja PSI na Trgu Goldoni 10. Navzočim pokrajinskim in sekcijskim ter krajevnim upraviteljem je spregovo-ril tajnik federacije Arnaldo Pittoni, ki Je poudaril, zlasti potrebo po po jačanju strankine dejavnosti za več-" jo politično uveljavitev ter za politično in socialno demokratično obnovo.
Razstave
Nocoj ob 19. url bo v tržaškem baru-galeriji «Alcione», v pasaži Fe. niče, odprl svojo razstavo tržaški slikar Romano Ukmar, ki smo ga pred časom pogosteje videvali na raznih kolektivnih in osebnih razstavah. Sedaj je pripravil nekaj povsem novih del, s katerimi se predstavlja občinstvu.
Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi v nedeljo 2. junija 1965 enodnevni Izlet v Velenje. Vpisovanje pri Draščkovih
» • •
Prosvetno društvo v Skednju or
ganizira v nedeljo 30. maja t.l. izlet v Škofjo Loko in Ljubljano. Vpisovanje vsak dan, razen v sobotah in nedeljah, od 20.30 do 22 ure na sedežu društva. Ul. di Servola 124-1
Predstave v Kulturnem domu
• PARTIZANSKI VEČER
(Ob 20-letnici zmage)
Vezalni tekst in priredba:
BRUNO HARTMAN Režija:	BRANKO GOMBAČ
Scena in kostumi:
AVGUST LAVRENČIČ
Z ansamblom SG nastopata moški pevski zbor Prosek-Kon-tovel pod vodstvom IGNACIJA OTE in harmonikar OSKAR KJUDER PREMIERA:
v sredo, 19. maja ob 21. uri (premierski abonma) PONOVITVE:
v četrtek, 20. maja ob 21. uri (abonma I. ponovitev) v petek, 21 maja ob 21. uri (abonma red A in B) v soboto, 22. maja ob 21. uri
Ker gledališče nima nobene nedelje proste, prosimo popoldanske abonente, da si ogledajo katerokoli navedeno predstavo »Partizanskega večera«.
Prodaja vstopnic vsak dan v Kulturnem domu od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. Za predstavi na Opčinah prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Prosvetnega doma.
Gledaljšča
VERUJ
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja prostih vstopnic za 9. koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v petek ob 21. url Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Herbert Albert s sodelovanjem pianistke Enrice Caval-lo. Program je v celoti pqsvečen skladbam Ludvviga Van Beethovna In obsega uverturo iz Egmonda, Koncert št. 4 za klavir in orkester op. 58 ter Sedmo simfonijo.
Nazionale 16,00 «GU erol di Fort VVorth« Technicolor.
Arcobaleno 16,15 «La citti del mo-stri« Prepovedano mladini P°d 18. letom,
ExceIsior 16.00 »Agente 007 daila Rus-sla con amore« Sean Connery.
Fenice 16.00 «La dea della citti per-duta« Technicolor. Uršula Andress.
Grattaclelo 16.00 «Tabu N. 2» Techni. color. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda	16.30 «La	regina	del	Rio
delle Amazzonl« Colorscope. Michel Hinz. Prepovedano mladini pod 18. Igtom.
Fllodrammatlco 16.30 »Mach contro la morte« Cerard Blain, Antonella Lualdi.
Aurora 16.00 «Angelica alla corte del re» Prepovedano mladini pod 14. letom,
Cristallo 16.30 «La tomba insangui-nata« Kriminalni film. Ultrascope.
Garibaldi	16.30 «Le	clttii	proibite«
Technicolor. Prepovedano mladini pod 18.	letom.
Capitot 16.30 «11 monte dl Venere« Technicolor. Elvis Presley.
Impero 16.30 «La stanza In forma dl elle« Prepovedano mladini pod 14. letom,
Vittorio Veneto 16.30 «La fuga« Gio-vanna Ra 111. Prepovedano mladini pod 18	letom.
Moderno Počitek.
Astra 16.30 «11 chlrurgo opera« prepovedano mladini pod 18. letom.
Astoria Danes počitek. Jutri ob 16.30 »Le massaggiatrici« Prepovedano mladini pod 18 letom
Abbazia 16.00 »I rinnegati dl Capl-tan Kldd» Technicolor.
Ideale 16.00 «La signorina e tl cavv boy» John Wayne.
Skedenj 16.00 »Papa Gambalunga« — Scopecolor.
Ljudska prosveta
MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK - Trst
bo priredil v nedeljo, 6. junija, izlet v
VELENJE


Prosvetno društvo v Skednju ,
vešča odbornike, da bo prihodi seja v četrtek, 20. maja ob 20.15
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. maja 1965 se Je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo pa je 18 oseb.
UMRLI SO: 85-letna Angela Pa-squalis vd. Piazzi, 80-letni Goffredo Breinpr, 62-letna Maria Maddalena Grillanz por. Stocca, 81-letm Riccar-do Cosmini, 58-letna Maria Stefan-clch por. Bogatez. 85-letna Giuseppi-na Olivo vd. Bandelli. 70-letna Angela Veljak vd Žigon, 76-letni VIL torio Rossi. 89-)etna Elisabetta Noa-chig vd, Balt, 47-1 etn 1 Pietro Božic, 62-letni Enrtco Pelost, 28-letni Erlo Berger, 56-letna Santina Delben por. Muggia, 70-letni Antonio Scaladera, 77-letna Ines Raunikar vd. Zhermel, 72-letnl Antonio Giazzi, 75-letna Antonia Stokeli vd. Amigoni, 24-letnl Oliviero Gombač.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (17. S. — 23. 3.)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Gale-no. ul. S. Cillino 36: Alla Madon-na del Mare, Largo Plave 2; San-t'Anna, Erta dl S. Anna 10: Davan-zo, Ul. Bernlni 4; Godina AUTGEA, Ul. Gtnnastjca 6; Al Lloyd, Ul. Oro-logio 6; Sponza, Ul Montorsino 9.
Služba od 13 do 16. ure Davanzo, Ul. Bernlni 4; Godina AllTGEA, Ul. Ginnastlca 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza. Ul Montorsino 9.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Gale-no. Ul. S. Cillino 36: Alla Madon-na del Mare, Largo Piave 2: San-t’Anna, Erta di S. AnnalO.
ZAHVALA
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin in spremili na zadnji poti našo nepozabno ženo, mamo in nono
Marijo Grilanc por. Štoka
še posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Pavlu Turku za njegovo požrtvovalno nego, domačim pevcem, č.g. župniku in vsem darovalcem cvetja.
žalujoči mož, hčere in sinovi z družinami
Kontovel, Križ, Nabrežina, B. Aires, 18. maja 1965.
IZPRED TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA
Hotel je «prestrašiti» delodajalca a je streljal na ameriškega kaplana
Čeprav ni bilo smrtnih žrtev, ga je prvostopno sodišče obsodilo na 39 mesecev zapora, prizivno pa je to kazen potrdilo
■h	p.
Sfiem (predsednik Franz, poročevalec Cariglia, generalni prokurator Marši, zapisnikar Vascon obramba Fortuna) Je bila vCeraJ ponovna obravnava proti 46-letnemu Otellu Breccli iz Aviana v videmski pokrajini, ki je bil obtožen, da je poskušal umoriti neko osebo. Prvostopna obravnava pred porotnim sodiščem je bila v Vidmu 26. junija lani in tedaj so porotniki spoznali Breccio za krivega ter so ga obsodili na 3 leta, 3 mesece in 10 dni zapora. Proti tej razsodbi se je obtoženec pritožil na drugostopno sodišče. To je včeraj potrdilo prvotno razsodbo.
Dogodek, ki je Breccio pripeljal pred porotnike, se Je odigral 18. decembra leta 1963 na nekem cestnem križišču blizu znanega vojaškega letalskega oporišča v Avianu.
Bilo je okoli 18.45 zvečer (bila je torej že popolna tema), ko je neki moški zaporedoma ustavil dva avtomobila znamke «fiat topolino«. Ko je ugotovil, da v vozilih ni bilo osebe, ki jo je iskal, je pustil, da se šoferja odpeljeta naprej. Nekoliko pozneje se je pripeljal mimo tretji »fiat topolino«, ki pa se ni ustavil. Šofer (šlo je za protestantskega vojaškega kaplana Roberta Arinderja, ki Je vključen v tamkajšnjo ameriško vojaško enoto) namreč ni opazil, da mu je neznanec namignil, naj se ustavi. Nenadoma je padlo več strelov. Vseh je bilo baje sedem. Trije so bili menda oddani v zrak, nekateri so zadeli avto v nižje spodnje dele karoserije, a eden je preluknjal platneno streho ter se zaril v kontrolno ploščo tik ob šoferju. Kaplan Arinter je spočetka mislil, da streljajo z možnarji v počastitev bližajočih se božičnih praznikov, toda kmalu nato je uvidel, da je šlo za pravcat napad s strelnim orožjem.
Napadalec (pozneje se je zvedelo, da le šlo za Breccio) je takoj nato odšel v brivnico, kjer se je dolgo č^sa raztovarjal z znanci. Nato je odšel domov, kjer so ga pozneje p '••'tirali.
vztrajno preiskavo se je poli-o' iškim oceanom posrečilo razvozlati uganko atentata na ameriškega kaplana.
