Leto XXM št* 63
UpravniStvo l. ju bi jana Knafljeva &
—	TelefoD §t 3122 3123. 3124, 3125. 3126.
In sera tn) addelek: Ljubljana. Selen-burgova ul - Tel. 3492 In 2492. Podružnica Maribor GralskJ trg 7.
Telefon St 2455 Podružnica CeHe Kocenova ulica 2.
-	Telefon St 190
Račun) on pošt ček zavodih: LJubljana St 11842. Praga Oslo 7*180 Wien St 105 241
Ljubljana, sreda lg. marca 1939
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 25.—% Za Inozemstvo Din 40 —_
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon St. 2455. Celje. Stro8smayerjeva ulica Stev L telefon St 65
Rokopis) se ae vraCajo
Slovaška se ie odcepila od Češke
češkoslovaške republike nI več
sila svojo neodvisnost -
- Tudi Podkarpatska Rusija je progla Prezident Hacha pri Hitlerju
Po povratku dr. Tisa iz Berlina je slovaški parlament včeraj opoldne proglasil odcepitev od češke in Moravske Nova država je zaprosila Nemčijo za pokroviteljstvo — Brezpredmeten madžarski ultimat Pragi
Bratislava, 14. marca br Msgr. dr Tiso je snoči iz Berlina, kj?i se je bil sestal s kanceiarjem Hitlerjem in drugimi vodilnimi nemškimi državniki telefonično zahteval od ministrskega predsednika Sidorja, naj za danes dopoldne ob 10. skliče sejo slovaškega deželnega zbora. Sidor je takoj stopil v teiefonični stik s praško vlado in s pre-zidentom republike dr Hacho. Dobil je končno prezidentov pristanek na sklicanje slovaškega parlamenta.
Dr. Tiso se je ponoči vrnil iz Berlina na Dunaj. Pred svojim odhodom je imel še drugi sestanek z zunanjim ministrom Ribbentropom. V spremstvu bivšega ministra Durčanskega se je davi ob 8 z avtomobilom pripeljal z Dunaja v Bratislavo. Imel je najprej dolgo konferenco z dosedanjim predsednikom vlade Sidorjem, nato pa s profesorjem Tuko in bivšim šefom propagande Machom, kii sta voditelja nepomirljivih separatistov.
Po teh razgovorih se je sestala slovaška vllada k oficielni seji, na katero so bili povabljeni tudi nekateri drugi vodilni člani Hlinkove stranke. Dr. Tiso je na seji obširno poročal o svojih razgovorih v Berlinu in stavil svoje predloge za odločitve, ki naj jih spremlja slovaški parlament.
Proglasitev slovaške neodvisnosti
Parlament se je sestal ob 10. Seja je bila takoj v začetku proglašena za tajno. Poslopje je bilo močno zastraženo po Hlinkovi gardi, ki ni pustila nikogar ne notri ne ven.
Seja je trajala nad 3 ure. Ob 13.30 je novi propagandni minister Mach objavil po radiu, da je parlament sklenil odcepitev Slovaške od Češke in Moravske ter ustanovitev popolnoma neodvisne slovaške države. Obenem je sporočil začasno ustavo, ki vsebuje pet členov in slovesno proglaša samostojnost in neodvisnost Slovaške. Do defi-niitivne ustave bo vsa državna oblast v rokah predsednika vlade.
Istočasno je bila objavljena nova slovaška vlada. Predsednik vlade je zopet msgr. dr. Tiso, ki je obenem začasni predsednik slovaške republike. Dosedanji pardnevni predsednik vlade Sidor je v novi vladi notranji minister, znani prof. Tuka je podpredsednik vlade, Mach pa minister za propagando.
Zahvala in prošnja Hitlerju
Predsednik dr. Tiso je takoj po seji parlamenta poslal brzojavko kancelarju Hitlerju. V njej se mu zahvaljuje za podporo slovaškemu narodu ter prosi Nemčijo, naj ostane zaščitnica svobodne slovaške države in naj ji nudi vso pomoč.
Slovaški parlament se bo zopet zbral v kakih 14 dneh ter bo takrat izvolil definitivnega poglavarja nove države
Berlin, 14. marca. AA. (Havas) Predsednik nove slovaške vlade Tiso je poslal Hitlerju brzojavko s sporočilom, da je Slovaška proglasila svojo neodvisnost V isti brzojavki prosi Tiso za varstvo Nemčije.
Prva vlada slovaške
republike
Bratislava, 14. marca. AA. (Havas). Nova slovaška vlada je takole sestavljena: predsednik vlade dr. Jože Tiso; podpresednik dr. Tuka; notranji minister in minister za socialno politiko Karel Sidor;
zunanji minister Durčansky; finančni minister Pružinsky; gospodarski minister Madricki; vojni minister Cajplos ( ?); prosvetni minister Sivak; pravosodni minister Fritz; prometni minister Stano; šef propagande Mach. Predsednik parlamenta ostane Martin SokoL
Začasna ustava
Bratislava, 14. marca. AA (ČTK) Slovaški parlament je izglasoval danes tale zakon o neodvisnosti slovaške države.
Čl. 1. Slovaška pokrajina se proglaša za neodvisno slovaško državo. Slovaški pokrajinski zbor se pretvori v zakonodajni zbor slovaške države.
Čl. 2 Do objave ustave slovaške države ie vsa izvršilna oblast v rokah vlade, ki }o imenuje parlament
Čl 3 Vsi zakoni, ukazi in ostali okrepi ostanejo v veljavi s spremembami, ki izhajajo iz duha o neodvisnosti slovaške države.
Čl 4 Vlada se pooblašča, da ukrene vse potrebno za ohranitev reda in varnosti državnih interesov.
Čl 5 Ta zakon stopi v veljavo z današnjim dnem, vlada pa ima nalogo, da ga izvrši.
Tri državice
Praga, 14. marca, h Češkoslovaška republika je z odcepitvijo Slovaške in s preki nitvijo zveze s Podkarpatsko Rusijo razpadla v tri samostojne države Nova Slovaška šteje v svojih sedanjih mejah 2.450.000 prebivalcev Od tega je 1.960 000 Slovakov. 80.000 Čehov, ostali so Madžari in Nemci. Država meri 38.450 kvadratnih kilometrov.
Češki državi ostane ozemlje 49.360 kvar dratnih kilometrov .s 6,800 000 prebivalcev, med temi 236 000 Nemcev.
Podkarpatska Ukrajina ima 11.000 kvadratnih kilometrov s 501000 prebivalci
Nemško vojaštvo na slovaško mejo
London, 14. marca. AA Reuter poroča z Dunaja, da je bil danes dopoldne na Dunaju promet skoraj popolnoma ukinjen, ker koraka po ulicah vojaštvo v popolni vojaški opremi prott slovaški meji. Na vprašanje Reuterjevega dopisnika, ali gre za zasedbo Slovaške, fe dobil odgovor od neke osebe iz pristojnih krogov, da bi eventualno nemške čete mogle zasestl Slova. ško.
Dunaj, 14. marca. AA. Reuter. Danes so
krožle razne protislovne vesti iz uradnih virov glede gibanja nemških čet proti Slo-
vaški. Ob 17. so v pisarni gauleiterja Burckla priznali da so manjši oddelki nemških čet prispeli v Bratislavo. Uro pozneje so v pisarni Biirckla te vest ovrgli. Tedaj je biio rečeno, da nemške čete niso prekoračile slovaške meje. ker ee Slovaška smatra za suvereno drža o.
Nemci zasedli Moravsko Ostravo
Praga, 14. marca. AA. (Reuter) V čeških uradnih krogih izjavljajo, da so nemške čete zavzele Moravsko Ostravo.
Moravska Ostrava, 14. marca. AA. Havas. CTK poroča, da so Inozemske radio-postaje danes opoldne objavile, da je bilo nekaj nemških državljanov aretiranih v Opavi in da so nekatere nemške učitelje o priliki aretacije tudi pretepali. Dalje so trdili, da je skupina Zidov v Vitkovicah odšla proti nemški meji ter vzklikala proti Nemcem. Dopisništvo agencije CTK v Moravski Ostravi ugotavlja na podlagi uradnih poročil, da v Moravski Ostravi ni bil aretiran niti en Nemec, da niso nikogar pretepali in da na nemški meji ni bilo noben h demonstracij. Zato so omenjena poročila čisto brez podlage.
Madžarske čete vdrle na Slovaško?
Bratislava, 14. marca. AA (DNB) Govore, da bodo Madžari prog'as:ll mobilizaciji Vrše se že priprave za splošno rroblliza-cijo. Izvedelo se je, da so madžarske ne redne čete vkorakale v S'ovaško blizu Rudnoka in zavzele strateški kraj Klopta-no.
Goring pri Hitlerju
Berlin, 14. marca. AA. Nocoj je maršal Gorina prispel iz San Rema v Berlin in se takoj odpeljal v kancelarsko palačo kjer ga je sprejel Hitler.
Praga v usodnih urah
Prebivalstvo je mirno in disciplinirano — češka vlada je neprestano zbrana — Slovaki zahtevajo zase tudi vzhodno polovico Moravske — Zaprte meje
Praga, 14. marca h Od sinoči vlada na vsem Češkem in zlasti v Pragi ozračje mrzličnega razburjenja, toda narod je ohranil pri tem na občudovanja vreden način mir in dostojanstvo. V Pragi se po Prikopih zopet — kakor pred vojno — vrši »bumel« nemških študentov, toda niti do najmanjšega incidenta ne pride. Vsakdo ve, da gre za vse. Od ure do ure se oglaša radio, ki poziva ljudi k miru in disciplini ter podčrtava, kako je vsak posameznik v teh usodnih trenutkih odgovoren celemu narodu in da je tudi dejanje posameznikov lahko vzrok nedogledne narodne in državne škode.
Od sinoči so zbrani vsi ministri. Razpravljajo ne samo o ukrepih, ki postajajo potrebni radi usodnih dogodkov v republiki sami zaradi odccpitve Slovaške, s katero je avtomatsko presekana tud zveza s Podkarpatsko Ukrajino, temveč tudi o posledicah novega mednarodnega položaja, v katerega je postavljena Češka Kar ie ostalo od ozemlja češkoslovaške države, pod praško vlado ima sedaj štiri petine svojih mej z Nemčijo, iz česar izhajajo posledice, ki jih noben realen politik spregledati ne mOre.
Vesti iz Slovaške
V prvih jutranjih urah je češka javnost izvedela, da se nahaja bivši slovaški predsednik vlade dr. Tiso, ki je bil z bivšim ministrom Durčanskim včerai v Berlinu pri kancelarju Hitlerju, napoti v Bratislavo in da je sklican slovaški »sejm« (parlament) za danes donoldne k odločilni seji.
Predsednik republike je včeraj na zahtevo dosedanjega predsednika slovaške vlade Sidorja in potem ko je bilo praški vladi sporočeno nemško stališče, podpisal ukaz o sklicanju slovaškega parlamenta. V prvih popoldanskih urah so posebne izdaje praških listov naznanile da je odcepitev Slovaške od skupne narodne države izvršena stvar in da je predsednik slovaške vlade msgr dr. Tiso postavil Slovaško pod zaščito Adolfa Hitlerja »n zanrosil za njegovo pomoč. S tem se je Slovaška postavila pod pokroviteljstvo Nem-
v« •
cije.
' Istočasno so dospele vesti da se ie svoj čas odstavljeni podkarpatski minister Revaj vrnil v Chust in da so madžarske čete pričele prodirati v Podkarpatsko Ukrajino. Te vesti se za enkrat označujejo še kot nepotrjene.
Zahteve generala Gajde
Lahko si je predstavljati, kako je vse to delovalo na narod, ki od lanske jeseni preživlja čase nepopisne duševne in narodne muke. Predsednik republike, ki se je udeleževal posvetovanj, je bil tekom dopoldneva sprejel generala Gaj-do, ki mu je izročil zahtevo, naj sedanja vlada takoj odstopi in naj se na Češkem uvede totalitarni režim pod Gajdovim vodstvom. Kakor znano, je Nemčija s svoje strani zahtevala odstop ministra generala Syrovega in notranjega ministra dr. Černega.
Prezident republike In zunanji minister na potu v Berlin
Ob 4. popoldne je ministrski svet sklenil, da se predsednik republike gospod dr. Hacha in zunanji . minister dr. Chvalkovsky podata v Berlin in naravnost od bancelarja Hitlerja izvesta, kaj namerava Nemčija v pogledu češke države. Dr. Hacha in Chvalkovsky sta se že dve uri kasneje peljala v Berlin. Ministrski svet je ostal zbran ter čaka z odločilnimi ukrepi do povratka obeh državnikov.
Zaprte slovaške meje
Medtem je slovaška vlada zaprla slovaške meje. Železniški promet med češkim in slovaškim ozemljem se sicer vrši, toda vse postaje so zasedene od oddelkov Hlinkovih gard, ki vršijo strogo preiskavo potnikov ter zlasti preprečujejo iznašanje denarja iz Slovaške. Tudi slovaška meja napram bivši Avstriji in Madžarski je zaprta. Vzdolž nemške meje stojijo močni oddelki nemške vojske.
Na Slovaškem samem se je pričela divja propaganda, da so sedanje meje napram Češki krivične in da je treba k slovaški državi priključiti tudi vse moravsko ozemlje do črte nemškega av-
tomobilskega koridorja Vratislava -Dunaj.
Demantiranl alarmi
o nemških namerah
Tudi vzdolž češke meje je nemška vojska ojačena in ni izključeno, da ie tudi v tem pogledu računati še s kakimi dogodki. V tem oziru se raznašajo po Pragi in po Češkem alarmantne vesti, češ da bodo Nemci zasedli Plzen. Budjejovice in cel koridor Vratislava -
Brno - Dunaj. Te vesti se energično de-mantirajo.
V teh težkih trenutkih, ki jih preživlja " ški narod, se njegove misli obračajo nazaj v zgodovino, iz katere črpa narod vero v svojo življenjsko sposobnost.
Spopadi v Plznu ?
Berlin, 14 marca AA Poročajo o resnih spopadih med Cehi in Nemci na ulicah v Plznu. Nekaj ljudi je bilo ranjenih.
Češko slovo od Slovakov
Uradna češka objava o odcepitvi Slovaške — „Pri Čehih ni nobenega sovraštva do Slovakov" — „Pcl2tične meje ne morejo popolnoma ločiti sester in bratov"
Praga, 14 marca AA (ČTK) Praški radio je razglasil vest o proglasitvi neodvisne Slovaške in o sestavi nove slovaške vlade s temle komentarjem:
»Odkar je prišel v veljavo zakon o slovaški avtonomiji, so politične zveze med češko in slovaško deželo znatno popustile Imeli smo skupno samo vojaštvo in zunanje zadeve, finančna vprašanja pa so bila skupna le v omejenem obsegu Kljub temu so se politični zastopniki Slovaške izrekli za novo zrahljanje političnih zvez, ki so nas še družile s Slovaško Slovaška Je krenila na novo pot in po zrelem premisleku sklenila postati neodvisna.
20 let so Cehi vzajemno delali s Slovaki in reči smemo, brez obotavljanja. To dvajsetletno sodelovanje ni bilo Slovaški v kodo; to dokazujeta sedanja zunanjščina slovaških mest in gospodarska povzdiga vseh slovaških krajsv. Vse to smo ustvarili z vzajemnim delom in prizadevanjem Pri tem sodelovanju je tako Cehe knkor Slovake vodila dobra volja, da vzajemno oripomorejo v blaeor skupne države.
Danes nI nič več d Javnopravnih zve* med reško in slovaško deželo in v bodoče bomo živeli vsak zase. V trenutku, ko se razstajata dva bratska naroda, lahko od-
točno potrdimo, da ni v Cehih nobenega sovraštva, ne animoznosti proti Slovakom. Mi od vsega srca želimo slovaškemu narodu, naj bo njegovo bodoče neodvisno življenje dobro in srečno in naj si slovaški narod ustvari življenjske razmere, kakršne ustrezajo slovaškim potrebam.
Očitno je, da se bodo nove razmere zrcalile tudi v spremenjenem položaju našega naroda Češko državo bodo zdaj čakali mnogi in znatno različnejši problemi, kakor so bili dosedanji. Za našo državo se začne nova deba in morali se bomo lotiti dela v slogi, disr;pl'ni in razrmn sti Ohranili bomo prijateljski spomin na naše skupno ffvljenje s S'ov?ki v skupni državi, v svestl si, da politične meje ne morejo ločiti sester in bratov, ki so toliko let skupaj živeli.
Kar se naših lastnih problemov tiče in življenjskih vprašanj, bomo morali o niih razmišljati brez obotavljanja Vlada Rudolfa Berana je zaradi tega zasedala ves dopoldan in se popoldne oonovno sestala na sejo, da uredi najnujnejša vprašanja. Vsak dober držav^an ima danes dolžnost ohraniti mir in disciplino, kajti samo tako bomo mogli prestati preizkušnje, ki nas čakajo.«
Slovaško slovo od Čehov
Dr. Tiso v proglasu na narod ostro napada Čehe, ki jih označuje za smrtne sovražnike Slovakov
Bratislava, 14 marca. AA. (DNB). Ministrski predsednik neodvisne Slovaške dr Tiso je izdal danes proglas v katerem pravi med drugim;
»Slovaki! V tem tako resnem času se obračamo na vas kot zakoniti zastopniki slovaškega naroda Obračamo te na vas in na narode vsega sveta, na narode, ki so svobodni in ki znajo svobodo ceniti. To kar se je zadnje dni odigralo v naši domovini pod pritiskom oborožene češke sile, ne odgovarja človečanskim pravicam in ne odgovarja pravici narodov do življenja. Vsi ti ukrepi so bili podvzeti ravno radi tega, da se odvzame našemu narodu ona svoboda, ki si Jo je izvojeval po tolikih žrtvah. Ponovno so nam hoteli vsiliti nekaj, kar ni naše.
Bili smo pripravljeni na številne žrtve, ker smo hoteli, da se sporaaumemo s Cehi. Toda vsi naši napori so bili zaman Politični zastopniki češkega naroda sove. rovali, da nas bodo mogli prisiliti z raz. n-imi ukrepi h kapitulaciji. Predsednik republike je 10 marca protiustavno zamenjal slovaško vlado. Ta akt je bil politično te pravno nesprejemljiv, ker je slovaški zbor 23 februarja izglasoval soglasno zaupnico svoji vladi. Od tedaj so morali nehati vsi odnošaji med češkim in slovaškim narodom.
Zgodovina bo dokazala, da smo mi rav>-nali po najboljši vesti. Bog nam je priča,
da smo hoteli samo dobro. Odgovorni predstavniki češkega naroda so odgovorili na našo dobro voljo z nasiljem. Mi nismo nerazpoloženi proti češkemu narodu, toda ta narod Je še vedno pod oblastjo ljudi, ki jim preteklost ni nič koristila. Sovražnik našega narodnega življenja je močan, Bog in pravica pa sta še močnejša. V teh težkih dneh naše zgodovine na« vsemogočni ne bo zapustil.
Prišel je dan, da vzamemo v svoje roke usodo svojega naroda ,ako zares želimo, da mu pomagamo tn ako se res želimo izogniti smrti. Ce želimo zagotoviti bodočnost našega naroda moramo narediti konec dosedanjemu skupnemu življenju s Cehi. in mi smo naredili konec temu. Prepričani smo, da smo to storili tudi v samem interesu dobrih odnošajev s sosednim češkim narodom. Vsemogočni je dal vsakemu narodu, da živi tako kakor mu narekujejo lastni interesi, in mi smo postopali v svojem interesu, kakor smo postopali tudi v interesu miru v Srednji Evropi To kar se je zgodilo, je bilo ne. obhodno potrebno radi bodočnosti slovaškega naroda, ki ga toliko ljubimo.
Mi zakoniti zastopnik! slovagkega naroda proglašamo neodvisnost SIovagKe,
V proglasu končno dr. Tiso poziva Slovake, naj ohranijo mir in red, naj bodo mirni in ztorani. Proglas se končuje z be. sedami: »Tako nam Bog pomagaj!«
Madžarski ultimat Pragi
Nanaša se na Podkarpatsko Rusijo - Madžarske čete so zasedle 30 podkarpatskih vasi — Budimpešta zahteva
odgovor v 12 urah
Budimpešta, 14. marca. AA. (Reuter) Ultimat madžarske vlade praški vladi poteče v sredo 15. marca ob 2. zjutraj. Madžarska vlada v ultimatu zavrača od sebe vsako odgovornost za posledice, ki bi nastale radi odklonitve ali odlašnja praške vlade, da postopa do ultimatu.
Budimpešta, 14. marca. br. Madžarski zunanji min:ster grof Czaky je danes popoldne malo pred 15. uro sprejel češkoslovaškega poslanika v Budimpešti in mu izročil ultimativno noto za češkoslovaško vlado. V svoji noti ugotavlja madžarska vlada, da se dogodki na Češkoslovaškem
v zadnjem času niso razvijali v smislu dunajske razsodbe niti v duhu zadnjih češkoslovaško- madža rakih sporazumov. Zaradi tega zahteva madžarska vlada:
L da »e osvobodijo vsi na Češkoslovaškem Internirani madžarski nacionalisti;
2. da se opusti sleherno nadaljnje preganjanje Madžarov in se jim omogoči svobodno delovanje v njihovih organizacijah;
S. da češkoslovaške tovarne orožja ne-mudno dobavijo Madžarski vse potrebne za njeno oborožitev;
Dalje na 2. strani
1 da K češke in moravske tele v 24 urah umaknejo iz Podkarpatske Rusije;
5. da se strogo spoštuje madžarska imovina.
V svoji noti je maažarsKa vlada opozorila na noto, ki jo je poslala v Prago konec )anuarja t. 1. m v kater, je protestirala zaradi incidentov na madžarski meji. Tedaj Je odločno izjavila, da boao madžarske čete v bodoče reagirale ob vsakem takem novem primeru in bodo nadaljevale akcijo do uničenja nasprotnika. Madžarska vlada, zvesta osnovn m načelom svoje politike, ne bo mogla dopustiti, da bi se kršila madžarska suverenost.
Spričo vsega tega madžarska vlada pričakuje, da bo prejela iz Prage v 12 urah odgovor na to svojo noto. V drugačnem primeru mora odkloniti sleherno odgovornost za vse posledice, Id bi nujno nastale.
Uro pozneje je bil objavljen uradni komunike ki pravi, da so češkoslovaške čete na ukrajinsko-madžarski meji izzvale nove incidente, zaradi katerh je bila madžarska vojska prisiljena vdreti preko meje Komunike ugotavlja da je bilo večje število češkoslovaških vojakov ujetih. Po tom komunikeju je madžarska vojska Iz Mukačeva prodrla 24 km globoko v ukrajinsko ozemlje in zasedla okrog 30 vasL
Nemške informacije o madžarskih zahtevah
Berlin, 14. marca. AA DNFS poroča ta Budimpešte: V političnih krogih pravija o v!»ebini note. ki jo je madžarska vlada poslala češki vladi, tole: Madžarska vlada je protestirala zaradi čedalje pogostejših terorističnih dejanj, ki so j-ih češki vojaki izvrševali proti madžarskemu prebivalstvu Karpatske Ukrajine. Nota poudarja, da sta ob meji žnvljenje in dobrobit madžarskega prebivalstva ogrožena Nota vsebuje tek zahteve: 1 da se takoj spusti na svobodo veliko število madža-skih podanikov in oseb madžarske narodnosti, ki sc biJe in ternirane ali zaprte 2 Madžarska vlad« zahteva, da se mora takoj prenehati prega njanje ljudi ki so madža ske narodnosti. 3. Madžarska vlada postavlja kot pogoj da se takoj dovoli oborožitev madžarske obramb ne organizacije na meji, da bi se na ta na čin mogli braniti pred čeikimi napadi, m 4 da češke čete takoj zapuste Karpatsko Ukrajino.
Tudi Podkarpatska Rusija proglasila neodvisnost
češke čete so že dobile povelje, da se pripravijo na OiJtod - Madžarski ultimat je s proglasitvijo podkar-patske neodvisnosti izgubil svoj pomen
Praga, 14. marca, br Po vesteh iz Chusta je Vološinova vlada danes proglasila samostojnost Podk"—atske Rusije. Obenem je bila dosedanja podkarpatska vlada rekonstruirana. Msgr. Vološin je obdržal predsedstvo, v vlado pa je vstopil tudi bivši minister Revaj, ki se je vrnil iz Nemčije. Takoj po rekonstrukciji je imela vlada sejo, na kateri je Vološii izjavil, da je prenehal ustavni položaj Češkoslovaške in da Podkarpatska Ukrajina ni več sestavni del dosedanje češkoslovaške države, temveč samostojna država.
S tem se je bistveno spremenil tudi položaj glede madžarske note in je do-bih češki general Prhala iz Prage nalog, da naj se dogovori s podkarpatsko vlado o tehnični izvedbi evakuacije češkib čet iz Podkarpatske Rusije.
Ponesrečen nočni upor
Praga, 14 marca. AA (Reuter). Po pol uradnem poročilu iz Chusta je bilo pri poskusu zadušitve vstaje v glavnem mestu Karpatske Ukrajine Chustu 100 žrtev. Vstajo so zadušile češke čete. Poročajo tudi, da se češke čete umikajo s karpatsko madžarske meje. Poskus vstaje so organi zirali člani uttrajinske narodne garde, češke čete so imele 30 žrtev, deloma oficirjev deloma vojakov, dočim znaša število smrtnih žrtev na strani narodne garde okoli 80 Trdijo, da so člani narodne garde sinoči zasedli strateško važne točke v Chustu Zjutraj so bili razoroženi in kon finirani. Skupina voditeljev narodne garde je pobegnila preko rumunske meje ter Je porušila med potjo z ročnimi ooinbami carinarnico ter presekala vse telefonske zveze z vzhodom. Bolnica v Chustu je pre-natrpana z ranjenci. Češke čete so popol-dne zavzele vsa važnejša poslopja Vlada
Karpatske Ukrajine ima nocoj sejo, na kateri razpravlja o položaju.
Madžarski napad odbit ?
Berlin, 14. marca AA (Havas) Iz berlinskih karpatsko-ukrajinskih krogov se Je izvedelo, da je češko vojaštvo s pomočjo ukrajinskih vojaških organizacij, kakor vse kaže, odbilo napad madžarskih čet, ki so davi vkorakale v Karpatsko Ukrajino.
Objava v Pragi
Praga, 14. marca, br Nocoj je bilo izdano uradno sporočilo češki javnosti, da je z današnjim dnem prenehala vsaka ustavna in državnopravna zveza med Cesko in Podkarpatsko Ukrajino.
Madžarski poslanik pri praški vladi je danes izročiti češki vladi noto, v kateri zahteva Madžarska, da se češke čete takoj umaknejo iz Podkarpatske Ukrajine. Bilo mu je odgovorjeno, da ie tozadevni sklep že »torjen in da so izdane odredbe za pa vratek čeških čet iz Podkarpatske Ukaji-
ne.
