Ilustrirani Slovenec
Leto V       
Tedenska priloga »Slovenca« (št. 131) x dne 9. VI. 1929      Štev. 23
Pogled na našo vojno mornarico
ki zapušča Boko Kotorsko in pluje prvič na službeni poset h grški, francoski in angleški mornarici. Na potovanju
bo od 15. maja do 16. junija.
178

Dve veliki svetovni razstavi
Španija prireja letos dve veliki svetovni razstavi, ki vzbujata pozornost vsega sveta. Prva je »Ibero-ameriška razstava v Sevilji« (glej sliko s|KMlaj), ki je posvečena skup-nostni misli latinske Amerike in ki naj poda pregled dela Španije v Južni Ameriki. Otvoril jo je kralj dne 9. maja na najslovesnej.iSi način. — Druga je pa velika mednarodna razstava v Barceloni, ki se je udeležuje večina držav na svetu s svojimi proizvodi. Slika na levi nam kaže njeno otvoritev, ki jo je z vsemi svečanostmi izvršil španski kralj 15. maja. Na estradi je zbrana vsa kraljeva rodbina z ministri in najvišjimi dostojanstveniki države.
Spodaj :
Prof. G. Minorescu
romunski zunanji minister, ki je v svojih zadnjih izjavah ob priliki konference male antante v Belgra-du ponovno poudarjal iskreno vzajemnost svoje <lržave z Jugoslavijo in Češkoslovaško.
Spodaj :
Pogled na Ellis Island
pri New Yorkai, ki ga predobro pozna vsak izseljenec. Tu se namreč nahajajo kontrolne in karantenske postaje za izseljence v Združene države ameriške in vsako leto gre skozi nje na stotisoče oseb. Mnogi naši ljudje se ga spominjajo tudi z jako neprijetnimi čuvstvi, ker so bili tu zavrnjeni in so se morali, tik pred vstopom v »obljubljeno de-želof, vrniti zopet v domovino.
Spodaj :
Ogromen spomenik Krištofu Kolumbu
odkritelju Amerike, ki so ga pred kratkim   postavili    na   slikovitem morskem območju pri Sevilji.
179
Dr. A. B. Jeglič
Izborno uspeli portret iiušejja knezoškofa. ki ga je za 79. lojstiii dan vladike dovršil V bronu akad. kipar prof. Ivan Sajevic.
S senzacionalnega procesa proti Punišu Račiću
Dne 27. |). ni. se jo pričel v Helgrndii proces proti Puni.ši Račiću, ki je dne 20. junija I. 1. ustrelil, oziroma težko ranil v narotlni skupščini več radičevskili poslancev. Na zatožni klopi sedita tudi bivša poslanca Drag. Jovanović in Tomo Popović, ki sta obdolžena sokrivde. Proces vzbuja splošno zanimanje nele v ruiši državi, temveč tudi v inozemstvu. Naša slika nam kaže pogled na zagovornike in časnikarje, ki prisostvujejo procesu, spredaj (prvi na levi) je pa videti tudi obtoženega T. Popovića.
Z zborovanju časnikarske male Antante v Belgrađu
Ob priliki konference zunanjih ministrov držav male antante (Jugoslavije. Češkoslovaške in Romunije), ki se je vršila konec preteklega meseca v Belgradu, je prispela v našo prestolnico tudi cela vrsta češkoslovaških in romunskih časnikarjev, ki so organizirani s svojimi jugoslovanskimi tovariši v tako zvani »Časnikarski mali antanti<. Vzpore<lno s konferencami zunanjih ministrov se je vršilo v dneh od 19. do'21. maja tudi peto zasedanje časnikarske male antante, ki je razpravljala o potih in sredstvih, kako najuspešneje ixxipirati prizadevanja za prijateljsko sodelovanje vseh treh držav. Zadniega zborovanja (glej sliko na levi) so se udeležili tudi vsi trije zunanji ministri, ki so imeli ob tej priliki .pomembne politične govore.
Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu 
Na levi:
Kolarlč Rudolf
jezikoslovec. Rojen je bil leta 1898. v Ilovcih pri Hermancih v ptujskem okraju. Po dovršenih jezikoslovnih študiiah na ljubljanski in praški univerzi je bil nekaj let asistent v slovenskem seminarju v Ljubljani, od leta 1927. dalje je pa profesor na I.državni gimnaziji v Ljubljani. Objavil je več znanstvenih registrov, prevodov in razne razprave. Peča se predvsem z imenoslovnimi študijami.
Na desni:
Kogoj Marif
skladatelj, rojen leta 1895. v Trstu, študiral je dunajsko glasbeno akademijo in deluje sedaj kot repetitor in deloma kot kapelnik pri ljubljanskem Narodnem gledališču. Objavil je že celo vrsto kompozicij za klavir, zbor itd.; največje njegovo delo je pa opera >črne maske«, ki so jo peli letos v ljubljanski operi.
ISO
181
SLOVENSKO ČIPKARSTVO 
OB DESETLETNICI FRŽ.OSR.ZAVODA ZA ŽENSKI DOMAČI OBRT V LJUBLJANI
Cerkvene čipke.
Čipkarstvo je pri nas že okrog 2(K) let star udomačen domač obrt. Iz Idrije se je razširil na vse strani do ljubljanskih predmestij in v mestu samem. Danes se goji čipkarstvo v 159 krajih Slovenije. Po prevratu je ostala pretežna večina čipkaric v Jugoslaviji in teh je okoli 8000. Najmočnejši kraji so: Žiri, Železniki, Poljanska in Selška dolina. Polhov gradeč in Horjul. V zadnjem času se širi iz Fare pri Kočevju proti Hrvatski.
Leta 1919. se je ustanovil v Ljubljani Državni osrednji zavod za ženski domači obrt, ki je začel obratovati s 7000 Din podpore. Prvi ravnatelj je bil pokojni g. Ivan Vogelnik, ki je bil svojčas na Dunaju nadzornik čipkarskih šol in ima za povzdigo čipkarstva zelo velike zasluge. Naslednik mu je g. Božo Račić, znan organizator iz Bele krajine. Zavod v^zdržuje devet stalnih čipkarskih šol in je itmel do danes poleg tega še enajst čipkarskih tečajev. Zavod širi domače ženske obrte z velikim uspehom in posreduje tudi odjem čipkarskih izdelkov. Nu
/avodu je zaposlenih 18 učiteljic. Od leta 1919. do danes je obiskovalo zavod, njegove šole in tečaje 4500 gojenk. šolane čipkarice izvršujejo lahko najfinejša dela, ki popolnoma nič ne zaostajajo za inozemskimi deli. Dokaz temu so naše slike izvršenih del. Zato se prirejajo razstave, da se sez.nani naš in tuj svet z našimi izdelki. Danes naj bi se zlasti premožni krogi zavedali, da ni potrebno hoditi po ročna dela v inozemstvo. Ta denar pač lahko ostane doma našim najrevnejšim. Pri sklepanju trgovinskih pogodb z inozemstvom bi se morale doseči ugodnosti za izvoz naših čipk, ki bi potem postale zopet važen VIT dohodkov kakor pred vojno, ko je dalo par milijonov kron zaslužka našim pridnim čipkaricam. Zavod je ena redkih ustanov, ki so nastale po prevratu, ki pomenijo lep napredek v našem narodnem gospodarstvu. Iz skromnih začetkov se je razvil v cvetočo in pomembno domačo institucijo. Ob prvi desetletnici izrekamo tudi mi svoje prisrčne čestitke in želimo zavodu nadaljnjih uspehov.
N. Geiger: Narodni motiv.
Kranftca s pečo
(Osnutek M. Gasparija.)
Ivan Vogelnik
prvi ravnatelj osr. zavoda za ženski dom. obrt v Ljubljani
Kleklana dalmatinska čipka.
Na levi: Z razstave na zavodu.     - '
Na de^ni (od zgoraj navzdol) : Polži, bučke, pogačke, kolca,  močeradi,  potonke, krancelnovke,  srčkovke, krone.
Speda j: Oddelek za kleklanje na zavodu v Ljubljani.
