3*^.
fC           Izhaja
^ 10. in 25. vsakega «^          mesca.          ^
E11IK.
rf'   Velja celoletno    > ^      2 gld. 50 kr, ^polletno lgld. 30 kr.

Kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo.
-____
List 3.
^MŽT^
V Celovca 10  februarja 1870
Leto II.
—
.
Miha Brtoncelj
in njegove čudovite dogodbe po svetu.
(Spisal Andrejeekov Jože.)
(Dalje.) 3. Mihčere sanje in nesrečna posknsnj«.
Mihec je spal pod streho na kupu sena in ovsenih plev, in ta postelj mu je bila popolnoma prijetna, ker nikdar drugačne ni poznal.
Da je to noč imel čudne sanje, lehko si vsakdo misli, kajti črevljarjeva povest mu je neprenehoma šumela po glavi. Dolgo je še premišljeval zvečer vse te čudne dogodke: lepi Marmanov grad pod goro sv. Va-lenlina. Zakleti graščak z neznano dolgim nosom in princezinja z veliko bradovico. Se ve" da bi to potem vse zginilo, ko bi ju kdo rešil; in princezinja ne bi bila več pokvečena stara babura, temuč zala deklica z zlatimi lasmi in v žametovi obleki. Potem pa krasni vrti in na drevesih same zlate in sreberne hruške, ja-belka, orehi i. t. d., steze pa posute z biserji in dija-manti, oh to mora neznano lep6 biti. Ko bi Mihec vse to dobil, kaj bi nek počel potem? Kako bogat bi bil! naj bogatejši v vsej okolici in zraven še graščak, ki bi stanoval v velikem gradu, ki ima več oken, nego je dni v letu. Se ve da, grad bi se potem zopet vrnil na prejšnje mesto, kjer je stal nekdaj, in sv. Valentin moral bi se nekoliko dalje umakniti, da bi bilo doselj prostora.
Med takovim premišljevanjem se ga poloti spanec in polagoma zadremlje. Imel je tako žive sanje o vsem, kar mu je črevljar pravil, da je bil še drugi dan ves zmešan. — Sanjaje je tudi teto videl v podobi Torke. — Ko se zjutraj zbudi, bil je že beli dan in skozi podstrešno ljuknjo sijalo je solnce na Mihčevo postelj, pred njim pa je stala stara teta Neža, ki ga je prej že dolgo klicala spodej, da bi vstal, ker je že kava kuha i a, potem pa z velikim ropotom prizdignila duri pod streho ter zbudila Mihca z lahnim lasanjem in majanjem iz trdnega spanja.
„Vstančkaj, Mihec, vstančkaj!" pravi mu z vso »vojo ljubeznivostjo, „kava je že kuhana in solnce sveti na postelj "
Mihec pa se grdo kremži in nekako boječe o-gleduje teto. Ko pa vidi, da nima kuhalnice v roci in tudi ne takovih dolzih zob, umiri se nekoliko ter spravi s postelje. Pa žive sanje motile so ga še sedaj, in ko mu hoče .Neža razmršene lase nekoliko poravnati ter odpravit! iz njih pleva in senene bilke, umakne se jej strahoma ter pravi:   „Ta grda  Torka me je tako lasa-
Hk J?a, V .og. T' kako me Je napletalzmotiko. Grda baba hudobni dedec! Majčkino je še manjkalo, pa bi »il rešil princezinjo."
„Kdo te je lasal? prismoda, jaz sem te pomajala
--------------------------------
nekoHSrrza kuštre, ker se nisi hotel zbuditi. Mene vsaj ne boš imenoval Torke?"
„Da, da! Torka je bila, saj mi je rekla princezinja, pa čisto taka, kakor ste vi, samo nekoliko daljše zobe je imela, pa še bolj zakrpano mezeljanko, nego je vaša. O, grda baba, kako sem se je bal!"
„Ti grdež ti, komu me primerjaš — Torki? — Le počakaj, če boš tako govoril, pa ti ne bom nič dala kofčta. Mene Torko imenovati! Se ti je že sanjalo o njej, ker si zvečer premalo molil in se nisi dosti priporočil angeljčku varhu. Saj bo še rogaček prišel po te, rogaček, če boš tako poreden in me ne boš ubogal. Kar ponese te, pa boj boš videl. — Sedaj le brž pojdi, da ne'bo zajutrek mrzel." —
Mihec si ni sedaj nič drugače mislil, nego, da je bil res v zakletem gradu! češ sanje same po sebi ne morejo biti tako žive. Kedar je pogledal teto, vselaj ga je obšla jeza. „Naj brž," mislil si je, „so teta res Torka, Trdoglavova mati, saj mi je princezinja sama rekla. Ko sta me potem obadva v zakletem gradu dobro obunkala in olasala, nesla me je Torka zopet nazaj na postelj, da bi me premotila. Pa ne boš! Mihec ni tako neumen. — Teta so Torka, pa je, saj čarovnice se lehko spremenč, kakor se nočejo. In moja princezinja, kako bo žalostna, ko me ne bo! Zopet bo ostala pod varstvom hudega Trdoglava in neusmiljene Torke. Tako lep6 me je prosila! — Naj velja, kar hoče, še enkrat bom poskusil in sicer po dnevi, in nič se ne bom bal ni Trdoglava ni Torke." —
Tako je premišljeval Mihec celo dopoldne, in kolikor le mogel, ogibal se tete, ker je vedno mislil, da bode zopet prišla s kuhalnico in dolzimi zobmi, ter ga lasala in pretepala kakor v sanjah. — Naj bolj všeč v zakletem gradu so mu bili krasni ptiči, ki so tako lepo peli; drevesa, na kterih so rastle dvajsetice in križaki; in pa vodnjak, poln najslajše mlečne kave. To bi bilo vse njegovo, ko bi princezinja sama. —
Popoldne da teta Neža Mihcu majhen lonček, naj bi šel k farovški kuharci, s ktero ste bili naj boljši prijateljici, po kavino čorbo. — „Pa le Iep6 se obnašaj, veš," naročevala mu je pri odhodu. „Ko prideš v kuhinjo, ne smeš zijati krog sebe, kot zijalo, temuč odkrij se in reci: „Prosim botrica, teta so me postali s temle lončikom do vas." Če ti bodo pa kuharica še posebej kaj dali, ker so dobra žena, pa vzemi in poljubi jim zat6 roko, veš! — Sedaj pa le pojdi in priden bodi."