Poljski protest
proti neodvisnosti
Pariz, 14. marca.. AA. (Štefani). V poljskih parlamentarnih krogih so se razširili glasovi, da je poljska vlada obvesti, ta nemško vlado, dani za ustanovitev ne fKivisne karpatsk;-ukrajinske države Polj ska je prijateljsko razpoložena in na. klonjena madžarski suvereniteti nad to pokrajino Na ta način bi Poljska in Ma. ižarska dobilj skupno mejo.
Poljske čete
prekoračile mejo
Praga, 14. marca. AA. (Štefani). Krotijo vesti, da so poljske *ete prekoračile karpatsko-ukrajinsko mejo.
Razdelitev kolonij
zelo pereče vprašanje
Italijanski glarovi o nujni potrebi čimprejšnje revizije
kolonijskega zemljevida
Rim. 14 marca z Najnovejša številka tednika »Relazioni Inte.Zionsli« je posvetila dolg članek zadržanju Francije in Anglije glede na kolonijske zahteve Italije in Nemčije. Pisec ugotavlja, da je p išla ura za revizijo svetovnega kolonij«kega zemljevida Ne gre več v Evropi za oboro ževanje ali za razoroževame, temveč za to ali bodo totalitarne in demokratske sile na šle ravnotežje in omog»>čile razvoi evop skih narodov v miru Vprašanje kolonij je ventil, ki more omogočiti mirno sožitje vseh narodov v Evropi Če ta ventil ne bo odprt bo napetost čim dalje več,a in čim dalje bolj nevarna. Evropske demokracije naj izbirajo, kaj jim je ljubše, žrtvovati protektorat ali mandat nad kolonijo alii pa povzročiti vojno z vsemi posledicami Nem-
ške in italijanske kolonije zahteve so upravičene življenjske zaheve. katere it treba priznati, ker duge možnosti ni.
»Gazetta del Poprxlo« v^rašore kako dolgo se bodo demokracije navduševale is oboroževanje in /a oborožen <*dp:>r 'er pra vi n3to- Naib že samo doklej, dokler -e b pretila tem državam dcan^ko voj-a Teda' bomo videli, da je lahko g vonti o vojni toda vojno je treba zn:iti tudi voditi Zr vojevanje ni potreben sair.ii denar in toK ko in toliko letal tarokov in tonov. prtreb no je predvsem, da bodo frnco^ki i;n an gle"ik; vojaki prip avlieni korakat' na frorn to in umreti »Gazetta dei Pooolo« zakliu čuje članek z ugotovitv jo da vo:a">ka zve za med Francijo in Angljo ne more ovi rati Italije v njenih upravičenih namerah
Mir ali novi boji v
»
lic
Polkovnik Casado upa, da bo kočno le mogoče skSsifati
časten mir s Francem
Madrid, 14 marca AA. Polkovnik Ca-sado je sprejet novinarje in jim prvič po znanih aogodkih v noči med 5. in 6. marcem izjavil:
Španski narod hoče varnost v narodnem dostojanstvu ki mu bo omogočila živeti v slogi po kateri hrepeni To 1e v bistvu cilj sveta narodne obramne. Voja. ki se ne smejo vtikati v politiko, kadar vlada zastopa narod, kadar pa vlada ni. kogar več ne zastopa, bi se reklo izdati narod. *e W ga prepustili samemu sebi Ker se predsednik republike ni hotel vrniti na špansko so vsi razumeli, da manjka vladi ustavna zakonitost, razen tega je pa vlada tudi popo'noma izgubila ugled v državi Po Azanovem odstopu je edina zakonita avtoriteta v Iržavi ki je v vojnem stanju vrhovni poveljnik armade
Svet narodne obrambe bo nadaljeval svoje delo in ne bo v njegovem sestavu nobene spremembe Narod odklanja re-presalije ln želi da žive vsi sinovi špani. je v medsebojni slogi. Samo po sebi se razume, da bomo storili vse, da odstranimo ljudi, ki so kompromitirani.
Na vprašanje ali mu je zrano stališčf Francove vlade je Časa de odgovoril. Ce bomo pri osebnostih, ki vladajo tPmkaj našli razumevanje bo sporazum lahek če pa ne bo na-protnik prsta! na nober pogoj in bo odločen izvajati rep-esalij? bomo vojno nadaljevali. Znani so vam predlogi obrambnega sveta o skleritvi častnega miru, teda vojska je pripravljena urediti vse. kar bo potrebno. Kljub te mu upamo, da se nam bo posrečilo srečno likvidirati vojno.
BurgOs, 14 marca A A Reuter: Fran-cova v'ada je objavila preko radia, da ne obstoja nobena razlika med komunisti ln pristaši vojaške junte v Madridu. Obe stranki sta enako odgovorni za krvave zločine, ki so bili izvršeni proti nacionalistom.
Saint Jean de Luz, 14. marca A A Po poročilih iz Madrida se Je junti posrečile zatreti komunistični upor v osrčju mesta Prebivalstvo se spet upa iz hiš in na delo. V pos'opjih. iz katerh so izgnal' ko munlste, so našli mnogo u,metn'a ir» dra gocenosti v vrednosti več milijonov peeet ter mnogo zalog živeža.
Beležke
»Hrvatska straža14
o slo vaški poHtiki
Zagrebška »Hrvatska straža« je že cd nekdaj gojila tople simpatije za slovaške separatiste Zato se je v nedeljo hudo obregnila ob jugoslovenske liste, ki so skoraj enodušno obsojali njihovo politiko. O tej pravi:
»Slovaki pač sprejemajo pomoč, kjer jo lahko dobijo. Slovaki niso krivi, če morajo računati na pomoč tujcev Krivi so Cehi, ki so jih dovedli v tak položaj. To pomoč bodo Slovaki zato sprejemali tudi v bodoče Cehi se pač morajo vživeti v to. da je konec njihove vloge čuvarjev Slovakov pred slovaškim narodom.«
Dve mnenji
V soboto opoldne je predstavila »Slo-venčeva« opoldanska izdaja dogodek na Slovaškem in ukrepe osrednje češkoslovaške vlade proti slovaškim separatistom še kot »delno neutemeljene ukrepe« Ni potem minulo še polnih 12 ur, ko se je pojavil na ljubljanskih ulicah sam »Slovenec« in priznal, da so bili ukrepi osrednje vlade storjeni v obrambi državne skupnosti O slovaških separatistih je povedal, da so bili plačanci v tuji službi Saj je tujina komaj čakala, da bi se Cehi in Slovaki med seboj pojedli. Hlinkova garda se je izneverila onim idealom, o katerih je ob svoji ustanovitvi govorila, da jim hoče služiti. Segla je čez zakoniti okvir in pričela postopati po metodah, ki niso združljive z metodami katoliških organizacij Nastal je tudi oster soor med njo in cerkvenimi oblastmi. Predsednik države je moral nastopiti, da reši državno skupnost in da reši — to je resnica — Slovake same, Cehe in Ukrajince.«
Sarajevski podban
na dopustu
»Hrvatski dnevnik« poroča iz Sarajeva, da je izročil ban drinske banovine Vlad:-mir Jevtič pedbanu Mihajlu Krečkoviču pismeno naročilo, naj nastopi mesec dni dopusta po potrebi službe Ime podbana Krečkoviča je bilo omenjeno v teku proračunske razprave v narodni skuošč:ni. ko ie poslanec Tupanjan;n nns-op:l proti njemu s hudimi očitki Podban Krečkivič je bil v d~inski banovini glavni steber Sto-jadinovičevega režima.
»Položaf fe drugačen« kakor je bil v septembru"
Pariški oficiomi »Temps« rb:avlia uvod nik o trenutnem mednarodnem položaju v katerem piše med drugim:
»Po'o*ai je danes precej drueač°n kakor je bil v septembru lan^keffa 'et^ Snri čo notraniega franesk ga pr-por<~da spričo angleškega ob rož°vanja in sprčo nove 7am:sM mrdnarodne solidarnosti demokracij, ki prevladuje sedaj v Zpd'"i°nib državah Severne Am°r'ke. so i7ff'edi za mir navzlic vsemu močnejši od rizikov vojne.«
Vendar pa po nmenju Usta čas še ni do zorel za sklicanja mednarodne konference kakor se je v zadnjem času orip5sovala taka namera Chamberla;nu. ker ni §e ustvarjen g'avni pogoj za to: mednarodn«-zaupanje Sele ko se bo to vzpostavilo, b mo»oče misliti na postopne rašitve naiprH franrosko-itilijanskega snora. nato letal skih vpra"a-ij in sklenitvijo zap^dieea le ta^ke^a pak4a in krnč^o k '^n!aln;h vprašanj na posebni med-ar dni kTif"renči č-mur bi lahko sled'ia ra?or žrtev To^a z enim sam'm zarmhom roke sveta niti na papirju ni mogoče predrugačiti...
cbnsjsn na zapor
Na5im ljudem je osebnost belgijskeg fašističnega voditelja Leona Deerella t? iobro znana, čeprav se je zadnje meserp malo o njem čitalo Sedaj poročajo lis*' da je bil te dni obsojen na osem dni za pora ker je na nekem zborovanju svoie stranke t zv rekslstov govoril žaljivo o pokojnem ministrskem oredsrdniku Ja sparju Ka n van je bil torej zaradi ža-itve spomina mrtvih
Katoliška in pravoslavna
cerkev
Kakor poročajo grški listi, se je ob iz-. olitvi pap-ža Pija XII prvič zgodilo, da ,e Vatikan uradno sporečil izvolit-v novega papeža tudi ekum nskemu patriarhu pr^vo lavne cerkve v Carigradu. Gre, kakor po: dnrj.tjo grški listi, le za čin uljud-nosti, ki pa je zbudil noz rnrst. kajti s tem je bil v interesu krščanskega pomirjanja -st rjen p:memb n korak za vzp stavitev t kov med obama cerkvama Pra oslavne cerkve v raznih državh so docela samo stejne ter imajo po vrč'ni svoje patriarhe Vendar pa vel a cariTajski ek"menski (veso'ini) pVr r'i za nj'h v ga vrhovnega ->red~tavnika na zunaj in za »prvega med -•nakimi«.
bs:3vnSrk2 orfpnazasije
Roograd, 14 marci. p. Da~es se ie tu pri •c!a konfcrenca odbora mednarodne bojevniške organizacije CIAMAC. Na konfe renco -.o pri M i zastopniki 33 udružsnj s 3 milijoni člani iz devetih d:žav nn sicer Belgije. Bolgarije Danske, F ancije Letonske. Poljske. Rumunije. Češkoslovaške in Jugoslavije V spremslvu zastopnikov našega udruženja so bili tuji gostje danes na Ava-li in na Oplencu. kjer so se poklonili groboma Neznanega junaka in pokojnega kralja Uediniteija. Odbor je imel tudi že dve seji, na katerih so se obravna\ala porol-ila o delu o ganizacije po poslednjem sestanku, ki je bil v Niči maja preteklega leta Poročila so bila soglasno odobrena. V organizacijo sta bili sprejeti glavna federacija grlikih bojevnikov in ud;užaiije litovskih bojevnikov.
Delegati odbora so bili danes pri min. predsedniku Cvetko-viču in zunanjem ministru dir. Cincar-Markoviču.
Rekorden cbisk praškega velesejma
Prag®, 13 marca. AA. (CTK): Praški jelesejem je že včeraj, to je prvi dan do. sggel rekordno število obisk:valcev, tako iz CSR kakor Iz tujine.
' Postani in ostani^član I/odnikove družbe!)
Proračun v skupščini
definitivno sprejet
Živabna debata o amandmajih — Razprava o SantovskJt
in dekliških krožkih
Beograd, 14. marca. p. Narodna skup-ičina se je po pavzi, ki je trajala dva dni, Javi spet sestala. Kratko je razpravljala o proračunih rezervnih kreditov in državnih dohodkov, nato pa ves dan o amand-maj h, ki jih je še včeraj obravnaval njen finančni odbor. Razprava je b-la mestoma zelo burna, tako posebno pri amandmaju o podpori za Zvezi fantovskih odsekov in dekliških krožkov v Ljubljani ter pri debati o prosvetnem amandmaju, po katerem bodo smeli srednješolci sodelovat v mladinskih organizacijah zgoraj omenjenih dveh zvez. Zaradi hrupa je morala biti seja za nekaj časa prekinjena.
Proračun rezervnih kreditov je narodna skupščina sprejela brez debate. O dr-žavn h dohodk h je govoril le narodni poslanec Branko Avramovič, nakar Je bil tudi ta proračun sprejet Takoj nato je skupščina prešla k razpravi o finančnem zakonu in amandmajih k njemu.
Najprej Je poročevalec finančnega odbora Aclm Popovič prečital poročilo nakar se je zvrst la cela vrsta govorn kov. Prvi je govoril narodni poslanec Momčilo Jankovič (JRZ) Za časa njegovega govora so se narodni poslanci iz centra in desnice močno sporekli. Opozicijski poslanec Tr pko žugič je analiziral in kritiziral nekatere amandmaje k finančnemu zakonu posebno ukin tev velikega sodišča v Pod-gorici. Govoril Je o novih določbah glede DHB in zahteval ustanovitev posebne direkcije za likvidacijo kmečkih dolgov.
Jovan Radulovič (JRZ) je govoril o amandmaju, s katerim je bil določen kredit 500.000 din za Zvezi fantovskih odsekov in dekliških krožkov v Sloveniji. Tudi ob prll ki njegovega govora je prišlo do hudih prepirov med centrom ln drsnico Nazadnje je morala biti seja prekanjena za nekaj minut. Ko se je nadaljevala, je Radulovič v istem tonu nadaljeval svoj govor.
Ministra čirič in dr. Krek o fantovskih odsekih
Prosvetni nrnister Clrič je Raduloviču takoj odgovoril. Rekel je, da mora po svoji vesti toplo pr poročiti poslanccm, naj tudi vse te amandmaje sprejmejo. Zagovarjal je potrebo vpliva priznanih veroizpovedi na šolstvo Smer naše vlade je doseči pomirjenje strasti, bratske ljubezni med nami vsemi normal zacijo prilik. Kaj more prosvetni minister storit glede kritiziranega amandmaja, če ga zahtevajo vsi pos^nci na katerih področje se nanaša Min ster Je končno obžaloval, da je prišlo do te debate ln Je poudaril, da se je prrd kratk m udeležil velike nacionalne manifestacije na Kajmakčalanu. Tedaj se je spomnil podobne svečanosti v Ljubljani »Ko sem Ju presodil in ocrn 1,« je dejal, »sem spoznal da sta bili obe manifestaciji v bistvu eno in sto «
Min:ster dr. Krek jp enrko obžaloval, ia je prišlo do trkih kritiik v skupčini na adreso orga^r^clje o ka' i jeprepri- i ^an, da je prav tako vlboko nacionalna, (
kak:>r smo vsi nacionalni in državotvorni. V teh organizacijah ne delamo ničesar drugega kakor da vzgajamo mladino in jo pripravljamo na bo: bo za našega kralja in domovine. Naši fantje moiajo postati na jpožrtv: valn ejši in najodloine.ši vojaki kralja in domovine. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. je priredila ta organizacija pretrklo leto nadvse veličastro manifestacijo ljubezni za vladarja in domovino. Trkih mrnifestacij je bilo mnogo po vseh naših krajih na mnogih so govorili kot častni gortje tudi p3s'anci iz šumadije. Bosne. Južne S'bije in vsi so bili navdušeno sprejeti. Ta mladina ni šla v tujino pod slovensko z"sta. vo .nego p:d jugoslovensko trobojko in z be'im Karadjordjevim orlom. T?ko vzgajamo to mladi: o, ker hočemo, da bi postala prednja straža na mejah Jugos ? vije. Sam d to hočemo in ničesar drugega.
Nadaljnja debata
Narodni poslanec dr. Tiipanjan n (opoz ) je govoril o pooblastilih za politične zakone Zahteval je. naj se določi rok v ka. terem se morajo izdati. Nato je govoril še o nekaterih drugih zadevah
Po poslancu Sveti M^gliču (JRZ) je govoril poslanec Pavle Jovovič (opoz ) Spočetka ie poudaril, da je šele davi dobil amandmaje, tako da jih je mogel komaj prečitati. Govoril je nato o kredith za vojaška pokopališča, o nadzorstvu na p o-dajo p:sestev ob mejah, o amandmaju glede političnega udejstvovanja sodnikov, o podržavljen ju nekaterih banovinskih cest ln še o nekaterih drugih amandmajih.
Zvečer so v debato o podrobnostih finančnega zakona ln amandmanih posegli še polanci Nedeljko Savič, Branko Avr:v-movič. zaradi osebnega pojasnila prosvet. ni minister Cirič, Voja Djordjevič in drugi. Amandmani so bili še n°koliko spremenjeni. Tako je vlada umaknila amand. man o denarnih kaznih za prekrške kinematografskih podjetij. Mnister za socialno politiko in narodno zdravje se je Je pooblastil, da prevzame in uporabi kredit 50 milijonov d;n iz prve tranše posoj la za javna dela ln naro "no obrambo v svrho podpiranja pasivnih ajev.
»rodna skup?čira je nato zaključila specialno debato o finančnem zakonu in amandman h. Zakon ln amand nanl so bili «-rrp5eti z ve"ino rlasov.
Ob 20.45 je skup?čira prešTa h končne, mu glasova-ju o proračunu in finančnem zakonu. Opozicija se je umaknit iz dvorane. Glasovrli so imenoma Ob 21, je predsednik Simnnovič razglasil rezultat po katerem «e je vseh 297 prisotnih no-shmoev izra-rlo za proračun tn rin-včni zakon. Novi proračun s f"nan"n:m zakonom je bil takoj odnos'an v senat.
Narodna VupsMna bo ime'a svojo >ri-hodnjo sejo v petek zjutraj Na dnevnem rerlu bo poročilo odbora za prošnje rn pritožbe.
Današnja seja se je zaključila ob 21.10.
Italijanska udarnost za primer spopada
Rimski ofic ozni »Giornale dltalia« je i j b javil te dni uvodnik pod naslovom »Od- ' govor Churchillu«. V članku polemizira z | zjavami bivšega angleškega ministra, k; ; jih je objavil »Daily Telegraph«. Chur- 1 chill je namreč pred dnevi napisal, da je Italija sama os abila v zadn-em času svojo udarnost, ker mora istočasno vzdrževat kar tri prekomorske armade eno v Abe-siniji. drugo v L bi ji tretjo pa v Španiji Italijanski oficiozn organ odgovarja, da se Churchill moti v teh domnevah, kajti navedene tri skupine Ital janske vojske bodo v primeru nevarnosti ital jansko udarnost še povečale, nato pa pripominja: »Italija je foslala v Španijo armado jkoli 50.000 rr.cž Francova zmaga pomeni
2 i
obenem konec angleško-francoskega vojaškega načrta, ki je predvideval nevtrali-zacijo Cevte in prevažanje kolon alnih čet preko španskega ozemlja na italijansko in nemško bojišče ter strateško okrepitev francoskega in angleškega položaja v za-padnrm Sredozemlju. Libija ln Abes nija pa imata nalogo, da drž ta v šahu oborožene sile morev.tnih sovražnikov in da ogražata kolon!*; "ne interese teb velesil. ..ahko sago'ov:mo goppoda Church lla, da ne bo italijanski vojski v nobenem primeru zaprta pot, medtem ko bi bilo združenim vojskam demokracij izredno težko, če ne crlo povsem nemogoče, prekoračiti Alpe ali prodreti v puščavska ozemlja.«
Pamet (risarskega obiska v Ankari
Pariz, 14 marca. o. Tukaifnji politični rogi p ipisujejo b! žnjemu obisku bolgar-kegj minist -stke^a predsednika in zunanjega m nistra dr Kjuseivanova v Ankari ve-iko oozorno-t ter poudarjajo, da namerava Turčija pridobiti Bolgarsko za Balkansko zvezo V Ankari bodo proučili preliminarne bo'<Jarske pogoje ki naj bi se realizirali kolikor bo to le mogoče v okviru >bčih interesov članic Balkanske zveze.
Nova Einsteinova odkritja
New \ork, 14. marca. AA. Proi dr. Albert Einstein, ki bo danes star 60 let, je objavil, da je odkril nekaj novega v tež-nostnem sistemu. Vsa skrivnost tega sistema je po njegovem v vzroku gravitacije (težnosti) in v njenem razmerju do elektrike, snovi in magnetizma. Učenjak mrsli, da je na najboljši poti. da bo pedal preprost zakon o vseh skrivnostih materije in svetlobe^
Huda železniška nesreča v Franciji
Pariz, 14. marca. i. Pri Chalernosu sta trčila brzi vlak ki vozi na progi Pariz — Toulouse ,in tovorni vlak. Nesreča je zahtevala 12 človeških življenj, 30 ljudi pa je bilo ranjenih.
Nova Byrdova odprava na Južna tečaj
Mlamt, 14 marca. AA. Znani ameriški polarni raziskovalec Byrd je izjavil dopisniku lista »Daily News«, da prip-avlja novo ekspedicijo na Južna tečaj ter upa, da bo s tem pridobU za Ameriko okoii milijon kvadratnih milj ozemlja. Nova ek špedicija ima predvsem namen preiskati drugo stran Južnega tečaja, kjer se po By dovi izjavi nahajajo corovja r ogromn mi koJi-črhami premoga, ki bi zadostovale M potrebe vsega sveta za dolgo dobo,
Pogreb patriarha
Mirana Cristee
Bukarešta. 14. marca. AA. Danes ob 11. so pokopali patriarha Mirona Po zadušni-ci ki jo je služijo 15 epi okopov, so truplo pokojnega patriarha položili v knpto v pa-briarhiji. Pogreba so se udeležili kralj KaroJ prestolonaslednik Mihael, kraljev civilni in vojaški dom, mmistri kraljevski svetovalci, poslaniki in delegacija duhovščine iz tujih držav, med njimi tudi delegacija jugoslovenske duhovščine z episkopom Simeonom | na čelu. Med pogrebnimi svečanostmi so zvomili zvonovi v vsej državi. Na mrtvaški oder patriarha Miroma je bilo položenih i mnogo vencev, med njimi tudi velik lep venec iz rdečih nagljev, ki ga je položil jur goslovenski poslanik v Bukarešti, v imenu jugoslovenske vlade.
Zaplemba habsburškega Imetja
Dunaj, 14. marca. w. V uradnem listu je izšla uredba, s katero je razveljavljen odlok Schuscihniggove vlade, da se Habs. buržanom vrne del zaplenjenega imetja. Pred letom dni je bila ocenjena vrednost te imovine na približno dva milijona fun. tov šterlingov (500 milijonov din).
JustiHkacije v Nemčiji
Berlin, 14. marca. AA. Danes so izvršili smrtno obsodbo nad 37-letnim Georgom Pritom iz Vratis ave, 23-ietmm Martinom Honestom, 32-letnim Hansom Heferjem iz Lansvilka ter nad Petrom Kasperjem iz Wilrte®berga, ki so bili vsi obsojeni na* amrt zaradi poskusa veleizdaje. Bili so v službi tujih vohunskih uradov in so sabo. tirali nemško vojaštvo.
Vremenska napoved
Zemunska: Pooblačitev z nekaj snega ▼ vzhodnih kraj h, drugod delno oblačno, ponoči zmeren mraz.
Dunajska: Precej oblačno, temperatura sa bo dvignila, zlasti na gorah, sveži za* padni vetrovi, na gorah viharno.
Dobrodelne organizacije in sleparji
Mračne sile v zrcalu dveh afer
Iz obeh afer, ki iih zdaj ob velikem presenečenju in ogorčenju vse javnosti razkrivajo v Beogradu, je razvidno, da so sleparji >pretno izkoristili na eni strani sočutje in usmiljenost javnosti, na drugi strani pa prevelike ambicije in premajhne spo sobnosti organizatorjev in odbornikov do-b odelnih društev Dobrodeinih organizacij je pri nas veliko število, listi so polni poročil o* usr>e"nem delovanju takih organizacij o veliki vnemi in zaslugah odbornikov in odbornic. redkokdaj pa so take hvale upravičene tudi z dokazili uspehov.
Kakor vse d~uge. tako so trdi dobrodelne o-ganizacije pod gotovo kontrolo, a ta kontrola je taka da se komaj opazi Nekatera dobrodelna društva pa menda sploh živijo -»amo zaradi tega da se vsaj vsako leto enkrat ob priliki občnih zborov proslavijo odborniki in odbo'nice. Tako ni čudno, da v dobrodelnih društvih mnogi najdejo svoj vsakdanji kruh. ki pa se. če je le mogoče, pretvori v slastno potico. V dobrodelnih društvih so tudi spori, odborniki se »kregajo, tožanio, naposled pa vse zaspi in namesto likvidiranega se pojavi novo društvo Največkrat se afere naših društev končajo z odnustom kakega administrativnega tajnika in potem je spet v redu do novega spora, do nove afere.
Mož idej in dobrih zvez
Izkoriščanje nerodnih in častihlepnih do-brodelnikov je preizkušen sleparski sistem. Malo je dobrodelnih društev, pri katerih bi odborniki sami položili temelje namenjenega dobrodelnega sklada. Po večini razmišljajo vsi o organizaciji čim izdatnejše nabiralne akcije. Seje se vrstijo, sklepov in načrtov pa ni in se vsem odvali kamen od srca. ko se pojavi mož idej. ki pravi: »De-nar vam preskrb im jaz, pre pustite vse meni.«
Tako je priskočil na pomoč beograjskim damam za varstvo slepih deklet Nikola Vinogradov. Klubu oficirjev-invalidov pa Jo-sif Šojhet. V manjšem obsegu pa se gotovo udejstvuje še cela vrsta podobnih poslovnih hi idejnih strokovnjakov, ki najdejo med
odborniki in odbornicami svoje dobre zaveznike.
V obeh sramotnih aferah so drastični prikazi sleparskega sistema in nesmotrnega, po večini na častihlepju baziranega dobro-delništva Vse doslej zaslišane odbornice damskega društva za varstvo slepih deklet, ki niso imele osebno prav ničesar od Vi-nog-adovega sistema, so se čudile vsemu, kar so jim povedali, nekatere pa so tudi prav naivno menile, da pač ni bilo drugega izhoda kakor onih 25 odstotkov od podjetnega Ruisa. trgovskega veščaka, moža idej in dobrih zvez Zelo zanimivo in poučno je sodelovanje podpredsednice gospe Andrejevičeve pri podli špekulaciji.