Brecoia Je povedal, da ni name-m-nl napasti ameriškega častnika, v trenutku, ko se le ta peljal mimo z avtom, je bil prepričan, da ,1" «)o za nlegovega delovodjo Antonia Morasa, katerega je hotel prestrašiti.	• -
Dva meseca prej je bil Breccia sprejet kot civilni uslužbenec v letalsko skladišče oporišča. Njegov direktni predstojnik je bil Moraš, s katerim pa se ni mogel sporazumeti. Breccia je trdil, da je Moraš človek nasilnega značaja, ki ne zna ravnati s svojimi uslužbenci. Kmalu je prišlo med njima do hudega trenja. Breccia je menil, da Je žrtev Morasovega nasilstva. Delovodja ga je izzival ter mu prepuščal najtežja dela. 18. decembra Je napetost dosegla svoj višek. Moraš se je skregal z Breccio ter ga spodil z dela.
Prizadetega je to dejanje silno potrlo. Dalj časa je bil namreč brezposeln in tedaj je silno duševno trpel, ker ga je morala vzdrževati njegova žena, ki je učiteljica. Nevarnost, da bo spet ob službo, ga le spravila iz uma. Dvakrat je telefoniral Morasu in v zadnjem pogovoru ga je vprašal, če želi »vojno ali mlr». Moraš se ni hotel prerekati ter je položil slušalko. Pozneje je izjavil preiskovalnim organom, da dejstvo, da je tistega Jutra spodil Breccio z dela, še ni pomenilo, da je bil ta odpuščen.
Spričo tega je Breccia sklenil, da ga ustavi in prisili na razgovor. Policistom je izjavil, da je vzel s sebol pištolo kalibra 22, ker se je bal Morasa, ki da je nasilnež ter je obstajala nevarnost, da bi se začela biti s pestmi. Ali se je bil v tistem trenutku že odločil, da bo streljal. Breccia ni vedel pojasniti. Naključje pa je hotelo, da Je malo manjkalo, da ni žrtev streljanja postal ameriški kaplan.
Kot smo dejali so prvostopni porotniki spoznali Breccio za krivega ter so ga obsodili. Na včerajš-
bojev. Dejal je še, da se kesa svojega dejanja in je prosil porotnike usmiljenja.
Javni tožilec je zahteval, naj sodišče potrdi prvotno razsodbo. Zagovornik Fortuna pa je skušal dokazati, da Breccia ni nameraval ubiti svojega delovodjo, temveč ga samo prestrašiti. To dokazujejo sledovi strelov na karoseriji avta, ki so vsi zelo nizki. Samo naključju je treba pripisati, da je eden izmed njih prebil streho. Zato je odvetnik Fortuna menil, da gre v tem primeru samo za poskus zasebnega nasilja, če pa bi porotniki ne hoteli spremeniti obtožbe v tem smislu, potem pa naj bi vsaj priznali obtožencu pravico do olajševalne okoliščine, ki jo predvideva izzivanje. Porotniki pa so, kot smo dejali, potrdili prvotno razsodbo.
Naivnost ali šala s stavo «Totocalcio»
Naivnost ali potegavščina? Včeraj zjutraj se je v mestu razvedela novica, da je neznani srečnež dobil 28 milijonov lir na nogometni športni stavi. Neznanec je stavni listek igiral v nekem baru v Ul. Ca^rin. Okrog 8-30 pa je v bar Cavana prišla neka mlada ženska in uslužbencu pri o kencu za športne stave pokazala stavni listek na katerem je bilo 13 točk na eni, 12 pa v drugi koloni. Uslužbenec je potrdil stavo in si izpisal serijsko številko nalepka: 639 VA 11076. Zdelo pa se mu je čudno, da centrala Toto-calcia v Padovi ni potrdila dobitka.
Neznanka je vidno razburjena vzela stavni listek in se oddaljila, ne da bi kaj rekla.
Uslužbenec se je o zadevi pozanimal in pri temeljiti preiskavi v Padovi, so ugotovili, da je serijska številka nalepka bila v
veljavi pri stavah prejšnjega tedna.
Mlada ženska je zelo naivna, če je mislila, da bo na tak neroden način ogoljufala «Totocalcio». Morda je navsezgodaj prepisala zmagoviti stolpec na stavni listek in prilepila nalepko, ki jo je strgala z listka prejšnjega tedna. Ni pa izključeno, da je bil stavni listek samo potegavščina kakega njenega znanca, ki je prepisal zmagoviti stolpec in ji ga podtaknil. Ce je tako, bo njeno razočaranje res veliko.
Z lambreto v avto
Na pokrajinski cesti med Nabrežino in Sesljanom se je predvčerajšnjim popoldne pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 21-letni kamnosex Radoslav Sirelia iz Nabrežine št. 76. Ko se je na lambreti TS 31775 vozil proti Sesljanu, je približno na pol poti iz neznanih razlogov trčil v nat 1300 TS 46671, ki je tedaj privozil nasproti. Zaradi sunka se je Sirelia prevrnil ter se pobil in ranil po udih. Z -rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh.
Z lambreto v pešca ki je prečkal ulico
Ko je včeraj okrog poldne 31-letni pek Oscarre, Lenisa od S. M.M. Spodnje 702, na zebrastem prehodu pri Po-rtičih, prečkal Ul. Carducci, ga je z lambreto TS 27339 podrl 33-letni Lionello Zo-t-ti iz Ul. delle Querce 16, ki je vozil proti Trgu Dalmazia. Pri nesreči se je Lenisa ranil po levi roki. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v petih dneh.
lllimilllllinilllllllllHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIlllIMMIIIIMIMIIMHnllllllllMIIIiniHIIIIIIIHIIIIIIIHIIIMimimHIIM
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Razvoj Kopra in okolice v zadnjih dvajsetih letih
Več novih tovarn, gostišč, trgovin in javnih lokalov 1700 novih stanovanj, nova radijska postaja, nov zdravstveni dom, mnogo novih šol itd.
I;
V	počastitev 20-letnlce osvoboditve in praznika koprske občine je bilo v preteklih dneh več prireditev tako v Kopru kot v okolici. Glavna slovesnost je bila v nedeljo v Zabavljah, majhni vasici v bližini Marezig. Tam je bil partizanski miting nekdanjih istrskih borcev VDV brigade. Zbralo se je okrog 2 tisoč ljudi, med gosti pa so bili tudi člani sindikalne delegacije lz Modene, ki se te dni mudi na obisku na koprski obali. Na mitingu sta govorila nekdanji borec istrske čete Danilo Ivančič in nekdanji komisar te čete Ivan Lampič. Le-ta je orisal boje istrske čete VDV v Brkinih, na Notranjskem ln še posebej v zadnjih bojih za osvoboditev Kopra. V kulturnem programu so sodelovali člani izolske Svobode, pevski zbor Mehano-tehnlke in učenci okoliških osnovnih šol.
V	okviru občinskega praznika Je bila tudi slavnostna seja koprske občinske skupščine. Med gosti smo opazili več uglednih osebnosti, med njimi tudi podoredsednlka skupščine SR Slovenije dr. Marijana Breclja in sindikalno delegacijo iz Modene. Predsednik koprske občinske skupščine Dušan Barbič Je v daljšem govoru Drikazal razvoj Kopra in okolice v zadnjin dvajsetin letih. Povedal je, da se je leta 1945 okrog 90 odstotkov prebivalcev koprske občine bavllo s kmetijstvom, zdaj pa se jih bavi samo še 30 odstotkov. V samem mestu in v okolici je zraslo več tovarn, med nji-
Sjl Obravnavi je obtoženec pristali Uci j^V med na mode .
s? asfTjKrss ar AS««
...........................-...H.......-«--.--..............
Z AVTOM V DROG IN NATO ŠE V ZID
20 ur po nesreči izdihnil zurudi hudih zlomov in run
Mladi vozač si je pri tem prebil lobanjo in povzročil številne zlome udov in notranje poškodbe
Na nevrokirurškem oddelku bol-| so^ ga ^”,°ekspsre^trC)g0 pridržano
nišnice je predvčerajšnjim popol-	Toda za nesrečnega
dne podlegel hudim zadobljemm | E	ni bilo več pomoči.
?ede°necaElio8Bernge;nizU!^Maio Kljub zdravniški .negi je _20j,r lica 1, ki se je v soboto ok.rog 21. ure hudo ponesrečil pri prometni nesreči. Avtomobilska nesreča se je pripetila na križišču obeh trbiških cest nekaj sto metrov pod Katinaro. Ob tisti uri je Berger vozil svoj fiat 600 TS 33381 proti središču. Ko je privozil v bližino križišča, je hotel zaviti na levo na državno cesto 15-bis, ker je bil namenjen v Zavije. Toda na omenjenem križišču je Bergerja čakala smrt. Iz neznanih razlogov je izgubil nadzorstvo nad avtom, ki se je najprej z vso silo zaletel v drog cestnega znaka ter ga zvil. Sunek je bil tako močan, da je avtomobil odskočil, se nekajkrat obrnil okrog svoje osi in se končno silovito zaletel v zid na levi strani cestišča. Pri zapo rednih trčenjih se je Berger v notranjosti avta hudo pobil po glavi, si prebil lobanjo ter si polomil roke in stegnenici. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, kjer
Je dobilo vrsto modernih gostišč, trgovin in drugih Javnih lokalov, razen tega pa so zgradili po osvoboditvi nad 1700 stanovanj, več osnovnih ln srednjih šol, novo radijsko postajo, hov zdravstveni dom Itd.
Na skupščini so tudi sklenili, da bo Koper sprejel domicil za II. prekomorsko brigado ln da bodo po tej brigadi imenovali eno Izmed ulic v Kopru ter stanovanjski okoliš v Semedeli. Popoldne Istega dne je bil v hotelu Triglav sprejem za 400 borcev prekomorskih brigad. V okviru praznika Je bila tudi slavnostna akademija v koprskem gledališču, na kateri sta govorila v slovenščini Dušan Barbič ln v italijanščini Ettore Battelli.
