Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1*- Stev. 16. V Ljubljani, petek 21. ranuarra 1938. Leto lil. Dr. Stojadinovič v središču nemškega železarstva Essen, 21. jan. AA. (DNB.) Predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič se je včeraj pripeljal s posebnim vlakom v Essen. Na postaji so ga pozdravili jugoslovanski časnikarji, deželni namest-tok in essenski župan. Nato so se jugoslovanski gostje odpeljali z avtomobilom v Kruppove tovarne. ... P0®tajo in na vseh ulicah, po katerih so krenili avtomobili predsednika jugoslovanske vlade, je Velika množica prisrčno pozdravljala dr. Stojadino-Vica. Dr- Stojadinovič si je ogledal Kruppove tovar-V novi povečani dvorani glavnega ravnatelj- skega poslopja ieh tovarn je bil slavnosten sprejem predsednika jugoslovanske vlade dr. Stojadi-noviča in njegove gospe. Uglednega gosta je pozdravil dr. Krupp, predsednik upravnega odbora in ravnateljstva. V svoiem pozdravnem govoru je dr. Krupp v. Bohlen und Halbach na kratko orisal zgodovino na vsem svetu znamenitih Kruppovih podjetij. Govoreč o delovanju podjetja, je navajal posebne naloge, ki jih postavlja za nemško gospodarstvo štiriletni načrt. Omenil je med drugim novi tehnični postopek za boljšo izrabo slabše rude, ki vsebuje manjši odstotek železa. Nato je na kratko orisal velepomembne socialne ustanove, ki so jih za svoje delavstvo in nameščenstvo ustvarile Krup pove tovarne. Naposled j-e omenil dobre kupčijske Zveze Kruppovih tovarn z Jugoslavijo. Nato je dr Krupp izročil predsedniku vlade dr. Stojadinoviču kot častni dar nož za odpiranje pisem, umetniško izdelan iz jugoslovanskega železa, in izrekel svoje najlepše želje za nadaljnji krepki gospodarski razvoj in srečen polet kraljevine Jugoslavije. Po njegovem pozdravu se je začel ogled posameznih na prav Kruppovih tovarn. Položaj katolištva v današnji Franciji Dunaj, 21. jan. o. Pariški pomožni škof msgr. aussarf Se mudi »e dni na Dunaju in je imel na Povabilo katoliških študentovskih društev predavanje o položaju katolištva in Cerkve v Franciji. — Msgr. Beaussart je dejal, da je ta položaj za marsikoga. ki opazuje dogodke v Franciji od zunaj, “ganka. Nekateri vidijo v današnji Franciji velik napredek verske misli, drugi pa trdijo, da je Fran-ClJa v glavnem velika svobodomiselna država. Francka Cerkev in katoliška vera sta doživeli usoden trenutek v začetku 20. stoletja, ko so svobodomisleci izvedli ločitev Cerkve od države. Toda ta trenutek je bil po drugi strani naravnost blagoslov 2a poživitev verske misli, zakaj katoličani so se zavedali, da je glavna njihova naloga ne vzdrževanje zunanjih postojank, ki so jih imeli, marveč nrisijonarjenje v francoski razkristjanjeni javnosti 'n družbi. Niso si dali vzeti te naloge in katoliška Cerkev je po dolgih težkih letih spet dokazala svojo duhovno moč in j>ostaja danes od dneva do dneva močnejša. Njen razvoj vzbuja najlepše r.ade kljub zunanjemu mračnemu videzu. Drzen italijanski polet v Brazilko Rim, 21, jan, AA Stefani. Tri letala tipa »Sa-Voia Marchetti« bodo vsak čas odletela iz Guidonie Proti Dakarju in naprej v Južno Ameriko. Guido-»ia—Dakar je prvi kos tega poleta Prvi kos je "S®lg 4300 km in bodo morali leteti tudi nad Saharo. Mgi kos Dakar—Natal je dolg 3200 km in gre wo južnaga dela'Atlantskega morja. Nazadnje >Ciri 1_________1 _ i _ 1 _ y _ _ 1^. j ± J _ D ; „ J* T t_ t- 'letala Dreletela še progo do Ria de Janeira, t? le dolga 2300 km. Vodja skupine je polkovnik “°seo, drugo letalo vodi Mussolinijev sin Bruno, etje letalo kapitan Moscatelli. Arabci hočejo Palestino samo zase Jeruzalem, 21. jan. AA. (DNB.) Vsi palestinski arabski listi odločno in soglasno odklanjajo judovski predlog, nai se Palestina, oziroma angleški mandat lzpremeni v angleški dominion. List »Adifaa« pravi, da je treba ta predlog zavrniti prav tako odločno, kakor načrt razdelitve Palestine v arabsko in judovsko državo. List »Islatnia« piše, da odklanja arabski narod prav tako tudi predlog o naselitvi Judov v Transijordaniji, Iraku ali drugih arab-®kih državah, da bi na ta način znižali število judovskih priseljencev v Palestini. Dogodki na rdečih mc ah Riga, 21. jan. AA. (DNB.) Po poročilih iz Estonije je prišlo na zmrzlem Peipuškem jezeru do resnega obmejnega spora med Estonsko in Sovjetsko Rusijo. Sovjetski obmejni stražniki so se polastili ^eč estonskih ribičev in jih hoteli odpeljati čez led °a sovjetska tla. Svojim rojakom so prihiteli na Pomoč estonski obmejni stražniki ter je med nasprotniki prišlo do srditega streljanja. Dva sovjetska obmejna stražnika sta ubita. Ugotovljeno je, da ®o bili sovjetski stražniki v trenutku, ko je prišlo do spora, na tistem delu jezera, ki nesporno pripada Estonski. Vremensko poročilo Rateče-Planica: —6, jasno, mirno, 85 cm od-ereitjega snega. Planica-Tamar: jasno, mirno, pršič, 110 cm. Kranjska gora: —5, zračni tlak se veča, jasno, mirno, 60 ein odsrenjenega enega. Sankališče in drsališče uporabno. Vršič: nršič, 110 cm. Dovje-Mojstrana: —1, jasno, mirno, 25 cm snega. Bled: —1, zračni tlak se veča, jasno, mirno, sren 26 eni. Jezero za drsanje deloma uporabno. Pokljuka: —2, jasno, 25 cm pršiča na 100 cm podlage, skakalnica uporabna. Sv. Janez ob Boh. jezeru: —7, jasno, mirno, 6 cm pršiča na 50 cm podlage. Zlatorog ob Boh. jezeru: —7, jasno, pršič na 50 cm podlage. Komna: —9, jasno, 10 cm pršiča na 170 cm podlage. Krvavec: —10, jasno, sever, 25 cm pršiča na 100 cm podlage. Velika Planina: ->-8, jasno, pršič, 150 cm. Kamniška Bistrica: —5, jasno, 25 cm zmrnje-nega snega. Bukovnik: pršič, 100 cm. Škofja Loka: —2, jasno, mirno, odsrenjen sneg, 10 cm. Kurešček: 0, 10 cm zmrznjenega snega. Koča pod Kopo: —4, jasno, 160 cm snega. Jezersko: —2, jasno, mirno, 10 cm pršiča na 40 cm jx>dlage. Za sporazum med Anglijo in Nemčijo 6e zavzema voditelj anglikanske cerkve nadškof canter-buiryski, ki je na zborovanju anglikanskih škofov >n višje duhovščine dejal, da je Treba Hitlerjevim [Mirovnim izjavam verjeti in njegove ponudbe sprejeti, Kljub vatnim nalogam, ki čakajo: Negotov položaj nove francoske vlade v zbornici Pariz, 22 jan. Danes bo nova francoska vlada prebrala v zbornici 6vojo nastopno izjavo. V parlamentu jo bo prebral predsednik Chautemps, v 6enatu pa podpredsednik Daladier. Takoj nato bodo začeli razpravljati o vprašanjih glede splošne politike vlade. Teh vprašanj je troje. O splošni politiki vlade hočeta najprej govoriti za socialiste Serol in za komuniste Jean Renaud. Predlog za zaupnico so že izdelali v socialističnemu klubu in ga nato predložili predsedstvu levičarskih 6trank. Zastopniki vseh levičarskih strank so že izjavili, da bodo glasovali zanj, samo komunisti 60 izdelali svoj lastni predlog. Snoči še ni bilo mogoče uvideti, kakšno bo stališče komunistov do nove vlade. Sklenili 60, da bodo zavzeli stališče do vlade šele tedaj, ko bodo slišali vladno izjavo. Z drugimi besedami si hočejo komunisti. Ce bi se pa odmaknili socialisti in ko-bi socialisti zapustili vladno večino, če to store komunisti. Ce bi se pa odmaknili socialisti n komunisti, tedaj bi se vladi pridružili avtomatično centrum in skupine zmerne desnice. Zato je pričakovati, da bo skrajna levica zelo obzirna pri skle panju o svojem stališču in da danes v parlamentu ne bo nikakih presenečenj, čeprav je položaj vlade v zbornici precej dvomljiv in negotov in vladi na splošno ne obetajo dolgega življenja zaradi razdora v ljudski fronti. Vlada je imela snoči sejo, na kateri so se po svetovali o nastopnih izjavah in pa o vprašanjih državne obrambe Sklenili so, da bo vojni minister odslej dobil večjo oblast glede nadzorstva nad vodstvom kopne vojske, vojne mornarice in letalstva. To pa zaradi tega, da bo delo za obrambo države potekalo enotno. Za vsa tri ministrstva, vojno, letalsko in mornariško, bodo ustanovili po^ seben sodelovalni odbor, ki mu bo predsedoval vojni minister in podpredsednik vlade Daladier. Načelnik generalnega štaba in član tega odbora bo tudi general Gamelin. Izpopolnitev in dovršitev francoske obrambe smatra vlada za eno najvažnejših svojih nalog zaradi vsebolj rastoče vojne nevarnosti v Evropi. 