114. številka. Ljubljana, v četrtek 20. maja. XIX. leto, 1886. SUMI MM Izhaja vsak dan *v«-«-«-r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a v stri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gici., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnb I j ano brez pošiljanja na dum za > se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje s« od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrst tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. —- Rokopisi s- ne vračajo. Uredništvo in u pr a v ni Stv o je v Rudolfa Kirbiša hiši. „Gledališka stolbt'1. TJpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Začetkom seje je poslanec dr. Roser inter-peloval načelnika davkovnemu odseku, kedaj ta odsek misli predložiti načrt postave o plačevanji do-klad od državnih železnic. Gospod dr. Poklukar je odgovarjal, da je odsek načrt pripravil do zadnjega paragrafa, ta pa je pokazal globoko različna mnenja, zato se je odložila obravnava; vrhu tega pa imajo mnogi člani davkovnega odseka delo po drugih odsekih, sklical jih bode, da se postava do-žene, kadar bodo utegnili. Poslanec Pir k o, član nemško-avstrijskega kluba, ima psa in ta pes mu je tako zvest, da se ne briga za § 35 postave o ž i val s kej kugi. in svojega gospoda spremlja tudi brez torbe na gobci. Tako daleč seveda ne misli, da bi zavoljo njega utegnil razpasti državni zbor, ki časih sloni na jedne m glasu. In tako je res zakrivil, da sodišče v St. Pbltenu sedaj hodi okolu državnega zbora, da bi dobilo tako poslanca Pirka v svojo oblast in ga pokorilo zavoljo prestopka po §-u 35. Danes je bil v državnej zbornici prepir o tem. Poročevalec imunitetnega odseka, nihče manjši, kakor dr. F o-regger je neusmiljeno bil za to, da se Pirko izroči pokori za svojega psa. Ali ta pot je bil Lien-bacher oblekel liberalno srajco in osmešil vso to pasjo afero, v katerej bi bil dr. Foregger kaj lahko izgubil svoj liberalni niinbus, ko bi ga bil sploh kedaj imel. On je s svojim predlogom le pomnožil vrsto svojih blamaž, ker mej velikim krohotom je predlog njegov bil zavržen. Nemško-avstrijska go-spdda je lahko vesela, kako se sad njenega liberalizma, naraščaj v nemškem klubu vede. To je jedna moralna malenkost v zabavnem denašnjem intermezzu, druga pa je ta, da se je Lienbacher branil Pirka že sedaj izročiti sodišču zategadelj, ker je v sedanjih razpravah državnega zbora važen — vsak glas ! Prihodnja seja je v četrtek. Na dnevnem redu je tudi poročilo odseka obrtnega v načrtu postave za zavarovanje delavcev proti nezgodam. Razprava o nagodbi se že čvrsto giblje vod-seku carinskem in pripravljeno je sedaj zanjo tudi v spojenem odseku. V odseku carinskem zastopa slovensko delegacijo poslanec gosp. Šuklje Iin ugodno se je nas dojmilo, da se je gospod poslanec, kakor poroča „R. Corr." zadnjič k tarifu na žito oglasil ter poudarjal, da bi žitna carina bila j jako kvari j iva za prebivalstvo kranjsko, katero si j uvaža tretjino potrebnega žita. Žito se nam bode I znatno podražilo s carino, tudi za drugi naš kon-sum ima vladna predloga o carinskem tarifu mnogo I tlačečih določil, tako da se nikakor ne moremo sprijazniti z njimi. To poudarjali smo že zadnjič in znova polagamo našim zastopnikom na srce, da odbijejo vladne zahteve, ali pa nanje pristanejo le tedaj, ako slovenski narod na drugem polji dobi odškodnino, primerno odškodnino! Spojeni nagodbini odsek si je razdelil delo ter volil pododseke: odbor za banko, odbor za sladorni davek ter odbor za carinsko in trgovinsko zvezo. Prvi ima načelnika dra. Riegra in podnačelnika dra. Sturnia, drugi načelnika grofa Kinskega in podnačelnika Plenerja, tretji načelnika kneza Czartorvskega in podnačelnika Chlumeckega. Dr. Poklukar je v odboru za banko, dr. vit Tonkli v odboru za carinsko in trgovinsko zvezo. Mi tedaj vidimo — tako „nerga" z nova »Slovenec" — da ti oddelki prav ■/a prav neso diuzega, kakor posamezni odseki. Sancta simplicitas! Mi se moramo vendar pognati za „Slovenčeve" bralce in protestovati, da jim gospod Klun poklada tako pustolovno pičo! Da bi on po sedmih letih svojega poslanstva imel tako parlamentarno razsodnost, tega ne moremo verjeti, ker vsaj mislimo, da je normalen! Ali ni čisto nič razločka mej razpravo, ki se vrši po treh odsekih narazen, tako, da se ti odseki nikdar ne snidejo, kakor bi obravnavali celo tuje predmete, tako da o teh predmetih ni nikdar vkupne razprave in vkupnega glasovanja, — potem pa mej razpravo, ki se sicer na troje razcepi, pa samo za to, da se posamezni deli dobro pretresajo konečuo pa zopet dospo v glavni odbor za vkupno razpravo in glasovanje? Ta razloček je tako velik in bistven, da so se zastran njega v državnem zboru cel teden kulise premikale, da so so zanj zanimali na jednej strani vlada in njeni prokuristi, na