M. Renova: Motiv za zavese.
Kranfec s polovico
(Osnutek M. Gasparija.)
Razni motivi za sestavljanje prtičev in zaves.
Na desni zgoraj : Izdelki zavoda na razstavi v Zagrebu.
Na desni spodaj:  Del zavado ve razstave na Bledu.
Na levi spodaj: T. Lapajne, slovenska čipka, v sredini svetogorska Mati božja.
Spodaj : Udeleženke file tečaja na Prevaljah.
Boio Račić
sedanji ravnatelj osr. zavoda za ženski dom. obrt v Ljubljani.
1S2
Tipi s arab" sKiH ulic
Arabija meri nad 3 milijone km', a šteje le okroglo milijonov prebivalcev, kajti veliko večino tega velikanskega polotoka pokrivajo puščave. Najznamenitejši mesti sta Mekka in Medina, vsakemu muslimanu sveta kraja. Prebivalci so po veliki večini beduini, ki prebivajo sicer še v severni Afriki in v Siriji ter se pečajo po večini s pastirstvom. Je to jako pogumen, svobodoljuben in gostoljuben narod, a tudi jako nezvest, ki iprebiva (razen v mestih seveda) v .šotorih. Slike nam kažejo nekaj tipov arabskih beduinov.
Pogled na cesio v FiđđI
(luka Mekke, odkoder odhajajo navadno karavane v notranjost Arabije). Cesta je vedno polna nosačev in vodnikov kamel, za katere je tu dovolj prenočišč in hlevov.
Na levi:
Berač
tipična prikazen arabskih mest, ki se preživlja s tem, da razkazuje razne spretnosti. Na petah ima pritrjene majhne vrečice, ki pri plesu veselo rožljajo. Na sliki razkazuje berač svojo umetnost in spretnost z mečem.
Tip beduina
kakršnih so polne ulice v Fiddi. Na sliki ga vidimo pri njegovem najljubšem opravilu, to je pri brezskrbnem kajenju pipe pred arabsko kavarno.
Na levi:
Nosač vode
v pretežnem delu Arabije jako primanjkuje vode, zato so nosači vode jako važen činitelj. Prenašajo jo navadno v mehovih, kakršnega nam kaže slika.
183
Mihael BobeK
upravni vodja »Slovenčeve« podružnice v Mariiioru, ki je obhajala zadnjo nedeljo petletnico svojega obstoja  in uspešnega delovanja.
Mladinsko zavetišče na Viču pri Ljubljani. Vincencijeva konferenca na Viču je dozidala prostorno Mladinsko zavetišče, namenjeno v prvi vrsti za otroke delavskih staršev občine Vič, ki se bo slovesno izročilo svojemu namenu danes popoldne. Zavetišče ima 14 sob s pritiklinami, in sicer: tri spalnice s 50 posteljami, obetlnico, učne in dnevne sobe, kopalnico, prostorno igrišče itd. Zavetišče oskrbujejo čč. ss. usmiljenke. Zavod se je zidal z milodari, večji del izdatkov pa čaka še novih
dobrotnikov.
Spodaj :
Osebje knjigoveznice Jugosl. tiskarne v Ljubljani
ob priliki proslave 25. jubileja, odkar delujeta v njej gg. ravnatelj Ivan Dežman (1) in poslovodja Alfonz Škof (2). Za časa njiju plodo-iiosnega delovanja se je razvila knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne (prej K. T. D.), v eno največjih in najmodernejših tovrstnih podjetij v naši državi.
Z otvoritve modernega kopališča S. K. Ilirije'< v Ljubljani, ki se je vršila 26. maja. To kopališče je nedvomno velepomeml)na pridobitev za Ljubljano, saj je z njim izpolnjema velika vrzel, ki smo jo jako občutili. Kopališče ima 900 ni^ velik bazen, 298 kabin, okoli 400 omaric za obleko, solnčišče, toplo prho, restavracijo, briv-nico, skakalni stolp itd. in je sploh urejeno najmoderneje.
KRIŽANKA »OREL«.