Mihec jo je plel z v robcu navezanim loncem proti farovžu, da se je vse kadilo. Ko pride do cerkve, odkoder je bilo le nekaj stopinj še do farovža, domisli se zopet Marmanove jame, lepe princezinje in zlatih ptičev. Ravno je farovški kalin zopet jel napletati na oknu svojega ljubega Avguština, in Mihec pravi: „Le počakaj ti revče! ko jaz prinesem svoje zlate ptiče iz zakletega grada,  ti še senica ne boš proti njim, ha, ti
18
t
bodo peli! — vse drugače, nego ti. — Sedajle imam lepo priložnost, Marmanova jama ne bo daleč, kakor mi je pravil črevljar. Kar poiskat je pojdem, pa bo; saj doma še dosti zgodaj lehko pridem. — Hej, če rešim prineezinjo, potlej naj se obriše farovška kuharica in moja teta zraven s svojo kavo, ondi jo bom kar iz vodnjaka trebal, pa kakošino! — Samo ko bi se mogel tako prikrasti v grad, da bi me Torka ne videla. Pa saj teta pojdejo danes v gozd po gobe, in Torka ni nihče drugi, nego teta, tega sem prepričan; — ne mara jih ne bo ondi. Gotovo hodijo samo po noči tje, kedar iaz spim, zatč so pa bili necoj tako hudi, da so me lasali, ker sem jih zasačil ondi. — In pa Trdoglav? o tega bom že ogoljufal!" — Tako je prevdarjal Mihec in koval naklepe, kar ga pokliče farovška kuharica, ki je ravno vezne duri zapirala in mislila odriniti na polje pogledat, kaj družina dela: ali hlapec pridno gnoj trosi in dekla z najemnicami korenje pleve. „Pojdi, Mihec, pojdi brž", pravi mu, „da ti dam kave, potlej moram na polje!" —
Kmalo je bil lonček napolnjen in Mihec je odrinil zopet svojo pot, pa ne proti domu, temuč po bližnjem gozdu med Gore k Marmanovi jami. —
Dolgo je taval sem ter tje, ker ta kraj mu je bil čisto neznan, pa jame le ni mogel najti. — „Ne mara že Torka vč, da sem tu, ter me nalašč vodi po krivih potih," misli si, „pa naj le; jamo bom našel, če le spak ni." Ves utrujen pride do majhine kočice, kjer je gostovala beračica Brinjevka s svojim suhim, šve-dravim možem. Obadva sta se pečala z istim rokodelstvom, namreč z beračijo, samo ta razloček bil je med njima, da je mož priberačeni denar pustil po krčmah za žgano vino, njegova zakonska polovica pa v prodajalnici za neprecenljivo kavo. Tako sta beračila obadva dan za dnevom vsak po svojem okrožji, in ko sta zvečer domu prišla, ni vendar nihče nič imel. Živela pa sta vendar le v blagi zakonski edinosti, nikdar se nista prepirala, še žal besede nista rekla eden proti drugemu, temuč z zedijennimi močmi sta si pomagala na noge, kolikor se je dalo. —
Pri tej bajti je stal košat oreh na trati, ki je delal naj prijetnejšo senco. Mihec truden dolzega pota in hude vročine vleže se v hladno senco, da bi si nekoliko od-dehnil, in se okrepčal za junaško opravilo, ktero je hotel izvršiti. — Orehova senca mu je tako dobro dela, da ga nenadoma objame sladki senj in lehno zadremlje. Nakrat pa čuje krog sebe vriš, kot bi bil kje ogenj v strehi. Ko odpre oči, stala je pred njim razmršena ženska vsa razcapana, in dva velika zoba štrlela sta jej iz širocih ust. Bila je popolnoma podobna njegovi teti, samo da je bila še veča, in suha, kot trska. — Kakor besen plane Mihec kviško hudokričaje: „ Torka, li grda baba, koj se mi poberi! Mojo prineezinjo imaš zaprto pod zemljo, sedaj pa še krog mene obresti iščeš. Le čakaj, ne boš je imela dolgo ne, našel jo bom in rešil, če mi tudi še trikrat tako dolge robč kažež!"
„Ti .mladi potepin ti, — ti kuštravec rujavi." Rohnela je zopet beračica Brinjevka, ker ona je bila. „Od kod te je prinesel spak tu sem? Že trikrat mi je bila kava ukradena z okna, kjer sem jo namakala, sedaj sem pa zasledila tatu. Le kar sem mi daj lonec, če ne, te bom našvrkala, da boš pomnil, kedaj si ukradel kavo Brinjevki."
Mihec videti, da mu hoče Torka celo lonec vzeti, kterega bi Bog vedi pri kacih čarah potrebovala, bil je
še bolj razsrden. Izvije suhi babnici lonec iz rok — ker bil je že petnajst let star, tedaj dosti trden, da je vstrahoval takovo šušnjat, — potem pa se jame hudo-vati nad beračico, naj se koj pobere stran, naj izpusti zakleto prineezinjo, sicer jej bo slaba pela.
Brinjevka slišati, da jo ta paglavec zove Torko, čarovnico in kdo v6 kaj še, raztogoti se še bolj. — „Ti smrkolin, ti malopridni pritepin, tat, jaz ti bom pokazala, kdo je copernica! Mene pozna vsa fara, kot pošteno ženo, in živa duša ni mi še kaj taceda očitala, kot ti grdavš! Ni dosti, da si mi že trikrat kavo iz-muzal z okna, ktero sem kupila za krvavo pridobljene krajcarje, sedaj me pa še tako grdo zmerjaš! Kdo te je tega učil? Koj se mi poberi, sicer te bom omuzila s preklo, da boš ves klobasast, ti črna bojazen ti !" Tako hudovaje se stopi v vežo, in ker se Mihec le ni dal odkrižati, pograbi lonec pomij, ki so stale v veži, in vse skup trešči Mihcu v glavo. O joj! tako opran še nikdar ni bil, vse je curljalo od njega; kaj pa še le glava, glava! na kterej se je razdrobil velik lonec. Kar šumelo mu je po možganih. Dobro, da je imel Mihec precaj trdno bučo. — Pa komaj je ploha nehala, pride zopet druga nevihta.. Brinjevkin mož je čul prepir y hiši, in videti, da se ravna za ženine pravice, plane urno ven, kolikor mu je dopuščala švedrava noga, ter se spravi nad ubozega Mihca, ki je otresal mokroto raz sebe, enako ptiču, kedar se izkopa v vodi. Dečka obide groza videti starikavega dedca pred seboj z namerjeno palico. Ta ni bil po njegovih mislih nihče drugi, nego Trdoglav. Te misli mu je tudi to potrjevalo, ker je imel dedec grozno dolg, kljukast nos, ki se je skoraj dotikal brade, in bil tudi nekoliko podoben onemu, kterega je videl zvečer z motiko pred zakletim gradom, — Ta ne pomišlja dolgo, videti, da je fant njegovo ljubo ženico razžalil, temuč prime ga za ušesa, dvigne kviško in pravi: »Nemarast tatinska, si videl sedaj Benetke? Ti dobro de?" Potem pa jame ga še lasati, kar je premalo uhljal, in ubogi Mihec je bil krišpan od vseh strani. — Z veliko silo uteče hudemu Trdoglavu in beži proti bližnemu vinogradu. Tu pa skočivši čez plot, butne z loncem ob štor in vsa tetina sladčica pocedi se po tleh. Pa Mihec tega ni porajtal, bil je vesel, da je 16 do vinograda prišel, kjer se mu bo moč skriti pred grdo Torko in hudim Trdoglavom.
Tukaj med trtami leži ne zapazi bosonozega hlapca, širokoplešega Goljata, ki je pripognjen tiho lazil med trtovino in se bližal Mihcu. Bil je ta človek grozno hudega obraza in lasje so mu štrleli na glavi, kot ščetine.
„Ali te imam, ptiček!" zagrmi nad dečkom, kterega še prvi strah pred Trdoglavom in Torko ni minil. „Sedaj vem, kdo mi pojeda naj ooljše breskve v vinogradu in krade grojzdje. Gospodar me je vedno kregal, da ne pazim dovelj, da se premalo pečam za njegovo lastnijo, sedaj sem ga pa vendar le staknil kaj ona, ki mi je že delal toliko preglavice. —Hajdi! sedaj pojdes z menoj k gospodarju, ta te bo učil kozjih molitvic!" In pri tej priči zgrabi velikan ubogega Mihca za lase, dvigne ga kviško in tira seboj. Deček bi jo bil rad ubegnil, pa močna roka držala ga je, kot v kleščah. Rad bi bil klical pomoči, pa ni ga pripravil glasu iz grla samega strahu. Kajti mislil ni nič drugače, nego Trdoglav, ki se je sedaj spremenil v drugačino podobo, zasačil ga je ter ga požene v svojo podzemeljsko jamo, iz ktere nikdar več ne pride.
Kmalo  dospeta do  velike  hiše,  kjer je atanoval
19
gospodar tega vinograda. — Ko ugleda Mihca, ozmirja ga do dobrega, nekoliko našvrka s šibo po bosih nogah, potem pa ga ukaže zapreti v klet do zjutraj, da bi mu za vselaj prešle pregrešne misli in želje po ptujem blagu.                                             .......
