Ti TT
STRAŽA
■mussi ramä ust n sumatsKo mast®
80. itsv.
Mapibop, din« 7. avgusta 1829.
PoKaina piaSana v goforod.
JSMSa? izhaja v pomici jek, srede la pd4 Undaiitvv bi upraroistro je v Maritata Kowdösa ceste ile«. 1 Z nrednfttvois m sm govorili «sak ten	od ti. te*
ti ure dopoldne Rokopisi se ae srihite Mezaprfe reklamacije so poštnine pnaK
Telefon krtenufcon üev. IH
Iz vojske za vojno.
Po drugih državah se sedaj ob osmi obletnici začetka svetovne vojne vršijo velikanske manifestacije za mir, nepregldue množice kličejo: «Nikdar več vojne!« — v angleškem parlamentu je nastopil Lloyd George z velikim govorom za mir, za razorožitev, vojno je označil kot največ ji svetovni zločin in ves svet je rotil, naj se ob pogledu na grobove, na milijone in milijone človeških žrtev ter z ozirom na ogrožena gospodarstva za vedno odloči za mir. Tako drugod, tako govori veliki angleški državnik, tako vstaje drugod pravo spoznanje in stremljenje ob tej žalostni obletnici, pri nas se pa košati reakcija na nekulturne in nezaslišne načine. Minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič je izdelal zakonski načrt glede shodov in manifestacij, da se lahko zabranijo, razpršijo, udeleženci pa za eno leto zapro, če bi namen teh prireditev ne odgovarjal državniškim in vladnim «idealom«, kaj je ta «ideal«, nam pa pove vojni minister general Miloš Vasic, ko v parlamentu odgovarja celi opoziciji ter zagovarja svoj proračun. Vojni minister je predstavil vojsko kot pravi — «ideal« današnje vlade, kot prvo in najvišje nad vsemi in proti vsem v državi SHS, minister Trifkovič hoče oskrbeti, da se pioti vojski, proti vojni, za mir ne bo smelo zborovati — in to je osma obletnica največjega svetovnega zločina v Jugoslaviji.
V proračunski zaključni debati je opozicija naglasila, da so zahteve vojnega ministra mnogo previsoke in ljudstvo že komaj vzdržuje ogromne davke v denarju in krvi, zahtevalo se je, naj sè zniža vojaški kontingent, zlasti pa previsoko število višjih oficirjev, naj se vojska reorganizira tako, kakor je urejena v modernih državah ,naj se preneha s krutim postopanjem z vojaki, naj se oskrbi zadostna in vžitna hrana, naj se človeške pravice in človeško življenje varuje in spoštuje
i.	t. d.
Opozicija se je sklicevala na ves kulturni svet, na vojsko v drugih državah, vojni minister je pa odgovoril po svojih «informacijah«, da je oficirjev še za — 3322 premalo, ko jih ima že 6066 brez žandarmerije in brez pograničnih trup. Sporedno z najbolj militaristično državo predvojne dobe, z nekdanjo Nemčijo, bi odpadlo na državo SHS največ 4000 oficirjev sfalne voj ske, ima jih pa 6066 in — 3322 oficirjev naj bi še manjkalo! Naša država brez vojnega brodovja ima toliko mornariških oficirjev kot nekdanja Avstrija, ima več žandarmerijskih oficirjev kot jih je imela Avstrija, — ima še oficirje pograničnih trup (220), ki jih Avstrija mi imela, ob celi armadi štabnih oficirjev je predvideno vsako leto povišanje 170 popukovnikov za pukovnike, 208 majorjev za podpukovnike in 545 kapetanov za majorje — in še vedno manjka po ministrovih «informacijah« — 3322 oficirjev.
Poleg tega še manjka toliko in toliko vojno-sodnij -skih oficirjev, je dejal minister na vsa očitanja vojno-sodnijskega postopanja. Navajali so se konkretni slučaji, kako je redov N. N. pretrpel 15 mesecev v preiskovalnih zaporih, da dobi po tem času pri razpravi — mesec dni disciplinarnega zapora, kako je moral drugi 22 mescev stradati v topčiderskih kleteh, da je dobil na razpravi — dva mesca zapora, kako se vojaki po zaporih mučijo, kako dobivajo hrano, da bi je še psi ae lioteli jesti, kakor pravi beograjski «Balkan« itd., minister pa pri vsem tem pokaže na opozicijo, češ, ona je kriva, dovolj kreditov noče dati, — vojno-sudskih oficirjev je remalo.
Torej, ob osmi obletnici svetovne vojne pri nas vse povsod, ob vsaki priliki, na pritožbo vsakega nedostatka, na obtožbo vsake krivice v vojski — vedno isti odgovor, vedno manjkajo oficirji. Nerodna in zmedena iVojaška administracija, ki ne pozna niti registrature, ki jpovzročuje, da vojaški oddelki ne dobivajo redno svoje oskrbe, ki penzijonistom ne da penzije, upnikom plačila, ki pozabi na uboge arestante v škandaloznih zaporih, ki zapravlja kazenske in obtožne spise raznih divjakov-batinašev v odlični uniformi, ki na druge — poštene in vestne ljudi zopet z nezaslišano nekulturnostjo vali zapostavljanja in krivice, ta vojna administracija, ki je v najhujši zimi s tako virtuoznostjo izvedla rekrutacijo, da je od samo dveh armij po lastni ministrovi izjavi zbolelo 5820 vojakov, 299 pa pomrlo, ta administracija, ki ima po svoji zanikernosti celo bi-itoljsko nesrečo in še marsikaj drugega podobnega na Svesti, ima tudi samo ta izgovor, da je oficirjev prema-
lo.	Premalo je «nadležnosti«, da bi akti romali navzgor, navzdol, ter se končno brez sledu izgubili, premalo je tudi oficirjev za razne komisije, ki so v raznih umazanih špekulacijah državo že toliko oškodovale in obremenile.
Minister je pohvalil tudi veliko inteligenco in vnetno svojih oficirjev, na konkretne slučaje raznih nekulturnih in sramotnih pojavov se pa seveda ni oziral. V javnosti se dan na dan obtožujejo razni visoki oficirji ss imeni in podrobnimi podatki, tu je pukovnik Kata-nič, ki je že vsakega seljaka v okolici Djevdjelije pre-jbatinil, tu je zagrebški štabni oficir, ki priporoča fašista in razbojnika v amnestijo radi velikih «nacijonal-raih« zaslug, tu je zver iz «glavnjače« poručnik Vuko-
man, tu je oficirski krvnik Knežević iz Sandžaka, tu je cela vrsta drugih nekulturnih in «nepismenih« prikazni, strašne stvari se čitajo po vseh listih: od državotvor -nega in najbolj srbskega «Balkana« pa do zadnjega o-pozieijonalnega lista v kaki mali garniziji, minister pa vendar na splošno in brez vsakega ozira na toliko številne izjeme govori o inteligenci in kulturi v oficirskih krogih.
Minister noče videli, koliko Kataničev, Vukomanov in drugih podobnih je v njegovi vojski. Izpadi takih ljudi, ki jih minister noče videti ali jih pa nalašč prikriva s splošno hvalo, kažejo, da vlada poseben sistem in poseben duh, ki ga minister ne more ali pa ne misli odpraviti. Dobro je znano, da razna nasilna dela dobivajo celo «klase« in pohvale, ali pa, da ostanejo vsaj brez kazni in brez posledic in zato se ta duh širi. Raznih nekulturnih pojavov bo vedno več. Minister zahteva vedno več oficirjev, velike trume, ki jo že ima, pa ne čisti. Minister pravi: Oficirjev nam manjka, oficirji na visokih mestih z veliko ambicijo in malo moralo pa pravijo: vojne nam manjka, vojne, da dobimo klase in ordene! In to se godi in goji danes ob 8. obletnici prvih bojev svetovne vojne na tako krvavem torišču strašnih bojev.
Naša poročevalska služba.
Država, ki se zaveda svoje misije v svetu in svojega dobro usmerjenega pomena v razvoju in življenju narodov, polaga veliko važnost na javno mnenje, katero zastopa tisk. Važnost tiska se nikdar ne more dovolj -no oceniti. Zato pa je treba tisku nuditi tudi sredstva v dosego svojega vzvisènega poslanja. In ta sredstva so v dobro urejeni poročevalski službi. Vsaka država ima svoje brzojavne agencije ali pa podpira z izdatnimi prispevki zasebne izvestileljske urade. V obeh slučajih ima država vpliv na poročevalsko službo in s tem posredno tuni na časopisje.
, V Avslro-Ogrski smo imeli dunajski Korrespondenzbüro, ki je v tehničnem oziru izborno deloval. Podružnice tega biroja so po razpadu Avstrije v posameznih nasledstvenih državah samostojno delovale ter se sčasoma razmeram potrebno več ali manj preuredile in spopolnile. Zlasti v Češkoslovaški je poročevalska služba z aktivnim sodelovanjem javnosti, parlamenta in vlade pridobila na moralnem vplivu in tehnični spo-polnitvi.