Vodoravno: 1. Božanstvo, 4. Zaimek, 8. Časovna perioda, 10. PokUc, 16. Hrepenenje izseljencev, 17. Otok v Jadranskem morju, 18. Dokaz, da je voda mehka, 19. Toaleta, 20. Potrdilna beseda, 21. Vrsta zvoka, 22. Nikalnica, 25. Oteklina, 24. Del voza, 25. Vrsta zeanlje, 26. Igralna karta, 27. Del bojne oprave, 28. Kazalni zaimek, 50. Hrvatski veljak, 52. Žensko krstno ime, 55. Časovna perioda, 54, Moško krstno ime, 55. Kemični znak za živo srebro^ 56. Kemični znak za radij, 57. Dolina pod Malim Atlasom v Afriki, 59. Žensko krstno ime, 41. Rimski cesar, 42. Mesto v Sloveniji, 44. Zaimek, 45. Tekočina, 49. Domač naziv očeta. 50. Časovna označba, 51. Slaščica, 55. Kakor št. 26. 54. Predlog, 55. Grška črka, 56. Beneški mogotec, 57. Reka v Sibiriji, 58. Bolečina. — Navpično: 2. Predlog, 5. Kača, 5. Grški pesnik basni, 6. Reka v Črni gori, 7. Ime fibnske igralke, 9. Medmet, 11. Števnik, 12. Žensko krstno ime, 14. Žensko krstno ime, 15. Začimba, 19. Znani roman, 21. Del peresa, 22. Del obraza, 25. (Rastlina) del rastline. 24. Rastlina, 26. Svetopisemska oseba, 27. Igra, 28. Zaimek, 29. Gorovje  v  Afriki,   51. Časovna  perioda,  55. Veznik,
56. Otok v Jadranskem morju, 58. Ognjenik, 40. Kar odlikuje človeka pred živaljo, 41. Kratica, 45. Junak v Holeče-kovih prevodih (Lobo), 45. Potrebščina v medicini, 46. Moško krstno ime, 47. Nekaj, kar vsakdo rad sprejme, 48. Žuželka, 50. Vernik, 54. Orodje, 55. Meja predmeta, 56. Predlog,
57. Zaimek, 57. Zastopnik ilirskega pokreta.
Za pravilno rešitev razpisujemo: I. nagrada: Andree: Radio, II. nagrada: Humek: Praktični
sadjar.
Rešitev prejšnje uganke priobčimo priho<Injič.
184
Na levi;
Dr. France Stele
pisatelj umetnostnih spomenikov kamniškega sodnega okraja, ki so bili v zadnji Številki »Zbornika za umetnostno zgodovino«, kjer so izhajali od leta 1922. dalje, zaključeni.
Nobena panoga našega znanstva se ni po vojni razvila tako zelo kot vprav ume*no«tna zgodovina In v kratki dobi desetih let »o min dr. Izidor Cankar, dr. France Stelo, msgr. Steiska, dr. Mesesnel In tova-riSi že ustvarili obris naie umetnostne zgodovine, o kateri do prevrata nismo vedeli ie skoraj ničesar. Lotili 80 se že celo popolne umetnostne topografije Slovenije, katere I. zvezek tvori ravno navedeno veliko dr. Steletovo delo (obsega 501 stran in je bogato ilustrirano). Kot drugi zvezek zafne že v prihodnji 8te\'ilki 2^rnika izhajati dr. Maroltov vrhniikl sodni okraj.
Neumorni „FrančeK**
Merci, fala lijepa, Dankschon, na svidenje, gratias ago ...
(Iz zbirke »Mariborski obrazi«.)
Car Berendej,
(Povest iz sibirskega pragozda.)
XV. poglavje.
— Vabilina poznaš, Petra Mosejiča?
— Poznaim.
— Ali je še daleč do njega?
— Dva dni na konju.
— Kaj pa bi ti plačali?
— Ne vem; kaj daš?
— Saj pravim, da ne l>om stiskal! Ali so konji na paši tam spodaj tvoji?
— Moji,
— No pa dobro! Mi rabimo tri konje, pa še ti boš jahal četrtega. Če ti plačam po dva rublja od glave, to bo osem rabljev, osem srebrnih ruoljev boš dobil!
