SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010	£
Fosili spodnjetriasnih plasti v Kamnisko-Savinjskih Alpah
Tomaz Hitij
Fossils from the Lower Triassic beds of the Kamnisko-Savinjske Alps
The oldest rocks in the Kamnisko-Savinjske Alps are of the Lower Triassic age and belong to the Werfen Formation. They are represented by various sandstones and marly limestones, which locally contain abundant ammonite fauna with Tirolites cassianus, gastropod Natiria costata and numerous biotuibation traces. In the Logarska dolina Valley, the ammonites Tirolites carniolicus were also discovered, pointing to the upper part of the Lower Triassic (Olenekian). However, the most interesting is a recently discovered large amphibian bone from the beds of the Werfen Formation in the Matkov kot Valley. The almost completely preserved rib probably belongs to a large temnospondyl amphibian of the Capitosauria clade.
Ponekod najdemo v plasteh Werfenske formacije bogato fosilno favno. V grapi potoka Suhelj južno od Logarske doline najdemo pretežno
zelenkaste laporovce in laporaste apnence, ki so ponekod izrazito bioturbacijsko predelani, in imajo zato značilno teksturo, ki je podobna
Fosilna sled Rhizocorallium v spodnjetriasnih plasteh iz zgornjega dela doline Korošica v Kamniški Bistrici.
Fossil trace Rhizocorallium from the Lower Triassic beds in the Korošica Valley, part of the Kamniška Bistrica Valley.
Amonit Tirolites carniolicus iz skitskih plasti južno od Logarske doline (T-1016). Velikost 5 cm.
Ammonite Tirolites carniolicus from the Lower Triassic beds south of the Logarska dolina Valley (T-1016). Size 5 cm.
56
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010	£
budinažu. Ponekod najdemo lepe sledove anelida rodu Rhizocorallium v obliki črke U in slabo ohranjene fosilne ostanke predvsem polža Natiria costata in školjke Costatoria costata. V apnencih najdemo tudi amonite Ti-rolites carniolicus, ki kažejo na zgornji del skita (olenekij). Med najpomembnejšimi pa je odkritje nahajališča s fosilnimi kostmi orjaških dvoživk v Matkovem kotu.
Spodnjetriasna dvoživka (Amphibia) iz Matkovega kota
Že kmalu pod Pavličevim Koglom se nad dolino odpre čudovit pogled na mejne plasti med spo-dnjetriasno Werfensko formacijo in srednjetri-asnim anizijskim dolomitom. V manjši steni se menjavajo rjavkasti do sivkasti laporasti
(O 'u
£
apnenci, laminirani, tankoplastnati in srednje- o plastnati nekoliko bituminozni apnenci, la- jg minirani bituminozni apnenci, ponekod pa £ brečasti apnenci in intraformacijske breče. Ne glede na izjemno redkost fosilnih ostankov ^ v teh plasteh smo v eni od grap naleteli na izjemen primerek kosti dvoživke iz skupine temnospondilov.
Temnospondili so bili zelo pomembna in zelo razširjena skupina majhnih do orjaških dvoživk. Mastodonsaurus gigan-teus iz srednjetriasnih plasti v Nemčiji je na primer dosegel dolžino do 6 m (Schoch, 1999). Najboljši časi za te orjaške dvoživke so bili v karbonu, permu in triasu. Sledil je njihov počasni zaton, ob koncu krede pa so dokončno izumrle. Znanstveniki še vedno niso enotni, ali so bile nekatere specializirane oblike teh živali predniki današnjih dvoživk
Drevo stereospondilnih dvoživk, ki kaže, kako so se različne skupine triasnih dvoživk prilagodile različnim okoljem. Okostja so obarvana glede na način življenja: modra = vodne, zelena = amfibijske in rjava = kopenske dvoživke. Povzeto po Milner (1990), Yates & Warren (2000), Schoch (2008a) in Schoch (2008b).
Probable life habits depicted in a tree of stereospondyls, showing that the Triassic taxa evolved a range of different life strategies. Skeletons are colour-coded with respect to the presumed life habits: blue = aquatic, green = amphibious, brown = terrestrial. After Milner (1990), Yates & Warren (2000), Schoch (2008a), and Schoch (2008b).
57
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010	£
Okostje triasne temnospondilne dvoživke (po Sulej, 2007).
Skeleton of a Triassic temnospondyl amphibian (after Sulej, 2007).
(Lissamphibia) ali pa je cela skupina izumrla, ne da bi za sabo pustila potomce (Benton, 2000; Laurin, 1996; Reisz, 2010). Temnospondilne dvoživke so se lahko prilagodile življenju v sladkovodnem, brakičnem in tudi obalnem morskem okolju ter na kopnem. Njihove fosilne ostanke lahko danes najdemo po vsem svetu. Domnevajo, da je bil način življenja teh velikih dvoživk zelo podoben načinu življenja današnjih krokodilov.
Po permsko-triasnem izumrtju so si temno-spondilne dvoživke izjemno hitro opomogle in pojavili so številni novi rodovi. Prevladuje mnenje, da naj bi vzrok za to povečanje njihove
Poenostavljena rekonstrukcija spodnjetriasne temnospondilne dvoživke.