Mihec je bil zaprt v grozno temni kleti, ki ni imela nobenega okna. *To je naj brž podzemeljska jama," mislil si je, „in Trdoglav imel ne bo tukaj zaprtega na veke, ali pa me bosta pojedla s teto Torko v kisli juhi-" — Čeravno pa je bil fant vtakovi stiski, vendar ni izgubil poguma. Šlata sem tertje po temi in po sreči dobi v roke veliko motiko. „Aha! ta je tista, s ktero je sinoč Trdoglav pred gradom vodo napeljeval M pod kapa v grapo," pravi sam pri sebi; „sedaj bom pa vendar poskusil, če zapah res tako trdno drži." Spravi se na delo in po dolzem lomenji odtrga zapah, in kakor tiček iz kletke, švigne na prosto in potem po cesti proti domu, kar so petč dopuščale. Ušel je hudemu Trdoglavu in Torki, — ne bosta ga pojužnala v kisli juhi! —
Bila je že precej temna noč, ko dospe v vas. Na cesti sreča črevljarja Kosabrina, ki se je ravno vračal s hribov, kamor je sel svoje male dolgove tirjati za pokrpane črevlje.
„Kje pa si bil, Mihec?" ogovori ga črevljar, „Bog nas varuj, kakošen si! ves moker, kot miš, in lase" razmršene, kot bi bili vrabci v njih gnjezdili."
Mihec mu jame vse natanjko pripovedovati, kaj je doživel po noči, kako ga je oprala Torka in me-kastil Trdoglav, ter ga potem zaprl v podzemeljsko ljuknjo, Jz ktere se je komaj rešil.
„Sleva, kaj ti nisem pravil, da se to ne da kar takole izvršiti, kot bi si mislil? Zakaj pa ne ubogaš? Brez mene ne opraviš nič, ker imaš premalo skušnje. Se jaž bi si kaj tacega ne upal, kar si ti danes poskusil; le vesel bodi, da nisi še kaj več skupil." Tako je podučeval črevljar Mihca ter ga kregal, da se brez njegovega vedenja loti zakleto princezinjo rešiti.
„In prepričan sem, da Torka ni nihče drugi, nego naša teta," pravi Mihec, „pa jim ne smeš povedati, sicer bi Bog vedi kaj z menoj počeli."
„E pojdi, meniš, da sem globuzda? — Saj kaj tacega bo, prav imaš. Tvoja stara teta se mi zdi nekako sumljiva; kdo ve" kake muhe ima v sebi. Takova stara vica so vedno bolj hudobna, nego se človeku dozdeva. Ljubi moj, ta ti bo še delala preglavico, le zapomni me!"
„Ali čarovnice ljudi tudi jedo?"
„Prašaš! — Makarone delajo iž njih."
„Mak — makrone? — Kaj pa je to?"
„To so takove dolge klobase, da se krog in krog hiše razprežejo, in če jo pri enem koncu začneš jesti, pri drugem vedno sproti raste."
„0 jej mi ne!"
„Ha, ha! ljubi moj Mihec, to niso mačkine solze"; ti se moraš prej učiti na sanjske bukve, preden boš razumel kaj 'tacega. — Pa nič ne porajtaj, da ti je spodletelo. Kvaterno sredo večer pridi k meni, da pojdeva zaklad vzdignit, sinoč sem zopet videl ondi Inč goreti, popolnoma gotov sem, da ga dobova. Potlej pa pustiva vse podzemeljske princezinje, gradove, Trdo-glave in tete Torke, denarja bova imela dovelj za vse rečne šase. — Sedaj pa lehko noč za danes, moram iti i *ePavenm Janezu vprašat, ktere številke so prišle v loteriji. — Le glej, da prideš v sredo!" —
Kosabrin jo maha dalje po cesti, Mihec pa ves
potrt proti domu. — Obljubil je nič več ne pečati se o princezinji, naj si že bo še tako lepa, saj nekoliko bi ga bila vendar lehko branila pred Trdoglavom in Torko,   da  ne  bi ga bila tako neusmiljeno obdelovala.
—  Ker je tako lehkomišljena, naj pa bo pod zemljo.
Komaj je doma odprl duri, že je razbila teta, ki ga je že celo popoldne željno pričakovala, vso srd nad njim. — „Kod si se potepal, potepin? kje imaškofe?" kričala je in suha brada jej je migala, kot bi bila naperjena.
Pa Mihec komaj ogledavši teto že mu je bila pred očmi Torka. „Ti grda baba ti, ki si me lasala! in pa tvoj Trdoglav!   Zaprla sta me v klet,   da bi bila mak
—  mak — marone iz mene delala in krog hiše razobesla, pa unesel sem jo vama o pravem času. Le imejta princezinjo, jaz se več ne menim zanjo, samo mene pustita prt miru. Jaz ne ostanem več tukaj, da bi me Torka lasala; koj ko zaklad vzdigneva s črevljarjem, sezidal si bom lepo hišo, in nobena Torka ni Trdoglav ne bosta smela blizo."
Neža je sklepala roki nad glavo, slišavši, kako Mihec blede. — „0, ti moj Bog! sedaj bo pa še znorel. Oh kaj mi je početi! Nihče drugi ni tega vzrok, nego Kosabrin, ta grdi Kosabrin, ki mu vedno polni glavo s takovimi čenčarijami. On se mu je gotovo nalegal in nihče drugi, da sem jaz Torka. O saj pravim! takovo plačilo imam za svojo skrb, da sem od mladih nog pridno odgojala fanta. Le počakaj ti Kosabrin, jaz te bom zatožila pri gospodu fajmoštru, oni ti bodo že povedali, kdo sem jaz, in kakovo pravico imaš otroke pačiti. Več mi ne prideš v mojo hišo in tudi nobenih črevljev mi ne boš več krpal, in jih ne boš."
Med tem, ko je teta tako tarnala, bledel je Mihec vedno huje o podzemeljskem gradu, o Torki in Trdoglavu. Neži še na mar ni prišlo, da drugo jutro ne bo imela kave, edina skrb bila jej je le o Mihku, ki jej je tako nanagloma zbolel na možganih. .Mihec! Mihec!" skušala ga je upokojiti, „le umiri se, saj ni nič, saj sem jaz pri tebi, nihče ti nič ne sme. Kar angeljčku varhu se priporoči, pa bo. Jutri bo že zopet vse dobro." Potem pa je segla na polico, vzela iz škatlice razna zelišča in mazila ter jela kaditi in maziliti Mihčevo glavo.
Necoj ga tudi ni pustila spati pod streho, da bi mesec nanj ne sijal, temuč mu je postala v sobi in vsa okna zakrila s prti, predpasi in kar jej je prišlo v roke, ker bala se je, da ne bi Mihca luna nosila po noči po strehi a i kjer si bodi po nevarnih krajih.
(Dalje prihodnjič.)

Blagor kmečkega stanu.
(Konec.) VIL
Kedar kmetic pospravi poljsko sadje v shrambe, potlej se tudi cerkev na „zahvaljno nedeljo" ž njim vred slovesno zahvaljuje Bogu za poljske pridelke, kakor za vse darove, ktere skozi celo leto v tako obilni meri prejemamo od Njega. In še na vse zadnje, ko že drevje golo, senožet rujava stoji, ko je omolčala tropa tic in druzih živali, ki so do tistihmal z veselim življenjem polnile naravo: kedar že vsa jesenska otožnost tako težko počiva preko strnišča po polji in le komaj ozelenela zimska posetev  tožnemu  kmetiču v srce lije
20
nekoliko gotovega upanja in tolažbe: da se iznova povrne čas, ko bode srp pel preko njiv —: takrat tudi spet cerkev „na vernih duš dan" spremi kmetica na pokopališče, na grobove prijatljev in znancev, ki so nekdaj v življenji bili tolikanj mili ter ž njim vred moli pa prosi za večni blagor ranjcih na unem sveta ter mu rosi najslajšo tolaž v zalo srce: da onkraj vidi jih spet, svoje predrage, pa da tudi sam se bode enkrat združil ž njimi in veselil se na vekomaj!—
Po vsi pravici se tedaj sme trditi, da življenje na kmetih ravno vsled taga zadobiva še le svojo pravo mi-kalnost, lepoto in blagost, ker se cerkev o svojih godovih le veseli in raduje, le žaluje s kmetičem. Kakor dobrodejna rosa jutranjim tlom, kakor krepčevalni dež suhi kepi na njivi ob ajdovem; tako je blažeča mati cerkev vsaki čas kmetiču, ki na tem svetu največ trpi in zatoraj tudi največe pomoči potrebuje. Te pa ravno kmetic z boljim vzpehom ne išče niti ne nahaja drugej, kakor pri dobrotljivem Bogu, do kterega mu je neprenehoma posrednica, najprijazneja in najmileja le-cerkev!