Pri nas pa se je životarilo in se še danes životari s poslabšanim izvestiteljskim aparatom.'Stvarno pa kaka enotna poročevalska služba pri nas sploh ne obstoja.
Beograjski Presbiro, kot tiskovni odsek ministrstva zunanjih zadev, ni bil nikdar na višini svoje nalo-' ge. Poglavitno njegovo delo je, da obvešča vladne kroge o pisanju domačega in tujega časopisja z ozirom na naso državo in da od časa do časa brez smeri in sistema pošilja v tuje časopise resnična in neresnična poročila ter službene demantije. Izvestiteljska časnikarska služba v Presbiroju pa je od nekdaj bila le težko trplje-na pastorka. Pa tudi v tem slučaju je cenzura posameznici vesti tako pristransko prikrojena, da si vsak list stokrat premisli .predno bi objavil kakšno vest iz Pres-biroja. Kar je pa glavno, pa ubija še to malo, kar pride iz Presbiroja, zastarelost vsake vesti. Temu pa je kriva tudi vladna diplomacija, ki ravno v tem pokazuje vso svojo popolno nesposobnost in se zato ni čuditi stalnim porazom v naši zunanji politiki. Naši državniki podcenjujejo enotno poročevalsko službo ne toliko, ker ji ne pripisujejo nobene važnosti, pač pa iz slepe strankarske in plemenske strasti. Dizpozicijski fond zunanjega ministrstva bogato podpira vladno beograjsko, pa tudi pokrajinsko časopisje. Zato ministri smatrajo za svojo pratico in dolžnost, da strankarsko in plemensko prekvašeno državno politiko tolmačijo predvsem v svo jem časopisju, ki je v razmerju napram vladi kot hlapec napram gospodarju. Izvestiteljski urad pa bi bil dolžan, da državno politiko tolmači izključno s stališča državnih koristi in svoje vesti izdaja v obliki, ki je pristopna tudi opozicijskemu tisku. S tem pa, kakor postopa sedanji vladni režim, se hoče doseči ubij'anje nasprotnega tiska, obenem pa čim večje razširjenje — vladnih listov, ki dobivajo svoje vesti iz vladnih krogov kar «pod roko.« Dokler bo cincarska beograjska po rodica in njen centralizem na krmilu države, ni pričakovati resnega poskusa, da se uredi pri nas dobro delujoča nepristranska izvestiteljska služba, ker bi taka služba pomenjala začetek konca strankarski in plemenski politiki v državi.
To je tudi edini razlog, da se je demontiral ljublj. dopisni urad, ki je edini zadovoljivo vršil s skromnimi sredstvi nelahko nalogo poročevalske službe. Zagrebški novinski ured, ki ni imel stalno nameščenih moči, je znatno zaostajal za Ljubljanskim dopisnim uradom. Kaj naj po vsem tem rečemo šele o dopisnih uradih v Sarajevu, Splitu, Novem Sadu, Temešvaru, odnosno v Velikem Bečkereku .katera dva zadnja je vodil po raznih umazanih aferah znani Pucljev privrženik poslanec Benin?!
Poskusov ureditve izvestiteljske službe v Jugoslaviji je hilo precej. V Beogradu se jè prve mesece po u-
jedinjenju ustanovil od vlade subvencionirani Jugoslovanski dopisni urad, katerega je vodil g. dr. Šimrak. 'i oda spletke, katere je vodil v imenu svojih prijateljev takratni šef Presbiroja g. prof. Rista Odavič, so kmalu ubile delovanje tega nadebudnega, res jugoslovanskega zavoda.
Kot poseben odsek Presbiroja se je nato ustanovilo mesto korespondenta za tuje časopisje. To mesto je dobil Dalmatinec Lupiš potem, ko se je javno odrekel svojega hrvatstva. Lupiš je odšel kot konzul kmalu v Ameriko. Na njegovo mesto je prišel francoski Žid AL Mousset. Ta človek, kateremu je bilo hrvatstvo in slovenstvo, predvesm pa katoličanstvo, trn v peti (in takega človeka je pok. Vesnič smatral za državno potrebo), je v kratkem času organiziral nekako brzojavno agencijo «Avala« na državne stroške. «Avali« na ljuba se je polagoma začelo opuščati na vladnih brzojavnih vesteh službeno ime Presbiro in dosledno vpeljevati im« «Avala.« To pa posebno potem, ko je Davidovičeva vlada pogorela s svojim načrtom policajdemokratske stran karske agencije. Za tako strankarsko izvestiteljsko institucijo so se posebno ogrevali prečanski ministri dr. Kramer, Kristan, dr. Krizman. Dr. Knaflič iz Ljubile (seveda mladin) in Toni Šlegl iz Zagreba sta kandidirala za vodstvo državnega dopisnega mada. V la na-* men sta pridobila tudi «direktorja« beograjske «Pravde« Mašo Sokiča, ki se je pa odpovedal, čim je sprevidel, da bi od dopisnega urada mogli imeti koristi tudi prečanski policaj demokratski listi. S plemenskega stališča so srbski časnikarji brez razlike strank nastopili1 proti dr. Knaflieu in sicer na pritisk iz srbskih in iz francoskih diplomatičnib krogov. S tem je dr. Knafli-ču splavala po vodi mastna službica direktorja in njegovo v zlatu plačano potovanje po Evropi. Francoski poslanik je vložil ves svoj vpliv, da je Al. Mousset ostal na svojem mestu. Njégovo razmerje napram beograjski vladi je sčasoma postalo zelo ohlapno, toda te» dražje za vlado. V osebi pok. ministra Draškoviča je i-mel Al. Mousset preko g. Poligue-a, funkcijonarja fran-cosko-šrbske banke, krepko oporo, v kolikor ni zadosto vaio osebno razmerje med Vesničem in francoskim poslanikom.
V dokaz važnosti poročevalske službe so te podrobnosti naravnost dragocene, ker pokazujejo tudi vse zakulisne spletke tujih držav in domačih strank in plemen, da pridejo do vpliva pri časopisju. Neka ameriška družba je Češkoslovaški ponudila brezplačno ustanovitev, drago opremo in še dražje vzdrževanje svojega dopisnega urada za izvestiteljsko koncesijo; za isto-tako koncesijo se je potegovala tudi skupina kapitalistov okrog Živnostenske banke, toda, zaradi dalekovidnosti češke vlade, brez uspeha.
Edini šef Presbiroja, ki je imel resno stremljenje» upeljati izvestiteljski službi vsaj podobno napravo, je bil g. Dušan Lončarevič. Toda njemu je baš zaradi tega policajdemokratska zloba z ogabnim obrekovanjem» češ, ' da je bil v avstrijski službi za časa vojne, preprečila izpeljavo že pripravljenega načrta.
Po brezplodni \in koritarski dobi kavarnarja Pera Taletova, kot načelnika Presbiroja, je po daljšem ugibanju pala kocka «usode« na Svetislava Prediča, doslej tajnika Industrijske komore, brata znanega denaro-ljuba in «dramaturga« Milivoja Prediča, desne roke Kristana na posestvu Belja in zeta Branislava Nušiča, načelnika umetnosti v Pribičevičevi prosveti.
Samo ta biografija je dovoljna, da ne moremo imeti nobenega zaupanja v dogledno ureditev tega perečega tiskovnega vprašanja. Pod takim vodstvom je pač izključeno, da bi mogel gospod Ante Brozovič, bivši vodja zagrebškega Novinskega urada, dasi ne dvomimo v njegovo organizatorično sposobnost in poštene namene, napraviti korak dalje od začetnih priprav preureditve v smislu Lončaričevega načrta. Najmanj pa sedaj, ko je kontinuiteta dela pretrgana z obustavitvijo delovanja Ljubljanskega dopisnega urada in ostalih izvestiteljskih postaj v Jugoslaviji.
Torej polom na celi črti centralistične državne uprave. Po reviziji ustave se bodo morale avtonomne vlade in pokrajinske zbornice s polno paro lotiti dela tudi na polju izvestiteljske službe v procvit in blagostanje jugoslovanske države.
Politični položaj.
Značilen pogled na politično situacijo. Neki poslanec iz demokratske levice se je izjavil o politični situaciji: Te dni dovrši skupščina svoje redno zasedanje, njena usoda je pa neizbežna. Mi poslanci iz Macedoni-je ib Črne gore smo zelo nezadovoljni z delom strank, ki so na vladi. Večina od nas je šla med demokrate, kes smo se nekaj boljšega nadali, pa smo se zelo prevarili-Demokrati so istotako oblasti in denarja željni, kakor stare reakcijonarne stranke. Sposobnost enih in drugih smo tudi videli. Rezultat njihovega dela je sedanje žalostno stanje v celi državi in posebno še v naših krajih. Mi hočemo začeti akcijo proti temu zlu in sporazumeli se bomo z vsemi iskrenimi rodoljubi države, ki so sedaj v opoziciji.	•	i
Stran 2.