Pri vseh svojih dobrih zvezah Vinogradov ni mogel sam vsega opraviti in zatekel se je k upokojenemu polkovniku Radova-noviču. ki ima tudi svoje dobre zveze Ra-dovanovič ki je v kumstvu z gosoo Andre-jevičevo, soorogo pravnega referenta beograjske občiine, je izposloval Vino^radovu za njegovo nabiralno akcijo razna dovolie-nja in dobil za to svoj honorar, ki je bil pri milijonskih špekulacijah res zelo skromen. saj je znašal samo 10 S00 din. Rado-vanovič je pripovedoval, da ga je kumica nagovarjala, naj pomaga. Rekla mu je:
—	Tudi mi bi lahko kaj zaslužili, sicer pa imamo pravico, da se malo podk-epimo. Zlasti jaz, ki se dušim v dolgovih in ne vem ne kod ne kam.
Radovanovič pa se je po izvršenem posredovanju umaknil in potem je njegova kumica postala delničarka špekulacije z 12 odstotki bruto dohodkov.
Mož idej pa je o delničarstvu gospe podpredsednice malo drugače pripovedoval. Po licijski uradniki so se napravili naivne in so ga vprašali:
—	Kako ste si upali tako ugledni dami. stebru dobrodelne organizacije predlagati tako stvar?
—	Zakaj pa ne? Gospa mi je večkrat tožila o svojih težavah in tako se je zade va uredila sama od sebe.
Ko so policisti prišli po gospo podpred sednico, so našli v njenem stanovanju tri
Nova žrtev divjih lovcev
Lovski čuvaj ustreljen ponoči v lastni hiši
Ves naš hribovski okoliš ie pod vtisom dogodka v Dolah kjer so v noči od nedelje na ponedeljek napadli fantje lovskega čuvaja Jožeta Odlazka, ko je z družino že legel k počitku Skupina fantov se je priplazila oborožena s puškami in drugim orožjem k samotni hišici v Zagozdu. Navalili so kakor divjaki na vrata, ki pa so bila trdno zapahnjena. Napadalci so zahtevali, naj jim vrne čuvaj obe puški, ki jih je bil popoldne odvzel njihovima tovarišema Tonetu Okrajšku in Vilku Božiču. Odlazek se je branil da orožja ne bo izro. čil, ker ga ne sme. Saj je storil v gozdu le svojo službeno dolžnost, ko je odvzel orožje, ker sta bila v lovišču njegovega gospodarja., hrastniškega inženerja žmuca.
"^ftoaosni strel
Divjaki so po Odiazkovem odgovoru spet navalili na h:šo. V varstvu logarja in njegove žene je pet otrok v strahotnem pričakovanju jokalo in vilo roke. Oče je pomirjeval preplašeno družino in ko je padlo okrog hiše nekaj strelov — lovski čuvaj Odla zek je bil prepričan, da hočejo s streli le izsiliti predajo pušk — je tedaj stopil k oknu in ga odprl S svojim posredovanjem je hotel odgnati fante, obupani družinici pa vrniti mirno noč. Odlazek se je vzpel na okno, držeč v rokah svojo lovsko puško: »Odidite v miru od hiše!« je za vpil napadalcem. V tistem pa se je zabliskalo iz pu. ške pod oknom in strel je zadel nesrečnega očeta v desno sence.
Kakor bi bila vsa družina zadeta v srce, tako je zaplakala. Oče je omahnil na oknu, kri je pordečila stene in strop. Puška mu je bila padla iz rok pred hišo. Trenutek molka je nastopil tudi pred hišo. Fantje so se raztepl' v noč. Odlazkova družinica pa je skušala na vse načine obuditi očeta k zavesti, a zaman. Petnajstletni najstarejši Odlazkov sin. je pohitel sosedom povedat, kaj se je zgodilo. Sosedje so ga nato spremili dc najbližje orožniške postaje, k Sv. Križu. Komandir Janez Slak je takoj odhitel s svojimi orožniki na patruljo. Trupla zavratno ustreljenega družinskega očeta niso odpeljali v mrtvašnico, ker so domnevali, da bo prihitela semkaj še sodna komisija.
Logarjev sinko o srečanju z divjima lovcema
Orožniki so predvsem zaslišan 121etne_ ga Odlazkovega Francija, ki je vedel povedati zakaj je prišlo do nočnega napada. Francelj se je bii pridružil v nedeljo popoldne svojemu očetu in sta odšla na obhod po lovskem revirju. Revir je izredno bogat. Zasavski, radeški in drugi lovci vedo, da je v dolskem revirju toliko »štukov« srnjadi, kakor malo kje drugod naokoli. Zdaj uživa srnjad z zajci vred lovopust. Toda že nedavni primer na čreti onkraj Nazarij, ki smo ga v »Jutru« podrobneje ožigosali, je pokazal, da divji lovci nimajo ne vesti ne srca . .. Odlazek in njegov sinko sta sledila divje peteline. V gozdu med Prežanjskimi njivami, Dolami in Cepljami sta tiho prisluškovala in začula stopicanje sumljivih pohajačev.
»Pazi, Francelj. to so divji lovci!« je dejal oče. Nato sta se oba skrila za drevesa in oprezala. Res sta kmaiu nato prišla v bližino dva kmečka fanta, vsak s svojo pu. ško v roki. Ko sta začula vzklik lovskega čuvaja, sta skušala pobegniti. Odlazek pa ju je trdo pozval, da sta počakala. Eden od obeh se je trdovratno branil in ni hotel odložiti orožja šele na odločno zahtevo je ubogal. Odlazek je nato pobral obe puški in oba fanta legitimiral. Ugotovil je, da sta Tone Okrajšek in Vilko Božič sinova uglednih posestnikov.
Okrajškovega ki je bil na vso moč je-zen na lovskega čuvaja, je grizlo da mu je Odlazek pobral puško. Sklenil je mašče-, vanje Poiskal jt nekaj svojih znancev in prijateljev, med njimi Toneta Lavriča, Avgusta Anžiča in škodovega Rudija Odšli ho v neko znano hišo, kjer so se pridne nalivali in se pripravljali na maščevanje Pod večer so nekje dobili dve puški, vzel so še različno orodje in se podali v Za-gozd. Izvršili napad in pobegnili v noč...
Orožniki so pohiteli na vse strani, da ugotovijo imena krivcev. Dognali so, vse. kdo vse je bil v družbi, fantov pa niso mogli nikjer dobiti. Včeraj je odhitel komandir Slak v Lati jo, kjer je prijavil ves okrutni dogodek.
Midva sva ustrelila
gozdarja Odlazka!"
Fantje so imeli po napadu gotovo še posvet, kjer so se domenili, naj se oba glavna krivca sama javita sodišču. Od Dol do Litije je domala 25 kilometrov. Fanta sta po bližnjicah in gozdnih poteh pohitela v dolino.
— Kje je sodišče? sta vprašala prvo žensko, ki sta jo srečala v dolini. Pokazala jima je iskano poslopje. Na sodišču so menili, da sta prišla k zasliševanju. Nekaj dolskih fantov — med njima tudi oba pri-javljenca — je bilo klicanih prav za včerajšnji dan, zaradj suma lovskih tatvin. V vsem dolskem okolišu ogražajo divji lovci revirje. Na sodišču pa so se začudili, ko sta Tone Lavrič in Tone Okrajšek izpovedala- '' 'va sva ustrelila lovskega ču-
Brežice, 14. marca V soboto je bil pogreb 871etne Jožefe Grubičeve, ki se ga je udeležilo večje število njenih prijateljev in znancev. Pokoj-nica sd je znala z ljubeznivostjo pa tudi s požrtvovalnim trudom za človeški rod pridobiti krog spoštovalcev, še več pa spošto-valk. Po rodu je bila iz Zgornje Pristave pri Konjicah, oče je bil graščinski gozdar. Ko je prišla kot babica v Brežice, se je 1875. poročila s sodnim uradnikom Vogle-žem. Dva otroka iz tega zakona sta umrla, sin Ivan pa je posestnik v Črncu pri Brežicah. Nato se je poročila z mladim Grubi-čem. Obakrat je zvezal njun zakon dekan Mikuš, poznejši konjiški nadžupnik. Jožefa je v drugem zakonu rodila 7 otrok, od katerih so trije umrli. Sin France je padel pri Lvovu, zadet v trebuh, tri hčere so omožene v Sv. Križu pri Kostanjevici, sin Jože pa je prevzel posestvo doma v Črncu.
Ko je pred sedmimi leti obhajala Grubi-čeva 801etnico, je bila lahko za vzor zdrave, dovtipne slovenske ženice tako visokih letih, še vedno je šivala, čitala in je sama : brez naočnikov udela šivanko. Recept svo-1 jega življenja je rada svetovala vsakomur: »Vedno sem dobre volje, nikdar se ne jezim.« Treba pa je vedeti, da je polnih 50 let opravljala naporno službo diplomirane babice v Brežicah in prostrani okolici. Pod ; imenom »Grubička« je bila splošno znana, mlade matere pa so se s polnim zaupanjem obračale k njej za pomoč, saj je bilo znano, da Grubički v pol stoletja dolgem službovanju ni umrla nobena mati in noben novorojenček. Res je bila v Brežicah deležna naklonjenosti in dobrotljivosti
Novo mesto, 14. marca Zadnje dni se je v obširni škocijanski okolici raznesla govorica, da nekje blizu Skocijana ponarejajo stotake. V začetku je kazalo, da je vsa reč izmišljena in se je le tu in tam še slišalo o ponarejevalcih. V soboto pa je prišlo do senzacije. Orožniki v Novem mestu so aretirali neko žensko, ki je doma iz Dobruške vasi. Zgodilo se je to tako-le:
Ženska je v soboto dopoldne nakupovala po trgovinah v Novem mestu. Sla je med drugim v neko manjšo trgovino in si kupila malenkost za dva dinarja. Plačala je s stotakom. Prcdajalcu se je na prvi pogled videl .stotak čuden. Ker pa je nakupoval-ko poznal, je stotak vzel, ostanek, pa izpla^ čal. Nakupovalka" je namreč govorila," da se ji zelo mudi, da ne bi zamudila vlaka, i
slepa dekleta, njene varovanke Morda so bila slepa dekleta v hiši gospe dobrotnice. da bi bila dobrotljivost se bolj izpričana morda pa so tudi kaj pomagala pri gospodinjstvu. Značilno je. da se je gospa do brotnica pred njimi bridko razjokala: Glejte, mene. ki tem za vas toliko storila, zdaj preganjajo!
Jokala so tudi slepa dekleta žrtve grde sleparije---
NajuspeSnejša agitacija
Oba sleparja Vinogradov in Soihet sta imela za svoje poslovanje na raznolaigo najučinkovitejša priporočila in so jima bi'a odprta vrata vseh ustanov, državnih in privatnih. Kako taka priporočila učinkujejo, si lahko vsak misli, mmogi pa so to itak že izkusili.
Agentje sleparskih podjetij pod krinko dobrodelnosti in patriotizma so dobri psihologi. Posebno radi se lotijo ljudi, ki ni-baš čvrste hrbtenice in se čutijo od vs i strani odvisne. Patetično razlože namen svojega obiska pokažejo učinkovita nriporoHla. povedo kaj pričakujejo, a vse to je združeno s p-etečim »sicer pa ...«
Zelo nazoren primer takega izkoriščevalca nudi eden izmed najuspešnejših Šojhe-tovih agentov. To je neki Kojič ki se je b a vil že z raznimi temnimi posli in je bil zaradi tega že leta 1927. od policije izgnan iz Beograda. Šef Šojhet pa je imel glavni stan za svoje agente v Pančevu. Tam se je njegov mož Lazar Kojič nastanil v najboljšem hotelu. Razsipal je denar in. ko so ga iskali zaradi raznih delriktov, ni nihče mislil da bi mogel biti gosoodin Kojič, ki ima poleg močnih priporočilmh pisem cele skladnice častnih diplom in križcev dobrodelnega kluba identičen z nepridipravom istega imena.
Magična sila dobrih zvez in dobrih priporočil je tako dohodke obeh sleparjev vir soko dvignila preko že doslej iz skromnih zapiskov ugotovljenih milijonskih postavk. Ves dobiček sleparjev bi se dal ugotoviti šele takrat, kadar bi se javile vse žrtve.
vaja Odlazka«. Tam so seveda strmeli, saj jim o umoru ni bilo še nič znanega. Prav v tistem pa je prihitel v Litijo komandir g. Slak in je pojasnil ves dogodek. Fante so aretirali. Pri zasliševanju sta bila izprva še vedre volje; šele ko so jim predočili vso okrutnost uboja, sta se zresnila. Tone Okrajšek je priznal, da je organiziral nočni napad, njegov prijatelj Tone Lavrič pa je priznal, da je sprožil puško v Odlazka v trenutku, ko se je prikazal na oknu. Pa. trona je bila napolnjena z nasekanimi žeblji, ne z navadnimi šibrami. Napolnil jo je bil sam, prav zato je imel strel tak učinek, da je nesrečnemu Odlazku strahovito razmesaril glavo ...
Fanta so uklenjena oddali v sodni zapor. V Zagozd in Dole pa je odpotovala sodna ko misija pod vodstvom okrajnega sodnika g. Pavloviča, zapisnikarja g. Pečnika, zdravnika g. dr. Lebingerja ter orožniškega vodnika Mavračiča in komandirja g. Slaka. Ves okoliš je pod vtisom žalostnega dogodka. Pokojnega Odlazka smo cenili in spoštovali vsi. Saj je bil na glasu kot skrben družinski oče ln kot vesten lovski paznik. Orožniki iščejo zdaj še ostale udeležence nočnega napada. Truplo nesrečnega lovskega čuvaja je še v domači hiši. Po obdukciji in zaključenih poizvedbah pa | ga bodo pokopali na dolskem pokopališču.
uglednih gospa, toda Grubička se tudi ni-I koli ni plašila neurja temnih noči, vročih dni in dolgih poti. Kadarkoli je bila poklicana na pomoč je šla brez oklevanja na pot, pa če je bilo treba tudi v Podsredo. v Podčetrtek, v Veliko Dolino ali na Stoj-drago. Ta junaška in požrtvovalna ženska ni nikoli poznala besede ugovora, kadar jo je klicala dolžnost. Bila je vedno vedrega čela neutrudljiva in prežeta z edino zavestjo, da se ji spet nudi prilika ohraniti življenje mlade matere. In prenekaterikrat se je zgodilo, da je svojo službo opravila brezplačno, ko je videla pri hiši samo revščino in kopico nebogljenih otrok. Takim porodnicam je plemenito stregla tudi po več dni in tako se ni bilo čuditi, da se je ob njenem mrtvaškem odru iz marsikaterega očesa utrnila solza hvaležnosti.
Tudi zdravniki so bili nasproti njej polni priznanja. Saj je Grubička v teku pol stoletja pomagala nič manj ko 5400 materam pri porodu in je njihove dojenčke ponesla h krstnemu kamnu. Ko je že bila deležna zasluženega pokoja, je še vedno stregla materam v domači vasi, v črncu. Posebno pa se je izkazala revica še potem, ko je po dveh mesecih bolehanja poslednjič pokazala svoji snahi Zgodilo se je tako in njen se je sinu Jožetu rodil otrok in slabotna stara mati je izrazila željo, da bi pomagala svoji sinahi. Zgodilo se je tako ln njen vnuček je zdrav in živahen ugledal luč sveta. Mesec dni po tem srečnem dogodku je Grubičeva mama v miru zatisnila oči in ob spoštovanju vsega tukajšnjega prebivalstva legla k večnemu počitku. Naj -H bo sladak!
Po njenem odhodu so stotak točneje pregledali in so brž ugotovili, da je bankovec ponarejen. Lastnik trgovine je takoj obvestil orožniško postajo. Orožniki so pohiteli na kolodvor in posrečilo se jim je, da so prispeli na postajo pred odhodom vlaka. Ženska je pravkar hotela vstopiti, ko so jo orožniki ustavili. Napovedali so ji aretacijo in namesto v Gradac je morala nazaj na orožniško postajo. Tu so jo zaslišali, vendar je bilo zasliševanje brez uspeha. 2enska je trdila, da je denar nekje dobila in da se ji zelo čudno zdi, da bi bil denar kriv.
V nedeljo so novomeški orožniki odšli v Skocijan in so z ondotnimi orožniki izvršili na domu ženske preiskavo. Pretaknili so vse kote. vendar se jim ni posrečilo najt'-ničesar sumljivega. Ženska je svojo trdi
tev na orožniški postaji v Novem mestu še bolj podkrepila. Orožniki so zaslišali tudi njenega moža, ki pa je takisto odločno povedal, da nikakor ne razume, kako je mogoče, da bi njegova žena nakupovala po novomeških trgovinah s krivim denarjem Ce je stotak res ponarejen, ga je morala pač dobiti v kaki trgovini in je nič hudega sluteča hotela denar v Nov^m mestu zamenjati, ker ni i me1 a drrb!ža. Oba sta povedala da o kakih ponarejalcih denarja v njuni hiši ni govora. Vsa reč ie težavna, ker je baš ta ženska tako nesrečna. da je prišel prav njej krivi stotak v roke.
2. t. m. je bil v Skocijanu seiem. Omenjena ženska je že takrat hotela pri Ko-sovi menjati stotak Ker je bil denar malo bolj č"dne barve, ga Kosova ni hotela vzeti. 2enska je nato začudena odgovorila: »Tako. da je ponarejen, pravite? Odnesem '»a takoj orožnikom, da ne bo sitnosti!« Ženska Da ni odšla k orožnikom niti takrat. m"t' oozneie V interesu preiskave je, da ne Diš°mo obširneie o stvari Povemo oa lahka da je ponarejevalca družba 7daj tu. 7d*>i tam snravlaijn v nfimct kr'v denar. Gotovo je. da j° v tej družbi več ljudi. ki se znaio skrbno kriti in bo vsem težko Driti na sled. Pri omenjeni ženski je bila že Dred dobrim mesecem orpickava in orožniki niso mogli ničesar i^sl^diti Denar je na prvi oogled d^kM dobro Donar®-1en. mnral ea ie naibrž doleti kak vaški slikar, k^+erih ie oo na?;h vaseh dovolj Ce poeled^mo s+o*ak na4a"č-<eje. t>a lahko hitro or>a*'mo, da t»a je dplala nevešča roka, ki tudi ni znala izbirati m-av;h barv Škocijanski in novomo?kl orožniki vodijo obš'mo preiskavo. Unamo, da bomo v kratkem lahko obširneje poročali o ponarejevalcih denarja.
na dolenf*k*k vlakih
Novo mesto. 13 marca
Dolenjski vlaki so na vseh progah zlasti od sobote do ponedeljka, ko se potniki po služuiejo nedeljskih kart. zelo zasedeni. V teh dneh se vozi proti Ljubljani tudi mno go prodajalk s poljskimi in drugimi pridel ki, obloženih z jerbasi, koši in košarami ki jih jemtieio s seboj v osebne vozove ter založe z njimi tudi sedeže in tla; da je pre hod oviran in fe težko dobiti sedežev. Ker pa vozilo s seboj tudi perutnino, se razširja po železniških vozovih hud smrad.
V kinu Unionu se bo predvajal od jutri dalje film po klasičnem romanu velikega pisatelja Marka Twaina, po romanu »Pustolovščine Toma Sawyerja« (izgovori: Toma Sajerja). Mnogoštevilni čitalci tega lepega književnega dela, ki je prevedeno v vse kulturne jezike, bodo nedvomno veseli, da se je znamenita ameriška filmska diružba United Artists lotila vprav te knjige in jo oživila v filmu. To veselje bo tem večje, če vam uprava kina Uniona še pove, da je film izredno uspel, tako, da je bil lani deležen prve nagrade italijanske države na mednarodni filmska razstavi na Li-du pri Benetkah. Film je dosegel po vsem svetu ogromen uspeh in bo nedvomno tudi v Ljubljani našel rekordne simpatije >rj najširših plasteh občinstva pri odraslih in pri mladina. Avtor romana, M.urk Twain,
Toliko dalj časa bo trpelo perilo
£CHICHT0V0
TERPENTINOVO MILO

Povsem umevno je, da zlasti revnejši sloji skušajo kar največ svojih pridelkov in prireje prodati tam. kjer se najlažje proda — in prav je, da železniška uprava marsikaj spregleda in pomaga ubogim ljudem, da pridejo do trga kar najceneje. Vendar bi morala upoštevati tudi ostalo potujoče občinstvo, da se bo vozilo kolikor pač mogoče udobno. Za prenašalce poljskih pridelkov. jajc in kokoši naj bi uvedla posebne vozove, da ne bi bili nadlegovanj potniki, ki se vozijo brez take prtljage in jim ne bi bilo potrebno duhati neprijetni vonj. Ker se to dogaja le v nekaterih dneh, upamo. da bo železniška uprava ugodila upravičeni želji.
K pesniku Gottfriediu KeMerju je prišel mlad mož. mu izročil knjižico svojih verzov in ga prosil za kritično oceno. »Spesnil sem jih v pijanosti,« je pripomnil z nekakšnim ponosom. KeJler je malo polistal po knjižici, potem mu jo je vrnil z besedami: »Postanite trezvenjak«!
je za geslo svojemu romanu postavil naslednji izrek: »Pokazati hočem odraslim ljudem, kakšni smo bili v mladosti, kako smo mislili, kako govorili, kaj počenjali in v kakšne pustolovščine srno se nekdaj spuščali«. Vsak odrasel človek se z veseljem spominja svoje mladosti, z veseljem gleda dejanja ki jih je delal v svoji mladostni dobi in zato bo film »Pustolovščine Toma Sawyerja«, ki je nekako zrcalo mladosti vsakega izmed nas, sleherni odrasli človek gledal s prav posebnim veseljem Film, ki je nedvomno ena najlepših umetrain v področju filmske umetnosti se priporoča naj tople je v ogled. Slika nam kaže malega, desetletnega Tomma KeMyja v vlogi Toma Sawyerja. Dečkova igra je tako naravna m prepričevalna, da se mu muno lahko prerokuje še sijajna kariera,	(—)
5400 materam je pomagala
V Brežicah so pokopali daleč naokrog znano babico
Na nedeljskih tekmah za prvenstvo JZSS na 65-metrsld skakalnici v Planici sta mednarodni prvak, Nemec Bradi, in njegov odlični rojak Kdhler Izvedla izven programa relo lep dvojni skok, menda prvi na jugoslovensklb skakalnicah. JZSS Je Imel tokrat v sodelovanja z ljubljanskim fotoklubom izvrstno organizirano fotografsko službo in tako Je bil v sicer zelo neugodnih svetlobnih okoliščinah posnet tudi ta dogodek, ki ga Je občinstvo nagradilo c navdušenim aplavzom.
Pustol?v?«fie Toma Sawyer]a v filmu
Ponarejevalci denarja okrog skerijana
Stotaki oo medli — Orožniki na delu
Akrobacija na planiski skakalnici
Znameniti Mark Twa!nov roman v filmu
L
Domače vesli
Pustolovščine Toma Sawyerja
(Izgovori Tona Sajerja)
JUTRI PREMIERA v Kinu Uaionu
*	Stoletnica na£e pošte. Danes pride v promet jubilejna emisija poštnih znamk v proslavo stcletnice naše pošte. Vse dosedanje znamke ostanejo še dalje v veljavi. Izdaja jubilejnih znamk ima tvojm na-men: da obeleži datum ustanovitve državne pošte tudi za privatni promet ter da pomaga beograjski sekciji združenja PTT uslužbencev pri gradnji Zadružnega doma v Beogradu. V tem posnemamo druge države, ki tudi odstepajo deleže od :azpro-daje svojih jubilejnih znamk v korist titanov poštnih uslužbencev Vsa naklada Jubilejne emisije iznaša 700.000 znamk m sicer 100.000 kompletnih serij po 5 vrst v seriji tn 50.000 serij po 4 vrste v seriji Znamke so tiskane v državni markaraic v Beogradu Zgoraj Ima vsaka znamka napis »za dom PTT činovnika u Beogra. du«. spodaj pa stoji v cirilici in latinici napis »Jug: sla v, ja«, dočim je vrednost vsake znamke označena na :evi strani V sredini znamke je slika ki predstavlja poštna prevozna sredstva
•	Občni zbor Vodn.kove družbe v Ljub ljani bo v petek 31. t. m. in sicer v k.ubski sobi restavracije »Zvezde«, Kazino-pritlič-je. Dnevni reci jt naslednji: 1. Poročilo od bora. 2. Računski zaključek za leto 1938 3. Poročilo nadzorstva. 4 Proračun za leto 1939. in določitev članarine za L 1940 5. Določitev knjižnega programa, 6. Slučajnosti.
ONA JE BILA PRETIRANO DEBELA! — ON JE TRPEL NA REVMATIZMU!
Sedaj oba vzameta redno in vestno dozo lirušen soli. ki vsebuje zmes znanih mineralnih vod Uverila sta se, kako ugodno vpliva Krušen sol na vso prebavo, na ta način prepreči povzročitev debelosti, a večkrat pomaga revmatizinu Zavarujte se od časa do časa in skrbite, da redno vzamete Krušen sol, da se v telesu ne razvijajo škodljive kali Krušen so) se dobiva v vseh apotekah Velika steklenica stane samo 45 din, mala steklenica 27 din.
Ogi eeg i 01 19 bli/ii
•	Romunski apel našim podjetjem In ustanovam. Akademija visokih trgovskih in industrijskih naukov v Bukarešti organizira muzej, ki bo poleg pouka služil za propagando tvrdk, katerih proizvodi bodo tam razstavljeni. Da bo čim več gradiva iz različnih držav, vabi akademija vsa podjetja in ustanove v Jugoslaviji, ki se zanimajo za vzajemno trgovino z Romunijo, da blagovolijo prispevati svoje izdelke. Ki bodo dobili v novem muzeju vidno mesto Vse vzorce, diagrame in grafikone, ki jih želijo podjetja razstaviti, naj pošljejo trgovskemu atašaju kraljevine Romunije pri veleposlaništvu v Beogradu.
•	Obvestilo in poziv članom humanitarnih ustanov. Vs*- člane humanitarnih ustanov obveščamo da je g. minister za trgovino in industrijo podaljšal rok za vlaganje prošenj in prijav za 6 mesecev, to je do 6. »eptembra 1939. (Glej »Službeni list« od 8. t. m.) Do takrat bo napravilo ministrstvo za trgovino in Industrijo za stanovske humanitarne ustanove nov pravilnik V času od 4 do 7. marca 1939 se je mudila v Beogradu deputacija 5 zastopnikov raznih humanitarnih ustanov. Pred ložila je na pristojnem mestu svoje predloge, katere je na treh konferencah zagovarjala in pojasnjevala uradnikom v ministrstvu. Za dodatno poročilo temu mi -nistrstvu potrebuje akcijski odbor še nekaj statističnih podatkov. Akcijski odbor pozna le nekai naslovov humani+arn:h ustanov, prepričan pa je da se v dravski banovini bavi s podpornim delom še mnogo društev, zadrug, pomožnih blagajn, skladov itd. katerih imen, bivališč in sistema njihovega dela še ne pozna. Zato prosi vse odbore, da mu do 31. marca 1939 spornoe naslove svojih ustanov, na kar jim pošlje posebno tiskovino v izpo'ni tev. Podatki se bodo uporabljali izključno le v obrambo članskih pravic v podpornem delu naših humanitarnih us^a^ov Zi akcijski odbor: UčiteH^ka samopomoč v Ljubljani, Frančiškanska 6-1.