VII.
Na vse to: kdo pa je, kaj pa je kmet? Kmet je kralj, ki sicer nima tako živega kraljestva, da bi mu vsaki dan lehko ne videl do konca mej, ktero pa ravno zatoraj toliko laglje in modreje vlada. Le pogljemo si pravega kmeta, ki umno gospodari in carju pošteno davek plačuje. On je sam svoj gospodar; nihče mu nima nič zaukazevati na njegovih tleh. On ima svoje domovje, kjer stanuje se svojo družino; ima polje, kjer seje in zanje; travnike, pašnike, kamor hodi kosit in čedo zaganjat; sadne vrtove, kjer sam z drevja trga sadje in ga prvi pokuša; ima sroj vodotoč, kjer si žejo gasi in se snaži pa tudi tratino pred hišo, kjer tudi lehko malo poskoči, če hoče; s kratka, pravi gospodar na kmetih ima vse, kar mu treba za vsaki dan, kar si zmeren in zadovoljen človek le voščiti zamore, vse, da tukaj dosti srečno živi ter lehko doseže tisti vzvišeni cilj, ki je slehernemu človeku namenjen po smrti.
In kdo ne ve, kako dobrodejno je njemu, kdor zamore reči: tu je moj ljubi dom, tu je moja zibelka tekla, tu sem doma: tu živim in umrjem! Pač res, da dobro povsod, vendar gotovo—najboljše doma! To čutijo najbolj le listi, ki jih okoliščine žend po svetu, čutijo, da ni dobro s tujimi sedati za mizo. Doma pa je tista ljuba pisana trata, kjer smo preigrali in preradovali sladke, blažene sanje otroške; doma, tam pred hišo ljubez-njiva lipica, bistri studenček in bogve koliko družili tacih stvari, dragih nam zat6, ker v pričo njih razvijala seje naša srečna mladost, — ker so nam na naša blažena otroška leta živi spomeniki, s kterimi so se posestrile naše prve in morebiti tudi najljubše misli, kterih se še pozneje tako radi in tolikanj srečni spominjavamo skozi celo življenje.
Koliko pa jih je, ki ne vedo, kje so doma, ki se ne spominjajo, kje jih je ljubeča mati prvikrat stiskala na srce, kje so prvikrat izgovorili sladko ime mati; koliko, ki ves čas svojega življenja begajo po svetu, kakor izgubljene ovce. Pa to je bridko! Glej jih le ciganov, ki brez lastnega stanovitnega domovja tavajo in se potepajo po svetu! Kako zapuščen, zanemarjen in oduren rod to! Povsod se jih boje: kamor se nalezejo, zapirajo vrata pred njimi! Ali pa židje (judje), ki so, kakor jim je bil Kristus prorokoval svoje dni, razneseni in raztepeni križem sveta! Noter do denašnjega dne so od malo koga čislani, od vsih skoraj zaničevani pač tudi
veliko zato, ker sami svojih tal nimajo,   ker so povsod tujci med tujimi!
Kakor mož,   kar   se   pravi,   pak  je kmet, ki se svoje brazde drži!   In veliko jih je, ki se tega tudi po vsi  pravici   s   pravim   ponosom  zavedajo.    Tako n. p. poznam kmeta, ki sam na svoje vprašanje: kdojemari? možko vdari z nogo ob tla pa pravi: največi gospod je kmet!   Njegovo  je  vse z vrha zemlje,  kjer se brazda reže pa — noter do pekla! Kmet je tudi mož najbolj i, ko živi vse: berača in cesarja! Pa je res nekako taka! Vrhi tega še en in   gotovo neprecenljiv blagor, ki je najzvesteje   sklenjen ravno  s   človekom v kmečkem stanu, in ta je: ljubo zdravje!  Kmet namreč v primeri z drugimi ljudmi živi najdalje. To je lehko umevno, ker je  čisto  naravno.    Grede za različnimi opravili in dolžnostmi   svojega stanu,   prebiva   on   največo večino svojega   življenja   pod   milim   nebesom;   in tam,  kjer najzdraveje sape  pišejo   in   duh  božji veje — mili naravi,   svoji  materi v naročji, vrše  se do malega vsa in najtežavneja dela njegova.   Kmet, priden in neutrudljiv, kakor je vsegdar pri vsih svojih delih, ohrani si zdravje najbolje na telesi in duši.    Tudi strupenim strastim, ki tako rado okužijo   zlasti lenega človeka,   in ki sosebno po mestih  toliko   mladega   sveta popehajo v prezgoden grob, tudi tistim brani se naj lože v enomer delaven človek, kakor je kmet. In zatoraj res nahajamo toliko toliko ljudi kmečkega stanu, ki ves čas svojega življenja malo kaj ved6,   kaj je bolezen.    Kmet brez padarja in dohtarja lehko umrje,  slišal sem   bistroumnemu ratarju iz ust.
Koliko pak je tako imenovanih gosposkih ljudi, ki po toplicah in kopališčih križem sveta begajo za zdravjem, kjer pak navadno ne samo tega ne zadobe\ marveč se še dušnih bolezni zraven nalezejo!
VIII.
In na Yse zadnje, ko pride tista, da tudi kmetic, kakor sleherni človek, mora umreti: kako z lehkim srcem pač pričakuje on smrti! kmet si s kmetovanjem ne nakopiči sila posvetnega premoženja, od kterega bi mu bila, kakor posvetnjaku, ločitev še na smrtni postelji tako težka in grenka! če tudi zapušča precej blaga, ktero si je bil marljiv in žuljav pridobil, pusti ga rad svojim potomcem: ker nanj ni nikoli navezoval svojega srca. Z mirno, lehko vestjo pa z blaženim prepričanjem, ktero nahaja le v trdni krščanski veri, potuje na uni svet, v svojo pravo, zlato domovino, kjer si je svest, da ga čaka boljše življenje. In kedar zatisne trudne oči, kedar mu žalostno zapoje mrtvaško zvonenje: — tačas, daleč po vsi okolici, kjer so ga poznali, zdihujejo in priporočajo ga Bogu, rekoč: Duber mož, dobra žena je bila to, Bog mu — jej daj dobro! i. t. d. Sorodniki, pa znanci in prijatli, kterih je tudi toliko imel, vsi mu gredo za pogrebom po poti do cerkve, ktero je v življenji sam tolikrat hodil. In tamkej na grobu mu sicer ne postavijo velikanskega kamnatega spomenika, pač pa ponižen lesen križ z odrešenikom, in kar je najbolje — marsikteremu solzna kaplja resničnega žalovanja kane ranjkemu na gomilo in pobožna   molitev   vsih   mu   tudi še pozneje blaži in
gladi zveličanja pot v rajske večne nebesa.
J. O.
*) Primeri članke pod tem naslovom v lanskem „Besedniku.tf Dokončati pa spisa nismo mogli v 1. tečaji, ker smo bili rokopis izgubili. G. pisatelj je bil tako prijazen, da nam je konec drugič poslal in s tem je prelepi sestavek dovršen.
21
Ne žabi me!