200.000 gostov pri kraljevi poroki v Egiptu Kairo, 21. jan. o. Vsi politični spori, ki so še pred kratkim pretresali Egipt, so te dni izginili spri«? velikega dogodka, da se je mladi kralj Faruk poročil. Ta dogodek pomeni narodni praznik za vso egiptovsko državo. Zadnje dni so iz vseh krajev države prihajale velike množice ljudstva, bodisi s posebnimi vlaki, bodisi z ladjami po Nilu, bodisi v karavanah na kamelah. Vsega skupaj je z drugih krajev prišlo v prestolnico čez 200.000 ljudi, ki so jih včeraj vse pogostili na kraljeve stroške. Včensj dopoldne ob 11 je bila poroka kralja Faruka in Faride Zulirikarjeve. Poroko so oznanili s fanfarami in s 101 topovskim strelom. Poroka se je izvršila po mohamedanskem obredu v palači Kurben, tako da sta kralj in nevestin oče podpisala zakonsko pogodbo. Priči sta bili za kralja predsednik vlade Ali Maher paša in vrhovni mojster (jeremoniala Zulifikar paša. Šele popoldne bo ena izmed kraljevih tet prišla po mlado po- roeenko na stanovanje .njenih staršev. 'Kraljevski, par je priredil--popoldne velik sprejem za sorodnike obeh družin. Zanimivo je, da pripada nevesta meščanski in ne plemiški rodbini. Razglasitev poročnega dejanja je seveda izzvala v prestolnici ogromne manifestacije, tako da je bilo milijonsko mesto podobno eni sami veselici. Posebno pestrost in barvitost so slovesnosti dajale skupine Arabcev in Beduinov v slikovitih nošah na kamelah in iskrih konjih, ki so glasno in s streljanjem dajale duška svojemu veselju. Kraljevo palačo so ves dan oblegale ogromne množine, ki so vzklikale v čast mlademu kralju in kraljici ter jima želele srečo. Višek slovesnosti je bil zvečer, ko je vse mesto zajela čarobna razsvetljava. Deset in deset-tisoči barvitih žarnic, spletenih v ognjene vence, so zavili egiptovsko prestolnico v morje luči. Pod njimi so valovale stotisočglave množice do ranega jutra. Mrzlično letalsko oboroževan e Anglije Jeklene mreže za zračno obrambo Londona London, 21. jan. o. Angleški obrambni načrt posvečuje posebno pozornost vprašanju, kako zagotovi h varnost pred zračnimi napadi v prestol-nici države, Londonu. Nenadni letalski napad na to milijonBko mesto bi imel usodne posledice za vso Anglijo. Zaradi tega so angleški letalski strokovnjaki izdelali poseben načrt za zračno obrambo Londona. Po tem načrtu bodo zgradili veliko število balonov, ki bodo privezani okrog in okrog mesta in bodo nosili ogromne jeklene mreže. Baloni bodo stali v višini 3000—4000 m, torek tako visoko, dtt bombardiranje iz te višine že ni več zanesljivo. Mreže bodo onemogočile ali pa vsaj otežkočale sovražnim letalom dostop nad mesto. Letala se bodo motala dvigniti nad 4000 m visoko, če bodo hotela priti nad London. Ponoči pa bo zaradi teh mrež vsak napad nemogoč, s čemer bo mesto obvarovano najstrašnejših vojnih S španskih bo išč: presenečenj. V londonski okolici že grade velike tope za spravljanje teh balonov. Za službo pri njih m pri mrežah bodo potrebovali kakih 5000, nalašč za U> izvežbanih letalcev in mehanikov. Angleško vojaško letalstvo razpolaga sedaj, ^o°d,bije'n0.rezervna v°iaška letala, s skupno , . letal‘- 0(1 ‘eh jih je 1540 Veliki Britaniji, ostala pa so razvrščena po angleških prekomorskih posestvih Med gori navedenim skupninn številom je 840 bombnikov in 162 izvidnikih fetah Angleško vojaško letalstvo je sedaj po številu letal za loO% močnejše, kakor pred dvema letoma. Večina oddelkov ima še po eno letalo vrste viloni je 840 bombnikov in 162 izvidniških letal, letala so oborožena s 4 strojnicami, 2 sta. pritrjeni na krili. Ta letala nadomeščajo sedaj postopno s še popolnejšimi, ki lete s hitrostjo 482 kilometrov na uro Napredovanje nacionalistov proti Teruelu Salaiuanca, 21. jan. AA. Stefani: Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi, da sc je bitka okoli Teruela nadaljevala z zelo zadovoljivim izidom. Vsi protinapadi so bili uspešno odbiti. Sovražnika smo zapodili v beg in mu prizadejali velike izgube. Naše čete nadzirajo sedaj vso dolino reke Alfandre. Vsi protinapadi na levem krilu so biti odbiti. Sovražnik je imel velike izgube. Jiaše čete so vžeraj ujele več sovražnih vojakov, med njimi tudi poveljnika sovražnega odseka pri Mule-tonu. Naše letalstvo je bombardiralo sovražna gnezda in tudi oddelke, ki so se umikali. Izgube sovražnika so bile velike. Tcruel je zdaj brez elektrike in vode, ker imajo nacionalisti v rokah vodovod in elektrarno. Gospodarski red v Francovi Spaniii Valadolid, 21. jan. AA. (DNB.) Semkaj je prispel bivši guverner Filipinov Forbes, ki potuje po nacionalistični Španiji V razgovoru z generalom Canabellasoni je Forbes izjavil, da občuduje urejene gospodarske razmere, ki vladajo kljub dolgi in strašni državljanski vojni v krajih, ki so že pod nacionalistično upravo. Forbes se je tudi zelo pohvalno izrekel o borbenosti in poletu nacionalističnih čet. Izmenjava ujetnikov Perjtfgnan, 21. jan. AA. Havas: Mednarodni Rdeči križ je dosegel, da si bodo nacionalisti in republikanci zamenjali 40 jetnikov. Nacionalistični jetniki so bili v6i obsojeni na smrt od rdečili sodišč. Svoje jetnike bodo nacionalisti poslali v Hen-daye, rdeče jetnike pa bo Rdeči križ prevzel v Pourtalouju. Oroi:e za rdečo vlado Bilbao, 21. jan. AA. (DNB.) Po poročilih iz Barcelone je Negrin dolgo konferiral z mehiškim poslanikom in nekim mehiškim višjim častnikom, ki je pred kratkim prišel v Barcelono, o nabavi velikih količin vojnega materiala v Mehiki. Kakor je znano, je Mehika že prej dobavila znatne količine vojnega materiala za španske rdeče čete Vesti 2!. januarfa Angleško-turška gospodarska pogajanja se bodo začela te dni v Ankari. Pri njih gre za to, da bi angleški kapital sodeloval v turški industriji. Vojni proračun je znižala Norveška. To je edina država na svetu, ki v splošnem pričakovanju vojne ne mara zviševati izdatkov ne za obrambo, ne za izpopolnitev vojske. Ameriško državljanstvo je dobila znana nemška pisateljica Vicki Baumova. Pred sprejemom bo morala napraviti skušnjo iz angleščine in iz ameriške pisave. V mednarodni leMalu tekmi z vseh strani Evrope. ki je imela cilj inMte Hogar v Sahari, je zmagal nemški letalec, poročnik Goetz. Avstrijska vlada se je morala opravičiti Nemčiji zaradi tega, ker je knez I lehenberg v pijanosti razbil napis na dunajskem zastopstvu nemških državnih železnic, na katerem je bil kljukasti križ. Pogumnega kneza bo zaradi tega zaslišala še sodnija. Primanjkljaj v francoski trgovini znaša za 1. 1937 18 milijard frankov. Za toliko so Francozi več izvozili kakor uvozili. Leta 1936 je znašal primanjkljaj samo 9 milijard frankov. Mednarodni zl>or knjižnih založnikov bo letos v Leipzigu. Udeležile se ga bodo vse evropske in izvenevropske države, razen USA. Trgovina med Nemčijo in Rusijo je kljub vsemu načelnemu nasprotstvu zelo živahna, ker potrebujejo Rusi nemške stroje, Nemci pa ruskih surovin. Zaradi vse bolj rastoče trgovine se bodo v kratkem začela pogajanja za novo ureditev izmenjave blaga. 