Političen list za slovenski narod. P« pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Oznanila f inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne. £*tev. 207. V Ljubljani, v soboto 12. septembra 1891. Letnik: XIX. Celovški magistrat pa slovenščina.*) Iz Celovca, 8. sept. Kakor povzamemo iz poročil tukajšnjih listov, bode celovški mestni odbor proti razsodbi upravnega sodišča o stvareh slovenskih dopisov rekuriral na državno sodišče! Stvar sama razpravljala se bode najprej v pravnem oddelku mestnega odbora. Nikakor nočemo mestnim odbornikom kratiti njihovih pravic, — tako nestrpni nesmo, kakor so naši nasprotniki. Ako mestni odbor misli, da se mu po razsodbi upravnega sodišča godi krivica, — dobro, naj se pritožuje! Razmotrivamo pa tu to stvar, ker nam sklep naših mestnih očetov vnovič priča o brezmejni nestrpnosti tukajšnje gospodujoče klike proti vsemu, kar se količkaj zove slovensko! Dospeli smo na Koroškem res že daleč. Čisto nemogoče je skoraj že, vladajočim mogočnežem izviti kako, še tako jasno pravico, ker so se oni že toliko utrdili v svojem gospodarstvu in mislijo, da nihče ni več nad njimi, — niti sam Bog ne! — Dokaz temu je najnovejši sklep mestnega odbora celovškega. Ne postavni razlogi ali trezno mišljenje razso-duje pri teh ljudeh, — vodi jih le strankarsko mnenje in prepričanje. To jim je jedino vodilo, tudi v javnem delovanju. Kar se tiče omenjenega najnovejšega ukrepa celovškega mestnega odbora, je le dvomljivo, ali si mari naši mestni očetje po svojem opetovanem pri-zivu na najvišje državno sodišče hočejo utešiti svojo žaljeno nemško vest, katera se je, kakor je videti, globoko užalila po razsodbah ministerstva notranjih zadev in upravnega sodišča? Morda mislijo, da s *) Primeri: „Slovcneo" št. 190., 198., 199., 200. t. 1. tem svojim postopanjem rešijo si svojo nemško čast, da potem, ko jim tudi še državno sodišče odbije priziv, morejo z mirno krvjo stopiti pred svoje politične pristaše, rekši: »Glejte, vse sile smo napeli, do najvišjega mesta smo se pritoževali, — naša krivda zatorej ni, da se slovenščini ni pot zabranila v celovško mestno hišo ! ?" Gledč na razloge, s katerimi je visoko upravno sodišče odbilo priziv naše mestne občine, zdi se nam čisto neverjetno in nemogoče, da bi državno sodišče drugače razsodilo, nego upravno sodišče. — Pretehtni so razlogi, katere navaja visoko upravno sodišče, — tako, da se nam zdi čisto nerazumljivo, kako mestni odbor more napravljati nov priziv. Ali gospoda res mislijo, da mora iti jedino le po njihovih nespametnih idejah, da naj velja njihovo osebno mnenje več, nego državni zakoni?! — Marsičesa smo navajeni avstrijski Slovani, zlasti koroški Slovenci, živeči pod krutim terorizmom brezobzirnega nemškega »liberalizma", — a vsega si pa vendar ne damo ponujati, — krivično ravnanje nasprotne stranke mora vsaj enkrat najti živahen ter vstrajen odpor! Za kaj se gre v tej borbi? — Za to, naj se sprejemajo na našem magistratu tudi slovenski dopisi in da se zbog tega konsekventno nastavi uradnik, slovenskega jezika zmožen. — Ali je to od naše strani pretirana terjatev' Gotovo ne! S tem, da nastavijo slovenskega uradnika, se mestna občina ne obremeni več, ker bo slovenski uradnik gotovo zmožen tudi nemščine in torej tudi sposoben za vsa uradniška dela! — Poudarjali so namreč v mestnem zboru, da bi se potem, ko se namesti slovenščine zmožen uradnik, preobložila mestna blagajnica (?). — Naše mnenje je pa, da bi se ravno s tem denarjem, ki so ga naši mestni očetje prav po nepotrebnem zabili v pravdi zbog slovenskih dopisov, — že za par let mogel plačevati slovenski uradnik I Tam, kjer gre za politično strankarstvo, zlasti zoper »klerikalce", »bindišarje" itd., tam nič ne gledajo na denar; — pa kjer gre za dobro ali pravično stvar, — tam ne vedo, kako in kje bi bolj mogli štediti! Dostavimo še, kar smo že enkrat poudarjali: da na tukajšnjem magistratu brez ugovora sprejemajo laške, madjarske, francoske itd. dopise; le slovenskih vlog in dopisov se bojč, kakor samega . . .!! To je pač značilno za toli hvalisani nemški »liberalizem", za kojega odlične zagovornike se štejejo celovški mestni očetje, ki zlasti proti nam Slovencem skušajo povsod in vselej izvesti res »liberalno" geslo: »Suum cuique — nego!" —rn— Politični preg-led. V Ljubljani, 12. septembra. Kotran)« dežele. jDržavni in deželni zbori. Ko bodo končane vojaške vaje, snide se ministerski svet pod predsedstvom cesarjevim, da se določi program za državni zbor. Najprvo se snide državni zbor v prvi polovici prihodnjega meseca, da določi državni proračun ; trajal bode do srede decembra. Delegacije bodo sklicane v novembru in zborovale ob jednem z državnim zborom. Deželni zbori se snidejo v drugi polovici decembra in bodo zborovali do srede fe-bruvarja, na to prične zopet državni zbor svoje delovanje. Iz Zagreba se poroča: Povodom bivanja Slovencev in isterskih Hrvatov so razni dopisniki nemških in madjarskih listov poročali o velikih demonstracijah za Starčeviča, da bi se vnanji svet veselil, jezil ali pa strašil. V Zagrebu se smejejo takim poročilom in čudijo, da ljudje verujejo takim poročilom. LISTEK, Nedeljske misli. XXXIX. Podlesek poganja po senožetih in na jablanih se oglaša sivo prepasana senica. V zatišju za hišo zore oznanovalke jeseni: višnjeve črešplje, in svetli kostanj se proži v gorskem zakotju. Skrbne matere zavezujejo culice svojim sinom - dijakom, „bodočim gospodom", ki romajo oprti na zlate mateme nauke in pa ua skrivne dvajsetice zopet k modricam v gostje. Vse to in še marsikaj nas spominja jeseni in pa onih, zdaj trdimo vsi brez izjeme, srečnih, o samo srečnih časov, ko smo se vračali pred davnimi leti tudi mi od domačih Penatov v naročje ljubljanskih študentovskih mater in obligatnega dijaškega »ješprenjčka, iz katerega je dišal le ob posebni svečanosti — prašičji rilec, sicer pa le prozajiški krompirček in korenjček. A vse to nam ni jemalo mladeniškega navdušenja za olimpijski simpozijon z ambrozijo in nektarjem, in pa upa na iste srečne bodoče čase, ko ves dan kovali bodemo rumenjake, — zvečer s prijatelji praznili pa bokale. »Tempi passati!" Da, to so bili časi, — veseli in otožni, upapolni in nestrpljivi, dokler je bilo kaj maternih dvajsetic v žepu za boljši zajutrek ob prodajalnici pred seda,-njim bronastim Vodnikom. Dandanes se je mnogo spremenilo tudi v poezije polnem dijaškem življenju in brez dvoma na bolje v vsakem oziru. Mene obliva še danes »kurja polt", ko se spominjam onega strahu polnega dne, ko sva stala z očetom prvič pred nemško - slovenskim ravnateljem ljubljanske gimnazije, ter prosila z denarjem v roki in spričevalom v robcu vsprejema v hišo »muz in vede". »Lasciate ogni speranza voi ch'entrate!", gro-mel nama je osomi glas silnega gospoda nasproti, ko sem si upal odgovoriti na ravnateljev nemški ogovor s tresočim slovenskim glasom. „Wenn ich Sie deutsch anrede, so antvvorten Sie mir deutsch I" gromele