drugej pa odločni poslanci z desnice, osobito češki. Ako tega razločka ni uvidel in ne uvidi gospod Klun, zavoljo Iz državnega zbora. Na Dunaj i 18. maja. Načrt postave o odpisovanji zemljiškega davka zastran ujfm rešil se je danes v drugem branji, potem ko je dobil nekaj prav dobrih popravkov, koristnih za zemljiškega obdavko-vanca. Naš poslanec gospod M. Vošnjak predlagal je k § u 4 dodatek, da naj se na mestu pre-udari kvara in ustanovi odpis davka tudi za prihodnjo leto, ako je namreč videti, da je po nezgodi okvarjen tudi pridelek bodočega gospodarskega leta. Tako je tudi poslanec gospod V. Pfeifer predlagal, da naj odpis za vinograde, ki jih okvari toča, velja tudi v naslednjem letu, če se v njem ne doseže pridelek s pravilnim obdelovanjem. Oba dodatna predloga sta bila podpirana, vender pa se je § 4 potrdil, kakeršen jo v predlogi. Govoril je poslanec gospod Pfeifer tudi Še k §-u 11, ki usta-novija kompetencijo za določitev odpisovega zvezka. Izrekel in s podatki iz praktičnega življenja je utemeljil željo, da bi se vprašanje, kako je hitro reševati operate za odpisovanje davka ter tako čakati z izterjanjem davka, rešilo po državnem zakoniku, vsaj z naredbo, če ne z določilom v predložene postave §-u 11. Če bi to stvar vlada ugodno uravnala, pomagala bi s tem veliko gospodarstvu in imela za to zahvalo poljedelskega prebivalstva, kateremu je težko, da mora v dnevih stisk biti zavisno od dobre volje nižih davkovnih organov. Tako so tudj drugi poslanci k predlogi marsikaj nasve tovali, kar bi moglo nekoliko olajšati breme zemljiškega davka. Nekaj tega se je tudi vzprejelo mej postavna določila. Ali, kakor znano, cela postava ima v sebi črva, ki ne bo dal, da bi kedaj ozele-nela. Ker se je § 1 predloge v zadnjej seji proti jasnemu mnenju vlade predrugačil, ni skoro nobenega upanja, da bi se načrt v sedanjej obliki pre bil skozi gosposko zbornico. Vlada je danes temu upanju dala smrten udarec, ker se ni čisto nič oglašala k nobenemu nasvetu in s tem izjavila, da je stvar v robci poslanske zbornice nič več ne zanima. V prihodnjej seji bode tretje branje predloge, a potem se izroči zbornici gospodskej. „Lasciate ogni speranza . . .!" LISTEK. Selski župnik. (Roman. Spisal Ludovik Halevy; poslovenil Vinko.) Deveto poglavje. (Dalje.) „Ko sem jo ostavil pred dvajsetimi dnevi, bila je tako vznepokojena, tako zmešana! Videla me je žalostnega in nesrečnega, ni me hotela izpustiti odtod. Bilo je na stolbi v gradu. Kar pobegniti sem moral . . . da, pobegniti. Hotel sem govoriti ter vse jej priznati. Storil sem bil kakih petdeset korakov. Ustavim se in ozrem. Ona me ni mogla več videti, stal sem v temi. A jaz sem njo videl. Nepremično je stala tu, z golimi pleči in rokami v takem dežji, in gledala je v tisto stran, kjer sem bil jaz izginil. Mogoče, da sem norec, da mislim, da . . . Morebiti je bilo samo sočutje. Veste li, kaj je storila naslednje jutro? Ob petih zjutraj prišla je o tistem strahovitem vremenu, da bi videla mene na cesti s polkom mimogredočega. In kako mi je namigovala v slovo!... Oh, boter moj, boter moj! . . .* j „Potem pa," pravi ubogi župnik, ves zmešan ; in zbegan videti, „ potem pa tega res ne ume jem! . . . Ako ti njo ljubiš, Ivan, in ona tebe!" ,A ravno zaradi tega moram odpotovati. Ako bi šlo samo zame! Ako bi za gotovo vedel, da ni ničesar opazila o mojej ljubezni, da se jej srce ni ganilo! Potem bi ostal . . . potem bi ostal . . . samo zaradi sreče, videti jo . .. in ljubil bi jo, brez na-deje, a vender bi bil srečen v tej ljubezni . . . Toda ni tako . . . ona me je dobro umela ... in mesto da bi me zavrnila . . . uprav to me sili odpotovati . . .« „Jaz tega ne umejem. Pač vem, ubožček moj, da govoriva o rečeh, o katerih ne umejem dosti, a saj sta oba pridna, mlada in ljubezniva ... Ti ljubic njo . . . ona ljubi tebe ... in ti bi ne smel ?...»" „Kaj pa njen denar, boter, njen denar!" „Kaj bode neki njen denar? Denar je pač denar! Ali si se morebiti zaradi njenega denarja zaljubil v njo? . . . Ali ne nasprotno temu denarju na kljubo! Tvoja vest naj bode, kar to zadeva, popolnem mirna, Ivan moj, in to je dovolj." „Ne, to ni dovolj. Ni dovolj, da človek sam o sebi dobro misli, tudi drugi morajo ž njim deliti to dobro misel." „Kdo vender, ki te pozna, Ivau, bi mogel dvomiti o tebi?