Cvetka raste pri potoku,             Oblači lice prekrasno
Kakor lune svit miglja,              Barvo ima nebesa
Proti modremu oboku                In ocesce njeno jasno
Gleda nježna glavica.                  Je rumena zvezdica.
Čuj predragi, kaj cvetica Ob potoku spomni te! Vsaka biserna solzica Zdiha tje: „Ne žabi me!"
_^^^^^^         Hrabroslav Perne.
Srenja pod lipo.
Sedma nedelja.
(Konec.)
Učitelj nadaljuje: Preden se drenažni jarki izkopljejo in iztrebijo, mora poprej priredjen biti veliki, odprti graben, v kterega se voda odteka; to se vč, da tega grabna ni potreba, ako je kak potok ali reka v oblfeji, kamor se voda napelje. Brž ko je veliki graben pripravljen, začnejo se jarki kopati in zemlja iz jarkov izmetavati, a to najpred iz glavnega drenažnega jarka in sicer na najniže ležečem koncu, to je tam, kjer se voda v odprti graben odteka. Zemlja se pa izmetuje od najniže ležečega proti više ležečemu koncu, tedaj vodnemu odteku ravno nasproti.
Hrasto v še k: I rad bi vedel, zakaj neki to? Po mojih mislih je to ravnanje ravno narobe.
Učitelj: Vidite, ljubi moj, to zategadel, da se -voda lehko precej v odprti graben odteka in nam iztreb-Ijevanja jarkov ne ovira.
Završnik:    Jaz  pa to reč prav dobro umejem; ko bi namreč  jarke   od   zgorej   navzdol   kopali, bi se voda sproti zasedala   in delo   bi nam bilo sila težavno. Učitelj:    Tako je,   to stvar ste prav dobro razložili. — Ko se na ta način glavni jarek iztrebi, potem se ravno takč tudi iz drugih postranskih jarkov zemlja izmeče. Da se pa to delo   bolje pospeši,  potegne se tl-koma zabitih količkov vrv,  ob kterej se zemlja,   koder se ima jarek  izrezati,   najpred   z lopato začrta, zatem se   vrv  kakih   14   do 20 palcev,   kakor že ima jarek širok biti, na drugo stran prevrže, kjer se zemlja ravno takč z lopato zareže. Ko je vse to dovršeno, se vrežejo jarki in zemlja na globoko in vselej do čistega izmetati. Površna  dobra   prst se  poklada na eno, a spodnja nerodovitna na drugo stran dotičnega jarka. Ako je zemlja ilovnata  in  vezljiva,   da   se  pri izkopavanji jarkov ne ruši in ne podira, se mnogo dela lehko s tem prihrani, ako se jarki,  ki so na površji kakih 14 do 20 palcev Široki  proti   dnu čedalje  bolj oži narede; jarki morajo biti na dnu popolnoma gladki  in  prav čisto iztrebljeni. Vrhi tega se mora,   in to še posebno,   tudi natd paziti, da  imajo jarki  primerno   potočje  ali pad,   kterega še najbolj voda kaže, ki se nabira in se odtekati ne more, kakor hitro jarčeki pravega pada nimajo.  Po jarkik ne sme biti nobenih izviškov,   pa tudi   ne jam ali globin, sicer se cevi ne bi mogle enakomerno pokladati. 6 rog a: Kako se pa cevi pakladajo? Učitelj: Kavno to je najvažniše in najpoglavitniše -delo pri drenažah.  —    Ako je   zemlja  suha,  trdna in jnočna,   da se jarki ne podirajo,   se   cevi pokladajo še j^daj,  ko so že vsi jarki  ene drenažne sestave priredjem al gotovi. S pokladanjem se začne na zgornjem koncu glavnega drenažnega jarka  in  cevi se   polože
najpred do izliva prvega postranskega jarka; zatem se začnejo pokladati po prvem postranskem jarku in sicer ravno tako na zgornjem koncu ter se nadaljuje do glavnega jarka, potem se cevi zopet po glavnem jarku vložč do izliva drugega postranskega jarka in zatem se zopet preide na zgornji konec tega jarka ter se na ta način nadaljuje tako dolgo, da so cevi položene po vsej drenažnej sestavi. — Po nekterih krajih se pri tem delu nekoliko drugače ravnajo in sicer tako, da se vse cevi, izvzemši dveh poslednjih, ki so koj pri izliva v glavni jarek, položč najpred po postranskih jarkih in še le zatem se začno pokladati na zgornjem koncn glavnega jarka; ko se pa s pokladanjem pride do postranskih jarkov, se vložite poprej izpuščeni cevi ter se zvežete z glavnim jarkom. Na ta način se gre naprej, dokler se dospč do odprtega grabna, kamor je voda napeljana. Luknja prve cevi vsakega drenažnega jarka se zakrije z opeko, kameneno ploščo, ali kako drugo primerno rečjo.
Hrastovšek: Rad bi vedel, al se cevi pokladajo naravnost z rokč, al je znabiti kaka posebna priprava za to opravilo?
Učitelj: Po glavnem jarku, ki je navadno nekoliko širji nego postranski jarki, se cevi vselej kar zroko pokladajo, v postranske jarke pa ne vselej, marveč le takrat, ako se zemlja rada podira in ruši, ter se vsled tega ne morejo od obeh plati zadosti viseči in ozki jarčeki izkopati. Drugače pa imamo za pokladanje tudi nalašč zatd pripravljeno pokladalno orodje, to je, 6 do 7 črevljev dolg drog z železno kljuko na spodnjem koncu; na kljuko se položi cev za cevjo, ter se pokladajo prav varno v priredjene jarčeke tako, da se ena z drugo prav tesno stikate in med spojkah prav malo prostora ostaja. Za pokladanje cevi je treba zanesljivega in izvedenega človeka, ki pri pokladanji stoji z eno nogo na desnej, z drugo pa na levej strani izkopanega jarka, ter na ta način dalje stopaje cevi v jarek poklada. Nikoli ni varno, da bi gospodar sam to delo opravljal, posebno če ne zna nivelirati in jarkom pravega potočja dati, na kterem je še največ ležeče.
Župan: Od natik pa niste kar nič omenili; mar ste tudi vi tega mnenja, da jih ni potreba ?
Lipovec: Kaj pa so natike? Najpred nam je treba pojem razjasniti, kajti beseda nam je še popolnoma neznana.
Učitelj: Natike al oklepi so majhne po 3 palce dolge cevke, v ktere se drenažne cevi vtaknejo tako, da natike ravno čez cevne spojke pridejo in je oklenejo; to pa zategadel, da se v cevi ne zarinejo močirske rastline, mah in druge enake rasti, ki se čez cevi pokladajo. No, kar se natik tiče, ni jih ravno potreba in cevi se tudi brez njih lehko brez vse škode pokladajo, samo paziti je treba, da se cevi s konci prav tesno skupaj stisnejo in skladi ali spojke, kjer se cev cevi tišči, ne pokrijejo z rušnjami, mahom i. t. d, marveč z močno ilovico ali pa s črepinami razbitih cevi, toda še to ne posvod, ampak le tam, kjer se cevi postranskih jarkov stikajo s cevmi glavnega jarka. Zarad tega je še najbolje, ako se postranske cevi z glavnim jarkom od zgorej zvežejo; to se vč, da mora v tem položji glavni jarek nekoliko niže izkopan biti. Pri tej zvezi se mora na cevčh, ki leže" ena vrh druge, izvrtati primerno velika luknja in to tak6, da se luknji, kedar se cev na cev položi, ena z drugo popolnoma strinjate. Cevna zveza se z ilovico zamaže in z drobnim peskom prekrije.    Luknja zgornje   postranske   cevi se pa mora
dobro zamašiti. Na konca vsakega drenažnega jarka se pri odteku vode položi o do 6 črevljev dolga lesena cev, v ktero so napeljane drenaže, da se jarki in lončene cevi pri   odtekanji vode pokvariti ne morejo.