in bliskale so te osorne besede nad najinima glavama, da so 6e oče kar križali v duhu, jaz pa sem brodil po vseh kotih svoje nemške zaloge, da sem se odrezal po nemški nemškemu gospodu, da ne zn&m nemški. »Danu konnen Sie sogleich uach Hause gelien, — es ist Schade um's Geld," — čul se je zopet mogočen glas, če sem ga prav umel. In šla sva. A samo oče so se vrnili z velikim respektom pred nemščino domov, — jaz pa sem ostal v Ljubljani in se polagoma stradanju in nemščini privadil. Čemu mi silijo greuko-otožni šolski spomini v nedeljske misli, ki bi še delavniškim ne bile v zabavo? Samo zaradi tega, da izvš današnji mladi slovenski svet, da sta bila nekdaj sv. Mihel in pa nemški Mihel naša največja sovražnika, kajti prvi nas je pošiljal s svobodnih počitnic v domačem za-vičaju v šolski prah, — drugi pa bi nas bil rad prekrstil v slovenski suknji, ko bi se bile dalo, — v pravcate »nemške burše". Kako so se varali naši učenjaki! »Otium cum dignitate" vživajo že skoro vsi tu ali onkraj svetovnih mej, mi iu naš slovenski narod pa se jih spominja še pogosto ter pomiluje prav iz dna srca njihov nehvaležen trud. »Sic fata tulere!" In vendar tudi letošnja jesen ni brez otožnega posledka, ki se prikazuje jako zgodaj na naši narodni livadi. Mnogo otožnih cvetk je izvabila namreč naša gorenjska volitev ua raznih osobnih trat-nicah na beli dan. Zaradi tega se ne smemo čuditi, če si je ovenčal glavni »homo^novus" s pravcatim podleskom bojevito čelo, da se je borila neka trojica na učiteljskem zboru v Ljubljani za podlesek v obli -gatni nemščini na ljudskih šolah, in da se bodo učili učenci naših »treh nemških inšpektorjev" brez dvoma slabe nemščine svojih mojstrov, kajti hudomušen svet pravi, da si je kupil jeden izmed njih že za svoj osoben pouk nemško slovnico. Prav tako! Mi mu želimo v tem trudu najboljši in morda pre-potreben vspeh. Sviftijanec. T nanje dr žare. Rusija. V Rusiji pripravljajo nove jako stroge naredbe proti »tundistom. S posebnim zakonom se bode proglasil stundizem za državi nevarno, proti-versko sekto. Kdor bi koga nagovarjal k stundizmu, pregnali ga bodo v Sibirijo. Osobe, ki so le na sumu, da so stundisti, ne bode moč mogle biti mirovni sodci, uradniki in župani. Tudi ne bodo smele imeti pravoslavnih poslov. Predno stopi ta zakon v veljavo, bodo natančno poizvedeli, v katerih aetib bivajo stundisti, da bodo dali te kraje pod strogo nadzorstvo posebnih policijskih organov. Ta policija bode posebno strogo pazila, da pravoslavni ne bodo zahajali k shodom stundistov. Rusija in Francija. Snuje se delniško društvo, katero bode otvorilo francosko srednjo šolo v Peterburgu. V tej šoli se bode poučevalo v francoščini, samo ruščino, rusko zgodovino in veronauk za pravoslavne se bodo učili v ruščini. Ruska vlada ne bode delala ovir osnovi take šole. Makedonija. Grki bi silno radi očrnili Bolgare pred Evropo. Njih listi sedaj širijo vest, da so Bolgari odvedli Italijana Sollinija in nekaj denarja, ki so ga dobili kot odškodnino, dali za bolgarske šole v Makedoniji. Zares morajo biti najivni, če mislijo, da jim bode kdo verjel, da bi roparji podpirali šole. Francija. Ministerski predsednik Freycinet je dal predvčeraj banket generalom. K temu obedu so bili povabljeni tudi tuji atašeji. Freycinet je nagovoril goste ter poudarjal, da je namen letošnjih vojaških vaj, preveriti se, kako posluje vrhovno po-veljništvo. Pokazalo se je, da je vrhovno povelj-ništvo ravno tako dobro, kakor so poveljništva vojev iu divizij. K temu uspehu častita vsem vojakom, od prostaka do prvega generala. Drugo leto bodo prvi pot pri velikih vajah teritorijalne čete. Ministerski predsednik je poživljal generale, da skrbe za napredek vojske, ki je glavni element francoskega vpliva. Napredek vojske kaže, da je republika sposobna za velike načrte. Nikdo več ne dvomi, da je Francija močna. Francozi bodo pa tudi v sedanjem položaju ohranili zmernost, katere so se navadili v hudih dneh. Freycinet je pozdravil atašeje, ki so bili gotovo zadovoljni z gostoljubnostjo, s katero so jih vsprejeli. Ugodne vtise, katera so dobili, bodo sporočili svojim vladam. Konečno je ministerski predsednik napil predsedniku Carnotu, generalu Saussieru in njegovim sodelavcem ter vsej vojski. — Ministerskemu predsedniku se je zahvalil general Saussier, ki je končal z napitnico na vojsko in vojnega ministra. Rumunija. V Bukarestu izhajajoči »Roma-nul" hoče vedeti, da je bolezen kraljice le pretveza za potovanje kraljevo. V resnici je pa kralj potoval v Italijo, da izve, ali bi trodržavna zveza podpirala Rumunijo. Rusi zbirajo čete v Besarabiji in bodo gotovo pomladi hoteli skozi Rumunijo na Balkan. Rumunija se jim bode ustavila, če jo podpira trodržavna zveza, če ne, bode se pogodila z Rusi, da pusti njih vojsko skozi deželo. Po mnenju tega lista bode drugo leto zopet vojna na Balkanu. Afganistan. Ko se v Evropi mnogo govori, kako vse države žele ohraniti mir, preliva se v Aziji kri. Ce je verjeti poročilom, prihajajočim iz Londona, so ruske čete že prestopile afgansko mejo in imele boje z afganskimi četami. Ce je ta vest resnična, bati se je za evropski mir. Afgansko vprašanje je nekako tesno spojeno z vzhodnim vprašanjem. Iz vojne z Afganistanom prišlo bode do vojne z Anglijo in iz te vojne se pa utegne razviti občna evropska vojna. Chile. Dne 18. oktobra bodo v Chilu nove volitve za zbornico in senat. Novi poslanci in senatorji bodo pa dne 18. novembra volili novega predsednika republike. Izvirni dopisi. Iz Škofje Loke, 8. septembra. Neki dopisun je v „ Rodoljubu" zlil žolč svoje jeze nad sijajnim uspehom zadnjega shoda „Katoliško-polit. društva". Slog, v katerem je dotični dopis pisan, dokazuje takoj, da ga je moral pisati kak član »slovenske inteligence". Kajti le naša „inteligenca" more tako surovo in tako — neumno pisariti, kakor se je tu zgodilo v navedenem dopisu. Žrtev dotičnega dopisuna je gospod dr. Šušteršič, mož, katerega edina pregreha je ta, da ima pogum, prave koristi sloveuskega ljudstva braniti tudi zoper brezvestno rovanje narodno-napredne klike. Da je g. dr. Šušteršič ljubljanskim naprednjakom prav posebno trn v peti, razumemo popolnoma, saj je velik del njegova zasluga, da takozvani »majaronček" ni prišel iz Borovnice do Dunaja. Mogoče, da se bode še marsikateri „ček" imel njemu zahvaliti, da mu ne bode mogoče, za trdo zaslužene groše slovenskega ljudstva delati na Dunaju ali pa v Ljubljani napredno", bolje rečeno „Brusovo" politiko. Nič se tedaj ne čudimo, da slovenska »inteligenca" po svoji stari navadi gosp. dr. Šušteršiča z blatom okidava, posebno ker je odgovorni vrednik »Rodoljuba" tudi član te inteligence, da, še celo predsednik »Slov. društva" in c. kr. notar, tedaj akademično izobražen mož, ki ie mora vedeti, kaj da je prav ! Pri besedi „notar" se spominjam, da je tudi v naši sredini, v našem mestu inteligenten notar, ki je posebno svojo inteligenco in velikansko politiško zmožnost