0 nesreči zrakoplova »Hindenburga« so Nemci izdali zdaj uradno poročilo, v katerem ugotavljajo, da je zračni orjak zgorel ne zaradi kakega atentata, marveč zaradi tega, ker je uhajal iz balona gorljivi vodik in se ob motorjih vnel. Velike slovesnosti imajo te dni v Avstraliji, ko praznujejo 150-letnico ustanovitve avstralske države. Vsi častniki angleške trgovske mornarice na Daljnem vzhodu bodo morali dovršiti poseben obrambni tečaj, da 6e bodo znali ravnati v primeru nenadnih zračnih napadov. Pogajanja med Irsko in Anglijo se bodo nadaljevala ob prvi ugodni priliki, ker je prvi sestanek med irskimi in angleškimi državniki pripravil razpoloženje za morebitni sporazum, ki ga obe državi nujno potrebujeta. Razgovori se bodo začeli spet po šestih lednih. 40 velikih zborovanj za bojkot japonskega blaga je bilo te dni po raznih francoskih mediji. Volitev v Angliji letos ne bo, čeprav si nekatere stranke to žele. Volitvam nasprotuje vlada, ki bi rada prej v miru izvedla oboroževalni načrt. O novi kmetijski zakonodaji se bo posvetovala na prihodnjih sejah češkoslovaška poslanska zbornica. Žrtev velikega požara v kanadskem zavodu sv. Hijacinta je po zadnjih poročilih 48. 25 trupel nesrečnih otrok morajo še dobiti izpod razvalin. Zakon o ponovni uvedbi obvezne cerkvene poroke, ki so jo pred časom odpravili, pripravlja nova romunska vlada. Odgoditev 100. zasedanja Zveze narodov zaradi' krize francoske vlade je še povečala nezaupanje malih držav v to ustanovo. To sta ugotovila angleški zunanji minister Eden in francoski poslanik v Londonu Corbin pri razgovoru, ki sta ga imela včeraj. 30 uradnikov nemškega prometnega ministrstva bo v začetku februarja obiskalo Poljsko in si ogledalo vse tamošnje prometne nap rti ve. Z njimi bo prišel tudi namestnik nemškega prometnega ministra Heimann. Francija, ima petkrat manj letal, kakor jih imata Nemčija in Italija. Vrh tega so njena letala dvakrat počasnejša od nemških in italijanskih. Zato ni misliti, da bi Francija mogla danes vzdržati skupni napad Nemčije in Italije. Verjetno je, da bedo zaradi tega začeli Francozi kupovati letala v Ameriki. ,, , j-e zviša,a Sarine na blago iz USA Mehika. Uvoz iz Združenih držav je doslej znašal 70% vsega mehiškega uvoza. Nove carine so sklenili na korist nemškemu blaqrihodtijega • a ^ara<*> kljukastih križev iz papirja, ki sta jih izdelovala dva mlada hitlerjevca na Dunaju, sta bila obsojena, eden na tri, drugi pa na štiri mesece težke ječe. Volitve bodo imeli konec februarja v Estoniji. Zmago napovedujejo vladni stranki. Na sedanjem zasedanju Zveze narodov se bodo raztovarjali predvsem o razmerah na Dahnem vzhodu in o razmerju med članicami in nečlanicami v Zvezi narodov. Sklenili ne bodo nič kakor ponavadi. ,V Berlin ie dospel francoski časnikar in ooli-Hčni_ pisatelj de Brunori in bo tam gost voditelja nemške mladine Schiraclia. Obiska! bo med drugim tudi skupna smučarska taborišča nemške iti francoske mladine. Mladini vsega sveta je govoril po radiu predsednik francoske poslanske zbornice Herriot in jo pozval, naj letos dela z vsemi silami za ohranitev svetovnega miru. Mir bo mogoče obdržati le, če bodo r>o vsem svetu zrasli novi ljudje, ki bodo apostoli tniru. ' Za častnega meščana v Užhorodu, plavnem mestu podkarpatske Rusiie. so izvolili predsednica češkoslovaško vlade dr Hodža za zasluge, ki si jih Ru 'om>0nl M podeliodjetje odpustilo vseh teh 12 delavcev 6 palirjem Anton oni vred. Ta dan so dobili zapadlo mezdo izplačano; razen Arifa so vsi delavci molče sprejeli mezdo, le Arif je go-drnjal in rekel, da pojde na o>rtno sodišče. Nekaj dni nato je od 12 odpuščenih delavcev deset delavcev, večinoma muslimani, vložilo tožbo na iz; plačilo odškodnine za 14 dni naprej in 60 opirali svojo tožbo na to, da jih je podjetje brez pred-jdoče 14 dnevne odpovedi in brez zakonitega razloga odpustilo, _ „ . Toženo podjetje pa ni hotelo ničesar plačati in i« trdilo, da je fcila vsa ta partija sprejeta izrecno le za izkop neke kleti, kar bo predvidoma trajalo 2—3 tedne; to se je tudi vsakemu delavcu pri sprejemu izrečno povedalo; tožniki eo pa se- veda trdili svoje, da 60 bili sprejeti brez vsakega pogoja, da se je tedaj moglo službeno razmerje razrešiti le s pravilno odpovedjo. Pri razpravi je bilo zaslišanih mnog® prič, med temi tudi ona dva delavca in palir, ki so bili istočasno s tožniki sprejeti in odpuščeni, ki pa niso tožili. Ena priča je sicer rekla, da pri sprejetju ni slišala, da bi bil delovodja govoril o kakem začasnem delu; nasprotno pa so štiri priče točno izpovedale, da je delovodja rabil dne 10. avgusta večje število delavcev za izkop kleti, kat je moralo biti gotovo najkasneje v treh tednih, da se je takoj oglasilo tamkaj navzočih 12 brezposelnih delavcev in da se je vsakemu, ko je oddal knjižico delovodji, povedalo, da je sprejet na delo samo za toliko časa, dokler ne bo delo končano; 28. avgusta je bila klet izkopana, na kar je sledil odpust. Delavci so tožbo Jgubili, ker pravi § 233 obrt. zakona, da se sme službeno razmerje, ki je sklenjeno samo za čas mimoidoče potrebe, v prvem mesecu prekiniti brez odpovedi. Prizivno sodišče je 6eveda potrdilo to sodbo. Zanfmivo zasledovanje konjskega tatu Maribor, 20. jan. Pred nekaj dnevi smo poročali, da so orožniki v Studencih izsledili in aretirali družbo konjskih tatov, ki so obiskovali kmetske hleve ter povzročili mariborskim okoličanom nad 20.000 din škode. Ivana Mlakarja, R. Šoba in A. Predana, delavce iz Zgor, Radvanja, so studenški orožniki spravili za varne zapahe, organizator in glavni krivec teh tatvin, Anton Brglez iz Studencev, pa je srečno odnesel pete. Vendar se mu beg ni posrečil. Orožniški narednik g. Stefan Tkalčič iz Studencev, ki je celo čedno družbo razkrinkal, se mu je obesil na na pete ter je šel po njegovi sledi. Izvedel je, da je Brglez od nekega posestnika izmamil par konjev, katerih ni plačal in da jih namerava prodati v Varaždinu ciganom. Po4al se je y družbi orožnika Ivana Sokača na kole-sih za Brglezom. Ta je skušal z zvitim manevriranjem zamesiti sled za seboj. Iz Maribora je zavil s konji in vozom na Cmurek, od tam pa nazaj ter je pri Dogošah prekoračil Dravo ter se spustil po Dravskem polju po stranskih cestah proti Halozam in nazadnje zaobrnil proti Ormožu, Dasi je bilo zelo težko držati sled, se oba orožnika nista dala preslepiti ter sta begunca dva dni sledila. V torek sta ga med Ormožem in Varaždinom spretno prehitela ter mu potem pri varaždinski mitnici nastavila past, v katero se je Brglez ujel. Orožnika sta ga v družbi varaždinskih redarjev zasačila v trenutku, ko se je pogajal s cigani za prodajo konjev. Bil je aretiran, potem pa sta ga orožnika kar na istem vozu in z istimi konji peljala nazaj v Studence pri Mariboru, kjer sedai konji in voz čakajo na lastnika. Brglez pa se že pokori v sodnem zaporu. Z Brglezem je prišel na varno eden najdrznejših in najbolj goljufivih konjskih mešetar-jev, ki je oškodoval že neštete naše kmečke go* spodarje. Pešam narodov — Jotniitvo In svoboda v velefimu VELIKA ILUZIJA iSSJET* Film le v aemšKem, francoskem m ruskem jeziku. Dopolnilni spored: Potop broda Panay. barvasti film ,Črni pajk' Danes predstava samo ob 16. url, obe večerni predstavi radi koncerta odnadeta. Današnji promet na ljubljanskih ulicah zahteva Obnovitev in nabavo novih mestnih vozil Ort tu in tam 11. zasedanje gospodarskega sveta Male Zveze bo 23. prihodnjega meseca v Bukarešti. Komisije vseh treh držav, članic Male zveze, se bodo sestale že teden prej. Komisija bo imela nalogo, da razdeli in določi točen načrt izmenjave blaga med Jugoslavijo in Romunijo na eni strani ter Češkoslovaško na drugi strani in sicer za tekoče leto 1938. Poleg tega bo govor tudi o trgovinskih odnosih med našo državo in Romunijo ter o prometnih zvezah med tema državama. Najbrž bodo govorili tudi o gospodarskem sodelovanju podonavskih držav. Predvčerajšnjim je bila na okrožnem sodišču v Ljubljani vložena lista JRZ za volitve v senat z nosilcem in edinim kandidatom dr. Francom Scbaubaehom, okrožnim načelnikom v pokoju, ter namestnikom Alojzijem Mihelčičem, županom v Celju.