— Pri neredni stolicl, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josffova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg po min. soc. pol. in n zdr S-br. 15.485 25 V J?
*	O trdovratni zimi poročajo iz raznih krajev V okolici Sarajeva in po vsej srednji Bosni je začelo v nedeljo pcpoldne fne-žitj kakor sredi zime. Tudi v primorskih krajih vlada še hud mraz, burja je močna, celo Zagorje je pod novim snegom, sneži pa od časa do časa tudi v Primorju od Vrulje do Pcdgore Sneg sega skoraj do morja v Hrvatskem Zagorju je temperatura tako nizka, kakor je bila v začetku zime Dnevi so sicer so'nčni !n vetro-vni a večkrat se zatemni in vsujejo se goste snežinke Tudi v Liki je v zadnjih dneh že večkrat snežilo, vmes pa je padala toča.
*	Graditev novinarskega doma v Novem Sadu Od poljedelskega ministrstva je dobila novosadska sekcija JNU dovoljenje za loterijo v korist sklada za zgradbo novinarskega doma v Novem Sadu. Glavni dobitek loterije bo avtomobil, vseh nagrad pa bo okrog tiso«; v skupni vrednosti 125.000 din žrebanje bo v Novem Sadu 18 junija pod kontrolo uradne komisije.
•	Krasni smuški tereni so na Llpancl (1635 m) nad Pokljuko. Dobro oskrbovana koča odprta do konca aprila. Celodnevna oskrba din 50 do 60. (—)
*	Polovična voznina za Vm. Mariborski teden, ki bo od 5 do 13. avgusta. Generalna direkcija drž. železnic je odobrila ca vse obiskovalce letošnjega Mariborskega tedna polovično voznino. Popust velja za dopotovanje od 1. do 13. avgusta in za povratek od 1? do 17. avgusta. Ob;ča-jen popust je odobren tudi za izložbeno blago, i—1.
*	Dvema sleparsKima KrušiljaJ"jenia na sledu. Po deželi, zlast. po ljubljanski okolici in po Gorenjskem, se zadnji čas udej-stvujeta drva prodajalca manufakturnega blaga, ki imata že lepo število žrtev na vesti Moža se izdajata za oogata ceha, ki sta zaradi zaset.be sudetskih pokrajin prišla na nič in sta samo nekaj vagonov blaga rešila v Jugoslavijo Eden izmed njiju govciri popačeno češčino .drugi pa se predstavlja kot bivši ravnatelj tovarne ki si je od naših oblastev priskrbel dovoljenje za razprodajo blaga. V zalogi imata samo manjvredne tkanine, ki pa se navidez zde čisto dobro blago, tako da jima gre kupčija v klasje. Najprej sta s svejo manufakturo založi'a dolenjske, nato štajerske vasi, nazadnje pa sta svoje delovanje preselila v ljubljansko okolico. Pogostokrat se zatekata tudi k priljubljenemu triku, da h inita trenutno denarno zadrego prosita za posojilo in dajeta v zastavo nekaj svojega blaga, o katerem pa se pozneje zmerom izkaže, da je vredno manj od pri goljufan ega posojila Za sleparja se zanimajo orožniki in policija.
Več veselja In zadovoljstva boste Imeli z novo obleko, ako boste blago zanjo kupili pri manufaktiirui trgovini Janko Cešnik,
Lingarjeva, Ljubljana.
*	Zveza Maistrovih borcev vabi vse one borce, ki so se v prevratni dobi pod vrhovnim poveljstvom generala R. Maistra borili za osvoboditev naše severne meje na ustanovni občn' zbor odseka Zveze Maistrovih borcev ki bo v nedeljo 19 t. m. po rani sv. maši v hiši Konšeka pri Sv. Tomažu pri Ormožu — Istega dne ob 10. dopoldne bo ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev v Križniški dvorana — Križniškega reda pri Veliki Nedelji. Na obeh ustanovnih občnih zborih bodo poročali delegati centralnega odbora Zveze Maistrovih borcev iz Maribora o vseh še ne refenih vprašanjih, zlasti o prizranju dobrovoljstva.
♦	Za Iz'et sad.jar.jev v Itarjo se sprejemajo prijave do 3i. t. m., kakor je bilo objavljeno v »Sadjaru in vrtnarju«. Pohitite s prjavami! (—)
•	Za izlet, ki bo od 24. do 26. t. m. v Gorico in Trst. sprejema prijave do 18. t. m. Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica. tel. 22-50. (—)

ClaVt-
*	Deset »Putnlkovth« izletov za velikonočne praznike: 1. od 8. do 22. aprila izlet po Dalmaciji ? obiskom Splita in Dubrovnika in Hrvaš Primorja ter razgleda Plitvičkih jezer 2. od 4 do 11. aprila izlet v Grčijo, 3. od 8. do 10. aprila izlet v Trst, 4. od 9 do 10 aprila Izlet v Trst k mednarodnim motociklističnim dirkam, 5. od 9 do 10 aprila izlet v Gorico, 6. od 8. do 10. aprila Izlet v l rst ln Gorico z razgledom grobišč na Monte Oslaviji in Re-dipuglia, 7. od 8. do 10. aprila izlet v Be-ne.ke, 8 od 8 do 10 aprila izlet v Idrijo, 9. od 9. do 10 aprila Izlet v Idrijo. 10. od 7 do 13. april- izlet v Bolgarijo. Prospekti in informacije se dobe v vseh biletarnah »Putn'ka«. ( —)
•	Predavanje »Narodnega doma« v Za grebu, Be: islavičeva ulica 11- V sredo 15 t. m. ob 20.30 bo predaval g. univ pristav dr Karlo Lu&icki o delotvornih snoveh našega telesa (z demonstracijami). Vstop prost.
h l^Mrne
n— Na rednem občnem zboru Slovenskega zdravniškega društva 11 t. m. je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik: dr. Alojzij Kunst šef rentg. zavoda obče državne bolnice podpredsednik: dr. Alojzij Zalokar, šef in upravnik ženske bolnice, tajnik: dr Rudolf del Cott, rentgenolog v obči državni bo'nici, blagajnik: dr. Janko Pompe primarij otorinolaringološkega od delka drž. bolnice odborniki: dr. Valentin Meršol. šef infekcijskega oddelka obče drž bolnice, dr. Ljudevit Merčun, primarij in-ter. oddelka obče drž. bolnice, dr. Jože lakša Specialist za kožne bolezni, revizorja: dr Alija Košir. univ. profesor, dr. Henrik Heferle. primarij Internega oddelka obče državne bo'nice v Ljubljani.
a— Poziv. Vojaški obvezniki in lastniki prevoznih sredstev (konj, voz, avtomobilov. motor. ko'es in biciklov), ki bi morali priti minulo nedeljo k priobčitvi vojaškega razporeda, pa so bili iz kakoršnihkoli razlogov zadržani, se pozivajo, da pridejo zanesljivo v nedeljo, 19. t. m. točno ob 8. v mestni vojaški urad na Ambroževem trgu. kjer se jim bo naknadno priobčil razpored Kdor bo tudi v nedeljo brez predhodnega opravičila izostal, bo pozvan k poveljstvu liub'janskega vojaškega okrožja in kaznovan po voj kaz. zakonu.
u— Angleško društvo v LJubljani sporoča, da je otvoiilo dodatno k svojim tečajem angleškega jezika tudi še tečaj za Izpopolnitev angleščine ter tečaj o angleški literaturi, ki ju vodi nastavnik univerze mr. Aleksander Lavvrenson. Vpisovanje v oba tečaja bo v društveni knjižnici Kralja Petra trg 8. drevi od 18. do 19.
Q— pevsko društvo »Sava« Je imelo v soboto 11. t. m ot 20. v društvenem prostoru svoj redni letni občni zbor, ki je potekel v najlepši harmoniji. Občni zbor Je pozdravil v imenu Hubadove župe g. Jernej Perdan Pri volitvah Je bil Izvoljen naslednji odbor- predsednik Ropič Edvard, podpredsednik Jerič Sanko, tajnik Pavlica Franjo. blagajnik Hlebš Jernej, odborniki Svolšak Janez, Genusi Ivan, Gostič Stanko, Perper Viktor, Petrič Jože, Zaje Franc Skubic Jakob, Erjavc Vinko, Grpdiščaj Rudolf, nadzorni odbor: Pogačnik Drago to Roshajfel Josip.
u— Ljudska univerza, Kongresni trg. mala dvorana fi harmonij Drevi ob cwaj-I setih bo predavala književn ga. Mi'fna i Premru Mohoričeva. Tema: »Umetnik in j družba«. Vstop prost.
I
PREMIJERA	KINO MATICA tel. 21-24	8 letni CARUSO Bobbv BREEN prvikrat na filmskem
čarobnega pevskega filma HAVAJSKA GLASBA ^^ ^ PrekrHanlh h^ajskihmelodij FUm
Predstave ob 16., 19. tn 21.
iz otoka večne mladosti in ljubezni.
u— Dajte pOn<>šeno obleko, perilo m obutev za reve/e; Danes bo stala na trgu pred Vodnikovim spomenikom zopet stojnica, kjer bo mestni socialni urad zbiral ponošeno obleko perilo, obutev in pod:b-ne predmete Socialni urad potrebuje mno go takega blaga, ker dobiva vsak aan prošnje siromakov za nabavo obleke in obutve. Ker oe more vsakemu nabav ti novih predmetov, jako dobro porabi lahko staro, a še porabno bago Občane vabi s:c alni urad. da pošljeio v sredo take predmete od 8 do 11. na stojnico pred Vodnikov spomenik.
u— Ljubljanska Sadjarska ln vrtnarska podružnica ima svoje predavanje drevi ob 19 v kemijski dvorani I. drž realne g'm-nazije (realke) v Vegovi ulici. Predava g. Frido Lenard o »Napravi In vzgoji le-potičnih tiat v vrtnvih in parkih«. Predavanje bodo ponazo-rovale Izvirne ski-optične slike Člani in gostje vabljeni Vstop prost.
u— Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« priredi v petek 17 t m ob 20 predavanje v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo mestni zdravstveni nadsvet-nik dr. Fran ta Mis o temi: Zdrava ln srečna družina je temelj zdravja ln sreče naroda.
u— Bolgarsko akadem^Ko drufttvo ill l-sto Botev« je 11 .t m. izvc'llo svoi novi odbor: predsednik je Štefan Najdenov. podpredsednik Angel Ncviklri/iki. tajnih in blagajnik Ivan Rusev, odbornika pa Petar Konov in Nojko Gočev. Kdor se zanima za Bolgarijo in njeno življenje ter hoče Imeti kakšne podatke, naj se obrne na društvo z naslovom: Bo'garsko akademsko društvo »Hristo Botev«, Univerza. Ljubljana.
NE POZNATE SE
Pezflirjeve kave ?
Jutri brezplačna poskušnja v trgovini PEZDIR. Gradišče S. — Izbrane mešanice, žgane v lastni pražarnL
u— Zaključni plesni večer Jenkove šole v Kazini bo jutri v četrtek 16. t. m. ob 20. uri Vsi najvljudneje vabljeni. (—)
u— Odbor Društva medicincev javlja, da prireja ob priliki kongresa »Zveze medicincev kraljevine Jugoslavije« v Beogradu ekskurzijo v Beograd. Odhod lz Ljubljane v četrtek 16. t. m. z večernim brzovlakom. Vožnja je četrtinska. Pr jave sprejema odbor najkasneje do četrtka opoldne. (—)
u— Gimnastično-plavalni tečaji za dame In gospode v zimskem kopališču SK Ilirije se prično 15. t. m. ob 20. Prijavnina za tečaj, ki bo trajal okoli 2 meseca po dvakrat tedensko, je d:n 80. Prijave se sprejemajo pri blagajni kavarne Evrope. (—) u— Skladateljski večer Pavla Šivlca, ki je bil določen za petek 17. t. m. se je mo ral preložiti zaradi obolelosti nekaterih sodelujočih na prihodnji mesec, ko bo izvedba celotnega nameravanega sporeda omogočena.
u— Dve nesreči pr| delu. Včeraj so na kirurški oddelek splošne bolnišnice pripeljali 20-letnega dimnikarskega pomočnika Ferda Vodnika, ki je imel na vse zgo. daj opravka v kemični tovarni v Mostah pa je padel s strehe In debil precej hude notranje poškodbe Vodnik je zaposlen pri dimnikarskem mojstru Klančarju v Mostah. Prav tako je moral v bolnišnico 25-letni elektromonter Jože Srabočan, zaposlen pri Jugcbruni v Kranju Padel je tako nesrečno da si le zlomil nogo.
u— Tatinski vajenec v trgovini. Te dni je policija aretfra'a vajenca neke trgovi. ne s športnimi potrebščinami, ki je svo;e. mu gospodarju na tihem odnašal blago Lastnik trg:«vine je že dolgo opržal da mu iz lokala izginjajo športne obleke, dežni plašči top'o perilo, razni športni pred. meti pa tudi denar, ril pa mogel lzsled'ti tatu. Pred dnevi pa je osumil vajenca, ki se je oblačil nekam precej razkošno In je imel zmerom tudi denar. Pripravil mu je zasedo, v katero se je fant ujel. Odnesel je športno obleko, doma pa so ga pričakali stražniki ki so mu zaplenili ob'eko in še raznega blaga v vrednosti okrog S 000 din Razen vajfrca je pol'cMa aretirala tudi pomočniki, ki le de'a! f. "ij!m \fnoso nak-a^e-ega blaga sta po smešni ceni že razpredala.
Iz CeMa
I
I
KINO SLOGA, tel. 27-30 — SAMO 3 DNI!
PRAVLJICE
8 najnovejših zabavnih \Valt Disnejevib
koloriranih risanih filmov! Mickyjcv slon, Mickjjev cirkus, Mlckyjev tekmec. Planinci, Trije slepi mušketirjih Selitev, Sorodnik iz province, Racman in Pluto. Glasbeni dodatek: Lisztuva rapsodija
e— U8pelp gledališka predstav* rclj-ke-ca dijaštva Podmladek Rdečega kr ža na realni gimnaziji v Celju je gostoval v Voj-niku ln uprizoril v tamkajšnji posoilnč ni dvorani ljudsko Igro »Domen« v skrbni režiji g Freceta. Vse vloge so bile v rokah 9edmo?olk ln sedmošolcev. Zlasti so se uveljavil Brlnerjeva, UranJekova, Dečko, Sah, Ocvirk tn Mlhelčič. Občinstvo, ki je docela napolnilo dvorano, je nagradilo mlade igralce z zasluženimi aplavzi. V odmorih je igral dijaški orkester, ki je bil deležen splošne pohvale. Dijaki bodo gortovali z »Domnom« še v 2aJcu In Trbovljah.
e— Sestanek če!j"klh odvetnikov. V ponedeljek dopoldne je bil v poslopju mestnega poglavarstva odnosno v Ra^rko/i-čevi hiši v sobj štev. 40 sestanek vseh ce'jskih odvetnikov. Sestanka, ki je trajal vse dc poldne, se je udeležil tudi g ko. mlsar Velkavrh kot zastopn!k pre^stoj-ništva mestne policije Odvetniki so soglasno odobrili razne sklepe, ki bodo sporočeni predstojništvu mestne poMcije.
e— Na občnem zbora Kola Jugoslov. sester, ki bo drevi ob 20. v mali dvoran! Narodnega doma, bo predavala ga. Angela Vodetova iz Ljubljane: »žena v službi svojega naroda«. 2ene. naša do'žnost je, da pridemo v čim večiem št vPu.
e— Žrtev napr«*afca. V Tu sVem Ksu pri H:astn'ku je neki m-ški v nedeljo okrog 20.30 nspadel 20-letnega brrzp^se1. nega delavca Ot^na U'~r*ta z Dola pn Hrrs! 'ni in ea ue*.ll * t-*"> sPo s kolom r ^vl i.'d. da mu jo Je z^m'1 v sa pest u. Uiana s« zdravi v celjski bolniS-otei.	' I
e— celjski šahovski klub bo priredil pod vodstvom predsednika g .dr. čerina za velikonočne praznike tridnevni izlet preko Predila po srlnčni Goriški v Trst in moida tudi v Benetke, če se bo v osmih dneh prijavi o dovolj interesentev. Prijave sprejemajo predsednik g dr. Cerin, ju-velir g Lečnik na G'avnem trgu in Celjski šshovski klub v klubskih prostorih hotela »Evrope« e— Ogenj, ki je postal s'°raj usoden
V	nedeljo okroj 10 dopoldne so se v delavnici mizarskega mojstra g. Franca Ke rina v Klavniški ul ci štev. 1 med delom vnele deske, ki so bi'e v b ižinj močno tt. kurjene peM. Ogenj se je naglo širil Celjski gaseči so kmrlu prspeli in pogas;li požar Plameni so un:<j!li več ;lesk jn furnirjev Skoda znaša okrog 3 COO din. Ne. varnost je bila veika ker je bi'a v de-'avn'cf nakopičena velika zaloga lesa in furnirjev.
e— Strefsk^ družina v Crlhi obvešča članstvo da bo n°da,jevr,n»p t^-PTa zbora v pore''eliek 20. t. m. ob 20. v Celjskem domu. (—)
t*
a— Gleda^šbe novfce. Prhodnja na novost v oneri bo MMlockerev »Diiak pros/jsk« — Drevi uprizorijo dijaki kla$ič ne f>smna7ije Sofoklejevo k'ft"!čnn fra^edi jo »Kralj Oidip«. — CedaVki ig-alci gostujejo v sobo-to 18 L m. v Dolnji Lendavi v Sokolsfcem domu s čustveno veseloigro »Pesem s ceste«, ki bo nedvomno privabila Lendavčane v ve';kem štev-Mu.
a— Ob srohu L Pucfja se je p^ovfl v imenu mariborskih dobrovolicev pre^«°d-nik srečke organizac'ie Šolski unravitelj V G'čar. ki je v svojih toolo občutenih -in-slovilnih besedah poveličeval odlike pokojnega Ljudevita Puclja. ki se je polnih sedem let v balkanski in prezneje v svetovni vojni boril v srbski voiski za svobodo našega naroda Idealistu, ki so mu zadnia leta življenjske nepril'ke gre"Me življenje, ohranimo trajen in svetal skomin!
a— Mariborska zelena bratovšč:na si je na obJ.nem zbom izvolila novo vodstvo: B. Pogačnik predsednik Odborniki: Boltav-zar. dr Cazafura. Gilly. polk Ktler. dr. Kovačec. Krainovič Kasper inž M;k'avžič, dr Obran. Sterger. Sprager. di Senekovič. Schaup. Šmid. Vlasič. dr. Glan^nMt. Vuk-manič. Vošrnek. V:dmar. inž. Ziemfeld. Ačko. Beranič Caf. Cestnik. Degen Goleč Janežič Lukman. Lapuh A Kralj, Mrav-Ijak. Mlaker. Roglič. Stegnar. Spanger inž Serer inž Večerjevič. Vehovec. Vreg Zupane 2ele/nvk V nadzornem odboru so: inž Dračer, Perme, Lenard Grosek Načelniki odsekov Godec, inž Pi'herriJc. Go^ler. inž Krivčenko. dr. Šmid. dr. Gorišek, dr Attem-i in Terčelj.
a— H godalnemu komornemu večeru, ki je tako lepo uspel dodajemo še naknadno, da je ugajala zlasti prelepa »Fantasia Ap-passionata op 35«. ki jo je ob mojstrski spremljavi C Cvefka izvajal na go«Iih izredno nadarjeni Zvonko Devide. ki je bil deležen torVega priznanja.
a— Likvidacija ivomice »Mirim« Te dni le bilo odpuščenih nekaj delavk v tvorni-ci »Mirim« v Kozakih Kakor se čuje nameravajo do I maja prenesti ob_ai v Zagreb Te spremembe so v zvezi s spremembami v vodstvu omenjene tvo-nice, ko jc pristopni kot družabnik zagrebški tovarnar g Biz ak.
a— Drevi zaključek materinskega tečaja.
V	dvorani Ljudske univerze bo imela drevi za.'Uju"no p edavanje letoinje^a materinskega tečaja ga. I l.ev*liko\-a. govorec o temi: »Tvoja govorica, mati, otroku svetinja.«
a— S Tezna Na na^em eokolskem odru so z velikim uvpehom upriz< rbii veselo gro »Pri belem konjičku« S tem je aigilni sokol *ki oder znova p:rt dil svoj »loves. Ob tej priliki je bil deležen posebnega priznanja marljivi rež-^er br Vojko Cot'č. ki je ob tej priliki 50-ič dokazal svoje odlične odrske sposobno.ti.
a — Predložitev letnih poročil In obračunov. V smislu razglasa mariborskega mestnega poglavarstva so vse uprave ustanov dolžne najkasneje do 31 t m. predložiti bancki upravi ozirema ministrstvu za prosveto skupno z obračunom tudi letno poročilo o svojem delu.
a— Francoski krotek v Mpj-'boru bo Imel svoj občni zbor v sredo 22. t. m. ob 18.30 v društveni čitalnici Gregorčičeva ul. 4-1. Na dnevnem redu so poročila funkcionarjev volitve pre^se^n ka In polovice odbora, predlogi članov in slučajnosti (—)
a— Šahovske novice. Pri tekmovanju za prvenstvo S!ovencke fahovske zveze med šahovsko sekcijo U-TNŽB in SK železničarjem so zmagali šahisti UJN2B v razmerju 4 in pol: 3 in pol.
a— Nova znamenja na Kalvarljl. V noči na ponedeljek je bila cerkvica na Kalvariji spet zamazana z novimi znamenji in sicer preko zadnjih znamenj. Kakor se zdi pa so bili pri tem poslu moteni Oblastva poizvedujejo za pobalini
a— »Božanstvena komedija«. Jutri v četrtek bo predaval prof. dr. M'rko Dea-novič iz Zagreba o Dantejevi »Božanski komediji«. Označil bo tudi odmev Dantejeve poez je v književnosti slovanskega Juga. V petek bo nadalievi predavatelj svo- i ja izvajanja na podlagi krasnih skloptlč-nih si k.
a— Tragična *rvrt sMioitrme rev*cP. V h'evu se je obesila v CrnovI pri St Janžu 431etna Frančiška Hrustel. RevicI se je v za^niem času omračll um ln Je bila pred tem leto dni v Novem Celin.
a - 7'c.t r n z di-m«Ilt, vrf"«^» #000 : d'n, je lzp-Hl hišni pos?stn'k M^s Stram- | ljlč na r .'A • Koroške oeste do Glavnega , trga U.	. - 'i
123. 22-21
Danes nepreklicno '.aaajlicrai ob ib. ID in 21 uri
Lnis Tanker
v alpinskem in zimsko 3ooi t nem . filmu bele opojnosti in veselega humorja
L A VI2? A
LJUBEZNI
Edii.i letošnji film znamenitega alpinista!
Danes poslzdtijič »Tarzn* tela" in „Tra zlat2 dshllce", D t na Durbin ob 20. uri. — Kino »Moste
a— Razstava slik in grafik (olja. akvareli risbe itd.) bo od 19. do 26 t m v beli dvoran: Sokolsk^ga doma. Raz='avlja meščanikošolski uč:telj Zlatko Zei. Otvoritev bo v nedrljo 19. t. m. ob 10. P^az-stavljenih bo 35 do 40 del.
a— Zan man'e za letfl-stvo se v Mariboru spet poživlja. Mariborski Aeroklub priredi v kratkem tečaj za motorne pilote. Tečaj bo brezplačen. Vs', ki se zanimajo naj se zglas:jo nri g. F. Pivki v mestnem vojaškem uradu
a— žaga in domačiji v ogniu. Na Ho6-kem Pohorju je zgorela žaga Karla V soč-nlka. Na Janževi gori pri Selnici ob Dravi je upepel l ogenj domačiio Dospstnika Leopolda Mern'ka. ško^a je 65 000 d n Na Poličkem vrhu p-i JT^n ni na ie zgorpJa domačna viničarke Marije Geb. škode je 30.000 din.
Dat'a je zras:l visoka
Ljubljana. 14 nvrca
Do*im so na mnogih zg-a^hah v našt^m mestu p eko zime podiva'.a skoraj vsa zidarska in dimga de>1a. ze stavhm podietje inž Jos Dčdek, ki gradi pala"o »Dom službe« Bat'a na vogalu Aleksandrove ceste in 5c'en<bur«r>ve ulice, več a>!i mani stalno zapos>!jevai'o precej"nie 5'evilo delavcev tudi v zimV-jh mesecih Načrte za tvi^fo je napravili arhitekt Lubisič, ki je več let študiral v P agi in je trijnn nanit-""-en pri podjetju v Zlnnu. PoroVi ^mo že kalo. je ta na"rt. ki ponolnom.a odgovarja gradbeno tehničnim, higienskim, požarno-var~'><st-nim in prometno policijskim predpisom, romal od mestne občine na banske up avo in nazadnje na unravno sodile v Celju. StavbiSče meri nekaj nad tisoč kva-^ratn.ih metrov Obkrožajo ga od treh stkani stare hiše. kater h tem "''''i sedajo globoko izpod ce-vtnega ti'ak.a. Tcm?l;e so morali povsem odiko^ati. jih pog'obki in nodbetoni-"at\ tako da segajo isti t»od nwo stavbo 7.60 metra pod cestnim hod"'.kr>m 7.a kletna tla so morali rzkonati 7500 kub;čnih metrov zemlie. za nasin pod tem so no-trebovaili 3500 k oh i "ni h metrov. Palača se gradi v ogrodnem sistemu.