pokazal na volilnem shodu »Katoliško-političnega društva" le ošnjo zimo. Takrat je poprijel za besedo in vsi na shodu zbrani pričakovali smo, da sedaj bodemo slišali velikansk govor — vsaj je vendar skozi njegove usta govorila zbrana slovenska »inteligenca" I Kako pa smo se začudili, ko je gospod notar le jecljaje povedal, da ima nekaj pomislekov zoper kandidaturo gospoda pl. Globočnika, da pa ne more teh pomislekov razodeti, ker ni govornik in daraditegapooblašča g. dr. Trillerja, da naj pove, kaj da on (gospod notar) hoče! Tak politik, ki niti ne zna povedati, kaj da hoče, ta je pač v istini žalostna prikazen na političnem polju! In ta gospod vriva se nam in hoče postati občinski odbornik našega mesta, da, nekateri celo trdijo, da hoče postati — župan! To bode lep občinski svet z gospodom notarjem v sredi! Kadar bode novi občinski odbornik pri posvetovanju hotel kaj povedati, moral bode hitro te-legrafovati po g. Trillerja v Ljubljano, da bode za njega govoril! No, mi loški meščani sicer nismo akademično omikani, a toliko smo vendar sami možje, da znamo sami povedati, kar mislimo in hočemo, in da ne potrebujemo za to doktorja iz Ljubljane! Tedaj, gospodje naprednjaki, ne govorite o »žalostnih prikaznih". — v hiši obešenega se ne govori o vislicah! Mi že poznamo sami »žalostne prikazni" in o tem se bodejo gospodje »Slovenskega društva" morebiti takrat prepričali, kadar nas, kakor želi dopisun »Rodoljuba", obiščejo. Takrat bodejo pri nas gospodje »Slovenskega društva" žalostne prikazni, ker bodejo generali brez armade, če ne pripeljejo seboj iz Ljubljane nekaj svojih udanih vojakov, n. pr. Bacina, Geceljna e tutti quanti — vprašanje je le, ali bode g. državni pravdnik svoje »napredne" žrtve za jeden dan izpustil! Za danes naj bode zadosti. Če pa bi bila inteligenca" radovedna in hotela od nas Ločanov še kaj več slišati, bodem pa še kaj prijetnega pisal! Na zdar! Škofjeloški. Iz Stopič, 10. sept. Dne 5. julija zvečer v mraku je treščilo v zvonik podružne cerkve v Dolu. Cerkvenika, kateri je ravno zvonil, je strela omamila in močno poškodovala, kajti bil je ožgan po glavi, prsih in na levi nogi, raz katero je bila tudi koža posneta; užgala mu je klobuk ter raztrgala na levi nogi obuvalo. Ljudje so ga hitro zakopali v zemljo in drgnili, da so ga oživili. Zel6 smo dvomili, da ozdravi, a danes je zopet čvrst. Tudi zvouik je strela močno poškodovala; razkrila je na enem kraju cerkveno streho, raztrgala postrešje ter je užgala, kar pa so ljudje pogasili. Ker nesreča ne miruje, treščilo je zopet teden pozneje, dne 12. jul. v zvonik podružnice na Cerovcu, kjer je pa strela ubila cerkvenika, kateri je ravno hudi uri zvonil, čeravno so ga ljudje opominjali, naj ne hodi pod zvonik, ker se huda ura približuje. Bil je čvrst mladenič, 22 let star, kateri je dopoldne v farni cerkvi z veselimi tovariši vred nosil podobe pri bla-goslovljenju novega križevega pota, naslikauega jako lepo in pravilno po Filherihu od domačega slikarja g. M. Koželja v Kamniku, in plačanega od faranov bivajočih v Ameriki — pa popoldne ga je nenadoma Bog poklical. — Podružnici sta bili zavarovani pri društvu »Unio catholica". Ko se je škoda naznanila, naročilo je osrednje ravnateljstvo dunajsko ceniti po zanesljivem zvedencu in ključarjih škodo, in ko se je to zgodilo, izplačalo je te dni slavno ravnateljstvo popolnoma svoto naznanjene škode, s katerim činom se »Unio catholica" sama cerkvenim predstojništvom in ljudstvu toplo priporoča. Iz Prage, dni 9. septembra. (Stoletnica kronanja cesarja Leopolda II. za češkega kralja. — Priprave za cesarjev vsprejem. — Založenski shod. — Iz naše izložbe.) Stoletnica koronanja cesarja Leopolda II. za kralja češkega proslavljala se ni samo v Pragi in v izložbi, kamor je v nedeljo potovalo nad pet-desettisoč oseb, temveč i po drugih krajih na Češkem iu Moravskem. Povsod so prepevali dnevu primerne pesmi, prirejali predavanja o pomenu kronanja, užigali kresove ter klicali slavo češki kroni in češkemu kralju. Vse zavedne Čeke brez izjem« navdajala je v ta dan želja, da bi se 4al ceetr naš kronati za kralja češkega in tako vidni dokaz drlavtemu češkemu pravu. Izmed mnogobrojoih kresov po češki domovini bodi omenjen v soboto večer oni nad Nahodom na »Dobrošovski skali", bil je velikansk. Ta'kraj jje tudi spomenišk, ker se je fdtod s kresom naznanilo leta 1866, da so Prusi prekoračili češko mejo. A tudi vsi češki listi so proslavljali v člankih stoletni spomin kronanja, zajedno izražujoč uadejo, da se skoro uresniči to idejalno hrepenenje češkega naroda i v sedanji dobi, dasi nevesel položaj sedanje češke politike ne obeta mnogo v bodočnosti, in so čehi od tega bolj oddaljeni, nego kedaj. Vsega tega so pa krivi sami, osobito — češka politika onih m6ž, koji so vrgli med češki narod plamenico pogubnih razprtij. Ta ura, ko s starega kraljevskega gradil polete po mestu in vsi deželi žarne besede: »Kralj je kronan ! Kralj je prisegel zvestobo svojemu narodu, narod pa svojemu kralju!" — pomaknjena je zopet v daljno bodočnost. Kdaj bode ura udarila, kdaj se zaraduje češki narod, ta narod, koji bode v kratkem podal kralju tako velike dokaze svojega duševnega in telesnega delovanja ? . . . Za cesarjev vsprejem vrše se po Pragi iu nje predmestjih velikanske priprave. Zlasti bodo prirejene sijajne osvetljave in bakljade. Od Hradčan pa do izložbe tvorila bodo društva in cehi špalir, med kojim se bode cesar peljal s sijajnim spremstvom, kakor še nikoli prej, v izložbo. Praški špalirji in slavoloki so zaradi krasote in slikovitosti svoje sveto-znani, in znano je, da cesarja vselej zanimajo, kadar pride in poseti Prago. Da bode pa tudi navdušenje nepopisno, s kojim bodo Pražani pozdravili svojega ljubljenega vladarja v mestu in v izložbi, in okrašenje hiš in ulic najdragoceneje, o tem ne treba dvojiti. Šest večerov, v kojih se bode mudil tu cesar, prirejena bosta dva zabavna večera in dve slavnostni predstavi v deželnem gledališču, predstavi bodete trajali vselej samo jedno uro. Jeden večer mudil se bode cesar v izložbi in bode tem povodom prekrasno osvetljena, kakor še nikdar prej. Ob nepričakovani udeležbi vršil se je pa 7. t. m. shod založen iz češke, Morave in Šlezije. Zastopanih je bilo tako ogromno število teh ob lastni pomoči založenih denarnih zavodov, da za vse še prostora ni bilo v prostorni dvorani »Meščanske besede". Zastopanih je bilo vkupe 193 založen, izmed teh 40 z Morave in 2 iz Šlezije. Posvetovali so se samo o jednem odstavku, toda v tem je bilo povedano in obseženo vse, česar najbolj teži založne naše in kaj najbolj ovira njih blagodarno delovanje. Izražala se je želja v obče, naj se odpravi dva odstotno poplačilo, in v tem zmislu se je tudi vspre-jela resolucija in odobrila od postavodajnih čini-teljev, kojim vendar mora biti v prvi vrsti skrb, da založne naše mog6 doseči svoj plemeniti smoter. Poslt izložbe naše je bil v poslednjih dneh jako velik; v soboto