STRA2A
7. avgusta 1922.
Zavlačenje amerikanskega posojila. Finančno ministrstvo je dobilo od Bleerove bančne skupine iz Was-hingtona brzojav, ki zahteva neke nove spremembe v dogovoru posojila od 100 milijonov dolarjev. Kakor se doznava, leži glavna izmenjava v tem, naj se datum dogovora pomakne za cel mesec naprej. Bleerova skupina misli začeti z izvrševanjem dogovora še le po njegovi ratifikaciji. V političnih in finančnih krogih prevladuje mnenje, da se za temi željami po raznih spremembah skrivajo neznane mahinacije.
Novo glasilo demokratskih desidentov. Kmalu začne izhajali v Beogradu list «Borba« pod redakcijo Ži-voja Vidakoviča in sodelovanjem dr. Pavla Čubroviča ter drugih levičarjev demokratske stranke. Objave izdaje naglašajo, da hoče ta list «forsirati sporazum vseh naprednih elementov v državi«. Kako geslo bo potem demokratskim ostankom preostalo, ko dan na dan odpadajo posamezne skupine ter nastopajo samostojno s parolami nekdanje enotne demokratične stranke?
Časnikarje so posadili med detektive in skupščinske služitelje ob priliki banketa, ki ga je priredil gospodom poslancem na čast predsednik parlamenta dr. Ribar v hotelu «Petrograd« v Beogradu. Zaradi tega so beograjski časnikarji silno užaljeni in zahtevajo zadoščenja. — Na četrtkovi seji skupščine je radi tega poslanec Barič (Jugoslovanski klub) stavil vprašanje na predsednika skupščine, zakaj se je postopalo z novinarji povodom parlamentarne večerje neuljudno. Predsed nik je odgovoril, da so bili temu krivi skupščinski u-radniki, ker da ni imel kot predsednik časa, da bi mo- i gel vse sam nadzirati. Novinarje smatra za ravnoprav- ! ne narodnim poslancem, pri čemer priznava, da se jim j je storila krivica.
Kaj zahteva princ Jurij? «Jutarnji list« prinaša ! kot posebno cest iz Beograda: Princ Jurij je pred par dnevi dopotoval v Beograd in sestajal se je med tem z mnogimi uglednimi osebami. Njegova želja je, da se rednim potom regulirajo njegove pravice in zadeve, ki so še od prvega dne njegove abdikacije na prestol ostale nerešene. Izgleda, da se je tudi vlada v zadnjem hipu odločila, da reši to delikatno vprašanje in radi tega je odpotoval na Bled minister Marko Trifkovič. Piane Jurij odločno odklanja kako apanažo, ki bi tvorila ka-koršnokoli novo breme za narod. Mnenja je, da je civilna lista kraljevskega dvora dovolj visoka, da lahko tudi on iz nje dobi svojo apanažo brez vsakega povišanja civilne liste. Apanaže na račun nove obremenitve državne blagajne princ Jurij, — kakor je sam izjavij, — noče sprejeti.
Bolgarija šn Bolgari.
Bolgarska javnost.
Ob priliki predaje poverilnih listin prvega češkoslovaškega poslanika in izrednega ministra g. Bohdana Pavlu v roke bolgarskega kralja dne 29. m. m. je bolgarska javnost pozdravila ta dogodek z obširnimi članki o slovanski politiki.
«Dnevni k«: Srca Bolgarov in Čehoslovakov so bila vedno združena in zvezana z nerazrušljivimi vezmi slovanske solidarnosti, katero nobena senca ni zatemnila. Pod vtisom teh čustev in dasi premagan od skupine, ki je dala politično nezavisnost Češkoslovaške, bolgarski narod je z iskreno radostjo pozdravil zoro češkoslovaškega osvobojenja. Češkoslovaški narod, ki je znova stopil na pozorišče zgodovine in ustanovil slovansko državo z razvito kulturo, bo imel važno vlogo v razmerah med Slovani. Ta narod je poklican, da-postane nepristranski sodnik v srbsko-bolgarskih sporih in da dvigne svoj glas za svobodo Macedonije, po ka teri je prelito tolikanj krvi.
«Pr ep or ec«: Prvič v bolgarski zgodovini se je s čustvom hvaležnosti v oficijelnem govoru povdarila velika vloga, ki pa ni edina, katero so Bolgari imeli med Slovani. Ta pravična hvaležnost, simbol enakopravnega postopanja in popolnega zaupanja za Bolgarijo, je na čast poslanika, ki jo je izrazil in vladi, katero zastopa.
«Mir«: V Mali antanti Češkoslovaška ima vlogo politike ravnotežja. Njen glas se upošteva tudi pri velesilah. Tudi govor poslanika Pavlu vsebuje spravo in vzbuja naklonjenost. Sicer v češkoslovaški ne opažamo političnih simpatij za Bolgare. Politične prijatelje Bolgarov bi človek lahko naštel na prste. Toda za nas je tolažilno dejstvo to, da s Češkoslovaško nismo imeli nikdar obžalovanja vrednih dogodkov. Mednarodni položaj in tesnejši stiki dajejo nado v bodočnost. Čeho-slovaki vsekakor ne bodo odbijali Srbov zaradi nas. A vendar mi smo zadovoljni, da Češkoslovaška v ugodnejših okolnostih pokaže več aktivnosti na političnem polju, kar bo znatno pripomoglo, v to smo prepričani, spravi med Slovani.
«Slovo«: V tem trenutku posebni medsebojni od-nošaji združujejo Češkoslovaško in Jugoslavijo. Z ozirom nato in kljub duha spravljivosti pražka vlada bi ne mogla samo na podlagi slovanofilskega čustva zavzeti n apra m Bolgariji drugačno držanje, kakršno ji je narekovano od zveze z Jugoslavijo in od srbske politike. Sedaj je oficijelna politika Jugoslavije še vedno v nasprotju s politiko sporazuma in približanja z Bolgarijo; še več, Jugoslavija deluje z vsemi sredstvi na to, da na to njeno pot zavleče svoje zaveznike Rumunijo ter češkoslovaško. Hvaležni bomo Češkoslovaški tudi, če ostane na stališču nepristranosti. Nadejamo pa se, da bo tesnejše zbližanje mogoče na kulturnem in gospodarskem polju. Prepričani smo, da bo prej ali slej Češkoslovaška imela zgodovinsko vlogo v spravi med Slovani.
Bolgarske vesti.
Sobranje je v svoji seji z dne 31. t. m. razprav-
ljalo o zahtevah medzavezniške komisije. V imenu komunističnega kluba je poslanec Sakarov prečital izjavo, s katero odklanja vsako odgovornost za dogodke, ki bi mogli nastati, če se zahtevam medzavezniške komisije ugodi. — Socijalist Pastuhov je ugotovil kritični položaj države in pozval vse politike na složno delo v težkem trenutku na poti k ozdravljenju razmer, komunisti pa s svojo negativno politiko samo slabšajo situacijo. — Demokrat Mušanov zahteva večje jasnosti vlade v izjavah napram sobranju o reparacijah. — Naprednjak Kristov pobija izjavo komunistov in pravi, da s samim preklinjanjem se nikamor ne pride. — Radikal Fadenheht označuje zahteve medzavezniške komisije kot gorostasnost in kot plod fantazije ter se čudi užitku, ki ga imajo v mučenju slabotne države. — Findnčni minister Turlakov je v odgovoru raznim govornikom pojasnil stališče vlade, ki mora skrbeti, da za dosti država svojim obvezam in vzdrži red in mir v zemlji brez razburjanja duhov. — Nato se je sprejel za kon o sprejemanju Rusov v javne službe. — Sobranje je odgode.no.
Po svetu.
Francoske represalije. Poincare namerava po izjavah berlinskih vladnih krogov proti Nemčiji izvajati gospodarske represalije. Predvsem hoče zapleniti privatno premoženje nemških podanikov, ki se nahajajo v Franciji. V Parizu namerava Poincare zapleniti bančne vloge velikih nemških iudustrijcev. predvsem vele-industrijcev Stiennesa, Kruppa, Mannesmanna, Glöck-nerja in drugih velikih nemških industrijskih podjetij..
Nemiri v Španiji, širi se močno gibanje za avtonomijo Katalonije. Atentati so na dnevnem redu. Število mrtvih in ranjenih se množi. Časopisje zahteva energične odredbe proti revolucionarnim avtonomistom.
Amerika priznala ruske obmejne države. Kakor poročajo iz Washingtona, je vlada Združenih držav o-ficijelno pripoznala samostojnost ruskih obmejnih držav: Letske, Estonske in Litavske.
Katoliška shoda v Mariboru in Slu«. Bisšrid.