« 8 Kdo ve? . . . Potem pa je še neki j diuzega razven denarnega vprašanja, nekaj resnejšega, važnejšega. Jaz kot soprog nesem za njo." „In kdo bi bil vrednejši od tebe?" „Tu ne gre za vrednost mojo, marveč za vprašanje, kdo je ona in kdo sem jaz ? Tu gre za vprašanje, kako se bode nje življenje preobrazilo in kako bode moje . . . Nekega dne govoril sem s Pavlom o njej. Znano Vam je, da se časih izrazi malo brutalno, a to misel često pojasni, kakor na-vlašč . . . Pavlu se gotovo ni nič dozdevalo, kajti on je priden in bi sicer ne bil tako govoril. Dejal je: ,Njej je treba moža, ki bi bil ves le njen, moža, ki bi ne imel nobene druge dolžnosti, kakor samo njeno življenje pretvarjati v nepretrgan praznik, s kratka, moža, kateri sebe samega da za njen denar.' Vi me poznate . . . Jaz ne morem biti tak mož in ne smem biti. Vojak sem in vojak hočem ostati. Ako me usoda kakšen dan trešči v kakšen kot pod Alpe ali v kako izgubljeno vas v Algiiu v posadko, smem li od nje zahtevati, naj gre z mano ? Jo li smem obsoditi k takemu življenju vojakove soproge, ki mora skoro Živeti kakor vojak sani ? desnico, in čas je, da se desnica zdrami. Odločnosti J na desnici ni zapaziti, drugače bi ista desnica, če tudi v prikladnimi parlamentarni obliki, veliko več razodela svetu, kako se na sploh in v pojedinih slučajih godi narodom, od desnice zastopani m. Ali odločnost ima svoje pogoje, katerih ne zasledimo nikdar pri onih zastopnikih, ki so polni o z i r o v do vlade in na druge strani zarad post ran skih namenov. Toliko čudniše pa ostane vender mlačno vedenje desnice, mej katero je gotovo premnogo možakov, ki jedino za narod gore in so njemu brezpogojno posvetili svoje moči. Vemo sicer, da odločne može zavirajo oni, ki imajo povodov, priporočati pohlevnost. Ali konečno se je odločnim možem otresti neopravičenih ozirov in stiskajočih verig, in videli bodo, da veliko več dosežejo glede na spoštovanje pri vladi in pred svetom. Za kimovco nihče ne mara, tudi vlada ne, če se tudi morda drugačna kaže, in ki-movci narodom neso bili v konstitucijonalnih državah že nikdar na trajno korist. V program desnice se mora po vsem tem pridružiti k odločnemu načelu za izvršbo narodne avtonomije tudi plodovitostv predlogih za državnoskupni interes in pa dosledna odločnost v postopanji; potem ne bo pritožb celo iz srede državnega zbora samega, kakor je to pokazal poslanec dr. Gregr. F. Podgornik. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 20. maja. CVškl listi se jako jeze na viteza Schmer-linga, ki je v pogovoru z nekim ogerskim časnikarjem dokazoval, da bi Ogri morali v svojem interesu narediti konec sedanjej avstrijskej politiki. „Politik" misli, da bi se takim ščuvanjem že naredilo konec, ko bi se pokazalo dovolj energije in sicer po §. 48 sodnje instrukcije, ki predpisuje za take prestopke stroge disciplinarne preiskave. Tu bi bilo umestno, misli ta list, porabljati to določbo. V u a nje države. RiimniiNka vlada bi bila Avstriji še marsikaj prijenjala, da bi le bila sklenila trgovsko pogodbo, toda bala se je upora zbornice. Da so se daljša pogajanja zaradi trgovske pogodbe pretrgala, bode mnogo koristilo Franciji, ki baš sedaj sklepa trgovsko pogodbo. Rumunija bode marsikaj prijenjala Francozom, da si le zagotovi francoska tržišča, ko je avstrijska zgubila. Srbski vladi se ni posrečilo zasejati razpor mej opozicijo. Vsi voljeni radikalni poslanci pristopili so združenoj opoziciji razen Brankovinskega poslanca, Petroviča, ki pa tudi ne misli vlade podpirati. Paračinski poslanec, katerega je vladna stranka za svojega štela, se je odločno izjavil, da bode glasoval z opozicijo. V kratkem se snide velik shod radikalcev, na katerem se bode konečno odločevalo, kako postopati v skupščini. Imenovanje 40 poslancev Be uradno še ni razglasilo, če tudi so že delj časa vse dotične osobe odločene in vladnim pristašem znane. Pri volitvah so propali vsi vodje napredne stranke. Nekatere teh bi sedaj kralj rad poklical v skupščino, da bi imenovani ne bili sami uradniki ter da bi vladna stranka imela v zbornici vsaj kakega spretnega politika. Dotičniki pa prav ne marajo priti v zbornico na ta način, ko jim je narod izrekel nezaupanje. Novaković in PiroČanac bi sicer vsprejela mandata, a se nečeta zavezati, d*t bodeta podpirala Garašanina. ker vesta, da je sedanji niinisterski predsednik jako nepopularen pri narodu in se tedaj bojita, da ne bi izgubila vse priljubljenosti pri narodu, ko bi podpirala sedanjo vlado. — „Samouprava", organ onih radikalcev, ki se neso hoteli pridružiti liberalcem, preneha izha-juti. Radikulci bodo potem imeli le jeden sam list, „Odjek". To kaže, da se tudi vsi radikalci hočejo pridružiti liberalcem ter nobena frakcija ne bode postopala sama zase. Vodja bolgarske opozicije, Cankov, sklical je bil tabor v Ruščuk. Sklicevalnica glasila seje tako le: „V Sofiji, o Veliki noči 1S86. Častiti gospod ! Znan Vam je položaj, v katerem se nahaja naša domovina, in breme, pod katerim že 7 mesecev ječi naš narod. Ko je odpravljeno izjemno stanje, treba, da se resno lotimo dela. Vsaka malomarnost od naše strani bila bi neodpustljiv greh, katerega bi se zakrivili kot Bolgari Nadalje je Vam znano, da je sedanja vlada kriva vsemu zlu, ki je deželo spravilo na kraj