* * *
V Kopru so odprli razstavo enajstih primorskih umetnikov, ki razstavljajo svoja najnovejša dela. Razstava Je začela svojo pot ob velikih slovesnostih v Ajdovščini v začetku maja, zdaj pa si jo bodo lahko ogledali še po drugih krajih Primorske.
» ♦ *
Ekonomski administrativni šolski center v Kopru (bivša Ekonomska srednja šola) slavi te dni 10-letnlco svojega delovanja. Za to priložnost so se sedanji ln bivši učenci ter profesorji zbrali v koprskem gledališču. Govoril Je direktor šole Maksimiljan hiško, gola je imela leta 1955 komaj pet razredov, zdaj pa Jih ima že 19 Na slovesnosti so nagradili pet članov kolektiva, ki že deset let delajo na šoli, najboljši dijaki pa so dobili knjižna darila.
• • «
Prva poletna nedelja Je privabila na koprsko obalo veliko število turistov iz raznih krajev Slovenije ln lz tujine. Nekatera kopališča, zlasti tista v zatišju (Portorož) so bila že dobro obiskana. Temperatura morja Je bila 19.5, zraka pa 21 stopinj C, kar je za tiste, ki so vsaj malo utrjeni, kar sprejemljivo. Veliko število Je bilo tudi turistov iz zamejstva. Samo na obmejnem prehodu na škofijah so v nedeljo zabeležili 35 tisoč prehodov. Mejo Je prešlo okrog 9 tisoč motornih vozil.
URADNI NAGOVORI, KONCERTI, IZMENJAVA DARIL
Prisrčne svečanosti v tlenln
Župana obeh mest poudarila skupno željo po gradnji združene Evrope - Železniška nesreča folkloristov iz Ločnika, vendar brez hujših posledic
V soboto zvečer je bila v več stoletij stari občinski palači v Ven-lu, mestu ob nemški meji, svečanost pobratenja z Gorico. Svoj višek je dosegla z nastopom zbora, sestavljenega iz 200 pevcev, ki je izvrstno zapel arijo »Va pensie-ro» iz Verdijeve opere »Nabucco«. S svoje strani so povzdignili prijateljsko vzdušje, ki je vladalo ta večer v občinski zgradbi, tudi go-riški plesalci in pevci, ki so kakor prejšnje dneve nastopili tudi ob tej priložnosti.
Spregovorila sta tudi oba župana. Zupan Venla dr. Leonard De-gou je v uvodu pozdravil goriško delegacijo ter omenil podobnost vprašanj, ki so se pojavljala ob mejah obeh mest, ob katerih je preteklo toliko krvi, ter nadaljeval, da morajo ravno obmejna mesta pokazati duh realnega ocenjevanja položaja in morajo napraviti prve korake k evropski enotnosti. Ravno stiki med občinskimi predstavniki, Je dejal župan, u-stvarjajo temelje združene Evrope.
Dr. Gallarotti se mu Je zahvalil za prisrčen sprejem ter dejal, da so prišli v Venlo kot prijatelji, da bi jim stisnili roke. Razdalja med našima mestoma je velika, vendar majhna, če Jo merimo z duhom ljudi dobre volje. Skupno moramo graditi jutrišnjo Evropo. Začeti moramo pri tleh ter biti stvarni. Prejšnji dan smo bili v Celovcu, kjer so proslavili pridobljeno avtonomijo, danes smo pri vas kot bi bili doma. Prav tako bo z vami, ko boste prišli v Gorico.
Sledila je izmenjava številnih daril.
Ob koncu še kratka vest o nesreči, ki se je dogodila folkloristom lz Ločnika, ko so se z vlakom peljali v Venlo. Na meji med Avstrijo in Nemčijo se Je pri ran-žiranju zaletel v njihov vagon neki vlak. Nastal je rahel preplah, ker so se pri trčenju nekateri neko. liko potolkli. Po zdravniški pomori so nadaljevali pot v Venlo v dru-gem vagonu.
do^ sprejemu “v bolnišnico izdihnil, ne da bi prišel k zavesti. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Policist ranjen pri pretepu beguncev
V soboto zvečer so se v begunskem taborišču zaradi razlogov, ki jih policija preiskuje, stepu dva cigana in begunec 25-letni Marcello Cesič. Pretepačem se je približal agent javne varnosti 42-letni Giovanni Sanese in jih povabil na policijsko postajo. Toda v napadu jeze je Cesič Saneseja podrl, da se je ta pobil po ličnici in čelu. Saneseja so prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 10 dni, Cesiča pa so aretirali in ga peljali v zapor. Prijavili so ga sodišču zaradi upiranja in povzročitve poškodb javnemu funkcionarju.
MIH«	PKOSEK
predvaja danes 18. t.m. ob 19.30 Jacopettijev Technicolor film:
nOlHDO tlAISE ST. *
(PASJI SVET ST. 2)
Mladini pod 18. letom vstop prepovedan
Požar v stanovanju zaradi gramofona
Nepazljivost je drago stala 33-letno Genny La Diana iz Ui. O-riani 4, ki je predvčerajšnjim o-krog poldne pozabila izključiti gramofon. Pregrel se je električni motorček i,n posledica tega je bil kratek stik in nato požar, ki je povzročil pol milijona lir škode. La Dianovi so v nedeljo dopoldne priredili družinsko slavje, vrteli plošče in se zabavali ob zvokih lepih melodij, pkrog pol-dne pa so se oddaljili iz stanovanja in odšli k znancem v Ul. Ma-doumna 9. Pozabili pa so izključiti gramofon, ki je bil potem kriv požara.
Na srečo so nekateri mimoidoči zagledali dim, ki se je kadil iz stanovanja v drugem nadstropju ter poklicali gasilce. Poleg gasilcev so prihiteli tudi agenti letečega oddelka, vdrli v stanovanje in začeli gasiti požar, ki se je že razširil na bližnjo kredenco ter požgal kvadratni meter poda. Kredenca in gramofon sta seveda uničena.
V Ul. Moreri blizu stavbe it. 138, je včeraj popoldne 19-letni Gianfranco Meton iz Ul. Sotto-monte 65 z motorjem TS 15744 trčil v fiat 500 TS 56162, ki ga je proti Rojanu vozil 28-letni An-drea Bolla iz Ul. Sottomonte 5. Zaradi trčenja se je Meton pre-I vrnil ter se ranil in pobil po če-1 lu. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 10 dni.
Izšla je revija «Inizialiva isontina>
Izšla je zadnja Številka glasila srediiča za gospodarska, turistična in družbena vprašanja krščanske demokracije *Iniziativa ison. tina», ki objavlja članka deželnega odbornika Tripanija o financah in Masutta o javnih delih. Dr. Luigi Marchesini je pripravil daljši članek o stanju bolnišnic, De Simone pa beležke o neki go-riški družini, ki se je zaradi dela preselila v Pariz. Slikarski kritik prof. Fulvio Monai objavlja članek o slikarju Fredu Pittinu. Nadalje objavlja revija članek o izkušnjah načrtovanja v Sloveniji ter izvlečke slovenskih, avstrijskih, nemških in holandskih časopisov, ilustriranih s fotografijami, o politiki sodelovanja, ki ga je začela občinska uprava v Gorici. Naslovna stran revije je posvečena pobratenju Gorice s Celovcem in Venlom (izgovarja se Fenlo).
12.30	ure. Tam dobijo tudi potrebne formularje in vsa navodila.
Goriški prefekt jutri v Sovodnjah
Za jutri, v sredo ob 11. uri je napovedan obisk prefekta iz Gorice dr. Prlncivalleja na županstvu v Sovodnjah. Prefekt se bo sestal z županom ln drugimi predstavniki krajevne občinske uprave ter se seznanil z nekaterimi najvažnejšimi problemi in potrebami sovo-denjske občine.
Gojenci Dijaškega doma čestitajo
Primorskemu dnevniku
Gojenci Slovenskega dijaškega doma iz Gorice so našemu listu poslali iskrene čestitke ob 20-letni-ci njegovega življenja ter nam sporočili, da so kot stvaren prispevek za njegovo nadaljnje izhajanje kupili vsak po en izvod jubilejne številke.
OB PRISOTNOSTI NAJVISJIH PREDSTAVNIKOV OBLASTI
Uradna otvoritev briškega vodovoda z nedeljsko svečanostjo v Steverjanu
Ko bo izpeljana še poslednja faza izgradnje, bo za to pomembno javno delo potrošenih 60 milijonov - Ob konicah v številnih hišah zmanjkuje voda
Voda je brizgnila lz simboličnega vodometa, ki so ga začasno postavili na trgu pred cerkvijo v Steverjanu. S tem so uradno izročili vodovod v uporabo briškim družinam
V nedeljo dopoldne so s priložnostno svečanostjo uradno izročili svojemu namenu vodovod v občini Steverjan. Udeležili so se je visoki predstavniki oblasti in vse pokrajine. Ob tej priliki je imel žu. pan Hermenegild Podversič govor, v katerem je poudaril glavne zna-
čilnosti tega javnega dela, ki bo skupno stalo 60 milijonov lir. Doslej so potrošili 43 milijonov, v kratkem pa bo dražba za zadnjo fazo izgradnje vodovodnega omrežja ter okrepitev naprav za črpanje vode z Oslavja v Steverjan.
Vodovod pa ni pomemben samo
...................................m..............................................................