Naš veren katoliški slovenski narod na Štajerskem priredi v nedeljo, dne 20. avgusta 1922 v Mariboru na vrtu dijaškega semenišča nasproti gimnazije v Koroščevi ulici 12 velik katoliški shod s sledečim sporedom:
Ob pol 8. uri zjutraj se zberejo udeleženci na Slom-šekovem trgu pri stolni cerkvi, odkoder ob 8. uri skupno odkorakajo na zborovališče.
Ob pol 9. uri zjutraj pridiga, pridigar kanonik dr. M. Vraber. Po pridigi pontifikalna sv. maša.
Po sv. maši zborovanje v sledečih predmetih:
a)	Položaj katoliške Cerkve: Načelnik Jugoslovanskega
kluba narodni poslanec dr. A. Korošec.
b)	Katoliški tisk: Urednik Kremžar iz Ljubljane.
c)	Vera v praktičnem življenju: Dr. Josip Leskovar, č) Katoliška vzgoja v šoli. Profesor Ivan Vesenjak.
Po zborovanju litanije presv. Srca Jezusovega, posvetitev božjemu Srcu, zahvalna pesem in sv. blagoslov.
Verno katoliško ljudstvo! Na plan za naše verske svetinje! Pridite v ogromnem številu, da tako pokažemo našo versko zavednost!
V Slovens kiBistrici se pa vrši velik katoliški shod v nedeljo, dne 27. avgusta 1922, na prostem pri župnijski cerkvi ob pol 9. uri predpoldne s sledečim spo redom:
Ob pol 9. uri dopoldne se zberejo udeleženci pri klo šterski cerkvi, odkoder bo slovesna procesija z Najsv. na zborovališče k župnijski cerkvi.
Takoj po procesiji pridiga, pridigar Pavel Živort-nik iz Maribora.
Po pridigi slovesna sv. maša.
Po sv. maši zborovanje o sledečih predmetih:
a)	Položaj katoliške Cerkve: dr. Josip Hohnjec, narodni
poslanec.
b)	Katoliški tisk: Franjo Žebot, narodni poslanec.
c)	Vera v praktičnem življenju: Dr. Josip Leskovar.
č) Katoliška vzgoja v šoli: Urednik Fr. Smodej iz Ljubljane.
I ' jPo zborovanju litanije presv. Srca Jezusovega, posvetitev božjemu Srcu, zahvalna pesem in sv. blagoslov.
Katoličani lepe slovenjebistriške in sosednih dekanij! Na branik za naše verske svetinje! Pridite v največjem številu ter pokažite vaše katoliško prepričanje!
Beležke.
Tožba slovenskih vojakov v južni Srbiji. Slovenski vojak — izborne, urejene, edinstvene, narodne SHS vojske piše: «Naš bataljon so prestavili iz Knjaževca v Kosovsko Mitrovico. Štiri dni smo se vozili skoraj brez vsake hrane, samo četrt kilograma slanine smo dobili za štiri dni in hlebec trdega komisa na dan. Boljših razmer smo se nadali, slabše smo naleteli. Mučijo nas kot živino, zlasti pri naši četi je posebno hudo. Imamo ! podnarednika Dragoslava Kariča, ki nam na najostud-nejši način preklinja očeta, mater, sestro in vse, kar mu pride na misel. Preklinjajo nam tudi Boga, Mater Božjo, svetnike itd. Nikdar nismo prosti, vsaki tretji dan gremo na stražo, drugače pa delamo službo v kasarni. V stražarnicah in v kasarni je toliko stenic, da skoraj nič ne spimo v tistih kratkih presledkih med izmenjavo stražarske in druge službe. Naš major, Mi- j lan Stojanovič, ki ne pusti slovenski govoriti, češ, da j ta jezik nič ne velja, je odredil opoldne spavanje, naša podnarednika — prej omenjeni in pa Stevan Iskrin, cigan iz Srbije, — pa delata po svoje. Ne pustita nam spa-
ti, prestiljati moramo najprej slamnjače, potem nas nekaj časa gonita in bijeta po sobi, končno nas pa ženeta delat na njive in kopat rove. Tudi obešajo nas na naj-hujši način in ko človek že visi, vzame krvnik iglo ten ga zbada globoko za nohte. Pritoževati se nimamo kam. —Hrana je zelo slaba, skoraj nič mesa, vsaki dan dvakrat fižol in malo juhe, ki je pa tako papricirana, da je skoraj jesti ne moremo in da nas strašno žeja, voda je pa zelo slaba in nezdrava. Vse kuhajo v enem kotlu. — Od raznih bolezni razsaja najhujše malarija in krvava griža. Ko je šlo toliko vojakov v bolnico, da s» bile čete skoraj prazne, je zaukazal major svojim komandirjem, naj nikogar več ne puščajo na bolniški pre j gled, podoficirji pa še po svoje pristavljajo, da moram® i crkniti v Srbiji. Sedaj smo vam malo popisali naš po-I ložaj in dobro bi bilo, če bi g. vojni minister gledal, da bi z nami ravnali po postavah in ne še slabše kot v turški sužnosti v nekdanjih časih . . .« Samo pravico in človeško postopanje zahtevajo naši vojaki, koliko takibi pisem se je že prebralo in navedlo vojnemu ministru, ki ima pa za vse to svoje stare fraze in svoje «informacije«, po katerih vse pri starem ostane in se krivice ter grozote celo še večajo in množijo.
Iz «vrta« uprave monopolov. Glede monopolov je treba omeniti, da je uprava monopolov dosti predraga. Stroški, ki jih povzročajo monopoli, znašajo 380,000.000 dinarjev. V upravi monopolov sedijo narodni poslanci. Poslanci, ki morajo po narodni skupščini kontrolirati vsa državna podjetja, so obenem tudi upravni svetniki monopolov. Svojčas se je povdarjalo, da poslanci ne morejo biti upravni svetniki razredne loterije, in sicer radi tega ne, ker morajo kontrolirati klasno loterijo, torej ne morejo biti obenem člani upravnega odbora. Isto stališče, kakor proti klasni loteriji je treba zavzeti tudi proti upravnemu svetu monopola. Upravni svetniki monopolov naj bodo ljudje s trgovsko izobrazbo, ki bodo komercijelno vodili to ustanovo in skrbeli, da bo imela čim več dohodkov.
Splošni in specijalni dohodki v državnem proračunu. Glede državnih dohodkov moram grajati zlasti to, da niso enakomerno razdeljeni po vsej državi. Razmerje med neposrednimi in posrednimi davki, kakor tudi to, da se favorizirajo nekatere pokrajine v naši državi, je nepravilno. Budget dohodkov je razdeljen v, dva velika dela: v splošne dohodke in specijelne dohodke. Splošni dohodki znašajo čez 2.283,000.000 din. Med njimi zavzemajo prvo mesto carina, trošarina itd. Ti dohodki niso razdeljeni po pokrajinah, tako, da ne moremo dognati davčne moči posameznih pokrajin. Če bi bili splošni dohodki razdeljeni po pokrajinah, bi gotovo mogli dognati, da plačajo prečanske pokrajine teh dohodkov mnogo več nego predvojna Srbija in Črna gora. Med splošnimi dohodki igra tudi veliko vlogo tro šarina. Trošarina je breme, ki zadene najširše sloje ljudstva. Naša država vodi čisto napačno politiko, ker vedno in vedno povišuje trošarino. V eni zadnjih sej finančnega odbora se je sklenilo povišati trošarino na sladkor. To bo veliko breme, ki bo zadelo najrevnejše sloje ljudstva. Če se sedaj ozremo na špecijelne dohodke, vidimo, da plača Srbija 1,365.000.000 teh dohodkov. Toda mi ne smemo misliti, da vsi ti dohodki odpadejo res samo na Srbijo. V tem oddelku so namreč všteti tudi dohodki iz klasne loterije, uprave fondov, Državne tiskarne, Narodne banke in vseh poštnih hranilnic po celi državi. Torej od teh 1,365.000.000 odpade lep del tudi na druge pokrajine naše države. Dalje vidimo, da plača Bosna 642,000.000, Hrvatska 1.194,000.000, Banat 756,000.000 in Slovenija 339,000.000. Če primerjamo vse te številke s špecijalnimi dohodki Srbije, moremo trditi da brezdvomno te pokrajine ne plačajo nič manj nego Srbija, ampak dosti več. Če primerjamo dalje s troši«:, ki so določeni za posamezne pokrajine, vidimo, da so vse prečanske pokrajine aktivne. Opetovano se je že trdilo, da so prečanske pokrajine pasivne. To ni res. S številkami lahko točno dokažemo glede Slovenije in glede drugih pokrajin v preku, da so vse popolnoma aKuvne in da so dohodki dosti večji nego stroški.
Iz pašaluka Pribičeviča, «Hrvat« piše: Milan Vujič je tožil vojaškega učitelja Milivoja Nikolič, ker mu je ta posilil njegovo 131etno hčerko. G. prosvetni ministen Pribičevič še rii do danes Nikoliča suspendiral.
POSLANEC SAMOSTOJNE ZA SCHUL VEREIN.