je posedlo izložbo 5205, v nedeljo 34 587, v ponedeljek 19.420 in v torek celo 36.247 oseb, in je tedaj do tega dni posltilo izložbo vkupe 1,742.467 piačujočih oseb. — V nedeljo so posetili izložbo korporativno konečno i mladočeški poslanci, s kojim posltom so hoteli osve-dočiti pred občinstvom — svojo veliko slogo. Ta poset je bil naznanjen izložbenemu odboru po telefonu, koji se je pripravil, da pozdravi češke državne poslauce, prihajajoče v izložbo skoro štiri mesece po nje otvorjenju, kojo so posltili že davno moravski, veleposestniški, poljski, jugoslovanski in konservativni poslanci takoj po završenem državnem zboru. Mlade-češki poslanci so se pripeljali v izložbo v ekvipažah v parih. Pozdravil jih je inžener g. Jahn, rekoč: „Pred vsem Vas, visoko spoštovani gospodje, zahvaljujem dostojno na Vašem posltu, koje je nam kot davno zaželeno zadoščenje in priznanje za napor našega delovanja" itd. Pri teh besedah se je marsi-kak poslanec, ki je intrigoval in koval spletke zoper izložbo, zarudel sramote. V naši izložbi smo imeli že mnogo drugih razstav : goveje živine, bikov, konj, bučel, cvetic, ovočja itd., konečno so prišli na vrsto — psi! To mednarodno »pasjo" razstavo, koja je trajala tri dni, otvoril je v nedeljo nadvojvoda Fran Ferdinand d' Este. Razstavljeni je bili 382 psov raznih plemenitih plemen; domačih 200. V katalogu sem opazil, da je znamenito napredovala pasja emancipacija. Kjerkoli je navajana (Dalje v prilogi.) Priloga 2Q7. štev. »Slovenca*« dnč 12. septembra 1891. starost, stoji vselej: »Porojen dn6" ... in ves njegov .rodovnik". Marsikateri teh psov je bil že na mnogih razstavah, n. pr. bnldočka Johanj Morgan iz Belgije ima že 11 premij in buldog Butlj II. iz Belgije tudi toliko. Toda vse je prekosil hrt Mezza lana iz Gradca, star tri leta, ta ima — 15 odlik. To je sijajna pasja karijera! Jeden pa je bil na prodaj celo — za 500 gld. I Crassus je baje dal deset sužnjikov za jednega grškega hrta. V obče pa je znano, da pes spada k trojici: konji, psi in . . . ., kojim je marsikak ple-menitaš žrtvoval vse svoje imenje. Da, i o mnogih kmetih se lahko reče, da so lovskemu psu dali požreti — ves grunt! Deželna učiteljska konferencija. V Ljubljani dnd 3. septembra. (Daljo.) (Četrta seja popoldne ob 3. uri.) Ker obsežni zapisnik prejšnje seje še ni gotov, prestopi se takoj k razpravi zadnje (5.) točke, ki jo je dež. šolski svet, kakor že obravnavane 4, za dnevni red odločil. Gosp. nadzornik Bezlaj poroča o »uradnih spisih" in o njih potrebni premembi. Opirajoč se na vsakdanje izkušnje in primerjajoč obrazce za uradne zapisnike, kakoršni so v rabi pri sosednih učiteljih, popravil je, dogovorivši se z drugimi tovariši, vse predpisane uradne obrazce. Prenaredbam je odbor pritrdil, kar bodeta izvestno tudi konferencija iu slavni c kr. deželni šolski svet storila. Najpomanjkljivejša je dosedanja sestava 1. »šolske matrike", ker se pogrešajo v nji predelci za natančne statistične podatke, katere potrebujejo šolski nadzorniki za svoja letna izvestja. V stari matriki moralo se je toliko posebnih zapo-minov v predalcu »opomba" vpisovati, da je bilo težavno, potrebno tvarino izbirati in zvrstiti v zanesljivih sestavah; zato je bilo gledati na to, da se { za vsako statistično vprašanje osnuje poseben pre-delec. Poročevalec potem vse te predelce in premembe našteva. G. Linhart želi v formalnem obziru za vsak slučaj posebnega glasovanja. Gosp. profesor Leveč govori o zgodovini nameravane prenaredbe, za katero je že pred tremi leti v to svrho sklicana en-keta svoja posvetovanja imela. Elaborat, kakoršenje sedaj določen, je bil po odboru nebistveno spremenjen. Razprava je torej le informativna, zato misli govornik, da bi se samo spremembe naznanile, vse drugo pa odobrilo. G. profesor Linhart želi, da bi vsak delegat po jeden uzorec novih tiskovin imel v rokah, ako se hoče, da se zbor o njih posvetuje in sklepa. Tej zahtevi za zdaj ni bilo mogoče zadostiti, ker je od-b »r samo v rokopisu priredil uzorce. Po treh nasvetih o glasovanju vsprejme se g. Levca predlog z veliko večino. Drugi uradni spisi: 2. razrednica, 3. tednik, 4. izkaz zamud, 5. popis knjižnice, 6. zapisnik izposojenih knjig, 7. zapisnik knjig, ubožnim razdeljenih, 8. inventar o učnih knjigah za ubožne, 9. šolski vestnik (kronika), 10. šolska naznanila, 11. odhod-nica, 12. izpustnica, 13. glavni inventar, 14. opravilni (vložni) zapisnik — imajo se v prihodnje po nasvetih poročevalčevih in priporočilu stalnega odbora uravnati, kar deželna konferencija soglasno vsprejme. Zastran kronike (pod št. 9) je bilo povedano, da je za zgodovino vsake šole jako važna; zato bi bilo vanjo vpisavati vse, kar se tiče postanka, razvoja in vseh drugih s šolo v zvezi stoječih razmer. Do zdaj se učiteljstvo ni ravnalo po jednotnih načelih. Štajerske šole imajo to stvar lepo vrejeno in g. poročevalec prečita razpis deželnega šolsk. sveta v Gradci, zadevajoč spisovanje šolske kronike. Po štajerskem uzoru naj se tudi nravnajo »šolska naznanila" (pod Št. 10), namreč na drugo stran lista naj se tiskajo posamični paragrafi iz šolskih zakonov, po katerih 8e imajo stariši ravnati, tako n. pr. § 22. zakona z dn£ 22 aprila 1873, § 3. in 4. iz šolskega in učnega reda z dnč 20. aprila 1870, § 29. zakona z dne 29. aprila 1873 in več druzih. Na-glašalo se je tudi, da bi kazenska naznanila dostavljali c. kr. okrajni šolski sveti, a ne krajni šolski sveti. Ker v mnogih krajih učitelji opravljajo vse pisarije mesto krajnega šolskega sveta, zato se smatra želja voditeljev za opravičeno, da bi se jim za taka dela priznala primerna nagrada. (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 12. septembra. (Dolenjska železnica.) Na podlagi deželnega in državnega zakona so se vršile obravnave med trgov- , skim ministerstvom, deželnim odborom kranjskim in konsorcijem. Obravnave so končane in v kratkem pride najvišje dovoljenje za zgradbo železnic Ljubljana - Trebnje - Novo Mesto in Ljubljana-Ribnica-Kočevje. (Dobrodelen čin.) C. g. benefkijat P. K n i f i c, ki je zaradi bolehnosti stalno stopil v pokoj ter si za kraj daljnega bivanja izvolil lepo Gorico, je svojo ožjo domovino zapustivši »Katol. tiskovnemu društvu" daroval za napravo nove tiskarne tristo goldinarjev. Bog živi vrlega gospoda, ki se s toliko velikodušnim dejanjem poslavlja od domače dieceze! (Na c. kr. nižji in višji gimnaziji ljubljanski) prične se šolsko leto 1891/92 dne 18. septembra s slovesno sv. mašo. V novo došli učonci, katere naj spremljajo stariši ali pa njih namestniki, vpisovali se bodo dne 15. t. m. dopoldne. Prinesti morajo s seboj rojstni list in šolsko spričevalo ter plačati 2 gld. 10 kr. vzprejemnine in 1 gld. prispevka za učila. Vzprejemne izkušnje za vstop v I. razred se bodo vršile dnž 16. septembra od 8. do 12. ure dopoldne ter od 3. ure popoldne. Učenci, ki so že doslej obiskali ta zavod, javiti se morajo dnč 17. t. m. v ravnateljevi pisarni z