AVTOBUSNI IZLET NA NOTRANJSKO
Goriški izletniki SPD obiskali
__	v
Cerknico in Rakov Škocjan
V Vipavi so obiskali ludi grob padlega partizana iz Podgore
Slovensko planinsko društvo iz dali veliki naravni most. V tem
Prošnje dvolastnikov za sečnjo drv
Kmečka zveza v Gorici opozarja vse dvolastnike, ki imajo gozdove na jugoslovanski strani v obmejnem pasu, kjer nameravajo sekati drva, da morajo vložiti zadevno prošnjo najkasneje do 10. maja letos. Dvolastniki s področja goriške občine naj se v tej zadevi zglasijo v uradu Kmečke zveze, Ul. Ascoli št. 1/1 v Gorici, ki Jim je na razpolago vsak delavnik od 8.30 do
Gorice Je po svojem nedavnem izletu v Beneško Slovenijo organiziralo preteklo nedeljo že drugi spomladanski družinski izlet z avtobusom. Tokrat so si izbrali za‘'cl1j Cerkniško jezero in Rakov Škocjan.
Ze v zgodnjih jutranjih urah je avtobus pobral Izletnike v Gorici, Podgori in štandrežu ter krenil z njimi proti Rdeči hiši. Tu so prvič preizkusili nov sistem posebnih prepustnic, ki Jih izdajajo na bloku in s katerimi lahko gredo tudi izven obmejnega pasu, le da se vrnejo v roku, kot je določen za potovanje z navadnimi prepustnicami. Na bloku so jim v resnici takoj izdali potrebno dovoljenje in brez posebnih zamud so se odpeljali proti Postojni ter nato skozi Rakek do Cerknice.
Tam so se dve uri ustavili v goz. diču ob presihajočem jezeru, ki je bilo tokrat še polno vode ter opazovali ščuke, ki so švigale v vodi. Domačini so Jim povedali, da bo čez mesec dni voda izginila in pozneje bodo tam, kjer Je bila voda, kosili travo. To se dogaja vsa-ko leto in kmetje pridobivajo iz jezera precej dobre krme.
Iz Cerknice so krenili v Rakov Škocjan, ki ga večina udeležencev še ni poznala in vsi so se divili naravnim krasotam, ki jih tukaj ne manjka, zlasti pa so si ogle-
kraju je urejena lepa ln moderna restavracija z nekaj sobami za prenočevanje. Žal pa je treba na kosilo ali večerjo zelo dolgo čakati, ker imajo mnogo dela in premalo osebja, zlasti ob nedeljah in praznikih. V bližini so tudi lične week-end hišice za tiste, turiste, k) s? telijo nekaj dni ustaviti v tem kraju.
Na povratku so se ustavili v Po-stojni, kjer si žal niso mogli ogledati muzeja, ki je popoldne zaprt. Zato so pa uživali gostoljubnost postojnskih lokalov. Pozneje so se ustavili tudi na pokopališču blizu Vipave, kjer je skupen grob 13 padlih borcev za svobodo. Med njimi je tudi Anton Petejan iz Podgore in ker je bil z izletniki tudi njegov oce, so vsi skupaj po častili padle z enominutnim molkom. Po krajšem postanku v Ajdovščini so se izletniki napotili proti domu, kamor so dospeli že okrog 22. ure. Krasno vreme je pripomoglo, da Je izlet lepo uspel in so udeleženci odnesli z njega lepe vtise, zlasti tisti, ki poznajo le malo ali nič lepote Notranjske
Motociklist iz Mavhinj se ponesrečil pri Štivanu
Včeraj popoldne okrog 16. ure se Je peljal s svojim motociklom iz Gorice po državni cesti skozi Dol 56-letnl Anton Crepelli Iz Mavhinj
št. 44 pri Devinu. Ko Je privozil na ovinek pri železniškem podvozu blizu štivana, je iz nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad svojim vozilom, zavozil s ceste ln treščil z vozilom vred v obcestno skalo ter obležal v krvi.
Mimoidoči so takoj poklicali avto Rdečega križa iz Tržiča, ki je ponesrečenca odpeljal v tržlško bolnišnico. Tam so mu ugotovili zlom več reber, zlom leve roke in ključnice, rano na čelu, pretres možganov ter srčno kap in so ga pridržali na zdravljenju s pridržano prognozo.
Na kraj nesreče Je prišla cestna policija iz Tržiča, ki je napravila zapisnik In ugotovila tudi precejšnjo škodo na motociklu.
s stališča preskrbe prebivalstva s tekočo pitno vodo, ampak predvsem za okrepitev turizma v Brdih. Marsikateri gostilničar doslej m investiral sredstev za modernizacijo svojega lokala, ker bi bila takšna sredstva zavržena, če nima vsaj vode, ki je v gostilnlštvu odločilnega pomeni. Sedaj, ko je ta ovira premagana, se bo prav go. tovo marsikdo opogubil ter popravil staro ali celo odprl kako no. vo gostišče. Brda so namreč v tu-rističnem pogledu zelo zanimiva zlasti za krajše Izlete meščanov.
Sečjaj pa še nekaj besed o delovanju vodovoda. Ze pred tedni smo pisali, da v više ležečih zgradbah v konicah primanjkuje vode ali pa teče zelo počasi. Zaradi tega bi bilo veliko bolje, če bi najprej odpravili pomanjkljivosti, Id se pojavljajo, ter ga šele potem uradno odprli. Občinski odbor o otvoritvi vodovoda' ni obvestil sv«, tovalcev na zadnji seji, Td Je bila 26. aprila, dasiravno je dogodek tolikšne važnosti, da bi kaj takšnega moral storiti. Zaradi vseh navedenih nepravilnosti in pa zate, ker se je hotelo dogodku dati vo-lilnl značaj, se opozicijski svetovalci Občinske skupnosti otvorit-vene svečanosti niso udeležili.
Delegacija SZDL iz Ljubljane na zborovanju PSI v Vidmu
Ob priliki svojega obiska v Vidmu preteklo soboto In nedeljo, j« mestna delegacija SZDLJ iz Ljubljane v nedeljo dopoldne obiskala tudi dvorano Ajace v Vidmu, kjer so prav takrat zborovali krajevni upravitelji PSI iz te pokrajine. Goste je spremljal prof. Raimon-di. Odv. Fortuna, ki je predsedoval zborovanju socialističnih upraviteljev, je Izrekel gostom Iz Ljubljane dobrodošlico in pravtako tu-di podpredsednik pokrajinske u-prave iz Vidma dr Lepre. V imenu delegacije sta se zahvalila njen vodja Frank Lamut in Drago Lipič.
V petek obeni zbor Sindikata slov. šolnikov
Odbor Sindikata slovenskih soi-nikov iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor. ki bo v petek 21. maja ob 17. uri v risalnlcl učiteljišča v Ul. Croce. Na dnevnem redu je izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh skru-tinatorjev, čltanje zapisnika lan skega občnega zbora, poročila predsednika tn odbornikov, razprava o poročilih, poročilo nadzorstva fei razrešnica- staremu odboru; volitve. Po preteku pol ure bo občni .zbor sklepčen do pravilniku.
Iz goriške bolnišnice
Prejšnji večer so sprejeli v go-riško civilno bolnišnico na zdravljenje 24-letno Marijo Ferjančič n Sovodenj, Ul, Beriomas 10 2ena je imela rano od zbodljaja na stopalu leve noge, ki si Jo je povzročila, ko je dva dni prej stopila na nekt *ebalj» kt 1e molel i? deske. O-krn-ala bo v nekaj dneh.
Na delu v s*«'čičarni «A1 Corso», k'er je zaposlena, se je ranila na d'oni desne roke 17-letna Lulsa Maligoj iz Gorice, Ul. Ascoli. Z avtom Zelenega kri'a so jo odne-lisli v bojevnico, kjer so ji nudili prvo pomoč.
Včeraj zjutraj ob 8.30 pa so sprejeli za 20 dni na zdravljenje 32-letnega Galliana Peressina. mesarja iz Villess, ki se je nekaj prej na domu porezal s krojno žago med nrsti desne roke. Pri tem sl je prerezal tudi nekaj kit.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija št 242. tel. 31-51
............mm...m...............nmmmmim..........Hlinim....mimm.immm..............
V NCDCLJO POPOLDNI «4 ROKAH
Neizkušena skuteristka podrla mladega kolesarja iz Standreža
Bernardisovo so pridržali v bolnišnici na zdravljenju
Preteklo nedeljo popoldne okrog
16.	ure se Je 18-letna dijakinja Flo-
Na letošnjem 4. mednarodnem sejmu obmejne blagovne menjave Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani nastopa 178 industrijskih in trgovinskih podjetij iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Njihove razstave obsegajo zlasti mnogo blaga za široko potrošnjo,
vendar so tudi trajnejši proizvodi dobro zastopani. Med temi naj navedemo na primer Izbor manjših kmetijskih strojev, ki Jih na sejmu razstavlja tržaška Kmetijska zadruga (na sliki; del zadružne razstave).
rentina Bernardis iz Gorice, Ul. Aquileia 41, učila voziti skuter po Ul. Campagnuzza na Rojcah. Na zadnjem sedežu Je sedel 23-letni finančni stražnik Leonardo Prenci-pe, ki je v službi pri flnancarski edinicl v Grmeku v Beneški Sloveniji. Prencipe Ji Je dajal navodila, kako naj upravlja vozilo.
Dekle se Je po njegovih navodilih tudi ravnalo, dokler Ji ni nena-doma neki kolesar prečkal cesto pred skuterjem. Takrat je izgubila nadzorstvo nad vozilom in trčila v kolo. Posledica je bila, da so vsi trije padli. Kolesar je bil 11-letni Diego Kuzmin iz Standreža, Ul. sv. Mihaela 66, Vse tri so odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so ugotovili, da jo Je najbolj izkupi-la skuteristka Bernardis, ki se je udarila na levem licu, ranila nad očesom ln na ustnicah ter si tudi pretresla možgane. Pridržali so jo na zdravljenju s prognozo o-krevanja v 15 dneh. Kuzminu in Prencipu pa so nudili samo prvo pomoč, ker sta dobila le manjše poškodbe ter bo prvi okreval v petih in drugi v treh dneh.
