November — mesec boja proti alkoholizmu
Samo abstinent ne more postati alkoholik
Koordinaeijski odbor občinske konference SZDL za boj proti alkoholizmu, ki ga vodi dr. Vinko Razboršek, se je oktobra dvakrat sestal in ocenil, kako v naši občini uresniču-jemo protialkoholne ukrepe, nakazane v ak-cijskem programu, ki ga je leta 1973 sprejela Skupščina SR Slovenije. Odbor je obravna-val tudi glavne značilnosti občinskega akcij-skega programa in aktivnosti v novembru.
V  naši občini smo v zadnjih letih že dosti storili pri omejevanju alkoholizma in tudi pri osveščanju nosilcev protialkoholne aktivnosti. Posvetovanja, ki jih je koordinacijski odbor sklical v zadnjih letih s predstavniki zdrav-stva in socialnega skrbstva ter izobraževanja, niso ostala brez odmeva.
Zaradi prepovedi točenja alkoholnih pijač pred sedmo uro zjutraj prav gotovo prihaja zdaj na delo več treznih delavcev kot nekdaj. Premiku delovnega časa na kasnejšo uro bi. sedaj ustrezal tudi premik prepovedi točenja alkoholnih pijač. V delovnih organizacijah prevladuje spoznanje, da lahko samo trezni uspešno samoupravljajo ter dobro izvršujejo planske in druge dolžnosti. Posledice obrat-nih nezgod pod vplivom alkohola je vedno težje naprtiti v breme »socialnega zavarova-nja«, saj je za tako nezgodo vedno nekdo, ki ni pravočasno odstranil vinjenega delavca z delovnega mesta. Še vedno pa velja, da je alkoholna omama mnogo dlje dovoljena re-Žijskim in takim delavcem, ki ne prejemajo osebni dohodek po izmerjeni količini in kva-liteti opravljenega dela. V sedanjih zahtev-nejšili pogojih gospodarjenja se precej težje ponovno zaposlijo delavci, ki jim je zadnja zaposlitev prenehala po njihovi krivdi.
Ob občasnih preventivnih akcijah delavci uprave za notranje zadeve izločijo marsika-terega vinjenega voznika, tudi takega, ki ni alkoholik. Ce bi bila skrb za treznost vozni-kov naložena tudi zdravstvenim delavcem, bi se mbral ali od vozniškega dovoljenja ali od alkoholizma posloviti še prenekateri voznik-alkoholik.
V  okviru delovnega programa Zdravstve-nega doma Ljubljana-Šiška je septembra le-tos  začel' v  Šentvidu  delovati že šesti  klub zdravljenih alkoholikov v naši občini. Težave se  pojavljajo zaradi  pomanjkanja  finančnih
sredstev za financiranje in usposabljanje kadrov  za  vodenje  klubov.
Občinska organizacija RKS je s požrtvo-valno pomočjo mentorjev iz vseh osnovnih šol v občini pripravila kviz »Kaj veš o alko-holizmu«. Sodelovali so učenci vseh oddel-kov sedmih razredov in pokazali odlično zna-nje. Takšen kviz je sprejel zdaj v svoj pro-gram še republiški odbor RKS in organizaci-ja RK.S v dveh občinah iz drugih republik.
Da je problematika alkoholizma v naši občini res pereča, povedo podatki, da so v letošnjih devetih mesecih pri centru za so-cialno delo posebej obravnavali 178 oseb, ki imajo težave zaradi alkoholizma, od teh je 63 nezaposlenih. Od vseh 74 rejencev v rej-niških družinah je kar 26 otrok, ki imajo starše alkoholike, nesposobne, da bi primer-no skrbeli in vzgajali svoje otroke. Osem rejencev ima oba roditelja alkoholika. V tem času so pri centru za socialno delo obravna-vali tudi 23 mladih prestopnikov in otrok z vedenjskimi motnjami, ki imajo enega ali oba roditelja alkoholika. Pravimo, da je alkoho-lizem bolezen, ki najprej poruši skladnost človeških odnosov v družini. Šele mnogo let kasneje prizadene bolniku tudi telesne okva-re in ga onesposobi za delo in življenjske funkcije.
Pri centru za socialno delo so letos obrav-navali več kot 150 zakonov oziroma družin, kjer so prizadeti omenjali tudi alkoholizem in značajske spremembe člana družine. Ob-ravnavanje teh težav je dokaj kompleksno, saj jih svetovalci rešujejo v sodelovanju z zdravstvenimi, izobraževalnimi in vzgojno-varstvenimi ustanovami, s krajevnimi skup-nostmi, s samoupravno skupnostjo za zapo-slovanje ih stanovanjsko skupnostjo, notra-njo upravo, pravosodjem in drugimi. Nekdaj je bila glavna naloga socialnega skrbstva raz-deljevanje denarnih in materialnih pomoči, danes pa predstavlja to delo komaj desetino njegovih strokovnih opravil.
Koordinacijski odbor za boj proti alkoho-lizmu ugotavlja, da bi bil učinek protialko-holnih družbenih in strokovnih prizadevanj večji, če bi bile dejavnosti v tej smeri bolj skladne in povezane že na ravni krajevne skupnosti. Zato je letošnji novembrski pro-gram aktivnosti vodil center za socialno delo,
ob sodelovanju zdravstvenih delavcev, ki so že usposobljeni za delo z alkoholiki.
Čenter za socialno delo bo za svoje de-lavce pripravil predavanje in delovni razgo-vor o posebnostih bolezni alkoholizma in o oblikah socialnih pomoči prizadetim posa-meznikm in družinam. Seveda je preprečitev bolezni ali kasneje napotitev na zdravljenje najustreznejša oblika pomoči. Namenska de-narna ali maleiialna pomoč je prav na zad-njem mestu.
Strokovni delavci centra za socialno delo se bodo nato razporedili po večjih krajevnih skupnostih in sodelovali na razširjenih sejah komisij za socialno in zdravstveno varstvo. Na sejah naj bi s svojimi podatki o zaznava-nju alkoholizma sodelovali še predstavniki vseh krajevnih družbenopolitičnih in družbe-nih organizacij in društev, šol, vrtcev, zdrav-stvenega doma in postaje milice. Tako zbrani bodo najlaže odkrili žarišča alkoholizma v krajevni skupnosti in se domenili za ukrepe, ki naj bi zagotovili večjo socialno varnost krajanov. Ne smemo prezreti, da sta zaradi nasilja in asocialnega obnašanja alkoholikov najbolj izkrivljena vzgoja in razvoj osebno-sti otrok. Slaba materialna oskrba ni največ-je zlo.
Razen tega bo center za socialno delo or-ganiziral predavanje in razgovor o tej bo-lezni za svojce, ki so letos že prosili za sve-tovalno pomoč ob bolezni alkoholizma. V huj-ših primerih je največ uspeha takrat, ko si družina in delovna organizacija istočasno pri-zadevata za zdravje alkoholika. Sam alkoho-lik je nekritičen in se počuti bolnega pre-pozno, običajno šele takrat, ko ga je že zelo težko obvarovati pred izolacijo od družine in nadaljnjim razvojem bolezni.
Dejstvo je, da samo popolni abstinenti ne morejo postati alkoholiki in da so vsi alko-holiki bili najprej zmerni pivci, prepričani, da ne bodo nikoli prestopili meje zmernosti.
Ce bomo to spoznanje sprejeli v našo za-vest in če imamo ob sebi vsaj nekoliko po-učene in iskrene svojce, prijatelje, znance in sodelavce, je manj bojazni, da bi ob kozarcu pijače ob jedi postali alkoholiki.
Jože Posavec