zadnjim šolskim spričevalom ter plačati 1 gld. prispevka za učila. Ponav-Ijalne izkušnje bodo dnd 16. in 17. septembra t. 1. Učenci, ki so že obiskovali višjo gimuazijo ljubljansko, ne plačajo zopet vzprejemnine o prestopu v 5. razred višje gimnazije. Tisti učenci, ki pripadajo novomeški gimnaziji po bivališču in obitelskih razmerah svojih, ne vzprejemajo se v Ljubljani. (Glasbena Matica.) Učenci, ki žele vstopiti v šolo »Glasbene Matice", zglasš naj se dne 18. in 19. septembra t. I. od 4. do 6. ure popoldne, in dn^ 20. septembra t. I. od 10. do 12. ure dopoldne v šolskih prostorih (Gospodske ulice, knežji dvor, II. nadstropje), kjer se bode vršilo vpisovanje. Poučevalo se bode v igri na glasovirju, goslih in na raznih drugih godalih, v petju, teoriji in harmoniji. V glasbeno šolo vsprejmo se samo otroci udov »Glasbene Matice". Učnina za enega učenca znaša 1 gld. 50 kr. na mesec, vpisnina 1 gld. iu društvenina 2 gld. zo celo leto, katere zneske je plačati takoj pri vsprejemu. (Posebna vlaka.) Jutri zjutraj ob 4. uri 54 minut gre poseben vlak v Zagreb povodom tridnevne slavnosti zaradi dvajsetletnice zagrebškega gasilnega društva. Teh slavnostij se udeleže kranjska in mnoga druga gasilna društva ter si ogledajo ob jednem tamošnjo lepo razstavo. Vozni listki se dobe v Pau-linovi pisarni in so veljavni štirinajst dnij. Vrniti pa se more vsakdo že jutri zvečer ob 11. uri. — Dn£ 21. septembra pa se odpelje v Prago zopet poseben vlak, za katerega se že delajo priprave. Paulinova pisarna v Ljubljani že izdaje karte in prospekte, tudi za stanovanja v Pragi sprejema naročila. To potovanje bode tem vabljivejše, ker nekaj dnij pozneje obišče Prago naš presvetli cesar; za cesarjev prihod se že sedaj delajo najsijajnejše priprave. Z vozno karto vsakdo dobi tndi ilustrovan obris praške razstave. (Premovanje konj v Ribnici) je bilo dnč 9. t. m. Konjerejci so prignali 21 kobil z žrebeti, 10 mladih brejih kobil in 13 žrebic. Premije so dobili za kobile z žrebeti: Janez Grebenec iz Levstikov 35 gld., Bernard Kovačič iz Sodrašice 20 gld., Jos. Krese iz Kočevja, Ignacij Merhar iz Prigorice in Jos. Kline iz Ribnice po 15 gld., dr. Rudež iz Ribnice in Jos. Kreiner iz Kočevja srebrni svetinji. Za mlade kobile: Jos. Merhar iz Dolenje Vasi 25 gld., Anton Žužek iz Jakičevega 20 gld., Jurij Lesar iz Krobač 15 gld., Anton Šilec iz Brež in Janez Marolt iz Dol. Poljan srebrni svetinji. Za ž r e b i c e: Janez Brence od Sv. Gregorja in Jan. Lavrič iz Loškega Potota po 10 gld., Jurij Mihič iz Kovlerjev, Rud. Merhar iz Prigorice in M. Pere iz Kovlerjev srebrne svetinje. (Sedemdesetletnico) so praznovali v Konjicah, kakor se nam piše, tamošnji preč. gosp. nadžupnik Franc Mikuš minoli četrtek dud 10. t. m. na posebno slovesen način. Vdeležila se je tega praznika poleg obilnega ljudstva vsa čast. dekanijska duhovščina, potem pa še mil. msgr. prelat Košar iz Maribora, preč. g. kanonik Ivane iz Šmarij ter še nekaj čč. gg. župnikov iz sosedne dekanije. Msgr. prelat Košar, ki so ta dan nastopili 69. leto svoje d6be, imeli so svečauosti prav primeren govor ter so darovali peto slovesno mašo z leviti, dočim sta preč. gosp. nadžupnik in preč. gosp. kanonik Ivane tihi sv. maši brala. Vsem trem p. n. jubilantom želimo še mnogo mnogo let! (Iz Črnomlja.) se nam piše: ni vse zlato, kar se sveti. Dopisnik »Slov. Naroda" je nedavno naštel zasluge treh naših »častnih meščanov," ki so namreč več let sedeli v občinskem iu cestnem odboru, krajnem šolskem svetu itd. Končno pravi dopisnik, da ne bo dalje našteval zaslug „častnih meščanov." Mi mu radi verjamemo, ker jih ni vedel našteti. Lepo je, če so dotični gospodje sedeli v imenovanih zastopili, a dvomimo, da so vsestranski izvrševali svojo dolžnost kot zastopniki: Dosedanji g. župan se je nekda odpovedal županstvu, ker so mu menda tla gorela pod nogami; kajti ogromna večiua meščanov ni zadovoljna s sedanjo mestno upravo. — Tukaj imamo prav ugodne vreme; če bode tako ostalo, upamo dobre vinske letine. Vsi drugi pridelki pa so slabi, osobito pšenica, rž in krompir; tudi krme ne bomo dobili za potrebo. (Izneverjenje.) Poštar Koharovič v Petrijevcili blizu Oseka je izpraznil poštno blagajnico in je z izgovorom, da gre v Zagreb, odpeljal se na Reko, od tu pa v Ameriko. Poštni ravnatelj Hadži iz Zagreba je hitel v Petrijevce, dal odpreti blagajnico in konstatoval, da manjka 4.324 gld. (Prepovedana knjiga.) Deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani je prepovedalo po § 303. državnega zakona Leva Tolstega knjigo: »Pamet in dogma". (Nesreča.) Dne 8. t. m. je bilo cerkveno blago-slovljenje ali »žegnanje" v Zgor. Tuhinju. Kakor je sploh navada, so tudi tu streljali s topiči. Po neprevidnosti se je užgalo smodnika okolu 1 kilogr.; eden streljačev je težko, dva sta lahko ranjena. Streljanje s topiči je sicer prav lepa šega, ali kme-tiški mladeniči so grozno neprevidni in drzni. (C. in kr. vojni erar) bode kupil po trgovskem običaji pšenice, rži in ovsa. Prodajne ponudbe je v obliki pisma vložiti zapečatene do dne 28. septembra 1.1. do 10. ure dopoludne pri intendanciji 3. voja v Gradci, oziroma jih tja poslati. Zvezek o kupnem načinu z dne 4. septembra t. 1. pogleda se lahko pri intendanciji 3. voja in pri vojaških preskrboval-nih magacinih v Gradcu, Mariboru, Ljubljani, Celovcu, Gorici, Trstu in Pulju. Tudi se proti plačilu 8. kr. lahko kupi pri vseh vojaških preskrbovalnih magacinih. Dotična objava se lahko pogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in se na željo tudi v prepisu dopošlje. Raznoterosti. — Grenlandski časopis. Neki podjetni Meller je tudi v Grenlandiji začel izdajati časopis. On ta svoj list sam vreduje, sam stavi, sam tiska, pa tudi sam raznaša in sam nabira naročnike. Pa to še ni vse. V Grenlandiji skoro nikdo brati ne zni, in vrednik hodi od hiše do hiše, uči ljudi brati, da se potem naroči na list njegov. Neko dansko literarno društvo je zvedelo za njegovo prizadevanje, da bi razširil civilizacijo na tem pustem otoka, in mu je poslala papirja, novih črk in še več drugih stvarij. da razširi svojo tiskarno. Telegrami. Galgooz, 11. septembra. Pri današnjem dvornem obedu je cesar napil ruskemu caru povodom njegovega imendne. Godba je zaigrala ruskov himno. Pri obedu sta bila tudi ruski ataše Žujev in poročnik Mjatlev. Dunaj, 12. sept. Kakor poročajo praški listi, jo cesar potrdil program svojega po-vanja na češko in povabil grofa Taaffeja, naj ga spremlja in stanuje na Hradčanih. Gradec, 11. septembra. Deželni odbor nabira gradivo 7,a vpeljavo nagizdnega davka; tudi davek od glasovirjev nameravajo vpeljati, Krakom, 11. septembra. Mesto Krosno je pogorelo. Monakovo, 12. sept. Listi poročajo, da je neresnično poročilo o zaroki nadvojvode Franca Ferdinanda z vojvodinjo Zofijo, hčerjo bavarskega vojvode Karola Teodorja. „Oorr. Bureau" pa dostavlja, da se v Avstriji neso razširila ta poročila. Piccoli-jeva tinktura za želodec JSjT" je mehko, toda ob onem uplivno, delovanje pre- "3£3K bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, ~*JH kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Ona steklenici 10 kr. (300—1831 Tujci. 