propada. Prizadevati si moramo, da se znebimo protinarodne vlade in si zopet pridobimo pokroviteljstvo Rusije. Zategadelj smo sklenili, po vseh bolgarskih mestili in vaseh prirejati tabore, na katerih se bode grajala vlada. Prosim Vas, da skrbite, da se v Vašem mestu in v Vašem okraji, kakor hitro mogoče, skličejo taki shodi. Želeti bi bilo, da bi se sklepi tacih shodov brzojavno sporočili knezu, meni in ministerskemu predsedniku; da bi se kolikor hitro je moči sestavili odbori, katerih člani naj se meni naznanijo, da bodem mogel z njimi dopisovati; da naši somišljeniki v vsakem okraji izbero tri zastopnike, da jih pošljejo v Ruščuk na shod, ki bode najpozneje 27. m. p. st. st, katerega se bodo udeležili pristaši naše stranke iz vse kneževine. K temu pa moram opomniti, da morajo biti odposlanci doma iz Vašega mesta ali okraja ter morajo imeti pooblastila, katera so podpisali naši somišljeniki. Mej vprašanji, ki se bodo pretre-savala na tem shodu, bode najglavnejše ono, ki se tiče naših odnošajev z Rusijo. Ko dobite to pismo, brzojavite mi: a) bode li Vam mogoče poslati odposlancev v Ruščuk; b) koliko jih morete poslati, in c) ali bodo mogli biti do navedenega dne —■ 27. aprila — v Ruščuku. Z velespoštovanjem dr. Cankov." Na tem shodu bi se bila imela skleniti tale izjava: „Sklep: Z ozirom na neznosen in nevaren položaj dežele in na žrtve, katere je dosedaj doprinašal naš narod brez vse koristi, sklenemo: Prvič, da grajamo sedanjo vlado,, da je s svojo na* rodnim interesom nasprotno politiko ter protizakonitim postopanjem rušila ustavo in vse deželne zakone, raztrgala posvečene vezi mej nami in osvo-boditeljico in pokroviteljico Rusijo ter sklenila zvezo z našim starim sovražnikom ter na ta način spravila osodo in celo obstanek našega naroda v nevar-j nost. Drugič prosimo kneza, da obrača na to svojo pozornost, in hitro vse potrebno stori, da odstrani nevarnosti, ki prete našej domovini ter zopet pridobi ljubezen in varstvo Rusije Bolgariji, katero je ustanovila in osvobodila." Kak je pa bil uspeh tabora v Ruščuku za opozicijo, se še dosedaj nič ne poroča. Najbrž ni bil tako ugoden, Lakor se je pričakovalo. Or&ka zbornica se je otvorila brez prestol-nega govora. Kakor se kaže, bode večina poslancev zagovarjala politiko Delyannisovo. Zategadelj je po« ložaj jako napet, ker je prav lahko mogoče, da se še zbornica izreče proti demobilizaciji, da s tem izreče Deh/annisu nekako zaupnico. Italijanski generalni konzul v Kajiri, de Martino, imel je z egiptovskim ministerskim predsednikom Nubar pašo in angleškim komisarjem Drummondom VVolffom več pogovorov, kaj je storiti, ko so Harrarci pobili ekspedicijo Porra. Muk-tar paša je to zadevo obširno poročil v Carigrad. Italija skuša doseči, da bi Egipet, Anglija in Italija, tega niso tudi drugi slepi in posebno je smešno, če piše, da so tisti parlamentarci, ki so ,cum stud ur- doganjali in dognuli spojeni odsek, sedaj se premislili in iz spojenega odBeka napravili nje gove „posamezne odseke". Slučajno v spojenem odseku ni poslanca gospoda Šukljeja, zato gospod Klun odseku ne bo mogel očitati, da ,Je še le pred nekimi meseci stopil čez prag državnozborske palače". Celo ,,Vaterland" je pripoznal umestnost spojenega odseka, umestnost, ki je za zastopanje nevladnih koristij tako očitna, da je uprav trma, govoriti tudi potem proti njej, ko protigovor nič več ne pomaga in govornika le v eklatantnej ne-logiki kaže. Ako klub Hohenwartov res potrebuje zagovornika, naj vender ne jemlje tako slabega advokata, kakor je gospod Klun. Ali ima državnozborska desnica svoj program? (Konec.) Sicer se je pa desnica držala vladnega programa; ali zagrešila je desnica s tem, da je vladi sledila v onem redu, kakor ga je hotela vlada izvrševati. Vlada je gledala bolj na izvršbo gospodarskih in sosebno državno financijalnih točk, nego na odločilno izvršbo najpotrebnišega, to je narodnostnega vprašanja. Desnica je zagrešila v pogledu poslednjega vprašanja zlasti tudi v tem, da se je sama postavila, na napačno stališče beračenja za to in ono „koncesijo". Desnica je zmatrala za koncesije to, kar je ustavna pravica narodov, in če so postopali veliki klubi tako, ni čuda, da neso segali dalje manjši, a priori tako rekoč k ponižnosti vzgojeni klubi. Nadrobnosti nam pač ni treba omenjati pod to rubriko. V resnici pa je vsej desnici očitati tudi ne-plodovitost v inicijativah v obče in celo glede na narodnogospodarske točke vladnega programa. Sicer je levica dovolj marljiva za to, da našteva grehe desnici na to stran. Ali slabotna se kaže desnica vender v tem, da se ne zgane ravno na one strani, kjer so videli slovanski narodi in nemški konservativci za prejšnjih liberalnih vlad toliko slabosti. Očitna je bila v poprejšnjih dobah velika korupcija in zapravljivost v določbah