^ Še isti dan je sodišče listo potrdilo. Do danes ni bila vložena na sodišču nobena druga lista ter najbrž tudi ne bo, ker ni verjetno, da bi ee kaki drugi stranki posrečilo zbrati za listo 50 podpisov. — Tudi v Splitu je bila sodišču izročena lista bivše HSS v potrditev. V Zagrebu pa je narodni poslanec dr. Milovan Grba izročil sodišču listo JRZ z nosilcem Dušanom Letico, finančnim ministrom. V Zagrebu je bila včeraj vložena in potrjena lista kandidatov KDK koalicije za senatske volitve. Nosilec liste je inž. Avgust Košutič, takoj za njim pa kandidira dr. Juraj Krnjevič, ki se mudi v inozemstvu. Na listi je le eden od Pribičevičeve skupine, namreč dr. Kostič iz Zemuna. °**murni delavnik so se začeli potegovati , nci, zlasti pa trgovski nameščenci, v vseh 'h naše države. Pred dnevi smo poročali, da 80 se za tak predlog ogreli sarajevski trgovski podočniki, sedaj pa so se oglasili tudi pomočniki v iNisu, Pred dvema dnevoma so imeli svoje zboro-va.nje, kjer so to zahtevo zelo navdušeno sprejeli. Resolucijo s podobno vsebino so poslali tudi ministru za socialno politiko in narodno zdravie Dragiči Cvetkoviču. Praznik Bogojavljenja so predvčerajšnjim praznovali v Belgradu. Praznik je po pravoslavnem koledarju istega dne kakor pri nas po rimskem koledarju praznik sv. Treh kraljev. Pri pravos av-»>h je navada, da takrat predstojnik cerkve blagoslovi vodo (v Belgradu Savo) in nato vrže vanjo tudi velik leden križ. Mladi korajžni plavači 6e ob tem trenutku vržejo v vodo in love križ. Tekmujejo za to, kdo bo križ prvi prinesel na suho. Letos je v tej ne preveč prijetni tekmi zmagal 14 letni delavec Jordan Stefanovič. Truplo somborekega induttrijca Deneša Sem- *®fe, ki se je bil v noči od starega na novo leto ponesrečil s svojim avtomobilom v Somborju in se prekucnil v kanal, so sedaj po dolgem iskanju našli. Truplo je ležalo v kanalu le kakih 300 m daleč od kraja nesreče. Okrog te nesreče so se pletle najrazličnejše govorice, katerih zadnje so vedele, da so zločinci Semzeja napadli in oropali nato pa mrtvo truplo zakopali. Nekaj podobnega so mislili tudi Semzejevi starši, ki so razpisali 50 jurjev za tistega, ki bo Deneša odkril ali živega alt mrtvega. Pred dvema dnevoma pa so ribiči, ki '^jBh 'je pokojnikov oče nalašč za to najel, v kanalu truplo S tem je rešena uganka smrti boga-iadustrijca. j. Velik požar je v torek zvečer izbruhnil v vasi pagaš v Gotskem okraju. Hiše so tam ekoraj vse Jesene in zato ni čuda, če se je ogenj v hipu razširil na deset poslopij, na vsa, ki 6e nahajajo v bližini hiše, kjer je začelo goreti. Škodo cenijo na približno 300.000 din, ki je toliko večja, ker kmetje niso bili zavarovani. Najtežje je za živino, ki je ostala brez hlevov in brez hrane. Pokojnega Branislava Nušiča bodo danes do-P°.7fn5,.na -n y8e svečan način pokopali. Kako priljubljen in cenjen je bil ta večni humori6t, priča število tistih, ki so se poklonil ipred njegovim odrom. Včeraj jih je bilo več kot 15.000. Pred gledališčem, od koder 6e bo začel viti pogreb, bo najprej govori! prosvetni minister magaraševič, za njim pa zastopniki vseh kulturnih zavodov ter pisateljskih in knjigarniških združenj. Žalno 6ejo je imela tudi srbska akademija, katere član je bil pokojnik. 15 milijonov din se je porabilo za ureditev in olepšavo znanega srbskega zdravilišča m letovišča Vrnjačka banja, kjer je bilo preteklo leto 32.376 obiskovalcev. Najprej so dovršili kanalizacijo, ki je prej tam niso imeli, potem 60 izpeljali nov vodovod, letos pa bodo zgradili poseben kanal, ki bo dovajal vodo iz bližnje reke, da bodo mogli zalivati cvetlične nasade v zdraviliškem parku. IZP®' ljali bodo tudi elektriko, postavili bodo pa tudi posebno majhno bolnišnico, v kateri bodo mogli operirati bolnike v najnujnejših primerih. Tudi ceste bodq nanovo uredili in jih asfaltirali. Pravoslavni arhierejski sabor se bo v kratkem zopet sestal. Na zasedanju se bo najbrž sklenilo kaj važnejšega in za verski mir v naši državi nujnega, ker je na drugi strani tudi vlada sklenila, da ne bo forsirala izglasovanja konkordata, niti starega niti novega, niti sploh kakega konkordata. Izjavo v takem smislu je dal nedavno notranji minister dr. Anton Korošec. Vprašanje konkordata je s tem spravljeno z dnevnega reda, z njim vred pa razni neprijetni dogodki, ki so jih« protikonkordatski gonji izzvali prenajieti srbski politiki in nekateri cerkveni dostojanstveniki. Kljub pametnemu koraku, ki ga je storila vlada, pa se še vedno — sicer v zelo zmanjšanem obsegu — širijo letaki hujskajoče vsebine, ki nekateri prihajajo še iz vest pravoslavne duhovščine. Letaki so seveda brezimni. V Belgradu zato z zanimanjem pričakujejo sklepov pravoslavnega sinoda, ki se bo zbral v soboto. Nov sporazum v pogledu plačilnega prometa sta sklenili naša država in Italija. Odredili eo tečaj za trgovska plačila in sicer tako, da bo veljalo 100 din 43.70 lir, odnosno 228.83 din za 100 lir. Sporazum ostane v veljavi do konca junija, ko se spet sam od sebe podaljša, če ga eden izmed pogodbenikov dva meseca prej ne odpove. Poslovni odbor Združene opozicije se je bil ustanovil nedavno. OdboroVa naloga bo ta, da vzdržuje čim tesnejše etike in zveze med obema kriloma opozicije, to je med zagrebškim in belgrajskim. Vsaka skupina v opoziciji bo imela po dva člana. Odbor je tale: od HSS Avg. Košutič in dr. Jure feii-tej, od SDS V. Vilder in dr. Kostič, od davidovi-čevcev Milan Grol in Boka Vlajič, od zemljoradni-kov dr. Gavrilovič in dr. Tupanjanin, od prijateljev Ace Stanojeviča pa Miloš Bobič in še nekdo, ki ga bodo naknadno izbrali. Pravijo, da bo ta poslovni odbor ne toliko sejal za zaprtimi vrati, kakor pa bo delal med narodom. Organiziral bo baje dolgo vrsto velikih zborovanj, na katerih bo skušal svoje pristaše prepričati o nujnosti sporazuma, katerega so sklenili 8. oktobra. Ljubljana, 20. jan. Med žalostno zapuščino bivše mestne uprave, katero je morala prevzeti sedanja mestna uprava, je bil skoraj razpadli mestni vozni park, zlasti še avtomobilski. Škropilni avtomobili so n. pr. še iz svetovne vojne, katere so za silo predelali in jih uredili za škropljenje cest. So to stari motorji, ki porabijo mnogo bencina in olja in ki jih je treba vedno znova popravljati. Tudi škropilne priprave so zelo enostavne in slabe in ne ustrezajo več sodobnim potrebam, ker se promet na ljubljanskih ulicah čedalje bolj razvija. Vprašanje obnove voz nega parka je postala zato nujna, neodložljiva zadeva, katere se je sedanja uprava tudi resno lotila. Nov škropilni avtomobil Medtem ko so bivše mest. uprave leto za letom odlašale z nabavo prepotrebnih novih škropilnih avtomobilov, se je sedanja uprava energično odločila stavljati v letne proračune potrebni kredit za nabavo novih, modernih škropilnih avtomobilov. Nabavna komisija se je odločila za ponudbo tvrdke Graef & Stift, upoštevajoč prednosti, ki jih ima nabavljeni avtomobil pred drugimi ponudbami. Izdelovanje škropilnih in drugih naprav, ki omogočajo razne funkcije poleg škropljenja, pa so prevzele nekatere druge tvrdke (n. pr. snežni plug tvrdka Franc Hog, Perchtolsdorf, ki izvršuje razna komunalna vozila). Novi škropilni avtomobil ima Diesel-motor s 95 