ŠIRITE
murni DNEVNIH
SPREHOD PO POKRITEM TRGU
V
Češnje, letošnji prvi sadež so bile včeraj že po 350 lir
Pojavile so se tudi domače in uvožene jagode, ki so jih v soboto na debelo prodajali po 2.000 lir
Na goriškem pokritem trgu so že nekaj dni v prodaji prvi goriški sadeži, češnje. Prve količine so bile v prodaji že v petek. Prinesli so jih iz števeijana. Količina pa ni bila kdo ve kolikšna, lahko bi rekli, da je bila simboličnega zna-čaja; bilo jih je samo kakšnih 15 kg. Tudi cena je bila, seve, v skla-du z redkostjo sadeža. Na debelo so jih prodajali po 500 lir kg, na drobno pa za nekaj stotakov dra-že. V soboto je bilo na trgu na debelo že 30 kg češenj po 450 lir, medtem ko so se včeraj prodajale že kot običajno blago. Včerajšnja cena v nadrobni prodaji se je sukala okoli 350 Ur.
Vse se nam zdi, da so letošnje cene češenj nekoliko nižje od cen prejšnjih let. Zelo hitro so zdrknile na višino cen ostalega sadja. Vzrok je zelo preprost: trg je ze-lo dobro založen z najrazličnejšim sadjem, posebno pomarančami in jabolki, tako da si gospodinje, ki vedno bolj občutijo pomanjkanje denarja, rajo odločijo za cenejše vrste sadja.
Na goriškem trgu so se vzporedno s češnjami pojavile tudi jagode. V prodaj' so domače jagode in Jagode, ki jih vozijo k nam iz južnejših krajev. V soboto so na trgu na debelo prodajah domače
blago po 2.000 Ur, včeraj po po 1.600 lir. Prvi dan jih je bilo v prodaji samo kakšnih 5 do 6 kg, včeraj pa že okolt 30 kg. Domače vrtne jagode so za kakšnih 20 do 30 odstotkov dražje od uvoženih.
VERDI. 17 00: «čiaionara» M Paka in Marlon Branrio Amer.škl clnemascope v barvah
CORiSO. 17.30: »Giovanl amanti«. E. Fonda m N. Adams. Amer škl črno beli film. Mladini izpod 14. let prepovedano
MODERNISSIMO. 17.00: »A 207 da Las Vegas In mutande« Fernan-del. Italijanski črno beli film, zadnja ob 22.30.
V1TTOR1A. 17.30: «L’uluma cae-cia». R. Taylor ln S. Granger. Ameriški klnemascope v barvah.
CENTRALE. 17.00 »La beiia avven-tura«. R Mitchum tn B. Hala. Crnobeli ameriški film.
TEMPERATURA VCERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj. višjo dnevno temperaturo 23.8 sto-pinje ob 14 15 url In najnižjo 15.1 stopinje ob 3. url. Povprečna dnevna vlaga Je dosegla 63 odstotkov.
— 6 —
18. maja 1965
A T Tjfijf M		LESTVICA		
1 7 1 r> 1		inter	31 20 9 2 58 25	49
IZIDI		Milan	31 20 8 3 50 21	48
•Atalanfa—Mantova	2-1	Torino	31 14 11 6 38 24	39
Torino—'Cagliari	1-0	Juventus	31 14 10 7 39 21	38
'Catania—Sampdoria	1-0	Fiorentina	31 14 9 8 44 33	37
'Genoa—L. Vicema Inter—'Juventus	3*1 2*0	Bologna	31 11 12 8 42 30	34
'Lazio—Foggia	2-1	Catania	31 11 8 12 41 41	30
Fiorentina—'Messina	3-0	Varese	31 8 13 10 26 32	29
Koma—'Milan	2-0	f oggia	31 9 19 12 24 28	28
•Varese—Bologna	0-0	Cagliari	31 10 8 13 26 31	28
Prihodnje tekme (29. maja)		Roma Atalanta	31 7 14 10 27 32 31 7 14 10 18 25	28 28
Atalanta - Inter; Cagliari	. Ge-	L. Vicema	31 9 9 13 30 39	27
noa; Fiorentina - Catania;	Fog-	Sampdoria	31 9 8 14 18 29	26
gia - Juventus; Mantova * Lazio;		Lazio	31 7 12 12 22 33	26
Milan - Varese; Roma . L. Vicen-		Genoa	31 7 11 13 25 43	25
za; Sampdoria - Messina;	Tori-	Mantova	31 6 7 18 16 34	19
no - Bologna.		Messina	31 6 7 18 21 42	19
n V 31. KOLU 1 0 A LIGE
presenetljivem porazu MILANA INTER prevzel vodstvo v lestvici
Inter, ki se je s presenetljivo igro in zmago nad Liverpoolom u-vrstil v finale turnirja za pokal evropskih prvakov, je v nedeljo zabeležil nov exploit: posrečilo se mu Je izriniti Milan s prvega stolč. ka lestvice A lige in je tako postavil resno hipoteko za osvojitev naslova italijanskega prvaka.
Medtem ko je Inter spravil na kolena Juventus, Je Milan doživel najhujši poraz zadnjih let. V gosteh je imel Bomo, ki ni prišla v San Siro s posebno borbenimi nameni. Na igrišču pa ji je bil položaj ugoden in Milan je moral poražen oditi v slačilnice. Dve izgubljeni točki in Milan, ki je imel že pet točk prednosti, je zdrknil na drugo mesto.
Tretje pa je čvrsto v rokah presenetljivega Torina, ki si je šel iskat v Cagliari kar obe točki. Tretjo zunanjo zmago pa je dosegla tudi Fiorentina v Messini.
Lahko se reče, da je bilo nedeljsko kolo, kolo presenečenj. Prav zaradi tega je prišlo, posebno na vrhu lestvice, do temeljitih sprememb. Prvenstvo, ki zaradi velike prednosti Milana, skoraj ni več privlačevalo, je sedaj vzbudilo večje zanimanje. Prvenstvo ali bolje borba za naslov se je šele začela. Kdo si ga bo osvojil?
MILAN, 17. — Vodstvo Milana je sklenilo kaznovati z globo vseh 11 igralcev, ki so v nedeljo izgubili tek. mo proti Borni. To so člani odbora sklenili takoj po tekmi na seji, ki je bila v stanovanju predsednika Bive. Tajnik Milana je izjavil, da so bili igralci kaznovani zaradi nezadovoljive igre. Višina globe ni znana.
ZBOR DRZNIH PADALCEV V PORTOROŽU
Od 4. do 11. julija za Jadranski pokal
Letošnja četrta izvedba tekmovanja padalcev za Jadranski pokal bo od 4. do 11. julija v Portorožu. To so nam včeraj na tiskovni kon* ferenci, ki je bila na konzulatu S FR Jugoslavije, potrdili predsednik organizacijskega odbora dr. Danilo Dougan, predsednik zveze letalskih organizacij Slovenije inž. Venceslav Jeras in tajnik iste Mirko Bitenc. Kot pred dvema letoma se bodo tudi letos zbrali v Portorožu asi te drzne in slikovite panoge. O tem zanimivem tekmovanju, na katere* ga že sedaj opozarjamo, bomo več pisali v prihodnjih dneh.
liiiiiililiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiniiiiiiiiiiniiiil||ii|||iiiii|||||||||||||||||l|||l||im„ll||„„||llf|||

ODBOJKA
PRVENSTVO ZENSKE B LIGE
Ponovna zmaga šestorke Bora
Prvi izgubljeni set
SE ZADNJI UP JE SEL PO VODI...
De Paoli in Salvi sta zadostovala: Triestina s tremi žogami v mreži
TBIESTINA — Scortl, Prlgeri, Ferrara, Palcini, Dalio, Sadar, Ban-catl, Scala, Orlando, Novell!, Gen-tili.
BBESCIA — Brotto, Fumagalli, Mangih, Bizzolini, Vasini, Bianchi, Salvi, Vicini, De Paoli, Favini, Pa-gani.
SODNIK Pieroni iz Birna.
Približno 3.000 gledalcev. Lažje se Je poškodoval Sadar v 21’ d.p.
Mislim, da so še vedno taki, ki upajo v čudež, ki bi omogočil Tri-estini obstoj v B ligi. Toda ti redki fanatiki domačega moštva so doživeli v nedeljo novo globoko razočaranje in to ne toliko zaradi poraza, kot zaradi obupne igre in absolutnega pomanjkanja požrtvovalnosti, ki so jih prikazali igralci. Brescia je v zadnjih tekmah doživela nekaj spodrsljajev z ne prav močnimi nasprotniki, kar so mnogi pripisovali utrujenosti zaradi napornega prvenstva, drugi pa odsotnosti srednjega napadalca De Paolija. Logično je torej, da smo pričakovali, da bo Triestina navalila na nasprotnika in izkoristila to njegovo hibo. Toda že po prvih potezah je bilo razvidno, da se nameravajo rdeči braniti. Najboljši napadalec domačih Novelli je deloval v pasu krilcev, krilo Ban-catti na sredini igrišča, desna zveza Scala pa je strogo pazil na Fa-vinija. Nevarnega De Paolija pa je imel v varstvu izkušeni, a stari Sadar, ki se je kmalu pokazal brez moči proti hitrejšemu nasprotni, ku. Poleg tega je še manjkal Paz, katerega je nadomeščal nezanesljivi Palcini, ki je letos senca lanskega Igralca.