državnih svot. Državni zbor prejšnjih dob je nosil pečat zunanjih razmer, in poslednje so razodevale gospodarsko in drugačno popačen je na vse strani. # Kako je to, da je desnica pozabila na vse to, in da se da prehiteti od levice na pr. glede na predloge za poštenejše in svobodniše novinarstvo? Kako to, da se predrzne levica šteti levite o korupciji celo desnici, namesto da bi ta pokazala, kako nedolžna je desnica nasproti levici v n e k dan j os t i. Ali ni nikjer pomanjkljivosti iz prejšnjih dob, da bi desnica bičala levico, kakor je zaslužila v prejšnjem času, in da bi dejanski pokazala z lastnimi predlogi, kako je treba voditi državo? Videti je, kakor da bi bila desnica otrpnela za čast, ki tiči v inicijativah. Sukati in potiskati se da, kakor jo pomika vlada, in vender je misliti, da bi utegnila tudi desnica sama vzeti v roke rolo, katero je doslej prepuščala samo vladi. V tem oziru je očitanje dr. Gregra popolnem opravičeno glede na Čehe, kakor na vso M'slite na življenje, katero živi danes, na vso tisto sijajnost in veselje, ki jo obdaje! ..." „Da," veli abbe, „to je v istini ozbiljnejši nego li denarno vprašanje." „Tako ozbiljno je, da mi nič druzega ne pre-ostaje. Teh dvajset dni sem si v samoti taborovej vse to do dobra premislil, kajti mislil nesem na nič druzega. In ker jo tako ljubim, kakor jo ljubim, mi je moja dolžnost jasno označena. Proč moram, daleč proč, kolikor možno daleč. Dosti bodem trpel ... a ne smem je več videti. Ne smem je več videti!" Ivan se zgrudi na stol poleg leve; tu pobit obsedi. Stari duhovnik ga opazuje: „Da te vendar moram videti tako nesrečnega, ubožček moj! Da te je morala zadeti tolika bridkost! ... To je grozno, to je nepravično !" Ta hip nekdo lahno potrka na vrata. „Bodi brez skrbi, Ivan," pravi župnik, „vsakega odpravim." Abbe gre k vratom ter jih odpre, a kakor pred nepričakovano prikaznijo odskoči nazaj. Bila jo Betina . . . Takoj je ugledala Ivana ter šla proti njemu. „Vi tukaj?" vskliknila je. „Ah, kako sera srečna!" On je bil vstal. . . ona ga prime za obe roki ter se obrne k župniku: „Prosim, oprostite, gospod župnik, da sem šla najprej k njemu ... A Vas sem še včeraj videla . . . njega pa že dvajset dni ne, od nekega večera, ko je šel žalosten in nesrečen iz naše hiše." Še vedno je držala Ivana za roke. On ni imel moči, da bi se premaknil ali kako besedo zinil. „Kaj pa, Vam je li zdaj boljše?" nadaljuje Betina. „Ne, še ne . . . vidim, da ste še zmirom žalostni . . . Kako je to prav, da sem prišla . . . Zdelo se mi je nekaj. A malo ovira me, celo jako me ovira, da sem Vas tu dobila. Umeli me boste, ko boste čuli, česa sem hotela prositi Vašega botra." Izpustila je njegove roke ter se obrnila k abbeu. „Hotela sem Vas prositi, gospod župnik, da bi me izpovedali . . . Da, izpovedali ... A zato Vam ni treba oditi, gospod Ivan. Očitno se hočem izpovedati. Jako rada govorila bodem vpričo Vas, mislim celo, da je tako boljše. Sedli bodemo, kaj ne da?" Čutila se je polno poguma in zaupanja. Imela je malo mrzlice, a to je bila tista mrzlica, ki vojaku na bojišči podeljuje pogum in zaničevanje smrti. Vznemirjenje zaradi katerega je zdaj Betini srce hitreje bilo nego navadno, bilo je lopo in blago. Dejala je sama v sebi: »Ljubljena hočem biti! Lju« biti hočem! Srečna hočem biti ter i njega hočem osrečiti! Ker pa on ne sme imeti poguma, moram ga jaz imeti za oba, moram si jaz sama, z dvigneno glavo in z mirnim srcem, osvojiti nama naju ljubezen in dobiti nama srečo." Takoj o prvih besedah je Betina abbea in Ivana popolnem premagala. Pustila sta, da je govorila, ter jej uesta segala v besedo. Dobro sta čutila, da je prišla ura in da bode to, kar zdaj pride, odločilno in nepreklicljivo, a nobeden njiju ni mogel izprevideti . . . Tako sta udajljivo sedela tukaj ter poslušala skoro mehanično. Čakala sta in čula . . . Mej tema dvema zmešanima moškima ostala je Betina sama hladnokrvna ... In pričela je z razločnim in jasnim glasom: „Najprej, gospod župnik, moram Vam, da Vam vest popolnem umirim, povedati, da sem tu z vednostjo svoje seBtre in svaka svojega. Vi veste, morda tudi Turčija skupno kaznovale harrarskega emira. Pruskim protestantom ne ugaja, da hoče vlada katoliškej cerkvi dati več svoboščin. Ker se pa odločni volji Bismarckovej ne upajo ustavljati, hočejo nekda zahtevati, da se tudi protestantovskej cerkvi da večja samostojnost in svoboščine ali naj se pa cerkev popolnem loči od države. Domače stvari- — (Osobne vesti.) Deželne sodnije svetnik, Alojzij Tschechv Ljubljani, poklican je na službovanje k nadsodniji v Gradec. — Ivan Hribar, oskrbnik na Brdu pri Kranji, dobil je srebrni zaslužni križeu s krono v priznanje 50 letnega službovanja pri isti graščini. — Umrl je pretekli ponedeljek v Plačah pri sv. Križi na Vipavskem