9. septembra. Pri Slonu: Goldschmidt, Maline, Kamenšič, Fazzini trgovci, in Urholz, iz Trsta. — Brejoha, nadinžoncr; Pramlick, podpolkovnik; Griinvvald, trgovec; Maidič, zasebnik, in Gold-mann, z Dunaja. — Valenčič, zasebnik, iz Trnovega. — fanti iz Frage. — Davorin Jenko iz Belgrada. — Pischl iz Celovca. — Hribernik Marija in Karol iz Št. Jakoba. — ITrbanek iz Tržiča. | Chiaruttini iz Xovega Mesta. — Binter iz Kamnika. — Vičič, inžener, s hčer. i, iz Gradca. Pri avstrijskem caru : Grahzer iz Sarajeva. — Faidiga z rodbino iz Trsta. — Stiasni, učitelj, iz Kamnika. — Tiyetsch iz Idrije. — Janežič iz Dobrepolja. — Krainc iz Trnovega. Pri bavarskem dvoru: Hutter, trgovski pomočnik, z Dunaja. — Paulezza iz Vidna. — Lokar iz Ajdovščine. — Hraune s soprogo iz Kočevja. Pri Južnem kolodvoru: Kuhn iz Strasburga. — Honigrain, s soprogo, Posseg, iz Gradca. — Borštnik iz Trsta. Kramer iz Monakovega. — Schmiedt trgovec, s soprogo, iz Loka. Umrli so: 7. septembra. Jožef llandler, želozniškega ekspedijenda sin, 3 mes. Florjanske ulica 15 oslabljenje moči. 9. septembra. Ana Tiran, železniškega sprevodnika hči, 1'/, mes. Poljanska cesta 37. katar v črevih. — Leopold Jeras, železniškega sprevodnika sin, 2a/t leta Kesljeva cesta, 27. davica. — Anton Pletaver, krojačev sin, 3 mes, Gradišče 12, katar v črovib, V b olnišnici: 8. septembra. Marija Ilaring, šivilja, 22 let Griža. — Ferdo Štrukelj, agent, 40 let Degeneratio atnyloiden. Vremensko sporočilo. .'/'•'•'J* •,*-*Va: a « Q Cai Stanje Vster Vreme 2 ^ •g* = a g opazovanja zrakomern t mm toplomera po Celziju 11 7. u. zjut. 2. u. poj). 9. B. ZV.Hi. 743 4 741o 7410 8-5 199 12 2 sl. vzh. sl. svzh. sl. v.:h. inegla jasno 000 Srcinja temperatura 13 5°, za 0'9° pod normalom. Tržne cene v Ljubljani dne 12. septembra. gl- kr. Kr. Pšenica, hktl. . . . 8 77 Špeh povojen, kgr. . _ 64 t Rež, „ . . . 7 80 Surovo maslo, „ — 72 1 Ječmen, „ ... 4 03 Jajce, jedno „ — 2! 0 V t- i, „ . . . 2 92 Mleko, liter .... — 8 Ajita. „ ... 4 71 Goveje meso, kgr. . — 62! Proso, „ ... 4 77 Telečje „ „ — 58! Koruzr „ ... 5 4C Svinjsko „ „ — 56 40 35 Krompir, „ ... 2 (17 Koštrunovo „ „ . — Leča, „ ... 10 — Pišanec..... — Grah, „ . . . 10 _ Golob ..... — 16 Fižoi, . . . . 9 — Seno, 100 kgr. . . 1 78' Maslo. kgr. . — 84 Slama, „ „ . . 2 12! jlast, „ Špeh svež, „ — 66 Drva trda, 4 □ mtr. 7 — — 58 „ mehka, „ „ 4 40 Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja A. PAICHEL, (13(13-1) zobozdravnik pri Hradeckega mostu I. nndstr. Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po nizkej ceni. Naznanilo in zalivala. Žalostnim srcem sporočam vsem prijateljem in znaocem, da je vsegamogočni Bog mojo ljubo mater Marijo v nedeljo, 6. t. m., opoldne po dolgi in mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 69. letu njene starosti poklical v boljše življenje. Zajedno se zahvalim vsem, ki so jo spremili dne 8. t. m. k zadujernu počitku, ter jo priporočam v molitev. Premautura (Istra), tO. sept. 1891. Franc Krušnik, (1) župnik. i W Za, otroke; ~W Trikol«obleke, Jopice, najboljšo vrste, trajne in cene pri (4-1) M. PODKRAJŠEK, Špitalske ulice, Ljubljana. Priporočilo. TTdano podpisani usojam si slavnemu občinstvu priporočati se za narejanje oblek vsake vrste. Ker sem se sedaj še na krojaskoobrtnem učilišču v Ljubljani v prikrojevanji izvežbal, izdelujem obleke po najnovejši modi in kroji, in kakor poprej, zelii nizkih cenah. Z odličnim spoštovanjem (1345) 3—3 LUKA HRIBERNIK, krojaški mojster, v Škofji Loki št. 90. Organist in cerkvenik lepega zadržanja, dobi službo o sv. Uršuli Več povč odotni župnijski urad. — Zahtevajo se spričevala. (1357) 3-1 Višja slovenska gospodinjska šola pri uršulinkah v I .jiiI>IJ:ini ftgj (ustanovljena z dovoljenjem visokega c. kr. deželnega šolskega svčta v Ljubljani z dne 28. julija 1890, štev. 1274) se prične IS. septembra. Vpisovanje (oziroma preskušnja) za prvi letnik se vrši od 14. do 17. sept. Smoter te šole je: deklice, ki so dovršile ljudsko šolo, teoretično in praktično seznaniti z vsemi strokami in opravili umnega gospodinjstva; poleg tega pa tudi izvežbati v vseh olikani gospodinji potrebnih znanostih in spretnostih, katere zahteva stopinja sedanje naobraženosti — na podlagi slovenskega jezika. Šola ima tri letnike: prvo leto jo poleg vednostuih nredmetov na vrsti nauk o gospodinjskem poslovanju v hiši: red, hišna oprava, prirejevauje, čiščenje |iu popravljanje perila in obleke, kurjava, svečava itd.; drugo leto o vrtnarstvu: cvetlicoreja, zelenjadoreja, sadjereia itd ; tretje leto praktično izvežbanje v kuhinji. Tudi imajo deklice priliko poleg nemščine, ako hočejo, učiti se francoščine ali laščine, ali pa godbe na citrah, goslih in glasoviru. Za sprejem v višjo dekliško šolo se zahteva dovršeno 14. leto in ugodno spričevalo dovršene ljudske šole, oziroma po vsprejemnem izpitu dokazana sposobnost za višji pouk. — (2—2) (00-20) (00-53) 9 katero iz kinežke rabar-bare, kcrlilikovcovega lubja in svežih pomerančnih olupkov prireja G. PICCOLI, lekar ,pri angelju' v Ljubljani, je mehko, toda oh enem uplivno , delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodeo, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Žnbojček ■/. 12 stekl. velja gl. 1-36, z 55 steklen., 5 Kg teže, veljft gl. 5'26. Poštnino plača naročnik. Preselitev trgovine. "SI s Štefana Nau-ja ^ lUS"" trgovina z železjem, ro-* - kodelskim, hišnim in ku- hinjskem orodjem __ ^^ je od dne 1. julija t. 1. nadalje ^^ ^ na Valvazorjevem trgu št. 5 (prej France Trček) ECŽT* v poslopji okrajnega glavarstva. J J. M. krojaški mojster, Kongresni trg v Ljubljani (v nunskem poslopji), se priporoča prečastiti duhovščini v izdelovanje duhovniških zimskih sukenj in talarjev, dalje sl. občinstvu v obila naročila za izdelovanje najraznovrstnejsih oblek narejenih po najnovejšem kroju iz finega ali bolj priprostega, toda vseskozi trpežnega blaga. Jamči za dobro blago, točno postrežbo in nizko ceno. (1340) 10-4 Originalna 10—1 Selterjeva voda. Najboljša naravna mizna in zdravilna voda (Naasau) preverjena pri zaslizenju, ka-šlju, hripavosti, mehurnih in želodčnih boleznih. (1202) Zahtevaj vselej „originalno" Selterjevo vodo s kapico, vigneto in zamaškovo zavezo „Original". Dobi se povsod. V Ljubljani ima glavno zalogo Miha Kastner. Cenilniki zastonj in franko. Največja zaloga šivalnih strojev JAN. JAX, I^TITBIrfJASrA, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo. (30-29) Zamenjuje stare stroje. Voprave vrši se točno trajno in ceno. Svojo bogato zalogo raznovrstnih voz po najnižjih cenah priporoča slavnemu občinstvu Franc Šiška, kovaški in podkovski mojster, Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6, v Tonniesovi hiši. (6—1) Ugodni plačilni pogoji; plačuje se tudi v obrokih. Začasne izložbe: Cvetličje, zelenjad, sadje in grozdje ____15. 