V slovenskih listih smo zadnje dni čitali vest, da je nemški Schulverein vložil po nekem mariborskem advokatu tožbo za razkid kupnih pogodb, katere je naša vlada leta 1919 in 1920 sklenila z šolskimi občinami in posamezniki in po katerih je imetje tega društva pri šlo v slovenske roke. Kakor je posneti iz teh časniškifa! poročil, je nevarnost, da bo mariborsko sodišče ugodilo tožbi društva «Schulverein« in bo razveljavilo kupno pogodbo, ki jo je vlada svoj čas sklenila s Slovenci v Svečini za schulvereinsko imovino. Značilno je, da so slovenski listi prinesli vest, da sodeluje pri tej akciji za «obrambo schulvereinske posesti neka slovenska politična stranka po svojem poslancu.«
Nas je 'zadeva vrlo zanimala in smo jo začeli raziskovati. In dobili smo to-le informacije:
Posjanec Samostojne kmetijske stranke Josip Dro-fenig iz Sv. Jurija ob južni žel. je interveniral — osebno in'pismeno — pri centralni vladi, naj nikar ne potrdi kupnih pogodb, kjer se gre za schulvereinsko imovino, ampak naj se ta posestva vrnejo v popolno last! nemškega Schulvereina.
To je fakt! S slučajem posestva Schulvereina V Svečini hoče Drofenig ustvariti prejudic za vse druge kupne pogodbe, ki se tičejo prodaje schulvereinskibt šolskih poslopij v Sloveniji. Nad 40 schulvereinskih šol! hoče spraviti zopet v roke temu germanizatoričnemit
društvu! A ne samo to! Za Schulvereinom pride na vrsto Südmarka in druga taka društva.
Vprašamo se: Ali je to mogoče? Ali se more najti politična stranka ali narodni (?!) poslanec, ki bi bil pri pravljen izvršiti tako nizkotno dejanje? Da gre strankarska strast ljudi iz tabora SKS tako daleč, da bi se «dinjah za schulvereinske agente, to je znak, da je morala teh ljudi padla pod ničlo.
Nepregledna bi bila sramota za slovenstvo in za vlado, ako se bo zopet odprla pot Sehulvereinu in Süd-Miarki v naše obmejne kraje. Ta atentat moramo odbiti. Veseli nas, da se tu najdejo vse tri slovenske stranke. SKS pa ho vsled izdajskega nastopa za Schulverein obsojena od vseh pošteno čutečih Slovencev.
O zadevi bomo še poročali.
Dnevne novice.
Shodi SLS v ptujskem okraju. Prihodnjo nedeljo, dne 13. tvgusta se vršita shoda naše stranke po rani sv. maši pri Sv. Marku niže Ptuja pri cerkvi in popoldan ob 3. uri na gostilniškem vrtu gosp. Brenčiča v Spuhlji. Na praznik po rani službi božji dne 15. avgusta bo pri podružnici Marije Device w Zavrču shod pod milim nebom. Govorita prof. Vesenjak in Fr. žebot. Dne 20. avgusta po rani maši bo pa shod pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah.
Dr. Kukovčeva koncentracija naprednih sil je tako » uspela, da so se popolnoma ločili liberalni starini od mladinov. A koncentracija naprednih elementov vrlo mapreduje med demokrati mladini samimi, saj konstatira dr. Kukovec v «Tabora« od sobote: «Zanimivo je, da so tudi v Celju začutili neki patrijoti potrebo pri «Novi dobi« zasnovati neki puč proti demokratom.« — Celjska «Nova doba«, osebno glasilo koncentratorja dr. Kukovca začenja puč proti demokratom — torej proti dr. Kukovcu. Lepo — lepo — naš «mili« dr. Kukovec je razbil najprej stare in mlade in sedaj se še bliža razkol med celjskimi in mariborskimi demokrati. Ker je dr. Kukovcu njegova koncentracija tako dlakocepilo uspela, se ne smemo čuditi, da se ko tora po mariborskih ulicah čisto osamljen in žalosten kot ubežen kralj.
Nova stranka na vidiku? V Ljubljani se snuje, kakor čujemo, nova stranka. Vsi tisti liberalci,, katere je nepoštena mladinska struja potisnila iz tira polieajde-mokratske politike, nameravajo sedaj ustanoviti svojo gospodarsko stranko. V ta krog bo vstopil baje tudi «Njegovo Prevashodstvo« minister Pucelj, ker mu samostojna stranka, ki je v razpadanju, ne nudi več nobenega jamstva za nadaljno njegovo politično uveljavljenje. S seboj bo potegnil tudi del svojih prijateljev, do čim bodo ostali pomagali Šušteršiču do sedla, ker na sedlo mu itak ne bo nikdo več pomagal. S strankami ho Slovenija dobro preskrbljena. — Vest beležimo po dolžnosti kronistov, komentar pa prepuščamo čitateljem. ......
Zavoženo .državno gospodarstvo v bosanskih rudnikih. Če pogledamo rudnike v Bosni, vidimo, da bi bilo treba investirati, da bi mogli rudniki več producirati. Večkrat smo slišali, da bi bila solarna v Kleki sposobna vso državo preskrbovati s soljo. Danes moramo sol uvažati iz inozemstva; sol je radi tega dosti predraga za naše ljudstvo, vrh tega pa moramo po nepotrebnem pošiljati mnogo denarja izven države. Če bi se s potrebnimi investicijami povzdignila solarna v Klek», M bilo mogoče državi preskrbeti mnogo novih dohodkov. Razen tega je v Bosni cela vrsta dragih rudnikov, ki bi se dali povzdigniti, če bi gospodarstvo zboljšali. Omenjamo železni rudnik v Ljubiji, ki je izkazal lans-fco leto 11 milijonov deficita, čeprav bi bil lahko izkazal dobiček, v.e bi se dobro gospodarilo. Potrebno bi bilo dalje, da se v vseh rudnikih nastavijo strokovnjaki, ki M rudnik strokovno vodili in povzdignili gospodarstvo.
Umestna zahteva Zveze industrijcev. Jako težko je breme, ki ga nosijo naši industrijci. Naša industrija, ki se komaj razvija in katero bi morala država pospeševati in ščititi, mora plačati 70 odstotkov bilančnega .čistega dobička samo za davke. Zato je popolnoma umev no, da je Zveza industrijcev v Ljubljani opetovano zahtevala, da naj naša država pomisli, da je v interesu naše trgovske in plačilne. bilance, da se čimprej pov-adigne industrija in da se osvobodimo od zunanjega uvoza. V interesu države je, da se industrija podpira, »e pa ji onemogoča obstoj. Zveza industrijcev je odločno zahtevala, da se naj uvede davčna reforma, pri kateri se naj obrača posebna pozornost na davčno preobremenitev nekaterih gospodarskih slojev v naši državi. Pozornost naj se obme tudi na davčno kontrolo in na izterjevanje davkov. Mi dobro vemo, da je izterjevanje davkov v Sloveniji točno in celo dostikrat kruto, da so pa pokrajine, kjer se izterjava laksno in sé ne gleda na to, ali se davki plačujejo točno ali ne. Poleg tega je potrebno, da se kmalu predloži poseben zakon za varstvo in podpiranje nove industrije. Zahtevati moramo tudi, da se čimprej priredi davčna anketa, h kateri pa se ne smejo povabiti samo gotovi davč ni strokovnjaki, kakor se je to delalo dosedaj, ampak strokovnjaki iz vseh pokrajin in zastopniki vseh gospodarskih krogov, če se priredi taka skupna anketa, je gotovo, da bodo vsi ti finančni in gospodarski strokovnjaki znali dati podbudo za davčno reformo, ki bo res odgovarjala zahtevam vseh gospodarskih krogov v naši državi.
Stanje naših rudnikov. Iz proračuna vidimo, da znašajo izdatki za šume in rudnike za leto 1922-1923 okrog 296 milijonov, dohodki pa okoli 308 milijonov dinarjev. V kolikor so te številke točne, se seve ne more presoditi, ker nimamo završnih računov. Pač pa že imamo završne račune za rudniška podjetja v prečan-skih krajih in sicer za leto 19200-21. Iz teh završnih računov posnemamo, da je v državnih rudnikih v Bosni zaposlenih 61200 delavcev. Ti državni rudniki v Bos
J ni so dali dosti večje dohodke, kakor so bili določeni v j proračunu za leto 1920-21. Tudi stroški so bili mnogo večji, čisti dobiček, ki ga izkazujejo ti rudniki, je tudi večji in je znašal znatno Svoto 83 milijonov kron, tako da je znašal čisti dobiček okrog 23.5 odstotkov teh rudnikov. — V rudnikih na Hrvatskem je zaposlenih 1069 delavcev. Tudi ti rudniki so imeli večje dohodke in stroške, nego je bilo določeno v proračunu, čisti dobiček, ki je znašal nehaj čez 2 milijona kron, je bil dosti manjši, nego je bilo predvideno. Vendar pa tudi ti rudniki donašajo preko 5 odstotkov čistega dobička od izdatkov po budgetu. — Najlepše stoje rudniki v Sloveniji.'Ti'so pasivni. V teh rudnikih je zaposlenih 1133 delavcev. Izgubo, ki jo izkazujejo ti rudniki za 1. 1920-21, znašajo čez 14 milijonov kron, čeprav je bilo po budgetu določeno, da bi moral znašati dobiček čez 7 milijonov kron. Izguba znaša preko 12 odstotkov izdatkov, ki so določeni za te rudnike. Odkod ta izguba? Kakor se je v finančnem odbora samem ugotovilo, prida ta izguba od slabe uprave. Zatrdilo se je in vidi se tudi iz poročila zadnjih mesecev, da se je slaba uprava sedaj nekoliko zboljšala in da se skuša privesti tudi naše rudnike do tega, da bi bili rentabilni in da bi tudi rudniki v Sloveniji donašali čisti dobiček.
