Naročnina mesečno 12 Lir, ca inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ea Inozemstvo SO Lil. Ček. ra& Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserat«. Podružnica! Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega In tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano^
Izhaja viak dan i|ntra| razen ponedeljka ia dneva po praznika.
s =
Uredništvo In apravat Kopitar|eva 6, L|nbl|ana. Redazlone, Amrnlnlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. Telelon 4001-4005.
Abbonamentlt Met« 12 Lirei Estero, me* s« 20 Lire, Edieione domenica, »nno 34 Lire. Estero 50 Liro. C C Pj Lubiana 10.650 per gli abbo-namenU: 10.349 pet le inserzioni.
Filial«! Novo mesto
Concesslonaria eselusira per la pnbbllclta dl proventenza italiana ed estera: Unione Puhhlicith Italiana S. A, Milana
II Bollettino No 627
Scontri a Sud-Est di Mechili
Un incrociatore inglese della classe »Cairo« affondato
II Quartiere Generale delle Forze Ar-mate comuniea:
Nella zona a Sud-Est di M c c h i 11 i srontri fra opposti elementi csploranti: una (liecina di mezzi hlimlati sono Mati distrutti.
Unita aeree italiane c tedesche hanno hombardato la piazza di Tohruk c un rainpo di aviazione nei pressi di Marsa a t r u h , niitragliato e spezzonato notevoli autotrasporti di truppe e di riforiiimenti ac-rertate scnsihili perdite avversarie in uonii-ni e materiale.
Quattro nostri caeeia inipegnati in azioni precedenti, noii sono ritornati..
Per ima incursione aerea ieri subita da Rengasi, alcuni fabbricati hanno riporta-to danili non gravi. Gli aeroporti di Malta sono stati nuovamcntc o effiracemente boni-bardati da velivoli germanici; in duello aereo mi apparccchio »>Vcllingtoiu e stato abhat-tuto.
ITn incrociatore inglese delln classe »Cairo« (43011 tonnellate) segnalnto comc danneg-gato daH'azione di un nostro nerosilurnnte contro il convoglio di cui nI bollettino Nr. 63-1, risultn successivnmente affondato.
Gli incroeiatori della olasse »Cairo« sono nrmati con 10 cannoiii da 102 mm e 1(5 da 40 mm. sviluppuno ima vclocita di 29 nodi inentre il loro equipaggio oscilla sui 450 uomini.
Vojno poročilo št. 627
Izvidniški spopadi ]ilim od Mekilija
Angleška križarka razreda »Cairo« potopljena
Glavni slan italijanskih oboroženih sil objavlja:
V odseku južno od M e k i 1 i j a spopadi med izvidniškimi oddelki; kakih deset sovražnih oklepnih vozil je bilo uničenih. Enote ilalijanskega in nemškega letalstva so bombardirale Tobruk, neko lelališče blizu Marsa Malruha ler s strojnicami obstreljevale in razpršile avtomobilske transporte čel in okrepitev; sovražnik je imel ob-čulne izgube v ljudeh in gradivu, šliri naša lovska lelala se s leh poletov niso vrnila.
Pri nekem včerajšnjem nenadnem letalskem napadu na B e n g a z i so bile nekatere stavbe lažje poškodovane.
Nemška letala so ponovno in izdatno bombardirala lelališča na Malti; v letalskem dvoboju je bilo sestreljeno eno letalo znamke »Wellingion«.
Angleška križarka razreda »C a i r o« (4300 ton), o kateri je vojno poročilo št. 624 poročalo, da jo je poškodovalo naše tor-pedno letalo pri napadu na angleški konvoj, se je bila pozneje potopila.
Rim, 18. febr. AS: V zvezi s poskusom angleških letal, ki so kakor pravi včerajšnje italijansko vojno poročilo, brez uspeha poskušala napasti dva kraja v Siciliji, objavlja posebni dopisnik agencije Štefani nekatere podrobnosti, ki potrjujejo izdatnost protiletalske obrambe in lovskih letal proti sovražnim poskusom. Prvič je poskušal napasti bombnik tika »\Vellingtoiu, ki je prišel v veliki višini od morja na jugozahodno sicilsko obalo proti oporišču v Castelvetranu. Letalo so takoj zapazili in protiletalsko topništvo je bruhalo tolikšen ogenj, da se sovražni piloti oporišču niso mogli približati. Spustili so bombe na prazno polje, vendar pa so jih protiletalski topovi zadeli tako, da se je letalo vnelo in so morali pristali. Letalci so bili ujeti. Nekoliko pozneje je prišel iz Malte drug »Weliington« in se je namenil proti Modiei, pa je bil tudi opažen, dvignilo se je neko nemško lovsko letalo in ga prisililo k pristanku. Sedem članov posadke je bilo takoj ujetih, letalo pa je postalo italijanski vojni plen.
Nova japonska izkrcanja
Ducefeva čestitka generalu To;u - Ujetniki v Singapuru: 4000 Angležev,
13.000 Avstralcev in 32.000 lndi;cev
ftanghaj 18. februarja. AS. Po še nepotrjenih poročilih so se Japonci uspešno izkrcali na neki točki na otoku Javi.
Šnnghnj, 18. februarja. AS. Poročilo iz Bata vije objavlja, da so izvedla japonska strmo-glavska letala napad na Sundsko ožino med Javo in Sumatro.
Tokio, 18. febr. AS. Včeraj zjutraj je skupina japonskega brodovja priplula v singapursko luko
Več japonskih pobiralcev min je začelo zbirati mine, ki so jih Angleži položili v vode okoli iin^ip^oreii in v M^laiski ožini.
Tokio. 18. febr. AS. »Niči Niči« poroča iz Singa-pooreja, da so Japonci zdaj končali z osvajanjem vseh važnih ciljev na otoku: trdnjav, vojaških naprav, upravnih organizacij in gospodarskih ustanov, kakor so to določali pogoji za udajo.
Stockholm, IS. febr. AS. Dopisnik lista »Afton Bladet« poroča iz \Vashingtona, la jc lažni ho-landski zunanji minister van Tresen dejal, da je vse upanje, da bi se holandska Indija zdaj držala, odvisno od količine letal, zlasti letečih trdnjav, ki jih bo mogla Amerika poslati tja. Brez te pomoči v ogromnih količinah bo usoda holandske Indije v kratkem zapečatena.
Singapoore, 18. febr. AS. General Jamašita je sestavil dolgo poročilo, v katerem našteva vojaške sile, ki so jih Angleži zbrali v Singapooreju. Singapoore je pa vseeno padel po tednu dni napadov. Poročilo podčrtava izkoriščanje, ki ga je bilo deležno malajsko prebivalstvo ter uničenje, ki so ga povzročile umikajoče se angleške čete. Poročilo pravi, da so med vsemi bitkami bili v prvi vrsti Avstralci in Indijci izpostavljeni največjim izgubam. S tem se je angleška sebičnost znova pokazala kot sovražnik človeštva. Poročilo pravi dalje, kateri so vojni cilji Japonske, ki si prizadeva za ureditev velike vzhodne Azije, ki naj pripada azijskim narodom. Japonske sile bodo še naprej uničevale sleherni angleško-ameriški vpliv v vzhodni Aziii. Japonska bo storila vse, da bo dvignila gospodarsko in duhovno življenje na Malaji, seveda, če se ne bodo Malajci oklepali svojih sebičnih koristi ali grešili zoper novi red.
Tokio, 18. febr. AS: General Percival in mno-co oficirjev njegovega glavnega stana ie bilo interniranih v trdnjavi Cunning pri Singapurju. Vsake zveze z zunanjim svetom so jim prepovedane.
Tokio, 18. febr. AS: Začasni odbor, ki naj ■uredi podrobnosti o zasedbi sovražnih zgradb na otoku Singapurju, se je sestal k prvi seji. Sestavljajo ga 4 predstavniki japonske mornarice in angleški predstavnik upokojeni kapitan fregate ltobinson. Japonski radio sporoča, da je zdaj število ujetnikov na Singapurju naslednje: 4000 Angležev. 13.000 Avstralcev in 32.000 • Indijcev.
Tokio, 18. febr. AS: Ob priliki padca Singapurja je Duce poslal ministrskemu predsedniku To j u brzojavno čestitko k odličnim uspehom v Vzhodni Aziji in zatrdil, da bo padec Singapurja še bolj okrepil odnošaje med Japonsko in njenimi zavezniki.
Tokio, 18. febr. AS: Vojni dopisnik agencije Domei poroča o nekem obisku pri ujetih vojakih v Singapurju. Pravi, da so Avstralci, Angleži in Indijci v taborišču svobodni in se lahko gibljejo kakor se hočejo. Neki angleški oficir mu je izjavil, da je bil eden glavnih vzrokov angleškega poraza pomanjkanje sodelovanja z Avstralci. Indijci se po njegovem mnenju niso obnašali bolje, kakor če bi bili kuliji v vojni službi. Neki Avstralec je obtoževal Angleže, ki so izgubljali najboljše priložnosti, se vedno prvi umaknili, Avstralci pa so morali kriti njihov umik. Vse singapurske ulice so polne ujetnikov. Višji oficirji so zbrani v palači bivšega guvernerja pod japonsko stražo. Japonci so prišli v mesto ob svitu električnih žarnic. Vodovodi in številne javne zgradbe so nepoškodovane. Kazoroževanje se hitro nadaljuje, prebivalstvo se vrača v mesto. V mesto je že prišlo
japonsko policijsko poveljstvo, angleški agonije pa so izjavili, da so pripravljeni Japoncem vzdrževati red. Glavna železniška postaja je polna angleških ujetnikov. Velika ura na postaji se je ustavila oi> 5.20,
Tokio. 18. febr. AS: Italijanski veleposlanik je bil v spremstvu vojaškega pribočnika sprejet pri japonskem ministrskem predsedniku Toju, kateremu je izrazil svoje čestitke k zmagi v Singapurju.
Gospodarske poslcdice padca Singapurja
Rim, 18. febr. AS: Italijanski tisk se živo zanima za potek vojaških dogodkov v vzhodni Aziji in obširno piše o gospodarskih posledicah po zasedbi Singapurja. »Stampa« piše, da so angleški in ameriški kapitalisti dobivali z vzhoda neizmerne količine surovin za svojo industrijo. Končni po-
raz Anglosaksonccv na Tihem morju pa bo preobrnil naziranje in mišljenje celc azijske ccline, ki ima milijardo ljudi. Zato je verjetno, da se sovražniki sil trojne zveze ne bodo vdali prej, dokler ne bodo izgubili zadnjega upa na revanžo. Toda, tako se nadalje sprašuje list, kako bodo mogli uiti nevihti železa in ognja, ko pa so že potolčeni?
Bangkok, 18. lebr. AS. Da bi bili izbrisani zadnji sledovi angleškega vpliva, je bil v tajski vladi imenovan nov finančni in gospodarski minister. Ministrski predsednik bo začasno vodil tudi ministrstvo za narodno vzgojo.
Novi japonski notranji minister
Tokio. 18. febr. AS: Japonska vlada je sprejela predlog ministrskega predsednika Toja, naj se imenuje dosedanji namestnik notranjega ministra Mikio Jazavva za notranjega ministra. — Doslej je ministrski predsednik bil tudi notranji minister.
■ v
uničena
V nemške roke je padlo mnogo ujetnikov in vojnega gradiva-51 sovjetskih
letal sestreljenih
zalogo v pristanišču G r o a I - Y a r -
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 18. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča je bila nova sovražna skupina odrezana od svojega zaledja in uničena. V naše roke je padlo mnogo ujetnikov, 11 topov, mnogo strojnic in velike niuo/inc drugega vojnega gradiva. Na bojišču so našteli nad 1000 mrtvih sovražnikov.
Letalstvo je ščitilo suhozemsko vojsko, zlasti na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča z bojnimi, strmoglavskimi in lovskimi letali. Razpršilo je več sovražnih kolon in uničilo velike količine vozil.
V včerajšnjih bojih je bilo uničenih 2.8 sovražnih tankov in sestreljenih 51 nasprotnikovih letal.
Pred angleško vzhodno obalo sn bojna letala podnevi uničila manjšo trgovsko ladjo. Nadaljnji letalski napadi so bili izvedeni na pre-
skrbovalne nioulh.
V	severni Afriki izvidniško delovanje v prostoru jugovzhodno od M e k i I i j n. Uničenih jo bilo 10 angleških izvidniških tankov. Skupine nemškega in italijanskega letalstva s« bombardirale Tobruk kakor tudi neko angleško letališče ter napadle sovražne kolone z bombami in strojnicami.
V	vodah okoli K r e t e je bila verjetno potopljena ena angleška podmornica.
Posamezni angleški bombniki so izvedli v pretekli noči nekaj vznemirljivih napadov brez učinka m nemško severozahodno ozemlje.
Berlin, 18 felir. AS: Uradna nemška poročevalska agencija je izvedela od vojaških virov, da je veliko pomorsko pristanišče v La Valetti popol-norha uničeno od bombardiranja. Luka v La Valetti je lahko sprejela največje angleške bojno ladje in je bila zgrajena na račun nemških reparacij. Zdaj je popolnoma razbita in preplavljena. Iz vode štrli le nekaj zvitih železnih drogov.
Peklenski načrt za Mar Hitlerja m Kibfeeatropa
Nemški zunanji minister je objavil dokument o načrtu, ki ga je pripravila angleška skrivna vohunska služba
Berlin, 18. februarja. AS. Meti osebnimi papirji bivšega predsednika francoske vlade l)a-lad;
lierja so odkrili poročilo francoskega poslanika v Haagu, Vitrollesa. ki avtentično potrjuje, pod kakimi pogoji je bila bivša nizozemska vlada pripravljena pustiti kršiti svojo nevtralnost in da je podkupljena s tujim denarjem vodila zločinsko politiko brez primera. Poročilo francoskega opolnomočenega ministra, ki ga je ta 12. oktobra I9>9 po kurirju poslal Daladierju, potrjuje dejstvo, da je bivši nizozemski zunanji minister Van Cleppens sestavil načrt za umor Hitlerja in nemškega zunanjega ministra in da je poskušal uničiti nemško vlado. Za uresničitev načrta za ta atentat, za katerim se je skrivala pogonska sila angleške vlade in Intelligence Scrvicea v tesnem sodelovanju s sovražniki Nemčije, si je Van Cleppens skušal zagotoviti pomoč francoske vlade. Oči vid no je računal tudi na predsednika Boosevelta. Iz dokumenta je ja-
Churchill o odhodu nemških ladij iz Bresta
Churchill pravi, da je to blagor za Anglijo, na drugi strani pa zahteva,
naj bodo krivci kaznovani
\<m
Rim, 10. febr. AS. Angleški ministr. predsednik Churchill je včeraj v poslanski zbornici dal nov in nemara hrupen dokaz svoje grde nesramnosti. V kratki izjavi o prehodu nemških vojnih ladij skozi Rokavski preliv, ki ga je še pred tremi dnevi največji angleški list označil kot najhujši poraz za angleško brodovje od 17. stoletja naprej, je ministrski predsednik dejal, da je treba ta dogodek ocepiti kot uspeh za Veliko Britanijo, ne samo kot uspeh, temveč celo kot blagor. Churchill je dobesedno dejal, da sta nemški oklepnici »Scharnhorst« in »Gneisenau« pobegnili skozi Ro-
Tragično stanje angleškega vojnega brodovja
Rim, 18. febr. AS. Prvi lord admiralitete, lord Alexander, je pred kratkim v neki izjavi dejal, da je med Anglijo in porazom še angleško brodovje. Z ozirom na ponovne izjave Churchillove, da je liemško-italijanski zračni in pomorski 6istem zaprl Sredozemlje in z ozirom na svoboden prehod nemškega brodovja skozi Rokavski preliv se ljudje sprašujejo, kaj je v resnici še med Anglijo in porazom. Izjava prvega lorda admiraliteti je za Anglijo tragična zaradi naslednjih treh dejstev:
1. angleška mornarica je dopustila padec Singapurja, ne da bi katera koli večja bojna ladja posegla v boj;
2.	na Sredozemlju je italijanska mornarica lahko oskrbovala in okrepila italijansko-nemško vojsko v Alriki, ne da bi jo mogla angleška mornarica zavreti;
3.	nemško ladjevje je plulo skozi domače angleške vode, ne da bi veliko angleško brodovje dalo znak življenja od 6ebe, manjše ladje pa so doživele krvavi poraz.
Obnovljen promet v Grčiji
Atene, 18. febr. AS: Na pobudo italijanskih oblasti se je zopet obnovil promet na Peloponezu, kjer od včeraj naprej vozijo redni vlaki. Lahko se reče. da je promet med Atenami in raznimi grškimi mesti ter pokrajinami zopet normalen.
kavski preliv v varnejše pristanišče, potem ko so ju angleški bombniki 3299 krat napadli v pristanišču Brest in zmetali nanju čez 4000 ton bomb. To predstavlja brez dvoma velik uspeh za Anglijo, ker je zdaj odstranjena nevarnost za angleške in zavezniške konvoje, ki jim je grozila zaradi navzočnosti dveh oklepnic v Brestu. Zdaj, ko sta nemški bojni enoti odpluli, bodo lahko v večji meri bombardirali Nemčijo.