25. avgusta^ ^r g o v e © -Tm za pleme 6 —9. septembra, | pitana goved in za delo 9.—II. septembra. 3IC KOJJJ I ~ za pleme, jahanje in voinjo 14.—16. sept. flTSSTJa, ovce, golobje. zajci, perjad in psi 19. in 20. septembra. I Sadje, grozdje,zelenjad 21. sept. do [5 okt. Gospodarstvo. Foljedeljstvo, vinogradarstvo, pivničarstvo in sadjarstvo, Cvetličje in sočivje. Bčelarstvo. Gospodarsko - gozdarska IZLOŽBA v Kag rcbii G ozdarstvo. Gospodarski obrt. Gospodarska tehnika in graditeljstvo. Učna sredstva in literatura gospodarstva in gozdarstva. Domači obrt. Slike in umetnine. Svilarstvo. Ribarstvo. oi 15. avgusta 1891 Jo 15. oktotira. Izložbena loterija s 1001 dobitkom.- Glavni dobitek v vrednosti 10.000 frank.- Srečka 50 kr. Vsaki dan godba na električno razsvetljenem Izložbenem prostoru. (5) MdL « » «• c- vt t, iy pleal, razne zabave. II narodnem gledišču opera in drama. Pevska slavnost 6.-8. sept. | Dirka 12. septembra. Sestanki: gozdaiji in obrtniki 22. avgusta, učitelji I 26. avgusta. gospodarji in ognjegasoi | 12. sept., inženerji in arhitekti 17. sept. Dva ali tri dijake vzame prihodnje šolsko leto v stanovanje in na hrano upokojen učitelj. — Veš se iz v« pri vred- ništvu tega lista ali pa v hiši na sv. Petra cesti št. 91, prvo nadstropje, v Ljubljani. (8—8) Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na diželi priporočam svojo bogato zalogo najraznovrstnejših 1 e Is vt 1B e čepic za požarne brambe itd. vse po najnovejšem kroju, fine in bolj priproste, izdelane iz močnega trajnega blaga, po najrazličnejših cenah. Sprejemam naročila na vsakovrstna X krznarska dela, ^fC, katera izdelujem v lastni delavnici. V mnogobrojno nakupovanje uljudno vabim (1328) ' spoštovanjem (15-6) Anton Krejči, X klobučar in krznar, Kongresni trg štev. 8 v Ljubljani. i Gg. (lijakom dovoljujem prednostne cene. O ;xxxxxxx9 OUOOOOOOOOOOOOOOGO § ¥la&@ imnii$ § 0 knmnos e k , p v Ljubljani, Farne ulice štev. 9, p d se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v iz-vršitev naročil vsakovrstnega ss g cerkvenega umetnega kamno- q 8W seškega dela, ^ Icalcor: oltarjev, obliajilnih miz itd. O slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrstnejših po najnovejših načinih prav lično in iz različ nih vrst marmorja izdelanih nagrobnih spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri O njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovo-Ijenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brez- ^^ placno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi svetimi. 8 Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna 3js?$r stavbinska dela, __ katera fino trpežno in ceno izvrši. (6—3i O o afcS" Naznanjam, da sem fllijalo tik P A mesarskega mostu opustil. OOOOOOOOOOOOOOOOGO Z jedi njenih držav zavarovalno društvo za življenj« v 5f«vemYorku. Ustanovljeno lota 1859. — Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882. ,Equitable' je prvi in največji zavod za zavarovanja za življenje na svetu, zakaj to društvo imelo je največ zavarovanj 1. 1890 .............gld. 1.801,656.182 sklepalo je znova največ zavarovanj 1. 1890 ....................„ 509,565.267 prejelo > največ premij 1. 1890 ..............................„ 87,591.708 Vsi zakladi znašali so 31. decembra 1890 ....................„ 298,109.361 Dobička je bilo koucem leta..............................„ 59,351.118 Avstrijskim zavarovancem posebna garancija je velika društvena palača ,.Stock-im-Eisen-' na Dunaji, katera je vredna dva milijona gld. Uspehi dvajsetletnih doživljenjskih poosobnih rent društva „Equitable": Podloga izplii6eyn)\ja 1801. lota : C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti in za doživetje. Tabela X. . Vkupna Vrednost v Polica opro-premija gotovini ščena premij A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I. Starost vkuPna Vrednost v Polica opro-preiuija gotovini ščena premij 30 35 40 45 50 454--527'60 «26 — 759-40 943-60 573-- 693-4 850-— 1065 — 1387-— 1230 1310-1310 -1620— 1930 — B. Zavarovanje za slučaj smrti z 20let-nimi premijami. Tabela II. Starost ^ k"Pna Vrednost v Polica opro-premija gotovini ščena premij 30 35 40 45 50 gl- 007-20 681-60 776-60 900-60 1087-60 909 1039 — 1204 — 1424 -1746'— gl. 1940' 1970-— 2030- — 2170 — 2430-- 30 gl. 970-60 gl. 1706 - gl. 3650,— 35 , 995 80 „ 1740 — „ 3310-— 40 „ 1035-60 „1813— „ 3070-— 45 ,. 1100-80 „ 1932 — „ 2950 — 50 „ 1209-— „ 2156-- „ 3000 - Kakor svedočijo zgoraj navedene številke, osigurava renta razven brezplačnega zavarovanja za slučaj smrti tekom 20 let po tabeli I. povrnitev vseh prenrj z 2 '/< do 4 3/fl % ; po tabeli II z 43/R do 5"/, % ; po tabeli X. z 6b/4 do 7 % obrestij. — Police oproščene premij osiguravajo dvakrat toliko, a le do četrtega dela uplačanih premij. -- Prosta poosobna renta, nekaka polrenta z nekoliko višjimi premijinni, daje zavarovancu po preteku jednega leta popolno svobodo glede na potovanja, prebivanje in na poklic, izvzemši vojaško službo; po preteku dveh let je ni moči izpodbijati, po preteku treh let ne more vec Zcip&sti in jo je z ozirom na rento pri regulovanju moči urediti na šest načinov. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v GRADCU in glavni zastopnik za Kranjsico : (26-5) ALFRED LEDEN I v Ljubljani, Mestni trg št. 25. St. 6251 lil prostovoljne javne zemljišča. Vsled privoljenja veleslavnega c. kr. okrožnega sodišča v Rudoifovem se na prošnjo c. kr. okrajnega sodišča v Velcih Laščah z dne 24 avgusta 1891, št. 4205, prostovoljna javna dražba zemljišč ml. Matije Kočevarjevih otrok iz Podturjaka zastopanih po materi kot varfiiiiji Ani Kočevar in sovarhu Matiji Kočevar iz Velcih Lašč vi. št. 11, 12 in 13 d. o. sv. Duh v Škrabčah ležečih (občina Novavas Bloke) po posameznih parcelah, ali tudi skupno določi na 16. in 17. septembra 1891 na lici posameznih delov zemljišča v Škrabčah vsaki dan počenši oh 9. uri dopoldne. Parcele gruntne in stavbene se bodo izklicale po cenah inventarnega zapisnika de pr. 12. maja 1887, št. 8679, in.se le opomni, da znaša vrednost vseh treh zemljišč vkupe 5740 gold. Upnikom na teh posestvih zavarovanim ostane prihranjena njih zastavna pravica ne glede na prodajno ceno. Vsak kupec ima takoj plačati 10 °/0 kupnine kot varščino in položiti 5% skupila za pokritje dražbeuih troškov v roko sodnega poverjenika. Sicer se pa morejo vpogledati natančni dražbeni uveti. zemljeknjižui izvleček in posestni list v navadnih urah pri tem sodišču. fS» te® mm ®0)#llšl© ZnHin 8J dne 27. avgusta J 891. (3—3) 1347 Nepresegljivo za zobe! t Trnkaczy-jeTa usfoa Toda, aromatična, vpliva okrepčujoče. zabrani gnilobo z6b ter odstrani iz ust neprijeten duh. Velina steklenic 50 kr. II, Tmltefii? zobni psašek, splošnje priljubljen, vpliva dokaj okrepčujoče, ter ohrani zobe čisto bele, ii 30 kr. Navedeni sredstvi, o kojih je dešlo mnogo zahvalnih pisem, sta