prejšnji poštni ravnatelj za Kranjsko in Primorsko pl. Lama. — G. Pahor, duhovnik v Treb-čah, premeščen je v Rižanj blizu Kopra. — (Deželni predsednik baronWink-ler) odpeljal se je preteklo noč s kurirnim vlakom na Dunaj. — (Ovacije dr. Davidu Starčeviču inGržaniću.) V torek zvečer nabralo se je na stotine ljudij pred uredništvom „Hrvatske", kjer se je pelo nekoliko pesnij in klicalo „živio". Od tam šla vsa množica na vrt k „Janjetu", kjer je bil komers, pri katerem sta bila oba narodna zastopnika. Vse se je vršilo v najlepšem redu in obila policija in žandarmerija, ki je bila pripravljena, ni imela posla. Včeraj zjutraj ob Va 10. uri odpeljal se je dr. Starčević v Jasko. V prvi Čveteroprežni kočiji, okrašeni z narodnimi zastavami, sedel je dr. Starčević s svojo soprogo in Gržanić, za to kočijo pa je bilo še do 25 drugih kočij, v katerih so prijatelji spremljali rečena poslanca v Jasko. Na mnogih krajih mej potom bile so ovacije. — (Preloženi izlet pevskega mešanega zbora Ljubljanske Čitalnice) na Dobravo bode prihodnjo nedeljo 23. t. m. Spored bil je že naznanjen, odhod je ob 6. zjutraj iz Čital ničnih prostorov. Prijatelji narodnim pevcem, ki se hote izleta udeležiti, naj do petka zvečer pri ku-stozu Čitalničnem (v tabakarni) zglase svoje ime in ob jednom polože za obed 50 ki*., za vožnjo na Dobravo i nazaj 30 kr. — P. n. pevke in pevci naj blagovole v petek 21. t. m. ob 8. uri zvečer v polnem številu priti k glavni skupni vaji. — (Nabrežni zid) ob Ljubljanici pod Hra-deckega mostom dobro napreduje. Včeraj dovršili so precejšen kos betonskega temelja, danes pa so začeli delo z rezanim kamenjem. Pri kopanji temelja zadeli so na več Btudencev z jako dobro pitno vodo. Kazalo bi, da bi se ti studenci spojili in napravil jeden ali morda dva vodnjaka. — (V Celji) je bila danes 19. t. m. zopet tiskov na pravda, takrat pa zoper „D. W.u oziroma zoper nekega človeka Wermutha, ki je bil prej v Sevnici učitelj na šulferajnski šoli, pa ga je šulfe rajn sam moral v Pekre pri Mariboru tudi na šul-ferajnsko šolo prestaviti. Pisal je namreč ta učitelj v „D. W da je g. Kusel iz Sevnice »kot priča neresnico govoril, torej „lagal". Po prav zanimivej obravnavi, v katerej je nek dopis deželnega šolskega soveta se prečital ter veliko senzacijo probudil, kajti pravi, da če ne bo Šulfe- čemu sem prišla, in vi tudi veste, kaj hočem storiti. Vi tega ne veBte samo, marveč tudi odobru-jete. Saj ste me menda umeli? Nu dobro, kar me je privedlo sem, je pismo, gospod Ivan, v katerem ste ravnokar poročili mojej sestri, da danes ne morete z nami obedovati in da ste prisiljeni, takoj odpotovati. Ta list razdrl je vse moje naklepe . . . kajti le priznati Vam moram, da sem Vas nocoj — vedno z dovoljenjem svoje sestre in svaka svojega — hotela po obedu peljati v park, gospod Ivan, ter tum poleg Vas sesti na klop — bila sera celo tako otročja, da sem mesto že naprej izbrala. Tam bi Vam bila govorila kratek govor, kateri sem si napravila in se ga naučila, da, skoro na pamet naučila, kajti odkar ste Vi odpotovali, samo na ta govorček mislim. Ponavljam si ga od jutra do večera. To sem torej hotela storiti, in lahko umejete, da je Vaš list . . . Bila sem v istini v zadregi . . . A po nekolikem razmišljevanji dejala sem sama pri Bebi, da je pač do malega jeduo in isto, govorim li govor Vašemu botru ali Vam samim. Prišla sem torej sem, gospod župnik, in prosim Vas, da bi me poslušali." (Konec prih.) rejn Wermutha in Aistricha iz Sevnice prestavil, bo deželni šolski sovet štajerski prisiljen, to šul-ferajnsko Šolo zapreti, spoznali so Celjski porotniki z 11 proti 1 glasu, da Wermuth s tem Kusgela ni žalil ter so ga oprostili ! — Tukaj je torej obratni slučaj, kakor v zadevi proti Čagranu, samo da je bil sedaj zatožen učitelj nemškega šulferajna, tožnik pa pristaš narodne stranke. — (Petdesetaki) izdani dne 25. avgusta 1866 se počenši s 1. junijem t. 1. pri državnih bla-gajnicah ne bodo več zamenjavali, ampak samo še pri glavnih deželnih blagajnicah in pri c. kr. osrednji blagajnici na Dunaji. — (Toča) pobila je preteklo sobote mej Sežano in Povirjem in uničila vinsko letino. V Voj-ščici usipala se je tri četrt ure in pred cerkvijo bilo jo je pol čevlja na debelo. Iz V rabe na Vipavskem dobili smo tudi žalostno poročilo, da je mej božjo službo pet četrt ure padala precej debela toča, da je bilo, ko so ljudje stopili iz cerkve vse belo. — Opozarjamo kmetovalce, naj se proti toči zavarujejo. Društvo „Azienda" ima za zavarovanje proti toči prav ugodne pogoje. — (Nova pošta) otvori se s 1. dnem junija t. 1. pri sv. Marjeti na Pesnici. Zvezo bode imela s pošto, ki vozi mej Mariborom in Št. Lenartom. — (V občnem zboru akad. društva „Hrvatska",) dne 15. t. m. izvoljeni so bili za : predsjednik: Ferdo pl. Weber Tkal-podpredsjednik: Vladimir Vrabče-tajnik: Fran Domaldović, stud, Dragutin vitez Mašek Bosnodolski, stud. med.; knjižničar: Robert pl. Hoch, stud. teh.; revizora: Ljudovit Švrljuga, stud. med.; Bogoslav Mažuranić, stud. med. — (Vabilo) na koncertni večer, kojega priredita ob priliki izleta v Ptuj akad. društvi „Hrvatska" in „Triglav" v Narodnem Domu, dne 23. maja t. 1. Vspored: 1. Nagovor predsednika; 2. Jenko: „Naprej" svira tamburaški zbor; 3. Nedved: „Na gore", mešani zbor; 4. Lisinski: „Tarn gdje stojiB 5. Bibiča: „Karišik", tamburaški zbor ; 6. Hudover-nik: „Naša zvezda", moški zbor; 7. Sundečič: „Hrvatska polkau, tamburaški zbor; 8. Foerster: „Kitica narodnih pesni", mešani zbor. Ples. Nastopi pevski zbor „Hrvatske" in „Triglava", tamburaški zbor „Hrvatske" in iz posebne naklonjenosti mešani zbor čitalnice Ptujske. Začetek ob 8. uri zvečer. drugp poluletje čić, stud. tech.; vič, stud. med. med. blagajnik : Telegrami »Slovenskemu Narodu". Rim 20. maja. Na banketu govoril De-pretis: Glede vnanje politike ravnal je kabinet v polnem sporazumljenji z Nemčijo, Rusijo in Avstrijo. Angleška je v interesu miru uvažala tudi balkanskih narodov koristi, ki so se tako bolje varovale, nego s slepilnimi nadami in eventuvalnim razporom vlasti j. Delovanje vlade bilo vsekdar lojalno, popolnem pravilno in polno dostojnosti. Serajevo 19. maja. Nadvojvoda Al-breeht včeraj ob 7. uri zjutraj odpotoval in dospel ob 7. uri zvečer v Gorazdo, kjer bil slovesno vsprejet. Danes obišče Fočo in se povrne proti večeru v Gorazdo. Dunaj 19. maja. Žena sedlarskega pomočnika Freibergerja, stanujoča na Rennwegu, skočila je preteklo noč iz svojega stanovanja v tretjem nadstropji s svojo 22 mesecev staro hčerko na dvorišče. Obe sta bili takoj mrtvi. Nesrečnica je to storila iz žalosti, ker je otrok bolehal in ker je imela prsno bolezen že nekoliko mesecev. Carigrad 19. maja. Sultan podelil avstrijskemu poslaniku baronu Calice zlato svetinjo nišani-imtiaz-reda. Atene 19. maja. Zbornica otvorila se brez prestolnega govora. Delvauis imel bode baje veliko večino. Catania 19. maja. Preteklo noč tukaj, v Paterni, Biancavilli in na drugih krajih potres. Severno-vzhodno od Nicolosi na Monte grosso nova erupcija. Rim 19. maja. Izvestje o koleri: V Benetkah 7 zbolelo, 4 umrli, v Bari 10 zbolelo, 7 umrlo, v Ostuni 3 zboleli, 4 umrli. London 19. maja. Reuterjev bureau poroča iz Cavecoast Castle: Mej rodovi Adan-sijev in Bekvahov bili srditi boji. Bekvahi so 45 nemških trgovcev in kramarjev ujeli in raz-mesarili. Narodno-gospodarske stvari. Opravilni izkaz j>osojili*ioes v Oelji, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, za čas od 1. januvarja do 30. aprila 1886. Dohodki januvar j Eebruvarj m are - april^J vkup glu. kr.| kr. gld. kr. gld. |kr.| trld. kr. Vrnena poso- | jila . . . 5539 07 2132 29 3410 is; 1989 67 13071 21 Hranilne uloge 16650 24 10190 72 13123 28i 14952 801 54917 0-1 Prejete obre- 47! sti. . . . 1307 44 1150 22 1506 69 1190 5154 Pristojbine 68 87 81 04 140 84 90 15 380 90 Deleži glavni in upravilni 242 — 613 — 897 -, 778 — 2530 — Ustopnina. . 26 — 44 — 72 — 62 — 204 — Posebna re- zerva . . 90 50 96 60 163 44 82 31 432,85 Izposojila za- družna . . — — 1220 — — —- — — 1220 — Naloženi denar se vzdigne . — — j 3000 — 10000 —1 — — 13000 — Obresti od L tega . . . — — 146 18 — — — - ; 146 18 Prehodni zne- ski . . . _ _ i — — — — 15 — 15 — Prodane vred. listine . . _ _ _ — 2572 50 — — 2572 50 Obresti od teh — — — — 110 80 — — 110 80 Vkup . 23924 12 18674 O.o 31996 73 19160 93755 Sd Gotovine 1. ja- nuvarja 1886 . ' 9266 ■20 Dohodkov 1 !! j| 103021 j 82 Iztlutki Dami posojila IzpliiCaiie hranilne uloge Obresti hranil-nih ulog Upravni stro-ški Izplačani deleži . . . Izplačana dividenda Vrnena izposoj ila zadr. Obresti za iz-posojila ziid Denar Be na loži pri drugih zavodih Prehodni zneski . . , Obresti povr nene . . , Pristojbine ne posredne Za dobre na mene. Nairrada . Tožb. in eks stroški . Razni izdatki Vkup . Gotovine 30 aprila 1886 Izdatkov . januvar februvar gld. j kr I! gld. I kr. 9050 5723 20 85117 41 34 7200 250 8000 100 218 6 40 30 9880 6361 12 134 21 108 april vkup gld. ikr.ll gld. Ikr-ll Kld. ! kr —117813 35 13992 50 60 50 1220 — 49 88 10 25 88 35 50.| i 83 12 8406!— 44649 2r 6590 ^O1 32667 I !' 336 39, 90 98 1 28 55 - 1& 05 73 394il2 73 17»»,95 -r 8420!- 250 30 8000 18 — 1 186 20 307U9 07 17742 218 50 12,~ t>f,° 76 31469 12 15654 4b||v».r>;>7f> 43 83 186 20 100 — 7445 89 103021 3J Prometa Stanje s Posojila, dana 967 zadružnikom. . . Naloženi denar pri drugih zavodih. . Gotovine 1. maja 1886 v blagajnici . splošni in specijalni 1. januvarja 1886 . Ustopnine od 1. jan. do 30. aprila 1886 Doneski k pos. rezerv. 1886 .... Obresti 5°/0 od 1 jan. do 30. aprila 1886^ Torej s 1. majem 1886 ...... 