Rudniki v Sloveniji in sicer premogovnika v Zabukovcih in v Velenju so bili leta 1920-21 pasivni. Sedaj se dela na to, da se ti rudniki povzdignejo. Glede razmer v teh rudnikih moramo povdariti, da je bila u-prava kriva, da so imeli rudniki deficit. Pred kratkim se je sicer uprava izmenila, a niso se odpravile krivice. ki jih trpi delavstvo. Delavci so predložili ministrstvu nešteto spomenic, a na vse te spomenice se navadno ni niti odgovorilo. Delavstvo je zahtevalo, naj bi komisija, ki se je bila poslala tja, ki je pregledala razmere v rudnikih in dognala velike nerednosti, radi katerih je bila cela vrsta uradnikov prestavljenih, zaslišala tudi želje, in zahteve delavcev, To se ni storilo. Treba je, da gospod minister ukrene vse potrebno, da dobijo delavci priliko, da morejo ustmeno razložiti svoje pritožbe in doseči, da se njihove želje uvažujejo. Zlasti se pritožujejo delavci ,da se odpuščajo pazniki in delavci brez vsakega povoda. Pritožujejo se tudi, da se njihovi prejemki ne uredijo tako, kakor bi bilo potrebno. Država bi morala, ako je lastnica kakega podjetja, prednjačiti z dobrim zgledom vsem podjetjem. Plačati bi morala svoje delavce tako, da bi mogli živeti življenje, ki je fdostojno človeka. S tem bi dajala dober zgled privatnim podjetjem. Potem bi se privatna podjetja ne mogla sklicevati na državo, kadar slabo plačujejo svoje delavce.
Nezdravo razmerje med neposrednimi in posrednimi davki. Če primerjamo razmerje med neposrednimi in posrednimi davki v naši državi, vidimo, da je jako nezdravo. Neposrednih davkov se plača v celi državi skupaj 621,000.000, dočim znašajo posredni davki 3,882.000.000 dinarjev. Dolžnost pametne finančne politike je, da dela na to, da se to razmerje čimpreje pravilneje uredi.
Potreba upravnega sodišča. Neobhodno potrebno je ,da dobimo čimprej upravno sodišče, ki bo reševalo vse pritožbe glede davčnih zadev. Danes vidimo, da je v davčnih zadevah vloženih nešteto pritožb pri državnem svetu. Ta državni svet že dolgo časa ne deluje in ne vemo, kdaj bo zopet začel delovati. Zato se mnogo pritožb nikdar ne reši. Tudi pozneje, ko bo državni svet začel delovati, bo težko rešiti vse prošnje in pritožbe za tako dolgo dobo nazaj. Zato je potrebno, da se čimprej ustanovijo upravna sodišča, ki bodo vse te pritožbe reševale.
Tovorni promet —■ zaprt. Kaj vendar misli naš prometni ministre? — Ugleden podjetnik nam toži: Veliko škodo trpimo, ker je promet že od 1. julija zaprt in ne dobimo tovornih vozov za odpravo blaga navzdol. Za sedaj nam že leži 35 vagonov premoga, 20 vagonov cementa in 5 vagonov apna. To je velika škoda za mlado in novo podjetje posebej ,v splošnem pa za celo Slovenijo, ki je zaprta in odrezana od Slavonije, Bačke in Banata. — Koliko škode se je napravilo v teh petih tednih trgovini in podjetništvu v Sloveniji, se prometni minister niti ne zaveda, ker drugače, če bi imel le malo pojma in obzira, ne bi mogel dopustiti takih zastojev skozi tedne in tedne. Brezmiselno zapiranje prometa prehaja že v nekak sistem naše zmedene in zanikerne uprave, enkrat se odreže gladna Dalmacija od ostalega sveta, drugič Hercegovina, da ne govorimo o Črnigori, ki je že davno in tudi menda za stalno v starodavni dobi tovorenja na plečah in na magarcu, in zdaj je brez vsakega vzroka, po bogzna kaki nerodnosti in zaniker-nosti tudi Slovenija na vrsti. Vladne stranke se tolika pulijo za razne železniške proge, one, ki že obstoje, se pa zapirajo in zanemarjajo. Vprašamo gospodina prometnega ministra, ali dela to on sam, ali pa če še ni u-tegnil, da se razgleda malo naokrog ter opazi, kaj se vse počenja v njegovem delokrogu. Če smemo sploh o «delokrogu« govoriti, ker se delo in produkcija ubija, nered, zastoj in škoda pa ustvarja.
Jadranska banka v Trstu. Upravni svét Jadranske banke v Trstu objavlja 3. avgusta t. 1. sledeče: Upravni svet Jadranske banke v Trstu je od danes naprej vpo-stavil normalno poslovanje blagajn zavoda. Dejstvo, da uvedena sodna preiskava še ni končana, onemogoča upravnemu svetu, da bi izrekel kakršnokoli sodbo glede obdolžitev, ki tvorijo predmet preiskave. Upravni svet pa izjavlja že sedaj, da si pridržuje postopati z vso strogostjo proti lastnim uradnikom, glede katerih bi izhajala kakršnasibodi odgovornost že radi okolnosti same, da so izvršili spremembe v bančnih knjigah, zlasti pa proti onim, glede katerih bi se ugotovila kakršnakoli kažnjiva dejanja. Upravni svet ugotavlja na lastno odgovornost, da okolnost,1 ki tvori predmet sod-
; ne preiskave, kakor tudi iz nje izhajajoče eventuelna ; posledice, nikakor ne morejo prejudicirati moralnemu ’ in finančnemu položaju banke, katera, trdno se na-: slan ja j oč na zaupanje svojih klijentov in vredna po-I polnega uvaževanja od strani vse javnosti in državnih, j oblasti, nadaljuje svojo pot vseskozi korektnega trgov-I sitega poslovanja.
Jadranska banka v Trstu. Tržaški «Il Piccolo» objavlja j v svoji številki z dne 3. t. m. izjavo tržaškega višjega zaklad-j nega nadzornika Capella, ki je letos na prošnjo Jadranske, i banke ob priliki njenih pogajanj z italijansko vlado uradna ; pregledal vse knjige in dokuente zavoda v svrko kontrole ! tekom leta 1919 izvršene konverzije kron v lire. Imenovani se je ob priliki neke interpelacije sedaj izjavil, «da smatra za izključen tudi samo poskus goljufije na škodo italijm-j skega erarja za milijonske zneske lir, kakor so to poročale ; vesti, ki so krožile te dni. Jadranska banka ni bila nikdar j upnica italijanskega zaklada. Zatorej ni bila in podana mož-; nost ureditve njenih terjatev v italijanskih lirah in vsled j tega tudi ne kakršnekoli goljufije, možne v zvezi in ob iz-j vršitvi le-te ureditve».
Med Wranglovci ob naši severni meji ni prav no-! bene discipline. Med Wranglovci čuvarji naše$ severne; meje je precej generalov in višjih oficirjev, ki poveljujejo sedaj posameznim pograničnim postajam. Tem ruskim generalom in oficirjem je podrejeno tudi naše vojaštvo. Ti caristični generali ter častniki zahtevajo od naših vojakov, da jih nazivajo po njihovih ruskih činih in sploh se vedejo napram našemu vojaštvu zelo prepotentno. Samo po sebi umevno, da mrzi to ošabno postopanje Wranglovcev našim vojakom, da odrekajo Rusom pokorščino in torej o kaki disciplini med pograničnom četami ni niti govora. Treba pribiti, da se pridružuje nedisciplini pijančevanje, izgredi in vse obsodbe vredna samovolja Wranglovih oficirjev — torej žalostna slika straženja naše severne meje!