Tako je po preteku nekaj dni iz dogodka, ki je močno pretresel slavno izročilo angleške mor-naricn po svetu, v Churchillovih ustih nastalo dejstvo, na katero so Angleži lahko ponosni. Tolikšna je govornikova nesramnost, da se niti ne zaveda nasprotij v njegovih lastnih izjavah. Po 3299 zračnih napadih in 4000 tonah bomb naj bi torej nemški ladji zbežali iz Bresta zaradi strahu. Zbežali naj bi skozi Rokavski preliv, ne da bi se nadejali gotove velike pomorske bitke, zakaj Nemci si niso nikdar mislili, da bo morska ož.ina tako slabo zastražena. Churchillove laži pobijajo tudi glasovi, ki zahtevajo preiskavo v mornarici in angleškem letalstvu, da bi ugotovili, koga zadene krivda, da je Angležem ušel tako čeden plen. Preiskava bo seveda na seji za zaprtimi vrati. V poslanski zbornici najbrž ne bodo objavili uspehov preiskave. Na isti včerajšnji seji so od Churchilla zahtevali, naj bi podal izjavo o padcu Sin-gapooreia. Churchill ni moral govoriti. Poslanci so umolknili. Verjetno bi potreboval 5e dva ali tri dni. da si bo izmislil novo laž, po kateri bo tudi padec Singapooreja obveljal kot uspeh za Anglijo.
sno razvidna tesna zveza med načrti nizozemskega zunanjega ministra in med znanim incidentom v Venlu, k jer je bilo odkrito zločinsko delovanje angleškega Intelligence Servicea za zahodno Evropo, ki je bilo torej osredotočeno v Haagu. Ta centrala je skušala organizirati kom-plote v Nemčiji in je iskala zvezo z revolucionarnimi organizacijami, ki jih v resnici v Nemčiji sploh ni bilo. Zalo pa je pravočasno zvedela tudi nemška vlada, ki je člane te organizacije tudi aretirala na nemško-nizozemski meji pri Venlu. Poročilo Vitrollesa, ki ga je zdaj nemški zunanji minister objavil svetovnemu javnemu mnenju, ponovno dokazuje zločinske načrte Intelligence Servicea in da je načrte močno podpiral bivši nizozemski zunanji minister, ki je bil, kakor je sporočil francoski poslanik Daladierju, v zvezi z vodilnimi narodnosocialistični-mi krogi, katerim »da je predložil svoje načrte«. V resnici je šlo za člane nemške varnostne službe' ki so stopili z njim v stik. da bi odkrili to ccntralo v Haagu. Van Cleppens je stavil kot pogoj za sodelovanje z Nemčijo, da naj bosta nemški kancler Hitler in zunanji minister von Ribbentrop kakor koli izključena iz vlade. Te načrte je sporočil tudi visokim francoskim osebnostim in belgijski vladi. Ko mu je francoski poslanik odgovoril, da bi bilo težko skleniti mir z narodnosocialističnim režimom, ker bi Hitler in Ribbentropu pozneje spet lahko prišla na oblast, je Van Cleppens odgovoril, da v to ni treba dvomiti, ker »tla se l>o našla dokončna izključitev tokih osebe. Te besede ni«o nič drugega kakor krinka za angleško naročilo političnega zločina, katerega nuj bi sc udeležila francoska in belgijska vlada skupno z Rooseveltom, glavnim krivcem sedanje vojne.
V besedilu tega dokumenta je med drugim tudi Van Cleppensov predlog za sodelovanje z Nemčijo po izključitvi Hitlerja in von Ribbentrop-pa na naslednji podlagi: ustavitev sovražnosti in premirje med nasprotnima strankama. Odnošaji med bivšimi nasprotniki in nevtralci na osnovi popolne enakosti; narodtio-socialistični režim, ki bi edini bil sposoben zadržati ljudski srd, bi 06tal, toda bi bil izboljšan in počlovečen. Med načrtom je predvidena tudi obnovitev Poljske, toda brez krajev, ki jih je zasedla Sovjetska Rusija in brez Bele Rusije ter Ukrajine, ki jo je Poljska dobila leta 1920. Predvidevala se je tudi združitev Nemčije z Gdanskoni; končno je bil predviden plebiscit pod mednarodnim nadzorstvom ki naj bi odločil o usodi Češkoslovaške in Avstrije.
Na koncu 6vojcga poroči'a dodaja francoski poslanik, «da se mu zdi malo naravno da bi voditelj zunanje politike tako pametne države mogel bodisi le posredno odgovoriti na priprave, ki niso nič drugega kakor komedija«. Francoski poslanik je na koncu jasno izrazil svojo zaskrbljenost zaradi velike nevarnosti, ki bi lahko prišla iz takega zločinskega načrta, ki bi ne mogel biti 6rečno izveden.
Važna seja medministrskega odbora
Sprejetih je bilo več važnih sklepov glede preskrbe, razdeljevanja in cen
Rim, 18. febr. AS. Poti predsedstvom Duceja se ie 16. m 17. t. m. sestul v Beneški palači med ministrski odbor za ureditev vprašanj preskrbe, razdeljevanja in cen. Navzočni so bili: tajnik stranke, ministri za finance, kmetijstvo, promet, korporacije ter valute, državna pod-tajnika /4i notranje zadeve in vojno izdelavo, tajnika Pascolato in Amicucci, načelnik nadzorstvenega urada za varčevanje in podeljevanje kreditov, predsedniki fašističnih korpora-cij in predstavniki delodajalcev, nadzornik stranke 1'abriz.i in drugi. Tajnik odbora je narodni svetnik Avgust Vcnturi.
Kmetijski minister je poročal o zadovoljivem stanju glede obvezne oddaje in razdeljevanja žila ter poudaril, dn so poljedelci pri tem pokazali vzorno discipliniranost ter da so se doslej točno držali navodil, ki so jih prejeli od svojih organizacij Predsednik Trgovinske zveze je podal poročilo o poenotenju službe pri razdeljevanju racioniranih živil in dodeljevanju primernih količin pokrajinskim uradom za razdeljevanje Trgovski zvezi ter razložil njihove naloge. Govoril je o znižanju cene nekaterim živilom, ki jih širše |>lusti ljudstva najnujnejše potrebujejo.
Odbor jc nato odobril na Ducejev predlog odredilo, ki naj velja za ves čas, dokler bo trajala vojna, in ki se nanaša nn uvedbo splošnega davka od dohodkov pri prodaji naslednjih
Rim. 18. lebr.AS. Vrhovni poveljnik V6eh hrvatskih vojnih sil maršal Kvaternik ter člani hrvaškega vojaškega odposlanstva so včeraj oh 22 zapustili Rim. Na postaji so se od njih poslovili zastopniki oblasti, med njimi načelnik vrhovnega glavnega slana general Cavallcro, načelnik nemškega vojaškega odposlanstva general von Uinlelen iu vojaški zastopnik japonskega poslaništva v Rimu.
Preden jo vrhovni poveljnik vseh hrvaških vojnih sil zapustil Rim. je zastopniku agencije Štefani povedal naslednje:
od davnih časov jc znano, da tuji ohisko-valci Rima ne morejo priti k sebi od občudovanja nad osupljivimi spomeniki v tem večnem mestu, spomeniki, ki so živo pričevanje slave in ustvarjalnega duha starega Rima. Seveda se pa Rim fa-šistovske Italije ni zadovoljil samo s tem, da bi to slavo gledal, temveč jo je hotel nadaljevati v še hitrejšem tempu ter v svojem izvirnem slogu. Z največjo pohožnostjo in spoštovanjem se moramo prikloniti pred ogromnimi in premodernimi deli vlade, ki jih srečujelo na vsakem koraku. Kar je starodavni Rim zidal sto in več let. naredi fašistov-ska Italija v dvajsetih letih in daje tej zgodovinski dobi svoj pečat.
Fašizem ne prinašn globoke prenovitve samo italijanskemu prijemljivemu svelu, temveč ustvarja ludi novega duha v širokih množicah ljudstva, oja-čenega z odločnostjo, disciplino, voljo ter ustvarjalnim duhom. Videi sem, da je fašizem osvojil in prepojil ne samo mlade, temveč tudi stare rodove. Treba je občudovati Ducejevega duha in njegovo voljo, kateri so je v tako kratkem času posrečilo ustvariti vse to delo zgodovinskega obsega.
Če vsemu temu dodamo še gostoljubnost in dobrohotnost Italijanov ter njihovo toplo čustvovanje, se nam vsiljuje spomin na vse tiste velike duhove, ki so z vsega sveta romali v Rim, da bi tam dobili navdiha za svoja znanstvena in umetniška dela. Večno mesto sloji na vrhuncu vseh ustvarjalnih sil in kdor ga je videl ter slišal, se ne čudi, kako da je lo mesto duhovno in politično vplivalo dva tisoč let na ves svet. To dolžnost in to poslanstvo bo Rim gotovo imel tudi v bodoče.<
Potem je izrazil zadovoljstvo nad prisrčnim sprejemom, ki ga je bil deležen pri ljudstvu In pri najvišjih osebnostih. Poudaril je velik ugled in zaupanje,, ki ju Poglavnik uživa v Italiji. Nato je nadaljeval:
»Kakor starega vojščaka, ki ima nalogo ustvariti novo vojsko, me zanimajo zlasti dela vojaškega značaja. Zaradi tega moram izreči globoko hvaležnost načelniku glavnega stana generalu eks-celenci Hugu Cavalleru, ki je vljudno izvolil prevzeti vso potrebno skrb zame. Veličastno je letalstvo, ki ga je ustvaril Dure. S tem je povedano vse, t. j., da je izdelovalna tehnika izpopolnjena do kraja, da je podjetni duh pilotov, njihovo obvladovanje samega sebe, doslednost in načrtnost v delu, da je vse to tako močno, da mora vsakogar navdušiti. Letalska akademija je popolna, ni mogoče verjeti, da bi se dalo tako stvar postavili na noge v malo letih po svetovni vojni. Prav tako
živil: olivnega oljn, riža, testenin, koruzne moke, svinjske maščobe, sira, suhe zelenjave in krompirja.
Ministru za kmetijstvo in gozdove je bilo naročeno, naj določi naslednje nove cene pri prodaji na drobno, cene, ki naj začno veljali s I. marcem. Sme se znižati približno zu 10 cen-teziniov cena testenin, riža, in koruzne moke; za 70 centezimov cena olja, za 35 centezimov cena slanine in drugih vrst svinjske maščobe, za 35 centezimov cena suhemu fižolu ter za 80 do 50 centezimov cena sira, kakršna je pač njegova kakovost
Nato je odlior razpravljal še o nekaterih važnih vprašanjih, ki se nanašajo no (ireure-ditev kmetijskih gos|>odarskih ustanov.
Prometni minister je v zvezi z vedno večjimi potrebami v sedanjem vojnem času odboru razložil nujno jiotrebo, da se izdajo ukrepi, ki bi zagotovili boljšo izrabo vseh v poštev prihajajočih prevoznih sredstev, zlasti tovornih avtomobilov. Njegov predlog je bil tudi sprejet, odbor pa si je pridržal pravico, da prouči tozadevna vprašanja, ko bodo rešena tista, ki so zdaj na dnevnem redu.
Odbor je slednjič razpravljal o vprašanju uvoza in izvoza. Na koncu razprave je odbor jx>u-daril, da italijanska politika trgo.inske izmenjave temelji na naslednjih načelih: Določiti takšne izvozne kontigente, da bo Italija lahko tudi uvažala zadostne količine drugega blaga v zameno, tako da bosta izvoz in uvoz držala ravnotežje.
lep je zavod za letalsko raziskovanje. Vojaške vaje, katerih sem se udeležil, so pokazale, da vojsko z največjo odločnostjo uče že po skušnjah iz sedanje vojne, llkratu izražam zahvalo rimskim časnikarjem, ki so s takim navdušenjem pozdravili moj prihod.<
Florenca, 18. febr. AS: Maršal Kvaternik je prišel danes zjutraj iz Rima v Floreneo. kjer so ga na jx>staji sprejele vojaške oblasti. Maršal ho oslal en dan v Florenc'
Bolgarski obisk v Rimu
Rim, 18. Jebr. AS: Včeraj zjutraj je prispelo v Rim l>olgarsko sindikalno odposlanstvo, ki ga je jHJvabil minister za korporacije na študij sindikalnega kor|k>rativnega reda in italijanskih socialnih ustanov. Odposlanstvo jo sestavljeno iz predsednikov bolgarskih poklicnih organizacij in iz raznih drugih članov. Bolgari so najprej položili vence na grob Neznanega junaka in na grob padlih fašistov, potem so obiskali zunanje ministrstvo in sedež PNF. Te dni pa IkhIo v stikih z visokimi italijanskimi korporativnimi in sindikalnimi predstavniki. Obiskali bodo- tudi Vittorio. Bologno, Mi-lano in Benetke, kjer si bodo ogledali vse važne v poštev prihajajoče ustanove.
Duff Cooper se je vrnil...
San Sebastian, 18. febr. AS. Duff Cooper, ki je bil jx>slan 6 f>osebnimi nalogami na Daljni vzhod, se je včeraj vrnil v London. Časnikarji so poskušali od njega izvedeti vse podrobnosti o padcu Singajmrja, pa jim ni bilo ustreženo. Vedeli 60, da je Duff Cooper zapustil trdnjavo takrat, ko 60 jo Jajionci dan za dnem bombardirali. Na razna vprašanja je bivši minister odgovoril: »Vem samo to, kar sem bral v listih«.
Avstralci
obtožujejo Beaverbrooka
Stockholm. 18. febr. AS: »Afton Bladet« je izvedel od svojega dopisnika iz Melbournea, da v Avstraliji narašča srd zoper Anglijo. Edini žarek upanja za Avstralijo je še Amerika, toda avstralski listi dvomijo, če se tudi ta resnično zaveda težkega položaja. Značilno in za Beaver-brookove trditve obložilno je tudi pisanje av* stralskih listov, da v Avstralijo ni prispelo 9000 letal, o katerih je lord Beaverbrook izjavil, da jih je odposlal v Avstralijo.
Špansko zlato ostane v Španiji
Madrid, 18. februarja. AS. Zlati in 6rebrni rudniki v provinci Huelva, odkoder so doslej izvažali zlato in srebrno rudo v Anglijo in Združene države, bodo odslej služili Španiji. V mno. gih tovarnah bodo, kakor se nadejajo, proizvedli letno 750 kg zlata in 6250 kg srebra.
»■■•■■■■■■nnBaaHnanannaa
Drobne
Ankara, 18. febr. AS: Iz Kaira 6e je izvedelo, da je kralj Faruk podpisal dekret za nove splošne volitve, ki IkkIo 24, marca.
Tokio, 18. febr. s. Iz Sumatre, prestolnice sovjetske vlade, poročajo, da je novica o padcu Singa-jjooreja Sovjete presenetila toliko bolj, kolikor je sovjetski tisk vse do zadnjega ponavljal, da je mesto v resnici nezavzetno. Zaradi tega 6e je moskovski radio omejil samo na sporočilo iz Londona, ki je povedalo na kratko, da je Churchill potrdil padec trdnjave.
Helsinki. 18. febr. AS: V Karelijo, ki so jo Finci zopet osvojili, 6e je doslej vrnilo že 75.000 finskih beguncev.
Šanghaj, 18. febr. AS. Japonski uradni krogi odločno zanikajo trditve čungkinške propagande, da so bili ustreljeni štirje ameriški časnikarji, ki jih je zaprlo jajionsko orožništvo v šanghaju. Pravijo, da so ta jioročila le namerna propaganda, ki ima namen vzbujati sovraštvo med narodi in rasami.
Zvišanje glavnic v Italiji
Ilnlding-družba za električno industrijo Edison
je sklenila zvišati delniško glavnico od 1.6 na 2.5 milijarde lir in Ik> tako postala ta družba največja delniška družba v Italiji. To zvišanje glavnice i>o izvršeno z izdajo novih delnic po tečaju 360 lir. Zvišanje glavnice je v zvezi z velikopoteznim načrtom zvišati proizvodnjo električne energije v Italiji od 20 na 30 milijard kilovatnih ur, kar bo postavilo Italijo na prvo mesto med evropskimi državami.
Banca Commerciale Italiana priobčuje statistiko o zvišanju glavnice v zadnjih 4 letih v Italiji, iz katere je razvidno naslednje: lela 1938 so znašala zvišanja delniške glavnice 8.481 milj. lir, od česar je bilo treba plačati v gotovini 1.929.3 milij., delničarji pa so dobili 1.610.3 milij. lir v gratis-delnicah. Leta 1939 so znašala zvišanja 2020.6 milij., od tega v gotovini 1.907.8 milij. v gratisdelni-cah 63.2 milij., leta 1940 so se zmanjšala zvišanja na 1.491, od tega v gotovini 1.152.4, v gratisdelni-cah pa 332.4 milij. lir. Končno so v lanskem letu znašala zvišanja 3.205 milij. lir, od tega je bilo 2.642.8 milij. lir plačanih v gotovini, delničarji pa so dobili 602.7 milij. lir v gratisdelnicah.
Zvišanje glavnice Pirellija. Vodilno podjetje italijanske industrije gumija in kablov Pirelli v Milanu, ki ima štiri velike tvornice v Italiji, mnogo pa tudi interesov v inozemstvu, predlaga zvišanje glavnice od 400 na 500 milij. lir in sicer eno novo delnico na 4 slare delnice. Čisti dobiček za lansko leto omogoča razdelitev iste dividende kot za 1940, t. j. 71 lir na delnico, katere imenska vrednost znaša 500 lir.
Zaposlenost delavstva v januarju
Iz. podatkov Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljanski pokrajini je razvidno, da se je z.a-
V spomin na pobožnost deveterih prvih petkov so izšle prelepe slike presv. Srca Jezusovega. Dobite jih po vseh župnih uradih.
ie tudi zanimivo vezanje črk, ki jih učitelj kombinira. Izgovorjava jc čisto normalna brez navadnega sekanja besedi in zlogov pri dosedanjem jioučevanju iz knjige.
Revizija osebnih legitimacij v Belgradu. Policijska oblast v Belgradu ie izvršila revizijo vseli (lo sedaj izdanih osebnih legitimacij.
Belgrad za zimsko pomoč. V Belgradu so do sedaj nabrali za zimsko pomoč 10,719.389 dinarjev.
Posebna delovna služba za srbsko srednješolsko mladino. Srbsko prosvetno ministrstvo jiripravlja z organizacijo nacionalno delovne službe v Srbiji posebno delovno službo tudi za vso srbsko srednješolsko mladino.
Prosvetna akcija srbskih prostovoljcev. — Srbsko časopisje poudarja, da sc prostovoljci poleg svoje vojaške službe tudi pridno udejstvu-jejo na prosvetnem polju. Tako so priredili v raznih srbskih mestih do sedaj nad 50 predavanj in 80 akademij ter so med ljudstvo razširili nad 500.0000 protikomunističnih letakov in brošur. Po posameznih mestih prikazujejo tudi protikomunistični film »Alcazar«.