HP (pogon z nafto). Motor je izdelan po licencah Mercedes-Benz-Diesel motorjev. Poraba nafte je pri normalni vožnji 24—25 litrov na 100 km. Kotel ima prostornine za 5000 litrov vode. V prvi vrsti je namenjen avtomobil škropljenju ulic. Škropljenje po ožjih ulicah bo lahko opravljal z lastnim pritiskom, za širše ulice pa ima nameščeno posebno črpalko, ki je izdelek tvrdke Vogel ter omogoča (z avtomatičnim delovanjem) brizganje vode v širino 20 m. Pri poskusili na Kongresnem trgu se je izkazalo, da je mogoče poškropiti skoraj vso širino trga z eno samo vožnjo. Za izpiranje cest doslej nismo imeli nobenega voza, ker je bila moč sedanjih (starih) motorjev premajhna. Novi avtomobil pa ima na prednjih kolesih posebno napravo v obliki sapnic, ki brizgajo vodo z veliko 6ilo poševno proti površini ceste ter tako izbijejo s površine vse blato in prah. Med kolesi pa sia še dve brizgalni šobi, ki odrivata ostalo blato in kalno vodo proti cestnemu jarku. Posebej za asfaltne ceste pa je nameščena na na zadnjem koncu še posebna naprava, ki cesto briše kakor kavčuk steklo, tako da je mogoče cesto v širino 2 m popolnoma očistiti. Seveda se vse to delo (izpiranje in brisahje) izvršuje istočasno. Za ceste, ki so tlakovane s kockami, ta naprava ni primerna, ker bi preveč trpela zaradi hrapavosti cestne površine Ker pa namerava mestna občina zalivati kocke z asfaltom, se bo tudi površina takih cest zravnala in bo torej mogoče tudi te ceste sistematično čistiti. Snežni plug Težave, ki nastajajo s kidanjem snega, se zaradi naraščajočega prometa stalno večajo. Zato je mestna občina opremila novi avtomobil še s posebej zgrajenim snežnim plugom, ki se lahko montira pred prednja kolesa. Dosedanje oranje cest je imelo to napako, da je bila po končanem oranju izplužena cesta vsa zverižena, pa premalo očiščena. Z novim plugom pa bo mogoče cesto temeljiteje preorati. Posebno ugodno bo to pri manjšem snegu in plundri, ki je z dosedanjimi plugi ni bilo mogoče odpraviti Poleg drugih uporabljivosti, ki jih ima novi avtomobil pa je tudi ta, da ga je mogoče ob aiii postaviti v gasilsko službo. Črpalka lahko deluje kot gasilska črpalka. Pri velikih požarih, kot se je to pokazalo pri požaru dunajske Rotunde, ne zadostujejo hidranti. Poleg vsega pa ima novi avtomobil še to posebnost, da je mogoče z njim čistiti spomenike in fasade. Pri nas se to doslej sploh še ni prakticiralo, ker je bilo čiščenje spomenikov prepuščeno le dežju Avtomobil z vsemi napravami je stal 400.000 din. Mestna občina pa potrebuje vsaj še 8 takih voz. Računati je treba, da se je okoliš Ljubljane zelo povečal, prometne potrebe pa čim dalje bolj rastejo. Dosedanji zastareli avtomobili pa gotovo zaslužijo, da gredo po 25-letneni službovanju v zasluženi pokoj. Cestni valrar Do letos je imela mestna občina dva parna valjarja, enega 16—18 tonskega, drugega pa 12—14 tonskega. Oba 6ta namenjena za utrjevanje težkih cestišč ter sta zaposlena neprestano. Za lažja dela pa taki valjarji niso primerni (n. pr za hodnike, za sprameksiranje, asfaltiranje cestišč itd.); zato je mestna občina kupila letos en 6-tonski valjar in tako izpolnila tudi to vrzel v svojem cestnem parku. Valjar ima Dieselov motor in ima dvoje koles. Mestna občina je letos nabavila tudi razorač, ki je veljal okrog 48.000 din: uporabila bo ta stroj na cestah, kjer je treba popraviti in urediti oslabljeno cestišče. Stroj tehta 3 in pol tone. Škropilni voz za tračnice Za bodoče leto namerava mestna oličina opremiti poseben tramvajski voz za kropljenje tistih cest, kjer so položene tramvajske tračnice. Voz bo opremljen z velikim kotlom 8 kub. metrov, da bo mogoče brez prekinjenja poškropiti vso progo. Poleg drugega voznega parka je uredila mestna pristava še zadostno število zaprtih smetarskih voz. V zadnjem času sta bila nabavljena dva nova voza, drugi so bili popravljeni in predelani, tako da ima zdaj pristava 10 higienično urejen'1- smetarskih voz. Vremensko poročilo »Sloven«fr*»* rtoma« Po stanja danen ob 7 cjntrat Krai ■-.Si, ® c (D W I * 3* Temperatura v P' r» »2 »» 5 ■ŠL »— Veter ismer, inkont) Pada- vine .s 11 E tf S 1 «3 e > Ljubljana 7690 32 7-6 90 10 mol. 0 o-i — Mariboi 768-i o-o 85 80 7 sw, — — Zagreb 7634 4-0 6-(' 90 10 ESE, 2*0 dež Belgrai 763 1 -1-0 4-0 90 10 w, 0*5 sneg Sarajevo 764-5 -4-0 5-0 95 5 0 — — Skoplje — - — - - — — — Split 761 4 6-0 9-0 60 10 E, — — Kumbor 761 •<- 5-0 14'li 80 10 SE« — — Rab 762“2 5-0 8-0 90 10 N, dež Vremenska napoved. Megleno, čez dan deloma oblačno, hladnejše vreme. — Včeraj dopoldne je prevladovalo oblačno vreme, popoldan pa ee je precej zjaenilo. Ponoči je bilo jasno in rahlo megleno. — Najnižja temperatura na aerodromu —-5.4° C, Ljubljana danes Kolertar Dane«, petek, 21 jan.: Neža. Sobot«, 22. jan., Vincenc. Nočno službo imajo lekarne: dr Piccoli, Tvr ševa ceata 6, mr. Hočevar, Celovška ceeta 62; ir mr. Gartue, Moste. Uprava Elitnega kina »Matice« obvešča, da je dane* samo ena predstava ob 16 ure, obe večerni predstavi odpadeta saradi koncerta. Predvaja se nlm »Velika Iluzija«. Violinski konert, na katerem bo nastopil Karl von Baltz, bo danes zvečer v veliki filharmonični dvorani. Čebelarsko predavanje priredi Čebelarska družina v nedeljo 23 t. m. ob 10 dopoldne v gostilni pri Nacetu na Smartineki cesti. Predmet: spomla danska opravila, paša in prevažanje. Prijava kočij v letu 1938, Uprava policije v Ljubljani opozarja lastnike fijakerskih in polfija-kenskih voz, da je po t. p. 100 zakona o taksah določen rok za prijavo kočij v Ljubljani do konca februarja 1938 in poziva prizadete lastnike, da v izogib posledic pravočasno prijavijo svoje kočije. Tiskovine in potrebna navodila za lastnike kočij v Ljubljani se dobe v Šubičevi ulici 5-1. Predavanje Prirodoslovnega društva, V torek 25. januarja predava ob 20 v mali filharmonični dvorani g. prof. Viktor Petkovšek o temi: »Triglavski narodni park in njegova flora«. Naš narodni park. ki je ravno v rastlinskem oziru izredno mnogoličen in lop, je pri nas doma vse premalo poznan in spoštovan, in zato je treba človeka, da nam pokaže in odkrije čuda in bogastvo tega naj-lepšegH dela naših pianin. Predavatelj ima na razpolago veliko število izbranih diajiozitivov, med katerimi je posebej treba omeniti diapozitive ge. lektorice Coopeland, ki jih je naravnost umetniško kolorirala ga. M. Debelak-Deržajeva, pokazal pa bo tudi nekaj posnetkov na naravnih barvah, ki so napravljeni po najnovejšem načinu barvne fotografije. Vstopnina 2, 4 in C din. XIV. prosvetni večer, ki bo danes ob 20 v beli dvorani hotela Union, nas bo seznanil s sadovi boljševizma. Prevečkrat pozabljamo na dejstvo, da so «e ti sadovi pokazali že na vseh mogočih področjih ne samo v Rusiji, temveč j>o vseh državah v Evropi, tako tudi pri nas. Ne zakrivajmo si oči, temveč sl izprašajmo vest ter preglejmo, kako 8e kaže boljševizem v naši sodobni literaturi, v naših organizacijah, v družinah, v umetnosti in vseh mogočih kulturnih področjih. Predaval bo o vsem tem g. dr. Ivan Ahčin, glavni urednik »Slovenca«. Ker je predavanje tako aktualno in posega v vse naše javno življenje, zato opozarjamo prav posebno, da se ga udeleže vsi, katerim je usoda našega naroda pri srcu Smuški tečaji, ki iib je Zveza za tujski promet razpisala že pred 14 dnevi, so zelo priljubljeni, saj vsako nedeljo nudijo večjemu Številu smucarjev-začetnikov in turnih smučarjev priliko, da se v smuškem športu izjiopolnjujejo. Za prihodnjo nedeljo je v načrtu tečaj na Jezerskem. Odhod bo iz Ljubljane z vlakom ob 6 zjutraj, iz Kranja do Jezerskega bo pa vozil posebno naročeni avtobus, ki ga je vodstvo preskrbelo po znižani ceni 28 din za osebo od Kranja do Jezerskega in nazaj. Ker je avtobus dovolj prostoren, se lahko priključijo izletu še drugi izletniki, vse prijave pa se morajo oddati v biljetnrni »Putnik«. Gajeva ulica 8, alf pri Zvezi za tujski promet, najkasneje do petka opoldne. Ljubljansko gledališče Drama. _ Začetek ob 20. Pe'ek, 21. jan.: Zaprto. Sobota, 22. jan.: »Veronika Deeeniška*. Izven. 