Kako daleč se ze upa Wranglovec! Dne 25. m. m. je prispel ponoči vlak iz Varaždina v Čakovec. EnWran-glov oficir je hotel v vozu III. razreda posiliti neko žensko kar v pričo potnikov. Ker so se potniki enoglasno zgražali nad živinsko pohotnostjo, je oficir potegnil sabljo in vihtel z njo krog sebe, da se ni upal nikdo de njega. Pomirjevalno posredovanje vlakospremnega o-sobja in v vlaku službujočega orožnika je bilo zaman, poklicali so na pomoč žandarmerijo orožniške postaje Čakovec. Hud boj se je vnel med orožniki in ruskim oficirjem, ki se je branil s sabljo in se ni hotel predati. Šele po dolgem času, ko je bil oficir zaboden z bajonetom v nogo, se je posrečilo orožnikom divjaka vkleniti in ga odvesti k zaslišanju. Radovedni smo le, kako bodo kaznovali Wranglovega oficirja. O ravnokar omenjenem slučaju pohotnosti brez primere molči napredno časopisje.
Delovanje agrarne komisije v Vojvodini. Agrarne
komisije so začele na vso moč s svojim delom po Vojvodini. Po beogradskih naredbah bodo odvzele te komisije zemljo vsem veleposestnikom, izvzemši one, ki še niso provizorično podvrženi agrarni reformi. Vsi posestniki, ki sami obdelujejo svojo posest, morajo izročiti zemljo, kar je posedajo nad 520 oralov, agrarnim komisijam. Oni veleposestniki, ki so pa dali svojo zemljo v zakup podnajemnikom, pa si smejo od svoje veleposesti obdržati samo 100 oralov .Ta posestva se doslej niso razdelila, ker so bila zelo vzorno in intenzivno obdelana. Na ta posestva bodo naselili poljedelce, ki so do sedaj živeli na Madžarskem, a so optirali za Jugoslavijo. Za dosedanje podnajemnike te zemlje pa bi bilo najbolje, da se izselijo na Madžarsko na posestva onih, ki so optirali za državo SHS in čez nekaj časa naj opti-rajo za jugoslovansko državljanstvo in bodo dobili odvzeto jimjzemljo nazaj.
Prašne cestne razmere v Ormožu. V našem prijaznem in zelo prometnem mestecu se dvigajo vsled neznosne suše oblaki prahu. Veter nanese ves prah v stanovanja, kar je zdravju zelo vodljivo. Imamo že bolnico, ki je v vsakem oziru na višini z drugimi in bi še bilo zelo potrebno, da občina, ki je v gmotnem oziru gotovo med prvimi, preskrbi en sod in voznika, da se ob jutranjih urah vsaj v najhujšem slučaju, kakor je pač gotovo sedaj že nad en mesec da po potrebi škropiti. Če pa že občina noče vsega iz lastnega prispevati, pa naj pritegne tudi druge, mislim, da bo gotovo vsak rajše nekaj prispeval, nego da mora poži-, rati oblake prahu. To občinskim odbornikom v prev-darek. Občan.
V prepiru med dvema ima — tretji dobiček. V okolici sela Lušči Palanka v Grmeč planini je zgubil pastir svojo kozo in pri iskanju za živaljo se je zbodel v nogo in počasi šepal. Pri tem šepanju je zapazil sveže razkopano zemljo in med to en zlatnik. Ves vesel, da je našel zlat, je šel v vas in pokazal, kaj da je našel. Po selu se je že dolgo širila govorica o zakopanem zlatem zakladu. Brž ko so vaščani videli zlatnik, so hiteli na lice mesta, kjer je bil najden zlat in izkopali 200 do 300 kg zlata. Radi razdelitve zlatega zaklada se niso mogli zediniti in je prišlo do hudega pretepa in poboja. Prišla je žandarmerija, pozaprla med seboj še pretepajoče- kopače zaklada, zlato pa zaplenila. Neumni: seljaki, sedaj imajo razbite glave, zaporno kazen — a zlato pa ima država.
Vagoni in lokomotive na račun odškodnine. Dose-
daj je prejelo železniško ministrstvo iz Nemčije na račun vojne odškodnine: 5544 pokritih in odprtih vagonov, 25 vagonov-cistern in 98 lokomotiv. Do koncem tega leta bi še morale dobiti naše železnice od Nemcev 408. lokomotiv za normalnotirne železnice, 4000 odprtih in 200 sanitetnih vagonov.
Potovanje oziroma preselitev državnih preskrbljen-cev (vpokojencev, vdov in sirot) v inozemstvo. Delegacija ministrstva financ opozarja državne preskrbljence, da je po naredbi bivšega finančnega ministrstva za uživanje, (por
kojniue. vdovnine, odnosno sirotnine) v inozemstvu potrebno dovoljenje, katero izdaja resortno ministrstvo sporazumno z ministrstvom financ. Državni preskrbljenci, ki zapuste tuzemstvo ne da bi imeli za to dovoljenje, izgube po naredbi bivšega finančnega ministrstva pravico do pre-skrbnine, katero more le ministrstvo financ na posebno prošnjo zopet nakazati. Prošnje za tako nakazilo in za dovoljenje, da se jo sme uživati v inozemstvu, je vlagati pri onem nakazujočem oblastvu, ki je odmerilo preskrbnino ter jih podpreti z dokumenti in kolkovati s kolkom 3 din., priloge pa s kolkom a 1 dinar. Pripominja se, da izdaja ministrstvo financ dovoljenje za uživanje preskrbnine v inozemstvu samo v posebnih obziravrednih primerih.
Gasilno družtvo na Hard eku tik Ormoža proslavi svojo 251etnico, združeno z občnim zborom ormoške gasilske župe dne 13. avgusta t. 1. Predpoldne je srejem gostov, služba božja na Glavnem trgu v Ormožu, pohod po mestu in zboro-venje, popoldne gasilska vaja na Hardeku in veselica na ▼rtu gostilne «Pri solnem.
Iz Maribora.
Dopust jc nastopil mariborski okrajni glavar dr. Lajnšič; zastopa ga vladni tajnik Poljanec.-
POKRAJINSKA OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU.
(od 8. do 17. septembra.)
Prijavni rok poteče dne 10. avgusta, na kar opozarj ono vse, ki se mislijo prijaviti. Po tem roku se prijave breziz-jemno ne sprejemajo več.
Na vajenska dela se polaga posebna važnost. Zato prosimo vse mojstre, naj vspodbujajo k temu svoje vajence. Zazstava vajenških del je brezplačna. Prijave vpošljile najkasneje do 15. avgusta.
Stavbena razstava. Na večstransko željo je stopil razstavni odbor v slik s tukajšnjimi in inozemskimi stavbenimi podjetji v svrho prireditve posebne stavbene razstave, ki je ravno sedaj, ko se snuje pri nas stavbena akcija in se splošno oživlja stavbena podjetnost velevažnega pomena. Ker se je prijavilo zadostno število tvrdk, ki so priprivijene razstaviti modele novih modernih stavb, ki omogočujejo zidanje kljub vladajočim draginjskim razmeram, je laz-stavni odbor sklenil, otvoriti poseben oddelek za stavbeno razstavo. Poživljamo vse stavbenike in 'stavbena podjetja,
ki sé žele udeležiti razstave, da se prijavijo najkasneje do 15. avgusta t. 1. Opozarjamo na to, da je za dovoz predai dov dovoljen na železnici 50 odstoten popust. Na prepozno došle prijave se razstavni odbor ne more več ozirati.
Tretja umetniška razstava kluba «Grohar». Istočasno in združeno s Pokrajinsko obrtno razstavo se bo vršila v telovadnici dekliške ljudske in meščanske šole v Cankarjevi ulici (vhod reko razstavišča obrtne razstave v Prešernovi alivi) tudi tretja umetniška razstava kluba «Grohar». Klub «Grohar», ki se je ustanovil po osvobojenju Maribora je združil v enotno organizacijo vse upodabljajoče umetnike mariborske oblasti ter priredil dosedaj že dve dobrouspeli razstavi stopi sedaj v tretjič red našo javnost: člani kluba «Grohar», ki se s svojimi deli udeleže sedanje tretje umetniške razstave, so se udeležili večinoma tudi V. jugoslovenske umetniške razstave v Beogradu o priliki kraljeve poroke in to, kar so vsi listi poročali, z jako lepim uspehom. Tretja umetniška razstava bo nudila celotno sliko razvoja naše narodne vpo-dabljajoče umetnosti v mariborski oblasti, ter bo za razvoj našega umetniškega in kulturnega življenja velikega pomena, radi tega je tudi naravno, da vlada za to razstavo že sedaj povsod veliko zanimanje.
Pooblaščene tvrdke za izvršitev raznih del so: Špedicija: «Orient»; slikarstvo: Horvat in Ambrožič; mizarstvo: Joža Volčič, Slovenska ulica 36; dekoracije: Blaž Jagodič, Aleksandrova cesta 45; oglasi: Oglasni zavod J. Sušnik, Slovenska ulica 16. Druge tvrdke niso upravičene izvrševali za razstavo teh del, ker so imenovane tvrdke pogodbeno vezane.