Simplified reconstruction of Lower Triassic temnospondyl amphibian.
raznolikosti nastopil že ob koncu perma. Gonilo za povečanje raznolikosti pa naj bi bilo ravno izumiranje ostalih skupin vretenčarjev v zadnjih nekaj milijonih let perma (Milner, 1990; Ruta et al, 2007). V mezozoiku sta obstajali le dve večji skupini temnospondilnih dvoživk, Capitosauria in Trematosauria.
Pri najdbi iz Matkovega kota gre verjetno za skoraj v celoti ohranjeno rebro (T-1017). Po obliki sodeč rebro najverjetneje pripada dvoživki iz klada Capitosauria, kajti pri dvoživkah iz skupine trematosaurov so rebra cevaste oblike z manj izraženimi sklepnimi deli. Kost je bila najdena v plasteh Werfenske formacije
58
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010
/0
'u (0
£
Kost dvoživke iz spodnjetriasnih plasti v Matkovem kotu (T-1017). Dožina 11 cm. Amphibian bone from the Lower Triassic beds in the Matkov kot Valley (T-1017). Length 11 cm.
v bioturbacijsko močno predelanem apnencu. Žal plasti, iz katerih izhaja, še niso natančneje datirane. Najverjetneje so olenekijske starosti, lahko pa bi bile že spodnjeanizijske starosti.
Ta najdba je po nedavnem odkritju kapito-zavrovega rebra v olenekijskih plasteh na Stu-dorskem prevalu (Lucas et al., 2008; Kolar -Jurkovšek, 2009) in po najdbi iz okolice Žirov, že tretja v Sloveniji. Gre za zelo redke najdbe, saj so ostanki temnospondilnih dvoživk v
spodnjetriasnih kamninah znani le še z Grenlandije, s Spitzbergov, z Madagaskarja in iz Kazahstana (Lucas et al., 2008; Kolar-Jurko-všek, 2009). Čeprav so njihove najdbe v spo-dnjetrisnih plasteh redke, so bili kapitozavri eni najbolj poznanih mezozojskih temnospon-dilnih dvoživk. Njihovi ostanki so razmeroma pogosti v srednjetriasnih in zgornjetriasnih horizontih z vretenčarji na vseh kontinentih (Damiani, 2001).
Benton, M. J. 2000: Vertebrate Paleontology, 2nd Ed. Blackwell Science Ltd.
Damiani, J. R. 2001: A systematic revision and phylogenetic analysis of Triassic mastodonsauroids (Temno-spondyli: Stereospondyli). Zoological Journal of the Linnean Society, 133: 379-482.
Kolar - Jurkovšek, T. 2009: Najdba fosilne dvoživke v Julijskih Alpah. Proteus, 71 (7): 309-313. Laurin, M. 1996: Terrestrial Vertebrates - Stegocephalians: Tetrapods and other digit-bearing vertebrates,
The Tree of Life Web Project (http://tolweb.org/tree). Lucas, S. G., Kolar - Jurkovšek, T., Jurkovšek, B. 2008: First record of a fossil amphibian in Slovenia (Lower Triassic, Olenekian). Rivista Italiana di Paleontologia e Stratigrafia, 114 (2): 323-326.
59
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010	£
Milner, A. R. 1990: The radiations of temnospon-dyl amphibians. V: Taylor, P. D., Larwood, G. P. (ured.): Major evolutionary radiations. Clarendon Press Oxford: 321-349.
Reisz, R. 2010: Biology 356 - Major Features of Vertebrate Evolution - The Origin of Tetrapods and Temnospondyls (http://www.utm.utoronto. ca/~w3bio356/lecture_info/lecture_notes/ aquatic_reptiles.pdf).
Ruta, M., pisani, D., Lloyd, T. G., Benton, J. M. 2007: A supertree of Temnospondyli: cladoge-netic patterns in the most species-rich group of early tetrapod. Proc. R. Soc., B, 274: 3087-3095.
Schoch, R. R. 1999: Comparative osteology of Ma-stodonsaurus giganteus (Jaeger, 1828) from the Middle Triassic (Lettenkeuper: Longobardi-an) of Germany (Baden-Württemberg, Bayern, Thüringen), Stuttgarter Beitr. Naturk., 278: 1-175.
Schoch, R. R. 2008a: A new stereospondyl from the German Middle Triassic and the origin of the Metoposauridae. Zoological Journal of the Linnean Society, 52: 79-113.
Schoch, R. R. 2008b: The Capitosauria (Amphibia): characters, phylogeny, and stratigraphy. Palaeo-diversity, 1: 189-226.
Sulej, T. 2007: Osteology, variability, and evolution of Metoposaurus, a temnospondyl from the Late Triassic of Poland. Palaeontologia Polonica, 64; 29-139.
Yates, A. M., Warren, A. A . 2000: The phylo-geny of the 'higher' temnospondyls (Verte-brata: Choanata) and its implications for the monophyly and origins of the Stereospondyli. -Zoological Journal of the Linnean Society, 128: 77-121.
60