Nasprotno pa je Brescia prikazala izredno organizacijo in nekaj odličnih elementov, kljub temu, da ni nikoli forsirala tempa. Predvsem je ugajal občinstvu izredno prodorni Salvi, ki je popolnoma nadkrilil sicer zelo preizkušeni steber tržaške obrambe Frigerija. O De Paoliju povedo vse trije goli, ki jih je igralec spravil v mrežo že pri prvem nastopu pa štiridnevni prepovedi igranja. Obrambe pa nikakor ne moremo oceniti, saj ji Triestina sploh ni delala preglavic, tako da se je sam prosti branilec Vasini večkrat pognal v napad.
B
S ~ =
LESTVICA
IZIDI
•Alessandria—Parma •Lecco—Napoli 'Monza—Bari Spal—'Padova •Potenza—Modena 'Reggiana—Palermo 'Trani—Pro Patria Brescia—'Triestina 'Verona—Catanzaro
Prihodnje tekme (23. maja) Bari - Spal; Brescia - Verona H.; Catanzaro . Modena; Livorno - Alessandria; Padova - Monza; Palermo - Napoli; Parma -Lecco; Pro Patria Triestina; Trani - Potenza; Beggiana - Ve-nezia.
3-0
3-0
0-0
1-0
1-1
0-0
3-1
3-0
0-0
Brescia	33	16 12 5 41 21	44
Napoli	33	13 14 6 35 19	40
Spal	33	14 12 7 34 25	40
Lecco	33	14 11 8 41 19	39
Padova	33	13 12 8 28 17	38
Potenza	33	12 13 8 49 38	37
Modena	33	11 15 7 35 25	37
Palermo	33	12 11 10 39 35	35
Catanzaro	38	8 17 8 21 22	33
Reggiana	33	10 12 11 31 20	33
Pro Patria	33	11 10 12 27 40	32
Venezia	33	9 14 10 28 30	32
Alessandria	33	10 12 11 29 35	32
Verona II.	33	8 15 10 29 35	31
Trani	33	11 8 14 26 39	30
Bari	33	9 11 13 29 36	29
Livorno	33	8 12 13 24 29	28
S. Monza	33	7 14 12 28 42	28
Triestina	33	6 10 17 19 42	22
Parma	33	7 7 19 22 46	21
KOLESARSTVO
Že v prvem srečanju v Trstu je ekipa iz Sacila dokazala, da ima v svojih vrstah več perspektivnih igralk. Ne smemo pa pozabiti, da so le začetnice in da so komaj letos prvikrat stopile na odbojkarsko igrišče.
Pred domačim občinstvom pa so rumene napele vse sile in odvzele borovkam celo set, kar se v letošnjem prvenstvu še ni dogodilo.
Ta poraz pa moramo bolj pripisati okolju in vrsti zgrešenih servisov kot zaslugam nasprotnega moštva. Tekma se je namreč odvijala na prostem, kar je velik handi-kap za Borovo ekipo, ki ni navajena nastopau pod milim nebom.
Drugi činitelj je bilo sonce in že poletna toplota, ki je vplivni ne samo na igralke, ampak tudi na občinstvo. Izstopal je namreč navijač, ki se je zelo nešportno ob-našal in večkrat sitnaril čez slovenščino, ki so jo naše odbojkarice govorile med tekmo. Upajmo, da je to zadnji tak primer in da se bodo tudi drugi, kot Tržačani in Goričani, navadili naših izrazov.
Borovke so v prvih dveh setih dejansko pometle z nasprotnicami.
Prvi niz se je končal pri stanju 15:1, drugi pa pri deveti točki. V tretjem pa so plave zaspale in zagrešile deset servisov, od katerih kar pet zaporednih. V naslednjem in zadnjem setu pa so Tržačanke spet zaigrale in zmaga se jim je spet nasmehnila.
Po nedeljskem nastopu smo še bolj prepričani, da potrebujejo borovke težjih srečanj z ekipami, ki so jim dorasle in ne proti začetnicam. To bo moralo vodstvo nujno poskrbeti, da se ne bo to na finalu za vstop v prvo ligo krepko maščevalo.
Izid:
jot, Hmeljak In Zavadlav.
CASAGBANDE — De Savi, Bene-det, Borsetti, Bottecchia, Cami-lotti, Dal Sarto, Giaccon, Maso,
Fresotto G. in Presotto M.
Sodil je preveč popustljivo Cos-sa (Treviso). Zapisničar Barazzutti.
f. v.
Illllllllllllll 1111111111111111111111111111111IIIIHIIII11111111111111111111111111111111111111111111111,1,1! l,H Ul, mi,,,^,,1
PO PRVEM SREČANJU V MARJANU
Neodločen izid tekme med Juventino in Cornom
Pred precej številnim občinstvom, med katerim so bili tudi števil, ni gostje iz štandreža, Sovodenj in Gorice, ki so navijali za Juventino, je bila v nedeljo popoldne na igrišču v Marianu kvalifikacijska tekma med Juventino iz štandreža in ekipo Corno iz Como di Bosazzo. Čeprav so podaljšali igro za pol ure, je tekma končala neodločeno z rezultatom 0:0.
Na splošno tekma ni prinesla tistega, kar so od nje pričakovali. Vročina je precej vplivala na borbenost igralcev, zaradi razburjenosti pa so igralci Juventine zapravili nekaj prilik pri praznih vratih. Zato bodo morali prihodnjo nedeljo igro ponoviti. Igrišče še ni določeno.
GIRO D’ITALIA
Luciano Galbo novi leader
BOCCA Dl CAMBIO, 17. —■ Po nedeljski zmagi v drugi etapi Gira (ki se je zaključila v Aquili) Carlesija, so imeli danes kolesarji prve naporne vzpone. Tokrat je izstopil Luciano Galbo, ki je v nedeljo za las zgrešil cilj in za borih 40” izgu. bil rožo majico. Danes pa se je Gal-
Vtn ^ J	.	__1	_
Teama med poročenimi in neporočenimi nogometaši iz Gorice, ki so se pomerili v nedeljo popoldne na igrišču v Sovodnjah, se je končala z zmago neporočenih. To srečanje je privabilo precej gledalcev, domačinov in iz Gorice, ki so se med igro precej zabavali. Že sama izme. njava šaljivih daril je vzbudila obilo smeha.
ZAGBEB, 17. — Jugoslavija Je v drugem kolu turnirja evropske cone za Davisov pokal premagala Bo. dezijo s 5:0.
• * *
MILAN, 17. — Z zmago 3:2 nad Brazilijo se je Italija uvrstila v tretje kolo tekmovanja evropske cone.
Ostali izidi.
Nemčija — Luksemburg 5:0 Francija — Avstrija	5:0
J. Afrika — Norveška	5:0
CSSB — švedska	3:2
Španija — Čile	5:0
Sodnik je bil večkrat netočen, čeprav ni nikakor vplival na rezultat.
Kronika je zelo revna. V prvem delu je Brescia večidel le pazila na Triestino, ki pa kljub temu ni nikoli prišla do nasprotnih vrat. Scorti pa je posegel v igro le dvakrat: v 5’ je odbil v kot nenaden strel De Paolija, v 31’ pa je s precejšnjo težavo branil prosti strel istega napadalca. V drugem delu pa se je tekma kmalu odločila. 15” po sodnikovem žvižgu je Salvi pustil na cedilu Ferraro in podal na sredo: Sadar je nekoliko okleval, De Paoli pa neubranljivo streljal v glavo. V 6’ se je akcija ponovila. Tudi tokrat je Salvi zbežal in podal na sredo, kjer pa je bil Dalio. Ta pa je nerazumljivo izgubil žogo in De Paoli je izrabil tudi to priložnost. Triestina je reagirala, a brez požrtvovalnosti, zato tudi ni dosegla nobenih rezultatov. Nasprotno pa so bili gostje spet nevarni in Scorti je imel precej dela. V 21’ je lepo branil Favi-nijev strel, v 25’ pa je moral znova kloniti: akcijo je pričel Paga-ni, katerega Frigeri ni mogel prestreči, dokler ni ta podal žoge De Paoliju, ki je brez težav premaga! tržaškega vratarja.
UROŠ KOREN
					
				§ ji (j |	E 7
Atalanta—Mantova	(2-1)	1	1. — 1.	Lucy’s Vlctory	1X2
Cagliari—Torino	(01)	2	2.	Orbiter	X
Catania—Sampdoria	(1-0)	1	2. — 1.	Quinteerio	2
Genoa—L. Vicenza	(3-1)	1	2.	Italo	X
Juventus—Inter	(0-2)	2	3. — 1.	Encanto	X
Lazio—Fogggia Inc.	(2-1)	1	2.	Avana	2
Messina—Fiorentina	(0-3)	2	4. — 1.	Svizzera	2
Milan—Roma	(0-2)	2	2.	Pupetta	X
Varese—Bologna	(0-0)	X	5. — 1.	Samo	1
Lecco—Napoli	(3-0)	1	2.	Siltis	2
Padova—Spal	(0-1)	2	6. — 1.	Fleur de Muguet X	
Grosseto—Arezzo	(1-3)	2	2.	Civitaquana	2
Rimini—Piša	(0-0)	X	KVOTE		
KVOTE			12 — 4,114.287		
13 — 28,675.000			11 —	74.131	
12 —	527.700			10 —	6.494	
ODBOJKA ZA NIŽJESOLCE
Prepričljiva zmaga šentjakobskih dijakov
V soboto je bilo na stadionu «Prvi maj» tekmovanje nižješolcev v odbojki, katerega so se udeležile tri ekipe, ki so pokazale precejšnje odbojkarsko znanje. O tem tekmovanju ki se je končalo z zmago ekipe A nižje šole, bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh.