Proda se hiša v Mariboru z 9 sobami, 5 kuhinjami, 2 kleti, mesarija, klavnica, hlev za konje, svinjski hlevi in ze-lenjadni vrt, vse v dobrem stanju, pripravno za vsakega obrtnika. 10 minut od Glavnega trga. cena 430.000 kron. Več pove Ivanka Škerlec, Tezno, Ptujska cesta štev. 30.	353
GLADIATORJI.
i
(133. nadaljevanje.)
Vsa stavba je bila iz snežnobelega marmorja in razsipno bogato okrašena. Vrata preddvorov* so bila zaporedoma iz brona, srebra in zlata, podboji iz cedrinega in
* Da bodo bravci razumeli dogodke in njihov razvoj, naj bo o tempeljnu še tole povedano: Tempeljsko hišo sta ob-
Spodnještajerska ljudska posojilnica
f Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. 2. z n. l
obrestuje od Novega leta naprej navadne
vloge po
„Marija zvezda" pristen trapistovski
in večje vloge pa po dogovore.
prodaja
MATIJA LAH, Maribor
I na Glavnem trgu. 3—6 34a
Širite „Stražo“!
Tvrdka Rud. Niefergal
Maribor» Koroška cesta St. 1,
Manufaktura, platno, odeje, perilo, moške, obleke, nogavice i. t. d.
Nadalje špecerijsko blago vse vrste. Glavna zaloga industrije sadnih izdelkov tovarne Selnica ob Dravi kot pristni malinovec i. t. d.
Prvovrstno blago I
Solidno cene!
POZORI Al. Gniušek, Maribor Glavni trg štev. 6,
prodaja
žičnate žimnice (Drateinsatz) po K 510 —, atrik-žimnice 3 delne po K 1900'—, impregnirane plahte za vozove, mlatilnice, konje kvadratmeter po K 250’ —-, vrvi, za zvonove, studence, seno in; perilo, vsaka debelost in dolgost kg K 100'—, (40 —, Strange za konje par K 44'— do K 90‘—, uzde navadne in pletene po K 30’— in K 36’—, zaloga hla čevine, žamet rižasti, platna, ’ racmošlina, plavotiska, lincer- ; druk, cajgblače, spodnje hlače, srajce vsake vrste, predpasnike iz klota in plavotiska, obleke za dekleta, moške predpasnike, robce, slamnjače po najnižjih 5—10 cenah.	333
drugega plemenitega lesa in kjerkoli 1 je dopuščal okus, povsod so bile vložene in naložene plemenite kovine.
Tempelj sam je omamil s svojo lepoto in svojim leskom oči tudi tistim, ki so bili vajeni gledati sijaj največjih vladarjev sveta. Vsa njegova sprednja stran je bila pokrita s ploščami iz kovanega zlata, krog vrat se je ovijal« vinska trta z grozdi v velikosti moža — vse iz čistega zlata. Zlata vrata, petnajst čevljev visoka, so peljala v tempelj. Pred njegovim vhodom pa je viselo slovito pregrinjalo iz modro barvanega najfinejšega platna, iz škr-lata in purpurja.
Notranjščina tempeljna, kamor so smeli stopiti le duhovni, in v najsvetejše le najvišji duhoven, skrivnostna, nevidna smrtnim očem, se je lesketala od preobilega zlata in drugih dragih kovin. O neizmernih zakladih, ki so bili tu shranjeni, je vedel pripovedovati ves svet —.
In tempelj in mesto je branil pogumen, drzen, strastno bojevit narod, in vedel je, da z njim brani svojo zemljo pred oblastnim Rimom, svojo svobodo, svoj obstanek, svoj najdražji zaklad.
In nikdar bi ne bile rimske legije stopile na posvečena tempeljska tla, osramočeni bi se bili morali obrniti rimshi orli nazaj proti zapadu, — da ni bilo Sveto mesto «hiša, razdeljena zoper sama sebe —.»
Prepiri in razprtije za mestnim obzidjem, so bila strašne jša ko sovražnik zunaj v taboru in kri je tekla na ulicah večkrat nego na branikih mesta —.
Že od nekdaj so bili judje razdeljeni v tri verske stranke, v farizeje, saduceje in esene, znane iz evangelijev. Sovražil so se med seboj in se nasprotovali, kjer so le mogli.
Razen teh verskih strank pa je bilo ljudstvo razdeljeno še na tri in več političnih strank, ki so se v svojem divjem fanatizmu do krvi borile druga z drugo za prvenstvo.
Prva teh političnh strank — posebnega imena ni imela
—	je bila še najbolj zmerna, četudi se njen pristaši niso bali, se z nasiljem boriti za svoje nazore. Imeli so veliko veljavo med širokimi plastmi ljudstva. Sebični so bili, odkrito so delali za skupni blagor in skrbno so čuvali vero in njene obrede in so se zelo zgražali, da se je za popravljanje utrdb in za stavbo bojnih strojev uporabljalo kamenje in lesovje, ki ga je Agripa nabral in pripravil za stavbo in povečanje tempeljna — Grajski so tudi razprtije med- strankami, dasiravno so jih še sami povečali, in kršili so odporna moč oblegancev, javno priznavajoč, da bi bila modra in . zmerna vojaška rimska disciplina boljša zanje, ko pa samo-drštvo in anarhija, ki je razkrajala narod in namigovali so celo, da bi prodaja mesta, seve pod častnimi, ugodnimi pogoji, ne bila največja nesreča za judovstvo.
dajala dva preddvora, zunanji, ki se je imenoval tudi preddvor poganov, in notranji ali preddvor Izraelitov. Preddvori so bili z marmorjem tlakani, obdajale so jih lope, podprte z bogatim stebričjem. Iz preddvora poganov se je rišlo v preddvor Izraelitov po štirinajstih stopnicah. v preddvorih so stale razne stavbe:	dvorane, zborovaInicc,
med njimi tudi v tej knjigi imenovana «kamenita dvorana«, stanovanja, shrambe itd. V lopah preddvorov in prizidanih dvoranah se je odigraval velik del javnega političnega i» verskega življenja. Tu je zboroval tudi judovski sodni dvor.
—	Tempeljska hiša je stala še 12 stopnic više ko preddvor Izraelitov. — Največje onečaščenje svetih prostorov je bilo Judom, če je stopil pogan v preddvor Izraelcev rili pa celo v tempelj. — O razsežnosti tega Herodovega U-mpc/f na dobimo pravi pojm, če računamo, da je meril, zunanji preddvor 2000 laktov (1 laket približno pol metra) v ob segu. Vsa stavba, stopnjema se dvigajoča na visokem hribu nad celo mesto s tempeljsko hišo na najvišjem prostoru sredi premnogih postranskih poslopij, spežnob.ela .in razkošno okrašena z zlatom, je nudila veličasten pogled.


Zadnižna gospodarska banka U
Podružnica v Mariboru.
Začasno; Koroška ceste 1/L — Telato* SU. — Brzojavi: Gospobanka.
Centrala: Ljubljana. Pedraiake: Kakove, Sarajevo, Somior, Split, fiteai. Elss&ezfturai 1 Bled.
XfoirostiL
CTOVTOStl,
Pozor dame in gospodje I
Ravnokar prispeli najnovejši modeli klobukov za jesensko in zimsko sezijo
klobučan
Mapibop, Meljska ©• 74,
Velika zaloga, klobukov za gospode in dame. Preoblikovanje starih po naročilu. — Postrežba
točna, cene solidne.
Stročnice in Ambor št. 2 in
3 po znižani ceni oddaja trgo-, vina z galanterijo D. Rosina,; preje Stadler, Maribor, Vetrinjska ulica 26	2—2 350,
t-4 352
Interesna skupnost s Sveopća Zenakbjsko batak« 4 i v Zagrebu ta njeno podru Karlovo« ta Gospodarske banko 44v Novem Sadu.
Kapital i<i rezerve skupne z afllijacijami čez K 50,000.000*-
Daje trgovske kredite, tage valuta ta devize,
vee ban
>tira menice, lombardira vrednostne papiije, kupuje in prodaj« ima vloge v tekočem računu m na vložne knjižice tar preskrbuj« in bornie transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije; 5,1

Dncocftin z vinogradom 7 rusestvi! oralov je takoj na prodaj. Dunajski jarek 167,1 Rošpoh, Kamnica pri Mariboru..
346.
SEN O
slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje m druge deželne pridelke — kupuje in, prodaja —
OSET ANDREI, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, telet, 88.	8—323
2—2

Lastniki avtomobilov in tovoroib vozov
dobe vsako število tablic, izgotovljenih natančoo po predpisu pri
GUSTAVU PHILIPP
Specijalist za ćrkoslik&rstvB
Maribor, Vetrinsifea ulica štev. 11.
Zanesljiv malar
(driiiina 3 . osebe) sa sprejme n«
manji« arataniko pesastvo
Znati mora nasaditi vinograd. Vpraša se
Maribor, Aleksandrova cesta 12»
2—3 347 II. nadstropje na levo.
Jisli tiskarne sv. Ciril« v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdajatelj in založnik: Konz. «Straže«.