IIudri poledica v Belaradu. Belgrad je imel tudi lelos v tej budi zinil že povsod znano poledico. Temperatura je pred časom tako padla, da je pričelo deževati. Voda je pa sproti zmr-zovala in pokrila vse ulice z gladkim ledom. Po mestu »e bil zaradi tega ukinjen skoraj ves promet ter so ljudje le s težavo prihajali do svojih doniov. Več potnikov je ludi tako nesrečno padlo, da si je pri padcu zlomilo noge.
Rok za dovolilnice za potovanje iz Ljubljane podaljšan
V zvezi z uredbo št. 17 od ti. t. m., ohjavlje no v št. 11 »Uradnega lista za Ljubljansko pokrajino« od 7. t. m., ki je določila, da nobena oseba, starejša od 14 let, ne sme vstopiti na ozemlje ljubljanske občine, niti zapustiti ga brez posebnega potnega dovoljenja:
na podlagi člena 3 K. Z. U. od B. maja 1911-XIX štev. 291
odreja:
Začetek veljavnosti Členov 1 in 5 uredbe št. 17 od K. t. m. se odloži od 20. februarja dn dne 1. marca 1942-XX.
Visoki komisar: EMILIO GRAZIOLI
Na Finskem mraz pojema
Helsinki, 18. fehr. AS: Po celi Finski se je mraz občutno zmanjšal. Stanje toplomera je med 1 do 8° pod ničlo
radi sezonskih razlogov zmanjšala zaposlenost delavstva v naši pokrajini od decembra na januar za okoli 2000. Največje zmanjšanje izkazujejo gradnje nad zemljo, nadalje cestna dela, gozdno-žagarska industrija, kemična ter oblačilna industrija. Letošnji januar je zaradi ostre zimo in snega prinesel to zmanjšanje delavnosti v naši pokrajini.
Istočasno, ko se je zmanjšalo število zavarovanih delavcev, pa je naraslo število in odstotek bolnikov zaradi neugodnih vremenskih razmer.
Povprečna dnevna mezda zavarovanega delavstva je januarja narasla v večji meri kot od novembra na december. Zda j se jiovprečna dnevna zavarovana mezda že giblje okoli 20 lir in je naravno manjša pri Zavodu za socialno zavaro-vnje kot pri bolniški blgajni Trg. boln. in j>odp. društva. Zaradi povečanja dnevne zavarovane mezde se je skupna dnevna zavarovana mezda kljub znatnemu zmanjšanju števila zaposlenega
delavstva le malo zmanjšala.
*
Novo cene glicerina. Pristojni organi so določili nove cene glicerina, ki gredo od 1.070 do 1.900 lir. Za količine glicerina od 10—50 stotov veljajo naslednje cene: 1.550—1.900 lir za stot, za količine od 5—10 stotov povišanje cen ne sme znašati 75 lir, pri količinah od 5 stotov pa 150 lir na stot.
Popravek. V slovenskem besedilu tabele A, ki je priložena pravilom za racionirano porazdelitev tekstilnih izdelkov itd., mora v točki 6. namesto »dolge nogavice« stati »športne nogavice« in v tretjem delu, kjer je govora o konfekciji za otroke mora namesto »dolge nogavice« stati »otroške šjKirtne nogavice«.
Francoske finance. Objavljeni so jxxlatki o francoskem proračunu za leto 1942, iz katerih je razvidno, da predvideva računski predlog donos državnih dohodkov za 1942 na 108 milijard frankov, dočim je znašal donos odohodkov za 1941 100 milijard frankov. Zaradi tega pričakujejo, da se bo deficit v francoskem državnem gosjiodarstvu zmanjšal od 183 milijard frankov za leto 1&41 na 167 milijard frankov, kolikor jih predvideva proračun za 1942.
Prva hrvatska obrtna banka ie v Zagrebu kot znano znižala leta 1937 svojo glavnico 15 na 1 milij. din, nato pa ga je zvišala na 11 milij. din. Sedaj izjavlja ravnateljstvo banke, da je teh 11 milij. din bilo že vplačanih in da namerava banka iz.vesti zvišanje glavnice na 25 milij. kun. V zvezi s tein je odstopilo staro ravnateljstvo in sta bila izvoljena na novo dva nova upravna svetnika.
Romunska narodna banka. Iz j>oslovnega jioročila romunske narodne banke je jiosneti, da se je lani obtok bankovcev zvišal od 55.62 na 80.26 milijard lejev. Izgube zaradi likvidacije kmetskih dolgov so znašale do konca lanskega leta 6.68 (do konca leta 1940 16.82) milijard lejev. Državni dolg je znašal konec lanskega leta 3.53 milijarde lejev.
Fuzija v bolgarskem zadružništvu. Pred nedavnim je prišlo .do fuzije dveh velikih bolgarskih zvez ljudskih denarnih zavodov. Gre za zvezo ljudskih bank, ki je štela 215 članic s 145.000 člani in za zvezo zadružnih bank. ki je štela 78 članic z 88.000 člani. Tako bo imela nova organizacija, splošna zveza ljudskih bank 293 zavodov z 234.000 člani in bo to tretja največja bolgarska zadružna organizacija. Skupna razpoložljiva sredstva te nove organizacije znašajo 5.4 milijarde levov.
Nova emisijska banka v Ijondonu za degaulli-stifnn Francijo. Pod angleškim protektoratom je bila v Londonu osnovana Caisse Centrale, ki naj služi kot emisijska in valutna banka v vseh krajih, katere imajo zasedene degaullistične in angleške čete, v kolikor so bili prej francosko ozemlje.
Praški zavod za gospodarska raziskovanja, ki jo bil nedavno ustanovljen, kakor smo poročali, razpolaga s proračunom izdatkov 2 milij. čeških kron, od Česar znašajo prispevki včlanjenih organizacij 1.4 milij. kron.
Iz Hrvatske
Hrvati v domovini za preganjane Hrvate v Ameriki. Hrvatsko časopisje v zadnjem času poroča, da so ameriške oblasti pričele preganjati vse lamošnje Hrvate zaradi njihovega odločno hrvatskega nacionalnega stališča. Časopisje nn Hrvatskem poudarja, da je jxinosno na te Hrvate, ker jio njihovem mnenju preganjanje od strani ameriških oblasti samo dokazuje, da se ti Hrvati še niso odtujili svoji domovini.
Hrvatski poslanik v Berlinu pri Hitlerju. V
navzočnosti nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa je Hitler oni dan sprejel hrvatskega poslanika v Berlinu dr. Milana Budaka, ki mu je ob tej priliki izročil svoje listine, s katerimi ga je Poglavnik imenoval za novega hrvatskega poslanika v Berlinu.
V saboru sta tudi dva Srba. V hTvatskem saboru, ki se ho sestal 23. t. m., sta tudi dva Srba. Sta to biv. pomočnik Cann šumanovič in bosanski Srb Besarovič. ki je bil prej že dvakrat pri dr. Paveliču.
Ogromne množine snega v Bosni. Poročali smo že. da so v zadnjem času divjali v Bosni veliki snežni z.ameli. Iz hrvatskega časoipisja posnemamo, da so ponekod dosegli snežni zameti višino več metrov. Tudi v samem Sarajevu je padlo skoraj dva metra snega. Zaradi snežnih ovir je promet skoraj na vseli bosanskih progah ustavljen.
Ne ostanite brez spomina na pobožnost deveterih prvih petkov! Zato kupite slike presv. Srca Jezusovegal Vsaka
slika velja 3 lire.	i
Iz Srbije
Propagandn za gojitev oljčnic v Srbiji.
Poročali smo že, da so v Srbiji ustanovili novd družbo »Uljorod«, ki ima samo to nalogo, da sama goji in pospešuje gojenje oljčnic. Kakot se jc jiodročje prejšnje družbe »Uljarica« raztezalo na vse jxnlročje bivše Jugoslavije,. nova družba »Uljorod« razvija sedaj svojo delavnost samo na srbskem ozemlju. Za gojitev oljčnid prihajata v Srbiji predvsem v poštev Mačva in pa Pomoravje. Samo v Mačvi namerava »Uljorod« že letos zasejati najmanj 10.000 katastral-nih jutrov zemlje z oljčnicami. S tem bo Mačvo, ki je bila do sedaj vedno izjKistavljcna jiovod-njim. ki so uničevale razne druge posevke, gospodarsko visoko dvignila, ker je tamošnje ozemlje tako klimatsko kakor tudi terensko zelo pripravno za gojitev oljčnic.
Naprava za hitro učenje abecede. Srbsko časopisje poroča, da je zaječarski učitelj Buš-ljetič izdelal napravo, s katero na lahek, enostaven in zanimiv način poučuje mladino v abecedi. Njegova naprava ima |iravokotno obliko ter je dolga pol metra. Pred napravo je odprtina, v kateri se prikazujejo posamezne črke na belih kartonih, za najiravo |>a je ročica, s katero učitelj po mili volji potiska jioljubne črke pred odprtino. Omenjeni učitelj izjavlja, da mora učitelj jired fKiučcvanjem učencem dobro izvežbati |x>sluh in določiti pravi naglas za posamezne črke. Ko otroci vedo, katero črko je učitelj najdalje časa izgovarjal, se ta črka jKijavi pred otroki v omenjeni odprtini ter jo nato učenčki izgovarjajo skupno z učiteljem. Učenci nato to črko napišejo tudi na tablico, nakar se prično učiti druge črke, ki je prvi na jsorodnejša. Učitelj poudarja, da je pri takem jioučevanju abeccde prihranil mnogo časa ter je otroke naučil posamezne črke tildi « lahkoto in brez vsakih večjih težav. Za otroke
Maršal Kvaternik o Rimu in o moči italijanske vojske
Izjava maršala Kvaternika zastopniku agencije Štefani
Na nekem letališču v Italiji: zadnji tip najhitrejšega lovskega letala
Gospo dar sivo
Ljubljančani radi berejo
Pridno obiskujejo knjižnice — Kaj najrajši bero
Že od nekdaj radi posegajo Ljubljančani po dobri knjigi. Pa ima Ljubljana tudi mnogo dobro založenih knjižnic, ki so v zadnjih desetih letih skoraj vse podvojile zalogo svojih knjig. Zanimivo je tudi, da je najbolj priden in zvest obiskovalec knjižnic mladina, ki sicer v največji meri posega po čtivu, ki jo prav posebno zanima, a vendar ne zanemarja tudi knjig poučne in poljudnoznanstvene vsebine. Tako se mladina še mimogrede izobrazuje, kar v sedanjem času, ko je za vsak poklic potrebna tudi čim večja strokovna izobrazba in široka razgledanost, ni brez pomena.
Izposojnina je praz nizka
Ze dolgo let posluje na Miklošičevi cesti št. 5 Ljudska knjižnica, kjer smo dobili nekaj prav zanimivih podatkov ne samo za tiste, ki knjižnice redno obiskujejo, ampak tudi za tiste, ki se zado-volje s knjigami, ki jih kupujejo somi in sami bero, Takih sicer ni mnogo, saj večina ljubljanskega prebivalstva ni tako premožna, da bi si lahko v teku let nabrala zbirko knjig, ki bi zadoščala le količkaj izbirčnemu človeku za njegovo izobrazbo ali razvedrilo. In prav tu se pokaže koristni učinek velikega števila javnih knjižnic, ki so že nekdaj določile za izposojanje knjig prav nizke izposojnine. Obračuni pri izposojanju knjig so namreč pokazali, da se bolj drage knjige le malokdaj izposodijo tolikokrat, da bi s svojo izposojnino krile nabavne stroške. Še večje priznanje zaslužijo knjižnice sedai, ker niso izposojnine skoraj prav nič zvišale, tako da ie obisk knjižnic omogočen tudi najbolj siromašnim brez posebnih gmotnih žrt»v.
Kdo vse obiskuje knjižnice
Čeprav statistika o obisku posamezne knjižnice še ne pove točno, iz kakšnih slojev sestoji kader vseh ljubljanskih obiskovalcev knjižnic, nudi vendarle vsaj približno sliko o porazdelitvi beročega občinstva med posamezne stanove. Po ugotovitvah Ljudske knjižnice je bilo lani med vsemi obiskovalci knjižnice 35% dijakov in mladina. 30% obiskovalcev so bila dekleta in žene, 15% jih je bilo iz inteligenčnih poklicev, 10% pa iz delavskih stanov. Knjižnica je lani imela okrog 20.000 knjig in je v enem letu izposodila skoraj 31.000 knjig 13.942 obiskovalcem. Obiskovalci sami določajo tudi, katere knjige so jim najbolj všeč in teko s svojimi zahtevami nehote tiho glasujejo, kateri pisatelji so najbolj priljubljeni.
Najbolj priljubljeni pisatelji
Med našimi domačimi pisatelji, po katerih sega seveda najprej mladina, stoji na prvem mestu Finžgar, nato Cankar. Prav priljubljen je tudi Bevk. Zanimivo je, da med starejšim rodom slovenskih pisateljev prednjačita pred vsemi drugimi .lurfič in Tavčar. Tudi Kersnik ne zaostaja mnogo za njima. Nasprotno pa gre od Detelovih del le »Trojka« in »Mlado življenje«. Čudno se bo zdelo, toda res je, da se mladina za Levstika in Erjavca ne meni mnogo. To je prav velika škoda, saj je Levstik mojster jezika in bi mladina gotovo pridobila, če bi ga brala. Še bolj čudno pa je malenkostno zanimanje za Erjavca, ki je tako lepo znal razodeti in opisati skrivnosti narave. In vendar gre k večjemu njegovo »Hudo brezno«. Pri izdajah raznih knjižnih založb je treba omeniti, da gredo prevodi že prav dobro. Tudi za najmlajši pisateljski rod med nami in njegova dela kaže mladina dokaj zanimanja, vendar zdaleka ne toliko, kakor bi človek pričakoval po starem pravilu: »Gliha vkup štriha«. Izredno zanimanje je vzbudila med obiskovalci knjižnice nova »Slovenčeva« knjižna zbirka. Kljub temu, da ima knjižnica od vsake knjige lepo število izvodov, so vse te knjige ves čas izposojene in gredo iz rok v roke, čeprav moramo upoštevati, da se je prav Ljubljana v veliki meri
poslužila nizke cene te knjižne izdaje in da j« vsakdo, ki je le zmogel, sam naročil zbirko.
Junak mladine
Dijaki poleg zgora omenjenega čtiva prav pridno posegajo tudi po starejših letnikih »Doma in sveta« in deloma tudi »Zvona«. Tudi »Rimski katolik«, Finžgarjeve in Shakespearejeve igre pridno romajo med bralce. Utajili bi seveda splošno znano dejstvo, če ne bi omenili med mladinskim čti-vom prvaka vseh pisateljev. Tako pravi vsaj mladina, ki glasuje zanj s tem, ko si ga tako izposoja. Je to Kari May, katerega indijanarice, zgodbe iz Arabije in Balkana so prevedene tudi že v slovenščino. Knjižnica ima vsega skupaj 448 zvezkov Karla Maya v slovenskem in hrvaškem prevodu in tudi v nemškem originalu. Bralcev za te knjige ne zmanjka nikdar in redno je izposojenih okrog 300 Mayevih zvezkov, tudi hrvaških prevodov in nemških originalov. Pa ne samo mladina, tudi starejši segajo marsikdaj po njem.
Kriminalni in ženski romani
Ljudska knjižnica ima tudi veliko zalogo nemških knjig kakor tudi lepo izbiro hrvaških, itali-
janskih in francoskih knjig. Zanimiva je opredelitev bralcev do te literature. Med nemškimi knjigami spada polovica knjig, ki se izposodijo, med kriminalne romane, takoj nato pa pridejo lahki romani, torej zabavno čtivo in, če hočete, ženske romane. Znana nemška pisateljica Curts-Mahler, ki je napisala dolgo vrsto ženskih romanov, ima seveda prvo mesto. V treh letih je knjižnica izposodila njena dela 1400 krat. Dalje je veliko zanimanje za humoristične romane, ki jih v slovenski prevodni litraturi nimamo, prav tako kakor nedo-staja prevodov kriminalnih romanov. Poleg tega se bralci zanimajo za nemške prevode iz francoske in angleške beletristike, čeprav ne v toliki meri, kakor za lažje člivo. Posebno zanimanje je doživela italijanska knjiga. Videti je, da se mnogi učijo jezika in da za vejo berejo doma italijanske knjige. Popolnoma drugačno usodo nekaterih knjig v knjižnici pa kaže dejstvo, da ima knjižnica danes okrog tisoč knjig, ki jih ima ie dalje časa in ki še nobenkrat niso bile izposojene. Pač pa bralci še radi posegajo po poljudnoznanstveni in potopisni literaturi.
Jasno je, da imajo knjižnice največ obiskovalcev v zimskem času. Prav v sedanjih mesecih je naraslo število obiskovalcev prav močno. Zadnji mesec je prišlo nad 4500 obiskovalcev, poleg tega pa se prijavljajo še ves čas novi člani. Lahko rečemo, da je v zimskih mesecih narasel obisk knjižnic 100%, kar pomeni, da je čtivo najboljši prijatelj in najbolj cenena zabava Ljubljančanov.
Jože Sedlar:
Profesor; u
Vasiliju Vasšljeviču Nikitinu v spomin
Ko bo naše delo dokončano in pred nami polno svetlih rud, v zameno za to nam bode dano venec slave venčal bo naš trud.
Rudarska himna. Pod kupolo svinčenega neba v večne ure jokajo grohovi,	j
v leden objem so stisnjeni mrakovi, j iz por svinčenih venomer kaplja... in kaplje drobne vsihajo v kristale, v heksagonske belkaste kristale, ki čisto tiho in zložnti se vlegajo na mrzli tlak. blažijo večnost snivajočim sen težak...
Neslišno splaval mimo angel smrti... upihnil sveči plamen je svetal, ki z dihi vročimi nirakove klal, zgubljencem, ki v obupu strti so tavali v brezdnu zmot, posvetil je na pravo pot. A zdaj je mrak. Glasove čuj, ki plakajo v gluho noč: Gospodin ponulujl Obok svinčeni stisnil se je v rov, somrak ledeni ugasnil je v temo, le jamšarce brlele so medlo, ko v krsto so zabijali pokrov. Srce je vtrpnilo v kristal, v rubin rdeči, ki bo sijal v žarkih čarnih vseprodirnih, rudarje vabil v noč tesn6 s silo čuda tajnostno bo pod zemljo...