Zagrajec: Zdaj nam je še vedeti treba, kako se jarki zasujejo?
Učitelj: Ko so cevi vložene, se jarki najpred zasujejo s spodnjo nerodovitno prstjo, ako pa je spodnja prst preveč peščena, je dobro, če se cevi najpred z ilovico nekoliko pokrijejo in še le po tem spodnja prst po vrhu zasuje.   Ako je prav suho vreme,  se tudi pri-
I poroča, da se jarki, ko so se cevi za poldrugi čevelj z zemljo zasule, za nekaj časa še odprti puste in naposled z zgornjo rodovitno prstjo popolnoma zagrnejo. — Konečno naj še to pristavim, da se pri tem delu mnogo opovir in težavnosti nahaja, kakor na priliko: peščena spodnja prst, debelo kamenje i. t. d. kar čestokrat mnogo dela in truda stane, pa tudi obilne stroške prizadeva. In tako vas sem seznanil, dragi moji sosedje, s to zeld koristno napravo, ktero vam tudi prav živo priporočam. To se vč, da stroški za drenaže niso ravno majhni, toda dobitek je velik, ki nam ga daje ta občekoristna naprava. Sklenem tedaj svoj de-našnji govor s srčno željo, da bi se tudi pri nas kolikor mogoče drenažilo po izgledu drugih dežel, koder nimajo več dandenes nobenih odprtih jarkov, vsled tega pa tudi obilneje žanjejo, nego pri nas.
Župan: Bog daj, da bi se vaša blaga želja v najskrajem času izpolnila.
Sosedje;   To  tudi   mi   želimo! — Da nam ste zdravi, gospod učitelj, dokler se zopet vidimo! — (Poslovč se in odidejo.)
Ivan Tomšič.
Sreča pa nesreča.
(Iz „pučk. Prij." poslovenil J. Božič.)
Plemenit grajšak gre nekega dne na lov (jago) in zaide po nesreči v jgostej šumi (lesu). Nastane temna noč. Begaje sčm in tje zapazi od deleč svetlobo ter hitro pomeri svoje korake za njo. Ko do nje pride, vidi, da je pred ogljarsko bajto. Potrka na vrata. Od-pro se mu. Stara žena stopi na prag ter grajšaka vpraša, kaj bi rad. Ko jej dopove" svojo nesrečo, ponudi mu žena, da more, če ga je volja, v izbici na senu prenočiti. Ker je bil nesrečni truden in lačen, rade volje »prejme to ponudbo Žena pa mu potem še prinese v skledici krompirja, da preden zaspi, se malo okrepča. Kikoli poprej ni temu gospodu nobena jed tako zel6 dišala in dobro dela, kakor to pot oglarjev krompir. Kmalo potem se vleže in zaspi. Ko se drugo jutro zbudi in opravi, zahvali se dobrotnici svoji za prenočiše ter še pristavi, da nikoli ni na pernicah bolje spal, kakor je to noč na senu. Potem stisne ženi v roke nekaj cekinov in majhen listek ter odide. Na večer druzega dne pride še le mož domu iz daljnega pota, kamor je moral zavolj važnega opravila iti. Vesela žena mu začne zdaj pripovedovati, kakšnega gosta da je včeraj imela in da jo je za njeno postrežbo še obdaroval. Mož koj pogleda listek in iž njega izve, da ta gost ni bil nihče drug, nego sam grajšinski gospod. Ogljarjevo veselje pa je bilo še veče, ko od žene izve, kako da je gospodu njegov krompir dobro teknil. Zbere vse svoje misli v eno ter pravi potem svojej ženi:   „Draga žena!
Jaz rad verjamem,   da je naš krompir dober.    Pa kje I bi mogel  tudi  bolji  biti,   kakor v peščeni  zemlji, ka-  j koršna je ravno naša?   Poslušaj me tedaj,   kaj sem si izmislil!    Jutri   ga nakopljem še  nekaj pa ga ponesem gospodu našemu, včerajšnjemu gostu, v dar. Vidim namreč, da je to mrvico,   ki jo je pri nas zavžil, zelo pre-plačal." — Kar reče, ne oporeče! Prišed na grajšinsko dvoriše zaprosi oglar,  da naj ga   pred  gospoda  pustč. Pa ne zgodi  se   mu   koj   njegova volja.    Naposled ma vendar dovolijo pred-nj.    Grajšak sprejme kaj prijazno ogljarja, ki brž začne takole govoriti:    „Dobri gospod! Vi ste   nedavno v  moji  bajti  prenočili   in jedli nekaj krompirja. Vse to ste dro zelo preplačali. Ker mf je pa  ] žena tudi rekla,  kako   da se vam je moj krompir zeli prilegel,   zato sem   ga vam   še en koš prinesel,   da se  ] vsaj nekoliko hvaležnega skažem.    Če vam bo še kdaj   \ treba, pridite le spet v našo bajto in midva vam bova, kakor najbolje znava in moreva, postregla." — Priprosti in odkrito srčni ogljar je grajšaku tako dopadel, da mu je koj 30 oralov zemlje podaril. —
Ogljar je imel premožnega ali zelo lakomnega in nevosljivega brata. Ko leta zve, kako mu je brat na enkrat srečen postal, misli si, kaj tacega bi morda tudi jaz lahko dosegel. Imam konja, ki bi ga ta gospod prav rad imel. Zares, dajal mi je že zanj 60 cekinov, pa mu ga vendar nisem hotel za ta kup dati. Vem, kaj imam storiti: k njemu pojdem pa mu ga podarim. Prepričan sem, da mi bo več ko 30 oralov zemlje dal. — Kar si izmisli, to tudi stori. Ko pred grajšaka pride, pravi mu: „Blagi gospod! vem da bi radi mojega konja imeli, za kterega ste mi 60 cekinov ponudili. Jaz pa ga ne dam za ta kup. Sklenil pa sem vam pokloniti ga, kar zdaj tudi storim. Vzemite ga!" — Grajšak se koj domisli, kam jo ta okopuh meri, ter mu reče: „Rai vzamem vaš dar, akoprem ne vem, s čim da bi va» nekoliko odškodoval. Pa stojte! Tukaj imam poln kož krompirja, ki je prav dober in ki me stane 30 oralov zemlje. Mislim, da sem vas s tem dobro poplačal, ker za ono zemljiše bi gotovo 80 cekina dobil." — Grajšak mu koj izroči koš s krompirjem ter ga odpravi kolikor mogoče milostljivo, konja pa da — v svoj hlev odpeljati.
Ta vidite, kam da lakomnost in nevošljivost človeka pripelja. Glejte torej, da se nikdar tema strastima zmotiti in zapeljati ne daste!
Smešnice.
Papež in Rotšild. Kakov razloček je med papežemr in Rotšildom, najbogatejim Judom na svetu? bara nekdo v nekej družini. „Ta razloček je med njima, da je papež vladar vseh vernikov, a Rotšild vernik (upnik) vseb
vladarjev," dobi za odgovor.
-
Zastavice.
11.  Kje imajo berači življenje?
12.  Kedaj je nos pod nogami?
13.  Eno prosi noči, drugo dneva, a treko zmerom, enako stoji. Kaj je to?
14.  Mož je velik ko krast, žena bodeča pošast, hčere pa majhne in ljube. Kaj je to?
Vganjka zastavic v 2. listu: 6. orgije; — 7. Iz-raelci skozi rudeče morje; — 8. sekira; — 9. žebiee na čevljih; — 10. na klopčiči.
23
Ogled po svatu.