1 roolava 60 letnice g. Otona Župančiča. Nedelja, 23. jan.: Ob 15: »Sneguljčica«. Mladinska predstava. Izven. — Ob 20: »Veronika Deseni-ška«. Premierski abonma. Opera. — Začetek ob 20. lam: Ob 15; »Linda di Chamonu«. Dijaška predstava. Cene od 16 din navzdol. Sobota, 22. jan.: »Helthea«. Izven. Nedelja, 28. jan.: Ob 18: »Mala Floratnye«. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol, — Ob 20: »Gorenjski slavček«. Izven. Gostuje g. Josip Gostič. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 24. Jan.: Plesni večer ge. Katjo Delakove in njene plesne skupine. Izven. Proslava 60 letnice-rojstva našega odličnega književnika Otona Zupančiča bo v soboto z vprizo-ritvijo njegove tragedije »Veronika Deseniška«. Pred predstavo bodo govorili o jubilantu in njegovem delu predstavniki slovenske književnosti. Proslava jubilanta in njegovih zaslug na kulturnem polju je za nas Slovence praznik slovenske besede, katere mojster Je Oton Zupančič. »Veronika Deseniška« očituje vse njegove vrline ter podaja jasno očrtano sliko njgove umetniške stvariteljske sile. Predstava je izven abonmana. Gospod Gostič Jože nastopi v nedeljo 28. t m. prvič v narodni operi »Gorenjski slavček« 'kot Janko. G. Gostič, ki je tenorsko partijo v tej operi že v prejšnjih sezonah pel z velikim uspehom, je partijo glasbeno in tekstovno preštudiral po novi obliki te opere in s tem dokazal, da želi tudi nadalje sodelovati z našim zavodom in njega razvojem. V naslovni partiji nastopi gdčna Vidalova, nadvse komični par Štruklja in Rajdla pa podajata ravnatelj Betetto in Banovec. Predstava je v nedeljo zvečer po znižanih cenah. Poraba vode v Mariboru Maribor, 20. jan. Med podjetji mariborske občine je eno najvažnejših mestni vodovod. Še pred nekaj leti so Mariborčani zlasti v vročih poletnih mesecih radi zabavljali čez vodovod, ker je včasih v višjih nadstropjih naenkrat zmanjkalo vode, v nižjih pa je zaradi majhnega pritiska jedva curljalo iz pip. Potem pa je občina z velikimi investicijami temu zlu odpomogla. Zgradila je nov velik vodnjak na Teznem, v starem obratu pa se je pogon moderniziral ter elektrificiral. Od takrat je Maribor zadostno preskrbljen z vodo ter bodo sedanji vodnjaki še za dolga leta zadostovali. V preteklem letu so dale črpalke mestnega vodovoda ogromno količino vode, namreč t,504.488 kubičnih metrov V litre preračunano je to poldruga milijarda litrov. Proti letu 1936 znaša porast za 160.098 m:1, četudi je bilo lansko leto zelo mokrotno ter bi bila poraba v primeru suše seveda še mnogo večja, Poraba vode v Mariboru pa se razdeli: na gospodinjstvo, vojaštvo, železnice in javne zgradbe odpade 1,125.000 m-1, na škropljenje cest 50.000 m3, na industrijo 210.000 m3, izguba na omrežju in na hišnih priključkih se pa računa na 119.400 pl3- Industrija bi porabila še mnogo več vode, če ne bi imele vse večje tekstilne tovarne svoje lastne črpalke na Dravi. Tekstilna industrija, ki porabi zelo veliko vode, pa je navezarfa na mehko rečno vodo, ker ie vodovodna pretrda, poleg tega pa seveda tudi predraga. Najmanjša poraba Iz športne krošive Židovskih sodnikov ne marajo na Poljskem. V soboto in nedeljo je zborovala poljska nogometna zveza: ob tej_ priliki je bil stavljen predlog, naj se v bodoče ne odrejajo za tekme za prvenstvo države židovski sodniki. Predlog je bil sprejet z večino glasov. V Poznanju pa je istočasno zborovala tudi poznanjska športna zveza, ki je načela vprašanje, naj se vsi židovski klubi organizirajo v svetovni zvezi židovskih klubov. Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. Mednarodna drsalna sezona je dosegla svoj višek v letošnjem letu. V vrsti vseh mednarodnih prireditev je evropsko prvenstvo v umetnem drsanju ena najelitnejših prireditev in obenem prva preizkušnja za letošnje svetovno prvenstvo. Tekme za evropsko prvenstvo, ki se vršijo v St. Moritzu, bodo trajale štiri dni in se jih udeležujejo vsi najboljši evropski drsalci in drsalke. Prvenstvo moških brani Avstrijec Feliks Kaspar,-pri ženskah pa Angležinja Cecilija Colledge. Poleg obeh prvakov bodo nastopili vsi znani evropski drsalci in drsalke. Pregled dosedanjega prvenstva v umetnem drsanju nam pokaže veliko premoč dunajske šole Prvo evropsko prvenstvo v tej panogi je bilo v letu 1892, toda tedaj samo za moške. Zmagal je Avstrijec Engelmann, prvenstvo za ženske in za dvojice je bilo organizirano šele mnogo kasneje. V povojnem času je bil evropski prvak od 1. 1922 do 1928 Dunajčan Willy Borki. Za njim je proslavil avstrijsko drsalno šolo Karli Schater, ki je vode )e znašala v 24 urah dne 28 marca 2383 m3, največja pa 7. julija 5631 m". Mariborčani porabijo na dan in osebo 11 litrov vode, kar je eicer precej, če pa se odšteje izguba na omrežju in poraba industrije, pa se ta številka skrči na stvarnih 28 litrov na osebo in dan, kar je zelo malo v primeri s porabo-v drugih mestih. Vzrok je pač v prvi vrsti v tem, da ima Maribor zelo veliko starih hiš brez kopalnic in brez izplakovalnih stranišč. Odkar ima vodovod samostojno vodstvo, se je začelo podjetje zelo aktivno razvijati. Lani je bilo zgrajeno novo omrežje v dolžini 795 metrov, novih priklopov pa je bilo 61 Vidi se pa, da je mestna občina dosedaj vodovod vse preveč omalovaževala, daei je to poleg električnega edino podjetje, kj ovoje investicije naglo in sigurno amortizira. Vse večjo pažnjo bo treba posvetiti v bodoče izgradnji vodovodnega omrežja v okolico, ki se tako naglo razvija, da ji vodovod dosedaj ni mogel slediti. Le zaradi tega se je na primer zgodilo, da je tovarna Hutter zgradila za svoje delavsko kolonijo na Pobrežju lasten vodovod z velikim vodnjakom, s čemer je izgubilo mestno vodovodno podjetje velikega odjemalca. Vodovod pa še čakajo v krajši bodočnosti velike investicije predvsem zaradi rezervne črpalne priprave, ki mora biti zgrajena za primer vojn® nevarnosti pod zemljo. Za rezervo služi sedaj stara črpalna naprava na parni pogon, ki p£-ni rentabilna ter jo bo mestna občina prodala. Namerava pa nabaviti nove pogonske stroje na se, salni plin, ki se bodo kurili z lesnim ogljem. Prvenstvo LZSP v Bohfn u v dnevih 22. in 23. januarja V Bohinju že dalj časa ni bilo večje smučarske prireditve. Smučarji so se selili v višje ležeče predele. A letošnja ugodna zima je tudi Bohinju naklonila dpvolj dobrega snega. Zato si Ljubljanska zimsko-sportna ^Jodzveza ni mogla izbrati po legi in po lahki dostopnosti primernejšega kraja za izvedbo svojih prvenstvenih tekem v smuškem teku in skokih Na novo preurejena skakalnica, ki je ena naših najlejiših in zgrajena^ po načrtih našega starega prijatelja in učitelja inž. Hanssenn. jih že čaka. Tekmovanje se bo pričelo v soboto ob 14.30 (in ne ob 15.80 kof je bilo prvotno javljeno) pri gostilni Mencinger v Bistrici, s startom v teku na 16 km. Skakanje za kombinacijo in kot samostojna disciplina pa se bo vršilo v nedeljo ob 10.30. zmagoval na vseh prvenstvih do leta t936, dokler ni prešel v profesijonale. Njega jia je nadomestil zopet Dunajčan Feliks Kaspar. V ženski konkurenci se Avstrijke kljub dobri šoli niso mogle tako dobro odrezati kot moški. Od leta 1923 do 1926 je naslov evrojiske prvakinje branila Avstrij- ( ka Herpia Szabo. Njo je tedaj nadomestila komaj 13 letna Sonja Henie, ki je ni premagal nihče, dokler ni odšla 1. 