V pomladnem vetru tundre so vzcvetele, opoj prelesti dihal je iz tal, ob brezah belih starček je obstal, v nebo oči uprl je zbledele, ki že spoznale tajne ustvarjenja so v zarjah večnega življenja... Krog nog mu angelci pode se in vriskajo in pojejo: llristos vaskresel
ihl
Po Kočevskem je še do poldrugi meter snega
Ljubljana, 18. februarja. Javi^« najnijia te ^ved™^pod ničlo
Povsod v Ljubljanski pokrajini, razen kočevskega okraja, ie južno in oblačno vreme. Močan jug je na mnogih krajih zelo stisnil visoke snežne plasti kljub temu, da ie prav na pustni torek močno snežilo. Povsod so nižje plasti snega, lc v kočevskih krajih tudi na ravnem sc jc plast dvignila skoraj za 15 cm in so tam vladali prav nu pustni torek in v nedeljo hudi snežni meteži. V Ljubljani ie nastopila že davi močna od juga. Včeraj pa ie zelo snežilo in je padlo po meritvah trnovske vremenske opazovalnice do 5 cm novega snega. Vsa snežna plast pa je v Trnovem visoka do 52 m, na glavnem kolodvoru pa 45 cm. Včeraišnia najvišja dnevna temperatura je dosegla —0.2° C,
davišnin najnižja ie še vedno pod ničlo, namreč — 1.8" C, pri barjanski šoli so davi namerili — 5" C, v Trnovem pa —2.6° C. Izredno visoko je stanje zračnega tlaka. Barometer je danes dosegel 771.2, ko je bilo včeraj 768.1 nun.
V mestu so ceste in ulice že močno odki-dane in je sneg splošno povsod s hodnikov pospravljen. Avtobusni promet na raznih progah v Ljubljanski pokrajini ni še popolnoma vpo-stavljen zaradi visokega snega. Drugače navajajo današnja vremenska poročila naslednje stanje: Kočevje: —4" C, sneži, snega 140, pred dnevi 125 cm; Novo mesto: —2" C, oblačno, snega OOcni; S t. Janž na Dolenjskem: — .3° C. oblačno, snega 85 cm: Rakek: — 4" C, oblačno, snega 40 cm. Splošno je bilo po Dolenjskem prav južno in razmeroma toplo.
Podaljšan rok za prijavo terjitev zoper nemške izselnike
Za prijavo terjatev zoper nemške izselnike je veljal doslej 14 dnevni rok od dneva objave imena izselnika-dolžnika v »Službenem listu-. Ta rok je sedaj v toliko podaljšan, da se morejo terjatve zoper dolžnike-izselnike, ki so bili objavljeni že pred več nego štirinajstimi dnevi, prijaviti še do l.mar-ca, in sicer kakor doslej, ustno ali pismeno pri Pobotnem uradu v Ljubljani, Stari trg 34-11.
25 štipendij za slovenske književnike in umetnike
Razpisuje se 25 študijskih podpor po lir 4000 za slovenske književnike in umetnike, ki bi nameravali izpopolniti svoje študije v Kraljestvu.
Prosilci, ki se žele udeležiti natečaja, morajo predložiti Visokemu komisariatu — IV. oddelku do 28 februarja I942/XX nekolkovane prošnje, naslovljene neposredno na Visokega Komisarja, in priložiti sledeča dokazila pravtako na nckolekovanein papirju:
a)	potrdilo pristojnega občinskega oblastv«, da je prosilec Slovenec in prebiva v kaki občini Ljubljanske pokrajine;
b)	potrdilo o zadnjih dovršenih študijah:
d) curriculum vitae (kratek življenjepis).
V prošnji naj vsak prosilec navede študije, ki jih namerava izvršiti, označi naj morda tudi višje ali izpopolnjevalne zavode, na katerih bi se morebiti rad vpisal, in čas, ki ga misli prebiti v Kraljestvu.
Prosilec more priložiti prošnji tudi vsa druga dokazila, ki se mu zde primerna za osvetlitev njegove umetniške izobrazbe.
Listinam, ki so bile izdane v slovenskem jeziku, je priložiti italijanski prevod, overovljen po pristojnem uradu Visokega komi«ariatn.
Podpore «e izplačajo v dveh enakih obrokih, prvi takoj, ko štipendist prejme potni list za odhod v kraj, ki si ga je izbral, drugi po dvomesečnem bivanju v kraju samem.
Ljubljana, dne 13. februarja 1942-XX.
Visoki komisar: Emilio Grazioli, 1. r.
Natečaj za občinske tajnike
Daje se v vednost, da bo Visoki Komisa-riat razpisal natečaj za imenovanje občinskih tajnikov v občinah Ljubljanske pokrajine.
Za pripustitev k omenjenemu tečaju jc potrebno obiskovati dva tečaja in položiti zadevne izpite: usposobi jenostni tečaj (5 dni I za vodenje registra prebivalstva ter usposobi jenostni tečaj (15 dni) za vodenje drugih poslov občinskih uradov.
Prvi tečaj sc bo prišel 23. t. m. točno ob 10 pri Visokem Komisariatu (Sokolski dom — Trnovo, Mandeljccva ulica).
K tečaju so pripuščene tako moške kakor ženske osebe pod pogojeni, da imajo niaturi-tetno spričevalo gimnazije ali drugo enako-
Delo za krščanstvo
Za nadnaravno življenje ni vseeno, kakšna ie kulturna stopnja kakega naroda. Sni tudi zemlia brez sonca ne zmore ničesar, a če sije sonce, ni vseeno, kakšna ie, ali pusta leilina ali zorana in zrahljana njiva: v Ic-tci bo seme lepše vzklilo in bohotneje rastlo. Tako je z narodi. Misijonarji obdelujejo srca najprej z naravno kulturo, da more potem po<l toplim žarom milosti pni/nati pravo seme krščanstva v razorih src. Vse. k<ir je lepeaa. dobrota in pravega, umetnost, krepost nost in veda mora vzgajati človeštvo, da obrodi krščanstvo v dušah mnogoterejši sad. Človek je rad enostranski. Temu se zdi malone vse filozofija, onemu umetnost, še drugemu nravni pouk. Ljudje so pa različni: ta jc bolj umit ven, oni bolj čustven, tega bolj zavzema filozofična jasnost, onega umetniška lepota, še drugega življenjski zgled. Gotovo ne bi bil vsadU Stvarnik tako različnih teženj v človeško naravo, če ne bi vse te težnje imele svojega smotrnega pomena v vzqi>ii človeškega rodu za večno blaženstvo.
Ce moramo torej delati za krščansko bodočnost. moramo delati za vsestransko kulturo. Nobene panoge ni. ki bi bila brez, pomena, dasi niso vse istega pomena. Prvenstvo prisloji religiozni in nravni kulturi, pod to pn je cela hierarhija naravnih polj, od tvornih do duhovnih.
Si po tem takem resnično, ne, da bi krščanstvu ne bilo mar kulture, ne. da bi bila kultura glede krščanstva le nekaj slučajnega. Sama sebi namen kultura po pojmovanju krščanstva seveda ni. k<ikor nič drugega na zemlji ne: kakor vse drugo, je-tudi kultura sredstvo, katerega vrednost se mora meriti po namenu: čim boli služi kako kulturno delovanje najvišjemu smotru človeštva, tem odličnejše je. Lahko je slučajno, dn se ta ali oni oprime te ali te kulturne naloge, vendar tisto delo potem ni nekaj, kar bi bilo izven religiozne sfere. Pastcur ni bil katoličan, poleg tega pa kemik, ne l.apparent poleg katoličana geolog, ne C.on-tardo Kerrini katoličan in pravnik. Vsi ti trije veliki znanstveniki so bili katoličani, ki so kot katoličani vršili svoj poklic, vsak na svojem polju. Njih kulturno delovanje je bilo vse v službi religije. Ako ne bi bili mogli biti kot katoličani znanstveniki, ti plemeniti in globoko verni možje gotovo ne bi bili: škoda bi se jim bilo zilelo tolike potrate sil, ko bi bila res potrata. in bila bi. če ne bi vse to delo končno služilo zadnjemu, religioznemu smotru.
Ali ni nobene kulturne panoge, ki bi se ne dala razviti iz krščanskega kulturnega principa? Sohene. zakaj če bi katera bila, hi mo-rula biti nemoralna, a kar je nemoralno, ni zares kulturno. Morda kultura, ki služi bolj zabavi? Krščanstvo ne zameta poštenega razvedrila. torej tudi ne tega, kar služi poltenemu razvedrilu So heroji, ki ne potrebujejo razvedrila. a niso vsi heroji, tudi vsi dobri ne. Krščanstvo ceni itse po pravi vrednosti. Ker je notranja kultura neprimerno večjega pomena kakor vsa vnanja kultura, zato poudarja krščanstvo predvsem ono. Zato le na kulturno delo v svitu krščanskih načel, in dobro ho za kulturo in dobro za človeštvo, ki mu končno i mora služiti vsa kulturat
vredno spričevalo. Prošnje za prepustitev se morajo predložiti takse prosto do 21. t. m. pri gori omenjenem naslovu.
V prošnji za pripustitev se morajo navesti osebni podatki (priimek, ime, ime očeta, starost v izpolnjenih letih, stan), šolska izobrazba, sedanja zaposlitev nli v pomanjkanju te. prejšnje službovanje, kakor tudi točen naslov.
Rezultat zadnjih predsedniških volitev na Portugalskem
Portugalsko časopisje objavlja skupne rezultate zadnjih predsedniških volitev. — Od 906.880 volivnih upravičencev je glasovalo za ponovno izvolitev sedanjega državnega predsednika generala Carmone 822.882, t. j. 90.7%. V z.vezi z volivnimi rezultati portugalsko časopisje poudarja, da tako visok rezultat še ni bil do sedaj dosežen pri nobenih portugalskih volitvah, kar pa zopet dokazuje veliko in splošno priljubljenost generala Carmone.
Zopet izvoljeni predsednik portugalske republike bo nastopil svojo novo službeno dobo dne 25. marca. Tedaj bodo tudi preosnovali sestavo portugalske vlade, v katero bodo pritegnili nove ljudi. Zamenjali bodo sedanjega prosvetnega, notranjega in kolonialnega ministra, ki bodo vsi dobili nove, prav tako važne položaje.
Kupujte slike presv. Srca Jezusovega v spomin na poboinost deveterih petkov!
KULTURNI OBZORNIK
Slovensko delo o vojnem in nevtralnostnem pravu
Dr. Ivan Tomšič: Vojno in nevtralnostno pravo.
Založila Nova založba, tiskala Zadružna tiskarna v Ljubljani. Strani 215, XV. Cena broširanemu izvodu je 48 lir, v platno vezanemu pa 56 lir.
Začetek tega tedna je prišlo na književni trg novo, za sedanje čase vprav aktualno znanstveno delo našega znanega strokovnjaka in profesorja mednarodnega prava na ljubljanskem vseučilišču, profesorja dr. Ivana Tomšiča: »Vojno in nevtralnostno pravo«. Delo je prvo te vrste v slovenščini in pomeni novo odlično pridobitev za našo razmeroma mlado, pa vendar že dokaj bogato pravno književnost.
Obče meddržavno pravo ne določa, kaj 6pada k vsebinskemu pojmu vojne po meddržavnem pravu. V praksi držav je vojna sredstvo samopomoči, ki ga pozitivno pravo dovoljuje in 6e ustvari tako, da vsaj ena suverena država izjavi voljo vojskovati se (napoved vojne), ali pa taka volja izhaja iz konkludentnih dejanj (sovražnosti) zoper drugo suvereno državo, in sta obedve v medsebojnih odnosih podrejeni predpisom meddržavnega prava in 6 tem tudi vojnega prava. Zamisel, da meddržavno pravo obvezuje države tudi v vojni, 6e ie uresničila v srednjem veku z božjim mirom, ki ga je Cerkev uvedla v zaščito mirnega prebivalstva v nasprotju 6 starim vekom, ki je poznal le uničevalno vojno naroda zoper narod, čemur 6e iz či6to tehničnih razlogov zopet približuje totalna vojna. Sicer pa je meddržavno pravo razmeroma pozno začelo ustanavljati pravne odnose pri vojskovanju. Sholastična teologa Vitoria in Suarez, ki sta poleg Orotija 417. »tol.) ustanovitelja ve<ie p
meddržavnem pravu, 6ta poleg iu6 ad bellum preučevala in zagovarjala tudi ius in bello. Nato je šel razvoj polagoma naprej. Velik uspeh ie bil dosežen na haaških vojnopravnih dogovorih leta 1S99. in 1907, ki vsebujejo mnogo važnih določil meddržavnega vojnega prava.
V prvem delu svoje monografije obdeluje pisec vojno pravo. Splošnim predpisom sledi opredelitev vojne po meddržavnem pravu, vojno pravo, pri-četek vojne in njegovi pravni učinki, nato 60 podani predpisi, ki se tičejo bojišča, oseb v vojni, vojnih sredstev, vojnih pogodb tn konca vojne. V posebnih predpisih vojnega prava obdeluje avtor kopnovojno, pomorskovojno in zračnovojno pravo. Drugi del govori nevtralnostnem pravu, kamor 6padajo predpisi o pojmu, formalnih virih nevtralnostnega prava, o pričetku in koncu nevtralnosti, o dolžnostih in pravicah nevtralnih držav, o pravnem položaju državljanov nevtralnih držav, o svobodi trgovanja nevtralnih držav, o kontrabantu ter o pomoči, ki nasprotuje nevtralnosti. Kot nekak tretji del te monografije bi lahko imenovali dodatek vojnemu in nevtralnostnemu pravu, kjer avtor obdeluje zasežno pravo o vojni na morju in v zraku.
Že površni pogled nam pokaže, da se delo odlikuje po odlični sistematiki. Knjiga je razdeljena v dva dela, v vojno in nevtralnostno pravo, nekak tretji del pa je dodatek k obema. Ta delitev je svojstvena in nova v primeri z dosedanjimi delitvami v monogralijah o vojnem in nevtralnostnem pravu, ker pisatelj v njej obravnava zasežno pravo v vojni na morju in v zraku (6tr. 161—188) posebej, saj velja to pravo za vojskujoče se in nevtralne države. S tem se je izognil nej»trebnemu ponavljanju.
Prvi del knjige', ki obsega vojno pravo, je razdeljen v dva oddelka: v splošne predpise vojnega prava, ki so 6kupni za V6e vrste vojn, in v posebne predpis? vojnega prava, kjer pisec obravnava določila, ki posebej veljajo za vojno na kopnem (kopnovojno pravo), na morju (pojnorekovoj-
no pravo) in v zraku (zračnovojno pravo). Na ta način je snov podana pregledno in brez nepotrebnih (»navijanj.
Kar se tiče tvarine 6e lahko reče, da je jx>-dana v celoti in izčrpno tako, kot velja v sedanji svetovni vojni, kar knjigo napravlja posebno aktualno. Da 6jx>polni 6liko je avto navedel celo notranjedržavne predpise, ki so jih nekatere države izdale ob začetku te vojne in ki so pomembni za meddržavne vojne odnose (n. pr. o zaseganju, vojnem kontrabantu, zaprtih predelih itd.). Hvalevredno je tudi, da 60 pod črto primerjalno navedeni predpisi italijanskega vojnega zakona iz I. 1938. To je najsodobnejša notranjedržavna kodifikacija, ki je sestavljena v okviru haaških dogovorov in je deloma celo naprednejša od njih, v kolikor je v njej upoštevan tehnični razvoj po 1. 1907 (letalstvo, obstreljevanje, zasežno pravo itd.). Sodobnost dela 6e vidi ravno v avtorjevi primerjavi vojnega in nevtralnostnega prava s temi modernimi predpisi. Nadaljnja posebnost knjige je tudi v tem, da so pri vojnopravnih pogodbah navedene prvič države, ki so nanje vezane. To je pomembno za to, da se ve, katere države so v konkretnih primerih na pogodbe res vezane (ker 60 jih podpisale in raficirale).
Avtor ne našteva predpisov, ki 60 predmet njegove razprave, temveč jih navaja in pojasnjuje 6 prakso držav in z itidjkaturo zasežnth 6odišč. Na ta način je snov, ki je morda sama jx> 6ebi suhoparna, podana živo in nazorno, pri vsem tem pa je razložena strogo kritično. Kjer je f>otrebna nujnost, je avtor dodal, naj 6e ti ali oni predpisi spremenijo ali dopolnijo.
Glede pravnotehničnih izrazov, ki pri nas še ni6o v rabi ali niso ustaljeni, pravi avtor 6am v predgovoru, da je uporabil, oziroma določil take, ki po njegovem mnenju najjasneje opredeljujejo pojem v slovenščini. Delo je prvi znanstveni spis o vojnem in nevtralnostnem pravu v slovenščini; zato je moral avtor če6to orati ledino na polju znanstvenega izrazoslovja. Pojmi 6o dobro premišljeni ia posrečeni. Naj navedem nekaj prime-
rov: za pojem, ki ga v tujih jezikih izražajo z Hohe See, alto mare, haute mer, open 6ea so v slovenščini doslej služili različni izrazi, kot visoko morje ali široko morje; avtor se je odločil za izraz odprto morje (str. 86), kar je najpravilnejc, ker ta izraz z juridičnega stališča najboljše označuje pravni položaj tega morja (kjer nobena država ni izključno suverena, ampak je svobodno, vsem odprto). Nadalje uporablja avtor izraz zasežba mesto dosedanje zaplembe, ker sc pojem zaplemba nanaša na vojni plen, kjer lastnina takoj pride na odvzemajočo državo, medtem ko zasežba (ladje ali blaga) sama po 6ebi ne ustvarja lastninske pravice; ta se ustvari šele 6 sodbo zasežnega 6od:šča. S tem se je našel dober slovenski izraz za doslej uporabljano tujko prizno pravo za prizo (morski zaseg). Nadaljnji izrazi, ki bi jih bilo treba omeniti 6o: črnovojniki, čmovojniška V6taja za ievče en ma66e (45), ladijska spremljava (za konvoj), predel (cona), bojevniki, nebojevniki itd.