Izidi.
Nižja šola (Sv. Jakob) B — I.a Sv. Ivan 2:0 (15:1; 15:7).
Nižja šola (Sv. Jakob) A — I.a Sv. Ivan 2:0 (15:5; 15:4).
Nižja šola A — Nižja šola B 2:1 (15:5; 11:15; 15:4).
f, v.
NOGOMET
BOR — Casagrende (Sacile) 3:1
(15:1; 15:9; 15:17, 15:9).
Postavi.
BOR — Pavletič, Švab, Batista, Mi-
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii|l|||||„,|ll„|l
Jugoslovansko prvenstvo
Brez sprememb lestvica I. lige
Ljubljanska Olimpija povečala prednost
Partizan je še vedno v vodstvu jugoslovanskega nogometnega prvenstva I. zvezne lige. V nedeljo so Beograjčani spravili na kolena zelo uporne nasprotnike s sredine lestvice Radničkega in so ohranili naskok do zasledujočega Sarajeva, ki je prav tako obogatel za obe točki.
Tudi Rijeka je nadaljevala s po- --*
zitivno serijo in od blizu ogroža
Sarajevčanom drugo mesto.
V drugi zvezni ligi je ljubljanska Olimpija premočno premagala v slovenskem derbyju Maribor in o-hranila prvo mesto v lestvici. Ljubljančani so celo napravili korak naprej, ker so njihovi tekmeci Slobode zadeli ob oviro in so morali poraženi z igrišča Borca. Slabše se je godilo celjskemu Kladi-varju, ki je moral prepustiti obe točki gostiteljem Šibenika.
V slovenski nogometni ligi Je izolski Delamaris prišel po dolgem času ponovno do točke. In to na račun Hrastnika, ki je bil že na tem da zmaga.
Tudi Nova Gorica, ki je bila v
ŠZ B O R Odbojkarski odsek sporoča vsem mladincem, ki želijo aktivno gojiti odbojko in tudi tistim, ki so se že prijavili, da bo prvi trening v soboto, 22. t. m., na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7, z začetkom ob 15. uri.
gosteh Ljubljane, je morala poražena domov, a ta neuspeh je ostal v častnih mejah.
bo oddolžil: zmagal je na cilju in ta uspeh mu je prinesel tudi čast, da se bo jutri predstavil na start kot leader lestvice.
Vrstni red na cilju 199 km dolge proge L’Aquila - Rocca di Cambio je bil naslednji:
1.	Galbo Luciano (Šanson) 6 ur in 23’02”, s povprečno hitrostjo 31,171 km
2.	Zilioli Italo (Šanson) 6.23’07”
3.	Bltossl Fronco (Filotex) 6.23'09” Dancelli 6.23”11
5.	Massignan
6.	Poggiall
7.	Gimondi
8.	Balmamion
SPLOŠNA LESTVICA
1.	GALBO 17.01'06”
2.	Moser Aldo z zaostankom 24”
3.	Negro 37”
4.	Pambianco 3’31”
5.	Zilioli 4’07”
6.	Dancelli 4’11”
7.	Gimondi 4’11"
8.	Poggiali ,4’17”
9.	Taccone 4’22”
10.	Bltossl 4’28”
11.	Massignan 4’30”, De Rosso, A-domi, Mugnaini, Passuello, Balmamion, itd.
S A H
V nedeljo zjutraj je bil izredni občni zbor tržaškega šahovskega kluba (Societk scacchistica Triestina). Po poročilu predsednika dr. inž. Eugenia Audolia, so člani, ki jih je bilo na občnem zboru nad 70, sklenili, da bo sedež kluba v kavarni Firenze v Ul. Giulia 4.
.........................mi........nm...................................
NA TEKMOVANJU V ANTVVERPNU
THOVADBA
Franco Menichelli evropski prvak
1.	Menichelli (It.)
2.	Lisički (SZ)
3.	Diamidov (SZ)
4.	Cerar (Jug.)
5.	Storhaug (Nor.)
6.	Kubicka W. (Pol.)
7.	Carminucci (It.)
8.	Koppe (NDR)
9.	Kubicka N. (Pol.) 10,—12. Stasnv (CSSR

9,75
9,40
9,05
9,45
9,40
9,30
9,40
8,90
9,40
—*> i	M 0	O £	S e	0 C
M	£	0.	m	O
9.45	9,60	9,35	9,65	9,75
9,60	9,70	9,50	9,60	9,70
9,60	9,55	9,40	9,65	9,70
9,60	9,60	9,20	9,75	9,30
9,30	9,05	9,40	9,35	9,50
9,40	9,20	9,25	9,40	9,20
9,05	9,26	9,00	9,45	9,45
8,85	9,40	9,20	9,65	9,50
9,40	9,35	9,40	9,45	8,50
Guiffroy (Fr.) 55,35;	10,				-12.
J
m
57,55
57.50 56,95 56.90 56,00 55,75 55,60
55.50 55,50
Laiho
'	n*	' uuf*ju i Auuaot/iicn. t Cj f.viv 7
55,25; 15.—16. Adamov (Bol.) 54,95; 15.-16. Haihonen (Fin.) 54,95; 17. Fdrster (NDR) 54,80; 18. Brodnik (Jug.) 54,75 itd.
ANTWERPEN, 17. — Slovenec Miro Cerar ni več evropski prvak v orodni telovadbi. Naslov je moral prepustiti Italijanu Francu Me-
I. ZVEZNA LIGA
Željezničar—Partizan	4:1	(1:1)
Trešnjevka—Hajduk	1:1	<i;i)
Dinamo—Beograd	0:1	(0:1)
Partizan—Radnički	4:3	(3:1)
Crvena zvezda—Zagreb	2:1	(1:1)
Rijeka—Vardar	2:0	(2:0)
Sutjeska—Sarajevo	1:2	(0:0)
LESTVICA
II. ZVEZNA LIGA
Split—Borovo	1:1	(H)
Famos—Varteks	3:1	(2:1)
Šibenik—Kladivar	1:0	(1:0)
Borac (BL)—Sloboda	2:1	(1:0)
Čelik—BSK	2:1	(1:1)
Slavonija—Lokomotiva	7:1	(2:0)
Maribor—Olimpija	0:4	(0:1)
Istra—Rudar	0:2	(0:2)
LESTVICA
						Olimpija	26	18	7 1	69:19	43		LESTVICA		
Partizan	24	15	5 4	49:28	35	Sloboda	26	18	5 3	58:20	41				
Sarajevo	24	13	5 6	44:27	31	Maribor	26	14	4 8	46:28	32	Aluminij	21	13	3 5
Rijeka	25	13	5 7	44:27	31	Čelik	26	12	5 9	44:34	29	Železničar	21	12	5 4
željezničar	24	12	6 6	34:23	30	Rudar	26	12	4 10	51:49	28	Slovan	21	10	7 4
C. zvezda	24	12	6 6	44:36	30	Šibenik	26	10	8 8	32:40	28	Ljubljana	21	10	6 5
Zagreb	24	10	5 9	42:35	25	Slavonija	26	10	7 9	52:38	27	Branik	21	11	2 8
Dinamo	24	11	3 10	32:27	25	Borac	26	8	11 7	42:41	27	Triglav	21	9	5 7
Vojvodina	24	7	9 2	28:30	23	Famos	26	9	7 10	40:50	25	Gorica	21	8	7 fi
Radnički	24	7	8 9	36:32	22	Lokomotiva	26	8	8 10	49:56	24	Rudar	21	7	1 D 6 8
Vardar	24	6	9 9	20:27	21	Borovo	26	6	11 9	32:40	23	Mura	21	6	7 8
Hajduk	25	6	8 11	24:36	20	Split	26	7	6 13	26:46	20	Celje	21	8	3 10
Btograd	24	6	6 12	25:36	18	Varteks	26	7	5 14	30:40	19	Svoboda	21	7	3 11
Trešnjevka	24	6	6 12	24:41	18	Istra	26	6	6 14	21:41	18	Ilirija	21	5	7 Q
Sutjeska	25	6	6 13	27:51	18	Kladivar	26	6	5 15	31:57	17	Hrastnik	21	6	• s 4 11
Velež	25	7	3 15	33:50	17	BSK	26	4	7 15	38:63	15	Delamaris	21	1	3 16
S N L
Celje—Branik Triglav—Železničar Ljubljana—Nova Gorica Slovan—Mura Delamaris—Hrastnik Rudar—Svoboda Aluminij—Ilirija
2:0 (1:0) 3:0 (3:0) 3:2 (2:0) 1:1 (0:0) 1:1 (0:1) 1:2 (1:2) 6:0 (0:0)
54:35
47:27
48:26
47:33
34:23
37:32
40:36
25:37
36:59
nichelliju. Zakaj Cerar, ki je bil brez dvoma favorit, ni prišel niti do kolajne? Delno je kriv slovenski telovadec sam, kateremu je spodletelo na drogu, delno pa sodniki, ki so ga pri preskoku čez konja močno oškodovali. Pritožbe so bile zaman in Miro se je moral zadovoljiti s četrtim mestom.
Škoda, ker si je slovenski predstavnik zaslužil višje mesto. Zal ni bil razpoložen, a vseeno se je znal uspešno boriti na posameznih o-rodjih z najboljšimi telovadci Evrope.
Cerar je osvojil zlato kolajno na bradlji pred Italijanom Menichel-lijem, medtem ko so mu pripadle za nastop v parterju in na konju z ročaji srebrne. Na krogih pa je bil tretji, medtem ko sta si prvo in drugo mesto razdelila sovjetski predstavnik Lisički in Italijan Me-nichelli.