Ta mo->umental"a stavba se letos naglo dviga kvišku. Lani konec dficmbra je dosegla šele tre'je nadstropje V z-a^efcku marca so pričeli betonirati peto nadstronje (ald se^mo. če vključimo oritličje in podpritličje Vsa paila"a bo imela devet nadstropij in bo prib!:žno trideset metrov visoka)
Iz načrtov raj povzamemo nekaj glavnih zanimivosti. V podpritličju bo lepo in higiensko urejeno kopališče, v katerem bo«4"« dva mij^na bazena z mr/lo in toolo vodo. V kopališču bodo tudi kopalnice, sušilnice z vročim zraikom, prbe za od as!« in deco. kadne kopeli itd. Dohod v kopališče bo enak onemu na konališxu v »Iliriji«. kamor ni mogoče zanašati prahu in blata. Del soodnje zazidane ploskve bo zavzemala centra'na kuriava deloma bodo tamkaj tudi tvrdkina skladišča. V vsem pritličju bodo nasrtanjeni p-odajalnisk? prostori t vhodom od A1 c^Vsa,-dro-ve ceste, odkoder bo izpe'jan tudi daljši prehod iz katerega bo vodMo sitonnii"=>če v prvo nadstropje stavbe, ki bo od pritličja do četrtega nadstropja popolnoma enako zidana. Tudi ta nadstropja so namen jena za reovske lokale dočim sta peto in šesto dolo"eni za nameščence, odnosno u^tižbence v hiši. V netem nadstropju bo imel stanovanje tvrdlkin pošlo-vod'a. Zadnje, sedmo nadstropje bo nekoliko nomiaiVnjpno nazaj. S tem bo pridobljen« terasa, ki bo več metrov široka Na vrhu stavbe bo ime'a svoje prostore lep« kavarna s p!e'iš/"em. Stene tam gori bodo premaMjive. da bodo poleti kavarno lahko odprli na s.težaj in bo neposredno zvezan« s teraso. V dvori-Sčnem traktu je tvrdka Bat*a v sirovem sitanju že lamko leto dogradila veliko in mode-no k-nematografsko dvorano, ki bo zavoljo lepe lege v najožjem središču po vsej priliki zelo privlačna.
»Dom sflužbe« Bat*a bo tedaj v resnici ena iizmed najmodernejših palač, kar se razvidi že iz dosedanje njene gradnje Se zlasti jo bo povzdignila razsvetljava ker bo vse poslopje preoreženo z neonskimi cevmi. Na vsem poslopju ne bo nobene druge rek'ame kakor svetlobna. Vogalni dd pročelja od vrha do ta! bo ve> v luči Razsvetljava bo zelena, modra m vijoličast«, ozadje ca svetlobno reklamo pa bo rdeča barvano.
Staro stavbo nel-^nji M'"^ev hotel. M p ičeli podirati lani dne 25 majn:V« Ra čunajo, da bo novo poslopje junija Je streho. na.Var bodo dovršili ie notranja druga dej*

tiiospodarstvo
Kritična razdelitev kreditov pri Narodni
banki
Nedavno smo na tem mestu objavili vsebino spomenice, ki jo je izročil predsednik zagrebške industrijske zbornice g. Vladimir Arko trgovinskemu min.stru g. Jevre-mu Tomiču o prilik, njegovega poseta v Zagrebu. Ta spomenica navaja med drugim tudi zahteve hrvatsk h gospodarskih krogov glede kreditne politike Narodne banke ter pravi, da predstavlja znesek kredita ki je dan na področju Hrvatske, le neznaten odstotek onega kred.ta ki je dan ziasu v industriji v Srb ji. Ta različnost se motivira vedno s tem, da ima hrvatska industrija možnost priti do kredita pri močnih denarn h zavodih v Zagrebu znano pa je, da je razlika med obrestno mero Narodne banke in privatnih bank prav znatna in predstavlja veliko ugodnost za ono .ndustrijo. ki se tahko poslužuje kreditov Narodne banke. Nadalje pravi spomcnica, da so gospodarski krogi ponovno opozorili na favoriziranje vzhodnih krajev od strani Narodne banke, toda brez uspeha. Zato ie postavljena zahteva, da se podružnica Narodne banke v Zagrebu organizira kot glavna podružnica za področje savske tn primorske banovine. Tej glavn: podružnici se mora prideliti ustrezajoči kontingent kredita, v črgar okviru
bi sama razpolagala v interesu gospodarstva teh krajev.
Kako se je v zadnj h letih spremenila razuelitev kreoitov m škodo zapadnih pokrajin nam kažejo naslednji podatki iz tetnih poroči] Narodne banke o razdelitvi meničnega portfelja na najvažnejše po-Iružn.ce (v mil-jonih din):
1934. 1529
515
397 157
1937.	1938.
1432	1708
651	888
306	340
104	98
vsi krediti od tega: Beograd Zagreb
Ljubljana, Maribor
Na cctitralo v Beogradu je odpadlo leta 1934 33.5% vseh kreditov, predlanskim 45%, lani ob koncu leta pa že 52%. Na zagrebško podružnico pa je odpadlo leta 1934 še 26% vseh kreditov, predlanskim 21.4% in lani pa 19.9%. Obe slovenski podružnici v Ljubljani in Mariboru pa sta imeli leta 1934 še 10.3% vseh kreditov, predlanskem 7.3% in lani le še 5.7%.
Podobno je tud: gibanje kreditov pri ostalih podružnicah. Tako je imela podružnica v Novem Sadu leta 1934 še 6.6% vseh kreditov lani pa 4.5%, podružnica v Osi-jeku pa leta 1934 4.4% vseh kreditov in lani 2.8%.
Nove dalsčbe glede skupnih banovinskih
trošarin
Predlog finančnega zakona za L 1939/40 prinaša tudi nekatere spremembe glede skupnih banovinskih trošarin. Razdelilni ključ ostane tudi za prihodnje leto nespremenjen ui bo dravska banovina dobila ie delež, ki ji pripada po številu prebivalcev, ne pa delež, ki bi ga morala dobiti glede na dejansko plačilo v skupni fond odnosno glede na konzum z banovinskimi trošarinami obremenjenih predmetov.
Trošarina na kisovo kislino ostane sicer nespremenjena na višini 400 din za 100 kg 100n/o jakosti, dodana pa je določba, da znaša trošarina na »tehnično« kisovo kislino za industrijske potrebe 200 din od 100 kg 100% jakosti.
Dosedanja trošarina na tvorniško obutev se bo v bodoče plačevala samo na obutev. ki se uvozi iz inozemstva. K točki 4 čl. 2. uredbe o banovinskih troSarinah se doda nov odstavek, po katerem bo znašala trošarina na doma Izdelano tvorniško obu. tev. ki ni iz usnja 3 din od para (to velja za doma izdelano obutev iz gumija, platna, klobučevine in tkiva, ki ne propušča vode za obutev iz svile, atlasa žameta, brokata ln sl čno, za sandale in copate, razen opank).
Dodatni poslovni davek na usnje namesto banovinske trošarine
Namesto skupne banovinske trošarine na obutev iz u»nja in na oblačila iz usnja se bo pobiral poseben dodatek v višini 4«/» k obstoječemu "kupnemu davku na poslovni promet za usnje (iz carinsko tarifnih številk 370 - 373). Od celotnega dohodka, ki se bo pobral pri carinarnicah od usnja na račun skupnega davka pri uvozu in na račun 4®/0 dodatka za banovin-sko trošarino bodo centralne carinske blagajne ob koncu vsakega meseca izroč. e 1/3 Državni hipotekami banki kot dohodek v fond skupnih banovinskih trošaiin Prav tako bodo postopale davčne uprave pri razdelitvi dohodkov od pobranega skup nega davka na poslovni promet na usnje v tvornicah.
Določbe glede trošarine na obutev ln oblačila so izpopolnjene v toliko, da se trošarina (za obutev, ki ni iz usnja) ne bo pobirala od on'h produoentov (obrtnikov) ki v svoji delavnici z lasstnim orodjem delajo neposredno za kupce, pri čem^r uporabljajo pretežno svojo delovno moč in delovno moč pomočnikov in vajencev.
B^j med mesarji in trgovci z živino
Prejeli smo:
Pod tem naslovom so objavili ljubljanski dnevniki razne nasprotujoče si vesti in napade na trgovce z živino. Navzlic temu, da se nam v teh napadih podtikajo nečedni, nameni, da smo krivi zaradi visokih cen mesa in slanine v Ljubljani in še druge nečednosti, smo nameravali molčati. Ker pa vidimo, da se napadi nadaljujejo in da bi se naš molk lahko tolmačil napačno smo primorani natočiti javnosti čistega vina. Kaj je resnica?
Res je, da so ljubljanski mesarji proglasili v drugi polovici februarja bojkot štirih ljubljanskih trgovcev z živino, vendar pa je povod za ta bojkot nekoliko drugačen, kakor je bil naslikan. Z odlokom št HI 5 371/1 ie namreč veterinarski oddelek banske uprave sredi februarja odredil, da se smeje prodajati prašiči po poreklu iz drugih banovin samo zaklani, obarani, omavžani in očiščeni. Ta odlok banske uprave, ki ga je tolmačiti kot varnostni ukrep, da se prepreči širjenje slinavke in parkljevke, ni bil všeč ljubljanskim mesarjem, med katerimi je zavladalo veliko razburjenje češ da ta odredba škoduje njihovi obrti Ni pa se nevolja mesarjev obrnila proti banski upravi, temveč proti trgovcem z živino češ da so ti izposiovali pri banski uprav) to odredbo v zaščito Hojih koristi. Navzlic pojasnilu predsedniku mesarske zadruge g. Breceljnlku, da to ni resnica, so sklenili mesarji v znak protesta nabavljati prašiče sami neposredno in trgovce bojkotirati. Bojkot je bil torej osnovan na žaljivi predpostavki, da stoji banska uprava pod nekakšrim vplivom ljub janskin trgovcev z živino!
To pa je samu plašč, ki naj zakrije docela drugačne interese, kakoi jih navajajo Na bojkotu je namreč v prvi vrsti intere-sirana skup na finančno dobro fundiranih ljubljanskih mesarjev Namen te skupine je prozoren: ? bojkotom štirih ljubljanskih trgovcev hoče spraviti v žep trgovski in mesarski dobiček tako da bi nabavljala blago tudi za finančno šibkejše mesarje, ki nimajo razpoložljivega kapitala za direktne nabave živega blaga na zalogo. Umljivo je, da pri tem ta skupina ne bo ščitila z nizkimi cenami in drugimi sredstvi šibkejših konkurentov, ki so ji na trgu že dolgo trn v peti. To ista skupina, ki ima vso ob'ast v zadrugi, in je diktira, la bojkot finančno šibkejšim članom mesarske zadruge, ki jim ta spor najbolj škoduje!
Za javnost ca i bi dobil ta bojkot aureolo ljubezni do konsumentov in skrbi za poceni zabelo, mimogrede pa naj bi ustvarilo v javnosti nerazpoloženje proti trgovcem tudi nekaj drugih neresničnih trditev. Tako tiditev o »kartelu« trgovcev, ki da je diktiral mesarjem maogo previsoke cene! Kaj je resnica? Na mestni klavnici v Ljubljani trguje s prašiči in živino nad 50 trgovcev, od katerih pa imajo samo štirje pravilno po ljubljanskem mestnem poglavarstvu izstavljen obrtni list, vsi drugi pa se bavijo s trgovino te stroke na ljubljanskem trgu protizakonito! To je ugotovil tudi obrtni oddeleK ljubljanskega mestnega poglavarstva Skupni »odpor« mesarjev je proglašer le proti štirim legalnim trgovcem, vsi drugI, ki Izvršujejo to obrt protizakonito, so izvzeti! To le mimogrede kot kuriozum' Važno pa je vprašanje: kako je mogoče pri tolikxnem številu trgovcev in spričo razmerja 4 proti 46 go- : variti o tihem sU javnem kartalu ln kako i
naj 4 legalni trgovci pri tako veliki konku. renči ilegalnih trgovcev diktirajo na ljubljanskem trgu visoke cene prašičev? To je uganka, ki jo je tem težje rešiti, ko prihajajo stalno na ljubljanski trg tudi hrvaški trgovci s prašiči.
Veliko vlogo igrajo v teh napadih tudi visoke cene živih prašičev, ki da jih je ta znameniti karte, diktiral mesarjem. Trditev je iznešena na način, ki dopušča sklepanje, da so morali mesarji plačevati p.ašiče stalno po 12 din in celo 12.50 • din, prodajati pa meso in slanino po 18 din za kg. Ta diktat da je vzrok visokih cen mesa in slanine na ljubljanskem trgu. Kaj je resnica? Po 12.50 din ni bil že dolgo let prodan na ljubljanskem trgu noben živ prašič, po 12 din pa so bili po večletnem presledku prodan 4 vagoni, in sicer v novembru in decembru lanskega leta Sicer pa je bila takrat nakupna cena 9.75 do 11 din. Dvig cen je v tej dobi povzročil zelo živahen izvoz praš;čev v Nemčijo, ki je v teh mesecih uvozila iz Jugoslavije poleg rednega avstrijskega in nemškega kontingenta živih prašičev tudi 40.000 zaklanih prašičev pa tudi povečan izvoz na Češko, slovaško, kjer je po ko-čani politični krizi nastop:lo občutno pomanjkanje blaga Toda cena 12 din je bila najvišja cena za prvovrstno blago, dočim je Dila najnižja cena v istem času 10 din za blago nekoliko slab?e kakovosti. Povprečno pa so kupovali mesarji Ia->cko leto praš:če v L1ub ljani po 8.50 do 11 din, leta 1937 n-=>ki1 mesecev celo ty> 7.53, prej?nja leta pa so bile cene še niž:e.
Ko''ko oa ie nofralo v t?m času svinjsko meso in koliko slan'na h-vašk!h prašičev? Letos 9., 10., 13. in 14. februarja, to-rei v dneh. ko se o bojkotu ni še niti šepetalo, je bila cena praš'čev v Ljubljani od 8.75 do 9.75 din za kg, meso in slanina pa sta bila po 18 din.
Zakaj niso poklali ljubMansk' mesarji svoje ljubezni do konsumentov v času nizkih nabavnih cen in zakaj se opira;o pri svoiih pritožbah celo na takšne cene živega blaga, ki jih sploh ni bilo? Zakaj niso znižali cen slanine in mesa letos v januarju in v prvi ponvici februarja, ali pa vsaj v drugi polovici februarja in v marcu. ko so z boikotom že izločili trgovce posrednike ter so jih stali prašiči po njihovi lastni navedbi 9 24 d'n za kg? Posredovalci so vendar v tem času odpadli in je s tem odpadel tudi dozdevni vzrok visok:h cen? To vzbuja up-av'čen sum, da so hoteli vtakn'ti v žep poleg svoieea obrtniškega dobička še trgovski dob'ček in proda <ati blago po neizpremen:eni ceni ia'ie
Se le, ko so prišli na trg z me^om in 'lanino trgovci — tokrat res brez posredovalcev mesarjev — so mižali tudi mesarji ceno slf-nini in mesu.
Toda '">rpz samohvale: trgovci ilsa ;-ri Sli prodajat na trg iz ljubezni 1o konsu mentov termeč zaradi bojkota me<»r*ev' imeli so nekaj vagonov prašičev, ki jih ni bilo mogoče držati brez nevarnosti dolgo na zalogi Bili so prisiljeni, da jih poko-ljejo in vnovčijo po mesarju Lavtižarju z d^tn^no o^odaio na trgu Do te prod»'e jih prisilili mesarji sami Res tudi. da iim le hotel nekdo to prodalo preprečiti ter je polil vso stojnico z lizoiom in kar-bolom. nama7al s ko^mazom ter ukradel iz n1e tudi inventar Ta prodna na trpi> le trvei zlo ki s^ mu n? b'1© m"-"1*'' o<*n?t' kajti "'hče ne more z-htevatf, da bi po metali trgovci zaradi bojkota prašiče v
Ljubljanico Nesmisel je govoriti o dum-pingu, nesmisel je alarmantna vest o fondu 200.000 din in nesmisel grozeči kartel-ni monopol prodaje slanine in mesa, ki ne spada v področje trgovine z živo živino!
Vse druge trditve mesarjev predstavljajo nerodno koketiranje z oblastmi, javnostjo in konsumenti Kje je na primer direktni stik mesarjev s kmetovalci? Zakaj so v času bojkota kupili vseh 5 vagonov prašičev od tujih trgovcev in ne direktno od kmetovalcev? Zakaj so plačali njim prašiče celo dražje kakor so jim bili ves februar in marc na razpolago v Ljubljani? Neresnica je tudi, da imajo mesarji škodi od živinskih bolezni Ali naj navedemo še cene. po ka,e"-'h so 0'a^evali ljubljanski mesarji zaklane prašiče, ko so jih morali trgovci zaradi nastale bolenzi takoj poK ati \se zaloge?
Ljubl.n rska legalna trgovina z živino se že dolgo bori z velikimi težkočami. Izvozniki so bele vrane, na domačem trgu pa se pojavljajo vedno novi konkurentje, po večini brez veljavnih obrtnih listov Prav skromen donos nudi le še komisijska trgovina Sedaj se pojavlja nov 'ronkurent v novi obliki: skupina pri mesarski zadrugi, ki ji je bojkot dobrodošlo sredstvo, da izloči trgovce in sama spravi trgovski dobiček, da se iznebi na trgu konkurence šibkejših mesarjev in da potem diktira cene.
To Je pravo ozadje njihovega boja. Na nadaljnje napade ne bomo odgovarjali. Naprosili pa bomo Zbornico za TOI, naj skliče anketo, ki naj nepristansko ugotovi dejanski položaj in "gotovi, kdo je povzročil, da so cene esa in slanine na ljubljanskem trgu p- ...e.
Zakaj kompromis za Pokojninski zavod?
Oiltok deviz se je ustavil
Zadnji izkaz Narodne banke od 8. t. m zaznamuje razveseljivo dejstvo, da je imela Narodna banka v prvi četrtini marca po dolgi vrsti tednov večji dotok deviz, nego je znašal odtok. Zlati zaklad se je povečal za 0.4 na 1913.8 milijona din (lani 1764.9), devize izven podlage pa so narasle za 8.1 na 446.0 milijona din (lani 409.9) Tudi postavka raznih aktiv, ki vsebuje neizkazane devize in neizkazano zlato, je narasla za 3.8 na 2023.6 milijona din (lani 2267.4) Posoda so v prvi četrtini marca narasla za 8.2 na 1658.6 milijona din (lani 16062).
Obtok bankovcev se je skrčil za 12.4 na 6527.3 mihjona din (lani 5703.9) Obveznosti na pokaz pa so se povečale za 31.0 na 2092.9 milijona din (lani 2748.4), pri tem pa so žirovni računi narasli le za 2 7 na 1051 4 milijona din Gani 1567.3). Vrednost zlatega zaklada skupaj z oficielno premijo je zni-šala 8. t. m. 2459.2 milij-na din, kar predstavlja nasproti obtrku bankovcev in obveznostim na prkaz kritie v višini 28 52•/• (v prejšnjem tednu 28.58®/o).
Gospodarske organizacije in nova davčna doklada
Določbe novega finančnega zak.na. ki se tičejo nove davčne doklade v višini 20 do 33% na neposredne davke, so med davkoplačevalci vzbudile precejšnje vznemirjanje 2e v ponedeljek zvečer se je sestal v Trgovskem domu akcijski odbor gospodarskih organizacij, ki se ga je udeležilo okrog 100 zastopnikov. Konfarcnco je vod:l predsednik Zveze trgovskih združenj g Stane Vidmar. Pojasnil je določbe finančnega zakena, ki se tičejo tega novega davka. Posamezni govorniki so izrazili mnenje, da gospodarstvo Slovenije pri sedanji davčni obremenitvi ne pren»se še novega bremena. Opozorili so tudi. da v davčni lestvici ne prihaja do izraza potrebna progresiia, predvsem pa vzbuja vznemirjenje določba, da je davek v naprej določen za 10 let.
Predstavn:ki gosocd->rsk'h organizacij so sklenili po^Mi predsedniku vlade fi-nan*n°mu m'n'stru in kraljevemu namest-niš4vu brzojavko s nrošnjt, da se amandma o davčni dokladi umakne, ker slovansko gospodarstvo ne prenese nove davčne obremenitve. Enake brzojavk«? si Doslali predsedniku senata in slovenskim ministrom ter poslancem.
Koncem ieia 1U38 so potekli mandati delegatov za Pokojninski zavod v Ljubljani in sedaj ima priti do obnove zastopstva zavarovancev in njih delodajalcev pri tej naši največji zavarovalni instituciji.. Iz vrst delegatov se potem konstituira vodstvo zavoda, upravni in izvršni odbor s predsedstvom. Predsednika postavlja minister. Leta 1924. so bile zadnjič volitve delegatov. Pozneje, torej že 15 let, je vedno prišlo do kompromisne liste, tako da so bile volitve nepotrebne. Kompromise so sklepali zastopniki zainteresiranih strokovnih organizacij.
Pri nas je vsaka javna zadeva tudi politična in naravno je bilo, da so tudi volitve v Pokojninski zavod, kakor pozneje kompromisi, stali pod političnim vplivom. Z drugimi besedami: od političnih strank je bilo odvisno, ali bodo s svojim vmešavanjem povzročile borbo tudi za delegatska in upravna mesta v Pokojninskem zavodu z vsemi posledicami, ki jih taka borba povzroči v vodstvu in politiki zavoda samega Po volitvah v letu 1924 je prevladalo mišljenje, da je treba Pokojninski zavod izvzeti iz dnevne politične borbe. Od takrat sta se obe glavni slovenski politični stranki odrekli neposrednega poseganja v volitve za Pokojninski za-od in sta pri vsakokratni obnovi z»*-oH~ zastopstva le v toliko int0-"0" 'v da se v zavodu ni poiavii pre4 "en vdMv ene ali druee politično ~ --nacije. Tako je bilo 1 1928 in zopet 1 1933
Ko je bilo letos postavljeno vprašanje volitev v Pokojninski zavod na dnevni red. ie tako v delodajalskih. kakor v na-me!*°r>-kih km?ih prevladoval žei'a. da se voMlna bo-ba ki b' ne'7owibnn dobMa poTfčni značaj, tud' tokrat i7kliuči še posebej z 07i'-oTn na čas. v k?+orPm *;v'mo in na prilike, ood katerimi dobite Pokoi-i rHr>ctd zavod Danes sp Se noc<vbol povsod da 'mamo fovenci ooto vr^to vasnih zadev in vn-a^ani pri katerih ie treba 'zk"»ič't' nn15t'*n«» horbe in. če le iro'0^. doT>*l cl0*n0	V«eb 78-
inte^esir?n'b brez oz->a na ni?ho«o strankarsko oHpa^no«t .TNS. ki ie tudi v ča«u. ko je bila (leta 1933.> na rb'ast?. to stališče zastooala in tudi takrat odobravala komoromisno listo se svo'emu gledaniu na to vn^a50"'** ni hot^a i7n«»ver'ti Zato je banovinskl odbor stranke na svoi' seji dne 7 januaria soglasno odobril da se stranka kot ta'<a v volitve za Po^oininski zavod ne vmešava, temveč prepušča zainteresirani stanovsk'm ski'n*nam. da se sporazumelo o skupnem složnem nastopu. Ed'ni interes, k' pa ie stranka Dri tem leeifmno ime^a. 1e bil ta. da se kompromis polifčno ne zlorabi in zbor delegatov ne sestavi tako, da bi nudil sliko enostran-I ske politične opredelitve Ko je bilo zato ! osiau*-ano načelo paritete med naprednimi in ostalimi člani noveea zastopstva in nove I uprave in načelo nevtralnega objektivnega poslovania zavo-ia samesa. je stranka opu-s'iia vsako nadal:n'o intervencijo
Razgovori o ra7delitvi mandatov na po-same7ne interes'rane stanovske skup;ne, so se vršili med zastopniki teh skupin samimi. Ako se sedaj pojavlia:o neke akcije za posebne liste izven kompromisne, potem je izvor teh akcij v glavnem v sporu za ra7delitev mandatov med pocamezn'mi organizacijami Tako so se n pr. vse glavne nameščenske organizacije, ki imajo za člane zavarovance Pokojninskega zavoda (»Zveza društev privatnih nameščencev«, »Zveza združenih nameščencev«, »Savez privatnih nameščencev« ter »Savez bančnih in zavarovalnih uradn'kov«) udn-ežile pogajanj na kompromisni osnovi; <fo nesoglasij je prišlo le, ker se niso movli sporazumeti glede števila marv---«jv, ki naj vsaki izmed teh skupin pripadejo. »Zveza
društev privatnih nameščencev«, ki je da-leko najjačja organizacija zavarovancev Pokojninskega zavoda, je ponujala svojima tovariškima organizacijama, Savezu privatnih ter Savezu bančnih nameščencev, proporčno udeležbo na mandatih, ki je bila v stvari višja, nego bi jim pripadala strogo po številu njihovega članstva. Ti dve organizaciji pa sta stavili zahteve, ki so šle tako daleč, da bi nazadnje Zveza privatnih nameščencev sploh ne imela mandata Nesporno je tudi, da gre »Zvezi društev privatnih nameščencev« prvenstvo pri kandidaturah v upravni, odnosno izvršni odbor Poko'ninskeea zavoda 2elje posameznikov tu niso mogle priti v poštev. Ako sedaj akcijski odbor za t. zv. »Koncentracijsko listo« utemelju:e svoio akcijo s tem. da morajo zavarovanci v Poko;n'n-skem zavodu imeti svobodno izvoljene zastopnike. se bori za nekai, česar nihče ni zanikal Postavljanj kandJdatov na kompromisni listi i" i»k'iučPO stvar zainteresiranih stanovskih orean'zacij in krofov; •TNS se v to ni vmešavala in se ne vmešava.
Ravno tako ie z delodajalci k' sD 0d početka iziavijali. da iz razum'iivih razlogov ne želiio nobene borbe Ako tam gotovi kro?i skuša'o postavat' proti kompromisni listi posebno listo, je ^os? ne v odkianianiu ko»~nroT"isr.ppa n?"01" temveč v neso^lasiih. od"^sno v že1;^b po-ed:noev plode most v vo^tvu zavoda
Pri celi stvari toroi ne ffre n't' z? t-ke načelno niti za kake posnoda^k« rence Ce ne bi bilo število funkof'sk!h mest v zavodu z zakonom ome'eno. bi se cela 7adeva morda sploh ne postavi ala na dnevni red...
Tistim, k? skušalo debati zga?o. češ d^ se nanredna stranka ne bi biia smela s0uš*ati v kompromis z dan?|5n'imi ob'a«+n'ki. moramo pa že reč' da bi pn ra7n;h p^-o^o-riteliih. ki se da'ejo sedai v za<"-eb«k-'h listih noveličevati kot iunask'" ooo7ic:ora!ci, rajo videti, ako bi b'li koraižn' 11 decembra Kdor povrhu tega ve da je samo. uprava Poko'n«n<-keffa zavoda zelo ne"na cvetka, ta bo imel no^o razumovanie. ako liudie. ki se zaveda'o svo;e odgovornosti, niso hofoi' bo^e IzvoHero za*too*tvo 'n uprava Pokojninskega zavoda je. pa če tudi na kompromisni podlagi, ki se se<^j nekaterim tako malo dop^de. vedno še mno»o. mnofo boliše. nego imenova«* Ml mislimo, da pač ni treba, da bi se še Pokojninski zavod pridružil Okro-nemu uradu in Trgovskemu bovškemu društvu.