Knjiga služi trojnemu namenu. V prvi vrsti je znanstven spis. V 573 o|5ombah in v bogati navedbi literature bodo juristi našli dovolj vsebine za poglabljanje. Potem je knjiga namenjena tudi pravniškemu naraščaju kot učni pripomoček za diplomske in doktorske izpite, dasi obsega več kot navaden akademski učbenik, čeprav je besedilo v knjigi pisano strogo znanstveno, ie vendar tako jasno, da bo odlično služilo tudi širšemu razum-niškemu in tudi nepravniškemu krogu, ki ga ta vprašanja vsekakor zanimajo. So nekak priročnik za vsa vprašanja s tega področja zlasti tudi zato, ker ima knjiga do podrobnosti izdelano imensko in 6tvarno kazalo.
Tehnično je knjiga odlično opremljena, tisk je prijeten, papir perjasto lahek, važnejša mesta so razprto tiskana, kar olajšuje pregled in pomaga pri študiju. Pohvaliti je treba Novo založbo, ki je prevzela založbo knjige.
Knjiga je nov dokaz tvorne sposobnosti naših akademskih učiteljev na vseučilišču in bi zato naše občinstvo z veseljem 6eglo po njej. Dr. M. P,
noioce
Koledar
Četrtek, 19. februarja: Konrad, spoznava-lee; Mansnet, škof; Marcel, mučenee; Gabin, mučenee: Julijan, mučenee; Barbat, škof.
Pet k, 20. februarja: Sadot, škof in mučenee; Elevterij, škof in mučenee; Nil, škof in mučenee; Leon, Škof; Potamij, mučenee.
Novi grobovi
-f- Jožefa Karbaje izdihnila 6vojo blago dušo v Ljubljani. Njeno truplo leži v kapelici 6v. Petra na Žalah, odkoder bo v petek, dne 20. t. m. ob pol 4 pogreb. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim svojcem izrekamo svoje sožalje.
-f- Marija Ronrtnann je odšla v večnost v Ljubljani. Njen pogreb bo iz kapelice sv. Jožefa na Žalah, dne 10. t. m. ob 4 popoldne. Blag ji spomin in pokoj njeni duši! Njenim sorodnikom naše sočutje.
Osebne novice
= Promocija. Včeraj ob 12 je bil promovi-ran na naši univerzi pater Nfetod Turn.šck, S. O. Cist. za doktorja teologije. Čestitamo!
—	Diplomirana sta bila na pravni fakulteti ljubljanske univerze gospoda Junež Stanko iz
Kostrivnice in Stare Joško iz Čuril pri Metliki. •
1— Sprememba okoliša poŠte Stična. Po dokončni razmejitvi teritorija Ljubljanske pokrajine, odpade iz dostavnega področja pošte Stična kraj Osredek, od kraja Obolno, pa vse hiše. razen h. št. I in II. Od vasi Planina, ki spada v okoliš pošte Šmartno pri Litiji, ptripada zdaj pošti Stična hiša št. 4.
—	Avtobusni promet Ljubljana—Lož. Zaradi visokih žametov, ki dnse/a|o do 2 metra višine in se razprostirajo od Lužarjevega brega naprej proli Blokam in ki še niso odkidani, je avtobusna proga Ljubljana—1/iž še prekinjena. Pečnikariev avtobus vozi le do Velikih Lašč. Mogoče, da bo začel avtobus voziti v Lož in naprej. ko nastopi toplejše vreme. Računajo, da bo južno vreme že prihodnji teden omogočilo to zvezo
—	Dijaki so hitro uvideli, kakšno korist bodo imeli od knjižne zbirke »Cvetje iz domačih in tujih logov«, kjer bodo počasi izšla vsa slovenska slovstvena dela s komentarji. Pričakujemo, da bodo tudi starši podprli kulturno prizadevanje svojih otrok in tudi sami naročili omenjeno zbirko. Vse informacije in obširen prospekt dobite v knjigarni Mohorjeve družbe v Ljubljani na Miklošičevi c. 10.
Spet obsojen konjski tat
Novo mesto, 17. februarja.
Se vedno prihajajo na zatožno klop konjski tatovi, ki jih je doslej že bilo lepo število. Danes predpoldne se je pred malim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Cerček, zopet znašel na zatožni klopi tak, ki mu je obtožnica očitala, da jo ukradel tri konje, vendar 6e mu ni posrečilo, da bi dolgo užival sadove teh tatvin. 27 letni brezposelni pekovski pomočnik. Janez Brezar, je zadnje Čase prebival v svoji rojstni občini v Trebnjem, prej pa so je vrč let klatil po svetu in je sam pravil, da je nekaj let delal tudi v Nemčiji, od koder se je pred začetkom vojne vrnil v Kranj, od tam pa je lansko leto prišel na ozemlje Ljubljanske pokrajino ter 6e naselil v svojem rojstnem kraju.
Pravi, da je iz Nemčije prinesel nekaj denarja, s katerim je potem začel prekupčevati. Po kupčiji je o. decembra lanskega leta zašel tudi na Hmelj-nik, kamor je prišel v večernih urah. Ko je opazil, da v grajskem hlevu, kjer je hotel prenočiti, ni bilo žive duše, se je ob pogledu na dva lepa konjiča spomnil, da bi se dalo pri konjski kupčiji lepo zaslužiti, zlasti če bi za konje ne bilo treba nič plačati. Oba konja je odvedel in se z njima podal v temno noč. Ker pa s konji ni znal ravnati, sta mu oba konja delala preglavice. Enega je zato kar spustil v temno noč, z drugim pa je dospel do Mokronoga, kjer ga je za 1050 lir prodal nekemu posestniku, kateremu je razlagal. Češ da je begunec in da je konj edini ostanek njegovega premoženja. Posestnik mu je verjel in je zato konja kupil. vendar so ga oblastni organi pri njem kmalu našli in ugotovili, da je lionj last hmeljniške graščine.
Drugo konjsko tatvino je Brezar zagrešil v svojem rojstnem kraju na Rožnem vrhu, v občini
Trebnje, kjer je posestniku Anionu Roglu iz hleva odpeljal žrebeta in ga nato kar v bližini Mirno peči prodal. Prvo tatvino je obtoženec brez oklevanja priznal, drugo pa je odločno tajil in zagotavljal, da je zrobe kupil od neznanega prekupčevalca. Ta njegov zagovor pa sta ovrgla kupec, in še neka priča, ki sta izpovedala, da jima je Brezar nalvezil, češ da jo begunec, in da je konja pripeljal s seboj in da bi ga rad prodal, kor ga ne more vzredili.
Kazenski senat je Rrezarja spozmal za krivega obeh tatvin in ga obsodil na 12 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za tri leta. Pri izbiri kazni je senat kot obtežilno okolnost upošteval, da je bil Brezar zaradi potepuštva že večkrat kaznovan, kot olajševalno pa delno priznanje in pa deloma povrnjeno škodo oškodovancem. Brezar je bil s 6odbo zadovoljen in jo je sprejel.
Ljubljana
1 Gg. veroučitelje opozarjamo na razpored za velikonočne spovedi v društveni sobi. — Kat. drutvo.
1 Zaradi osebnih izkaznic opozarjamo, da mestno poglavarstvo pred 10. marcem, ki je zadnji dan za izdajo osebnih izkaznic onim, ki izkaznice morajo imeti, ne bo moglo sprejemati prošenj za osebne izkaznice od tistih, ki izkaznice niso dolžni imeti, a jo vendar žele ali potrebujejo. Izkaznire za one, ki jih morajo imeti, pa mestno poglavarstvo že pripravlja in izdeluje ter bodo razdeljene na vseh poslovalnicah, kjer so posamezniki vložili prošnjo. Razdeljevanje izkaznic bo med 5. in 10. marcem po razporedu, ki bo še objavljen. Prebivalre Sp. Šiške obveščamo, da se je poslovalnira za ta okraj preselila iz ljudske šole v Sp. Šiški v Stepičevo hišo v Tržni ulici 6. Že sedaj opozarjamo, da bo moral vsakdo sam priti po legitimacijo, ker mora izkaznico in dva kartotečna lista lastnoročno podpisati pred poslujočim uradnikom.
I Živilski trg. Ob sredah običajni tržni dan je bil včeraj srednje živahen. Veliko je bilo povpraševanje po solati, v prvi vrsti po domači endiviji. Prav te/ko je dobiti solato na živilskem trgu. Nekatere prodajalke skrivajo solato za svoje stalne od jemalke. Mnogo gospodinj na prihaja kar no dom zelenjadaric v Trnovo, kjer se potem preskrbe s solato. Endivijo ipa jc tudi res težko dobiti, ker jo pokriva debela snežna odeja in jo je zato težavno odkopavati.
1 Pevski zbor Glasbene Matice ima svoje redne vaje ob torkih in četrtkih ob 18.
1 Filharmonična družba ljubljanska bo imela svoj redni letni občni zbor dne 2. marca t. 1. in nc kakor je bilo prvotno javljeno, dne 2">. februarja. Občni zbor bo v llubadovi dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici ob četrt na f> popoldne.
1 Koncert ljubljanskega komornega orkestra pod umetniškim vodstvom violinskega vir-tuoza Karla Rupla bo definitivno v ponedeljek, dne 23. t. m. ob četrt na 7 zvečer v veliki fil-harmonični dvorani. Na koncertu bosta sodelovala operna pevka Valerija Heybalova in pianist Bojan Adamič. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Vstopnice, ki so bile že kupljene za prvotno nameravano izvedbo, ki bi se morala vršiti dne 9. t. m., ostanejo v veljavi.
1 Opekamiško delavstvo vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 22. februarja 1042. ob
10 dopoldne v prostorih Pokrajinske delavske zveze (Delavska zbornica) I. nadstr., soba št. 5.
1 Redni letni občni zbor Glasbene Matice ljubljanske, ki je bil določen za ponedeljek, dne 23. t. m., bo v ponedel jek, dne 2. marca ob 18 v llubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici.
1 20.000 lir za mestne reveže sta v počašče-nje spomina svojega soproga in očeta, gospoda dvornega svetnika Franca Dukiča podarila ga. J o s i p i n a in g. inž. Adolf D u k i č. Mestna vrtnarija pa je v znamenje zglednega pietetnega dejanja položila na grob preprost venec. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikoma najtoplejšo za-iivalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajno z dobrimi deli!
I Dijaški predstavi v frančiškanski dvorani. V soboto 21. februarja ob 4 popoldne in v ne-
vsak vrt
!
Naj ne bo nikogar, ki ima vrt, pa bi v njem ne hotel nastaviti tople grede
Izpod neba se še vedno vsiplje sneg, vendar lahko pričakujemo, da 6e bo vreme spreobrnilo in bo tudi k nam prišla toliko zaželena pomlad. Ko bo pomlad tu, bo na vrtu toliko drugega dela, da bo postavljanje tople grede nemogoče. Zato izkoristimo zadnje zimske tedne za ureditev tople grede.
Koristi, ki jih imamo od tople grede, so zelo velike. V nji lahko sami vzgojimo vse sadike za zelenjadni in cvetlični vrt, ter se tako izognemo neznanim in manjvrednim vrstam, ker sami seme po-6ejemo od dobrih in za nas najprimernejših vrst. Ze sedaj se čuti veliko pomanjkanje semen, zato bodo sadike zelo drage in še te bo težko dobiti. Ze zaradi tega se nam izplača postaviti na vrt toplo gredo.
Poleg sadik pa bomo uporabili toplo gredo še za siljenje zgodnje povrlnine: korenja, solate, spi-nače itd., saj je prav zgodnja zelenjava najbolj zaželena. Posebno letos, ko si hoče vsak sam in čim več pridelati na domačem vrtičku, je topla greda za vsakega neobhodno potrebna.
Za zgraditev preproste grede nam ni potrebno nobeno posebno znanje ali morda kar mizarsko mojstrsko spričevalo, pač pa zadostuje dobra volja in nekaj lesa. Stroški, ki jih imamo s prirejanjem tople grede, sc tako malenkostni, da se nam povrnejo že isto leto.
Seveda, ako nameravamo postaviti res vzorno in vsem pravilom odgovarjajočo toplo gredo, se bodo stroški krili šele po nekaj letih. Vendar zadostuje tudi skromnejša topla greda, pri kateri ni, kakor smo že omenili, večjih stroškov.
Najdražja naprava pri topli gred' so okna. Kdor želi imeti okna res poštena, naj si jih da delati pri mizarju, in sicer iz macesnovega ali borovega lesa, v velikosti 15flX100cm Kdor pa nima in si tudi ne more naročiti vsaj 2—3 oken, naj se posluži starih hišnih oken. ki jih primerno preuredi. Ko so ta ali ona okna gotova, je treba napraviti obod.
Angl-ška letala so streljala na neko bolniško barako, označeno z rdečim kr?žem
deljo 22. februar ja ob pol 4 popoldne bodo ljubljanski študentje in študentke vprizorili misijonsko dramo »Puščava bo cvetela«. Ti dve predstavi sta namenjeni predvsem dijaštvu. Cene vstopniram so enotne, po 3 lire na vseh prostorih. Dijaki, ne zamudite te prelepe igre, k i vas bo navdušila za žrtev misijonskega poklica. Vstopnice kupujte v predprodaji v trgovini Sfiligoj!
Ako imamo okna v pravi normalizirani velikosti (i00Xlo0cm), zadostuje pri domačem vrtnarstvu topla greda s 3 ali 4 okni in postavimo obod po sledečih navodilih: Zaradi visoke cene lesa, moramo z njim kolikor mogoče varčevati, zato napravimo obod čim ožji, da ga pride le za kakih 5—6cm v zemljo. Zato naj ima zgornja, višja stranica 35cm višine, dočim spodnja, nižja stranica le 25 cm. Ožji stranici, ki sta poševno žagani, pribijemo na notranjo 6tran in ogle pokrijemo in zabitjemo še z močno pločevino.
Pri izdelavi oboda moramo paziti, da ima pravo dolžino in širino, da okna vso ploskev res nepro-dušno zapro. Da se pa daljši stranici ne zvijeta, za-bijemo in vdolbemo v stranici na vsak meter lato, ki obenem zapre špranjo, ki bi utegnila nastati pri stiku oken. Na vseh štirih kotih zabijemo na notranji strani primerno močne količke, ki drže gredo v pravi višini od tal. Pri širši stranici pribijemo v kotih količa, ki sta 70 cm visoka, pri nižji pa le (j0c.ni visoka.
Za tako pripravljeno toplo gredo si poiščemo na vrtu primemo zavotno in sončno gredico, ki leži' ob južnem ali jugovzhodnem zidu, da izkoristimo vsak sončni žarek in je topla greda zavarovana pred mrzlimi vetrovi. Posebno pažnjo je treba polagati na podtalno vodo, ki ne sme nikdar segati previsoko. Na izbranem mestu izkopljemo jamo v dolžini in širini oboda tople grede in kakih 40cm globoko. Vanjo pogreznemo obod, ki stoji na štirih nogah in gloda širša stran za 30 cm, spodnja pa za približno 20c.m iz zemlje.
Razliko, ki bi nastopila med zemljo in obodom, zatlačimo s prstjo. Topla greda je končana. Neobhodno pa potrebujemo za pravilno delo pri topli gredi še nekaj reči: lesene pokrove, ki si jih sami pripravimo, za pokrivanje oken, primerne lesene opore za zračenje in tudi slamnjačo, ki se da prav lepo splesti in služi za pokrivanje preko noči.
Kako ravnamo s toplo gredo kasneje, pa dntgič,
Modo in huDinto
v besedi in sliki prinaša ilustrirani družinski mesečnik Obisk. Letna naročmna znaša samo 40 lir
Naročila sprejema uprava v Ljubljani, Kopitarjeva 6
I
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Bamor, Miklošičeva c. 20 in mr. Mutrmayer R., Sv. Petra cesta 78.
Poizvedovanja
Izgubljeno je bilo v ponedeljek v prvem jutranjem vlaku iz Stične do Ljubljane kon-zumska knjižica in glave živilskih nakaznic ter tri oblačilne nakaznice. Prosim najditelja, naj odda proti nagradi v naši upravi ali na postaji v Stični.
Izgubila je rokavico revna vajenka, od Sv. Petra ceste do zavetišča Sv. Jožefa. Pošten najditelj se naproša, da jih vrne na Sv. Petra c. 53, pri šivilji Jerman.
Denarnica z večjo vsoto denarja je bila izgubljena v petek dne 13. t. m. v kinu »Sloga«. Pošten najditelj se prosi, da jo odda v upravi »Slovenca«, ker je oškodovanec zaradi te nesreče ostal brez vsakega denarja.
Zgubil se je mlad rjav pes, ki sliši na ime »Lumpi«. Najditelj naj ga vrne tvrdki »Potnik in Drug=, Metelkova 13, Ljubljana.
Radio Ljubljana
čeiTlck, 19. februarja. — 7.30 Poročila r slovenščini.
—	7.45 Operetna plnsba. v odmoru ob R napoved časa. — 8.15 Poročila v italijanšični. — 12.15 Koncert tnezzosopra-nistke Bopdnne Stritarjeve pri klavirju M. Lipovšek. — 12.35 Koncert klarinctnepa tria. — 13.00 Napoved časa, nato poročila v italijanščini. — (3.15 Poročilo Glavnepa Stana Oboroženih Sit v slovenščini. — 15.17 Koncert radij-skepa orkestra in komornega zbora pod vodstvom D. M. pijanca. — U.OO Poročila v italijanščini. — 1445 Koncert pod vodstvom A. Simonctta. — 14.45 Poročila v slovenščini.
—	17.15 Prenos iz svetišča S. Andrea delle Frasche koncert pod vodstvom Don Perosija ob sodelovanju pevcev sikstinske kapele. — 19.50 Poročila v slovenščini. — 11.45 Pestra plasba. — 20.00 Napoved časa. nato poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar k dnevnim dopodkom v slovenščini. — 20.40 Koncert ljubljanskepa komornepa tria.