ATstrijsko-o&erska-driava. Ministerska kriza je prež", dobili smo tri nove ministre, namreč Wagner-ja, S tre m a j er-j a in Banhansa in tako je mini-eterstvo zopet v popolnem števila. Dolgo so stikali in rešetali, predpo so dobili može, kterib je volja stopiti v ministerstvo. Prejšnji ministri so marsikteremu veljaku potrkali na rame, ali zaporedoma so odbijali. Po naših mislih so pošteno ravnali, kar vide, da se tako ne da nič opraviti. Ministerstvo dunajsko, kakor ga imama zdaj, razvrščeno je takole : H a s n e r je prvosednik in voditelj vladnega časnikarstva ; G i s k r a ima notranje zadeve in policijo, H e r b s t pravosodje, Ple n e r trgovstvo, B re s t e 1 denarstvene zadeve, W a g n e r deželno brambo, S t r e-m a y e r uk in bogočastje in Banhans kmetijstvo. 2. februarja razglasuje „W. Z." cesarjeva pisma, po kterih 80 imenovaui novi ministri. Kaj posebnega ni znano o teh možeh. O Wagnerji vemo, da je bil v Dalmaciji, ko Se je punt vnel. Pomeuljivo je gotovo, da celo dunajski časnik stara .Presse" pravi, da to ministerstvo nima tal in zaupanja, tudi v stranki ne, iz ktere je prišlo.
Kako sirovi in ošabni so sem ter tje Nemci one stranke, ki zdaj vladuje, pokazal je v državnem zboru baron Tinti, poročevalec adresne večine. Tako zanieljivo in razžaljivo je gobezdal zoper Tirolce, govori ob koncu aplošnje razprave o adresi, da so razžaljeni tirolski poslanci zbornico popustili in odložili mandate. Ta prigodba je sicer zbornico nekoliko ali zelo osupnila, pa zdaj že še grč, saj so Poljaki in Slovenci še tam. Slovenci so bravo klicali odhajajočim Tirolcem, sami pa so obsedeli, zato jih nekteri menda po pravici bezajo  in prašajo,  česa še čakajo.
—   Adresa večino je sprejeta s 114 glasovi zoper 47. Zoper so glasovali Poljaki, Slovenci in 3 Nemci.
Ker v Pragi zadnjič izvoljeni župan ni srpejel te Lasti, bila je med tem nova volitev, in izvolili so dr. Brauner ja, ki je tudi deklarant.
Nemško. Avstrijski nadvojvoda Kari Ljudovik je bil nedavno na kraljevem dvoru v B e r o 1 i n u, kjer so ga prav slovesno sprejeli. Nekteri časniki so pisarili, da s tem se obrne politika in bo zanaprej velika prijaznost med Avstrijo in Prusijo.    Ali   to je gotovo prazno upanje.
—  Na Bavarskem so čudne komedije. Zbornica je zoper ministerstvo in kralj ni sprejel poslancev, ki so mu hoteli adreso izročiti. Ministerstvo bi po parlamentarnih pravilih moralo odstopiti, ali kralj se ne more ločiti od kneza Hohenlohe, daravno so cel6 udje kraljeve rodovine zoper njega. Najbrž bo zbornica zopet razpuščena.
Francosko. Tu se vnemlje agitacija zoper prosto kupčijo in obrtnijo. Ministerstvu je to všeč, ker med tem miruje politični boj.
^e^ škofov že, ki so na cerkvenem zboru, je pndigovalo v Rimu, med njimi tudi krški dr. Vieri. — Ganbaldi in Mazini se neki hočeta spraviti, da potem v edinosti dovršita veliko delo združene Italije.
špansko. Spanci   hočejo   zdaj   za kralja še celo nalaga Montpensierovega  sinka   in se pogajajo o tem ž njegovim očetom. Dobro srečo.
,         v       8*em  so   vpeljane   mirovne   in   porotne sodnije,
Ktere bo viada letos ge   bolj razžirila)   ker   do zdaj jih ni
*Ho še p0 vseh sodnijskih okrajih.
Društvene zadeve v Celovcu.
Družba st. Hohora- Vsled razpisanih daril za leto 1870 je došlo družbi sv. Mobora zopet obilno število večib in manjših rokopisov. Dokončnej razsoji je bila dne 31. januarja sosebno odločena seja, h kterej so se zbrali vsi odborniki. Veče povesti: „SIovenska junakinja," »Kri-žem sveta," »Francozi v Kropi," „Razne do-godbe na Krajnskem," Ovčar jeva Milica" so prebirali in presojevali gg. odbornibi: špir. Dirnwirt, prof. dr. Nemec, kn. škof. tajnik Srbi cel j in družbin tajnik Lambert Einspieler.
Prvo darilo po 200 gold. je prejel rokopis: ..Križem sveta," povest iz zgodovine Koroških Slovencev ob času Turških bojev, ki navdušeuo slavi zrn igo složnih ia vernih Slovencev nad divjim Turkom in krasno razvija resnico: »sloga jači, nesloga tlači." Po odprtem lističu z imenom se je pokazal kot pisatelj povesti g. Valentin S1 e m e n i k.
Dopadla je tudi povest: „Slovenska junakinja," od g. Podmilšak-a; po pisavi je izvrstna, samo, kar raz vitek zadeva, dala bi se sem ter tje še popraviti; po tem jo družba prevzame in o svojem času plača po družbinih vodilih. Zgodovinske povesti: »Francozi v Kropi" ia nRazne dogodbe na Krajnskem" družba ne more porabiti. Prevod „0 v čar jeva Milica," ki ga je prav marljivo oskrbel slikar Vincenc Ferk, izroči se pisateljn, ker hrani družba še mnogo izvirnih povesti, ki več let že čakajo izdave.
Za drugo darilo po 150 gld. se letos ni oglasil nihče. Dva krajša sestavka o gospodarstvu je poslal g. F. Koče var. Prvemu spisu: ^Narodno gospodarstvo na Hrvaškem" sta prisodila gg. odbornika in presojevalca prof. Robida in okr. šolski ogleda So mer darilo po 25 gld; drugi sestavek: »Slovenski kmečki koledar" je namenjen Koledarčku. — Kar zadene manjše spise raznega zapopadka, prejeli ste darilo 25 gld. podučne povesti: »Ali bogastvo samo že srečo da;" poslal g. Anton Jeglič in ^Loterija — slepotija" spisal J. M. Zanimiva zgodovinska Črtica „Turki prvikrat na Koroškem" od g. Parapata se prevzame za natis v Koledarček.
Ostali    rokopisi :    ^Slavonski    tolovaji,"      „Spoštuj
starše,
,sv. Vacslav,"
,Božič," „Poredni sin," „Silne sodbe," „Tolovajski poglavar, „Bilhelm" i. t. d. in prevodi: »Vseh vrnih duš dan," »Pevska družina" i. t. d. pošljejo se g. pisateljem nazaj.
Sklepalo se je še o rokopisu: ^Življenje in mueenstvo sv. Kočij a na, Kočija, Kocijanile in Prota." Č. g. pisatelj je izročil to delce odboru s pogojem, da ga prevzame še letos v natis. Odbor obžaluje, da pisateljeve želje spol niti ne more. Ako g. pisatelj ni volje potrpeti tako dolgo, da se ^Življenje svetnikov" ia „Življenje Kristusovo" dokonča, svetovali bi, da izda knjižico na svoje stroške. Zlasti Goriški Slovenci bi jo z veseljem prebirali.
Konečno naj dostavimo še nekaj, kar nas je zetu veselilo.
Med pisatelji, ki so poslali svoje slovstvene izdelke v presojo, nahajamo letos štiri proste kmete: tako je poslal n. pr. Juri Šalamun, želar pri sv. Antonu celo zbirko pripovedk; kmet Jakob Z a g a d i u, povest: »Tolovajski poglavar" in od Antona S k e r 1 a, 621etnega starčka, ki se je 50 let star od učencev pisati naučil, dobili smo s pesmicami vred obširniši spis o katoljški cerkvi. Odslužen vojak v Martinem Vrhu,   Štefan Kozem je poslal zbirko izvirnih
24
•pesem, ki razodevajo zdravo pesniško žilo in se s Časom porabijo. Razpis družbinih daril za leto 1871 priobčimo prihodnjič.