V »Hrvatskem dnevn'ku« je nokdo i7le-eel kukavičje jajce, češ da je JNS izda'a opozicijo in da se spušča celo v neloja^o borbo proti njej. Kar se Dalmacije ti f«, smo mi od vsega početka stali na stališču, da bodi volilnim upravičencem iz Daima-cre. ki tvorijo posebno volilno skupino, popolnoma prepuščeno., ali hočejo tudi oni za sebe kompromisno listo ali pa od^tev v volilni borbi. Temu stal;šču smo ostali dosledni in se niti z naimanlšo gesto še manj s kako akoiio nismo mešali v dalmatinsko zadevo. »Hrvatski dnevnik« ve prav tako dobro, kakor mi. da imamo na cenzuro toliko vpliva kakor on. ali pa še manj Lahko mu zatrdimo, da mi nimamo ničesar proti javnemu razpravljanju celega vprašanja. Očitek, da se mi s komurkoli dogovarjamo, kako preprečiti tiskanje letakov in drugega volilnega materiala za posebne liste, je kleveta, ki jo prav obžalujemo Prosimo tudi, da se razne posebne liste ne označujejo kot liste demokratskih elementov in pa akcije načelne opoziciie. Kdo je opozicija in kdo je demokratki element, to pokazati je bila druga prilika. Te prilike niso vsi izrabili, ki se danes dajo proglašati za opozicionalne junake.
Pred novimi deviznimi ukrepi
Poročali smo že. da pripravlja Narodna banka gradivo za reformo naših deviznih predpisov. Sedaj poročajo iz Beograda, da »e bo v k-atkem sestal stalni koordinacijski odbor pri zunanjem ministrstvu k seji. na kateri se bo pole« vprašanja naše zunanje trgovine razpravljalo tudi o deviznih ukrepih, ki jih pred'lasa Na-odna banka zaradi pospeševanja našega izvoza v neklirinške države.
Prav taiVo srno že poročali o nameravan-h si rog h u!'crep'h. da se prepreči tihotapstvo deviz in vai'ut. Na odna ba^ka že prir>rav Ija tozadevno uredbo. Prcd'03 finan"nega zakona, ki je bil predložen Narodni skupščini, pa vsebuje oooblastilo za ministrsiki svet. da izda uredbo z zakonsko moJjo o pobijanju nedopuščene trgovine in tihotapstva a devizami, vah-tami, vrrdnostmmi pap rji. plemenitimi kovinami in dragim kamenjem.
Gospodarske vesti
= K povišanju blagovne tarfe. Včeraj smo v članku o povišanju b'agovne tarife navedli na koncu številke pozicij iz aneksa z navedbo, da bodo povišane; glasiti pa W se moralo, da te številke iz aneksa ne bodo povšane.
20 6275, New York 439.75, Bruselj 7397.50 Milan 23.13, Amsterdam 233 10, Berl:n 176.40. Stockholm 106.20, Oslo 103.65, Ko-be-faavn 92.10, Praga 15 01, Varšava 83, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3 37.
EKKKT1
Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 480- 481. 4»/o agrarne 61-75 — 63, 6°/o beg uške 92 — 92.75, 6"/• dalm. agrarne 91.26 — 91.75, 7°/o stabiliz. 99 den., 7•/• invest. 102 den., 7«/, Se igman 101 den-7•/• Blair 96—96 25,8% Blair 102 den., delni ce: Narodna banka 7700 den., PAB 230 den., Trboveljska 198 — 216, Gutmann 35 den., šečerana Osijek 85 — 100, Osi;'ečka lijevaonica 160 den., Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 474 — 475.50 (477.25 — 478). 4«/• agrarne 62.75 — 63.25. 4*/» severne agrarne 62.75 den., 6»/b begluške 9175 — 92 (91.75 — 92), 7«/„ stsbillz., 99 den., 7% invest 102 — 103 (103 - 103 50), 7°/o Seligman 103 bi., 7•/, Blair 95.75 — 96 50 ( 9650), 8«/« Blair — (102 > Narodna banka 7700 den . (7725), PAB 232.50 — 233.50.
Borze
14. marca
Na Jugos'-v;nsk h b:tzah notirajonem. škl klirinški čeki nespremenjeno (13.80), prav tako anglečki funti (specialni tečaj 238. svobodni 258). Grški boni so dares nadalje popuščali in so se nudili po 30.50. V Zagrebu je bil promet po 3150, v Beogradu pa 31 49.
Na zsgreblkem efektnem tržšču se je Vojna škoda pri mirni tendeaici trg:vala po 480 (v Beogradu po 477.25—478). Nadalje Je bil promet v 6®/« begluških obveznicah po 92.75 (v Beogradu po 91.75 — 92), v 6°/o dalmat:nskih agrarnih obveznicah po 92 in 7% Bl"'rovem posojilu po 96.25 (v Be:grcdu po 9650). DK\ l/K
tjub'Jana Amrterdam 2315 — 2353, Berlin 1755.12 — 1753 88, Bruselj 734 — 746. Curih 9?5 — 1005. I ondon 204 70 — '07 C0. New Yot1c 4?14.S7 — 440" 87. Pa-:z 115 '5 — 117.75 Tre ga 14950 — 131. st 22? 85 — 2?"S5.
Curih, Beograd 10, Pariz 1166, London k nah in je ■ tem stopila v veljavo.
Blagovna triiSča
ŽITO
+ Chicago, 14 marca. Začetni t"čaji: pšei ifa: za maj 67 50, za julij 67.75, za sept 68.75; koruza: za maj 48.125, za Julij
49.75.
+ Novosadska blagovna borza (1J. t. m ). Tendenca neizpremenjena. Pšenica: baška. slavonska in banatska 152 — 153, sTemska 15) - 152 Rž: baška 142.50 — 145. Ječmen: ba^ki in sremski 64/65 kg 155 — 160, Jari 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski in slavonski 160 - 162.50. Koruza: baška pariteta Indjija in Vršac 95 — 97, baška pariteta Indjija sušena 106 — 108. baška pariteta Vršac sušena 105 — 107. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 240 - 250; »2« 220 - 230: >5« 200 - 210. »6« 180 - 190; »7« 150 — 160; »8« 110 - 112 50 Fižol; baški in s emski beti br*v vreč 282 50 285 Otrobi: baški, sremski in banatski 98 — 106.
Spremenjeni zakoni o strokovnih šolah
Beograd, 14. marca. p. Trgovinski minister Je na osnovi finančnega zakona In v
soglasju z ministrskim svetom izdal uredbo z zakonsko močjo s katerim se spreminjata zakoni o strokovnih šolah, ki so pod reje-e trgovinskemu ministrstvu. Spi-e membe so bile izvršene glede posamezni določb zakona o srednjih tehniških šolah, zakona o pomorskih trgovskih akademijah, o žensk:h obrtnih šolah in ženskih strokovnih uč!t«M!*č'h ter mo*k'h obrtnih fl'--k' «n M" vs« izdani le'a 1932. U cdV. Je bila danes objavljena v Službenih novi-
Sanitetni Sond
Beograd, 14. marca. p. Danes je bi'a objavljena in uveljavljena uredba o naioJ-nem sanitetskem fondu, ki jo je izdal ministrski svet na predlog ministrov za socialno politiko in narodno zsdravje ter za finance. Fond se ustanavlja za ureditev in oskrbo bolnic, zdravilišč, kopališč in ostalih zdravstvenih ustanov, da bi mogli izpopolniti svojo zdravstveno službo, ter za higiensko asanacijo vasi. Sanitetski fond je samostojna državna ustanova 1 se. dežem v Beogradu, upravlja pa ga Državna hipotekama banka.
Iz državne službe
Beograd, 14. marca. p. Na trgovski akademiji v Mariboru sta napredovala prof. Vasilij Mirk v 4/1, dr. Jcsip čelar v 5. pol. skupino. — V sodni službi sta napredovala starešini sreskih sodišč Alfonz Cepuder v Ribnici in Karel Turk v Sevnici v 3/2.
» » • •
»
I
I »
f •« »*• . • .« * I I < A
.»v
^ M	* A-
k k.
» / M " . »
»

« « I
k ' ^ -k
Jt» i J


► « t
V	«T "
* « >
« «» r
t • A \ . -f »
' "» v •> 11

K "	k ~	k - » - *
^ - — , ~ 'l' ___V W - * . ~ »
■»k «r ' j V • 4	i «*> VW (j,
<. V- ^ t w _ v -»— - - », t.
U — »,t
- —. • »
'-4- > * «
r >

»4 ,
<t
i* h • •. va
•a- •• r-
w' v;

Omejitev železniškega
prometa v Avstriji
Kak-r por čsjo nemški list', Je bil te dni ponovno močno omejen železn'ški promet na nekaterih bivših avstrijskih progah, zlasti na progi z Dunaia proti Gradcu in oni proti Solnogradu. Skupno Je bilo na teh dveh progah ustavljenih v ra^n-^ prometu 10 brzih in 29 cs bn;h yl ''ov. TI 1 ukrepi ao v zvezi * štednjo in pa f protre-I bami drugih prevozov. "	i
razkosana...

l!»ll||||||lll|fi KAOtOVEll^AB
Crtkasto ozemlje prikazuje kraje, ld jih je morala Češkoslovaška po monakovski pogodbi med štirimi evropskimi velesilami odstopiti najprej Nemčiji, nato pa še Poljski in Madžarski. Obseg Češke je tedaj padel od 52.000 km na 35.752 km , Moravsko-Sle-ske od 26.800 km na 17.169 km , Slovaške pa od 49.000 km na 88.586 km , Podkarpatsko Rusije pa od 12.200 km na 10.620 km .
V pogledu ozemlja je Češkoslovaška izgubila v celem 87.967 km , v pogledu prebivalstva pa 4,712.000 prebivalcev. Češkoslovaški je ostalo po razmejitvi z Nemčijo, Poljsko ln Madžarsko okoli deset milijonov prebivalcev, ki so se zdaj zopet razcepili na troje...
Robot na motodklu
Videl sem
r
Značilna knjiga angleškega novinarja o lanski septem-
berski krizi v ČSR
Angleški novinar Sidney Morrell je izdal knjigo, ki obravnava krizo Češkoslovaške v septembru minulega leta. Knjiga ima značilen naslov: . / . . ^ . . . ..
Morrellova publikacija prinaša niz važni!. podatkov, ki so deloma še nepoznani, deloma pa so bili doslej dostopni samo poučenim osebam. Chamberlain je čez Češkoslovaško napravil križ it davno prej, nego je napoči1] usodni trenutek. Znana Simonova izjava glede Češkoslovaške ni bila nič drugega nego poziv

i. -»s
j__„	i .
Morrell obravnava tudi misijo loTda Ruin-cimana. Chamberlain je dejal, da je prišel Runciman samo zaradi tega v Prago, ker je tako želela češkoslovaška vlada. V resnici pa je biLa misija lorda Rimcimana v tem. da iztrga kontrolo praske politike iz rok prezidenta dr. Beneša ter jo izroči v Chamberlainove roke.
Dramatični prizor v noči od 20. na 21. september, ko sta britski in francoski poslanik prišla na Hradčane k dir. Benešu z zahtevo, naj sprejme angleško-francoski ultimat. ki je pomenil kapitulacijo ČSR, opisuje Morrell takole:
Dne 21. septembra pomoči ob treh je odšel britanski poslanik v Pragi Basitl Nevvton iz prostorov poslaništva na Hradčane, kjer se je sestal s francoskim poslanikom de la C'roixom. Oba sta zahtevala takojšen razgovor z Benešem. Prezidentov tajnik, oblečen v haljo, je odšel v prezidentovo spalnico in zbudil dr Beneša Lahko si mislimo, kako je takrat izgledal dir Bei.ešr truden, strašno star navzlic svojim 54 letom in živčno popolnoma izčrpan Takšen je stopi1! pred oba diplomata, da bi pogledal dejstvom v obraz. Ministra sta zahfevala od prezidenta točen in pozitiven odgovor.
Francoski poslanik de ia Croix je imel nehvaležno nalogo sporočiti dr. Benešu, da Francija ne bo priskočila na pomoč Češkoslovaški, če bi bila ta napadena Newton je nato pristavil, da se bc Anglija popolnoma de&interesirala glede usode Čehov, ako ti ne pristanejo na taikojšen odstop sudet-skega ozemlja Hitlerju Dr. Beneš je v tistem trenutku spoznal da je sarn in zapuščen ... Oba poslanika sta energično z ah te-
Vzsma vas
V	vasi Magnetu na Francoskem bodo napravili lelos zanimiv poskus Po-kusiti hočejo, kako se bo obnesla tipično poljedelska občina, če jo popolnoma elektrificira;o
V	vse kmečke h:še bodo vgradili oziroma že postavljajo na;novejše električne aparate. Kmetice bodo molzle z elektriko, z elektriko bodo izdelovale maslo in kuhale Po poljih bodo vozili el?ktr čni plugi in kmetje se bodo zvečer greli ob električnih pečeh.
Prijetno je pri tem eksperimentu to. da dobe kmetje vse eleklr čne priprave in tok zastonj, vsaj za to poskusno leto Skupina francoskih e^ktrarn finansira ta velikopotezni načrt Če poskus uspe. si vsak občan Magneta lahko kupi električne aparate za tržno ceno. Če ne uspe, jih lahko vrne, ne da bi mu bilo treba kaj plačati.
vala odgovor, ki ga mora Chamberlain naslednji dan siporočiti Hitlerju v Godestbergu. Ta odgovor mora biti pozitiven, če računa dr. Beneš še na pomoč zapadnih velesil, v nasprotnem primeru je lahko tudi negativen.
Beneš ni mogel takoj reči da aH ne. Moral bi imeti čas za premislek. Opozoril je nočna gosta, da je ura tn. Toda Chamberlain je imel najavljen obisk v Godestaergu naslednji dan. Bilo je torej dovolj časa, da bi se dr. Beneš lahko naspal in sklical naslednji dan vlado na posvetovanje. Diplomata pa sta bila neizprosna. Iz Newto-novega obnašanja se je videlo da čaka Chamberlain praškega poslanika pri telefonu. Nevvton in de la Croix sta zahtevaila, naj dr. Beneš takoj pozove člane vlade na se:tanek. Tako je dir Beneš sprevidel, da je brez pomena sleherni nadaljnji odpor. Tri den je pristal na zahtevo, naj se nemudoma pozovejo člani vlade na posvetovanje.
Tako piše o tej stvari angleški novinar, ki na koncu pripominja, da je Anglija v Mr nakovem izgubila mnogo več nego Češkoslovaška.
Hov Cfaaplinov film
Charlie Chaplin je doslej samo enkrat spregovoriti v filmu, in sicer v filmu »Moder nii časi«, ko je na koncu zapel neki kuplet v nemogoči mednarodni jezikovni mešanici. Nekako si i č en nastop si je izmislil Chaplin za zdaj, ko kani v svojem novem filmu posnemati diktatorje. Njegova namera je. da Hi govoril v tem Blmu neko srednjeevropsko jezikovno zmes. ki je ne bo nihče razumel. Poročajo, da je za snemanje tega filma že vse "rmravl j en o. trak pa nc bo dovršen pred koncem letošnjega leta.
Krokodil z vojakom na hrbtu?
Ne. To je samo akvaplan s strojnico, katero uporablja plavajoči stražnik na vodi
Papeževa tiara
Vredna je približno tri milijone dinarjev
Tiaro ki jo dobi novo izvoljeni papež ob svojem kronanju, nosi potem samo ob velikih ceremonijah v cerkvi svetega Petra, pri drugih verskih funkcijah je okrašen z mitro.
V prvih krščanskih stoletjih v ostalem, kakor vse kaže. ni bila tiara znak papeževega dostojanstva temveč trak okrog čela. Pozneje ga je nadomestila orientalska mitra in šele v enaj~tem stoletju se je pojavila krona, ki je bila sprva še pre-
Morilec ugovarja branitelju
Weidmann jemlje krivdo za vse zločine izključno nase
Prvi dan razp-ave proti množestvenemu morilcu VVeidmammi je prinesel senzacijo. \Veidman je pobijal trditve svojega brani -telja Mora Giafferija. ki ga je skušal razbremeniti, ter je priznal da jemlje nase krivdo za vse izvršene zločine.
Weidemamm sedi na zatožni klopi vklenjen, njegovi sotrudniki Mil!ion. Blanc m Colette Tricotova pa so samo zastraženi. Ko je predsednik obravnave vprašal NVeidmanna. če hoče tolmača, da bo prevajal njegove izjave, se je obtoženec zahvalil, češ da že to liko obvlada f~ancostki jezik, da se bodo lah ko naravnost sporazumeli.
Nato je zločinec opisal obisk policije na dan 8. decembra 1937 V vilo »La Vouilzie« v St Cloudu sta prišla dva mo-rika. Izdajala sta se najprej za organa finančne stroke in sta spraševala po nekem stanovalcu Ko je Weidmann zahteval, naj se legitimirata, sta pokazala rdeče-belo-modri izkaznici, kakršme imajo detektivi.
Weidmann ju je povedel v svojo sobo.
Lokomotiva za Afriko
V Roubaizu na Francoskem so izdelali lokomotivo, bi bo vozila t ozemlju Nlgra ▼ ftfrffcf. Lokomotiva meri v dolžino 28 m, tehta 150 ton, njena kolesa pa so naprav* _ ^ .	Jjen& ca progo, u Ima samo 1 m Širino
tam pa je nenadoma potegnil samokres iz žepa in trikrat ustrelil. Prvega policista je ranil, da se je zvrnil po tleh. dmgi. ki je bil neoborožen, pa je k sreči uzrl težko kladivo, ki je ležalo na mizi. Z njim je pobil VVeidimanina, ki je sicer močan človek, z enim udarcem na tla. \Veidmann pravi, da je hotel s strelom opozoriti neko osebo, ki je bila v sosedni sobi, naj -se odstrani. Kdo je biLa ta oseba, noče povedati.
Weidma.nnov plen pri njegovih zločinih ni bil niti posebno obilen. Ameriški plesalki Jeani de Kovenovi je uplenil 11 tisoč frankov, šoferju Couffvju je odnesel 2500 fr„ Alzačanki Janini Kellerjevi, ki jo je izvabil v Pariz pod p-etvezo. da ima zanjo službo, je uplenil toliko kaikor nič. impresa-riju Leblondu je odnesel 5000 fr.. emigrantu Frommerju je vzel samo kolo. borznemu senzalu je uplenil 5000 frankov. Kmalu po tem umoru je prišel pravici v roke.
Energični vlomilci
Londonska policija je nedavno odkrila tatvino v stanovanju zakoncev Jacksonovih. Zgodilo pa se je, da so jo morali vlomilci odkuriti preden so se polastili najdragocenejšega plena. Nervoznoet jih je pregnala že potem, ko so si prilastili neke malenkosti.
Londonski list! so poročali o tem vlomu v šaljivem tonu in so bridi norce iz ponesrečenega obiska v tujem stanovanju. Te dni pa se je v istem stanovanju primeril drugi vlom. Najbrže so prišli na obisk isti vlomilci kakor prvič, kajti odnesli so vse, kar so pozabili prvič in kar so listi naštevali kot dragocen plen, ki je navzlic vlomu ostal Lastnikom.
prosta. Bonifacij vm. jI je dodal drugi obroč, Benedikt X pa je v drugi polovici enajstega stoletja ustvaril tiaro, kakršna je danes.
V teKu stoletij je postajal ta simbol papeževe moči čedalje dragocenejša, dočim je bil do 13. stoletja preprost in včasih celo iz neplemenite kcvine Julij II ki je ljubil
no zlato krono ki je bila vsa posuta z dragulji. Med temi je bil rubin 120 kara-tov, nad njim pa biser neprecenljive vrednosti. Ta tiara je veljala 200.000 dukatov, po današnji vrednosti kakšne tri milijone dinarjev.
Na nedavni razstav! avtomoMlske Industrije v Berlinu je bilo razstavljeno tudi to mehanično čudovišče, robot na motornem kolesu, atrakcija, ki je imela vedno dovolj radovednih gledalcev
Italijanski n&ssljenci na abesinskih Sarmah
Iz Rima poročajo, da so prispeli prvi italijanski naseljenci letošnjega leta v Abesi-nijo. Gre za tri sto naseljencev iz Apulije, ki so se naselili v bližini etiopske prestolnic Adis Abebe, na državnih imetjih Olet-ta in Bisciuftu.
Oletta je vzo~na farma v Abesiniji. Leži v izredno rodovitnem ozemlju, ki je tudi klima Mčno ugodno za Evropce južnega tipa Drugi del apulskih naseljencev se je ustaviJ v Aebi Littoriji pn Diredavi. Lastnik obeh imenovanih državnih imen j je bil prej abesinski neguš, druga imenja pa sta izkoriščala abesinska poslanika v Londonu Martin in Tecle Havariate.
Nova AntarktMa
Nemška antarktična odprava pod poveljstvom kapitana Ritscherja se je odpravila proti domovini. Odkrla je več nego 350.000 štirijaških kilometrov antarktičnega ozemlja in ga kartografi raia. Med drugim je izmerila do 3000 m visoke gorske verige iin polaren centralni masiv, ki se dviga v višino 4000 m.
Raziskano ozemlje se razprostira med 5. stopinjo zapadne dolžine in 15. stopinjo vzhodne dolžine, v notramjost pa sega do 75. stopinje južne širine. V smislu prejšnjih sporazumov bi moralo to ozemlje pripasti Norveški, ker so ga pa odkrili in raziskali Nemci, bo prišlo menda do spolov, kakršni so za te popolnoma neobljudene in odljudne kraje v zadnjih letih pogosti.
Španski republikanci morajo zapustiti Pariz
Francoska vlada je odredila, da morajo nekateri voditelji republikanske Spa-
_____ ., __ ni je, ki so bili prifcežali v Pariz, zapusti-
pomp, je nosil že čudovito cizelira- ' ti prestolnico Gre pred vsem za anarhista Listera, poveljnika republikanske tujske brigade in znano komunistično voditeljico La Passionario. Vlada ugiba tudi o tem, kaj naj stori s člani bivše republikanske vlade, ki so isto tako v Parizu, tako Negrin in Del Vayo.
Kukavičje skrivnosti
Kukavica uniči vsako leto najmanj milijon ptic
Angleški trgovec E P. Chance je prispeval zoologiji zanimivo gradivo. Dvajset let je prslušal kukavice in svoja opazovanja beležil Zapisoval si je tudi točno, kako se te ptice ravnajo v koliko se vračajo spomlad do svojih prejšnjih gnezd in po katerem sistemu polagajo svoja jajca v tuja gnezda.
Ustavilo mu je vrnilo spomin
V državni bolnišnici v Mississippiju so z uporabo nekega uspavila pripravili sedemdeset let starega moža do tega, da se je spomnil dogodkov, ki je bil nanje popolnoma pozabiL.
Slo je za nekega Williama Lawrenca, ki so ga našli pred devetimi leti na cesti v Jackson. Mož se ni mogel tedaj ničesar spominjati, niti svojega imena. V bolnišnici so bili že popolnoma obupali, da bi ga mogli identificirati. Sedaj pa so mu dali neko drogo, ki ga je za več tednov uspavala. Ko se je zbudil, je povedal ne samo svoje ime, temveč se je spomnil tudi vseh sorodnikov in dogodkov iz prejšnjega življenja, med tem ko je popolnoma pozabil na vse, kar je bil doživel v zadnjih devetih letih v bolnišnici.
Ugotovil je, da opazuje kukavica pov» prečno pet dni tuje gnezdo preden se up» do njega ie odloži v njem svoje jajce. Ob teh prilikah pa vzame ptica vedno drugo jajce iz gnezda in ga odnese s seJ>oj, da ga potem poje Meni, da uniči kukavica na ta način vsako leto najmanj milijon ptic. Chance ve danes točno povedati že v naprej, kam bo kakšna kukavica odložila svoje jajce, potrebna sta mu le dva dneva za proučevanje dotičnega ozemlja.
Sto obtožb proti novinarki
Bukareštanski listi poročajo, da je več nego sto sodnih uradnikov z njihovim društvom vred vložilo tožbe proti rumunski novinarki Brigiti Poeposcovi. Poepescova je napisala članke pod naslovom »Zbogom, podkupnine pri sodnijah'«, zavoljo katerega se čutijo omenjeni uradniki v svoji stanovski časti prizadeti.
Casablanca — vojaško oporišče
Mesto v Afriki, ki je doslej veljalo le za trgovsko luko
francoski vojaški krogi hočejo po vsej priliki v najhitrejšem tempu ustvariti oboroževalno industrijo v kolonialnem področju. Pred kratkim so poročali, da so ▼ Indokini osnovala tovarno, ki je sposobna v letu dni zgradita sto letal in 400 letalskih motorjev, sedaj pa so podobno tovarno za letalske motorje zgradili v Casablanci.
Pristaniške naprave v tem mestu bodo MaftriU * novim bazenom in ogromnim
dokom, iz česar je razvidno, da nameravajo CasaManco, ki je bila doslej trgovinsko pristanišče, spremeniti tudi v oporišče za vojno mornarico Mesto Oran je že davno takšno oporišče za vojno mornarico tn kopno vojsko. Da bi mogli od tu in iz Caaa-blance v primeru potrebe dovolj hitro dobavljati vse potrebno Tunisu, bodo znatno skrajšali tudi železniško zvezo med Con-stamtkom in Gabesom.
ANEKDOTE
Pri nekem medicinskem izpitu na Dunaju sta izprasevala dva slovita zdravnika, Langer in Hyrtl. Moža sta si bila v vsem kar se da nasprotna tipa: Langer točen in korekten, Hyrtl širokogruden. Kandidat je dobil od Langerja stegnenico, in sicer tako, da je je bil viden samo en konec. Kandidat naj bi povedal, da-li je ta stegnica pripadala moškemu ali ženski, desni ali levi polovici telesa in podobno. Ko je kandidat odgovoril, je Hyrtl pokazal kost v vsej njeni dolžini in dejal: »Ali mi sedaj, ko vidite vso kost, morda lahko poveste, kašne bolezni je imel ta človek, kako se je imenoval in s kom je bil poročen?«
VSAK DAN ENA
»Kajneda, v tem gradu tudi rado Stra-
^C
»Straši — toda adaj ne, stara gospa grofica se je namreč pravkar odpeljala na sprehod.« -	)
(»LSrdassvisez^i
Kulturni pregled
Francssko-jugoslovenski umetnostni stiki
Pariz, sredi marca
Takoj po vojni je nastalo pravo romanje naš h umetnikov v Pariz Montpar-nasse ki je po vojni skoraj popolnoma prevzel predvojno vlogo Montmartra, je postal ideal naših umetnikov. Seveda velja to samo za Srbe in Hrvate, manj za Slovence ki niso imeli toliko prilike priti v Pariz in ki se morda tudi niso popolnoma strinjal) s tedanjim francoskim slikarstvom. Menda nikjer na svetu m zbrano toliko umetniških vrednosti kakor tukaj. V francoski metropoli je cela vrsta priznanih umetniških šol, tukaj delajo številni sodobni veliki mojstri, pariški muzeji in galerije inspirirajo umetnike celega sveta, ki tukaj razstavljajo, od akademskih do ultramodernih. Afirmacija v Parizu je najsigurnejši kriterij za resnič no umetnost. Francoska umetnost, ki se vetda stalno evoluira, je ostala kljub temu zvesta svojim dobrim tradicijam kon-struktivnosti, svetlosti in globoke lepote nikoli n; nejasna in mračna, marveč vedno jasna ln Iniciativna, kakršen je tudi francoski duh Tudi naši umetniki, ki so prišli v Pariz so se učili večinoma pri velikih mojstrih. Zlasti so sledeči mojstri vplivali na naše umetnike na študijah v Parizu: od Francozov: Besnard, Marquet. Matisse. Vuillard, Favory, Friez, Ronault. Gromaire. Lhote. de Segonzac, Dufy. De-rain. Bonnard, Utrillo; od tujcev: Holan-dec Van Dongen, Poljak Kisling, Spanec P.casso, Švicar Darel. Vrnili so se z nekako pariško avreolo in želi doma uspehe Naj omenim samo nekatere: Lubarda Milunovič, Perič, Krekovič, šumanovič. kiparja Penič in Stijovič, slikar in kipar Milič, Kujačič kipar Augustinčič, Stoja-novič, Miličič, Zonjičt od Slovencev zlasti Tone Kralj in njegova soproga.