189.330 gld. 73 I-184.114 m 24 1. majem 1886. 1. . 275.882 gld 20 kr. 15.010 „ - „ 7.445 „ 89 , Rezervu i fond : 9.332 gld. 32 K 204 „ — „ za kurzue diference 1. januvarja 1886 432 , 85 , 5*j0 od 1. januvarja do 1. maja 1886 , 155 „ 53 , Dobiček pri prodanih listinah . . , _ Torej 1. maja 1886...... . Glavni in opravilni deleži od 1014 zadružnikov ...........14.179 gid. — kr. D<*anilnih ulog od 587 uložuikov . . 267.373 , SI „ 89 gld. 68 k«\ 1 n 53 „ 7rt „ — „ 16y gld. 21 kr. ZE'oeojim.Ica, -v Načelnik: I>r. Josip tternec 1. r. Odborniki: Fran JuueMuli 1. r., Dr. I.ml. Filipi« M. Vulenčnk 1 10.124 gld. 70 kr. Oelji, pegistrovana zadruga z neomejeno zavezo. Tajnik: MakN Ver»*ec 1. r. 1. r., ■.. IliiH I. r., Janez Zupane 1. r., Josip Žickar r., Dr«l. Ivan Dečko 1. r. ' Tufcl: 19. maj a. Pri Hlonni Traun z Dunaja. — Schlagenhaufen iz Celovca. — Lavrenčič iz Postoj i ne — Gasser z Dunaja. — Brohlich iz Tolmina. — Zivny, Kniely z Dnnaja. — Wal-land iz Prage. — Braun a Dunaja. Pri HtalfAlt Angstl z Dunaja. — Czehsk iz Brna. — Krans z Dunaja. — pl. Garzaroili iz Trsta. — BaroD Kitter iz Gorice. Pri eeaarjl avatrljskem: Seeder iz Gradca. — Irgel iz Trbovlja. Meteorologično poročilo. 3 Cas opazovanj a Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mn kriua v mm. — "a? e oš 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 742-20 mm 740-86 mm 741 44 mm. 14 4° C 23 8« C 15 2° C si. svz. z. jz. si. jz. jas. jas. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura 17*8°, za 30° nad normalom. ZO-u.z3.3j@3sa. borza dne" 20. maja t. L (Izvirno telegrafifino poročilo.) Papirna renta.......... 85 gld. 20 kr. Srebrna renta.......... 85 , 85 Zlata renta........... 116 „ 25 „ 5° 0 marčna renta......... 101 „ 70 „ Akcije narodne banke....... 877 „ — n Kreditne akcije......... 282 „ 80 , London .......... 126 „ 85 Srebro........... — n — , Napol. ....... 10 „ 04 C. kr. cekini .... R , 96 , Nemške marke *>2 „ 07'/s 4°/0 državne srečko iz 1. 1854 250 gld. 129 , 50 Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. 172 „ — , OgTtka zlata renta 4°/,, . . 104 , 85 , Ogrska papirna renta 5°/fl 94 „ f<0 , B'' „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 „ 20 Dunava reg. srečke 5°/0 100 gld. 116 . — . Zemlj. obč. avstr. 4'/,°,(l zlati zast listi 125 , 75 Prior, oblig. Eiizabetine zapad, železnice 119 „ 50 , Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 98 „ 70 Kreditne srečke 100 gld. 176 , — , Rudolfove srečke . 10 „ 18 r 25 Akcije anglo-avstr. banke 120 11« „ — Traminway-društ velj. 170 gld. a. v . 202 , 90 Vabilo. Na prošnjo mestnega vodovodnega odseka bode velike realke profesor g. B. Knapitsob, v nedeljo 23. dan maja 1886 ob 11. uri dopolndne v deželni redutni dvorani javno predaval o vodi in njenih lastnostih v obče, o tukajšnjih razmerah, kar se tiče vode in o zdanjem stanji priprav za nameravani Ljubljanski vodovod. Ker je stvar toliko imenitna in za naše mesto važna, je želeti in pričakovati, da se bodo vsi krogi našega stanovništva mnogobrojno udeležili tega predavanja. Mestni magistrat v Ljubljani, stolnem mestu deželnem, 19. dan maja 1886. (368) Zahvala. Pri smrt preljube nam soproge, oziroma matere, gospe ANE JURCE, došlo nam je od vseh stran ij toliko izrazov tola-žilnega sočutja, da nam je nemogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Mi izrekamo toroj tem potem srčno zahvalo vsem, ki so se nas pri naši hudi izgubi »pomnili in nas tolažili, vsem, ki so v tako mnogobrojnom številu prekrasne vence darovali, vsem, ki so se pogreba udeležili, izrecno velečastiti duhovščini, pevskemu zboru Ptujske Čitalnice in vsem, ki so od daleč prišli ter naši nepozabljivt soprogi, oziroma materi zadnjo čast skazali, popolnem si svesti, da nam nikakor ni mogoče z besedami izreči dostojno zahvalo. (366) Žalujoča rodbina. V našem zaloiniitvu je izJla in itt doldtia po VteM k*:/t; irinicah knjiga: v Šaljivi Slovence. Zbirka najboljših kratkočasnic is vseh stanov. N.tbrnl Anton Brezovnik, urit,-/;. 12 pol v -urnih kratkofasnie gotovo ni imet malo (ruda prt tbirattji ,'■ !> kratkoSasnie in smeJnic, predno je vse nabral. jih opi.'il in /',:'!■■ primemo razvrstil za vsak stan posebe. Gotovo iin '-od. tu/:/,. /ivaleien za njegovo delo, saj bode fitajo? podane sm.iuiee friHr . marsikatero ura veselo, zginila mu bode za trenote.'; .*■;'> zga poslopja, »»»proti Čitalnici, v novo zgradjeno nišo. — Uljudno vabim svoje čast. dosedanje prejemnike in si. občinstvu k mnogobrojnemu obisku, zagotavljajoč pošteno postrežbo z vsikdar svežim blagom pri primernih cenah. _ |W Prodajalnica se je odprla v soboto 15. maja 1.1. ob 4. uri popoludne. ~WI (348—3) B spoštovanjem IX. ^^J>TI>XX^ErX,rrC>. izdate; i in odgovorni urednik: Ivan deležnika r. i Lastnina iti tisk .Narodne Tiskarne".