—	21.10 Trio ilimona«. — 21.30 Prenos jiosvečen Oprski. — 22.10 Jazz-orkcstcr Adamič. — 22.45 Poročila v italijanščini.
Z Gorenjskega
Koncerte med opoldanskimi odmori v tovarnah so začeli prirejati po tovarnah v Kranju, v Št. Vidu, Škofji Loki in Medvodah. V Kranju je na primer v neki veliki tovarni takoj po dvanajstih nastopil oddelek vojaške godbe, ki je igral do ene, ko se je delo spet pričelo. Ves čas 6o delavci v tesno strnjenih vrstah stali in poslušali, dokler ni prišel znak, da se delo spet prične.
V	Domžalah je zadnjič pel pevski zbor iz Št. Vida na Glini koroške narodne pesmi pod vodstvom nadučitelja Muleja. Šolski svetnik Rajner iz Št. Vida na Glini je spregovoril o koroški pesmi ter naglasil, naj se koroške pesmi tudi na Gorenjskem udomačijo. Vabil je ljudi, naj pristopijo k novemu pevskemu zboru v Domžalah, ki ga bo vodil strokovni učitelj Oberrauter.
V7 Bohinjski Bistrici so bili odlikovani trije nemški orožniki s srebrnim častnim znakom druge stopnje.
V	Mojstrani jo umrl 71 let stari bivši ravnatelj mojstranske cementarne Filip VVinzig, kateri je celih 45 let živel v tem kraju, kamor se je bil naselil kot knjigovodja iz Dunajskega Novega mesta. Ko eo Mojstrano zasedli Nemci, je postal župan.
»Dan nemške policije« so kakor drugod po nemških krajih, obhajali tudi na Gorenjskem. Preteklo soboto in nedeljo — 14. in 15. svečana — so namreč nemški policijski stražniki in uradniki povsod zbirali prispevke za nemško zimsko polnoč. — Nemški policijski oddelek, ki je nastanjen na Bledu, je tega dne priredil za namene zimske pomoči tudi javno tombolo na Bledu, v Lescah, Radovljici in Begunjah.
Pouk obratovodij in socialnih upraviteljev je bil te dni v krajevnih skupinah v Litiji, Šmartnem pri Litiji, Kresnicah in na Trebeljevem. Okrožni načelnik Hiimer je govoril o nalogah nemške delovne fronte, udeleževal pa se je prireditve tudi litijski krajevni voditelj Rohm, ki je zdaj župan v Litiji ter ima gostilno pri »Urški«.
V	karavanškem predoru na Jesenicah je vlak povozil vodjo delavskega oddelka Franca Zenija. Hudo ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je kmalu umrl.
Plaz ga je zasul — pa je le ostal živ. 17 letni rudarjev ein Lovro Kotnik iz Črne x Mežiški do-
lini je dne 10 svečana popoldne stopil v bližnji gozd po nekaj smrečja. Med potjo pa je v strmini sprožil plaz, ki ga je kakih 100 metrov globoko nesel seboj ter ga zasul. Dobro, da so nesrečo zapazili šolski otroci, ki so takoj obvestili orožnike. Ti so sklicali reševalce, nakar so Kotnika čez dve uri še živega izkopali. Le prestrašen je bil hudo.
Nemško ljudsko gledalšče Schnutt je zadnje čase začelo prirejati svoje predstave po Gorenjskem. Taka predstava je na primer oni dan bila v Preddvoru, druga taka pa v Št. Vidu nad Ljubljano. »Karawankenboote«, ki poroča o šentviški predstavi, pravi, da je prišlo k predstavi, katere tamkaj ni bilo že od marca leta 1041, toliko gledalcev, da so nekateri morali celo stati med predstavo.
S Spodnjega štajerskega
Kmetijska strokovna tečaja t Šmartnem oh Dreti, ki ju je bil priredil prehranjevalni urad v Celju, sta bila dobro obiskana od kmetov in kmetic, ki jih je prišlo nad 400.
Državno gospodarsko šolo v Ptuju bodo odprli s prihodnjim šolskim letom. Že zdaj pa bodo odprli pripravljalni oddelek, ki bodo vanj vpisovali učence dne 24. svečana.
Civilna poroka v Laškem. Pred laškim županom »Obersturmfilhrerjem« Otonom Srhmidtom sta se poročila občinski nameščenec Alois Wolej, ki je zdaj SA-ObersrharfUhrer, in občinska name-ščenka Olga Pavlič.
Srebrno poroko v Laškem sta praznovala dne 12. svečana laski pekovski mojster Kari Sommer in njegova žena Frančiška, ki ju nemški listi hvalijo, da sta ves čas tuje vlade bila navdušena Nemca. Sommer je zdaj vodilni mož v krajevni skupini Štajerske domovinske zveze v Laškem.
Ljudsko Kihanje v Celju. Pretekli teden se je v Celju rodilo 18 otrok, umrlo je 11 ljudi, dva para pa sta bila poročena. — Umrli so: Antonija Achlig, Adolf Kočan. Marija Kolar, Alojzija Sto-širki. Terezija Pristovšek, Blaž Hojnik, Rozalija Majerič, Jože Dobovišek in Jožefa Stanič — vsi iz Celja; dalje: Stanko Skarlovnik iz Bukovja pri Vojniku ter Vinko Drame.
Smrtna kosa v Mariboru. V visoki starosti 82 let je na svojem stanovanju v Grajski nliri umrla notarjeva vdova Marija Koser. — V Ribiški ulici je na svojem domu umrl 72 letni upokojeni občinski tajnik Alojzij Lorbek. — V Lipniri je umrla 45 let stara zasebnica Roza Možič. Njeno truplo bodo prepeljali v Maribor pokopat.
Vlak te povozil na železniškem prelazu na resti iz Laškega v Marija Gradec Katarino Šipek, ki je bila takoj mrtva.
odrijančka
DNEVNIK PALČKA
Vsi razburjeni zaradi take ocene svojega profesorja, smo žalostno capljali nazaj v njegov dom.
Tam se je koncert iznova začel.
»Videti je,« nas je Trobentač nagovoril, »da boste bolje igrali, če bom jaz stopil na kako visoko mesto in boste mogli tako videti, kako jaz igram. Lejte, takole!«
Trobentač je brž pograbil nekakšen zaboj, skočil je nanj in nam je dal znak, naj začnemo.
Iznova smo zagodli.
Kmalu so me začele noge boleli, saj veste, da ni prijetno biti ves dan na nogah pa pihati v trobento.
»Kako bi bilo, če bi se usedel na rob bobna?« sem pomislil, pa sem se spomnil, kako je bil zaradi tega Smrček oštet, in sem se premislil. »Sijajno! Izvrstna misel!« sem mahoma zavpil in se udaril po čelu.
»Kaj pa vam je? Kakšna misel?« se je prestrašil Trobentač.
Prenehal je s koncertom in me je začel gledati.
»Nič, nič,« sem zajecljal.
»Počemu ste pa tako zavpili? Le motite nas pri pouku,« me je pokaral Trobentač.
»Jaz, jaz, oprostite, utrujen sem, pa dovolite, | da^ bi se usedel na rob vašega zaboja. Tako bom j lažje igral «
Trobentač se je nasmehnil, rekoč:
»Če želite? Kar izvolilo! Samo pazite, ker zaboj n^ haš močan.«
Številčna moč
posameznih armad nekdaj in danes
V zgodovini so neznatne vojske dosegale važne uspehe
Ko čitamo danes poročila vojaških poročevalcev o borbah milijonskih armad, se nam pri tem ne zdi prav nič čudnega, ko prav nič ne pomišlja-mo na to, kako velikih organizacijskih sposobnosti je treba že za sestavo tako močno armade, zatem za njeno opremo, prevoz, preskrbo s hrano, obleko in strelivom. Če se ozremo nazaj v zgodovino, bomo kmalu lahko ugotovili, da so dostikrat prav neznatne armade dosegale velike uspehe, ki so potem odločilno vplivali na nadajlnji razvoj dogodkov.
Prve podatke o številčni moči posameznih armad v starem veku nam je zapustil zgodovinar Herodot v svojem popisu vojne med Grki in Per-zijci. Tedanje naravnort astronomske in nemogoče sile, s katerimi je razpolagal Kserkses, je spravil v pravo mejo prof. Zelbriick. Po tedanjih fantastičnih podatkih, bi bil moral imeti Kserkses nad štirimilijonsko armado, s katero je udaril nad Grke, razen tega je pa bilo še vkrcanih na raznih perzijskih ladjah nad en milijon mož. Če bi bili ti podatki resnični, potem bi se bilo moralo perzijski vojski zgoditi to, da bi se bile njene prve četo morale boriti žo pri Termopilah, medtem, ko bi zadnji oddelki šele zapuščali glavno mesto Suso. Dejansko sta pa bili perzijska in grška armada enako močni ter perzljanska vojska v nobenem slučaju ni štela nad 20.000 mož.
številčno moč nasprotnikovih vojska je pretiraval tudi Cezar, čeprav ta veliki Rimljan ni nikdar prekoračil meje verjetnosti. Zanimivi so tudi podatki iz nadaljnje rimske zgodovine, iz katerih je razvidno, da je rimski legionar v Sprednji Aziji dostikrat zmagoval nad neprimerno močnejšim in številčno jačjim nasprotnikom z razmeroma malenkostnimi izgubami. N. pr. zmaga velikega rimskega vojskovodje Serkula nad Tiganovo armado pri Tiganocertu, kjer je bila v par urah popolnoma potolčena velika orientalska armada. Rimljani so imeli tedaj vsega 200 mrtvih.
Pretirane so tudi številke, ki nam jih navajajo razni normanski viri, da 60 imeli Anglo-saksonei na angleški obali zbrano enomilijonsko vojsko. Dejansko je tedaj kralj Harald razpolagal z nekaj nad 4000 možmi. Tudi poznejši podatki, ki so se ohranili, dokazujejo, da so bile dostikrat prav neznatne vojske, ki so dosegale tako velike in močne uspehe, ki so potem za več stoletij naprej oblikovali razvoj političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Tako je dosegel Gustav Adolf pri Breitenfeidu veliko zmago samo s 40.000
možmi. Pri Senthenu so imeli Prusi in Avstrijci skupno nekaj nad 100.000 mož. V borbi je pa Friderik Veliki premagal skoraj dvakrat močnejšega nasprotnika.
O res milijonski armadi lahko govorimo šele pri Napoleonu, ki je meje svoje države zapustil s 600.000 možmi. Z vsemi garnizijaml v zasedenih državah je tedaj njegova armada štela nad en milijon. In tedanja bitka pri Lipskem ima že vse znake velikega in modernega vojaškega spopada. Milijonske armade so si stale nasproti tudi v nem-ško-francoski vojni 1870. leta. Preskrbo tako velikih armad je omogočila šele uporaba železnice.
Če primerjamo te podatke s številčno močjo srednjeveških vojska, šele lahko presodimo velik vpliv, ki ga je jiovzročil razvoj tehnike pri upo-rahi tako velikih armad. Pri Craryju se je leta 1340 borilo kakih 18.000 Angležev proti Francozom, Friderik Rdečebradec je poslal v borbo pri I.egnanu samo 4000 vojakov. Oton Veliki pa leta 955 proti Madžarom največ 10.000 mož.
Iz vsega tega je pa tudi razvidno, da p°lpS tehnične opreme vpliva in omogoča zmago armadi predvsem duh in morala, ki preveva boreče se moštvo. Tako je bilo nekdnj in tako je tudi še danes!
Pri nas zima — v Avstraliji neznosna vročina
Medtem ko je vso Evropo zajela huda zima, ki se še vedno trdovratno drži in noče pokazati še prav nobenih znakov za odhod, prihajajo preko Portugahje poročila iz Sidneva v Avstraliji o neznosni vročini, ki je pritisnila v temošnjih prajih. V Melbourneu spremljajo vročino tudi stalne peščene nevihte. Ozračje je prepolno drobnega in suhega peska, ki je tako gost, da morajo avtomobilisti pri belem dnevu imeti prižgane luči.
Zaradi velike vročine so se v notranjosti Avstralije pojavili tudi veliki požari. V Sidneyu je postal položaj zaradi vročine kritičen. V mestu namreč primanjkuje vode ter je vodovod odprt samo štiri ure zjutraj in štiri ure zvečer. Vročina je podnevi tako velika, da ljudje padajo po ulicah v omedlevico.
Irak in Iran se dvigata proti angleškemu nasilju
Države na bližnjem Vzhodu, ki so pod angleško nadvlado, 60 razorožene in zajete v mrežo ' najhujših angleških opazovanj. Brez dvoma 6e tu ne morejo razviti upori in prekucije večjega obsega, saj ljudstvu primanjkuje orožja. A da je navzlic temu velik upor zoper angleško nasilno vladanje, pa je dokaz na 6totine in stotine sabo-tažnih dejanj, dalje atentatov, štrajkov in primerov nepokorščine, ki jih utegne bistri opazovalec dognati na meji v arabski deželah, kljub temu, da je cenzura na vso moč huda.
Poglavitne težkoče, ki jih ima Anglija v vzhodnih pokrajinah, pa so vendarle drugačne, bolj temeljite vrste. Vprav vzoren primer za to je Irak. Ko so ondi zatrli narodnostno uporno gibanje pod Rašidom Ali Kailanijem, 6e je odzval zmernejši politik Madtai vabilu, da prevzame vlado pod angleškim režimom in hkrati službo nasilja v Iraku. Madfai je vodil vlado tri mesece, dotlej dokler ni irvidel, da je angleške zahteve nemogoče spraviti v sklad z interesi iraške države. Odstopil je in na njegovo mesto je prišel Muri Said, prvi zaupnik Anglije v Iraku, ki je bil ondi že prej večkrat zunanji minister in ministrski predsednik in je bil pred vojno zaradi svojih zvez z Anglijo že izgnan iz dežele. Cesar 6i Madfai ni upal več vzeti nase, za to 6e je ponudil Muri Said. Z Muri Saidijevo popustljivostjo, ki 6e je predvsem tikala angleškega vplivanja na ostanke iraške vojske, so začele rasti angleške zahteve. Muri Said je bil, in bi bil nemara že v bodoče, pripravljen ugoditi tem zahtevam, vendar čuti, da 6e je s tem v 6voji domovini 6pravil na nekakšen brezzračen politični prostor in da niti pri najbolj proslulih, Angležem prijaznih, osebah ni dobil več odmeva.
Tako se je zgodilo, da stoji Muri Said spet na istem mestu, kjer je njegov predhodnik Madfai 6tal, preden je odstopil. Angleške zahteve so tako velike, tako boleče, da jih niti človek, kot je Muri Said, ne more več izpolniti. Te nove zahteve so osredotočene na dve točki: Prvič naj bi morala iraška armada oddati vse orožje. S tem orožjem naj bi bile opremljene indijske čete, ki 60 jih ne-izvežbane m neoborožene pripeljali iz Indije v
Irak, da bi tu nadomestile tiste indijske divizije, ki so jih z bližnjega Vzhoda spet odpoklicali in jih poslali v Burmo. Dmga točka pa je finančne vrste: »Družba iraškega petroleja«, ki jo preko družbe »Anglo Iranian Oil Company« nadzira angleška admiraliteta, se brani, da bi izplačala zneske iranski državi za petrolej iz pokrajine okrog Kirkuka, čeprav bi jih po pogodbi morala plačati.
Tidve zahtevi 6ta celo za človeka, kakrkšen je Muri Said, tako bridki, za življenje Iraka tako hudi, da se jima celo on upira. In šušlja se že v Bagdadu, da bo Muri Said bržkone odstopil. Pred angleško djplomacijo, ki noče, da bi zvedel svet, da Irak ni samostojen, vstaja vprašanje: Kaj pa potem? Kdo naj bi vodil angleške posle v Iraku tako, kakor da bi bili samo iraški posli? Ce Anglija noče od svojih zahtev odstopiti, utegne nastati medvladje, utegne pa se tudi zgoditi, da bodo Angleži prisiljeni storiti to, kar se bojijo storiti: da bi javno prevzeli vlado 6 6Vojim vojaštvom ali 6vojimi diplomati.
Slične so zdaj razmere v Iranu. Dvanajst lednov dolgo so slepomišili krog pogodbe, ki bi naj po njej Iran prostovoljno pristopil k Angliji. A te pogodbe iranska zbornica ni sprejela, čeprav je soglašala z njo vlada Furughija, pa jo je nato spet preklicala. Šele pri drugem poskusu se je posrečilo, da je parlament pogodbo odobril. Navzlic temu pa stoji angleška diplomacija pred vprašanjem: ali naj javno nasilno nastopi, razdere iransko državo iti si jo razdeli med 6eboj in Sovjetsko unijo, ali pa naj 6e umakne 6poznanju — 6lično kot v Iraku — da je dosežena naravna meja nasilnih ukrepov.
Tujci na Kitajskem
Po zadnjih statističnih podatkih je živelo na Kitajskem 350.000 tujcev. Med temi je bilo 78.000 Busov, 12.000 Angležev, 6000 Amerikan-cev, 6600 Francozov, 3000 Nemcev, 2400 Portugalcev itd.
Napoleon na predvečer bitke pri Lipskem.
Spori
Za poglobitev športnega gibanja
Ali ie sploh moqofe sloviti praznik ljudske pomladi ne da hi povabili tudi duha? (Coubertin.)
Iz zgodovine starih olimpijskih iger vemo, da niso bile le praznik atletske mladine, temveč mnogo več: bile so kulturni dogodek. Medtem ko so mladeniči tekmovali v tekih in skokih, ko so metali disk in se preizkušali v rokoborbi, ie obsegal olimpijski spored tudi več umetniških nastopov. Do veljave ie prišla zlasti lepa beseda, pesem, glasba in koreografija. Umetniki so radi zahajali v palestre in stadione, kjer so našli v vedrem udcistvovanpi mladine marsikatero pobudo za umetniško ustvarjanje. Kiparji so imeli veliko smisla za upodabljanje športnih prizorov. Sc dandanes so ohranjene dragocene skulpture, ki prikazujejo harmonično oblikovana telesa v raznih atletskih naponih mišic.