1936 med profesijonale v Ameriko. Njej je sledili, lani Angležinja Cecilija Col ledge. Človeško življenje se mi zdi kot velika simfonija, katere skladatelj je velik Umetnik, izvajajo jo pa glasbeniki, ki slabo slišijo. Ko se je grški junak Odisej po desetih letih tavanja po morju končno le vrnil nazaj v svojo domovino na otok Itako, rojstnega kraja ni več spoznal. Tako človek takrat, kadar je neizmerno srečen, pozabi na to, za čemer je hrepenel. Najkoristnejši nauk, ki mi ga je dalo življenje, je ta, da moram najprej sebe znati prenašati. Često se zgodi, da se čudiš, kako to, da imaš pri kakšni stvari tako hitro in tako neizpodbitno prav. Prav pogosto se zgodi, da se dva mlada človeka zaljubita drug v drugega, ker mislita, da imata oba gotove lastnosti, ki jih v resnici nimata, in gresta zopet narazen zaradi napak, ki jih nimata. Komaj se nam zazdi, da smo se dobro naučili živeti, pa se moramo že učiti, kako se umre. Nobenega mira ni v tej strogi šoli, ki se imenuje — usoda. Učimo se, kako bi več umetnosti dali življenju in več življenja umetnosti Najnovejše smučarsko dvigalo v St. Moritzu, s katerim je mogoče priti v 12 minutah 2660 m visoko. V Vaziristanu je spet mir Po angleških groin.ah je Ipia srečala pamet Na severnozahodni meji Indije so se novembra 1936 spet začeli precej krvavi boji med združenimi angleškimi in indijskimi četami na eni, in med divjimi plemeni, ki jih vodi fakir Ipi, na drugi strani. Zadnja poročila, ki prihajajo od tam, pravijo, da se je položaj toliko spremenil, da je večina čet, ki so se borile z Ipijem, že mirno lahko odšla nazaj v svoje vojašnice. Med njimi je baje tudi precejšnje število angleških^ vojakov. Čeprav ta vojna še daleč ni imela tolikšnega obsega, kakor ga ima n. pr. danes vojna med Kitajci in Japonci, ali pa vsaj vojna v Španiji, vendar ni tako malo stala. Na tem bojišču je bilo pod orožjem 35 tisoč angleških in indijskih vojakov, ki so potrošili za prehrano in ostalo okoli 250,000.000 din. Ti boji so bili bolj podobni manjšim praskam, sicer bi bilo gotovo več mrtvih kakor pa 200, in sicer od novembra meseca 1936 pa do zadnjega časa, ko se je »vojna« nehala. Ranjencev je bilo v tem času na angleški strani okoli 600. Med žrtvami je tudi precej angleških vojakov, ne samo Indijcev. Vojna se je začela tedaj, ko je fakir Ipi naščuval svoje ljudi proti Indijcem, predvsem pa proti | Angležem, češ da je v nevarnosti islamska vera, pa ■ tudi tega ni pozabil naglašati, da se Angleži ne j drže pogodbe, ki je bila prej z njimi sklenjena. ' Sprva so Angleži poslali v boj na ta plemena samo 8000 vojakov, povečini Indijcev, pozneje pa so spoznali, da to ne bo zadostovalo za tako silovit od-! por, kakršnega so pokazala uporna plemčna. Računajo, da je Ipijevih vojakov padlo nad 800, ranjenih pa je bilo približno ravno toliko. Meseca avgusta so Angleži ponudili Ipiju mir pod (»gojem, da plača poldrug milijon dinarjev in da izroči 2000 pušk. Če Ipi teh pogojev ne bi sprejel, so mu obljubili, da bodo začeli z vojno v večjem obsegu, dokler ga ne prisilijo k popolni predaji. Zdi se, da se je Ipi tega le ustrašil in da ga je srečala pamet. Od takrat naprej je prišlo kvečjemu še do čisto brezpomembnih prask med posameznimi divjimi tolpami ter indijskimi, oziroma angleškimi vojaki. Ta boj se zdi približno takšen, kakor ga prav zdaj prikazuje v Ljubljani film »Poročnik indijske I Jugoslovanski brigade«, » Sloviti pasiion v Luzernu Od 9. do II. septembra letos bodo v Luzernu pred dvorno cerkvijo pasijonske igre, ki so po vsebini in po režiji precej jnulobne tistim, ki so jih v Luzernu igrali v srednjem veku. Te igre bo priredila pasijonska občina, ki ima že zelo staro zgodovino. Ustanovljena je bila leta 1470. Luzernske pasijonske igre so še za nekako 160 let starejše kot pa znamenite igre v Ober-amergau-u. V Luzernu imajo še vedno ohranjene točne gledališke načrte iger, ki so jih izvajali v srednjem veku na vinskih sejmih. Takrat so te igre predvajali dva dni zaporedoma. Profesor dr. B. Evans, ki poučuje na vseučilišču v severnoameriški državi Ohio, je temeljito raziskal zgodovino luzernskih iger in se sedaj menda bavi z mislijo, da bi izdal knjigo, v kateri bi podal nekatera najstarejša besedila teh iger v izvirniku, ki mu bo dodal angleško razlago. Spomenik (,Britanije" v Boulooncu Spomini na svetovno vojno še vedno niso pokopani. Še zdaj po vseh državah, ki so se udeležile te strahotne vojne, postavljajo spomenike, posvečene spominu padlim vojakom, ali pa spominu na kak drug dogodek, ki ga bo zgodovina tudi zapisala. Tako zdaj poroča nek francoski časopis, da bo angleški kralj Jurij še letos prišel v francosko pristaniško mesto Boulogne, da se udeleži odkritja spomenika »Britaniji«. To bo velikanski kip, ki ga bodo postavili v tem pristaniškem kraju, kjer so leta 1914 stopile na francoska tla prve angleške čete, ki so odhajale na evropske krvave poljane. Hindenburgov kapf!an Pruss bo spregledal Znameniti nemški zrakoplov »Hindenburg«, ki se je vžgal 6 maja 1937 v Ameriki in vzel življenje skoraj vsej posadki in potnikom, je vodil kapitan Pruss. Tudi on je bil hudo opečen po obrazu in pri tem zgubil vid. Sedaj pa poročajo iz ueke klinike v Frankfurtu, kjer se kapitan zdravi, da bo zopet kmalu spregledal in prijel v svoje izkušene roke poveljstvo nemških zračnih ladij in nemškega zrakoplovstva sploh. Mark Twain: Kraljevič in siromak oredsednik vlade pri Hitlerju. dr. Stojadinovič 1. Jeseni leta 1537. se je rodil angleški prestolonaslednik. Vest o tem dogodku so z velikim veseljem sporočili ljudstvu. Henrik VIII. je le dobil naslednika, ki si ga je toliko želel. Mati malega princa, Ivana Seymour, je umrla. Princu so dali ime Edvvard. Progami Radio Ljubljana Petek, 21. januarja: U šolska ura: Akademija ob GO-letnici Otona Župančiča, izvaja I. dekl. rneše. šola — 12 Koračnice slavnih skladateljev (plošče) — 12.43 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Iz naših krajev (pl.) 14.20 Vreme, borza — 18 Ženska ura: Zena v glasbi (gdč. Vida Kudolf) — 18.20 Vko mogoče, kar kijp, hoč£ (plošče po željah) — 1840 Francoščina (g. dr. &taii,J&9 Leben) — 19 Napovedi in poročila — 19.30 Nac. j*}#: Strossmayerjeve vezi s Srbijo (dr. I. Neve^tiČ, — 19.5u :0 (UihHt ztk planince - 20 Koncert tfpernTft spevov in napevov. Sodelujejo: gdč. Alda Nollijeva in Pad. ork. — 21.15 Citraški konceri (g. Emil Mezgolits) — 22 Napoved in poročila — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 21. januarja: Belgrad: 20 Igra, 21 Narodne pesmi, 21.30 Ork. konc., 22.15 Plesna gl. — Zagreb: 20 Klavirske skladbe hrvatskih komponistov, 20.30 Zbor in tamburice, 21 Čelo, 21.30 Dueti, 22.20 Jazz — Dunaj: 19.25 Zabavna gl., 20 Grillparzerjeva tragedija <6reča in konec kralja Otokarja , 22.25 Glasbene novosti — Budimpešta: 19.30 Wagnerjeva opera «Tannhauser« — Trst-Milan: 16 Violina, 21 Simf. konc. — Rim-Bari: 21 Costejeva opereta «Ivralj od Maksima« — Praga: 19.30 Ork. konc., 20.20 Tragedija Napoleonovih sto dni«, A™ 7, A ursava: 20 Filharmonični koncert — /ter/m.- 19.10 Zabavna gl., 21 Vojaška godba — Lipsko: J ? Aa!TnŠni,ske z£°-lbe o ljubezni in smrti — Frank-U , Nabavna in plesna gl., 21.45 Afriške pesmi Monakovo: 19 Konc umetne glasbe — Sofija: 19 Nar. pesmi, 19 20 Kvartet mandolin, 20 Flavta, 20.45 Simf. konc., 22.05 Kitara, 22.30 Lahka in plesna gl. — Strasbourg: 21.30 Ork. koncert . M. Jacoby - R. Leigli: Poročnik indijske brigade Kako je že rekla v Kalkuti Elizabeta ..»Sporoči Perryu, da je njegov brat najboljši človek, ki sem ga kdaj srečala na svetu ...