Za Menichellija je to največji u-speh, ki ga je dosegel v zadnjih letih in se lahko reče, da je že v Tokiu, posebno v parterju, navdušil ne samo občinstvo temveč tu-di sodnike. Tokrat je Italijan izrabil spodrsljaj jugoslovanskega tekmeca, da mu je pobral prestol in naslov.
| OR. DUŠAN KIRMA VN£R |
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki h knjige «Začetki slovenske so- r eialne demokracije v desetletju 1884-1894»
Slovenski socialni demokrati v Trstu, ki so tedaj še imeli svoj »Delavski list», so brž po razpustu »Delavske zveze» sklicali za 19. april ((Delavski shod« z dnevnim redom: «1. Namen in korist delavskih društev; 2. Razgovarjanje o združenju in postopanju slovenskih delavcev; 3. Volitev izvrševalnega odbora in 4. Korist skrajšanja delavnega časa na postavnem potu.» Pod zaključnim pozivom, ki so ga dodali v drugi objavi: «2eleti je obilne udeležbe. Vabljeni so pa tudi vsi pravi prijatelji delavcem, kojim je res do tega, da se pospešujejo koristi tega stanu)), je «Edinost» natisnila tudi imena sedmih sklicateljev, med katerimi omenjamo: M. Poljšaka, A. Krečiča, A. Fratterja ( = Traterja) in J. Kandolina. O shodu pa ni poročala in tudi policijska poročila o njem nismo našli, pač pa ga je «Arbeiterwille» na kratko označil v dopisu iz Trsta: «Dne 19. aprila je bil tu slovenski delavski shod, ki ga je obiskalo 400 (!) oseb in ki je soglasno sklenil, da se ustanovi slovensko delavsko društvo za Trst.» O tem zanimivem začetku nove akcije slovenskih socialnih demokratov v Trstu bi prav
radi povedali kaj več, a žal ne vemo nič drugega, kakor da temu začetku ni sledilo nobeno neposredno nadaljevanje.
Dne 20. aprila je- tržaška policijska direkcija sporočila, da je z razpustom »Delavske zveze« agitacija za izvedbo bližnje prvomanjske manifestacije izgubila svoje središče, da pa sta zanjo pisala »Avanti« in ((Delavski list». Za 26. aprila so sklicali Ucekar, Schick in Wogerer predprvomajski shod z dnevnim redom: «1. Volilna pravica; 2. Normalni osemurni delovnik in 3. Razprava o bližnjem mednarodnem delavskem prazniku.« Tega shoda pa policija ni dovolila.
Zadnik se je v enem svojih poročil na drugem kongresu avstrijske socialne demokracije dotaknil tudi politične akcije proti Nabergoju; pri tem pa se je omejil na tisti moment v tej zadevi, ki je bil neoporečen, medtem ko je podpiranje Mauronerja zamolčal: «Tudi pri volilnem gibanju smo imeli nekaj uspeha; pokazali smo narodni stranki, da ne zastopa ljudstva, da ga zastopamo le mi, da ona ljudstvo hujska in vara in da je zato, ker želi biti vladna, nastopila proti našim težnjam, o katerih vsekakor ne moremo reči, da bi bile vladi prijazne.« Slovenska ((narodna stranka« je bila vladna stranka v tem smislu, da je bila za dunajsko vlado na Dunaju in v Trstu, šele po teh državnozborskih volitvah leta 1891 so se spričo zmage mladočehov nad staročehi začeli v slovenski meščanski politiki krepiti dotlej malo pomembni dvomi, ali je umestna nadaljnja popolna zvestoba Taaffejevi vladi in Hohenvvšrtovemu konservativnemu bloku, na katerega se je ta vlada v poslanski zbornici opirala. A tudi te težnje so bile komaj protivladne v pravem pomenu besede. «Edinost» je zlasti pod vplivom obeh »svežih« istrskih državnozborskih poslancev Vekoslava Spinčiča in dr. Matka Laginje ter v nekem nasprotstvu do Nabergoja — začela priporočati slovenskim poslancem na Dunaju le neko relativno nevladno pot, kateri, pa ni šlo za kaj več, kakor za drobtine, ki naj bi jih izposlovali od vlade z Radikalnejšimi nastopi, namesto da bi
še naprej pobirali le drobtinice. A razčlenjevanju tega pisanja ((Edinosti« se moramo tu odreči, ker bi nas odvedlo predaleč v stran.
NARODNOOBRAMBNE SKRBI V TRSTU
Pač pa še lahko omenimo polemiko ((Edinosti« s tržaškim dnevnikom «11 Cittadino« (= Meščan), ko je pod naslovom «Resna vprašanja« (Questioni serie) razpravljal o zaželeni raznarodovalni vlogi industrijskih podjetij, ki jih je že videl rasti v Trstu in zlasti v njegovi okolici v trenutku, ko bo Trst prenehal biti prosto pristaniško mesto izven avstrijskega carinskega ozemlja, kakor je bil dotlej.
Da bi ta nova podjetja pospeševala poitalijančevanje, je list nasvetoval, kakor je pisala «Edinost», «da se namesti na vsakih 100 delavcev italijanske narodnosti (po) 50 Slovencev«, kajti «po logiki, da se manjšina mora pokoriti večini — bi tako razmerje najbolj pospeševalo poitalijančevanje slovenskih delavcev. Ako bi se pri teh podjetjih upotrebljaval izključ-ljivo italijanski jezik, doseglo bi se konečno — če tudi počasi da bi občevanje z italijanskimi sodrugi in moč italijanske kulture slovenske delavce moralno prisilila sklopiti se z italijanskim elementom. Dosedanja taktika Italijanov da ni bila prava, ker je namene svoje preočitno kazala; to ni bilo na svojem mestu, ker so Slovani strogo konservativen narod, ki se krčevito drži svojih običajev. S tako taktiko pa, kakorš-no priporoča ,Cittadino, bi se laglje dosezalo zaželeni cilj, ker bi slovensko ljudstvo, ne da bi samo to slutilo, privela do tja, kjer ga hočejo oni imeti... Mi pa vnetemu italijanizatorju odgovorimo jednostavno, da je najbrže prepozno za izvrševanje njega zares krasnih želja, ako le slovanska inteligencija razume imenitno svojo nalogo. Zato pa inteligencija, ti ne prepuščaj slovenskega delavskega stanu samemu sebi, ampak bodi mu mentor in voditelj v teh resnih časih. Kar se pa ti&e hvalisanja .kulture’ italijanskih liberalcev, moramo pa že očitno
reči, da slovenski delavec v tem pogledu nadkriljuje (?) italijanskega, kajti to, kar italijansko ljudstvo zajema iz predalov velike večine tržaških listov, ni kultura, ampak strast, surovost, podlost in — ignoranca.«
Menda lahko brez utemeljevanja obvelja naš ugovor, da je bila italijanska kultura v Trstu ((strastna, surova, podla in ignorantska« le v svoji šovinistični nestrpnosti nasproti narodnostni zavesti slovenskega in hrvaškega življa, medtem ko drugače ni zaostajala za drugimi «velikonarodnimi» kulturami. Trditev in posplošitev, češ da slovenski delavec v kulturnem pogledu nadkriljuje italijanskega, je bila izliv narodnostne samozaljubljenosti italijanskih nasprotnikov! Kar pa zadeva odnos inteligence do tržaškega slovenskega delavstva, se o njem lahko poučimo iz ((Edinosti«, ki je pol leta zatem prinesla uvodnik »Slovenski in hrvaški inteligenciji v Trstu« in v njem zapisale: ((Inteligencija slovenska v Trstu je že celo prešibka, da bi odbijala naskoke in silo narodnih nasprotni-kov. Zato je pa potrebno, da skuša ta inteligencija vedno bolj pridobivati tudi delavske in širše množice slovenske, katere štejejo tisoče in tisoče... v tem mestu... — V tem pogledu, kakor se nam kaže, se je v Trstu doslej mnogo prezrlo in zgrešilo. Narodne množice bode treba drugače in uspešnejše vabiti v kolo narodnega dela, nego se je godilo doslej.« V naslednji številki pa je uvodnik »Narodno delo v Trstu« opozarjal na «tisoče Slovanov, na prvem mestu Slovencev potem Hrvatov in Srbov«, ki živijo v Trstu, in na okolnost, da «jih je največ delavskega stanu«, toda pristavil je: « Velika večina teh slovanskih delavnih moških in ženskih rok je... narodno ne samo mlačnih, nezavednih, ampak naravnost mrtvih! Nikdo ne ve zanje, a ravno tako se oni ne brigajo za nikako stran javnega življenja. Pač je v Trstu dvoje delavskih podpornih društev, katera dajeta članom priliko celo za čitanje listov in narodne veselice.	J
(Se nadaljuje)
UREDNIS1 V<>: TRSI — UL. MONTEGCH1 B - II- TELEFON U3-H0H in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico l II Telefon 33-82 — UPRAVA' TRST — UL SV FRanctska st on ti*
letna 2.250 lir. polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir - SFRJ v tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965	- Poštni tekoči’ račun-	, 20 7 Telelon	~ NAROČNINA: mesečna
.............. “*----------------------------»anki * Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov:	Za vsak mm v širini enega stolpca:	trgovski S finančno upravni 250 osm mice 50 m M T	'
naročajo prt upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ& Pubbliclta Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - izdaja in tiska ZaloSlštvo "trž” k" ^B!"ska Trst
telefon 22-207, tekoči račun piT Narodni banki
800 lir - Vnaprej: četrt-- Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 beseda. - Oglasi tržaške in goriške pokrajine se