Razne novice.
Velikanska železnica t severni Ameriki. Le-ta veže zdaj Novo-Iorko kraj atlanškega morja z mestom, sv. Frančižek imenovanim, v Kalifornii pri tihem morju ter meri 3353 angleških milj. Lukamatija t. j, vozovlak, to daljavo v 6 dneh in 14 urah predirja. Dozdaj je cena še precej visoka, pozneje pa bo se že znižala. Imenuje se po amerikansko „pacific-'- železnica. Po njej se lahko zdaj pride iz Nove-Jorke na Japansko v 25'/2 dne in iz Japana na Angleško v 33—34 dneh. Vozovi so prav prijetno narejeni, ker imajo sobane, kjer se igra, j6 in pije, koplje in preoblači, po noči pa nastanejo namesto njih spavnice. Res, čudovito, velikansko delo človeških rok, imenitno za kršanstvo, kupčijo, poljedelstvo, državno razmere! 10. majuika lanskega letu se je slovesno odprla in povsod slavila.
-Slovenski tabori.'" Kar je zaostalo o pravem času naj oznanimo danes. Po g. drn. Rapocu smo iz Maribora v decemLru prejeli 50 iztisov dr. Vošnjakove knjižice „Slo-venski tabori," izmed kterih smo jih nekaj malega razprodali med v Celovcu bivajoče rodoljube, vse druge, okoli 40, vsled pisma g. pošilalca zastonj razdelili na občnem zboru ^Trdnjavo," 27. dec. G. darovatelju gre tem veča hvala, ker je bilo na zboru mnogo kmetov, ki izved6 iz knjižice pravi pomen taborov.
,___________
Oglasnik.
Dohodki za Janežičev spominek.
gold.   kr.
Prenesek iz zadnjega lista.....  269     80
Poslali so na dalje gospodje:
123.  Dr. H Pavkar, špiritual v Ljubljani     .   .   ,   .     1     —
124.  Ljubljanski bogoslovci..........    23     80
125.  Iz Dobrave pri Ljubljani _........     1     •—
126.  Anton Mejač, fajmošter v Št. Mihelu    ....     1     —
127.  J. Koman, fajmošter v Sežani.......     1     —   ,
128.  M. Steinad, kaplan v Žavcu........    —     70
129.  J. Šubič, podobar v Škofji Loki......    —     70
130.  J. Modič, kaplan na Prihovi.......     5     20
131.  II. Petrič, učitelj v Grahovem.......     1     —
132.  M. Koren, kaplan v Braslovčah......     2     —
133.  J. Krajec, črkostavec v Ljubljani      .....    —     50
134.  B. Bartol, fajmošter pri Št. Joštu.....    —     20
135.  Tri družniki Mohorjevi pri sv. Duhu    ....    —     30
136.  Dr. Leo Vončina, profesor bogoslovja v Ljubljani     1     50
137.  V. Bebernik, trgovec v Šmihelu......    —     70
138.  Fr. Tercan, kaplan na Pregarji......    —     40
139.  J. Cvitko v Castelvenere..........    —     70
140.  T. Dolenec, kovaški mojster v Želoznikah     .   .    —     10
141.  Anton baron Zois, grajšak v Ljubljani . ,\ ««        30     —
142.  Jožef Mara, profesor v Ljubljani   .    .    .   \ S   .      2     —
143.  Jožef Sterbenc, duhoven v Ljubljani      .   j ^ g      1     —
144.  Anton Gregorec, župnik v Sostrem    .    .   i *?;==    —     50
145.  Dr. Janez Semen, profes. bogosl. v Ljublj. I ^"§      1     —
146.  Peterca, učenec 3. real. razreda v Ljubljani [   »3     1     —
147.  Janez Lavrič, 3. „           „              „          t  S B    -     20
148.  Maukoč,           3. '.,           „              „          > JS"    ~     30
149.  Bajer, učenec 2.   -           „              „             5'?    —     10 , 150. Miha Peternel..........I  L* S    —     10
151.  Janez Pireh...........1 •% %    —     10
152.  tfarol Heidrich.........2j    -     10
fl5S.-Reza Svetina........   . :. j  .       '.—     10
154.  Janez Pertman........./H        —     10
155.  Lovro Serajnik, dekan Bliberški        .....10     —
(Dalje prihodnjič.)                      Skupnina    358gl.20
V Celovcu 20. januarja 1870.                             Odbor.
Dohodki dražbe sv. Mora I. 1870.
(Do 1. februarja 1870 so plačali.)
gold.
gg. dosmrtni udje:
Gr. Jelen, kmet v Št. Martinu blizu Šaleka ....    15
gg. letni udje:
Fara Št. Martin blizu Šaleka.........    18
Št. Vodušek, župnik v Št. Petru pri Celju   ....   52
B. Smeriečnik, župnik na Zihpolje        ......    15
J. Šuster, kaplan v Grabštajnu........    19
J. Levičnik, dekan v Š. Mohoru       .......    10
Fara Kolovračka.............    14
L. Čuk, župnik v Truškali       .........5
Dr. Muršec, c. k. profesor v Gradcu......    10
J. Pavalec, kaplan v Cmureku........8
Samostan oo. frančiškanov v Samoboru.....4
gg. Š. Kompoš 1, Strojnik 1, G. Janeš 1, B. Ulčar 1, P. Madon 1, Kapler 3, Andolšek 1, Cigale 1, Čuš 1,
Savor 1, O. Topolnik 2, Komerički 1......    15
V kup "186 gl.
kr..
30
95
25
Žilna cena.
Povsod po vaganu prerajtana.
Ime žita
.d
a
>
J
>
gld. I kr. | gld. |kr. gld. Ikr. gld. |kr.| gld. Jkr"
g
03 >
>
Pšenica . . . Rež .... Ječmen . . . Ajda .... Turšica . . . Proso (Pšeno) ; Oves .... Krompir . . . Fižol    ....

4	71	5 —	4 1 60	4	5	B 1
3	23	2 90	2 85	2	65	JI
3	53	3 —	— 1 —	2	60	
2	48	3 —	2 65	2	45	3
2	64	3 10	2 85	2	35	1 I
— —		2 60	2 80	2 50		3 !
1 83		1 80	2 10	1 80		2 i
— —		2 i —	1 [10	1 25		1
3			i			3i l
61 75
50
20 ¦M 65
-
Knrzi na Dunaji 6. februarja 1870.
5°/, metalike   .   60 gld. 65 kr.   Nadavek na srebro 120 gld. 75 ki*| Narodno posojilo JO   ,    50  „   | Cekini      ....    5   „   80 ,
Besednikova: J. Š. v Polj. Naznanili smo v lanskem Besedniku št. 20, po kteri ceni se dobijo pozamezna dela „Cvetja, po tem listu boste izvedeli, ktera dela Vam še manjkajo. — J. T. v Lj. Poslali smo prve dve številki č. gospodični na drugo-brž ko ne so se prve na pošti pogubile. — Kaznim pisateljem: Srčno hvalo za rokopise v prozi in verzih, s časom vse pride na-vrsto; prosimo,- naj nihče ne bo hud, če kaj iz njegovega peresi] mora malo čakati, ker od ranjc. Janežiča je še nekaj rokopisov,, da že leta čakajo belega dne. — Naj še omenimo, da nam je po4 sebno vstreženo s ^mesnicami," z ^gospodarskimi drobtinami" enakimi priličnimi črticami. Torej prosimo 1
Družbina:   Č. g. J. M. Rokopis ^Loterija — slepotija" došel brez listka z  imenom;  naznanite   ime in  stanovanje, vam pošljemo darilo. — Č. g. prof. Fr. Erj. v Zagrebu: Naročeni podobe so že v BI. tiskarnici; odtis dobite.
±
(Iftiateliica: K. .Ta.Tipžič. — Odgovorni vrednik: A. Umeli. — Tiskar: J. in Fr. Leon.