Žužel je zopet jKMnežiknil. — Kaj pa ho^em z njimi? Kaj naj z njimi počnem v stepi?
— Kaj se to pravi, kaj hočem?!
— Za denar se tu nič ne kupi,.. Bla^o daj!
— Kakšno blago pa ti naj damo? Saj vidiš, da so nam vse ukradu!
— Aj-ja-jaj! Poteni pa si že slabo čuval! Vedenej Savič ni maral preveč pripovedovati;
skomiznil je samo z rameni.
— Saj imaš blago... — je nadaljeval sojot, — medved mi je puSko polomil, svojo mi podari, pa te 'popeljera k Vabilinu!
— Glej ga, kam meri! — je odvrnil Vedenej Savič, — saj je vredna taka pu.«ka kakih dva met konj! To ni not>ena sprednjača, saj vidiš, da je avo-cevka, kakor nova je. Kako moreš toliko zahtevati!
So jot je zopet pomežiknil: — .Res je, dobra puška je to!
Vsi 80 obmolknili.
— No, kaj torej, ali nas lxiš vodil? Naj bo, ker vidim, da si pošten Človek: hočeš deset rubljev? Skoro zadnji denar ti dam...
~ Puško daj, jta. bom vodil!
Poslovodja se je uprl, pričel rentačiti, a se sled-njič spomnil, da ni kraj in čas primeren za barantanje in da jim je Mikitina puška itak odveč, pa je sklenil kupčijo.
Gospodar je takoj postal vesel. Dali so mu, da si je ogledal «volo boooib puško, pa je kar ni mogel izpustiti iz rok, božal jo je, otipaval in meril z njo. Videti je bilo, da je strasten lovec.
Medtem se je 2© pričelo mračiti. Vedenej Savič se je zmenil z Žuželom, da bodo odrinili drugo jutro zgodaj. Povečerjali so, pa si jeli napravljati postelje. Žužel jih je valJIl v svojo luknjo, a noben sel ni hotel noter; rekli so, de je preveč l>olh po tleh. Postlali 80 si konjske odeje, vzeli puške in legli zunaj na S'kali. Psa «ta »e stisnila h Grigoriju; če bi se kaj dogodilo, bi se takoj oglasila, pa vse zbudila.
Nikjer ne «pi človek bolje kakor v hribih, pod milim nebom! Bog ga pokrije z zvezdno odejo, sveži zrak dobro dene pr«om in ta tišina! Zaziba in uspava Se lioljSe kakor mati, ki poje otroku...
XVL poglavje.
Veseli in bodri so odrinili »li ob zarji, ko da jih je kdo pobrizgal s pravljično čudežno vodo.
Bolj prijetno bilo sedeti v sedlu kakor peš krevsati po gorovju. Kakor orel se počuti človek na konju, ve« »vet mu je odprt, jesjdi, kamor hopp!
Sojotski konjiči niso veliki, »ato pa spretni. Kakor koze diriajo po kamenju in strminah; naš konj bi si desetkrat polomil vrat, kjer leti sojotski na vso moč. Dober je konj, pa tudi jahač je dober! Brez konja nič ne velja, žalostna postava, a če je v sedlu, ga je vredno ^o^ledatt! Sedi kakor kralj v naslonjaču; «e ne zmaje in ne premakne, še vinjen se nikoli ne zvrne na tla. če Jezdimo nad prepadom mi, Ru«i — nam hudo bije «ree in tema se nam dela pred očmi. A so jotu ni nič mar; ziblje se nad breznom, tuli na ves glas pesem, pa se sploh ne zmeni za nevarnost.
Videti je bilo, da je tudi Žulel tak jahač, Kakih pet verst so za njim sli drveli po stepi, a potem je Vedenej Savič onemogel, se upehal, notri ga je vse bolelo: tako se je bil pretresel.
— E j, stoj! Čakaj no! --je ssa vpil. Nehaj no! Ali 80 te čebele napadle, ka-Ii?
(Dstli prlbodsll«.)
Baleroiialc Jugoalovanatee iimUame v Ctubljaxtt