« Ah, da ... In kaj potem ...? Zbal se je, da ga bodo čustva premagala in da se bo ves pogreznil v ta meglena, uspavajoča razmišljanja. Stisnil je zobe in se iztrgal iz zamišljenosti. Bilo ga je sram, da bi se zdaj, med klici trobent in med zbiranjem vojakov raznežil kakor sedemnajstletno dekle! Vzpodbodel je konja, da se je vzpel in se pognal v dir. Geoffrey je drvel v skoku na veliko ledino, kjer se je razvrstil njegov polk v bojno postavo. Objezdil je vrste in skupine, ki so čakale povelja. Gledal je v te obraze, ki so bili vsi obrnjeni proti njemu in pričakovali velike besede. Vsi pogledi polka so bili uprti vanj. Vsi obrazi so bili tako resni in mirni, da ni bilo zanj več dvoma, ko je letel z očmi od lica do lica: ti možje so vedeli, kaj jih čaka in da je udarila zadnja ura . .. Toda vsi ti njegovi vojaki so bili kakor on priče tistih strašnih dogodkov v Chukotiju in so se prav zdaj najbrž najmočneje in najbolj živo, z največjo bolečino spominjali žena in otrok, ki so umrli tam tako strašne smrti . .. Ali naj se zdaj, ko je prišla ura za maščevanje, oni boje in trepetajo? Trobente so pele na vseh straneh. Tamle je prihajal kot zadnji general Warrenton ... On bo jahal poleg Geoffreya... On in praporščak sedemindvajsetega polka,..! Kar naprej je gledal te ljudi, znane in neznane obraze med njimi. Iz duše mu je začelo plahneti čustvo pomirjenja in spo kojnosti, ki ga je polnilo prej, v njem je začel plameneti gnev maščevalca. Vzpodbodel je konja in odjezdil med gostimi vrstami konjenikov naprej. Vojaki so se mu nemo umikali in ga sprašujoče gledali. Vickers se ni oziral nanje, marveč je jezdil svojo pot — naprej na čelo polka. Ko se je nazadnje znašel spredaj poleg generala Warren-tona, se je ustavil. Warrenton je bil kljub svoji navadni dobro-voljni dobrodušnosti danes resen. Pokimal je Vickersu z glavo in mu dal z roko znamenje, naj vojakom spregovori, kar se je namenil in za kar ga je prosil. Vickers je malo pomislil, potem se je vzravnal v sedlu, preletel vojake s pogledom in začel z močnim glasom, ki je objel vse bojne vrste: »Vojaki sedemindvajsetega polka! Pred nami, na onih višinah, o katerih pravijo, da jih ni mogoče zavzeti, je na strani Rusov, naših starih sovražnikov — Surat kan!« Vrste konjenikov so se ob tem imenu zganile, kakor da jih je preletela iskra od kdo ve kod. Vse je sicer ostalo tiho, nihče ni niti zamrmral, le neslišno je valovalo po vojski kakor voda, na katero je padel sunek vetra. Ie sekunde, ko je Geoffrey Vickers molčal in čakal, kakšen učinek bo začetek njegovega govora imel na vojake, je bilo slišati samo hrzanje konj, ki so nepotrpežljivo kopali z nogami, kakor da slutijo tudi oni, kaj se pripravlja in se jim mudi, da bi čimprej oddrveli, da bi se vse skupaj čim preje končalo. Ko se je valovanje v vrstah polka spet poleglo, ko so se konji malo pomirili in je bilo spet vse strahotno tiho, je Geof-frey nadaljeval z močnejšim glasom: »To je tisti Surat kan, ki je pred tremi meseci dal povelje za pokolj v Chukotiju. Vsi veste, kaj ste tam izgubili ... To je prav tisti Surat kan, ki je prelomil slovesno besedo, ki jo je kot vojak dal vojakom ... Tisti Surat kan, ki je dal umoriti našega poveljnika, polkovnika Campbella, in vojake, ki so ostali z njim vred pri življenju ... Tisti Surat kan, ki je polkovniku in njegovim zagotovil prost odhod iz trdnjave, ne da bi jim bilo treba odlagati orožje... Tisti Surat kan, ki je dal pomoriti zadnje branilce trdnjave, ki se ni mogla več braniti... Tisti Surat kan, ki je Angliji v njeni težki uri skočil za hrbet in se zvezal z njenim večnim sovražnikom ... Tisti Surat kan, ki je mislil, da ga maščevanje na zemlji ne bo ujelo, ker ga ne more ujeti. .. A zdaj je konec koncev udarila ura tudi njemu . . . Zanj ni usmiljenja, ni obzirnosti... Io uro, ko naši konji čakajo, da jih poženemo v zadnji napad, to uro, ko naša kopja pripravljena za veliki boj, zdaj je ni sile, ki bi nas mogla ustaviti pred tem, da mu nesemo plačilo, ki ga je zaslužil... Vojaki sedemindvajsetega polka! Naš cilj je danes... Surat kan! Naprej!« Pri teh besedah je Geoffrey z enim sunkom potegnil sabljo iz nožnice in dal z njo sedemindvajsetemu polku znamenje za odhod . .. Obrnil je konja in s puško nad glavo kazal svoji vojski smer, v katero ga je gnala ena volja... Sedemindvajseti polk indijske brigade, šest sto konjenikov s pokončnimi kopji, na katerih so vihrale zastavice v jutranjem vetru, je krenil naprej. V gostih vrstah, tako da je bil vojak tik ob vojaku, se je vojska pognala dalje v smer, kamor je kazala Vickersova sablja. Zagnali so se kakor črna reka proti peklenskemu kotlu, ki so ga obvladovali ruski topovi.. . Vse naprej in naprej proti tistim črnim bregovom, kjer je sto in sto topovskih žrel prežalo, kdaj bodo začeli nanje bruhati smrt... Sedemindvajseti polk indijske brigade se je pomikal naprej ... v smrt... v zmago .., kdo ve kam . . uPoročnik indijske brigade" izide kmalu J|>—— knfigi! »Slovenski dom* izhaja vsak delavnik ob f? Mesečna naročnina 12 Din za ino/emsfvn 25 Din Uredništvo Kopifarfeva nliea 6/111 Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6. la Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani; K Čeč. Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček. Iz dnevnika ugledne Francozinje: „Več umetnosti živlfeiru, več življenja umetnosti" Nova obleka italijanske vojske Vzrok temu je bil dež, ki je Mussolinija zadnjič v Nemčiji namočil Ko je bil italijanski predsednik vlade Mussolini zadnjič v Nemčiji, je imel ob tej priliki tudi govor na prostem. Padal pa je takrat dež, ki je italijanskega diktatorja precej namočil. Tedaj se je zvedelo tudi, da so Mussolinijevo uniformo morali nesti h krojaču, da jo je zlikal. Pri tem pa so ugotovili, da obleka, ki jo je imel Mussolini na sebi, ko je govoril nemškemu narodu in po radiu vsemu svetu, ne prenese nemškega podnebja .. . Črna diktatorjva kapa je po paradi v Berlinu tudi nekoliko zgubila svojo barvo. To spoznanje — pravijo — je nagnilo Musso- linija, da je izdal ukaz, po katerem dobi fašistična milica in italijanska armada drugo uniformo. Pravijo tudi, da bodo dosedanje italijanske vojaške kape zamenjali s kapami, kakršne nosijo italijanski alpinci in so jih dozdaj nosili italijanski vojaki na manevrih. V svečanih prilikah pa naj bi v bodoče nosili miličniki takšne kape, kakor jih imajo zdaj vojaki italijanske redne vojske. Zamenjali bodo tudi zelenkasto-sivo uniformo italijanske voj- Iske z drugačno, ki jo bodo imenovali »uniformo italijanskega cesarstva«. Pravijo, da bo do spremembe italijanske vojaške obleke kmalu prišlo. Sredi prejšnjega stoletja je živela na Francoskem aristokratinja Marie de Flavigny, ki se je udejstvovala tudi kot pisateljica. Vendar pa se pod svojimi spisi ni nikdar podpisala s pravim imenom, pač pa z izmišljenim imenom Daniel Štern. Mord; si je izbrala drugo ime zato, ker je premalo verovala v vrednost svojih del? Omenjena Francozinja je, kakor menda vse pisateljice, pisala tudi svoj dnevnik, ki je od sile zanimiv. V njem rastejo tudi tele cvetke: Najhujše pri vsakem sovraštvu je, da je to sovraštvo tako nizkotno in tako zahrbtno, da se je treba okorajžiti, če se hočemo pri njem bojevati. 2e dostikrat sem skušala ugotoviti, koga na svetu imenujemo prijatelja. Prišla pa sem do spoznanja, da je prijatelj tisti človek, ki misli ob vsaki priliki, da ima pravico, da ti pove kakšno kruto resnico, da ti da kak nekoristen nasvet ali iztisn« od tebe denar, ki ga nikdar več ne boš videl.