Velepomembna je francoska umetnost, toda ali obstoja tudi posebna čcole de Pariš je sporno vprašanje za same francoske umetnike. Pariški umetniki so se zbrali v številnih salonih med katerimi naj omenimo samo glavne. Salon d'automne je izraz vseh sodobnih smeri brez pretirano-sti. Salon des Tuileries. ki je nastal kot secesija jesenskega salona, ne obstoja več. Originalen je Salon des indčpendants, kjer se lahko razstavlja brez ocene jurije, kar izrabljajo zlasti številni amaterji, tako da se tam lahko vidi pravo mčlanges. Salon des artistes fran^ais in Salon de la Socičtč Nationale des Beaux-Arts so stari in re-nom'rani saloni, kjer razstavljajo mnogi znameniti mojstri. Prvi salon je bolj službeni v katerem zlasti razstavljajo profesorji umetniških šol. Oba salona prirejata skupne razstave in posebno v slednjem je kvaliteta na izredni v'š:ni. Najbolj svoboden je seveda Salon des surindčpendants, kjer razstavljajo ekstremisti in predstavniki še zelo problematičnih smeri. Svojevrstna sta Salon des humorlstes in Salon des čchanges. Slednji zbira umetnike raznih smeri, ki zamenjajo tam svoje umetnine za vse mogoče blago.
Pomladna sezona se je pričela z dvema pomembnima manifestacijama francosko jugoslovenske likovne umetnosti. V teku enega tedna sta otvoritvi kolektivne razstave jugoslovenskih umetn kov v Parizu in razstave sto let francoskega slikarstva v Beogradu. Obe sta pod pokroviteljstvom kneza-namestnika Pavla, ljubitelja umetnosti. po čigar zas'ugi postajajo naši mednarodni umetniški stiki vedno pomembnejši.
V	Parizu: Kolektivna razstava jugosloven-
skih pariških umetnikov
Prejšnjo soboto je bila svečana otvoritev tretje letne razstave tukajšnj h jugo-slovensk h umetnikov pod pokrov.teljstvom kneza-namestnika, predsednika parlamenta in našega velikega prijatelja Herriota. prosvetnega ministra našega poslanika in generalnega direktorja des Beaux-Arts v Galeriji Bernheim Jeune v odi čni r. Fau-bourg St. Honorč. V Parizu živi namreč stalno ali daljši čas cela vrsta jugoslovenskih umetnikov, med katerimi so nekatera imena priznana celo v razvajeni, zelo krit čni pariški sredi. Prva podobna razstava pred sedmimi leti je dosegla najlepše uspehe, lanska manjše. Te razstave organizira Udruženje jugoslovenskih 1.kovnih umetnikov v Parizu pod predsedni-štvom Nikole Jeremiča. Udruženje je uspelo razviti in učvrstiti francosko-jugoslo-venske umetn ške stike in posebno afirmirati jugoslovensko umetnost v Parizu. Nekateri naši umetniki so želi službeno francosko priznanje s tem, da so izvestna nj hova dela prišla v Jeu de Paume. ki je galerija pr znanih inozemskih mojstrov in nadaljevanje Musče du Luxembourg, galerije sodobne francoske likovne umetnosti. To je najboljši francoski kriterij za umetniško vrednost. V to galerijo je bil prvi sprejet Bogomir Dalma, zatem Marko Ce-lebonovič, Uzelac, Meštrovič, Tabakovič, Dujan Penič in še nekateri drugi. Naše umetnike, ki sedaj razstavljajo, lahko delimo v dve skupini. V prvi je avantgarda z Montparnassa ki je zapustila tradicije tn ki si dovoljuje največjo svobodo za uresničenje svojih stremljenj, kakor Uzelac, čelehonovič, Lubarda, Milosavljev'č, Ivan Rajn Danica Antič, Kujačič. Šuput in Di-mitrijevič. V drugi skupini so umetniki, ki so ostali zvesti tradicijam in formi: Je-renvč. Vasa Pomorišac, Nikola Markovič, Riko Debenjak, Bodnarev. Dalma. Vuka Velimirovič. Josif Maizner, Rajka, Hodjič. Nekateri naši umetniki so v zadnjem času tudi posamezno priredili svoje razstave. Od Slovencev je na razstavi zastopan Riko Debenjak. ki je sedaj sploh edini slovenski umetnik v Parizu. Razstavil je tri pokraiine od katerih je posebno dobra bul. St. Michel Po lepem uspehu na beograjski umetniški akadenrji in v prestolnici sploh, se je Debenjak preselil v Pariz, kjer študira komnozicije, freske in slikarstvo na steklu. Njegova smer Je Impre-sion;zem svoje vrste, mešanica med Pissa-rom in Sisleyem.
V	Beogradu: Sto let francoskega slikar-
stva
To znamen;to razstavo ki je za Jugoslavijo veliki kulturni dogodek je organi ziralo francosko združenje za umetnišk' akcijo v inozemstvu pod pokroviteljstvor obeh državnih šefov Posebne zasluge Ima ta za to razstavo Huisman. generalni rav natelj des Beaux-Arts in Jaujard, podrai natelj francoskih drSavr!h muzeiev. Baz stavljeno bo okrog 160 najbolj znameni-
tih del francoskih umetnikov v zadnjem stoletju Razstava bo pokazala naši kulturni javnosti najboljše v francoskem slikarstvu po zelo uspeli in strogi izbiri. Francoska razstava ima biti tudi neka plemenita replika italijanski razstavi, ki je zlasti poudarjala italijanske nesmrtni-ke preteklih stoletij, dočim Francozi zatrjujejo. da je posebno v zadnjih sto letih francoska umetnost pred italijansko. Okrog 30 del je iz Louvra. ostala so iz Rodinovega muzeja, iz provincialnih muzejev v Montpellieru, Lyonu, Dijonu Bor-deauxu, Nancyu, Rouenu ter naposled iz zbirk znanih kolekeonistov, ki jih sploh ni mogoče videti Kronološko prične razstava s sijajno periodo neoklasicizma, v prvi polovici preteklega stoletja ki so ga naugurirali David, Baron Gros Ingres, er realizma, pod vodstvom Delacroix. Ma-net, Gčricault Courbet; potem je nastopil slavni impresion zem, ki je dal nove smeri francoski moderni umetnosti: Monet, Cč-zanne Pissaro. S sley, Gauguin, Van Gogh, Guillaumin, Basille. To je slikarstvo plein air, veselih tonov in svetlobe, kl je znalo zajeti prehodne in poetične momente. Zabloda ekspresion zma je hitro minila in sedaj se francoska likovna umetnost vrača h konstruktivni umetnosti forme in vsebine na podlagi naravnih in objektivnih opazovanj. Publika se več ne muči z ekstra-vagantnimi izrazi povojnega slikarstva, ko je bil duh popolnoma odsoten. Toda kljub temu najnovejša francoska likovna umetnost ni kopija starih mojstrov in še manj nadaljevanje problematični modernih smeri, ker se vse oblike življenja izražajo naravno, v resnični umetniški interpretaciji. Ves ta zanimivi zadnji razvoj francoskega slikarstva, ki je tako močno vplivalo na umetnost vseh kulturnih narodov,
bo po svojih najboljših zastopnikih prika- J zan na beograjski razstavi, kl bo morda preneflena tudi v Zagreb.	O. A
Zapiski
V	založbi »Oslobodienje« je izšlo delce dr Zivka Topaloviča o »Načrtnem gosp» darstvu« Brošura zaključuie niz razpra* imenovanega pisca o modernih gospodar skih im >ocialnib vprašanjih V njej so raz ložene osnovne misli novega načrtnega go spodarstva in pogoji za njega izvedbo. Za radi boljšega razumevanja so navedene v celoti načrtno-goepodarske zahteve franco ske Glavne delavske zveze in Mednarodne sindikalne zveze Razložena je tudi nova organizacija gospodarske uprave nad so cializiranim gospodarstvom ter nje odnos do politične sile v državi Umestna »ažnja le posvečena dalje družbenim srilam. ki se bore za uresničenje novih gospodarskih ob 'ilc ter potom, po katerih se da doseči eku nomsko in politično sodelovanje. Pisec n-prezrl niti enega izmed modernih političnih gospodarskih in socialnih vprašanj ki pre tresajo današnji svet Zdo obsežna a«iov o problemih, ki močno zanimajo vsakega mislečega človeka, je podana kratko, jasno in pregledno.
V	prevodu Cehove in Zogoviča ie založ ba »Nolit« pravkar izdala znamenit delo Maksima Gorkega »Matvej Kožemjakin«. Delo je prvo v nizu vpisov Gorkega. ki
jih bo založba izdajala vsaka dva meseca *
»Muzički glasnik« Izšla fe druga števil ka te naše glasbene revije z naslednjo vsebino: Dr M Tomandl: Nikola Djurkovič. prvi srpsdci kompo-zitor; Jurij A-batsJcy: Muzika u Albaniji. Nadalje poroJa Slavko O^terc o koncertu pianistke Svihlikove »n o Lajovčevi čitanki, Pavle Stetanovič o glasbenem življenju v Beogradu, vesti in beležke pa vsebujejo kratka poročila o zanimivejših glasbenih zadevah na mednarodnem polju.
S P O
Tretji dan v Sestrierir
K T
Kolesarska podzveza Ljubljana obvešča vse odbornike, da bo redna seja drevi ob 19. v kavarni »Vožpernik«, Stari trg 34.
SK Svoboda. Opozarjamo vse članstvo na polnoštevilno udeležbo na občnem zboru dne 17. L m. ob 19. v Delavski zbornici
SK Celje (lahkoatletska sekcija). Vse lahkoatlete opozarjamo, da se pričnejo redni treningi. S težkimi žrtvami smo preuredili tekališče ter ga posuli z novimi ugaskl. preuredili smo skakalnico in naprave za mete. Sezona cross-countryjev je pred vrati, zato naj nihče ne odlaša s treningom. Posebno opozarjamo zunanje atlete, da pridne ia redno trenirajo. Vabimo celjsko mladino, ki se zanima za lahko atletiko, naj se prijavi v naš klub. kjer se Ji nudi prilika vsestranskega treninga Prijave sprejema oskrbnik na Glaziji. Točen razpored treningov bomo pravočasno objavili. Mladina, vstopaj v naše vrste, skrbi za zdravje in krepitev svojega telesa!
(Izvirno poročilo o poteku zaključnega
dneva trodnevnib tekem v smuku.)
Kakor smo na kratko zabeležili že v ponedeljski izdaji našega lista, je bilo v nedeljo v Sestrieru končano tridnevno tekmovanje v smuku za pokaj treh žičnih železnic, v katerem je ta dan zmagal Italijan Ro-berto Lacidelli, v skupni oceni pa so prav tako Italijani z Marcelli-nom zasedli naiboliše mesto. O potoku nedeljskih tekem nam piše vodja naše ekipe g. Bogo Sramel med drugim naslednje:
Sestriere, 12. marca
Za današnjo tretjo tekmo z Monte Sissesa (2.500 m), za katero je vladalo ogromno zan manje. se je napravilo naj-krasnejše vreme. Tudi snežne razmere so bile idealne, toda proga s 700 m viš. razlike je potekala v taki ogromni strmini, da naši takšnih strmin še nikoli niso smučali naravnost. Na startu so bili spet vsi ka-noni s prejšnjih dni.
Po rezultatih prvih dveh tekem se je tudi ta dan razvila najostrejša borba med Nemci in Italijani ter Švicarji Naši so pridno trenirali, toda kljub temu nI bilo misliti, da bi mogli odločilno poseči v to borbo. Razen te<r& je bil Praček zaradi angine nerazpoložen 2van pa se je pri padcu prejšnjega dneva nekoliko poškodoval in tudi ni bil v najboljši formi.
Takoj po startu je bilo 900 m silnega padca (do 33 stopinj). Najboljši so se z blazno brzino spustili v to strmino in dosegali hitrosti do 120 km na uro. Heim je srečno presmučal ta del in tudi drugI del absolviral uspešno. Praček, ki je star-tal nekai za njim, je sredi največje strmine odletel. Padec je bil zelo hud, vendar je Ciril ostal nepoškodovan po udih. Tož!l pe je o notranjih bolečinah in so ga morali odnesti, pozneje pa prepeljati v bolnišnico v Turin. žvan se je sprva držal dobro, v zadnjem gozdnatem delu pa je močno zaviral in tam spet izgubil kar je prej pridobil. Koblar se je tudi močno okorajžil. toda v naihuišem smuku je tudi niega zrušilo, seveda srečnejše kakor
PrEČkftc
Zmagal je Roberto Lac'delli v času 1:42. naslednji dve mesti pa sta zasedla Nemec Jennewein z 1:42.8 in švcar Molitor z 1:43.6. Potem je prišel Nemec Kneissll, nato trite Italijani, pa trije Nemci ln spet dva Italitena. med niimi tudi favort Mar-cellini He!m se je ta dan spravil spet ne-koMko v ospredje in zasedel 17. mesto s časom 2:01.2 žvan fn Koblar pa sta prišla na 21. odn. 24. mesto.
V skupni klasifikaciji po vseh treh tekmah je bil najboljši Marcellini (Italiia) z 289 46 nato Nemec Jennevvein z 286 70 potem Italijan Alvera z 284.90 točke itd Heim ie zasedel 17. me-=to z 245.33, žvan 20. z 226.94. Kohlar na 22. z 201.41 točke. — V damskih tekmah je zmagala Norve-žanka Jespersen pred dvema Italijankama.
Popoldne ob 17. je bila na glavnem trgu v Sestreru razdelitev nagrad, zvečer pa so priredili banket z zabavo, pri kateri priliki je bilo izrečenih mnogo prisrčnih besed za bodoče športno sodelovanje.
Jugosloveni zadovoljni zapuščamo ta edinstveni smučarski raj v Savojskih Alpah z zavestjo, da smo se ta teden mnogo naučili. p<*6 je tudi da so bili naši tekmovalci Lz cmeva v dan boljši in hrab-re.ši ln jim bodo ta Izkustva še mnogo koristila, škoda je le. da nas je s Prač-kom zadela nepr čakovana nesreča in smo tako zadnji dan izgubili najmočnejšega tekmovalca.
Planiški teden
preložen
na dneve od 21. do 26. marca
Ker snežne razmere ne dopuščajo ure->itve velike skakalnice v Planici, niti ni apadlo novega snega, je Udruženje smu-arjev Planica preložilo razpisani molna-rodni teden od 13. do 19. marca na 21. do 6. marca. Zaključn' dan bo v nedeljo dne g. marca. Tekme v teh dnevih bodo lz-e'i"ve le v nrlrm. če ho pravočasno za-
pad i sneg; če pa tudi do tedaj snega ne .	_
bo, petem to e prvem primernem snega i g. dr. Lavoslav CermeOj.
izveden samo trening nekaj dni, da se dobijo nove izkušnje in novi rezultati. Nemški tekmovalci, ki so prispeli v Planico, so se začasno vrnili, poljski in češki pa so obveščeni, naj odpotujejo v Planico na brzojavni poziv. Ker so v zadnjih dneh bili močni snežni zameti v bavarskih, avstrijskih In švicarskih Alpah, je pričakovati, da bo snežilo tudi v Planici.
Sokol
Uspelo gostovanje dolenjskih Sokolov v Zasavju. Iz Smartna pri Lit'ji nam pišejo: Prijateljski stiki med našimi in Sokoli iz Ivančne gorice pri Stični so že nekaj let tako prisrčni, da so lahko drugim krajem za zgled. Obe društvi gojita tudi medsebojna gostovanja. V nedeljo popoldne so prihiteli k nam bratje ln sestre lz Ivančne gorce z Nušičevo komedijo »Dr« Gostje uživajo pri nas odličen glas zato je bila dvorana razprodana, šmarsko. litijsko ln ostalo obCnstvo je pozdravil najprej delegat iz ivančne gorice (starosta Štefan Klavs je bil zadržan zaradi sestanka, kjer so razpravljali o novi meSčanski šoli). Dragim gostom se je zahvalil za prihod naš sokolski starosta br. učitelj VI-dic. Gostje so nam podali posrečeno delo v uspeli izvedbi. Igro je režirala s. Tomšičeva, ki Je dokazala, da je vešča voditeljica dramatičnega odseka. Sama Je igrala napeljavko« in je podala eno najboljših vlog. Tudi vse ostale vloge so bile dobre. Prvovrsten je bil v igri in maski prof. Rei-ser. Naše dolenjske sosede bomo vedno radi sprejeli v svoji sredi. Veseli smo njihovega napredka v dramatiki. Po uspeli igri. ki so Jo gledalci nagradili z ž vahnim odobravanjem, smo priredili dragim gostom pozdravni večer. Nato so se vrnili preko Bogenšperka na dolenjsko stran. Zdravo!
Iz življenja na deželi
SEBEBORCI. Na naši šoli sta do letes učili dve učiteljici: gdč. Alojzija Pransei. sova in ga. Anica Curmanova. Ker je bila Pranseisova premeščena v Maribor, smo naslovili na bansko upravo prošnjo, naj prestavi v Sebeborce g. Viktorja Gurmana. učitelja v Kruplivniku. Glavni raz'og za to prošnjo je ta, ker je g. Gurman evangeličan in bi lahko učil tudi verouk Sebe borci so namreč skoro izključno evangeličanska vas S premestitvijo bi pa bil zadovoljen tudi g Gurman, ld ga zdaj loči služba od svoje soproge Prošnja Je bila izročena že decembra s reškemu nače'stvu v MursKi Soboti. Pcdpisali so jo vsi va-ščani. Pričakujemo ugodne rešitve.
JE2ICA. O priliki koncerta harmonikarjev 12 Domžal se Je sprožila želja, da bi se vadila v igranju harmonike tudi mladina z Ježice Zaradi tega bo v nedeljo 19. t. m. ob 15. sestanek v Sokolskem domu na Je-žici, kjer bodo vsi, ki se zanimajo za to. dobili informacije o pouku in nabavi harmonike. Vabljen so vsi, ki žele, da bi se njihovi otroci učili igrati.
Z Jesenfc
s— Zveza narodnih žena In deklet Id
podružnica NSZ na Jesenicah priredita drevi ob 20. v Sokolskem domu predavanje »Ob slovenski morski obali in naš živeli na Tržaškem« Predavanja spremljajo skloptične slike Predava predavatelj ZKD

Naše gledališče
O B A M A
.reda, 15.: Zaprto.
četrtek. 16.: Kaj je resnica. Premiera
Premierski abonma. Petek, 17. ob 17.: Upniki, na plan! Predstava za tečajnike češkega jezika. robota. 18 : Prevara Izven. Znižane cene od 20 dio navzdol.
Italijanska lgral8ka »kuplna »Teatro 11 Venezla« bo gostovala danes v opernem gledališču in vprizorila Goldonljevo klasično komedijo »Lažnik« To gledališče je go. stovalo v mlnilih dneh trikrat v Beogradu m dvakrat v Zagrebu ln je imelo izredno velik uspeh Skupina je odlična, ima last ie dekoracije b kostume vse v stilu kla-dčne komedije Prodaja vstopnic pri dnevni blagajn! v operi.
Premiera Pirand« llove Igre »Kaj Je re8-nlca« v režiji Cirila Debevca bo jutri za premierski abonma Delo je izredno močno in bo prav gotovo ugajalo našemu gle dališkemu občinstvu V posameznih vlogah so naši najboljši igralci
OPERA Sreda. 15.: Lažnik Gostovanje ansambla
Teatro di Venezia. Izven. Četrtek 16.: Ero z onega sveta Red Četrtek.
Petek, 17. ob 15.: EvgeniJ Onjegin Dijaška predstava Globoko znižane cene Sobota 18.: Werther. Premiera. Premierski abonma.
Dijaška predstava v operi bo v petek ob 15 Vprizorili bodo Cajkovskega opero »Evgenij Onjegin« v letošnji zasedbi. Veljale bodo cene od 16 din navzdol.
Premiera »VVertherja« bo v soboto, 18. t m
Za gostovanj« »lovite Italijanske pevke RoSette Pampanlnijeve. Ki bo nastopila v nedeljo. 26 t m. so vstopnice že v prodaji pri dnevni blagajni v operi.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 15. ob 20 : Krall Edip. Prireditev
drž klas gimnazije. Četrtek, 15. ob 20.: Pygmalion. Red C.
Iz Ptuja
„ Zvočni kino Ptuj predvaja danes ln jutri ob 20. film »Napulj v ognju poljubov«. (—)
Dva problemat
Drhut
izpadanje las
Ena rešitev:
Lotlon Silvikrin. Za delotvorno vsakdanje negovanje las: polepšava lase. prepreči izpadanje las ter ohrani kožo glave zdravo in brez prhuta. To je edina voda za lase. ki vsebuj? prirodno hrano za lase Neo-Silvikrin.
Neo-Siivikrin. Ta koncentrirana naravna hrana za lase uporab Ija se proti trdovratnemu pr-hutu. v resnih slučajih izpadanja las. pri oslabelih lasnih koreninah, pri ogolelih mestih in kadar preti plešavost.
Shampoo SiMkrin. Blago sredstve za pranje las, za snaženje Id zaščito lasišča in las. Njegova obilna pena vsebuje naravno hrano za lase Neo-Silvikrin in deluje kot balzam na tkivo lašišča.
Dobi se v vseh strokovnih trgovinah
v-40*. k
Iztihotapljeno blago vrnjeno tovarni
Tatvine pri Semperitu v Kranju pojasnjene
Kranj, 13 marca Konec preteklega tedna se je kranjski policiji posrečilo razkriti tatinsko družbo, ki je s pomočjo skladiščnika tihotapila iz Semperita blago in ga prodajala na Gorenjskem Tatinski družbi so prišli na sled. ko je član te družbe brezposelni L S ponujal ukradeno blago v nakup nekemu Kranjčanu Temu se je zdelo vse skupaj sumljivo, ker ie namreč poznal brezposel-nika in je takoj uganil da je blago ukradeno Izprva je mislil, da Izvira blago iz Savnikove trgovine, zato je odšel tia in povprašal, če mogoče pogrešajo takšno in takšno blago Njegova domneva se je Izkazala za napačno, nakar je stvar prilavil ooliciji Z brezposelnIkom sta se dogovorila. da se dobita zvečer pri pokopališču, kamor bo fant prinesel blago Policija je že zvečer pripravila zasedo In je tička ui<* la Pri zaslišanju je L S priznal, da je bilo blago ukradeno v Semperitu in je izdal še ostale sokrivce Povedal je tudi da ie blago skrito v Jurjevih pečinah na Ko-
kri. Policija Je tu res našla 200 m finega blaga in je izvršila hišne preiskave pri vseh osumljencih, ki jih je aretirala
L S je pred meseci nagovoril nekega skladiščnika, naj mu iztihotapi iz skladišča blago, katero bo prodajal z bratom, dobiček pa bodo delili Skladiščnik se je dal pregovoriti, čeprav je imel dobro službo. Blago je zvečer, ko ni bilo nikogar v bližini, nosil k ograji na zadnji strani tovarne. kjer ga je čakal brezposelnik Ta je blago odnesel v Jurjeve pečine v skrivališče. od koder ga je potem po malem s pomočjo brata in nekega znanca razpe-čaval po Gorenjskem Prvo tatvino je skladiščnik izvršil pred tremi tedni Odtlej so razpečali že okrog 68 m blaga, za katerega so »skupili okrog 800 din Na policiji so vse skesano priznali, še zlasti še je skladiščnik razjokal, češ da so ga drugi zapeljali Po enodnevnem zasliševanju so bili vsi izročeni sodišču, a tovarna je dobila vrnjenih 200 m blaga.
I O
Sreda, 16. marca
Ljubljana 12: Pesmi iz zvočnih filmov (plošče). - 12.45: Poročila. — 13. Napovedi. — 13 20 Kvintet trobil. — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Slovanski delež pri odkritjih v Afriki v 19. stoletju (dr Valter Bohinec) ln Papirnati zmaji (g M Zor). — 1840: Racionalizacija industrije (g Avgust Kuhar). — 19: Napovedi. poročila. — 19.30: Nac. ura: Razvoj opere v Zagrebu. — 19.50: Prirodopisne zanimivosti (prof. Fr. Pengov). — 20: Koncert frančiškanskega cerkvenega zbo. ra s sodelovanjem gdč Valerije Heybalo-ve ln p Salv Majheniča (orgle). — 21.15: Salonski kvartet — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Orglice in harmonika (gg. Petan France ln Stanko Avgust).
Beograd 17.50: Petje ln vesela muzika
—	20: Humor — 21: Petje. — 22 15: Klavirske skladbe — Zagreb 19.30: Koncert z Dunaja. — 22 Ples. — Praga 1925: Pozabljene melodije — 20.35: Komorne sklad* be. — 21.10: Zbor, orkester ln solisti. — 22: Plošče. - Varšava 21: Chopinove klavirske skladbe. - 22.05: Lahka glasba. — Sofija 18: Lahka glasba. —19: Klavirske skladbe. — 19.30: Prenos opere »Carmen«.
—	22 10: Lahka godba za ples. — Berlin 20.10: Mladi skladatelji. — 21.15: Operet.
ni nape vi. — 22.30: Ples . — Miinchea 19.15: Ljudski koncert. — 20.10: Plesne melodije — 20.45: Koncert po željah. — 22 20. Orkestralnni koncert. — Dunaj 12: Delavski koncert. — 18.20: Slovo od zime.
—	20.19: Stara in nova plesna muzika. — 21.20: Plošče. — 22.30: Dunajska glasba.— Pariz 19.30: Orkester. — 21: Operni prenos.
Četrtek 16. marca Ljubljana 12: Angleške sklabe (plošče).
—	12.45. Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Zabavni plesni orkestri (plošče).— 14: Napovedi. — 18: Radijski orkester,— 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R* Kolarič) — 19: Napovedi, poročra. — 19.30: Nac. ura: Sokol kr Jugoslavije. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Koncert komornega tria (prof. J. Ravnik. I. šlajs, C. šedlbauer). — 20 45: Saksofon ln ksrllofon (plošče). — 21.15: Citre solo (g Ivo Kosi). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15; Iz naših spevoiger (Radijski orkester).
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
{Rcnfeurs za uceniCe pile te
Komanda vazduhoplovstva vojske primlče o ve godine izvestan broj mladiča za svoje pitomce u civiln.m pilotskim Skolama.
Kandidati treba da Izpune ove uslove:
1. — Da su porekla Jugoslovenske narodnosti, 2. — Da su zdravi flzičkl i duševno 1 slobodni za letačku siužbu, 3. — Da imaju primerno vladanje u gradanstvu, 4. — Da nisu sudski kažnjavani i da nisu pod prethodnom ili re-dovnom sudskom Istragom 111 pod sudom uopšte, 5. — i>a nisu oženjeni, 6. — Da imaju odobren je roditelja (staratelja), da mogu stupiti u letačko osoblje, 7. Da nisu mladi od 18 a stariji od 26 godina i da ispunjavaju Zakonske uslove za unapredenje u čin rezervnog potpo ručnika III narednika po tač. 1 1 2 čl. 49 Zakona p ustrojstvu vojske i mornarice, 8. — Da se obavežu, da če po svršenoj civilhoj pilotsko j školi stupiti na odslužen je kadrovskog roka u vazduhoplpv-stvo kao piloti,- 9. — Da nemaju pravo na povlastice po tfredbi o oslobodenju obveznika od poziva na "vojnu dužfiost a miru i ratu, 10. — Da ne korlste povlastice za man je alužbenje u kadru. .
Rok prijava Komandantima nadležnih vojnih okruga najdalje dO 5 aprila ove godine svojeručno potp sanom mol bom.
Sva detaljnlja obaveštenja o samim uslovima konkursa, sadržaju molbe, prllozima ko je treba priložiti uz molbu i sva ostalo može se videti lz konkursa V. K. Br. 269 od 7 marta 1939 godine, koji svaki kandidat kojl odgovara gore naveden'ra uslovima može dobiti Učno ili poštom uz dostavi jenu poštansku taksu od Komande vazd. vojske Zemun,. kod avlh vojnih okruga .1 avih fakulteta u zemlji.	.	! '
Napomlnje se da sve troikove ca vreme Skolovanja ov!h pitomaca t. ia njihov dolazak na lekaraki pregled, upučlvanje u školu, stan in hramu snosi Komanda vazduhoplovstva vojske odnosno Uprava Skole.	'»
Molbe koje budu podnete posle 0 a prfla ove godine neče se uzimati v obzir.
Iz Komande vazduhoplovstva vojake V. D. Br. 5207 v Zemunil

c,- a* - *
L. fHNDERj
Qspo<1»Jfimmk
Roman o Franco Ferdinanda
(Avtorlziran prevod)
Oporoko umrlega nadvojvode Franca V. Modenskega, nadvojvode A vstri j sko- Estskega, je bral Franc Ferdinand nekaj tednov pozneje. Kar naj-vestneje je proučil ves spis, ki je bil z obsegom enak debeli knjigi, in dolgo premišljeval o vsaki podrobnosti. Obširno si je dal razložiti odstavek, ki je določal, da ima lastnik premoženja pravico, prodajati nepremičnine, da pa mora oddati toliko in toliko odstotkov kupnine še živečim potomcem mo-denske vladarske hiše, ako je prodano posestvo donašalo kak dobiček. V nasprotnem slučaju — ako so bila posestva po besedilu oporoke »infruttifere« — naj izkupiček nerazdeljen pripade tačasnemu lastniku« Po tem takem lahko kup denarja spet izgubim?« je Franc Ferdinand razburjen vprašal očeta. Karel Ludvik se je nasmehnil in ga potolažil: »Nič ne skrbi, vse te reči so že davno izravnane.« Oče, ki ni vedel, da je sam na glasu kot skop in nezaupljiv gospod, je strme spoznaval ne-nav„Jno močno razvito lakomnost starejšega sinu.
»Prav za prav je tu še nekaj«, je Karel Ludvik z veselim posmehom rekel dediču, »še neka točka ki je v ^vezi z oporoko. Po zapustnikovi nameri bi imel dolžnost, da napoveš italijanskemu kralju vojno, osvojiš vojvodino Modensko in kot vojvoda Franc VI. zasedeš modenski prestol.«
Franc Ferdinand ni takoj razumel smrtne res-nobe v igri zapustnikove domišljije, niti ni spoznal očetovega norčevanja.
»Da, kako pa? Kako bi bilo to mogoče?« je vprašal.
MALI OGLASI
211 Oče se je zasmejal: »Sabljo izderi in lepo prosi gospodarsko osebje, da stopi pod tvoje poveljstvo; potem korakaj z njimi v Italijo in ji napovej
vojno.«
V očeh Franca Ferdinanda je blisnila zlobna iskra. Oče je odnehal:
»Kaj ne razumeš šale? Vse to je nesmisel, ljubi Franci. Tega ti vobče ni treba biti mar. Glavno je, da se posestva oskrbujejo, kakor je treba, in da gledaš ljudem na prste. Vse drugo je nesmisel.«
Franc Ferdinand ni po tem razgovoru nikoli več mislil na vojvodino Modensko in na politični namen oporoke, ki ji je bil dolžnik za premoženje rodbine Este. Prestol vojvode Modenskega se mu ni zdel vreden, da bi se pulil zanj. Biti vladar majhne deželice, ni bilo v njegovih očeh nikaka posebna čast in odlikovanje Ker tega prestola ni bilo več, ni žaloval za njim Bridko je pa občutil zapostavljanje, ki je menil, da mu ga kažejo kot častniku. Še vedno je bil poročnik Aprila meseca leta 1879., ob srebrni poroki cesarske dvojice, je bilo več mladih nadvojvodov povišanih; on je ostal poročnik. Maja meseca leta 1881. se je cesarjev edini sin, prestolonaslednik Rudolf, oženil s princeso Štefanijo Belgijsko Tudi ta slavnostni dogodek je bil povod za mnoga napredovanja v armadi; Franca Ferdinanda so spet preskočili. Vpraševal je očeta in mater, zakaj mora biti toliko časa poročnik, zakaj mora toliko časa ždeti pri roditeljih, in zakaj mu ne dovolita, da bi si vsaj ogledal svoja posestva in gradove ter se pobrigal, kako gospodarijo na njih. Oče je bil v vidni zadregi in mu ni dal zadovoljivega odgovora. »Dovolj časa imaš, ničesar ne boš zamudil«, samo to je dejal. Marija Terezija je položila nestrpnežu roke na rame in zaprosila: »Potrpi, Franci, najprej se moraš okrepiti.«
Ni mu hotela povedati, da jo njegova telesna šibkost vznemirja. Mariji Tereziji je bilo hudo, ker mu je zbujala dediščina Estov tako malo nove radosti do življenja Kaj se je godilo v njem? Marija Terezija ni razumela, da ga je delala moč, ki mu jo je dajalo bogastvo, bolj besnega kakor srečnega,
ker je ni mogel rabiti Zakaj so ga držali na uzdi? Zakaj ni smel k polku, da bi opravljal službo kakor vsak drug častnik? Zakaj mu niso dali, da bi se preizkusil, kot častnik, kot lastnik velikih posestev, kot gospodar vseh teh mnogih ljudi, ki so jedli njegov kruh? Z osemnajstimi leti je bil stric, cesar Franc Jožef, že zasedel prestol In on, nečak, ni smel biti niti nadporočnik? Oče je govoril, da se človek poročniške službe hitro nauči, pouk. ki ga imajo mladi nadvojvode doma, da je važnejši Morda je bilo v tem nekaj resnice. Doktor Marschall je bil imeniten človek, pri njem si se lahko mnogo naučil; tudi doktor Klopp je bil učitelj, ki si se mogel okoristiti z njim. Kar je doktor Klopp govoril proti novodobni znanosti, posebno še proti filozofiji, ko je dokazoval prvenstveno važnosi dogme, je šlo Francu Ferdinandu povsem v glavo In Kloppova vera v svetovnozgodovinsko poslanstvo habsburške hiše je bila pravilna, bila je res tolažba za srce. A prav zato ne bi bili smeli ravnati z mladim Habsburžanom slabše kakor z vsakim drugim mladim človekom, ki se hoče razgibati izživeti svojo željo po dejanjih in preizkusiti, koliko zmore.
Vse to je Franc Ferdinand nekega dne povedal materi. Odgovorila mu je: »Tako dobro te razumem, Franci, a sama ne vem, kaj naj storim. Govorila bom z očetom.«
Oče in mati sta se dolgo posvetovala Vendar nista ne hotela ne mogla povedati nestrpnemu Francu Ferdinandu, zakaj mu branita v vojaško službo Nič več ga nista marala ovirati, da ne bi obiskoval posestev in gradov, se ogledoval po gozdih in posedal po pisarnah, če mu je bilo tolikanj do tega da bi se udejstvoval Toda v jarem težke službe se še ni smel vpreči, ker ga je ogražala materina dediščina. Doktorji, ki so ga časih preiskovali kadar je imel influenco ali vnetje v grlu, so izjavljali roditeljem, da ni bolan na pljučih in da je vsaj za zdaj malo verjetnosti, da bi bil podedoval materino jetiko. Ce si pa vprašal zdravnike, ali je mladi nadvojvoda po tem takem docela zdrav, so jeli na
dolgo in na široko govoričiti o dispoziciji in kritičnih letih ter priporočati skrajno previdnost in prizanašanje. Poudarjali so, da niso vsi otroci su-šičnih roditeljev v enaki nevarnosti Mladi nadvojvoda Oton na primer, ki je zbujal v otroških letih prav takšne skrbi kakor njegova brata da je, kakor vse kaže, zdaj iz nevarnosti; njega smejt. imeti pač že dokončno za zdravega, njegova pljuča so krepka, telo odporno. Zdravja nadvojvodov Franca Ferdinanda in Ferdinanda Karla na žalost ni moči smatrati za tako dokončno utrjeno Boleh-na vnanjost obeh princev se ujema z nežnostjo njunih organov, posebno pa pljuč. Pljuča so silno ^avraten organ Časih dado obremenjenemu mla-iemu človeku po več let mir. nekega dne ga pa nahoma vržejo ob tla. V letih razvoja utegne ta trenutek vsak čas nastopiti. Zato je treba neneho-ma paziti na vsa znamenja.
Franc Ferdinand je časih v mračnih urah slutil, kaj mu prikrivata oče in mati. Očetov razgovor z grofom Degenfeldom in njegove pogoste skrblji-ve opombe o nevarnosti, ki grozi otrokom, ker je bila rajnka mati bolna na pljučih, vse to dečka ni moglo trajno zastrašiti; tiste čase je čutil samo strah pred mrtvo materjo, ki je iztezala roke po njem, ne pa strahu pred boleznijo Bolezen je bila takrat nekaj lepega in prijetnega, krasna prilika, da si se dajal razvajati in odlagal učenje Pozneje pa, ko se je zavedel da je bila mati še mlada podlegla svoji pljučni bolezni, je jel spet misliti na ta razgovor Marsikatera obledela slika in marsikatera pozabljena beseda iz detinstva mu je po desetih letih skrivnostno oživela. Kriv tega prebujenja je bil oče ki je mrzil naglo jezo Franca Ferdinanda in njegove srdite izbruhe Nekajkrat ga je Franc Ferdinand slišal, kako je tiho rekel Mariji Tereziji: »To ihtavost ima po materi!« Franc Ferdinand je časih pomislil: »Morda imam po materi še marsikaj Nemara bi bil povsem drugačen človek, da me je rodila mačeha, ki jo imam za pravo mater.«

Letoviščarjem
■godno oddam za takoi ali pozneje vilo v Dalmaciji. Oprema za 4 event. 5 članov. Kupim železne noge vrtno klop. Mira Klemen čič, pošta Ljubljana L 4450-38
Službo dobi
Barvarja
popolnoma samostojnega in ▼iijenega barvanja preje, tri-kopletemn in nogavic, — sprejmemo takoj. Ponudbe a navedbe dosedanjih službenih mest in zahtevkov pod »Barvar« na ogl. odd.
Jutra. 5363-1 f-
Višjo natakarico
dobro verzirano, potrebujem aa takoj. Plača 200 dm, vse ostalo v hiši zaslužek odličen. Mile Pavičič, Hotel Evropa, Gospič.
5356-1
Frizerko
dobro izvežbano, sprejme takoj večji salon v Ljubljani. Ponudi na ogl. odd. Jutra pod »Stalno dobro mesto«.	5329-1
Tvornica kanditov
išče strokovnjaka (Zucker-Sieder) veščega v vseh panogah produkcije sladkornega blaga. Nastop čim preje. Obširne ponudbe pod »Trajno nameštenje« na Propaganda, Zagreb, Jela-iičev trg 5.
5351-1
Gospodinjsko
pomočnico
ki zna samostojno kuhati, sprejmem k 4 odraslim osebam. Javiti se med 8.—9-tj.ro zjutraj. Naslov v vseh t-oslovalnicah Jutra.
5346-1
Gospodično
imožno pertekene nem-Silne ln francoščine ln Igranjem klavirja Iščem k svojima otrokoma (8 do 10 let) Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo plačilnih pogojev, sli ko in izpričeval.
5268-1
Dva krojaška
pomočnika
dobita stalno službo — Modni salon Brecl Jos:p, Hrastnik._»59-1
Foto pomočnika(co)
popolnoma verziranega vseh del, sprejmem v stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovenija«. J	5333-1
Dekle
popolnoma samostojno v vseh hišnih opravkih, išče zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »April 1939«.
5328-1
Briv. pomočnika
prvovrstnega, iščem. — M. Mežan, Bled.
5290-1
Gospodinja
dobi mesto za vodstvo gospodinjstva (brez žene in otrok v velikem mestu 09 deželi. V poštev pridejo zanesljive, skromne, tihe in marljiv* osebe v starosti od 35—40 let. Zaželjena priporočila in opis dosedanje zaposlitve. — Ponudbe bre2 označenih pogojev in brez slike, ne sprejmem Ponudbe sprejme Aleksander fo^ vanovič, apotekar, Vinkovci 5284-1
Knjigarniškega
pomočnika
za nemški znanstveni sorti-ment s popolnim znanjem nemškega jezika, išče knjigarna v Zagrebu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zagreb.
5326-1
Prodajalko
za delikateso sprejmem. — Poizve se: Ljubljana, Domobranska c. 7. Predstaviti se s spričevali od 1.—4. ure popoldne.
5345-1
Samostojnega
šlihtarja
ta takoj išče tekstilna tovar na. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Slihtar«.
5286-1
INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
G. Ih. Kotman:
Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit
KozostTelčevi levi ta čas seveda niso mirovali; želja po presnem mesu jih je takoj pognala na lov za bežečimi ljudmi. in v svoji požrešnosti niso niti videli, da so se pri tem razdelili: dva po eni ulici, dva po drugi — uuu! uuu! — « takšnim groznim rjovenjem, da je šlo njihovim žrtvam v mozeg in kosti. Živ krst ne bi verjel, kakšne olimpijske tekače so se ta dan pokazali naši meščanu! Kakor iz uma so drli po dveh širo-Ikih ulicah, in robnenje zveri, ki so jim Ibile za petami, jih je izpodbadalo vse do tistega vogala, kjer se ulici, prav pod okni gospoda župana, iztekata v prelepi Mestni trg. Tam pa--...
Službeišče
Mlad brivec
sposoben, išče stalno službo tu ali na deželi. Kerk. Sv. Petra c. 3, Ljubljana.
5340-2
Šivilja
z večletno prakso, z dobrim okusom, se priporoča damam na dom. Sv. Petra nasip 49.
5330-2
Vajenci (ke)
.....................................................
Šiviljsko vajenko
z vso oskrbo >	začetnico
sprejmem takoj.	Kremžar,
Glmce, Cesta K.	št. 14 —
Vii.	53*>7-44
Pouk
Samo za stanovanje
poučujem otroke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Revna odličnjakinja«.
5336-4
Kateri gospod
plemenit, naobražen, bi pomagal 20 letni simpatični gospodični pri učenju trgovskih predmetov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iskreno hvaležna«.
5331-4
Strojepisni pouk
Večerni tečaji od 1 do 4 mesece, oddelki od XU1. do 8 in od %8. do 9- ure. Pouk tudi po diktatu. Vpi sovanje dnevno, pričetek poljuben. Christotov učni zavod, Domobranska cesta 15. — Največja strojepis-niča I	5297-4
Glasbila
Harmonika
x amplifonskimi glasovi, Settimio Soprani, popolnoma nova, naprodaj globoko pod ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5352-26
Prodam
Travno seme Banaško lucerno
Grahorico Oves Zlati dež Jari ječmen Koruzo za zeleno krmo in ensilažo Sladke lupine Polsladkorno peso in Čebulček nudi Sever & Komp., Ljubljana.
5334-6
Biedermayer
komoda
original vsestransko vložena z lepim okovjem. — I. še-niča, mizarstvo za Bežigradom.	5294-0
r/
Jedilnico
novo, moderio. kaučem, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah lutra
5366-12
Pletilne stroje
(Flachstrickmaschinen) nove tvorniško za cene niže od 50 odst. ispod tovarniške cene prodamo in to: enega št 8-60 cm po 4.000 din, enega št 7-60 cm po 4.000 din, dva št. t0-30 cm po 800 din. dva št. 12-30 po 80 din — Vprašati. Brača Hiršler. Zagreb, Gajeva 9a.
4228-29
Gostilno
dobroidočo, oddam v na-lem gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5360-17
Podjetnika
iščemo za izvršitev stavbnih m v to stroke spadajočih obrtniških del ki ima obveznosti v Obrtni banki. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Točnost«.
5343-16
Posojila
različna, preskrbim Ul tro, brez kakega pred-plačUa
Hranilne knjižice
vnovčujem proti takojšnji gotovini Oblastveno dovoljena pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana. Gledališka 12 Znamka za 3 Din
4515-16
Hranilne knjižice
Praštedione, Jadransko po-dunavske, Kmetske posojilnice ljublj. kupimo za takojšnjo gotovino.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12.
4150-16
JBB09BB®
Majhen lokal
oddam. Miklošičeva c. 14 zares solidnemu.
5349-19
Parcela
sofnčna suha, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5338-20
Enodružinsko hišo
z večjim vrtom ali njivo, kupim v Kranju, Celju ali v ljubljanski okolici. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jetra pod »Rcs^n kupec«.
5190-M
Hiše - vile
parcele in posestva že od 55.000 din dalje proda Ja pod ugodnimi pogoji Pranj o Prlsiavec, real pisarna. Ljubljana, Er-lavčeva 4a, TeL 23-81 96-20
tanovanje
odda
Stanovanje
sobe in kuhinje, iščem. — Sem brez otrok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5274-21
Stanovanje
sobe in kuhinje .-ddam. — Prednost brez otrok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	5274-21
Stanovanja
Stanovanje
dvo- ali enosobno, išče X vsemi pritiklinami mirna, tričlanska družina v središču mesta za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik«.
5365-21a
2-sobno stanovanje
s pritiklinami išče družina brez majhnih otrok za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maj 39«.
5355-21a
4—5	sobno
st' lovanje
solnčno, iščem *<( takoj, po možnosti s koščkom vrta, event. vzamem v najem celo vilo v bližini dramskega gledališča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen plačnik 444«.
5350-21a
Večje stanovanje
5—6	sobno, center Ljub ijane (in to dvoje vezano), z vsem komfortom, iščem za 1. junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen plačnik 1200«.
5371-21a
Sobo odda
Sostanovalca
poštenega, spreimem v čisto sobo z vso oskrbo. Cena nizka. — Janševa 15, Bežigrad.	5367-23
Sobo
2 dvema posteljama, oddam solidnima osebama. Turk, Streliška 22-L
5369-23 Malo sobico
s posebnim vhodom v novi hiši oddam boljši os<-t>< s 15. marcem ali pozneje. — Tyrševa c. 69», III desno.
5348-23
Sobo
oddam. Prethovnov 15, desne stopnice, vrata 17.
5339-23
Opremljeno sobo
ifpn K,,-»n drame, oddair 15 marca stalnemu gospo du Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra.
5291 ?J
| KOLESA
S najboljših znamk — novi modeli a	prispeli
j »Tehnik" J. RANJAI,
S LJUBLJANA, Miklošičeva c. 20.
j VELIKA IZBIRA NOGOMETNIH ŽOG IN DRUGIH j ■	ŠPORTNIH POTREBŠČIN!	s
Lepo sobo
i posebnim vhodom, event. s hrano, oddam samo solidnemu gospodu Povprašati dnevno od 16. do 18. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5332-23
e išče
Sobo
zračno in solnčno, z dvema posteljama, s postrežbo in celotno oskrbo v središču mesta, išče mlad zakonski par za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Mirna«.
5364-23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom uporabo kopalnice, išče stalen gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobnost«.
5344-23a
Veliko sobo
ali dve sobe ,brez opreme z uporabo kopalnici ali ga r somero, potrebuiem ia ta koj ali l. aprila. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Inženir«.	5278-23a
Sobo
brez pohištva, 8 soupo rabo kopalnice za Bežigradom prodam takoj Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Oficir«.
5037 23a
Opremljeno sobo
v centrumu s souporabi kopalnice in z zajtrkom. -komfortno opremljeno, iščt za 1. apri! dobro situiran gospod. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Kom fortno«.
3188-23*
Že mtve
Gospodična
s krasnim gozdnim pose stvom. srednjih let čedne zunanjosti, želi poročiti višjega častnika. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Sreča 323«.
5335-25
Dopisi
V podružnici Jutra v Celju naj dvignejo sledeče ponudbe:
Brezkonkurenčr- fabrkaci-ja, Celje 20.000. Molčečnost, Poštenost, Prilika do osamosvojitve, Prometna točka, Prvovrstna naložba, Resno dekle Tiha sreča. Uradnica, Vpeljan Značaj-na.	5358-24
INSERIRAJTE
V »JUTRU« l
Seseda 1 din. davek i lin za šifro ali dajanjf naslova 5 din. na j mani št inesek 17 din
SEMENA,
oves in vsa umetna gnojila dobite najceneje pri
Gospodarski zvezi v Ljubljani.
KURIVO
po najugodnejši ceni, drva, koks, Ia trboveljski premog brez prahu
VINKO Podobnik,
TR2ASKA 16, tel 33-13.
Za vsako družino najlepša oblačila.
Posebno moške obleke, trenškoti, krasno perilo Itd. s) nabavite najboljše tn najceneje pri
Presker,
Sv. PETRA C. 14.
CONTINENTAL
neseCnr pt |)in 200; '.a državne ijslužhence
po Din 100.—
Ivan Legat,
LJUBICI AN A, Prešernova 44
M A KI BOR, Vetrinjska 30.
Jtomane	Din 340.— Vlodroce » 175.— VIreže » 88.— tiauče » 1750.—
E. Zakrajšek,
LJUBLJANA,
Miklošičeva 34.
VECBACVNE v
JUfiOGtAfIKA
Industrijsko podjetje v Južni Srbiji
IŠČE STROJNIKA
sposobnega za manipuliranje z eksplozivnim motorjem, za manjšo tovarno leda Prednost imajo reflektanti z dokazano prakso v fabrikacijo leda. — Ponudbe s prepisi spričeval Ln navedbo referenc in zahtev na Publicitas d. d., Zagreb, ilica 9, pod šifro »F.L.P.-52530«.
KOLESA
K C P I T E DOBRO IN POCENI TUDI NA OBROKE pri
M, SUTTNER
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 6.
Brezobvezen ogled!
Ob vsaki priliki se spomnite
da n .Jutrori" .Mali oglasi* • Sloveniji najuspešnejJs. naj cenejša uj najhitrejša posredo Talni oa sa slatbe vseh vrst prodaj« tn nakap »set stvari, sa nepremičnino, to
i. podjetja, kapital, i« nI tre in sa vse drug t
PRIHAJA TOPLO VREME - RODITE OPREZNI S VAŠE VINO
VARUJE PORVARJENJA »KA1SERJEV BISULFATOR«
Rešeni boste velike skrbi, ako si nabavite in to takoj novo konstruirani in patentirani »Kaiserjev bisulfator« aparat za varovanje vin, da ne postanejo motna, da ne cikajo in se ne pokvarijo v načetih sodih. Cena s priborom din 40.—.
MOTNO VINO in goščo v sodu temeljito očistite in se izognete vsaki škodi, če si nabavite KAISERJEV »ELKA« FILTER din 250.—, 360.—; 520.—.
,,R IS U L F A T O Ri(
LJUDEVIT KAISER
lastnik veletrgovine vina in alkoholnih pijač L. R. C. Zagreb, Trg Kralja Petra 1 Zahtevajte takoj prospekte in navodila!

Plutovinaste plošče za Izolacijo HLADILNIC in LEDENIC
PLUTOVINASTE SKODELICE ZA IZOLACIJO PARNIH IN HLADILNIH CEVI izdeluje: »H I G I E A« — Prva iueoslovenska tovarna čepov d. d., Zagreb, Ivkančeva 48, telefnn 24-070: ooštni predal 318
ZAHVALA
Globoko ganjeni po prisrčnosti in ljubezni, katero so Izkazali številni sorodniki, prija-l> telji in znanci spominu naše nepozabne mame
MARIJE CERO VŠEK
roj. ROJNIK
se najiskrenejše zahvaljujemo čč. duhovščini, posebno č. gosp. župniku Grilu za tolažilne obiske v bolezni in poslovilne besede ob odprtem grobu, č. g. duhovnemu svetniku Rožmanu iz Zavodnje za asistenco, zdravniku dr. Medicu za požrtvovalno zdravljenje pokojnice, So-kolskemu društvu Šoštanj in Velenje ter gasilskim četam za častno spremstvo s prapori, starosti šoštanjskega Sokola br. Janku Rozmanu za v srce segajoči poslovilni govor, združenim pevcem za ganljive žalostinke, vsem številnim darovalcem krasnih vencev in šopkov, vsem, ki so nam osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje in vsem, ki so našo nepozabno mamo v tako lepem številu spremljali na njeni zadnji poti in nam s tem lajšali našo neizmerno bol.
Vsem iskrena hvala!
V ŠOŠTANJU, dne 13. marca 1939.
ANGELA in MIMI, hčerki
w UmJuje Davorin Bavljen. — Izdaja
d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za tnseratni del je odgovoren Alojz Novak. — V4 g Ljubljani.