O športu, ki ga motrimo dandanes, ne bi mogli trditi, da se mu pozna vpliv antične povezanosti med lepoto duha in lepoto telesa. Šport jc preveč podoben cirkusu, pri katerem gre le za to. da imaio gledalci svoje razvedrilo. Voditelji športa si sicer prizadevajo, da bi poglobili v svojih vrstah smisel za viteštvo in plemenitost, tu pa tam opažamo tudi vzgojna prizadevanja, kljub temu pa so športne prireditve skoraj brez duha. Veseli smo, kadar vidimo borbene, utrjene in srčne fante, ugotoviti pa moramo, da je premalo prizadevanj, da bi postal šport rodovitna veja na drevesu ljudske kulture.
Mladina, ki se udejstvuje v premnogih lepih panogah športa, ima napačne vzore. Stremi le za tem. da bi se uveljavila nn tekmah, razvija sc v atletske postave, zanemarja pa vse tisto, kar je važnejše od športnih zmag in rekordov. To so »aristokratje mišic,« lepn posoda brez vsebine. V šflortni poročevalski službi smo imeli nešteto priložnosti govoriti z zmagovalci, v katerih gleda mladina svoje vzore. Marsikdaj smo bili razočarani. Tega pa niso krivi le tekmovalci sami, pač pa nejasnost o nalogah športa. Kdo jim ie povedal, da nc gre le za rekorde in da ne gre za modni šport, da človeka ne sodimo po zunanji podobi ali po športnih uspehih, temveč po vrednosti osebnosti! Telesna odpornost in zdravja sta le posoda, v kateri na i bi prebival plemenit duh. Vsi, ki imajo opravka z vzgojo, bi morali športni mladini dopovedovati naj ne iščejo vzorov v tekmovalcih praznih glav — taki spadajo med cirkuške artiste — pač pa v športnikih, ki imajo poleg lepe postave in izurjenih mišic tudi analogno duhovne vrline. Zdravje duha in zdravje telesa je temeljno geslo športnega gibanja!
Slovenski šport ie še mlad in še ni dobil potrebnih stikov z ljudsko kulturo. Takih stikov pa tudi tako imenovani »aristokratje duha« niso izskali. Za današnjo dobo je zelo značilno, da imoviteiši intelektualci šport sicer podpirajo, malo pa jih je, ki bi se približali mladini in io modro vodili. Kako dragoceni bi bili nasveti, katere bi prejemala športna mladina iz ust ve-
ljavnih mož! Medtem ko so umetniki klasične antike radi zahajali v stadione in palestre. ko so tudi radi opisovali in upodabljali razne atletske motive, iščete dandanes nn umetniških razstavah zaman slik in skulpture s športnega področja. Sodobni umetniki imajo veliko smisla za pokrajino in portret, lepoto razvitega telesa in atletskih gibov pa prepuščajo fotografskim aparatom. Vse to navajamo le kot dokaz za trditev, da je športni pokret preveč osamljen. Dogodke na belem ali zelenem polju zasledil jemo kot zanimivost, ob nevšečnostih go-Irnjamo. do pozitivnega sodelovanja pa pride le izjemoma.
Ko se je Pierre de Coubertin zavzemal za obnovitev olimpijskih iger. mu ni šlo za velike prireditve ali zn nove rekorde, temveč za poglobitev športne misli. To je naglasil kot mlad borec, to ie ponavljal tudi kot starček. Za Cou-bortinn so bile olimpijske igre praznik človeške pomladi. Ko je pred zadnjo olimpiado vabij narode sveta k sodelovanju, je vzkliknil: »Ali je sploh mogoče slaviti praznik ljudske pomladi ne da bi povabili tudi duha?« Da bi zagotovil modernim igrani značaj kulturnega praznika, je sam dal smernice za otvoritvene govore, sestavil tekst olimpijske zaprisege in sestavil obširen ceremonial. »Nobenega dvoma ni o tem. dn prevladuje duh in da mora hiti moč mišic le njegov služabnik.« je zapisal.
Modri Coubertin ie prodrl tudi s predlogom, da morajo biti z olimpijskimi igrami združene rodne umetniške razstave. S tem ie odprl olimpijska vrata tudi književnikom, glasbenikom, slikarjem, kiparjem, arhitektom in drugim nosilcem umetnosti. Posebno sodišče priznanih umetnikov ocenjuje posamezna dela in podeljuje umetnikom iste kolajne kot zmagu-jočini atletom v areni.
O mednarodnem pomenu športnih in kulturnih olimpijskih manifestacij je iziavil Coubertin naslednje: »Zahtevati od narodov, da bi se medsebojno ljubili, je otročje; modriti jih k medsebojnemu spoštovanju, pa ni utopija. Toda da bi se spoštovali, sc morajo najprej poznati.«
Šolstvo v pojožefinski dobi
Jožefovemu nasledniku cesarju Leopoldu II. so poslali kranjski stanovi glede šolstva obsežno spomenico, v kateri so navajali: Od ustanovitve liceja je bil pouk v vsej deželi šolnine prost. Ta je bila uvedena šele 1784, iz teh doneskov so ustanovili štipendije. Vendar pa je zelo tečko dobiti kako štipendijo, ker morejo ubogi dijaki šele po večletnem učenju dokazati svojo sposobnost in vrednost, medtem pa morajo ti reveži plačevati šolnino. Pa tudi pozneje, ko postanejo sposobni, jih ovira toliko zaprek, da nimajo starši revnih dijakov prav nobenega dobička od štipendije. Ta uredba je grob za najboljše talente, škodljiva državi, nepravična revežem, za siromašno Kranjsko pa je pogubna. Zato stanovi prosijo, da naj se šolnina v licejih in gimnazijah odpravi. V isti sapi so se obrnili z vso silo proti ljudskim šolam, ki da ne dosežejo svojega namena. Sila, s katero so 6e ustanavljale, jih je napravila škodljive. Zaradi bremen, naloženih občinam in posestnikom, so se pristudile. Mladina se je zaradi njih odtegnila poljedelstvu, ki je v očeh ljudstva vendar njen edini poklic. Vlada pa je učitelje pitala z lepimi Obljubami in jih pahnila v revščino. Tudi uspeh ni bil tak, kakor se je pričakoval. S površnimi vajami v branju in pisanju je bilo vse opravljeno. Izobraževanje uma in srca se od učiteljev, ki jim je manjkalo obeh, in pri plači, slabši od navadnega hlapca, ni moglo pričakovati. Večina dijokov se je naučila le toliko, kolikor je treba, da so sami s seboj in z vsem svetom nezadovoljni. Odpravijo naj se torej zoprne trivialne šole na kmetih in naj ostanejo po potrebi le v mestih in trgih.
Tem pač preveč reakcionarnim zahtevam vlada nikakor ni mogla ustreči. Odpraviti je dala le generalni seminar, v katerem so se vzgajali duhovniki v novem duhu 18. stol. Nadzorovanje teoloških študij je oddala z dvornim dekretom 4. julija 1790 zopet škofom. Ljudskih šol nikakor ni odpravila, temveč se je zanje celo zavzela in ustanovila 8. febr. 1791 tako imenovane »Konsese za Študije« v vsakem glavnem mestu. Konsesom so se oddajale vse šolo tikajoče se stvari. Njihovi člani so bili javni učitelji in za šolo zaslužni možje. Dobrim, sposobnim učiteljem se je obetala boljša plača in častna služba. Vladi je bilo na tem, da zagotovi javnim učiteljem dolžno spoštovanje in zaradi njihove izobrazbe po pravici pripadajoči jim vpliv. Kljub temu je dve leti pozneje tožil Valentin Vodnik konsesu, da »učitelj sedaj nima druge časti, kakor katero si sam pridobi. Vse odlikovanje učitelja za njegovo službovanje je v šolskem prahu pokopano«. Zato priporoča Vodnik učiteljem v spodbudo povišanje plače in zaščito njihove časti in ugleda, Konses je bil sestavljen iz predsednika in 6 članov, namreč iz 4 zastopnikov štirih fakultet, enega gimnazijskega in enega ljud-skošolskega učitelja. Leta 1802 je bil odpravljen, nato so bila uvedena zopet gimnazijska ravnateljstva. Prvi ravnatelj je Flor. Thanhauser, po njegovi smrti pa je dobil 17. avgusta 1799 Valentin Vodnik to mesto in ga oddal 7. aprila 1807 Hlad-niku. S šolskim letom 1807-08 je bil uveden nov učni red. Gimnazija je imela zopet 6 razredov in 6 učiteljev. Vodnik je poučeval zgodovino in zemljepis in začasno tudi veronauk. Profesorji so takrat dijake zelo milostno sodili, v vsakem razredu je dobivala več kakor polovica dijakov »eminenco« (odliko). Dogajalo se je celo, da se je dijakom, ki take ocene niso dobili, dovolili po končanem šolskem letu še enkrat delati izpit, če so nameravali
IE
rositi za štipendijo ali za sprejem v kak zavod, eta 1809 je vlada to strogo prepovedala.
V času francoske navzočnosti v Ilirskih deželah se je nekaj časa zdelo, da bo napočila lepša zarja kranjskemu šolstvu. Prvo leto je ostalo vse pri starem, leta 1810 pa je vlada preuredila vse šolstvo po svoje. Ves pouk v Ilirskih provincah je nadzoroval »linspecteur general de 1'instruction publique dans les provinces illyriennes'< Raiael Želli. Za ljudske šole so Francozi določili učni jezik ilirski t. j. slovenski. Poleg tega je bila uvedena slovenščina tudi v normalko in v nižje gimnazijske razrede. Našemu pesniku Valentinu Vodniku je bilo poverjeno važno mesto. Postal je nadzornik ljudskih šol in je spisal in izdal pet slovenskih šolskih knjig, ki jih dotlej še ni bilo. Licej je dobil ime »ecoles centrales« ter je bil razdeljen v medicinski, kirurški, inženirskostavbarski in teolo ški oddelek. Ravnatelj visokih šol je bil obenem tudi nadzornik ostalih šol. Gimnazija je bila skrčena na 3 razrede, njen ravnatelj je bil tudi nad zornik ljudskih šol. Kranjska je imela 5 gimnazij v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Postojni in Idriji in licej v Ljubljani. Učni jezik je bil v začetku slovenski in nemški, pozneje pa francoski. Preustro-jila se je tudi mesltia glavna šola z 2 razredoma, začetni predmeti so se učili slovensko. Dijaki, ki so dovršili ta dva razreda z dobrim uspehom, «o prestopili v 1. latinski razred. Poleg teh 2 razre dov je bil še tretji, višji "razred, nekaka meščanska šola, kjer se ie poučevala tudi francoščina. Ljudskih trivialnih šol na kmetih pa 6e francoska vlada ni dotaknila. V 1. 1811-12 se je šolstvo zopet spremenilo. »Ecoles centrales« so se prekrstile v akademije, gimnazija pa v licej z 2 gramatikalnima in 2 humanističnima razredoma. Volentin Vodnik ie bil tudi ravnatelj in učitelj umetne in obrtne šole.	(Dalje."
Šport v kratkem
Pa -sani — poklirni boksar. Italijanski boksar Paesani, ki si je nedavno priboril amatersko prvenstvo Evrojie v Breslavi, je postal poklicni boksar. V tabor profesionalov je prestopil tudi San Giorgi. Mesto Paesanija bo nastopil na amaterskem dvoboju proti švicarski reprezentanci — to 20. in 21. t. m. v Ženevi in Bcrnu — Falcinelli.
Nemški kolesarji bodo imeli tudi letos več mednarodnih tekem. Samo z Italijo imajo v načrtu tri srečanja. Z mednarodnim »poredom bodo začeli o binkoštih. Tudi termini za mednarodne tekme z Madžari so že odrejeni. I4-. junija bo prišla madžarska kolesarska reprezentanca v Nemčijo, 16. avgusta pa l>o povratna tekma v Budimpešti.
Razpredelnica nogometnega prvenstvaVzhod-ne pokrajine se je zadnjo nedeljo precej spremenila. Vienna, ki je doslej vodila, je zdrknila na tretje mesto. F. C. Dunaj je premagal Ad-miro s 4 : I. z istim uspehom pa je tudi Austria odpravila enajstoneo \Vackerja. Obe tekmi so igrali na Dunaju pred 8000 gledalci. Po zadnjih izidih je F. C. Dunaj na čelu razpredelnice, 2. Austria, 3. Vienna, 4. Rapid, 5. \Vacker.
Res iep atelje imaš. Koliko najemnine pa ostaneš vsak mesec dolžan?
Francesco Perrtt	65
Neznani uienec
Zgodovinski roman tz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič.
Zakaj je vzel denar? Drobiž na dlani ga je žgal ko živo oglje. Čutil je. da bi bilo njegovo ponižanje manjše in njegova obveznost manj suženjska, ako ne bi bil vzel plačila. Kakšna žalostna zmeda bi bila v njegovi duši! Kar koli je poskušal, sleherni njegov korak in vsaka misel — nič se ni rodilo iz srca, temveč vse iz nekega tajnega nemira, ki je vedno vzpodbujal njegovega duha kakor skriven strup.
Prišel je v Jeruzalem, da bi se učil pri pismoukih, a nobena šola ga ni zadovoljila in končno je postal za denar najeti morilec. Zakaj ni šel k novemu preroku Janezu Krstniku? Ko bi ga očistil v vodi Jordana, bi mu nemara pokazal pravo pot in ga pripravil za bližajoče se božje kraljestvo.
Take in podobne misli 60 navdale Juda s toliko bridko žalostjo, da- se je smilil sam sebi in začel jokati. Drobiž je zagnal med grmičje in z glavo v dlaneh dolgo ihtel, tožil in glasno govoril, kakor bi se mu mešalo. Škripal jc z zobmi in si še v svoji obupanosti pulil lase.
Jasna in mrzla noč, kakršne so tudi poleti na Vzhodu, je s svojim gluhim molkom še večala njegovo bridkost. Pred njim 6e je iznad obzidja mesta, ki ga jc stražilo sedemnajst stolpov kakor sedemnajst orjakov, belo in tiho dvigal tempelj. Njegova zlata streha se je bleščala v mesečini kakor grobnica Boga vojnih čet, starega bojevitega Boga sinov Abrahamovih. Iz Gchenske doline je vsakotoliko prihajalo besno renčanje psov in šakalov, ki so se pulili za opreje kake mrhovine ali
za truplo kakega obsojenca. Ob njihovem lajanju ga je spreletaval mraz.
Tudi njegov duh je bil kakor Gehena, v njegovi notranjosti se je godilo nekaj podobnega: nenasitna borba ničevih načrtov ob truplu nedoločene težnje.
Nenadoma 6e je zdrznil ob strahopetni misli in drhte planil pokonci. Marko Adonij mu ie prizanese!, ker je bil pat še neizkušen mladenček, toda če bi prišla vest o njegovi zasedi na uho Panzu, bi ga dal gotovo zgrabiti. Trikongiu6, neusmiljeni pretepač Judov, mu bo gotovo že zjutraj poročal. Treba je bilo torej bežati in zapustiti Jeruzalem še preden napoči dan.
Juda je ves zmeden od strahu pogledal okoli sebe. Po griču, ki je imel obliko lobanje, je bilo mnogo lukenj, v katere so zasejali križe političnih obsojencev. Strmoglavo je zdrvel z Golgote in tekel ob obzidju proti Bezeti ter kmalu prišel na cesto, ki je vodila v Jeriho.
Za trenutek 6e je ustavil. Ali naj bi šel v mesto palm in poiskal kakšno zaposlitev, ali naj bi krenil k Janezu ob Jordanu in se dal potopiti v reko, da bi postal deležen življenja milosti v pričakovanju obljubljenega Mesija?
Čutil jc, da bi delo. ponižni vsakdanji opravki, ne odgovarjalo obupnemu nemiru njegovega duha. Hlepel je po velikem, hotel je postati prvi vojščak Maziljenca Gospodovega.
Zavil je na desno in krenil s 6vojim volčjim korakom proti dolini Jordana.
6.
Hodil je vso noč po kameniti cesti, ki je bila vsekana v živo skalo in 6e je zdelo, da gre v osrčje zemlje.
Odbijajoč se od gorskih sten, na katerih 6e je dvigal Jeruzalem, 60 nočni glasovi strahotno odmevali. Zdaj pa zdaj je ob kakem daljnem bob-
nenju ali zamolklem rjovenju kakor oledenel obstal. In tudi kak panter je se pnšel z gora in iskal med tretjem ob reki 6voj plen.
Kljub temu je Juua šel dalje in na sredi pota ga je prehitela zarja. Objordanskii golobi 60 že v jatah priletavali iz nizke megle ki je pokrivala trstje, z višave, kjer je 6e je belilo nebo ko zasopla 6rebrna plošča, pa je prihajal kovinski žvižg črnega orla, ki se je v širokih krogih dvigal gledat za Hermonom vzhajajoče sonet.
Polagoma so 6e začeli oglašati = 6vojimi klici tudi popotniki v karavanah in še zoprno riganje kakega osla.
Vedro jutro je Juda opogumilo in pospešil je korak in izginil v gozd tamarisk ob reki.
Potem je čez dan prišel okoli sedme zasopel in utrujen do broda pied Bethabaro. Mislil je, da bo tam našel ko navadno božjepotnike in Janezove učence ter videl novega preroka, o katerem so že leto dni v Judeji V6i govorili. Pa je našel kraj popolnoma zapuščen. Ne ene žive duše ni bilo nikjer.
Pod pripekajočim 6oncem poldneva ni bilo slišati drugega ko enakomerno pljuskanje vode in šelest tretja. Na desni se je širilo nemo Mrtvo morje 6 svojo zamolklo barvo med gorami, ki so se zrcalile v vodi.
Juda je bilo strah pred to 6amoto. Kam je šel prerok in kje 60 njegovi učenci? Upajoč, da najde koga, 6e je napoti! proti bethabarskim kočam, a so bile 6 svojimi uleknjenitni slamnatimi strehami in visečimi vrati tudi zapuščene. Pred njim je bila pepelnatosiva puščava z valovitimi grebeni sipin.