vedno sveži v zalogi v lekarni Trnkoczy-jevi poleg rotovža v Ljubljan i. ur Naročila z dežele preskrbe se z obratno pošto. V Gradcu: Deželna lekarna Wend. pl. Trnk6czy-ja, Sackstrasse; Na Dunaju: Lekarna Viktorja pl. Trnkoczy-ja, „pri sv. Frančišku" (zajedno kemična tovarna), V., Hundsthurmerstrasse 113; Na Dunaju: Lekarna Julija pl. Trnk6czy-ja, ,.pri zlatem levu", VIII., Josef-stadterstrasse 30. Na Dunaju: Lekarna dr. Otona pl. Trnkčczyja, „pri Uadeckjju", HI., Kadetzky-Plafcz 17. (3°) A' leta 183^. v Trstu osnovana c. kr. priviletr zavarovalna družba RIUNIONE AD RI ATI CA 01SICURTA, katero generalnega zastopa pisarne so 11 a I > una n v družbini liiisi, mesto, Weihburggasse št. 4, in katero v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejših krajih avstro-ogerske države zastopajo generalni, glavni in okrajni zastopi, zavaruje po najnižjih cenah pruti požaru, poškodbam pri prevažanju in po toči, dalje človeško življenje v raznih kombinacijah in pvoti zgubam pri najemnini vsled požara ali razpoka. (12-4) Glavni zastopnik y Ljubljani: IVAN PERDAN. 'VWWWWWY¥V> Andr. Druškovič, trgovec z železnino, Mestni trg 10, LJUBLJANA, Mestni trg 10, priporoča svojo bogato zalogo štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa itd., sploh vsega v to stroko spa-dajočega blaga, (19) Fine vodne žage in pile, za kojih dobroto se jamči, po najnižji coni. Štev. 17.568. (1362) 1 cl mm ^ • »s«? < «*- ■■■ Št 15.737. Razglas. (1354) 3-2 Začetek pouka na mestnih otroških vrtcih. Pouk na I. iu II. mestnem otroškem vrtcu s slovenskim poučnim jezikom s« pridu« letos s sv. mašo, katera bode za I. otroški vrtec v farni cerkvi sv. Patra, za II. otroški vrtec pa v stolui cerkvi. Za vpisovanje otrok sta določena 16. in 17. dan septembra od 8. do 11. ure dopoldne pa od 2. do 4. ure popoldne in oglašati se je v učnih prostorih, to je: »a I. otroški vrtec na sv. Petra nasipu št. 65, pri tleh na levo, za II. otroški vrtec v Poljskih ulicah št. 10, I. nadstropje. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 7. dau septembra 1891. V zmislu § 6 zakona z dne 23. maja 1873. 1. (št. 121 drž. zak.) se naznanja, da bo prvotni imenik porotnikov za 1892.1. od IO. cio 17. septembra t. 1. v magistratnem ekspeditu na ogled ter da ga v tem času vsakdo laliko pregleda in naznani svoj ugovor. Porotniškega posla so po § 4 omenjene postave oproščeni: 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svojo dobe, za vsegdar; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas .zborovanja; 3. osebe, ki neso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas. ko so poklicane k vojaški službi; 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni moči utrpeti, za sledeče leto; 5. vsak. kdor je prejetemu poklicu v jednem porotnem razdobji kot prednji ali naihestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 7. dan septembra 1891. lNra:^ii Mililo. (1358) 4-2 Šolske sestre v Repnjah ^ Gorenjskem 'lil 8Prejema0° do 1. oktobra gojenke pod zmernimi pogoji. M Gojenke so morejo učiti tudi igrati na glasoviru. ^JJ^ »naaaaaaaaaa/vvvvvaa/vvnaaa Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Plugi, brane, njlvnl valarji, sejalnioe, stroji za košnjo, obračalnioa za seno, konjske zobače, stlskalnloe za seno, mlatilnloe, gepelji, loko- moblll, trieure, snažllnioe žita, stroji za robkanje turšioe, slamoreznioe, stroji za trenje žita, za rezanje repe, za mlenje in mečkanje sadja, za stiskanje grozdja in oliv, peronospora-aparati, stroji za lupljenje ovočja, sušilnioe za ovočje in zelenjad, smrki (pumpe) za vino, kletne priprave, smrki za vodnjake, krožne žage, deoimalne tehtnice, tehtnice za živino, mlečni separatorji, priprava za vzdigavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče sti-skalnioe sladke krme, stroji za žehtanje, (20—14) treslice itd. (20—13) Vso najboljeJizdelaDO^po nnjiiižji tovarniški eeiii. Jamstvo^! Pripravno plačevanje! Cas poskušnje! Zaloga kmetijskih iu vinorejskili strojev IG. HELLER, II, Dunaj, Praterstrasse 78. Bogato ilustrovani 144 strani obsezajoči ceniki v nemškem, italijanskem ln slovanskem Jeziku se pošiljajo gratis in franko. Zanesljivi nastopi se povsod osnujejo. ""^H Št. 449. Začetek mestnih ljudskih šol. Na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih, in sicer: na I. in II. mestni petrazredni deški ljudski šoli, n» mestni nemški deški ljudski šoli, ua mestni dekliški šoli pri sv. Jakobu, na dekliški šoli v uršulinskem samostanu m na mestni nemški dekliški šoli se začne šolsko leto 1891/92 ~v petek 18. dan septembra 1891. 1. Vpisovanje bivših in vsprejemauje novih učencev in učenk se bode vršilo 16. dne septembra, in Sicer : Za I. petrazrtdno deško ljudsko šolo v šolskem poslopji v Poljskih ulicah ; za II. petrazredno deško ijudsko šolo v šolskem poslopji na Oojzovi cesti ; za nemško deško ljudsko šolo v Mahrovi h'ši ria Cesaria Josipa trD S •o o CL 'O B 'S? u o. O M d - o * N cd a > .iL »C/2 jo ._ ra Cu C 'S o. -s- CC so O — M/ 4S C3 X> TT C3 O t~ —. cl. - — ^ « S5 T3 — ® co . © > a> = 3 z I o M ■ISH^HCl h.,««1 BfaJM vČ/ilfla ^^HvJihh5 lilHIlIVMi^. SW«8|«lBlfilPl ■^LMikuscIi,1^® tovarna dežnikov, *j«al HUi Ljubljana, Mestni trg 15. 1 > u n a j 8 k a l> o r z a. Dne 12. septembra. Papirna renta 5%, 1<6% davka . . . , Srebrna renta o%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akeije, 16 > gld...... London. 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.) . . . . • . . Cesarski cekini ........ Nemških mark 100....... 90 gld. 95 kr. • 90 „ 85 . 109 .. 75 . 102 „ 10 . 1008 „ — • 278 „ 50 • H7 „ 20 . o „ 30 0 „ 58 . 57 ,, 67», Dn6 11. septembra. Ogerska zlata rontu 4<&..... Ogerska papirna renta i>% ... . državne srečke I. 1854., 250 gld. 5% dižavne srečke 1. 1860,. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4\V*> Kreditno srečke, 100 gld.......185 St. G-enois srečke, 40 gld...... . 60 103 gld. 30 kr. 100 134 147 180 97 100 65 75 40 25 Ljubljanske srečke, 20 gld.......20 gld. 75 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 50 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „ — „ Salinove srečke, 40 gld........59 „ — .„ VVindischgraezove srečke, 20 gld..........49 „ — Akeije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 153 „ — „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2742 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 102 „ 50 „ Papirni rubelj . . ...............1 „ 24'/»,, Laških lir 100 ....................46 „ 95 „ tmenjarnična delniška * r^iUlMV Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Ru/.na naročila IzvrStf se nnjtočiieje. Za nalaganje glavnic priporočamo : 4% gališke proplnaoijske zadolžnioe. 4'/» "jo zastavna pisma peštanake ogerske komer- oljonalne banke. 4'/,% komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. S® @® go I d i narj e v se dobi z jedno ogersko hipotečno promeso a i'/, {rut. iu r»o i«-, kolek, ■i Žrebanje že dne 15. septembra! M