Zmeden se je Juda obrnil proti puščavi in šel po 6ledi človeške noge. ki je bila, po stopinjah sodeč, ogromna. Po teh stopinjah je prišel ob vznožje sipine, za katero se je nenadno prikazal neki človek. Moral je biti Sabejec. Bil je črn dolgin z rdečim kefietom.
• Mir 6 teboj!« je pozdravil Juda nekoliko pre-
plašen ob nepričakovani prikazni. «Ali veš, v katerem kraju ob reki je zdaj Janez Kretnik? Eno leto je že nastopal ob tem brodu s 6vojimi govori, a danes je zapuščen.«
♦ Janeza ;o včeraj zgrabili,« je povedal Sabejec. «Prišli so Aniipovi vo|aki in ga prijeli, ko so razgnali njegove učence. Izgini tudi ti. ker se lahko vojaki vrnejo in zgrabijo tudi tebe, misleč, da si Kretnikov učenec.«
Juda je osupel obstal.
»Nemogoče! Janeza da so zgrabili? A zakaj?«
»Kako si upaš vprašati mogočnike po vzroki/ njihovega ravnanja?« je vprašal Sabejec zamolklo. »Antipa je kralj in Janez je obsojal njegovo življenje. Zato ga je dal zgrabiti in zapreti v trdnjavo Maheros, odkoder, ti rečem, ne bo več prišel.«
Juda je omahnil na sipino in občutil neznansko obupanost.
»O, jaz revež.« je mrmral, »kdo mi bo zdaj svetoval? Kdo bo oči6til mojo dušo?«
»Kaj pa si hotel pri Janezu?« je vprašal Sa-bčjec.	.
»Hotel 6em, da bi me kretil in me poučil, kaj naj 6torim, da se pripravim na božje kraljestvo. Saj veš, da pride kmalu Mesija, a jaz še nisein pripravljen, da bi ga sprejel.«
Sabejec se je zarežal:
»Kaj, ti še ne veš, da je Mesija že prišel?«
»Ne norčuj se z menoj, brat,« je rekel Juda.
»Nič se ne norčujem. Prišel je in v Galileji oznanja blagovest. Pojdi h Genezareškemu jezeru in ga najdeš. Izbral si je že prve učence. Pojdi, |uda iz Keriota. in vprašaj r>o Jezusu iz Nazareta. Ta je Mazilienec Gospodov in te pričakuje.«
Čeprav je bil utrujen od dolge poti. je občutil Juda ob teh besedah tako neodoljivo moč. kakor bi bi! pil novo vino.
»Grem in ga poiščem,« je rekel. »Zahvaljujem 6e ti, brat. Mir s teboj f«
Zatirajte sadne škodljivce, da boste imeli lepo sadje in denar
sadja pa manj. Ko se zavijač izmota iz bube, je v mokroti zelo občutljiv. L. 1940 je junija močno deževalo in je bilo precej hladno. Žavijači so se izmotali ovirano iz bub in so sproti poginili. Zato je bilo 1941. leta manj črvivega sadja. Črvi se zabubijo v debla in debelejše veje ter jih nobena zima ne uniči.
Prva in najvažnejša naloga vsakega sadjarjft hodi, da sadno drevje temeljito očisti in poškropi, ali vsaj maže deblo in debelejše veje z arborinom. Zatrl bo tako poleg Navijača tudi druge škodljivce.
Marsikdo se izgovarja pri neuspehih le na slaba lela. Navadno pa je še večja škoda, ki jo povzročajo škodljivci v dobrih letih.
Lepo je posestvo, ki je 7. lepim, zdravim sadnim drevjem okrašeno, še lepša pa je korist
Podnebje v puščavi
Puščavsko podnebje je zdravo, ker je zelo suho in v zraku ni klic. ki bi povzročale nalezljive bolezni. Človek mora paziti samo na velike razlike v toploti. Podnevi je v puščavi zelo vroče. Vročina doseže včasih 50 stopinj Celzi ja. Dne 13. septembra 1022 je kazal toplomer v Aziji v notranjosti Tripolisa 58 stopinj, kar je do sedaj tudi najvišja stopnja vročine, ki so jo ljudje ugotovili. Pred njo se domačini zavarujejo z debelo volneno obleko. Noči so pa vedno tako hladne, da pade temperatura navadno pod ničlo. V puščavah imajo zelo malo padavin. Večkrat se zgodi, da po več let ne pade izpod neba niti kapljica vode, kadar pa prične deževati, se vrsti naliv za nalivom, ki
Mali oglasi
Vsaka koristna rastlina ima svoje ljubitelje in tudi sovražnike. Posebno sadno drevje ima brez števila sovražnikov, ki ovirajo sadno rastlino v razvoju in rasti.
Strokovnjaki sadnih rastlin se ze mnogo let trudijo in povsod poučujejo, kako naj se varujejo sadne rastline poškodb, ki jih povzročajo razni škodljivci. Toda le malokoga so se doslej prijeli dobri nauki. Malokdo se prav zaveda, kako velika je gospodarska škoda, ki jo povzročajo razni škodljivci za mnogo milijonov lir.
Znano je. da ima na rast drevja velik vpliv predvsem zemlja, podnebje, vremenske nezgode itd. K vsem tem nadlogam se priključijo še razni škodljivci rastlinskega in živalskega rodu.
Predvsem je pa treba gledati na zdravje sadnega drevja. Zdravje je temelj za vsako živo bilje, tudi za sadne rastline.
Dandanes imamo mnogo sredstev, da lahko obvarujemo sadne rastline bolezni. Lažje je bolezen preprečiti ko zdraviti.
Vsak sadjar bi moral znati po raz.nih znakih ugotoviti, kaj je povzročilo kako bolezen na sadni rastlini. Po taki ugotovitvi je mogoče določiti sredstva za zdravljenje, n. pr. raka, škrlupa, gnilob itd. Najškodljivejši rastlinski škodljivec je škrlup. (M škrlupa napadeno drevo dobi razpokano in kosmato kožo, in v teb razpokah se skrivajo razni živalski škodljivci, n. pr. zavijač. cvetožer itd.
Sadje od škrlupa napadenega drevja je drobno in krastavo ter nima pravega okusa in je nesposobno za trg. Drevje, napadeno po škrlupu, ne dozori in pozimi rado pozebe. ker se poleg tega tudi veja za vejo suši, je takšno drevo tudi nerodovitno.
Mnogoletne izkušnje so dokazale, da se s škropljenjem z »arborinom« ta bolezen popolnoma za-
tre in da drevje dobi gladko deblo in veje. Zdra- ,—-------------- ......
vega drevja z gladko skorjo se pa škodljivci ogib- napravijo veliko škodo. Povodnji so tako ve-1 jejo. Ta glivična bolezen, škrlup, se najbolj širi 1 like, da v valovih utone vedno veliko ljudi, v zimskem času, ko je drevje več mokro ko suho. Torej naj bi se vsak umen sadjar brigal za zdravje sadnega drevja, ker je le od zdravega drevja odvisno lepo sadje, ki gre v denar. Lahko donaša lepe dohodke, če je sadje zdravo in sposobno za kupčijo. Zato je za kakovost 6adja odgovoren sadjar sam.
Izmed vseh živalskih škodljivcev je najbolj škodljiv gotovo zavijač, ki pokvari plodove in jih napravi piškave. Kakšen je ta škodljivi mrčes, je razvidno iz sledečega opisa:
Zavijač je majhen metuljček, ki ponoči leta "z vrta na vrt in kvari plodove. Podnevi pa spi na drevesih in ga more le bistro oko zapaziti, ker je motne barve, kakor lubje. Deževje ga zelo ovira, da ne more letati sem in tja. Gorje pa sadju, če je dolgotrajno lepo vreme, ker lahko neovirano letajo metulji z drevesa na drevo in kvarijo sadje.
Marsikdo toži, če je suša, da sadje odpada in je črvivo. Črvivosti sadja bo pa le takrat konec, ko se bo poprijel zatiranja vsak sadjar. Drugi zarod pa dela večjo škodo kakor pa prvi, ker ga je več,

Preprogo
dobro ohranjeno, približno 3x3 m, kupim. — Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Preproga« št. 1188.
Posestva
Več rabljenih
sobnih ln kuhinjskih oprav, kakor tudi posamezne komade pohištva, otroško posteljce, otroške vozičke ln druge uporabne predmete kupi trgovina »Ogled«, Mestni trg št. 3.
Kupim
rabljene steklene balone. Ponudbe na Emil Augu-štin, LJubljana 7. Fran-kopanska 21.
Foto-aparat
na film, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »40 posnetkov« št. 1178.
Mesarsko tehtnico
dobro ohranjeno, navadno ali Brklovo, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Tehtnica« št. 1177
V centru
prodam večstanovanjsko htšo z dvema lokaloma. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Ugodnimi pogoji« št. 1176.	(p
I a »Biondoa
pomaranče v košarah po ca. 17 kg naprodaj na Ja-nežlčevl cesti št. 13 po 4.70 lir za kg. Kličite telefon št 37-14.
Pohištvo
Kuhinjske oprave
boljše In cenejše, kakor tudi posamezne kredence kupite najceneje pri Krže, pohištvo, Vrhnika. Ogleda te v skladišču: Ljubljana, Tyrševa c. 47, poleg kavarne Majcen, š
i!
LJUBLJANSKI
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15. ob n»-deljah ln prainlklb ob 10.30.14.30. 16.30. In 18.30
Nesmrtno delo Viktor llugo-jeve drame ki jo je uglasbil slavni G. Verdi v opero RIGOLETTO Michel Simon, Paola Barbara, Rosano Brazzi KINU UNION - fEL. 22-21
Toto, Izhornl filmski komik v zabavnem filmu
Vesela prikazen
Trlo Primavern. F.lll Parvo. Luigl Pavese, Paolo Stoppa
KINO SLOOA - rEL. 27-SO
Stan Laitrei in Oliver Hardy, najpopularnejša komika v duhoviti moderni burki
Leteča vraga
V ostalih vi.: Jean Parker, Reginald Gardiner KINO MATICA - TEL. 22-4*
Lepote domovine zanimivosti sveta
v besedi in sliki prinaša
Velja letno samo 40 lir
EDINI ILUSTRIRANI DRUŽINSKI MESEČNIK
Naroča se pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva 6
Dotrpcla je naša dob.rajteTh, gospa
Marija Rohrmann
Na zadnji poti jo spremimo v četrtek, dne 19. februarja 1942, ob 4 popoldne z Zal. iz
kapclice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu.
i
Ljubljana, dne. 18. lebrtiarja 19A2.
Žalujoči ostali
! '
Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, tašča, gospa
Jožefa Karba
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 20. februarja 1942, ob pol 4 popoldne z Žal, iz kapele sv. Petra k Sv. Križu.
Ljubljana, 18. febr. /942.
Žalujoči ostali
21
Oporoka osmih bojevnikov
Pred obednico srečata komornika, ki je bil precej potrt videti.
»Halo, gospod Bartlett,« ga pozdravi Ham-mond. »Zakaj se tako žalostno držite?«
»Mislim, da imam vzrok — po vsem tem, kar se je zgodilo. Mylorda smo vsi zelo radi imeli.«
»Vem, gospod Bartlett. — Ali sta danes z gospodom inšpektorjem že kaj govorila?«
»Da — sva. — Bil je — hm — precej neprijazen ... Saj razumete, kaj hočem reči.«
»Ni težko razumeti. Zakaj pa so je jezil?«
»Dejal mi je, da sem 6noči pri zasliševanju lagal.«
»Saj ste res, gospod Bartlett!«
»Kako, prosim?«
»Kar dobro ste me razumeli. Zakaj pa z resnico nočete na dan? Kaj pa vaš prijatelj Thompson.«	.
»To je moja zgolj zasebna stvar. — Saj ga nisem hotel osumiti, da bi bil 011 storil tako hud prestopek, da bi bil ukradel listino. Se mi je... nepremišljeno sem rekel. — Thompson sploh ne more biti prizadet, ker ga že od 10. novembra ni bilo več k nam.«
»Ali večkrat prihaja?«
»Ne. K sreči le dvakrat na lelo, pa midva nikoli ne govoriva.«
»Ne govorita?« se čudi Hanimond. »Tedaj sta z oskrbnikom res hudo skregana. — Vojvoda je s Thompsonom pač vedno govoril o poslovnih rečeh?«
»Mislim da. ne vem pa ne. Poprej še, ko so blizu rodovinskega gradu kopali še v bakrenih in srebrnih rudnikih, so bili pač potrebni večji ob-
Za Liudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
računi. Pred nekaj leti pa so delo v jamah usta-. | vili, in od tistihmal je Thompson menda iz gole navade prihajal po dvakrat na leto sem. Večji del, grajskih zemljišč je oddan v zakup.«
»Ali je vojvoda oskrbnika cenil?«
»Ga je... o tem sploh ni mogoče dvomiti. Ko pa je Thompson zadnjikrat bil tukaj, sta se spo-. rekla zaradi dem ...«
»... demantov,« llammond prijazno dopolni, nedokončani komornikov stavek. »Zakaj pa?«
Bartlett se ves razburjen skuša izmikati. Ham-mondu se na obrazu nič ne pozna, kako ga v resnici ima radovednost.
»Zakaj sta se sporekla zaradi demantov, go-> spod Bartlett?« mirno vprašuje Hammond.
»Močno... nepremišljeno... sem zinil.«
»Čemu neki? Dve stvari sta bili ukradeni: listina, ki je v njej vam bilo obljubljenih pet tisoč funtov, in demanti. Obe tatvini sta tesno povezani. Če se mi posreči pojasniti krajo demantov, bom pač mogel tudi povedati, kdo je listino ukradel. V vaš prid bo torej, če mi vse poveste, kar bi mi pomoglo priti demantom na sled.«
»Saj vam bom rad pomagal in bom vse povedal, kar vem; prosim vas pa, da tega, kar vam bom zdaj povedal, ne bi pripovedovali gospodu inšpektorju. Močno bi mi zameril, ker sem njemu zamolčal.«
»Lahko se zanesete name, gosjiod Bartlett. Moja usta bodo s sedmimi pečati zapečatena.«
»Kakor 6cm vam l^il že pravil, je bil Thompson dne 10. novembra tukaj; z mylordom sta so ftogovarjala v mylordovi pisarni. Jaz pa sem imel opravek v vrtni dvorani ter sem zato ujel kako besedico.«
»In kaj ste ujeli, gospod Rartlelt?« vpraša Hammond ier se komaj vidno nasmehne.
»Enkrat sem slišal Thompsona, ki je dejal: ,Svarim vas, mylord'!<
»Ali ee je to slišalo kakor kaka grožnja ali pa svarilo pred kako nevarnostjo?«
»Ne morem reči. — Pozneje sem slišal Thompsona, ki je rekel: ,Deniantov ne bo...', potem pa še nekaj, česar nisem razumel. Mylord je bil precej razburjen.«
»Ali niste nič slišali, kaj je vojvoda govoril?«
»Le posamezne besede. Zdelo se mi je, kakor da bi ga bil enkrat slišal reči: .Zaslužil je svojo usodo...' — pa ne vem zanesljivo. Ko sem svoje delo opravil, sem odšel.«
»Hm! Nazadnje pa sta se menda vendarle mirno pogovorila? Mislim namreč, da po tem po-• govoru dobro razmerje med vojvodo in Thompsonom nikakor ni bilo skaljeno?«
»Ne, nikakor ni bilo skaljeno! Ze drugi dan sta se namreč, kakor navadno, skupaj odpeljala v London.«
»Kakor navadno?« naglo poprime Hammond.
»Kakor navadno, da! Tako vsako leto, kadar Thompson pride. To se pravi — samo takrat, kadar prihaja v novembru.«
»Ali Thompson prihaja določene dneve?«
»Da, dne 10. junija in dne 10. novembra.«
»Imenitno, gospod Bartlett!«
»Kako, prosim?«
»Lepa vam hvala za vaša pojasnila. Morda mi bodo dosti koristila. Z Bogom!«
Prijatelja sta naglo odšla, komornik pa je strmel za njima z občutki, ki se težko dajo razložiti.
»No?« vpraša Bazil, ko sta že tako daleč, da ju komornik ne more več slišati.
»Oh, Bazil I Zaka j so nama to breme naložili na grbo? Kako sem se veselil sobote in nedelje. Zdaj pa, kaj imam od tega? V nekaj minutah bova drvela proti Tavistocku.«
Žalostni. — le od
da boni
»Kaj bova pa tam počela?« Bazil tako hladno vpraša, kakor bi mu bil llammond le cigareto ponudil.
»Slanfordski grad obiščeva, dečko! mračni grad, zapuščen od Boga in ljudi Thompsona ne. Ali si pripravljen?«
»Kar!«
»Pravi Pojdiva! Zanesljivo pa vem z Bartlettom še mnogo manj prijazeh, kakor je Kennedy, če Thompsonova zadeva ne bo skrajnq interesantna.«
XIII.
Bazil zna dobro voziti in dobro ve, kolike njegov voz prenese. Ni prej zadovoljen, doklej kazalec ne začne nihati vsaj okoli devetdesel kilometrov. Vedno pritiska na pospešilo. — »Vel kaj, Lion — Bartlett se mi dozdeva svoje vrste človek. Reči moram, da mi njegov obraz prav nii ni všeč.«
»Ubogi Bartlett!«
»Le zakaj tistega o demantih že poprej ni povedal? To se mi zdi posebno sumljivo.«
»Morebiti, da je ob prvem zasliševanju na to kar pozabil. Ali pa tudi inšpektorju niti po vedati ni hotel, ker ga je bil naš dobri Kennedj nekoliko pretrdo prijel. Malce maščevanja — tAl« nekako — razumeš?«
»Mar bi se Tebi to verjetno zdelo?«
»Če hočem biti odkrit: nič kaj preveč! Mordi si je vse skupaj tudi izmislil. Nikakor namreč n« bi bilo nemogoče, da bi Bartlett Thompsonu ra4 katero zagodel.«
»To bi mu človek skoro prisodil. Saj takšen ta možakar tudi jel Ne vem pa seveda, česa na| bi si on od tega nadejal.«
»Mogoče je tudi še kaj drugega, Bazil, kai pa je kajpada preklicano neverjetno.«
»Kaj neki.. .?<
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenili