ISSN 1855-3575 \/ Nase Bilten Agencije RS za okolje November 2003, letnik XV, številka 11 VREME 28. novembra je snežilo v večjem delu države PODNEBNE SPREMEMBE O podnebnih spremembah in medijih smo govorili na forumu v Bruslju MORJE Gladina mora je bila močno povišana v zadnji tretjini novembra, najvišja pa je bila v začetku meseca ONESNAŽENOST ZRAKA Mejna dnevna koncentracija delcev PMlC je bila tudi novembra večkrat presežena VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v novembru 2008.........................................................................................................3 Razvoj vremena v novembru 2008............................................................................................................23 Jesen 2008................................................................................................................................................ 30 Meteorološka postaja Koprivna.................................................................................................................41 5. mednarodni vremenski forum................................................................................................................45 AGROMETEOROLOGIJA 48 HIDROLOGIJA 53 Pretoki rek v novembru..............................................................................................................................53 Temperature rek in jezer v novembru.......................................................................................................57 Višina in temperatura morja v novembru...................................................................................................61 Zaloge podzemnih vod v novembru 2008................................................................................................65 ONESNAŽENOST ZRAKA 71 POTRESI 80 Potresi v Sloveniji - november 2008......................................................................................................... 80 Svetovni potresi - november 2008............................................................................................................ 82 Fotografija z naslovne strani: Jeseni je megla ali meglica po nižinah pogosta. Meglica na Dolenjskem, Šmarjeta, 30. november 2008 (foto: Blaž Košak) Cover photo: In autumn fog is quite frequent. Fog formation in Dolenjska region, Šmarjeta, 30 November 2008 (Photo: Blaž Košak) UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Tanja Dolenc, Branko Gregorčič, Jože Knez, Stanka Koren, Renato Vidrih, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v novembru 2008 Climate in November 2008 Tanja Cegnar November je zadnji mesec meteorološke jeseni. Vlažen jugozahodni veter novembra pogosto prinaša iznad Sredozemlja razmeroma topel zrak in za november tako značilne padavine, vendar jih je bilo tokrat manj kot običajno, le v skrajnem zahodnem delu države so jih namerili več kot običajno. Glede na dolgoletno povprečje je bil presežek največji na Obali. Predvsem po zaslugi razmeroma tople prve polovice meseca je bil november 2008 toplejši od dolgoletnega povprečja. Največ sončnega vremena je bilo v visokogorju, najmanj pa na Koroškem in v Prekmurju. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo na Notranjskem, Dolenjskem, v osrednji Sloveniji in na Štajerskem. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka novembra 2008 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, November 2008 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Večina dni prvih dveh tretjin novembra je bila toplejša kot običajno, z izjemo nekaj dni v drugi polovici osrednje tretjine meseca. Hladnejša kot običajno je bila večina zadnje tretjine novembra. Pozitivni odkloni povprečne dnevne temperature so bili največji v prvi tretjini; v večini krajev je odklon dosegel oz. presegel 7 °C. Največji negativni odkloni so bili v zadnji tretjini meseca; na Kredarici je bilo 22. novembra 11 °C hladneje kot običajno, na Goriškem 23. novembra skoraj 7 °C in na Obali 27. novembra skoraj 6 °C. Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu novembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in November and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna novembrska temperatura 6,4 °C, kar je 1,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši november je bil leta 1963 z 10 °C, leta 2002 so namerili 9,3 °C, leta 2006 8,9 °C in leta 2000 8,4 °C. Daleč najhladnejši je bil november 1988 z 0,9 °C, z 1 °C mu sledi november 1978, 1,7 °C je bila povprečna novembrska temperatura leta 1983, v novembru 1956 pa je temperaturno povprečje znašalo 2,3 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 3,9 °C, kar je 2,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra v novembru 1988 z -2,9 °C, najtoplejša pa novembra 1963 s 6,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 9,4 °C, kar je 1,2 °C nad dolgoletnim povprečjem, kar je v mejah običajne spremenljivosti. Novembrski popoldnevi so bili s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 14 °C najtoplejši leta 1963, najhladnejši pa leta 1978 s 4,1 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. November 2008 je bil v visokogorju temperaturno enak dolgoletnemu povprečju. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -4 °C. Najtoplejši november je bil leta 1984 z -0,7 °C, sledijo mu novembri 1994 (-0,9 °C), 2006 (-1,1 °C) in 1992 (-1,5 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši november 1998 (-7,7 °C), sledil mu je november 1966 (-7 °C), za tri desetinke °C toplejši je bil zadnji jesenski mesec leta 1956, leta 1985 pa je bila povprečna temperatura -6,5 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna novembrska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo hladnih 27 dni, v Ratečah so jih zabeležili 16, v Slovenj Gradcu 14 in v Lescah 13 ter v Celju 12. Najmanj hladnih dni je bilo na Obali, in sicer 6, na Goriškem 7, po 8 jih je bilo na Krasu in v Črnomlju. Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani je bil novembra 2008 en leden dan; kar osem jih je bilo leta 1993, ledeni dnevi pa so bili od sredine minulega stoletja vključno z letom 2008 prisotni v 15 novembrih. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 0 4 1951 LJUBLJANA n n n n n 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 19 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število hladnih dni v novembru in povprečje Slika 4. Število ledenih dni v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with minimum daily tempera- Figure 4. Number of days with maximum daily tempe- ture 0 °C or below in November and the corresponding rature below 0 °C in November and the corresponding mean of the period 1961-1990 mean of the period 1961-1990 10 8 6 4 2 0 Absolutna najvišja temperatura je bila v nižinskem svetu zabeležena v večini krajev 2., 3. oz 5. novembra, v Črnomlju 16. V Ratečah se je živo srebro povzpelo na 17 °C, v Lescah so namerili 17,5 °C, v Slovenj Gradcu 18 °C in v Postojni 19,2 °C. Najviše se je živo srebro dvignilo na Obali (23 °C), kjer je bilo le enkrat topleje (novembra 2004 s 24,4 °C), in Črnomlju (22,7 °C). Drugod so bili maksimumi od 20 do 22 °C. V Ljubljani so zabeležili 20,9 °C, višja temperatura je bila v prestolnici novembra izmerjena le leta 1963 (21,9 °C). Na Kredarici se je 2. novembra temperatura povzpela na 8,4 °C, najvišje izmerjene novembrske temperature doslej so bile v novembrih 1977 (11,8 °C), 1969 (10,8 °C), 1999 (10,6 °C) in 1980 (10,2 °C). Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in November and the 1961-1990 normals Najnižja temperatura v nižinskem svetu je bila zabeležena 23. oz. 28. novembra, v Ratečah in Slovenj Gradcu 27. Najbolj se je ohladilo v Ratečah (-14,8 °C), Lescah (-12 °C), Postojni (-10,3 °C) in Kočevju (-9 °C). Na Obali se je ohladilo na -4 °C, v Mariboru na -4,6 °C. V Ljubljani so zabeležili -4,5 °C, kar je precej več od najnižje temperature v novembrih 1988 (-14,5 °C), 1953 (-10,5 °C), 1973 (-10,4 °C) ter 1971 (-10,1 °C). Drugod so bili minimumi od -5 do -8,5 °C. V visokogorju je bil najmočnejši prodor hladnega zraka 23. novembra, takrat so na Kredarici izmerili -17,1 °C; v preteklosti so novembra na tem visokogorskem observatoriju izmerili že precej nižjo temperaturo, v letu 1973 je termometer pokazal -21,2 °C, sledil mu je november 1988 z -21 °C, temperaturni minimum novembra 1975 je bil -20,6 °C, leta 1971 pa -20,2 °C. Povprečna mesečna temperatura je bila novembra povsod po Sloveniji v nižinskem svetu nad dolgoletnim povprečjem, v visokogorju pa je bilo le-to izenačeno. Do ene °C topleje je bilo v severozahodni Sloveniji, nad 2 °C topleje pa v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji. Drugod so zabeležili odklon med eno in 2 °C. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka novembra 2008 od povprečja 1961-1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, November 2008 Najtoplejši november ostaja november 1963, na Kredarici 1984. Najhladnejši november je bil na Kredarici leta 1998, v Ljubljani in Murski Soboti 1988, v Portorožu 1953 ter v Novem mestu in Celju leta 1978. 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 10 0 1 8 E N £ 6 D o cp E o JI £ 10 £S 8 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 10 O J2 8E N £ 6 8 E N 2 6 o. 4 SE 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v novembru Figure 7. Mean air temperature in November 4 2 6 4 12 12 10 4 2 2 0 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 25 20 p 15 ¡5 10 13 a} 5 J 0 -5 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 25 n 20 p 15 | 10 i a} 5 J 0 -5 -10 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 25 20 O 15 ¡5 10 13 "to a} 5 J 0 -5 -10 25 n 20 p 15 ¡5 10 "2 (D 5 J 0 -5 -10 25 20 p 15 ¡5 10 13 i a} 5 J 0 -5 -10 25 20 0 15 ¡5 10 13 1 a} 5 J 0 -5 -10 10 5 0 ro if -5 (D £P E -10 a -15 -20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), november 2008 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), November 2008 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina novembrskih padavin je prikazana na sliki 9. Novembra je bilo najmanj padavin (do 80 mm) v severovzhodni Sloveniji in Postojni. Tako kot običajno je bilo največ padavin v delu severozahodne Slovenije, namerili so nad 320 mm, v Žagi celo 453 mm. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v skrajni severozahodni, zahodni in jugozahodni Sloveniji, v Beli krajini in na Blokah; največji presežek je bil na Obali, kjer je bilo 57 % več padavin kot običajno. Najmanj padavin glede na dolgoletno povprečje je bilo na Postojnskem, v Kočevju in severovzhodni Sloveniji (do 70 % povprečja). Slika 9. Porazdelitev padavin novembra 2008 Figure 9. Precipitation, November 2008 400 mm 320 mm 240 mm 160 mm 80 mm Slika 10. Višina padavin novembra 2008 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 10. Precipitation amount in November 2008 compared with 1961-1990 normals 160% 130% 100% 70% Slika 11. V razmeroma toplem začetku novembra so dozorele še zadnje povrtnine, konec meseca pa se je na plodovih šipka ujel sneg, Grosuplje (foto: Iztok Sinjur) Figure 11. Vegetables were doing well at the beginning of November, snow on dog-rose berry at the end of November (Photo: Iztok Sinjur) 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Logarska dolina Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Doblice Novo mesto Ljubljana Kocevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Zaga Soca Log pod Mang. Lesce Rate če Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica □ povprečje 1961 - 1990 ■ november 2008 Slika 12. Mesečna višina padavin v mm novembra 2008 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 12. Monthly precipitation amount in November 2008 and the 1961-1990 normals Slika 13. Število padavinskih dni v novembru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 13. Number of days in November with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Novi vasi, Brniku in Kamniški Bistrici, in sicer 14; najmanj takšnih dni je bilo v Prekmuiju, zabeležili so jih le po 7. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. 9 T3 o 30 25 20 = 15 > (D 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - november 2008 Table 1. Monthly meteorological data - November 2008 Postaja NV RR Padavine in pojavi RP SD SSX DT SS Kamniška Bistrica 601 194 85 14 21 29 6 Brnik 384 112 74 14 15 29 6 Jezersko 648 146 66 12 25 29 6 Log pod Mangartom 740 380 128 11 30 25 6 Soča 487 359 119 10 28 29 6 Zaga 353 453 120 11 36 29 6 Kobarid 263 372 108 10 30 29 6 Kneške Ravne 752 264 70 11 26 29 6 Nova vas 722 158 105 14 20 29 7 Sevno 515 100 91 13 10 29 2 Slovenske Konjice 730 60 65 10 8 29 2 Lendava 163 31 41 7 0 0 0 Veliki Dolenci 195 35 49 7 0 0 0 LEGENDA: LEGEND: NV - nadmorska višina (m) - altitude RR - višina padavin (mm) - precipitation (mm) RP - višina padavin v % od povprečja - % of the normal amount of precipitation SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) - number of days with snow cover at 7 a.m. SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) - maximum snow cover depth (cm) DT - dan v mesecu - day in the month SD - število dni s padavinami > 1 mm - number of days with precipitation >1 mm 700 600 SE (- 500 c > 400 ro o ro £1 300 ro 200 >C1) > 100 0 350 300 F t- 250 c > 200 ro o ro £1 150 ro C 100 > 50 KREDARICA 1 lil ll ll ■1 nt M 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 350 300 E E 250 g. 150 ro 100 -50 0 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 350 300 E SE 250 I 200 ro 8 150 100 50 0 ro 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 14. Padavine v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 14. Precipitation in November and the mean value of the period 1961-1990 > 200 CO 0 Na Kredarici, v Portorožu in Ljubljani je bil najbolj namočen november leta 2000, v Celju in Novem mestu 1991 ter v Murski Soboti 1962. S padavinami najbolj skromen november je bil na Kredarici in v Celju leta 1981, Novem mestu 1983, Portorožu 1983 in 1988, Ljubljani 1988 ter v Murski Soboti 1953 in 1988. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 15. Padavine v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 15. Precipitation in November and the mean value of the period 1961-1990 350 300 | 250 E 200 > CO 150 ro cp ro 100 >v> > 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Novembra je v Ljubljani padlo 128 mm padavin, kar predstavlja 95 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo manj padavin v treh novembrih: 1988 (19 mm), 1981 (30 mm) in 1983 (31 mm). Najobilnejše padavine so bile padavine novembra 2000 (312 mm), 266 mm je padlo novembra 1962, 248 mm so namerili novembra 1991, novembra 1960 pa 230 mm. Na sliki 16 je shematsko prikazano novembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. V severozahodni, zahodni, severni in severovzhodni Sloveniji, na Obali in v delu Notranjske je bilo novembra manj sonca kot običajno. Najbolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo na Celjskem z okolico, in sicer za 30 %, najmanj sonca glede na povprečje pa je bilo v Slovenj Gradcu (86 % povprečja). Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja novembra 2008 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in November 2008 compared with 1961-1990 normals 100% Sonce je v Ljubljani sijalo 64 ur, kar je 14 % več od dolgoletnega povprečja. Najbolj sončen zadnji jesenski mesec je bil v letih 1981 (123 ur), 2007 (97 ur) ter 1988 in 1969 (po 88 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo v novembrih 1958 in 1962 (po 9 ur), med bolj sive spadata še novembra 1985 (19 ur) in 1968 (28 ur). 50 0 Slika 17. Število ur sončnega obsevanja v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 17. Bright sunshine duration in hours in November and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 13 5 7 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan E J= 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 50 40 t- b 30 (1) C > a d 20 a a. 10 0 LJUBLJANA fln nn ■ ■ i iiinrBHi i o 4 C 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan E J= 30 -S 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan E J= 30 CELJE On On n i hm Mil ----- L 6 JS o o 4 >o 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan E Ji 30 MARIBOR •i i I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 10 50 10 8 40 8 6 6 4 20 4 2 10 2 0 0 0 10 8 40 8 6 6 4 i 2 10 2 0 0 50 50 10 40 8 40 8 6 20 20 4 10 10 2 0 0 0 0 Slika 18. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) novembra 2008 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 18. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, November 2008 Na sliki 18 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Obali, in sicer 7, dan manj na Goriškem, po 5 na Kredarici in v Ratečah. Brez jasnih dni je bil Maribor, enega so zabeležili v Slovenj Gradcu. Tudi v Ljubljani je bil en jasen dan, kar je v dolgoletnem povprečju (slika 19); od sredine minulega stoletja je bilo brez jasnih dni 28 novembrov, največ takih dni pa je bilo leta 1981, zabeležili so jih 6. Drugod so zabeležili po 2 do 4 jasne dneve. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah novembra prispeva tudi jutranja in dopoldanska megla, ki ob stabilnih vremenskih razmerah lahko vztraja tudi ves dan ali celo več dni zapored. LJUBLJANA I II 1 1 1 1 1 H II II 1 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 19. Število jasnih dni v novembru in povprečje ob- Slika 20. Število oblačnih dni v novembru in povprečje dobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 19. Number of clear days in November and the Figure 20. Number of cloudy days in November and mean value of the period 1961-1990 the mean value of the period 1961-1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo v Kočevju in Črnomlju, in sicer po 17. Tudi v Ljubljani je bilo 17 oblačnih dni (slika 20), kar je toliko kot v dolgoletnem povprečju; največ oblačnih dni je bilo v novembru 1958, in sicer 28, le 7 takih dni pa so zabeležili novembra 1981. Po 16 oblačnih dni so zabeležili na Bizeljskem in v Slovenj Gradcu, 15 v Novem mestu. Najmanj oblačnih dni je bilo na Celjskem, in sicer 10, na Kredarici jih je bilo 11, drugod po 12 do 14. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 6 in 7,5 desetinami. Najmanjša povprečna oblačnost je bila v Ratečah in na Goriškem (5,9 desetine), največja pa v Slovenj Gradcu (8 desetin). Jeseni nekaj k večji povprečni oblačnosti po kotlinah in nekaterih dolinah ter nižinah prispeva tudi megla. Slika 21. Ob sneženju v zadnjih dneh novembra je največ snega zapadlo na Gorenjskem (foto: Tanja Cegnar) Figure 21. At the end of November the deepest snow cover in lowland was observed in upper Sava valley (Photo: Tanja Cegnar) 8 30 25 6 20 4 2 5 0 0 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - november 2008 Table 2. Monthly meteorological data - November 2008 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 4,2 1,1 8,4 0,6 17,5 2 -12,0 28 13 0 473 85 6,3 12 4 175 1 02 10 0 0 6 28 29 Kredarica 2514 -4,0 0,0 -1,3 -6,2 8,4 2 -17,1 23 27 0 721 104 97 6,1 11 5 144 73 13 2 15 30 1 20 30 745,0 3,7 Rateče-Planica 864 2,0 1,1 6,8 -1,3 17,0 2 -14,8 27 16 0 540 78 90 5,9 12 5 201 115 12 0 2 6 32 30 915,5 7,0 Bilje 55 8,5 1,0 13,3 5,0 21,9 5 -6,7 23 7 0 281 95 92 5,9 13 6 194 1 27 13 6 2 0 0 0 1008,9 9,3 Letališče Portorož 2 9,8 1,5 1 4,7 6,1 23,0 5 -4,0 23 6 0 242 100 99 6,0 13 7 163 1 57 13 8 2 0 0 0 1015,3 9,8 Godnje 295 7,8 1,5 12,8 4,9 22,8 5 -6,5 23 8 328 6,5 14 2 168 1 09 12 0 1 0 0 0 Postojna 533 5,8 1,4 9,4 3,0 19,2 5 -10,3 23 10 0 411 89 103 6,9 16 4 69 41 13 0 3 0 0 0 Kočevje 468 5,5 1,5 10,0 1,8 20,7 2 -9,0 23 11 0 427 7,3 17 3 105 62 11 2 10 2 18 29 Ljubljana 299 6,4 1,8 9,4 3,9 20,9 3 -4,5 28 10 0 383 64 114 7,5 17 1 128 95 13 4 11 6 17 29 981,6 8,7 Bizeljsko 170 6,5 1,8 10,5 3,0 20,0 2 -6,6 28 11 0 362 6,8 16 4 78 73 11 1 9 0 0 0 Novo mesto 220 6,5 2,0 10,2 3,8 21,1 3 -5,6 28 10 0 370 74 105 7,5 15 3 95 87 13 4 12 2 9 29 989,8 9,1 Črnomelj 196 8,0 2,8 12,3 3,9 22,7 16 -7,5 28 8 0 312 7,1 17 4 135 1 02 13 4 6 0 0 0 Celje 240 5,6 1,4 10,7 2,1 20,3 3 -7,5 28 12 0 416 84 130 6,5 10 2 68 67 9 2 5 2 6 29 987,8 8,5 Maribor 275 6,2 1,7 10,2 3,2 20,5 3 -4,6 28 11 0 385 93 118 7,1 12 0 46 50 9 0 1 2 3 29 983,4 8,3 Slovenj Gradec 452 4,5 1,9 8,3 1,7 18,0 2 -8,4 27 14 0 464 70 86 8,0 16 1 81 78 13 2 8 6 13 29 7,9 Murska Sobota 188 6,3 2,2 10,1 2,9 20,7 3 -5,4 28 10 0 369 70 97 7,0 14 2 47 68 7 0 10 0 0 0 994,4 8,2 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - november 2008 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - November 2008 Postaja I. dekada II . dekada III . dekada Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 13,9 18,4 23,0 11,4 8,0 9,6 5,0 9,8 14,7 17,3 5,6 -1,2 3,9 -2,9 5,8 10,9 14,2 1,3 -4,0 -0,1 -5,5 Bilje 13,3 17,9 21,9 10,2 6,0 9,2 5,0 8,7 13,3 18,7 5,2 -2,6 4,3 -4,4 3,5 8,8 13,7 -0,4 -6,7 -1,9 -8,6 Postojna 10,7 15,1 19,2 8,4 4,6 6,7 2,5 6,2 9,2 11,0 3,5 -2,0 1,5 -4,4 0,7 4,1 9,0 -2,8 -10,3 -3,9 -12,5 Kočevje 10,4 15,3 20,7 7,1 2,6 5,2 1,9 5,5 9,8 13,4 1,7 -4,5 -0,2 -7,1 0,6 4,8 11,9 -3,4 -9,0 -4,7 -12,1 Rateče 7,0 12,2 17,0 4,0 -0,7 1,9 -5,4 2,4 7,5 10,0 -0,7 -6,0 -3,0 -11,2 -3,4 0,5 5,6 -7,2 -14,8 -19,9 Lesce 9,4 14,0 17,5 6,2 1,1 5,6 -0,1 4,6 8,3 10,6 0,9 -5,0 0,7 -5,5 -1,3 2,8 7,5 -5,3 -12,0 -7,3 -14,5 Slovenj Gradec 9,6 13,4 18,0 7,7 5,6 6,7 3,9 4,7 9,0 10,3 1,3 -3,7 0,0 -7,4 -0,7 2,5 6,9 -3,8 -8,4 -5,9 -10,1 Brnik 9,8 14,1 18,5 6,5 1,5 4,5 8,9 10,6 1,3 -4,5 -0,7 3,0 9,6 -4,1 -8,9 Ljubljana 11,7 15,2 20,9 9,6 5,0 7,6 2,6 6,5 9,4 11,6 3,5 -2,2 1,4 -6,2 0,9 3,6 10,7 -1,3 -4,5 -3,3 -8,8 Sevno 11,3 14,6 19,1 9,5 5,5 7,3 2,9 6,0 8,7 11,6 3,9 -1,1 1,6 -4,2 0,8 3,9 9,5 -1,2 -6,0 -3,8 -8,3 Novo mesto 11,6 15,0 21,1 9,2 3,5 7,0 2,6 6,5 10,0 13,3 3,6 -2,2 1,0 -6,0 1,6 5,6 13,7 -1,3 -5,6 -3,2 -9,5 Črnomelj 12,2 16,5 22,0 8,4 2,0 6,8 1,0 9,0 12,5 22,7 4,5 -2,5 3,7 -5,5 2,8 7,8 15,0 -1,0 -7,5 -2,9 -10,0 Bizeljsko 11,8 15,5 20,0 8,6 4,0 6,7 2,8 6,3 10,2 12,6 2,9 -3,4 1,0 -5,5 1,6 5,9 12,6 -2,4 -6,6 -4,3 -8,5 Celje 10,8 16,2 20,3 7,5 4,0 6,4 3,6 5,7 10,6 13,4 1,9 -4,0 1,3 -6,4 0,4 5,3 11,6 -3,0 -7,5 -4,8 -9,6 Starše 11,5 15,1 19,9 8,7 4,0 7,5 2,7 5,5 9,9 12,3 2,1 -3,8 1,9 -5,4 1,0 5,3 10,4 -2,2 -5,7 -3,4 -7,2 Maribor 11,1 14,7 20,5 8,5 5,2 5,9 10,1 15,0 2,8 -2,8 1,7 5,7 8,7 -1,7 -4,6 Murska Sobota 11,7 15,4 20,7 8,8 6,2 6,1 3,0 5,7 9,2 13,2 2,3 -3,5 1,4 -6,8 1,4 5,7 10,6 -2,2 -5,4 -5,2 -8,5 Veliki Dolenci 11,7 15,2 19,6 8,9 5,9 2,5 -0,2 5,7 8,7 12,5 2,8 -2,0 -2,3 -10,0 1,3 4,7 8,1 -1,6 -4,7 -8,8 -12,5 LEGENDA: Tpovp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: Tpovp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - november 2008 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - November 2008 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III M od 1. 1. 2008 I. II. III M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 108,5 7 26,8 3 27,3 4 162,6 14 824 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 73,5 8 46,7 3 73,5 4 193,7 15 1310 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 24,5 6 20,9 3 23,3 5 68,7 14 1174 0 0 0 0 0 0 0 0 Kočevje 47,1 8 9,6 3 48,0 5 104,7 16 1277 0 0 0 0 18 2 18 2 Rateče 88,6 5 37,5 3 75,0 4 201,1 12 1622 0 0 0 0 32 6 32 6 Lesce 54,4 6 54,6 2 66,0 4 175,0 12 1247 0 0 0 0 28 6 28 6 Slovenj Gradec 45,4 7 4,1 2 31,0 5 80,5 14 1028 0 0 0 0 13 6 13 6 Brnik 41,4 7 23,8 2 46,4 5 111,6 14 1318 0 0 0 0 15 6 15 6 Ljubljana 61,1 7 19,2 2 48,1 6 128,4 15 1265 0 0 0 0 17 6 17 6 Sevno 58,0 6 6,2 4 36,2 6 100,4 16 1072 0 0 0 0 10 2 10 2 Novo mesto 61,9 7 7,2 4 26,2 4 95,3 15 1002 0 0 0 0 9 2 9 2 Črnomelj 76,6 7 27,9 4 30,5 6 135,0 17 1108 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 56,5 7 2,2 3 19,1 4 77,8 14 873 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 50,0 7 1,7 5 16,0 4 67,7 16 1083 0 0 0 0 6 2 6 2 Starše 41,8 6 10,9 5 12,8 3 65,5 14 833 0 0 0 0 4 2 4 2 Maribor 29,1 8 7,3 4 10,0 4 46,4 16 794 0 0 0 0 3 2 3 2 Murska Sobota 34,9 7 5,9 3 6,4 3 47,2 13 649 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 24,3 5 7,0 2 3,7 2 35,0 9 633 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2008 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2008 Dmax s.d. ■ tretjine in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - višina snežne odeje (cm) - število dni s snežno odejo ob 7.uri - month's thirds and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0,1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) - snow cover (cm) - number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. novembra 2008 1500 >(0 1200 > 900 CD s, 600 300 LJ JUBL JANA 0 l.jan l.febl.mar l.apr l.maj 1 .jun l.jul l.avg l.sep l.okt l.nov 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož - letališče Bilje Slika 22. Vetrovne rože, november 2008 Figure 22. Wind roses, November 2008 9 2 % N 10 m/s M 3 9 % N 11 m/s 5 9 % N 5 1 m/s NNW i8 %/s 8 7 % NNE 0 8 m/s NNW io %/s NNE i7 %/s 12 3 % NNW 7 4 m/s 1 / % NNE 4 0 m/s 4 6 % NW 1 1 m/s me 138 % NE 0.9 m/s NW 0 9 m/s me 3 2 % NE 0.9 m/s 23.3 % NW 7 7 m/s me 18 % NE 4.0 m/s WNW 1 1 m/s CMC 3 4 % ENE 0.7 m/s 4.2 % WNW 1 7 m/s EME 125 % ENE 1.0 m/s 8.3 % WNW 7 2 m/s EME 26% ENE 4.0 m/s ... 7 7 % W 1.4 m/s 2.3 % E 0 8 m/s 7.3 % E 0 9 m/s 3 6 % E 3 6 m/s W 7.8 m/s 3.2 % WSW 1 2 m/s 3 7 % ESE 1 0 m/s 4.7 % WSW 2 7 m/s ECE 4 0 % ESE 0.9 m/s 0.2 % WSW 2 0 m/s CCE 6 6 % ESE 3.9 m/s «... 1 7 % SW 0.6 m/s 11.3 % SE 1.3 m/s SW 1 6 %/s 2 8 % SE 1.0 m/s 0.2 % SW 3 6 m/s 17 2 % SE 6.4 m/s 1.4 % SSW 0 7 m/s 9.9 % SSE 1 7 m/s 6.7 % SSW 17 m/s cce 12 % SSE 0.8 m/s 0.2 % SSW 4.8 m/s S 13 m/s SSE 8.9 m/s 2.2 % S 0 9 m/s S 4 1 m/s 2 0 % N 0 7 m/s ki 2 8 % N 4 3 m/s N 10 m/s 2 3 % NNW 13 %/s 1.2 % NNE 1.0 m/s 1 9 % NNE 0 8 m/s NNW 3 e %/s MME 09 % NNE 4.2 m/s NNW 1.0 m/s 3.1 % NW 1 4 m/s MC 2 7 % NE 1 6 m/s NW 21 % 2.8 % NE 45 m/s 2.8 % NW 13 m/s Kic 8 5 % NE 1.4 m/s 5.3 % ENE 4.6 m/s eme 72 % ENE 2.2 m/s 9.0 % ENE 1.5 m/s WNW WNW 2.4 % W 2 1 m 5.0 % E 2 6 m/s 4.0 % W 1.0 m/s 24.4 % E 2 2 m/s 3 6 % E 0 9 m/s ESE 145 % ESE 2.8 m/s WSW 5 3 % WSW 1 3 m/s CCE 26 7 % ESE 2.1 m/ ECE 2 3 % ESE 0.8 m/s 2.8 % SW 3 1 m 38.5 % SE 3.4 m/s 5.3 % SW 1 3 m/s se 6 0 % SE 0.8 m/s 9.8 % SW 1 0 m/s 2 2 % SE 0.6 m/s cc»«» 37 % ccp 64 % SSW 2.6 m/s SSE 2.7 m/s 2.6 % SSW 1.4 m/s SSE 2 5 % SSE 0.8 m/s 9 4 % SSW 0.9 m/s SSE 5 3 % SSE 0.8 m/s 3 9 m S 2 8 m/s 2 9 % S 11 m/s 9.6 % S 10 m/s 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 22) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 53 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 30. novembra dosegel 18,7 m/s, bilo je 12 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 8 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 30. novembra dosegel 18,5 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik skupno pihala v 51 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 17. novembra dosegel 16,1 m/s, bilo je 10 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani so pogosto pihali severnik, severseverovzhodnik, severovzhodnik in vzhodsevero-vzhodnik, skupaj v 42 % vseh primerov, jugozahodnik in jugjugozahodnik pa v 14 % terminov. Najmočnejši sunek je bil 21. novembra 13,7 m/s, veter je v štirih dneh presegel hitrost 10 m/s. Na Kredarici je veter v 10 dneh presegel 30 m/s, v treh dneh 40 m/s; v sunku je 22. novembra dosegel hitrost 41,7 m/s. Severseverozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 44 % vseh terminov, jugovzhodni-ku in jugjugovzhodniku pa slabih 29 %. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo dobrih 34 % vseh primerov, jugjugovzhodniku in jugovzhodnemu vetru pa skupno 21 % terminov. Sunek vetra je 24. novembra dosegel 14,2 m/s; bili so štirje dnevi z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v dobrih 53 % vseh primerov. Najmočnejši sunek je 21. novembra dosegel 11,9 m/s, bili so štirje dnevi z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 21. novembra dosegel hitrost 26,2 m/s, bili so trije dnevi z vetrom nad 20 m/s. V parku Škocjanske jame je bilo 13 dni z vetrom nad 10 m/s, 14. novembra je veter dosegel 18,9 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, november 2008 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, November 2008 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 3,6 1,7 -0,5 1,5 306 76 83 157 81 120 99 99 Bilje 4,1 1,1 -2,4 1,0 155 81 155 127 81 112 85 92 Postojna 4,5 1,9 -2,0 1,4 46 34 44 41 87 139 88 103 Kočevje 4,4 1,6 -1,7 1,5 105 15 84 62 Rateče 4,0 1,5 -2,1 1,1 159 55 146 115 94 105 71 90 Lesce 4,4 1,5 -2,5 1,1 94 85 134 102 Slovenj Gradec 4,8 2,0 -1,1 1,9 156 9 104 78 76 118 69 86 Brnik 4,6 1,2 -1,9 1,3 87 40 105 74 Ljubljana 5,1 1,9 -1,8 1,8 156 35 118 95 102 1 44 104 114 Sevno 4,9 1,9 -2,0 1,6 193 14 101 91 Novo mesto 5,2 2,1 -1,1 2,0 204 16 78 87 82 133 106 105 Črnomelj 5,2 3,8 -0,5 2,8 215 50 75 102 Bizeljsko 5,1 1,7 -1,3 1,8 213 4 64 73 Celje 4,6 1,4 -1,8 1,4 196 4 50 67 108 1 40 148 130 Starše 5,0 1,0 -1,5 1,5 205 29 45 75 Maribor 4,6 1,4 -0,8 1,7 131 18 32 50 94 150 116 118 Murska Sobota 5,6 1,5 -0,7 2,2 208 20 28 68 67 110 125 97 Veliki Dolenci 5,4 1,6 -1,0 2,0 141 24 15 49 LEGENDA/LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - temperature anomaly in (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - precipitation compared to the normals (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - sunshine duration compared to the normals (%) - tretjine in mesec - month's thirds 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V prvi tretjini novembra je bila povprečna temperatura zraka pomembno višja od dolgoletnega povprečja; največji odklon je bil v Murski Soboti (5,6 °C), najmanjši pa na Obali (3,6 °C). Padavine so bile v večini Slovenije precej nad dolgoletnim povprečjem, izjema so bili Postojna, Lesce in Brnik; v Postojni je padla le slaba polovica običajnih padavin. Na Obali je padla dobra trikratna količina padavin, na Dolenjskem, v Beli krajini ter v Staršah in Murski Soboti pa dobra dvakratna količina padavin. Sončnega vremena je bilo malenkost več kot običajno le v Ljubljani in Celju, drugod je sonce sijalo 65 do 95 % povprečja. Osrednja tretjina novembra je bila prav tako toplejša kot običajno, a ne tako izrazito kot v prvi tretjini meseca. Odkloni so bili v večini krajev od 1 do 2 °C; največji odklon je bil v Črnomlju (3,8 °C), najmanjši v Staršah (1 °C). Padavin je bilo precej manj od dolgoletnega povprečja; največ glede na povprečje je padlo v Lescah (85 %), najmanj pa na Bizeljskem in v Celju (po 4 % povprečja). Sonca je bilo povsod več kot običajno; največji presežek je bil v Mariboru, kjer je sonce sijalo za polovico več časa kot ponavadi, najmanjši pa v Ratečah (5 %). V zadnji tretjini novembra so bile povprečne temperature povsod pod dolgoletnim povprečjem, odkloni so se večinoma gibali med -0,5 in -2 °C. Največja odklona sta bila v Lescah (-2,5 °C) in na Goriškem (-2,5 °C), najmanjši pa je bil v Črnomlju in na Obali, kjer je bilo za 0,5 °C hladneje kot običajno. Dolgoletno povprečje padavin je bilo nad dolgoletnim povprečjem v severni in delu osrednje Slovenije ter na Goriškem, največji presežek je bil na Goriškem (55 %) Najmanj glede na povprečje jih je padlo v Murski Soboti, le 28 % običajnih padavin. V zadnji tretjini novembra je bilo v večjem delu Slovenije več sončnega vremena kot običajno; manj ga je bilo na Obali, Goriškem, v Ratečah in Slovenj Gradcu, kjer je sonce sijalo 70 do 100 % običajnega časa. Presežek je bil največji v Celju, kjer je bilo za 48 % več sonca. KREDARICA 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 23. Največja višina snega v novembru Figure 23. Maximum snow cover depth in November LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na Kredarici so 30. novembra 2008 zabeležili 120 cm snega. Od sredine minulega stoletja je najmanj snega zapadlo novembra 1983 (17 cm), sledijo novembri 1988 (20 cm), 2006 (33 cm) in 2004 (35 cm). Največ snega je bilo novembra 1979, namerili so ga 254 cm, sledijo mu novembri 1974 (250 cm), 2000 (245 cm) in 1964 (241 cm). 50 0 4 KREDARICA Slika 24. Dnevna višina snežne odeje novembra 2008 na Kredarici Figure 24. Daily snow cover depth in November 2008 Novembra 2008 je sneg na Kredarici prekrival tla cel mesec, tako je bilo še v 37 novembrih, najmanj dni je bila snežna odeja prisotna novembra 1978 (5 dni), po 8 dni v novembrih 1983 in 1988. 13 5 7 9 11 13 15 17 19 dan 21 23 25 27 29 300 40 - 30 200 ra 20 100 0 0 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Poleg gora je novembra sneg pobelil še Rateče, Lesce, Kočevje, Ljubljano, Novo mesto, Maribor, Celje in Slovenj Gradec. Slika 25. Meteorološka postaja Kredarica, 27. november 2008 (foto: Nejc Golmajer) Figure 25. Meteorological station Kredarica, 27 November 2008 (Photo: Nejc Golmajer) 0 1 10 LJUBLJANA 10 > .ffi MURSKA SOBOTA NOVO MESTO 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 -Itt- 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 30 -, 25 20 ž 15 S RATEČE 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 26. Število dni z zabeleženo snežno odejo v novembru Figure 26. Number of days with snow cover in November 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 25 25 20 20 5 5 0 20 15 10 5 5 0 0 Slika 27. Zimska služba je imela veliko dela (Zaplana, 29. november 2008), snežilo je že 24. novembra, Petkovec (foto: Iztok Miklavčič) Figure 27. Keeping the road clear of snow and ice on Zaplana and snowing in Petkovec (Photo: Iztok Miklavčič) 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V Ratečah so zabeležili 6 dni s snežno odejo in 32 cm snega; največ takih dni je v novembru bilo leta 1980, ko je sneg obležal 28 dni, brez snežne odeje pa so bili v 6 novembrih. V Ljubljani je padlo je 17 cm snega, bilo 6 dni s snežno odejo; snežna odeja je bila najvišja v letih 1966 in 2005, ko je dosegla 37 cm, , snežna odeja je najdalj ležala leta 1980, in sicer 21 dni, v 26 novembrih pa je bila Ljubljana brez snežne odeje. V Novem mestu je sneg najdalj ležal v novembrih 1985 in 1993, 18 dni, v 19 novembrih pa je bil brez snežne odeje; novembra 2008 sta bila dva dneva s snežno odejo, namerili pa so 9 cm snega. V Murski Soboti snega ni bilo; največ dni s snežno odejo je bilo novembra 1993, in sicer 15, brez nje pa so bili še v 30 novembrih. Novembra so nevihte že redkost. Največ, 8 nevihtnih dni, so zabeležili na Obali, 6 na Goriškem. Brez takih dni so bili v Lescah, Ratečah, na Krasu in v Postojni ter v Mariboru in Murski Soboti, enega so imeli na Bizeljskem. Drugod so zabeležili po dva oz. štiri dni z nevihto ali grmenjem. Na Kredarici so zabeležili 15 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. 12 dni z meglo je bilo v Novem mestu, 10 v Kočevju in Murski Soboti, 9 na Bizeljskem in 8 v Slovenj Gradcu. Brez dni z meglo so bili v Lescah, po enega so zabeležili na Krasu in Mariboru, po dva v Ratečah, na Goriškem in Obali, tri v Postojni, 5 na Celjskem in 6 v Črnomlju. Slika 28. Število dni z meglo v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 28. Number of foggy days in November and the mean value of the period 1961-1990 25 20 C T3 o > ■S >v> 15 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 11 dni z meglo, kar je dva dni manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja ni bilo novembra brez megle, po trije dnevi z meglo so bili zabeleženi v novembrih 1993, 1996 in 2004, največ, kar po 20 takih dni, pa v novembrih 1960 in 1967. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 29. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare novembra 2008 Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in November 2008 Na sliki 29 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Najvišji zračni pritisk je bil 10. novembra, in 5 15 10 5 0 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja sicer 993,9 mb. Najnižja vrednost meseca je bila 24. novembra, 962,9 mb, le nekoliko višji je bil zračni pritisk 21. in 22. novembra. Na sliki 29 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Ker je delni pritisk vodne pare močno odvisen od temperature zraka, ki ga omejuje navzgor, je potek precej podoben poteku temperature. Parni pritisk je v prvih dveh tretjinah meseca večinoma padal, najvišja vrednost je bila zabeležena 5. novembra (14,1 mb), 23. novembra pa je bila vrednost najmanjša, 3 mb. SUMMARY Mainly due to a relative warm first half of November the mean air temperature was above the 19611990 normals, up to 1 °C warmer was in northwestern Slovenia, above 2 °C warmer in northeastern and southeastern Slovenia, elsewhere the anomaly was 1 to 2 °C. Only on high mountains the mean air temperature was equal to the normals. The absolute maximum temperature in Ljubljana and on the Coast was the second highest since the observations started. The most abundant precipitation, even more than 400 mm, was registered in northwestern part of Slovenia (Žaga 453 mm); the minimum precipitation, below 80 mm, was registered in the northeastern of Slovenia (Lendava 31 mm) and in Postojna. Long-term average was exceeded in the extreme western, northwestern in southwestern Slovenia, in Bela krajina and on Bloke; on the Coast fell 57 % precipitation more than on average. Only two fifth of the normals was registered in Notranjska region. On Kredarica snow cover persisted through the whole month and on the last day of November there was 120 cm of snow registered. Towards the end of the month it was snowing in the most of the continental part of Slovenia, many meteorological stations reported at least some snow cover. It was the deepest on 29 November; in Ljubljana it reached 17 cm, in Kočevje 18 cm, in Rateče 32 cm. In November there was less sunny weather than on average in northwestern, western, northeastern Slovenia, on the Coast and in part of Notranjsko region. Anomaly was the biggest in Celjsko region with surrounding (30 %). The least sunny weather according to average was in Slovenj Gradec (86 %). Abbreviations in the Table 1: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 22 Razvoj vremena v novembru 2008 Weather development in November 2008 Janez Markošek 1. november Sprva oblačno s padavinami, deloma nevihtami, popoldne delne razjasnitve Nad jugozahodno Evropo ter zahodnim in severnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se je zjutraj in dopoldne ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije. V noči na 1. november ter nato zjutraj in dopoldne je bilo oblačno s padavinami, deloma nevihtami. Popoldne so padavine ponehale in delno se je razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 16, na Primorskem do 22 °C. 2.-3. november Pretežno jasno, občasno zmerno do pretežno oblačno, zjutraj ponekod po nižinah megla Nad jugozahodno Evropo je bilo še območje nizkega zračnega pritiska, nad srednjo Evropo in Balkanom pa se je okrepilo območje visokega zračnega pritiska. Z južnimi vetrovi je pritekal razmeroma suh zrak. Prvi dan je bilo pretežno jasno, v severovzhodni Sloveniji občasno pretežno oblačno. Pihal je jugozahodni veter. Tudi drugi dan je bilo pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 22 °C. 4.-8. november Pretežno oblačno s pogostimi padavinami, razmeroma toplo Nad zahodno in deloma srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad jugozahodno Evropo sprva obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1-3), nato pa je višinska dolina od severozahoda segala proti Alpam in zahodnemu Balkanu. K nam je pritekal razmeroma topel in vlažen zrak. Prvi dan se je po meglenem jutru pooblačilo in popoldne je pričelo deževati. Na vzhodu je bilo do večera suho vreme. V noči na 5. november in nato zjutraj je bilo oblačno s padavinami, deloma nevihtami, čez dan se je prehodno delno razjasnilo. Že naslednjo noč se je spet pooblačilo in 6. novembra čez dan je spet občasno deževalo. Tudi 7. novembra je prevladovalo oblačno vreme, občasno je deževalo, najmanj padavin je bilo v severozahodni Sloveniji. Zadnji dan obdobja je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno so bile še padavine, ob morju dopoldne nevihte. V celotnem obdobju je padlo od 20 do 70 mm padavin. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 12 do 18 °C. 9. november Delno jasno, občasno pretežno oblačno Nad južno in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je od zahoda pritekal suh zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 16, na Primorskem do 18 °C. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 10.-11. november V višjih legah pretežno jasno, drugod večinoma megla ali nizka oblačnost Nad južno in vzhodno Evropo je bilo še vedno območje visokega zračnega pritiska. Prvi dan je v nižjih plasteh ozračja od jugovzhoda pritekal vlažen zrak, drugi dan pa se je veter obrnil na jugozahodno smer. Prvi dan je bilo na Primorskem ter v višjih legah nad okoli 1700 m pretežno jasno, delno se je razjasnilo tudi na Gorenjskem. Drugod je bilo oblačno ali megleno. Drugi dan se je zgornja meja nizke oblačnosti od začetnih 1600 m spustila na 1200 m. Pooblačilo se je tudi na Primorskem, popoldne pa se je v notranjosti Slovenije nizka oblačnost marsikje razkrojila. Najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 9 do 13 °C. 12.-13. november Pooblačitve, padavine, jugo Nad severnim Sredozemljem se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je tam nastalo jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 4-6). V noči na 12. november se je pooblačilo, čez dan in v noči na 13. november je bilo oblačno, predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji je občasno deževalo. Čez dan je bilo povsod oblačno s padavinami, najmanj dežja je padlo v vzhodni Sloveniji. Ob morju je pihal jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 12, na Primorskem do 15 °C. 14. november Na Primorskem zmerno oblačno, burja, drugod oblačno, občasno ponekod še manjše padavine Od zahodne Evrope je prek srednje Evrope proti Črnemu morju segalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad osrednjim Sredozemljem jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami je prevladoval vzhodni veter. Na Primorskem je bilo zmerno oblačno, pihala je šibka do zmerna burja. Drugod je bilo oblačno, občasno so bile ponekod še manjše padavine. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 12, na Primorskem do 16 °C. 15. november Na Primorskem jasno, šibka burja, drugod nizka oblačnost, ki se čez dan delno razkroji Od zahodne Evrope je prek srednje Evrope proti Črnemu morju segalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah se je od zahoda nad Alpe širil greben s suhim zrakom. V nižjih plasteh ozračja je od vzhoda pritekal razmeroma vlažen zrak. Na Primorskem in nad okoli 1800 metrov je bilo pretežno jasno. Drugod se je zadrževala nizka oblačnost, ki se je čez dan ponekod delno razkrojila. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 12, na Primorskem do 17 °C. 16.-19. november Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno Naši kraji so bili v območju visokega zračnega pritiska, v višinah je prevladoval severozahodni veter. Vremenske motnje so se proti vzhodu pomikale večinoma severno od Alp in so na vreme pri nas vplivale z občasno povečano oblačnostjo. Pretežno jasno je bilo, vendar občasno tudi zmerno do pretežno oblačno. Predvsem prvi dan je bila zjutraj in dopoldne po nižinah megla ali nizka oblačnost, ki se je v Pomurju zadržala ves dan. 17. novembra je na Primorskem prehodno zapihala burja. V drugi polovici obdobja so bile jutranje temperature marsikje pod lediščem, čez dan je bilo prve tri dni še od 8 do 12, na Primorskem do 18 °C, nato pa je bilo nekoliko hladneje. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 20. november V jugozahodni in deloma osrednji Sloveniji pooblačitve, na vzhodu delno jasno Nad severno in deloma srednjo Evropo je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je pihal jugozahodnik, višje severozahodnik. V severovzhodni Sloveniji je bilo delno jasno, v jugozahodnih krajih pa je prevladovalo oblačno vreme. Vmes se je oblačnost spreminjala. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 14 °C. 21. november Oblačno, sprva jugozahodnik, popoldne dež in severni do severozahodni veter Nad severno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je popoldne ob višinskih zahodnih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 7-9). Pred njo je v nižjih plasteh pihal jugozahodni veter, po prehodu hladne fronte pa je zapihal severni do severozahodni veter. Oblačno je bilo, dopoldne je bilo suho, popoldne so se padavine hitro razširile nad vso Slovenijo in v noči na 22. november ponehale. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 °C v Ratečah do 15 °C v Črnomlju. 22. november Spremenljivo oblačno, snežne plohe, severozahodnik Nad vzhodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad zahodno Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. Nad nami je pihal močan severni do severozahodni veter, s katerim je pritekal v višinah precej hladen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Pojavljale so se krajevne snežne plohe. Pihal je severozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 7, na Primorskem do 11 °C. 23. november Jasno, zjutraj mrzlo Nad Alpami se je prehodno zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah je še pihal močan severozahodnik, v nižjih plasteh ozračja pa se je proti večeru veter obračal na jugozahodno smer. Jasno je bilo, ponekod je še pihal severozahodnik. Zjutraj je bilo precej hladno, najnižje jutranje temperature so bile od -10 do -4 °C, najvišje dnevne pa so bile od 2 do 10 °C. 24.-25. november Pooblačitve, jugozahodnik, dež, sneg, burja Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska, sekundarno ciklonsko območje je nastalo nad severnim Sredozemljem, Italijo, Jadranom in zahodnim Balkanom. Hladna fronta se je 24. novembra popoldne in v noči na 25. november počasi pomikala prek Slovenije (slike 10-12). V višjih plasteh ozračja je prevladoval jugozahodnik, v nižjih pa je drugi dan zapihal vzhodni veter. V noči na 24. november se je pooblačilo, zjutraj je na zahodu že deževalo. Čez dan je bilo oblačno s padavinami, po nižinah v notranjosti je snežilo, v vzhodni Sloveniji pa deževalo. Drugi dan je bilo oblačno, v notranjosti Slovenije je občasno še rahlo snežilo ali rahlo deževalo. Na Primorskem je pihala burja. V zahodnih krajih se je proti večeru delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 0 do 5, na Primorskem do 9 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 26.-27. november Pretežno jasno, po nekaterih nižinah ponoči in dopoldne megla ali nizka oblačnost Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe in Balkan razširilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah se je nad nami zadrževal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, ponoči in dopoldne je bila ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najdlje je vztrajala v ljubljanski kotlini. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 7, na Primorskem do 10 °C. 28. november Pooblačitve, zvečer v večjem delu sneženje, burja Nad zahodnim Sredozemljem se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska in se z vremensko fronto bližalo Italiji in Jadranu. Z južnimi do jugovzhodnimi vetrovi je v višinah pritekal vedno bolj vlažen zrak (slike 13-15). Zjutraj je bilo delno jasno, ponekod po nižinah je bila megla ali nizka oblačnost. Čez dan se je pooblačilo in popoldne je pričelo po nižinah Primorske deževati, zvečer pa so se padavine hitro razširile nad vso Slovenijo. Po nižinah v notranjosti je snežilo, le na skrajnem vzhodu je deževalo ali je padal dež s snegom. Na Primorskem je zapihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od -3 do 2, na Primorskem od 7 do 11 °C. 29. november Pretežno oblačno, občasno rahel dež, na severovzhodu popoldne delno jasno, jugozahodnik Nad srednjo in zahodno Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal toplejši in vlažen zrak. Prevladovalo je oblačno vreme. Predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji je občasno rahlo deževalo ali rosilo. Popoldne se je v severovzhodni Sloveniji delno razjasnilo. V višjih legah je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 4, na Primorskem do 10 °C. 30. november Oblačno s padavinami, deloma nevihtami, popoldne na vzhodu delne razjasnitve Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z južnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak (slike 16-18). Oblačno je bilo s padavinami, deloma nevihtami. Popoldne se je v vzhodni Sloveniji delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 °C v alpskih dolinah do 12 °C na obali. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4.11.2008 Slika 2. Satelitska slika 4.11.2008 ob 13. uri Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 4.11.2008 ob 13. uri ob 13. uri Figure 1. Mean sea level pressure on November, 4th 2008 12 GMT at 12 GMT Figure 2. Satellite image on November, 4th 2008 at Figure 3. 500 mb topography on November, 4th 2008 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske 13.11.2008 ob 13. uri Figure 4. Mean sea level pressure on November, 131 2008 at 12 GMT gladine Slika 5. Satelitska slika 13.11.2008 ob 13. uri Figure 5. Satellite image on November, 13th 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 13.11.2008 ob 13. uri 2008 at Figure 6. 500 mb topography on November, 13th 2008 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine Slika 8. Satelitska slika 21.11.2008 ob 13. uri Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 21.11.2008 ob 13. 21.11.2008 ob 13. uri Figure 7. Mean sea level pressure on November, 21st 12 GMT 2008 at 12 GMT Figure 8. Satellite image on November, 21 2008 at uri Figure 9. 500 mb topography on November, 21st 2008 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine Slika 11. Satelitska slika 24.11.2008 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 24.11.2008 ob 13. 24.11.2008 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on November, 24th 2008 at uri Figure 10. Mean sea level pressure on November, 24th 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on November, 24th 2008 at 2008 at 12 GMT 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28.11.2008 ob 13. uri Figure 13. Mean sea level pressure on November, 28th 2008 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 28.11.2008 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on November, 28th 2008 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 28.11.2008 ob 13. uri Figure 15. 500 mb topography on November, 28th 2008 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30.11.2008 ob 13. uri Figure 16. Mean sea level pressure on November, 30th 2008 at 12 GMT PfTc-2 Slika 17. Satelitska slika 30.11.2008 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on November, 30th 2008 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30.11.2008 ob 13. uri Figure 18. 500 mb topography on November, 30th 2008 at 12 GMT 29 Jesen 2008 Climate in autumn 2008 Tanja Cegnar O podnebnih razmerah smo poročali vsak mesec posebej, na tem mestu le na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev, glavnina prispevka pa je namenjena jeseni 2008 kot celoti. Čeprav je bila prva tretjina septembra sončna in topla, je bil mesec kot celota v pretežnem delu države hladnejši kot navadno, najbolj je od običajnih razmer odstopalo visokogorje. Padavin je bilo skoraj povsod manj kot običajno, v osrednji, delu severne in jugozahodni Sloveniji ter na Kočevskem in Celjskem so namerili manj kot dve petini običajnih padavin. Sončnega vremena je bilo manj kot v dolgoletnem povprečju. Povsod po Sloveniji je bila oktobrska temperatura nad dolgoletnim povprečjem. 1 do 1,5 °C topleje je bilo v večini zahodne polovice Slovenije, v delu Koroške, na Kočevskem in Štajerskem, drugod je temperaturni odklon presegal 1,5 °C. Največ padavin je bilo v skrajni severozahodni Sloveniji, najmanj dežja pa v osrednji, jugozahodni, južni, vzhodni in severovzhodni Sloveniji. Nad dolgoletnim povprečjem so bile padavine le v severozahodni ter v delu severne in osrednje Slovenije. Sončnega vremena je bilo na zahodu in na Koroškem manj kot običajno, drugod je sonce sijalo dlje kot običajno. Največji presežek je bil v Beli krajini, vzhodni Sloveniji in Mariboru. Novembra je bilo manj padavin kot običajno, le v skrajnem zahodnem delu države so jih namerili več kot običajno. Glede na dolgoletno povprečje je bil presežek največji na Obali. Predvsem po zaslugi razmeroma tople prve polovice meseca je bil november 2008 toplejši od dolgoletnega povprečja. Največ sončnega vremena je bilo v visokogorju, najmanj pa na Koroškem in v Prekmuiju. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo na Notranjskem, Dolenjskem, v osrednji Sloveniji in na Štajerskem. Na sliki 1 že na prvi pogled opazimo, da je bil večji del jesenskih dni toplejših od dolgoletnega povprečja, in sicer dnevi prve tretjine septembra, večina dni v oktobru in prva polovica novembra. Najbolj izraziti negativni odkloni so bili v visokogorju. Daljše hladno obdobje je bilo v drugi in tretji tretjini septembra, oktobra sta bile dve krajši izraziti ohladitvi, hladneje kot običajno je bilo tudi v večjem delu druge polovice novembra. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja SEPTEMBER SEPTEMBER Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka jeseni 2008 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, autumn 2008 Povprečna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem, z izjemo Kredarice. Nad eno °C topleje je bilo na Koroškem ter v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji. Drugod je bil odklon pod eno °C. Slika 2. Odklon povprečne temperature zraka jeseni 2008 povprečja 1961-1990 Figure 2. Mean air temperature anomaly in autumn 2008 Odklon povprečne najnižje dnevne temperature je bil povsod pozitiven, odkloni so bili večinoma od 0,5 do 1,5 °C; največji odklon je bil na Krasu, kjer je bilo za 1,9 °C topleje kot običajno. Popoldnevi so bili hladnejši kot običajno le na Kredarici (za 0,5 °C). Pozitivni odkloni so bili večinoma od 0,5 do 1 °C; največji odklon je bil v Črnomlju, kjer je bilo 1,5 °C topleje od dolgoletnega povprečja. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska S. Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočeve Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Slika 3. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C jeseni 2008 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 3. Mean daily minimum air temperature anomaly in autumn 2008 Murska S. Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce -1.0 0.0 1.0 2.0 Slika 4. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C jeseni 2008 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 4. Mean daily maximum air temperature anomaly in autumn 2008 Jeseni 2008 je največ padavin, nad 700 mm, padlo v zgodnjem Posočju, v Ratečah so namerili 600 mm; najmanj namočeno, s padavinami pod 250 mm, je bilo v jugozahodni Sloveniji ter v večjem delu vzhodne polovice Slovenije z izjemo Bele krajine (Maribor 152 mm). Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo v skrajni severozahodni Sloveniji, največji presežek je bil v Ratečah (28 %). Najmanj padavin glede na dolgoletno povprečje, do 75 %, je bilo v večjem delu Slovenije (v Kočevju je padla le polovica običajnih padavin). 1100 mm 900 mm 700 mm 500 mm 300 mm Slika 5. Prikaz porazdelitve padavin jeseni 2008 Figure 5. Precipitation amount in autumn 2008 Slika 7. Padavine jeseni 2008 v % povprečja obdobja 1961-1990 Figure 7. Precipitation compar- ed to the 1961-autumn 2008 ■1990 normals, Veliki Dolenjci Lendava Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Logarska dolina Celje Črnomelj Novo mesto Lisca Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Podljubelj Jezersko Kam. Bistrica Rateče Kredarica Lesce Kneške ravne Kobarid Zaga Soča Log pod Mangr. 125% 100% 75% Slika 6. Višina padavin jeseni 2008 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 6. Precipitation amount in autumn 2008 compared with 1961-1990 normals 40% 60% 80% 100% 120% 140% -1.0 0.0 1.0 2.0 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Jesen 2008 je bila nekoliko bolj sončna kot ponavadi le v delu Štajerske in v Ljubljani z okolico. 85 do 90 % povprečja je sonce sijalo v delu severozahodne Slovenije in Koroške, drugod 90 do 100 %. Lavrovec Sv. Florjan Šmarata Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Portorož Bilje Rateče Kredarica 80% 90% 100% 110% 100% 90% Slika 8. Sončno obsevanje jeseni 2008 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 8. Bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals, autumn 2008 Slika 9. Trajanje sončnega obsevanja jeseni 2008 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 9. Bright sunshine duration in autumn 2008 compared with 1961-1990 normals Na sliki 10 je prikazana povprečna jesenska temperatura v Ljubljani. Po letu 1980 je povprečna jesenska temperatura v Ljubljani naraščala za eno °C na desetletje, kar presega napovedi in pričakovanja. Jeseni 2008 je po od povprečja hladnejši jeseni 2007 spet presegla dolgoletno povprečje; povprečna temperatura je bila 11,1 °C, kar je 1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Povprečna temperatura doslej najtoplejše jeseni 2006 je bila 13,3 °C. Druga najtoplejša in le za desetinko stopinje hladnejša jesen je bila v letu 1926, najhladnejša pa leta 1912, ko je bila povprečna temperatura le 6,5 °C. Povprečna minimalna temperatura je bila 1,1 °C nad povprečjem, povprečna maksimalna pa 0,5 °C. Seveda se je v obdobju od leta 1880 merilna postaja nekajkrat selila in tudi okolica sedanjega merilnega mesta se je v zadnjih nekaj desetletjih spremenila. 11.2°C 6 1880 1890 1900 1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 Slika 10. Povprečna jesenska temperatura zraka v Ljubljani Figure 10. Mean autumn air temperature in Ljubljana V Ljubljani je bilo hladnih 10 dni, kar je 3 dni manj od dolgoletnega povprečja; le po dva dneva sta bila hladna v jesenih 1958, 1960, 1964 in 1994, kar 27 dni pa jeseni 1973. Padavin je padlo le za 68 % povprečja (259 mm); najmanj padavin je bilo jeseni 2006 (185 mm), največ pa leta 1992, ko so namerili 729 mm. Sonce je sijalo 340 ur; najbolj sončna je bila jesen 2006 s 461 urami, najbolj siva pa jesen 1993, sončnih je bilo le 228 ur. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 11. Število dni z minimalno temperaturo pod 0 °C jeseni od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 11. Number of cold days in autumn (days with minimum air temperature bellow 0 °C) and the 1961-1990 normal 600 n 'iu 400 200 - LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 12. Trajanje sončnega obsevanja jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 12. Bright sunshine duration in autumn from 1951 on and the 1961-1990 normal 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 750 500 - 250 - LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 13. Višina padavin jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Precipitation in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal V Murski Soboti je bila povprečna temperatura 10,6 °C in tako za 1,2 °C presegla dolgoletno povprečje; najtoplejša je bila jesen 2000 z 12 °C, sledi jesen 2006 z 11,7 °C, najhladnejša pa je bila jesen leta 1978 s 7,5 °C. Jeseni 2008 je bilo 10 hladnih dni (9 dni manj od dolgoletnega povprečja); največ jih je bilo v jesenih 1965 in 1983, in sicer po 34, najmanj pa jeseni 1958, ko so bili le 4 hladni dnevi. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 14. Povprečna jesenska temperatura od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 14. Mean air temperature in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal 40 30 20 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 15. Število hladnih dni jeseni od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 15. Number of cold days in autumn (days with minimum air temperature bellow 0 °C) and the 1961-1990 normal Sonce je sijalo 378 ur, 2 % manj od povprečja; najbolj sončna je bila jesen 2006 s 489 urami sonca, najbolj siva pa je bila Murska Sobota jeseni 1954 (269 ur). Padlo je 163 mm dežja, kar predstavlja 78 % povprečja; največ padavin je bilo jeseni 1998 (361 mm), najmanj leta 1959 (76 mm). 0 0 0 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 600 400 MURSKA SOBOTA 500 400 ra 'ra — 200 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in autumn from 1951 on and the 1961-1990 normal <5 200 100 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 17. Višina padavin jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 17. Precipitation in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal Le na Kredarici je bila jesen 2008 hladnejša, povprečna temperatura je bila -0,1 °C, kar je 0,3 °C pod povprečjem. Najhladnejša jesen je bila leta 1974, v povprečju je bilo le -2,9 °C, najtoplejša pa leta 2006 s 3,1 °C. 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 18. Povprečna jesenska temperatura od leta 1954 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 18. Mean air temperature in autumn from the year 1954 on and the 1961-1990 normal 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja jeseni v letih od 1956 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 19. Bright sunshine duration in autumn from 1956 on and the 1961-1990 normal Sonce je na Kredarici sijalo 363 ur, kar je 87 % povprečja; najbolj sončna jesen je bila leta 1986 (548 ur), najbolj siva pa leta 1956 (240 ur). Padlo je 491 mm padavin, kar predstavlja 84 % povprečja; najbolj namočena jesen je bila leta 2000 (1272 mm), najmanj pa leta 1977 (196 mm). Zabeležili so 35 dni s padavinami vsaj 1 mm, kar je 4 dni več od povprečja; največ takih dni je bilo jeseni 1960 (kar 58), najmanj pa leta 1955 (le 15 dni). 1000 60 50 40 30 20 10 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 20. Višina padavin jeseni v letih od 1954 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 20. Precipitation in autumn from the year 1954 on and the 1961-1990 normal 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 Slika 21. Število dni s padavinami vsaj 1 mm jeseni od leta 1954 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 21. Number of days with precipitation at least 1 mm from the year 1954 on and the 1961-1990 normal, autumn 2005 300 0 0 35 485353232348535348325323 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na Kredarici so jeseni 2008 zabeležili 120 cm snega; najbolj skromna je bila s snežno odejo jesen 2006 (33 cm), največ snega pa je bilo jeseni 1979 (254 cm). Bilo je 60 dni s snežno odejo; največ jih je bilo jeseni 1972 (85 dni) in 1996 (77 dni), najmanj pa jeseni 2006, le 22. V Ratečah je zapadlo 32 cm snega, bilo pa je 6 dni s snežno odejo; največ snega je bilo leta 2005 (103 cm), največ dni z jesensko snežno odejo pa leta 1980 (33 dni). Jeseni 2008 je bilo v Ljubljani 17 cm snega in 6 dni s snežno odejo; najdebelejša snežna odeja je bila leta 2005 in 1966 (obakrat 37 cm), največ dni s snežno odejo pa je bilo leta 1980, ko so jih zabeležili 21. Slika 22. Povprečna jesenska temperatura od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 22. Mean air temperature in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal Na obali je bila povprečna temperatura 14,1 °C, kar je 1 °C nad dolgoletnim povprečjem; po jeseni 2007 se je temperatura ponovno dvignila nad povprečje. Najtoplejši jeseni sta bili 2000 in 2006 (15,3 °C), najhladnejša pa leta 1952 z 10,9 °C. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Sonce je sijalo 454 ur oz. 91 % povprečja; najbolj sončna je bila jesen 1978 (646 ur), najbolj siva pa leta 1960 (366 ur). Padlo je 213 mm padavin, kar je 69 % povprečja; najbolj namočena je bila jesen 2000 s 628 mm, najbolj suha pa leta 2006 z 90 mm. ro 250 PORTOROŽ 800 400 - 200 PORTOROŽ 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Slika 23. Jesenske padavine in trajanje sončnega obsevanja in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 23. Precipitation and sunshine duration in autumn and the 1961-1990 normal 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 RATECE 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 24. Povprečna jesenska temperatura in jesenske padavine in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 24. Mean air temperature and precipitation in autumn and the 1961-1990 normal V Ratečah je bila povprečna jesenska temperatura 0,6 °C nad dolgoletnim povprečjem, kar je v mejah običajne spremenljivosti in precej manj od rekordno tople jeseni 2006. Po treh s padavinami skromnih jesenih je bilo jeseni 2008 padavin spet več kot običajno. 750 600 500 0 0 9 8 750 7 500 6 250 5 0 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Število dni s snežno odejo in maksimalna višina snežne odeje (v cm) jeseni 2008, največje vrednosti v obdobju 1951-2007 in povprečje obdobja 1971-2000 Table 1. Number of days with snow cover and its depth in autumn 2008, maximum values in the period 19512007 and the average in the period 1971-2000 jesen 2008 največ v obdobju 1951-2007 povprečje 1971-2000 kraj št. dni debelina (cm) št. dni in leto debelina (cm) in leto št. dni debelina (cm) Rateče 6 32 33 (1980) 103 (2005) 13 9 Kredarica 60 120 85 (1972) 254 (1979) 53 64 Vojsko 7 40 30 (1980) 85 (1999) 13 11 Vogel 8 80 33 (1993) 152 (2005) 17 17 Ljubljana 6 17 21 (1980) 37 (1966, 2005) 5 3 Celje 2 6 19 (1985) 32 (1999) 5 3 Novo mesto 2 9 18 (1993) 52 (1996) 6 4 Maribor 2 3 18 (1993) 45 (1971) 4 3 Murska Sobota 0 0 15 (1993) 43 (1962) 3 2 Postojna 0 0 17 (1985) 60 (1999) 4 3 Iz preglednice 1 je razvidno, da je bila jesen 2008 v primerjavi z jesenskim povprečjem 1971-2000 po številu dni s snežno odejo dokaj skromna, po največji debelini sneg pa večinoma kar radodarna, ne pa tudi rekordna. 1000 990 f Ï 980 ■c a 970 960 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER Slika 25. Zračni pritisk jeseni 2008 (svetla črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (temna črta) Figure 25. Air pressure in autumn 2008 (light line) and average of the period 1961-1990 (dark line) Največji pozitivni odmiki zračnega pritiska od dolgoletnega povprečja so bili oktobra, največji negativni odklon pa smo zabeležili novembra. Na sliki prikazan zračni pritisk ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od vrednosti, ki jih dnevno objavljamo v medijih. Slika 26. Že kmalu po sončnem zahodu je v dolini začela nastajati megla (foto: Tanja Cegnar) Figure 26. Fog formation started soon after the sunset (Photo: Tanja Cegnar) 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 2. Meteorološki podatki - jesen 2008 Table 2. Meteorological data - autumn 2008 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP Lesce 515 9,1 0,7 14,3 5,1 27,5 -12,0 15 8 904 381 6,2 35 15 308 69 23 5 1 6 28 Kredarica 2514 -0,1 -0,3 2,5 -2,3 15,9 -17,1 55 0 1824 363 87 6,3 34 11 491 84 35 10 49 60 120 749,2 5,1 Rateče-Planica 864 6,9 0,6 13,1 2,8 26,0 -14,8 26 3 1129 369 87 5,5 29 17 600 128 27 8 3 6 32 917,7 9,4 Bilje pri N. Gorici 55 12,8 0,6 18,9 8,3 30,1 -6,7 7 15 414 445 95 5,2 28 19 388 89 27 14 4 0 0 1010,0 11,3 Letališče Portorož 2 14,1 1,0 19,8 9,7 31,2 -4,0 6 14 330 454 91 5,0 23 21 213 69 23 18 2 0 0 1016,3 11,9 God nje 295 12,0 0,9 17,7 8,5 29.5 -6,5 8 15 558 429 5,8 29 8 289 69 25 1 1 0 0 Postojna 533 10,0 0,8 14,9 6,3 27,7 -10,3 13 7 781 394 94 6,4 34 9 269 58 28 5 9 0 0 Kočevje 468 9,5 0,5 15,6 5,0 29,0 -9,0 11 9 886 6,7 39 7 223 50 26 2 32 2 18 Ljubljana 299 11,1 1,0 15,7 7,4 29,6 -4,5 10 10 664 340 101 6,6 33 5 259 68 27 11 29 6 17 982,9 11,0 Bizeljsko 170 11,0 0,9 16,6 6,5 31,6 -6,6 11 12 659 6,4 35 8 203 69 24 2 28 0 0 Novo mesto 220 10,9 1,2 16,0 7,1 29,8 -5,6 10 9 684 360 95 6,2 29 12 220 69 26 7 27 2 9 991,1 11,5 Črnomelj 196 11,8 1,4 17,5 6,6 32,6 -7,5 9 11 571 6,3 36 11 290 81 27 7 18 0 0 Celje 240 10,1 0,7 16,4 5,7 29,4 -7,5 13 10 795 356 102 6,2 30 8 181 61 21 7 17 2 6 989,1 10,6 Maribor 275 10,9 1,0 16,1 7,0 29,7 -4,6 11 10 710 399 102 6,3 31 7 152 55 21 1 1 2 3 984,7 10,5 Slovenj Gradec 452 9,3 1,1 14,6 5,3 27,7 -8,4 17 8 904 341 88 7,0 35 4 231 72 25 7 27 6 13 Murska Sobota 188 10,6 1,2 16,2 6,3 30,5 -5,4 10 10 699 378 98 6,5 34 8 163 78 17 5 23 0 0 995,6 10,0 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS; < 12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 20 15 10 5 0 -5 35 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 35 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 35 30 25 20 15 10 5 0 BILJE A - a /Kzixy-^ ^v-A. ---j LJUBLJANA SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER Slika 27. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v jeseni 2008 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 27. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in autumn 2008 (thin line) and average of the period 1961-1990 (thick line) 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ob koncu še strnimo glavne značilnosti jeseni 2008. V nižinskem svetu so bili najtoplejši dnevi v prvi tretjini septembra, sledila je izrazita ohladitev in dnevi v drugi ter zadnji tretjini septembra so bili hladnejši od dni v začetku novembra. Prav septembrska ohladitev je bila to jesen najbolj izrazita. Kot smo pričakovali, je bila jesen 2008 toplejša od povprečja obdobja 1961-1990, ki ga še vedno uporabljamo za primerjavo. Takrat naraščanje svetovne temperature še ni bilo tako opazno, kot je postalo v zadnjem desetletju minulega stoletja. Povsem po pričakovanju so bili najhladnejši dnevi v zadnji tretjini novembra in prav takrat je snežilo tudi marsikje v nižinskem svetu. Napovedi o spremembah padavinskega režima so bolj negotove od temperaturnih. Odkloni od dolgoletnega povprečja se po državi precej razlikujejo, jesen 2008 je bila v pretežnem delu države bolj suha kot običajno, na severozahodu, torej tam, kjer je padavin največ, pa je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Sončnega vremena je bilo prav tako v pretežnem delu države manj kot običajno, presežki so bili le v osrednji Sloveniji in delu Štajerske. Slika 28. Močna burja na Obali 29. oktobra 2008 (foto: Tanja Cegnar) Figure 28. Strong bora on the Coast on 29 October 2008 (Photo: Tanja Cegnar) SUMMARY The mean air temperature in autumn 2008 was again above the 1961-1990 normals; exception was Kredarica, where it was a bit colder than on average. Positive anomalies above 1 °C were registered in Koroška region and northeastern and southeastern Slovenia, elsewhere it was up to 1 °C warmer than usual. The most abundant precipitation, more than 700 mm, was in Upper Posočje region (Rateče 600 mm); the smallest amount of precipitation, below 250 mm, was registered in southwestern Slovenia and most part of the eastern half of Slovenia (with exception of Bela krajina). Precipitation long-term average was exceeded in extreme northwestern Slovenia with the biggest exceedence in Rateče (28 %). In most parts of Slovenia only up to 75 % of the normals fell. Autumn 2008 brought to Kredarica 120 cm of snow; snow persisted for 60 days. Also many places in lowland got snow cover towards the end of November. In Ljubljana snow depth reached 17 cm, in Kočevje 18 cm, in Rateče 32 cm, in Slovenj Gradec 13 cm, in Novo mesto 9 cm. The autumn 2008 was a bit sunnier than on average only in part of Štajerska region and in Ljubljana with surrounding. 85 to 90 % of the average sunny weather was observed in part of northeastern Slovenia and Koroška region. 40 Meteorološka postaja Koprivna Meteorological station Koprivna Mateja Nadbath V Koprivni je padavinska meteorološka postaja že od januarja 1924. Koprivna je kraj na severu Slovenije, v Vzhodnih Karavankah; obdajajo jo vrhovi: Olševa, Raduha in Peca. oliflva ^tiSkU*"""" Smrekovoc J& WTP VKfiS O' « ^ M Slika 1. Geografska lega Koprivne (desna slika: Interaktivni atlas Slovenije, 1998) Figure 1. Geographical position of Koprivna (Interaktivni atlas Slovenije, 1998) Meteorološka postaja je na nadmorski višini 810 m, v ozki dolini. Pluviometer je postavljen ob gredi, opazovalčeva hiša je od instrumenta oddaljena 10 m proti severozahodu, 15 m proti severovzhodu je gospodarsko poslopje, sosedova hiša je 25 m južno od opazovalnega prostora. V bližini teče potok. Postaja je na tej lokaciji od konca junija 1958. V Koprivni merimo višino padavin in višino skupne snežne odeje ter novozapadlega snega. Obliko padavin, njihovo jakost in čas pojavljanja ter važnejše vremenske pojave pa opazujemo. Slika 2. Ortofoto meteorološke postaje Koprivna (vir: Atlas okolja) Figure 2. Ortophoto of meteorological station Koprivna (from Atlas okolja) Postaja je bila ustanovljena januarja 1924. Ob ustanovitvi je bila ob cerkvi Sv. Jakoba, na vrhu slemena, na nadmorski višini 1062 m. Do danes potekajo meritve in opazovanja brez večjih prekinitev. Prvi opazovalec v Koprivni je bil Ivan Hojnik, meril in opazoval je od januarja 1924 do 1941. Od januarja 1941 do 1945 je meritve in opazovanja opravljala Francka Kaker, od 1945 do 1953 pa Fanika Kurnik; od leta 1953 naprej je prostovoljna meteorološka opazovalka Marija Kurnik. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 3. Lokaciji meteorološke postaje v Koprivni, od „... . .. . ... . . ... .. ■ , „„.i , , , . „j „n^o .j .j i ■ Slika 4. Meteorološka postaja slikana proti 1924 do 1941 (modra) in od 1958 do danes (vir: , , . . v „V,,-^ lnW^tiwni af|ac RI„„0„L 1 CC^ SeVerozahodU leta 1977 (arhiv ARS0) Interaktivni atlas Slovenije, 1998) Figure 3. Locations of meteor Koprivna; blue is for 1924-1941 and red for 1958 on. .-. „ . .. , . . . . .. Figure 4. Meteorological station, photo taken to the Figure 3. Locations of meteorological station in .. ,. .n Ifnnn,™- hi, 10 ic f„r 1 a„H rnH W 1 Q^« ™ northwest in 1977 (archive ARSO) Slika 5. Lokacija meteorološke postaje v času 19241941, skiciral jo je opazovalec Ivan Hojnik (arhiv ARSO) Figure 5. Location of meteorological station in 19241941, the sketch was made by Ivan Hojnik (archive AR-SO) Slika 6. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1958-2007 ter refe-renčno povprečje (1961-1990, zelena črta) v Koprivni Figure 6. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1958-2007 and mean reference value (1961-1990, green line) in Koprivna V Koprivni pade v referenčnem povprečju (1961-1990) letno 1506 mm padavin; letno povprečje za zadnjih 17 let (1991-2007) je 1425 mm (slika 6). Od letnih časov je v Koprivni najbolj namočeno poletje, referenčno povprečje je 488 mm, najmanj padavin dobi zima, 242 mm (slika 7, črni stolpci). V obdobju 1991-2007 se je v primerjavi z referenčnim, jesensko povprečje povečalo, 452 mm ostali trije letni časi pa so dobili manj padavin (slika 7, temno modri stolpci). Jeseni 2008 je v Koprivni padlo 350 mm padavin, kar je 83 % referenčnega povprečja. V obdobju 1958-2008 je najmanj padavin padlo jeseni 2006, 219 mm; 800 mm padavin pa je padlo jeseni 2000, kar je največ v omenjenem obdobju (slika 7, svetlo modri stolpci). 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja pomlad poletje jesen zima Spring Summer Autumn Winter Slika 7. Povprečna višina padavin po letnih časih1 v obdobjih in leta 2008 v Koprivni Figure 7. Mean seasonal^ precipitation in periods and in 2008 in Koprivna V povprečju je najbolj namočen mesec referenčnega obdobja (1961-1990) junij, 170 mm; januar in februar sta najbolj suha, referenčno povprečje za prvega je 73 mm, za drugega pa 78 mm (slika 8, črni stolpci). V obdobju 1991-2007 je povprečna mesečna višina v primerjavi z referenčnim povprečjem nižja v prvih sedmih mesecih leta, medtem ko je višja avgusta, septembra, oktobra in decembra. V 17 letnem obdobju je najbolj namočen mesec leta avgust, s povprečjem 163 mm. Novembra 2008 je padlo 139 mm padavin, kar je 91 % referenčnega povprečja. Povsem enaka višina padavin je padla tudi novembra 1989. V obdobju 1958-2008 je novembra najmanj padavin padlo leta 1981, le 12 mm. Najvišja novembrska višina padavin je bila izmerjena leta 2000, kar 404 mm. Slika 8. Referenčno (1961-1990) in obdobno (1991-2007) mesečno povprečje ter mesečna višina padavin leta 2008 v Koprivni Figure 8. Mean reference (1961-1990) and long-term (1991-2007) monthly precipitation and monthly precipitation in 2008 in Koprivna V Koprivni je snežna odeja vsako leto, v referenčnem povprečju leži 130 dni na leto. V obdobju 19582008 je leta 1977 sneg zapadel že septembra. Najkasneje sneg zapade maja; 4. maja 1979 ter 18. maja 1991 je bila snežna odeja debela kar 45 cm. 1 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 155 140 111 52 75 80 92 80 95 100 113 91 180 160 140 120 B 100 s 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec / Month Slika 9. Najvišja dnevna2 višina padavin po mesecih v obdobju 1958-november 2008 180 Figure 9. Maximum daily November 2008 precipitation in 1958- oomoorooorooorooorooo m^o^ot^t^oooot^t^oo Slika 10. Letno število dni s snežno odejo3 (črta) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1958-2007 Figure 10. Annual snow cover duration3 (line) and maximum snow cover depth (columns) in 1958-2007 Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Koprivni v obdobju 1958-2007 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters in Koprivna in period 1958-2007 največ maximum leto / datum year/date najmanj minimum leto / datum year / date letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin2 (mm) daily precipitation2 (mm) najvišja višina novozapadlega snega (cm) maximum depth of fresh snow (cm) najvišja višina snežne odeje (cm) maximum snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo3 annual number of days with snow cover3 2008 497 155 70 155 169 1965 okt. 1964 20. feb. 1996 6. mar. 2006 16. mar. 1970 1980 1091 0 0 0 20 46 1971 jan. 1964, 1989 okt. 1965, 1995 4. mar. 1989 1 959 SUMMARY In Koprivna there is a precipitation meteorological station. Koprivna is located in northern Slovenia at elevation of 810 m. Meteorological station has been established in January 1924. Precipitation, snow cover and fresh snow are measured and meteorological phenomena are observed. Marija Kurnik has been meteorological observer since 1953. 2 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; pripišemo jo dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock AM and it is 24 hours' sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 44 5. mednarodni vremenski forum 5th International Weather Forum Tanja Cegnar V okviru dejavnosti ob 50. letnici je Atomium v Bruslju od 6. do 9. novembra 2008 gostil srečanje vremenarjev, klimatologov, novinarjev in raziskovalcev ozračja z vsega sveta. Srečanja se je udeležilo 80 vremenarjev (meteorologov in novinarjev, ki v medijih posredujejo vremenske napovedi), seveda pa so bili prisotni tudi predstavniki Evropske komisije, Svetovne meteorološke organizacije, številnih meteoroloških društev, državnih meteoroloških služb, mednarodnih organizacij s področja meritev za potrebe meteorologije ter podjetij, ki izdelujejo programsko in strojno opremo za potrebe meteorologije. Forumi nadaljujejo tradicijo vremenskih festivalov, ki so bili prva organizirana oblika svetovnega povezovanja in izmenjevanja izkušenj med meteorologi in novinarji, ki v medijih posredujejo vremenske napovedi. Festivali so bili namenjeni izključno vremenskim informacijam in zelo medijsko obarvani. Po smrti idejnega vodje se je festival pod okriljem Francoskega meteorološkega društva preoblikoval v forum. Opustili so tekmovalno noto festivala in se posvetili izobraževanju in posredovanju informacij o podnebnih spremembah. Tokratni je bil že peti forum, vendar prvič v Belgiji. Glavne teme letošnjega foruma so bile podnebje in njegove spremembe ter načini najbolj učinkovitega posredovanja znanstvenih spoznanj in strokovnih informacij laični javnosti. Več o forumu si lahko preberete na spletni strani: http://www.smf.asso.fr/fim08_pro_en.html. Forum ni obsegal le programa za poklicne vremenarje, ampak je bilo veliko pozornosti namenjene tudi laični javnosti in šolam. Njim so bile namenjene predvsem razstave in delavnice, kjer so na zanimiv in razumljiv način lahko spoznavali, kako delujeta ozračje in podnebni sistem. Razstava in delavnice so bile razdeljene na pet tematskih sklopov: vreme, okolje, podnebje, energija in vesolje. Za sklop VREME je skrbel Kraljevi meteorološki inštitut; njegovi meteorologi so pojasnjevali, kako sestavljajo vremenske napovedi in kakšni podatki so za to potrebni. Veliko zanimanja je bilo predvsem za intenzivne vremenske pojave, kot so nevihte, tornadi, orkani idr. Zveza mladih belgijskih znanstvenikov je poskrbela za simulacije zanimivih vremenskih pojavov. S pomočjo Francoskega meteorološkega društva so se obiskovalci lahko preizkusili v vlogi televizijskih vremenarjev pred kamero in modro tablo (samo gledalci vidijo elektronsko podložene vremenske karte v ozadju, ki jih v studiu razlaga vremenar pred modrim ozadjem). Sklop OKOLJE so pripravili Generalni direktorat za okolje pri Evropski komisiji, Fundacija Nicolas Hulot, deželno Ministrstvo za okolje in podjetje STIB, ki skrbi za javni prevoz v Bruslju. Obiskovalci so sodelovali pri sestavljanju vetrne turbine in spoznavali učinke toplogrednih plinov, predstavili so jim Air-Climate program, ki vsebuje 100 konkretnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka. Zanimanje udeležencev so pritegnila tudi prizadevanja Evropske komisije za ozaveščanje javnosti o okoljski problematiki in podatki o izpustih ogljikovega dioksida v prometu ter možnostih za njihovo zmanjšanje. Sklop PODNEBJE so organizirali francoski Inštitut za vesoljske vede, Mednarodna polarna fundacija, Univerza v Bruslju in Okolje Bruselj. Govorili so o podnebnih spremembah, toplogrednih plinih in njihovih učinkih, raziskovanju polarnih območij in zahtevnosti gradnje tamkajšnjih merilnih postaj. Seveda so pozornost namenili tudi moči sončnih žarkov in možnosti njihove uporabe namesto energije fosilnih goriv. Manjkali niso niti modeli za ponazoritev astronomskih dejavnikov, ki vplivajo na podnebje. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Utrinki z delavnic za laično javnost (vir: http://www.smf.asso.fr/fim08_en.html) Figure 1. Pictures taken during workshops for general public and schools at Atomium in Brussels (Source: http://www.smf.asso.fr/fim08_en.html) Sklop ENERGIJA so pripravili podjetje Delta Lloyd, Okolje Bruselj in elektrodistributersko podjetje Elia. Prikazali so razvoj in sposobnosti čolna, ki ga poganjajo sončne celice, izvajali so poizkuse z različno onesnaženim zrakom, simulirali so dogajanje v oblakih. Predstavili so podatke o posledicah ogrevanja ozračja in odvisnost porabe električne energije od okoljskih razmer. Za sklop VESOLJE je skrbela Evropska vesoljska agencija. Obiskovalcem so prikazali pogled na Zemljo iz vesolja in s testi preverjali znanje. Na delavnici so sestavljali satelit, preko igre spoznavali lastnosti vesolja in prikazali osupljive možnosti daljinskih meritev s pomočjo satelitov. Slika 2. Otvoritvena govora sta pripadla Sabini Laruelle, Ministrici za znanost, in Michelu Petitu, predsedniku Francoskega meteorološkega društva; poklicni vremenarji; Svetovno meteorološko organizacijo je zastopala Liisa Jalkanen (vir: http://www.smf.asso.fr/fim08_en.html) Figure 2. Opening speeches by Sabine LARUELLE (Ministre de la Politique scientifique), and Michel PETIT (President SMF), professional weather presenters, and Liisa JALKANEN representing World meteorological Organization (Source: http://www.smf.asso.fr/fim08_en.html) Na profesionalnem delu foruma smo izmenjevali izkušnje pri ozaveščanju tako strokovne kot tudi laične javnosti o podnebnih zakonitostih in podnebnih spremembah. Ogledali smo si tudi možnosti, ki jih nudi nova programska in strojna oprema za televizijske studije; napredek na tem področju je res izjemen, žal v Sloveniji na nacionalni televiziji na tem področju opazno zaostajamo. Ogledali smo si najboljše vremenske oddaje z vsega sveta, jih komentirali, iskali skupne značilnosti in najbolj učinkovite komunikacijske prijeme. Izmenjali smo izkušnje, kako v vremenske informacije vključiti podnebne podatke in kako preprosto in razumljivo posredovati zapletena dejstva o okolju in 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja spremembah podnebja. Na forumu sem zastopala Evropsko meteorološko zvezo in njena prizadevanja za izboljšanje komunikacijskih spretnosti meteorologov. Že prvi dan foruma je sprejem za udeležence v mestni hiši priredil župan mesta Bruselj. Forum smo zaključili z udeležbo na Zeleni vožnji, ko smo se udeleženci foruma izpred Atomiuma s kolesi odpeljali v središče mesta. Slika 3. Atomium je gostil 5. mednarodni vremenski forum; v mestni hiši je vremenarje sprejel tudi župan mesta Bruselj (foto: T. Cegnar) Figure 3. Atomium hosted the 5th International Weather Forum; welcome reception took place at the City Hall of Brussels (Photo: T. Cegnar) SUMMARY Within the framework of its 50th anniversary, the Atomium welcomed in Brussels the 5th International Weather Forum from November 3 to 9, 2008. From November 3 to 9, a programme of exhibitions and animations was proposed to the public through 5 topics: METEOROLOGY, CLIMATE, ENERGY, SPACE and ENVIRONMENT. From November 6 to 9, the professionals (meteorologists, experts in climate, journalists, weather presenters and broadcasters from all over the world) attended a program of Roundtables and Workshops through three sessions: "Climate Change Mitigation", "Impacts of Climate Change" and "Weather and the Media". 47 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust November je bil toplejši od povprečja. K temu je doprinesla predvsem prva tretjina meseca s povprečnimi dnevnimi temperaturami zraka nad 10 °C, oziroma do 6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Nenavadno topla sta bila 2. in 3. november, ko so se najvišje dnevne temperature zraka približale 20 °C. Še topleje je bilo na Obali in na Goriškem, kjer se je ogrelo celo nad 20 °C. Ohladilo se je šele v drugi polovici novembra, v zadnjih dneh novembra pa je bilo v večjem delu države nadpovprečno hladno, saj so se povprečne dnevne temperature zraka vrtele blizu ničle. Triindvajsetega, 25., 27. in 28. novembra so bili dnevi ledeni, pod ničlo so ostale tudi povprečne dnevne temperature zraka. Kljub temu so se povprečne novembrske temperature zraka v kmetijsko pomembnejših predelih osrednje Slovenije in na Dolenjskem gibale med 4 in 5 °C, v severovzhodni Sloveniji med 6 in 7 °C, v Primorju in na Goriškem pa med 8 in 10 °C. Le v hribovitih predelih Gorenjske in ponekod v izpostavljenih predelih Notranjske je bilo hladneje, s povprečnimi mesečnimi temperaturami zraka blizu 2 °C. Odstopanja nad dolgoletnim povprečjem so bila različna, do 1 °C na Goriškem, drugod pa med 1 in 2 °C. Le na Obali se je novembrsko temperaturno povprečje izenačilo z dolgoletnimi povprečnimi vrednostmi. V večjem delu Slovenije je bila nadpovprečna tudi vsota akumulirane toplote (preglednica 3). 30.nov 10.nov 21.okt l.okt 11.sep 22.avg CNOCOI^O^C^CNIOOO r^ooooooc^c^c^ooo OttOttOttOCDCDCD Slika 1. Polna dozorelost in obiranje oljke (Olea europea) v Slovenski Istri (Portorož) v preteklem obdobju 19722008 Figure 1. Ripened fruits and fruits gathering of olive tree (Olea europea) in Slovene Istra (Portorož) through past period 1972-2008 V drugi, hladnejši polovici novembra so bile pogosto pod lediščem tudi minimalne dnevne temperature zraka. Pod 0 °C se je nekajkrat ohladilo tudi na Obali. Ohladitev je vplivala na temperaturo tal. V prvi tretjini novembra povprečne temperature tal višje od 10 °C so se v drugi polovici meseca že spustile pod 5 °C. V površinskem sloju tal so bile v zadnji tretjini novembra temperature blizu ničle (preglednica 2, slika 2), zadnje dni novembra je površinski sloj tal že občasno zamrznil. Pozni jeseni primerno je bilo majhno tudi izhlapevanje, v povprečju manjše od 1 mm, razen na Obali in na Goriškem (preglednica 1). Izhlapevanje je bilo precej nižje od mesečne količine padavin. V zadnji tretjini novembra je v večjem delu osrednje Slovenije dež prešel v sneg vse do nižin. Posamezne snežinke so med dežjem zaplesale tudi na Goriškem. Največ snega, nad 30 cm, je zapadlo 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja v Zgornje Savski dolini in v drugih hribovitih predelih Gorenjske. Drugod je snežna odeja merila le nekaj centimetrov. Sneg je padel na razmočena tla, zato se je obdržal le kratek čas. Novembrske obilne padavine, dež v nižinah in sneg v gorah, so namočile tla in izdatno prispevale v podtalno zalogo vode. Voda je ob obilnih padavinah ponekod zastajala na površini, zlasti na Ljubljanskem Barju. V Vipavski dolini, je za kratek čas poplavilo tudi nekaj kmetijskih obdelovalnih površin, pod vodo so se znašli nasadi breskev ob reki Vipavi. Izjema je bil skrajni severovzhodni del Slovenije, kjer so bile padavine pod povprečjem, a času primerno so bila tla in zlasti posevki ozimin zadovoljivo preskrbljeni z vodo. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija ETP. Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, november 2008 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration ETP according to Penman-Monteith's equation, November 2008 Postaja I .dekada I.dekada Il.dekada mesec (M) pov. max. £ pov. max. £ pov. max. £ pov max. £ Portorož-letališče 1.0 1.4 10 1.3 2.3 13 1.2 3.1 12 1.2 3.1 35 Bilje 0.9 1.8 9 1.2 2.6 12 0.8 1.5 8 1.0 2.6 28 Rateče-Planica 0.5 0.8 5 0.4 0.5 4 0.3 0.8 3 0.4 0.8 12 Planina pod Golico 0.5 0.6 5 0.3 0.4 3 0.2 0.4 2 0.3 0.6 10 Bohinjska Cešnjica 0.5 0.9 5 0.3 0.5 3 0.2 0.5 2 0.3 0.9 11 Lesce 0.5 0.8 5 0.3 0.4 3 0.2 0.5 2 0.3 0.8 10 Brnik-letališče 0.6 1.3 6 0.4 0.7 4 0.3 1.1 3 0.4 1.3 14 Preddvor 0.6 1.0 6 0.4 0.5 4 0.4 1.5 4 0.5 1.5 14 Topol pri Medvodah 0.6 1.4 6 0.4 1.3 4 0.4 1.0 4 0.5 1.4 14 Ljubljana 0.7 1.8 7 0.5 0.7 5 0.4 1.0 4 0.5 1.8 16 Nova vas-Bloke 0.5 0.7 5 0.3 0.8 3 0.2 0.6 2 0.3 0.8 10 Babno polje 0.5 1.2 5 0.4 0.9 4 0.3 1.1 3 0.4 1.2 12 Postojna 1.1 1.5 11 1.1 1.7 10 0.7 1.3 7 1.0 1.7 27 Kočevje 0.7 1.1 7 0.5 1.7 5 0.5 1.9 4 0.6 1.9 16 Sevno 0.6 1.2 6 0.4 0.9 4 0.3 0.5 3 0.4 1.2 13 Novo mesto 0.7 2.0 7 0.5 1.1 5 0.5 1.4 5 0.6 2.0 12 Bizeljsko 0.7 1.3 7 0.6 1.0 6 0.5 1.1 5 0.6 1.3 18 Dobliče-Crnomelj 0.6 1.3 6 0.5 1.3 5 0.5 2.2 5 0.5 2.2 16 Metlika 0.6 1.3 6 0.4 1.0 4 0.3 0.8 3 0.4 1.3 13 Šmartno 0.5 0.8 5 0.4 0.7 4 0.3 0.8 3 0.4 0.8 12 Celje 0.8 1.7 8 0.6 1.2 6 0.5 1.3 5 0.6 1.7 19 Slovenske Konjice 0.8 1.5 8 0.6 1.5 6 0.6 1.3 6 0.7 1.5 20 Maribor-letališče 0.7 1.1 7 0.6 1.2 6 0.6 1.2 6 0.6 1.2 20 Starše 0.6 0.9 6 0.4 1.2 4 0.3 0.9 3 0.4 1.2 14 Polički vrh 0.5 0.9 5 0.3 0.5 3 0.2 0.6 2 0.3 0.9 11 Murska Sobota 0.7 1.2 7 0.6 1.2 6 0.5 0.9 5 0.6 1.2 18 Veliki Dolenci 0.7 1.0 7 0.5 0.8 5 0.5 1.0 5 0.6 1.0 17 Lendava 0.6 1.0 6 0.4 0.9 4 0.4 0.8 4 0.5 1.0 15 Za posevke ozimnih žit so bile vremenske razmere v novembru razmeroma ugodne. Visoke dnevne temperature zraka v prvi tretjini novembra so omogočale rast ozimin. Občasno so bile temperature zraka nekoliko previsoke (nad 10 °C) tudi v temnem delu dneva, kar je motilo utrjevanje mladih rastlinic za preživetje ob nizkih zimskih temperaturah zraka v času mirovanja. Razmere so bile ugodnejše v drugi polovici novembra, ko je postopna ohladitev omogočila, da so se rastlinski asimilati obdržali in se koncentrirali v listih. Ob koncu novembra so posevki že prešli v zimsko mirovanje, večinoma na pragu razraščanja. Izjeme so bili posevki v Vipavski dolini in na Goriškem, kjer je bila setev kasnejša in so bili konec novembra posevki v začetnih fazah od vznika do tretjega lista. Dobra zaloga asimilatov v listih in prehod v mirovanje, ki ga sprožita mraz in ponekod tudi sneg ob koncu novembra je po slovenskem ljudskem izročilu znamenje za dobro žitno letino (»Cecilije grmenje, dobre letine znamenje« (22. november)), kar nakazuje na izkušnjo o pomenu dobre utrjenosti in sposobnosti preživetja mladih rastlin v težkih zimskih vremenskih razmerah. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, november 2008 Table 2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, November 2008 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 14.2 14.5 19.1 18.4 10.4 11.2 9.4 9.8 15.2 14.9 1.6 3.1 4.7 5.2 10.7 10.6 -0.6 0.7 9.4 9.8 Bilje 13.7 13.9 20.1 19.6 8.4 9.0 8.6 8.9 14.2 13.6 0.6 1.8 3.2 3.6 8.8 8.7 -1.3 -0.2 8.5 8.8 Lesce 10.5 10.7 17.0 16.0 3.4 5.2 6.2 6.5 11.7 11.0 0.0 1.2 0.3 1.1 6.0 5.8 -2.8 -0.4 5.7 6.1 Slovenj Gradec 11.2 11.2 15.5 14.8 7.9 8.1 6.4 6.4 11.5 11.0 0.8 1.4 1.0 0.9 5.1 4.1 -0.2 0.3 6.2 6.2 Ljubljana 12.0 11.9 18.5 16.7 7.8 8.6 7.1 7.4 12.2 11.7 0.2 1.5 1.5 2.0 7.8 7.5 -2.1 0.3 6.8 7.1 Novo mesto 12.8 12.8 15.3 14.7 10.3 10.5 9.3 9.4 13.1 12.7 5.1 5.7 4.7 4.8 9.2 8.9 1.6 1.9 8.9 9.0 Celje 12.1 11.7 18.1 16.2 7.8 8.3 7.5 7.3 13.9 11.5 0.6 1.4 2.2 2.1 8.6 8.1 -1.0 -0.4 7.2 7.1 Maribor-letališče 11.8 11.8 18.3 17.1 6.0 6.8 — 6.9 — 12.4 — 1.4 2.1 2.6 7.2 6.8 -0.6 0.7 — 7.1 Murska Sobota 12.0 11.9 17.2 15.2 7.9 9.2 6.8 7.4 11.7 10.9 0.2 1.9 1.9 2.5 7.0 6.4 -1.2 0.5 6.9 7.3 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) PORTOROŽ LJUBLJANA MURSKA SOBOTA 20 -i C15 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 20 s15 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 20 C15 10 5 0 ^ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, november 2008 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, November 2008 50 5 5 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 3. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, november 2008 Table 3. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, November 2008 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 151 138 170 460 3 101 88 115 305 3 51 38 60 150 0 4651 3172 1894 Bilje 138 132 146 41 6 35 88 82 91 261 35 40 32 37 109 26 4377 2914 1703 Postojna 115 105 120 339 47 65 55 65 1 84 41 23 15 16 54 19 3479 2143 1121 Kočevje 104 97 113 31 4 33 54 48 58 1 60 25 14 11 13 37 1 3344 2050 1036 Rateče 75 86 86 247 42 31 38 31 100 26 1 7 1 9 0 2760 1604 767 Lesce 102 99 108 308 37 52 49 53 1 54 30 10 14 7 31 3 3382 2091 1083 Slovenj Gradec 99 100 111 31 1 49 50 50 56 1 56 37 13 16 11 39 10 3406 2112 1104 Brnik 105 100 109 31 3 40 55 50 54 1 58 30 13 13 9 34 2 3522 2237 1212 Ljubljana 126 121 124 371 50 76 71 69 216 47 29 26 18 73 22 3998 2626 1475 Sevno 122 125 121 368 57 72 75 66 213 51 27 32 21 80 30 3653 2293 1213 Novo mesto 122 116 127 365 60 72 66 72 210 54 26 22 23 71 26 3903 2544 1395 Črnomelj 136 116 135 387 62 86 66 80 232 57 40 22 26 88 31 4161 2809 1634 Bizeljsko 121 114 121 356 40 71 64 66 201 36 24 21 17 62 14 3944 2584 1440 Celje 111 106 116 334 39 61 56 61 1 79 32 17 18 15 50 9 3715 2373 1273 Starše 121 110 112 343 38 71 60 57 188 33 24 21 13 58 13 3951 2587 1450 Maribor 122 120 116 359 46 72 70 61 204 42 27 28 15 70 22 4001 2620 1474 Maribor-letališče 117 109 111 337 24 67 59 56 182 20 23 20 12 55 7 3857 2496 1382 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) -ni podatka Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na drugem koncu Slovenije, v Slovenski Istri ter v Goriških Brdih, je novembra potekalo obiranje oljk. Slovenska pridelovalna območja v Istri in Goriških Brdih, kamor se oljka vse bolj vrača, se nahajajo na najsevernejši zemljepisni širini v Evropi. Tu oljka dozori in je godna za obiranje v prvi dekadi novembra (povprečno 4. novembra, slika 1, Arhiv fenoloških podatkov, ARSO). Za primerjavo, v Grčiji obirajo oljke precej kasneje, zgodnje sorte v tretji dekadi decembra, pozne sorte pa šele januarja in februarja. Podobno se tudi v Italiji in Španiji obiranje oljk lahko razpotegne od decembra do februarja, odvisno od ranosti sort in pridelovalnega območja (Agrometeorological Aspects of Crops in Italy, Spain and Greece, JRC, str.418-438). Letos je dozorevanje v Slovenski Istri pospešil vztrajen vodni stres, ki se je stopnjeval vse do konca oktobra. O začetku zorenja oljke so iz Obale poročali že v prvi polovici oktobra, v zadnjih dneh oktobra je oljka prešla v sklepno obdobje dozorevanja, godna za obiranje pa je bila v prvi dekadi novembra. Obiranje se običajno raztegne čez cel november. V nasprotju s suhim poletjem in prav tako suho jesenjo, pa je v letošnjem novembru obiranje motilo deževno vreme. Na Obali je bilo kar 18 padavinskih dni (padavinski dan, ko pade vsaj 0.1 mm dežja), padlo pa je kar 162 mm padavin, kar 60 % več padavin kot običajno v novembru. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21 h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Z(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °C) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month SUMMARY Monthly air temperatures and monthly precipitation above the long term average were recorded in the most agriculture regions of Slovenia. In the last decade of November air temperatures dropped below the average and the lowest temperatures below zero provoked temporal freezing of soil surface layer. Advantageous conditions for wheat resting were estimated. On the Littoral and in Goriška Brda, gathering of olive fruits were extended over the whole of November. Fruit gathering was temporarily hindered due to the persisted rain. 52 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v novembru Discharges of Slovenian rivers in November Igor Strojan Novembra je bila vodnatost slovenskih rek trideset odstotkov manjša kot navadno v tem mesecu. Najbolj vodnati sta bili reki Soča in Sava v zgornjem in srednjem toku (slika 1). Porasti pretokov niso bili izredno veliki. Pretoki so se v drugem delu meseca večinoma zmanjševali vse do zadnjih dni. Časovno spreminjanje pretokov Pretoki rek so bili prve dni novembra srednji do ponekod veliki. Pretoki so bili veliki v severovzhodnem visokogorju ter srednjem toku Save. Po nekaj dnevnem zmanjševanju pretokov so se ti ponovno povečali. Tokrat so bili pretoki največji v vzhodnem delu države na Dravinji, Savinji, Sotli in Krki. Sredi novembra so se pretoki povečali še zadnjič v tem mesecu. V drugi polovici novembra so se pretoki rek večinoma zmanjševali in bili zadnje dni najmanjši v mesecu (slika 2). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji mesečni pretoki so bili v povprečju dvajset odstotkov manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Visokovodne konice so bile največje v zgornjem in srednjem toku Save ter na Dravi. Pretoki so bili največji prvega in drugega, osmega in štirinajstega novembra (slika 3). Srednji mesečni pretoki rek so bili največji na Soči in Savi ter najmanjši na reki Reki (slika 3). Najmanjši pretoki rek niso bili izrazito majhni. Pretoki so bili najmanjši zadnje dni novembra (slika 3). SUMMARY Discharges at Slovenian rivers were in November 30 percent lower if compared to discharges of long term period 1971 - 2000. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek v novembru 2008 in povprečnimi srednjimi novembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the November 2008 mean discharges of Slovenian rivers compared to November mean discharges of the long-term period 90 80 In 70 "g 60 2 50 o ä40 Ph 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN GORNJA RADGONA -VELIKO SIRJE 5 7 9 RADOVLJICA 13 15 17 -ŠENTJAKOB 19 21 23 25 27 29 — HRASTNIK -ČATEŽ 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SUHA —PODBOČJE I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 - - CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek novembra 2008 Figure 2. The November 2008 daily mean discharges of Slovenian rivers 13 SOLKAN 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 5,0 £4,0 5 £3,0 2,0 ! 1,0 0,0 m ju JU uJ JlJ üJ JU // V//// / '// ///// / z □ Qvk november 2008 □ Qvk nov 1971 - 2000 5,0 B4'0 5 ^3,0 2,0 ! 1,0 0,0 I n " - 1 1 - n n n 1 n n 1 l 1 s / / / / / / ^ / / / / / / / / / *_-- - ' <>/ □ Qsr november 2008 □ Qsr nov 1971 - 2000 5,0 £ 4-0 8 5 £ 3,0 2,0 1,0 0,0 Ul J t nI JJj , y v//// ^ v / 'J/// □ Qnp november 2008 □ Qnp nov 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki novembra 2008 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in November 2008 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki novembra 2008 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in November 2008 and characteristic discharges in the long-term period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION November 2008 November 1971- -2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA * 90 30 55,6 91,9 145 DRAVA BORL+FORMIN * 203 30 71,4 179 385 DRAVI NJA VIDEM * 2,2 27 0,8 4,8 11,1 SAVINJA VELIKO SIRJE 8,6 30 6,2 18,2 33,6 SOTLA RAKOVEC * 3,2 28 1,0 2,6 6,9 SAVA RADOVLJICA * 25,0 29 6,0 18,1 71 SAVA ŠENTJAKOB 36,0 28 19,7 48,2 177 SAVA HRASTNIK 98,0 30 37,5 115 263 SAVA ČATEŽ * 108 29 52,6 147 283 SORA SUHA 7,7 28 2,9 8,5 29,7 KRKA PODBOČJE 22,0 29 7,6 21,1 49,6 KOLPA RADENCI 22,0 21 5,0 16,2 53,5 LJUBLJANICA MOSTE 25,0 30 4,9 26,1 97,8 SOČA SOLKAN 15,4 20 14,7 37,1 134 VIPAVA DOLENJE 3,1 28 2,0 5,8 19,0 IDRIJCA PODROTEJA 2,1 28 0,9 2,4 8,8 REKA C. MLIN 2,0 21 0,2 2,0 6,1 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA * 110 58,2 125 228 DRAVA BORL+FORMIN * 351 139 372 879 DRAVI NJA VIDEM * 6,0 2,5 13,6 37,9 SAVINJA VELIKO SIRJE 31,7 10,2 55,8 149 SOTLA RAKOVEC * 7,9 1,4 13,1 42,9 SAVA RADOVLJICA 65,9 11,9 54,1 220 SAVA ŠENTJAKOB 90,0 32,9 114 439 SAVA HRASTNIK 197 101 276 693 SAVA ČATEŽ * 264 81,9 369 1025 SORA SUHA 19,1 4,6 28,0 98,1 KRKA PODBOČJE 41,8 11,0 69,0 154 KOLPA RADENCI 54,1 10,5 76,5 170 LJUBLJANICA MOSTE 55,1 10,0 81,8 189 SOČA SOLKAN 153 24,3 129 486 VIPAVA DOLENJE 11,7 7,0 24,7 56,0 IDRIJCA PODROTEJA 7,7 1,1 12,7 36,2 REKA C. MLIN 5,1 0,6 14,0 56,5 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 138 1 68,6 275 781 DRAVA BORL+FORMIN * 935 1 205 1085 2102 DRAVI NJA VIDEM * 30,1 8 3,7 68,3 291 SAVINJA VELIKO SIRJE 89,0 8 13,3 385 1490 SOTLA RAKOVEC * 30,4 9 2,6 71,1 254 SAVA RADOVLJICA * 264 1 36,3 232 687 SAVA ŠENTJAKOB 437 1 65,5 529 1422 SAVA HRASTNIK 528 2 189 932 1668 SAVA ČATEŽ * 581 2 131 1251 3267 SORA SUHA 56,0 14 7,5 210 687 KRKA PODBOČJE 98,0 8 14,8 172 356 KOLPA RADENCI 183 2 46,7 437 785 LJUBLJANICA MOSTE 141 2 28,6 199 332 SOČA SOLKAN 522 1 49,1 885 2066 VIPAVA DOLENJE 44,0 14 21,0 129 192 IDRIJCA PODROTEJA 37,0 14 2,3 110 298 REKA C. MLIN 16,0 2 2,4 110 262 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki rek novembra 2008 ob 7:00 * discharges in November 2008 at 7:00 a.m. 56 Temperature rek in jezer v novembru Temperatures of Slovenian rivers and lakes in November Barbara Vodenik Novembra je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 7,8 °C, obeh največjih jezer pa 9,4 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,4 °C, temperatura obeh največjih jezer pa za 0,6 °C višja. Glede na prejšnji mesec so se reke ohladile v povprečju za 2,7 °C, jezeri pa za 4,0 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v novembru Temperature izbranih rek so (z izjemo Idrijce in Kamniške Bistrice) v prvi tretjini meseca rahlo nihale in v tem obdobju dosegle tudi najvišje vrednosti. Zatem so se temperature vse do konca meseca z večjimi ali manjšimi nihanji zniževale in dosegle najnižje vrednosti konec meseca. Sprememba temperature glede na začetek meseca je najbolj izrazita na Muri in Reki, ki sta se ohladili za 7,5 oz. 7,1 °C. Temperature Blejskega in Bohinjskega jezera so se cel mesec postopoma zniževale. Blejsko se je ohladilo za 4,8 °C, Bohinjsko pa za 5,0 °C. Blejsko jezero je bilo od Bohinjskega v povprečju toplejše za 3,5 °C. -MURA - G.RADGONA - - SAVINJA-VELIKO ŠIRJE -SAVA-RADOVLJICA --SAVA - ŠENTJAKOB Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v novembru 2008 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in November 2008 measured daily at 7:00 AM 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja -LJUBLJANICA - MOSTE -REKA - CERKVENIKOV MLIN -KRKA-PODBOCJE - - SORA-SUHA -BLEJSKO J. - MLINO BOHINJSKO J. - SVETI DUH 20 20 15 15 10 10 5 - 20 20 15 10 10 Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v novembru 2008 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in November 2008, measured daily at 7:00 AM Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek in obeh jezer v novembru so bile 0,7 °C višje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 2,0 °C (Savinja v Nazaijih) do 7,6 °C (Idrijca v Podroteji). Najnižja temperatura Blejskega jezera je bila 8,4 °C, Bohinjskega pa 5,0 °C. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Krki v Podbočju in sicer za 2,1 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 6,5 °C (Sava v Šentjakobu) do 9,1 °C (Ljubljanica v Mostah). Povprečna temperatura rek je bila 7,8 °C, kar je za 0,4 °C več od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 11,2 °C, Bohinjskega pa 7,6 °C, kar je za 0,7 °C manj, oziroma 0,4 °C več od dolgoletnega povprečja. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Sori v Suhi in sicer za 2,1 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,8 °C, temperaturi jezer pa za 1,0 °C višje. Najvišje temperature rek so bile od 8,6 °C (K. Bistrica v Kamniku) do 12,5 °C (Sora v Suhi). Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 13,4 °C, Bohinjskega pa 10,4 °C, kar je za 0,7 °C, oziroma 1,3 °C več od dolgoletnega povprečja. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Sori v Suhi, znaša pa 2,8 °C. 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer v novembru 2008 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in November 2008 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION November 2008 Tnk °C dan November obdobje/period nTnk sTnk vTnk °C °C °C MURA G. RADGONA 2.9 28 1.1 3.8 6.8 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 3.1 29 0.4 3.7 7.1 SAVA RADOVLJICA 3.9 29 0.2 3.9 6.8 SAVA ŠENTJAKOB 4.7* 29 1.6 4.8 7.2 IDRIJCA PODROTEJA 7.6 30 6.8 7.8 8.4 K. BISTRICA KAMNIK 4.9 29 2.3 5.7 9.1 SAVINJA NAZARJE 2.0 28 0.0 3.1 5.9 SAVINJA LAŠKO 2.4 28 0.4 3.2 6.1 LJUBLJANICA MOSTE 5.9 29 3.7 6.7 9.0 KRKA PODBOČJE 4.1 30 2.2 6.2 8.4 SORA SUHA 3.7 28 0.0 3.4 7.7 REKA CERKVEN. MLIN 2.5 28 0.3 4.2 8.2 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 7.7 5.4 7.0 10.9 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 8.2 4.2 7.3 12.2 SAVA RADOVLJICA 7.0 3.3 6.1 8.8 SAVA ŠENTJAKOB 6.5* 5.5 7.2 10.0 IDRIJCA PODROTEJA 8.2 7.7 8.3 9.1 K. BISTRICA KAMNIK 7.1 5.3 7.2 10.3 SAVINJA NAZARJE 7.0 3.3 6.2 9.6 SAVINJA LAŠKO 7.6 4.0 7.0 12.0 LJUBLJANICA MOSTE 9.1 7.1 9.0 13.8 KRKA PODBOČJE 8.5 6.1 8.6 14.0 SORA SUHA 9.0 3.8 6.9 10.9 REKA CERKVEN. MLIN 7.5 4.6 7.6 12.2 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 11.1 6 6.9 9.6 11.0 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 11.4 11 7.2 10.5 12.8 SAVA RADOVLJICA 8.9 5 6.2 8.0 9.4 SAVA ŠENTJAKOB 9.5* 2 7.2 9.3 11.4 IDRIJCA PODROTEJA 8.7 5 8.0 8.6 9.8 K. BISTRICA KAMNIK 8.6 5 6.4 8.5 11.0 SAVINJA NAZARJE 10.0 5 6.4 8.8 10.6 SAVINJA LAŠKO 11.3 8 7.0 10.3 14.7 LJUBLJANICA MOSTE 11.0 1 8.9 11.3 15.9 KRKA PODBOČJE 11.4 9 9.0 10.6 14.0 SORA SUHA 12.5 5 6.8 9.7 13.0 REKA CERKVEN. MLIN 11.4 1 8.4 10.9 13.6 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multi-year period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multi-year period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION November 2008 Tnk °C dan November obdobje/ period nTnk sTnk vTnk °C °C °C BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 8.4 30 5.0 30 5.2 8.1 11.0 3.0 5.3 9.6 BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 11.2 7.6 8.8 10.5 14.4 5.3 7.2 11.0 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 13.4 13. 10.4 10. 10.8 12.7 14.4 6.5 9.1 16.9 SUMMARY In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in November were 0,4 and 0,6 degrees higher, respectively. 60 Višina in temperatura morja v novembru Sea levels and temperature in November Mojca Robič Srednja mesečna višina morja v novembru je bila nad dolgoletnim povprečjem. Morje je bilo močno povišano v predvsem v zadnji tretjini meseca, vendar je doseglo najvišjo gladino 1. novembra. Opozorilna vrednost je bila presežena kar petkrat. Srednja in najvišja mesečna temperatura morja sta bili podpovprečni, najnižja mesečna temperatura pa višja od obdobnega povprečja. Višina morja v novembru Časovni potek sprememb višine morja. Morje je bilo ves mesec nadpovprečno visoko. Blizu povprečja je bilo le nekajdnevno obdobje sredi meseca. Morje je bilo najvišje v zadnji tretjini meseca. Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month A amplitude / the amplitude Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja novembra 2008 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of November 2008 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: nov.08 nov 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 233 204 223 237 NVVV 306 276 310 356 NNNV 158 120 143 159 A 148 156 167 197 Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v novembru 2008 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period in November 2008 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 —Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov Najvišje in najnižje višine morja. Najnižja gladina je bila izmerjena 11. novembra ob 14. uri in 10 minut, 158 cm (preglednica 1 in slika 3). Najvišjo gladino je morje doseglo 1. novembra 2008 ob 8. uri in 20 minut, ko je bila izmerjena višina 306 cm (slika 2). V zadnjih dneh novembra so meteorološki dejavniki in lastno nihanje morja močno povišali gladino. Ker v tem času ni bilo izrazito visokih astronomskih plim, ni prišlo do izjemno visokih gladin. Vpliv se je nadaljeval tudi v prvi polovici decembra in povzročil izjemno visoke vrednosti. Opozorilna vrednost 295 cm je bila v novembru presežena kar petkrat. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila nadpovprečna, najvišja vrednost je bila nekoliko nadpovprečna, najnižja pa precej višja od povprečja (preglednica 1). Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja novembra 2008 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in November 2008 and difference between them (Hres) ft \ x 1 1 1 1 i i i I 1 1 i i i 1 1 1 1 i i i i ,1 1 1 ^nr^i i ,y i, 1 / i i i ill if 1 1 H i » y 1 i i i i i i 1 i i i i i i i i i 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v novembru 2008 Figure 3. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in November 2008 40 30 - 20 10 0 0 dP 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Predvidene višine morja v januarju 2009 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 11:10 0:55 11:46 1:33 12:39 2:16 14:22 V — 1-\ — — — 2' 9 i- 0 3 V' 1 = \ J 1 1 /- \J 2 —t n V 3 (5 4 ft 4 m J 6:04 17:49 6:55 18:18 8:00 18:51 9:27 19:31 3:10 17:10 4:16 18:58 5:25 19:55 6:31 20:37 7:31 21:18 8:21 21:55 9:06 22:33 11:01 20:43 12:16 22:34 13:12 0:16 13:58 1:36 14:40 2:34 15:19 3:24 15:57 9:46 23:07 10:22 23:42 10:57 0:13 11:25 0:46 11:55 1:16 12:33 1:54 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 13 K K 41 i 4:07 16:31 4:51 17:03 5:31 17:31 6:13 17:55 6:57 18:16 7:52 18:28 9:31 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 2:45 4:04 20:19 5:33 20:34 6:39 20:54 7:25 21:15 8:00 21:37 8:31 22:01 12:28 13:10 0:01 13:43 1:21 14:09 2:01 14:36 2:34 15:00 3:03 15:22 9:01 22:25 9:31 22:49 10:00 23:13 10:31 23:37 11:04 0:03 11:40 3:31 15:46 4:01 16:10 4:31 16:31 5:07 16:55 5:40 17:19 6:19 17:39 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v januarju 2009 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in January 2009 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja v novembru Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Povprečna temperatura morja v novembru je bila nekoliko pod obdobnim povprečjem. Najvišja temperatura morja je bila prav tako podpovprečna, izmerjena pa je bila v prvih dneh meseca (slika 6). Najnižja mesečna temperatura je bila nadpovprečna in se je od najvišje razlikovala za 5 °C. Temperatura morja se je preko meseca zniževala, z izjemo manjšega skoka sredi meseca. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 20 15 Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v novembru 2008 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in November 2008 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v novembru 2008 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 15-letnem obdobju 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in November 2008 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 15-years period 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper November 2008 °C November 1992-2006 min sr max °C °C °C Tmin 1 12.1 Tsr 1 15.1 Tmax 1 17.1 9.6 11.1 13.5 12.9 15.5 18.2 15.7 17.7 20.0 SUMMARY Sea levels in November were above average comparing to long-term period. The highest sea level was recorded on November the 1st, but the alarm value was acceded five times through the month. Sea temperature was little below average of 1992-2006 period, only the minimum was higher than average. 64 Zaloge podzemnih vod v novembru 2008 Groundwater reserves in November 2008 Urša Gale Po daljšem obdobju upadanja gladin podzemne vode, so se v pretežnih delih aluvialnih vodonosnikov novembra zaloge podzemne vode pričele obnavljati. Izjema so bili vodonosniki Apaškega, Prekmurskega, Sorškega in Kranjskega polja, kjer so bile zaloge podzemnih vod na večini merilnih mest v območju zelo nizkih vrednosti. Nizko in zelo nizko vodno stanje je prevladovalo tudi v vodonosnikih Dravskega, Murskega, Brežiškega in Čateškega polja. Običajne vrednosti zalog so bile novembra zabeležene v vodonosnikih Krškega polja, doline Bolske in Kamniške Bistrice, Ljubljanskega polja in Vipavske doline. Nadpovprečne vrednosti nivojev podzemne vode so bile zabeležene v pretežnih delih spodnje Savinjske doline, Vrbanskega platoja ter Mirensko Vrtojbenskega polja, ponekod so se dvignile tudi do zelo visokih vrednosti. Povprečne višine vode kraških izvirov so bile novembra ponekod pod, ponekod pa nad dolgoletnim povprečjem. Dinamične zaloge izvirov Alpskega krasa so bile zaradi zadrževanja snega v visokogorju v upadanju, izdatnost izvirov Dinarskega krasa pa je bilo novembra pogojeno predvsem od porazdelitve in intenzitete lokalnih padavin v zaledju izvirov. Novembra je na večini aluvialnih vodonosnikov prevladoval padavinski primanjkljaj. Izjema je bilo območje vodonosnikov Vipavsko Soške doline, kjer je padlo za približno dve petini padavin več, kot je značilno za november. Najmanj padavin je padlo na območju vodonosnikov severovzhodne Slovenije in Celjske kotline, kjer so zabeležili okrog tretjino padavin manj, kot znaša dolgoletno novembrsko povprečje. Na območju kraško razpoklinskih vodonosnikov je najmanj padavin padlo v zaledju izvira Krupe, približno dve tretjini običajnih mesečnih vrednosti. Največ, približno eno šestino manj, kot znaša povprečje, so jih zabeležili v zaledju izvira Kamniške Bistrice. Padavine so bile novembra časovno razmeroma enakomerno porazdeljene, zabeleženih je bilo približno pet izrazitejših padavinskih dogodkov. Padavine so se večinoma pojavljale v obliki dežja, v zadnjih dneh meseca pa je pretežni del države pokrit s snegom, ki pa se z izjemo visokogorja, na površini ni obdržal daljši čas. Znižanje gladine podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih je bilo novembra največje v globokih vodonosnikih Kranjskega in Sorškega polja. Največje absolutno znižanje podzemne vode je bilo s 132 centimetri zabeleženo v Cerkljah na Kranjskem polju, relativni upad pa je bil največji na merilnem mestu v Bregu na Sorškem polju, kjer se je gladina podzemne vode znižala za 7 % največjega razpona nihanja na merilnem mestu. Razlog za zmanjševanje zalog podzemne vode je bil primanjkljaj padavin iz tekočega in predhodnjih mesecev. Zvišanje gladin podzemne vode je bil novembra največji v vodonosnikih Vipavsko Soške doline, kjer je bil zabeležen presežek padavin, pa tudi v vodonosnikih spodnje Savinjske doline. V Šempetru na Mirensko Vrtojbenskem polju je bil s 300 centimetri zabeležen največji absolutni dvig gladine, v Medlogu v spodnji Savinjski dolini pa je tovrstni dvig znašal 79 centimetrov. V Vipavskem križu v Vipavski dolini, kjer je bil novembra zabeležen največji relativni dvig podzemne vode, se je podzemna voda dvignila za 44 % največjega dolgoletnega razpona nihanja na tem merilnem mestu. Višine vode izvirov Alpskega krasa so bile novembra v upadanju, saj se je v višjih legah sneg že pričel zadrževati na površini vodonosnikov. S tem se ustvarjajo zaloge, ki bodo povečale izdatnost izvirov spomladi. Podobno kot izviri Alpskega krasa je tudi vodnatost izvirov Dinarskega krasa novembra v splošnem upadala. Kratkočasovni dvigi in upadi višine gladine vode na izvirih so bili pogojeni z lokalnimi padavinami v zaledju. Izdatnost izvirov Podroteje in Krupe je bila večji del meseca nad dolgoletnim povprečjem, izvira Bilpe in Velikega Obrha pa sta povprečje dosegla šele po izdatnejših padavinah v zadnjih dneh meseca. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V aluvialnih vodonosnikih spodnje Savinjske doline, Vrbanskega platoja, Krškega polja in Vipavsko Soške doline je bilo stanje zalog podzemnih vod novembra bolj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom, v vodonosnikih Kranjskega, Sorškega, Dravskega, Ptujskega, Prekmurskega in Murskega polja pa je bilo stanje pred enim letom bolj ugodno kot letos. Zaradi zniževanja nivojev so se zaloge podzemnih vod v vodonosnikih Apaškega, Prekmurskega, Kranjskega in Sorškega polja. Na drugi strani je novembra zaradi dvigov gladin podzemnih vod na pretežnih merilnih mestih Ptujskega polja, spodnje Savinjske doline, Krško Brežiške kotline, doline Kamniške Bistrice, Ljubljanskega polja ter Vipavsko Soške doline prišlo do obnavljanja zalog podzemnih vod. Režim nihanja podzemne vode v vodonosnikih Vipavsko Soške doline je deloma odvisen od vodostaja reke Vipave, deloma pa od količine padavin, padlih na površino vodonosnikov oziroma na območja izven samega polja, ki posredno napajajo vodonosnike. V novembru so bili v vodonosnikih Vipavsko Soške doline zabeleženi največji dvigi gladin zaradi obilnega napajanja iz padavin (slika 1). Slika 1. Merilni mesti v Šempetru (levo) in v Vipavskem Križu (desno), kjer je bil novembra zabeležen največji dvig podzemne vode (Foto: M. Hočevar) Figure 1. Measuring stations in Šempeter (left) and in Vipavski Križ (right), where maximum groundwater increase was measured in November (Photo: M. Hočevar) 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Žepovci - Apaško polje Lipovci - Prekmursko polje 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Tezno - Dravsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Skopice - Krško polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Britof - Kranjsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Trgovišče - Ptujsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Podgorje - d. Kam. Bistrice 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 SOV Meja - Sorško polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Zgornje Krapje - Mursko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Levec - sp. Savinjska dolina 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Kleče - Ljubljansko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 90 40 -100 Slika 2. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v novembru glede na maksimalni novembrski razpon nihanja na postaji iz primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 2. Deviation of measured groundwater level from average value in November in relation to maximal November amplitude for the reference period 1990-2001 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Mursko polje - Zgornje Krapje UHOIillOIOlO(D(OCD(D(D(DNNNNNNCOCOmfflCOCO oooooooooooooooooooooooo c is ^^ O- > is ^^ > is O- > is ^^ O- > (3^(3-500(3^(3-500(3^(3-500(3^(3-500 Ljubljansko polje - Kleče I pt&mtks HZ5-P75 . PIO-P25 Padavine ■ mrs p^vpretje Mfdana qliLin =iP7i-PM PM Padavre - Slika 3. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2005, 2006, 2007 in 2008 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 3. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2005, 2006, 2007 and 2008 - red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2001 SUMMARY Groundwater levels increased in some parts of the alluvial aquifers and decreased in others in November. Maximum groundwater rise was measured in Vipava Soča valley aquifer due to abundant amount of precipitation. Water levels of karstic springs were decreasing in Alpine karst region due to snow cover in the catchment. In Dinaric karst water levels oscillated near longterm average. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nh percentile values of GWlevels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 4. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu novembru 2008 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, N. Trišic) Figure 4. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in November 2008 (U. Gale, N. Trišic) 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Figure 5. Water level oscillations in some karstic springs in last three months (U. Gale, N. Trisic) 70 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula Onesnaženost zraka v novembru je bila le za malenkost višja kot v oktobru. Najdaljše obdobje brez padavin je trajalo 6 dni (v oktobru 12 dni), ko so se pojavljale dolgotrajnejše temperaturne inverzije v notranjosti Slovenije. Mejna dnevna koncentracija delcev PMi0 50 pg/m3 je bila tako kot v oktobru prekoračena na skoraj vseh merilnih mestih - tudi tokrat največkrat v Zasavju (Zagorje). Do konca novembra je bilo letno dovoljeno število prekoračitev najbolj preseženo v Zasavju, sledita obe lokaciji v Mariboru, ter Ljubljana in Rakičan pri Murski Soboti. Koncentracije žveplovega dioksida so bile povsod nizke. Tudi na merilnih mestih vplivnih območij TE Trbovlje in TE Šoštanj tokrat skoraj ni bilo povišanih vrednosti. Koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena so bile kot ponavadi povsod pod mejnimi vrednostmi. Tudi koncentracije ozona v novembru niso več prekoračile predpisanih mejnih vrednosti. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Ljubljana 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila povsod nizka. Najvišja urna koncentracija 303 pg/m3 in najvišja dnevna koncentracija 35 pg/m3 sta bili izmerjeni na višje ležečem Velikem Vrhu (vplivno območje TE Šoštanj). Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana v preglednici 1 in na sliki 1. Dušikovi oksidi Povprečne mesečne koncentracije NO2 so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Najvišje urne koncentracije so dosegle tako kot v oktobru 50 % mejne vrednosti. Koncentracije dušikovih oksidov so povzete v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišja povprečna 8-urna koncentracija v Trbovljah je dosegla 25 % mejne vrednosti. Ozon Koncentracije ozona (preglednica 3 in slika 3) so bile v novembru nizke - kot običajno v tem letnem času. Delci PM10 in PM25 Tudi v novembru je bila onesnaženost zraka z delci največja v Zasavju. Tudi tokrat je bilo največ prekoračitev mejne dnevne koncentracije - 20 - na prometnem merilnem mestu v Zagorju, na drugem mestu pa je bilo zopet Trbovlje z 11 prekoračitvami. K visokim koncentracijam v Zasavju prispevajo predvsem promet in manjši lokalni industrijski viri, pa tudi individualna kurišča. Dodatna razloga, da so v zadnjem času razmere najslabše v Zagorju, sta, da vse več prometa poteka preko Zagorja do nove avtoceste pri Trojanah, in da že dalj časa trajajo rekonstrukcijska gradbena dela na cesti skozi center mesta. V Zagorju smo že postavili referenčni merilnik delcev PM10. Na podlagi meritev in analiz bomo določili oz. ovrednotili vire delcev PM10 na območju Zagorja. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM25 je prikazana v preglednici 5 ter na slikah 4 in 5. Zaradi okvare merilnika je bilo na merilnem mestu Maribor premalo veljavnih podatkov za koncentracijo delcev PM25, zato jih ne objavljamo. Ogljikovodiki Mejna koncentracija je predpisana za benzen. Za oceno višine izmerjene koncentracije benzena lahko navedemo, da je bila povprečna mesečna vrednost v novembru v Mariboru 75 % mejne letne vrednosti. 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko, I-industrijsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural, I-industrial faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only * Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2008: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2008: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 44 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 6 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences. 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v novembru 2008 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in November 2008 mesec / 3 ure / month 1 ura / 1 hour 3 hours dan / 24 hours >MV >MV MERILNA MREŽA postaja % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cmax >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 96 2 17 0 0 0 5 0 0 Maribor 92 3 8 0 0 0 5 0 0 Celje 96 7 82 0 0 0 20 0 0 DMKZ Trbovlje 91 7 17 0 0 0 10 0 0 Hrastnik 95 5 19 0 0 0 14 0 0 Zagorje 76 3 23 0 2 0 7 0 0 Murska S.Rakičan 95 6 33 0 0 0 12 0 0 Nova Gorica 92 14 36 0 0 0 25 0 0 SKUPAJ DMKZ 6 82 0 2 0 25 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 90 6 20 0 0 0 13 0 0 EIS CELJE EIS Celje** Šoštanj 95 3 78 0 1 0 14 0 0 Topolšica 95 2 10 0 0 0 5 0 0 Veliki Vrh 96 7 303 0 6 0 35 0 0 EIS TES Zavodnje 90 3 74 0 0 0 14 0 0 Velenje 96 1 10 0 0 0 4 0 0 Graška Gora 96 3 36 0 0 0 8 0 0 Pesje 93 2 14 0 0 0 6 0 0 Skale mob. 95 8 37 0 0 0 16 0 0 SKUPAJ EIS TES 4 303 0 7 0 35 0 0 Kovk 86 8 64 0 0 0 24 0 0 EIS TET Dobovec 96 7 64 0 0 0 20 0 0 Kum 96 8 25 0 0 0 12 0 0 Ravenska vas 96 9 76 0 1 0 17 0 0 SKUPAJ EIS TET 8 76 0 1 0 24 0 0 EIS TEB Sv.Mohor 88 6 44 0 0 0 21 0 0 Zaradi udarca strele do nadaljnega ni podatkov - merilniki so v popravilu No data due to lightnig stroke - monitors are in repair Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v novembru 2008 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in November 2008 NO2 NOx mesec / 3 ure / mesec / month 1 ura / 1 hour 3 hours month >MV MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cp Ljubljana Bež. UB 96 42 91 0 0 0 100 DMKZ Maribor UT 91 35 88 0 0 0 88 Celje UB 95 18 66 0 0 0 59 Trbovlje UB 86 31 93 0 0 0 55 Murska S. Rakičan RB 95 23 70 0 0 0 33 Nova Gorica SB 94 37 105 0 0 0 70 Koper SB 95 23 66 0 0 0 30 OMS LJUBLJANA Vnajnarje RB 87 4 41 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje** UT EIS TES Zavodnje RB 85 2 41 0 0 0 Skale mob. RB 95 11 51 0 0 0 EIS TET Kovk RB 87 13 52 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor* RB 57 8 45 0 0 0 Zaradi udarca strele do nadaljnega ni podatkov - merilniki so v popravilu No data due to lightnig stroke - monitors are in repair 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v novembru 2008 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in November 2008 mesec / month 8 ur / 8 hours MERILNA MREZA postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bež. UB 95 0.7 1.7 0 DMKZ Maribor* UT 82 0.7 1.4* 0* Celje UB 96 0.8 1.9 0 Trbovlje UB 91 1.1 2.5 0 Nova Gorica* SB 82 0.3 1.4* 0* Krvavec* RB 81 0.1 0.3* 0* Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v novembru 2008 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in November 2008 MERILNA MREŽA postaja podr mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours >CV % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV £od 1. jan. Krvavec* RB 83 79 102* 0* 0* 99* 0* 70 Iskrba RB 96 17 60 0 0 49 0 33 Otlica RB 93 61 90 0 0 85 0 54 Ljubljana Bež. UB 91 11 78 0 0 74 0 22 DKMZ Maribor UT 96 11 63 0 0 55 0 0 Celje* UB 71 1 6* 66* 0* 0* 58* 0* 15 Trbovlje* UB 82 13 80* 0* 0* 69* 0* 6* Hrastnik SB 92 18 79 0 0 70 0 14 Zagorje UT 95 11 67 0 0 57 0 1 Nova Gorica SB 95 19 75 0 0 62 0 25 Koper SB 96 42 87 0 0 84 0 66 Murska S. Rakičan RB 94 19 68 0 0 53 0 9 OMS LJUBLJANA Vnajnarje RB 94 38 79 0 0 74 0 9* MO MARIBOR Maribor Pohorje RB 99 48 81 0 0 79 0 27 EIS TES Zavodnje RB 95 38 76 0 0 70 0 12* Velenje UB 96 17 67 0 0 60 0 7* EIS TET Kovk RB 94 34 71 0 0 72 0 19* EIS TEB Sv.Mohor RB 96 34 73 0 0 70 0 22 Opomba / Note: Na merilnem mestu Trbovlje ni bilo veljavnih podatkov zaradi okvare merilnika. /There were no valid data at the Trbovlje station due to monitor malfunction. 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v pg/m3 v novembru 2008 Table 5. Concentrations of PM10 and PM25 in pg/m3 in November 2008 PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA >MV kor. MREŽA postaja podr % pod cp Cmax >MV £od 1.jan. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. UB 100 37 72 4 36 1.24 32 64 DMKZ Maribor UT 91 38 66 5 49 1.19 Celje UB 100 35 59 6 35 1.12 Trbovlje UB 95 51 112 11 70 1.27 Zagorje UT 89 70 120 20 99 1.30 Murska S. Rakičan RB 100 35 64 2 38 1.22 Nova Gorica SB 99 30 68 2 32 1.20 Koper SB 99 24 54 1 14 1.30 Iskrba (R) RB 100 15 31 0 0 11 29 MO MARIBOR MO Maribor UB 100 34 65 2 49 1.30 EIS CELJE EIS Celje** UT 17* OMS LJUBLJANA Vnajnarje* RB EIS TES Pesje RB 99 18 32 0 10* Skale mob. RB 97 21 37 0 12* 1.30 EIS TET Prapretno RB 98 27 42 0 25* 1.30 EIS ANHOVO Morsko (R) RI 83 21 80 2 16 Gorenje Polje (R) RI 93 27 83 2 23 Zaradi udarca strele do nadaljnega ni podatkov - merilniki so v popravilu / No data due to lightnig stroke - monitors are in repair Opomba / Note: (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Preglednica 6. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v ug/m3 v novembru 2008 Table 6. Concentrations of some Hydrocarbons in ug/m in November 2008 MERILNA % etil- m,p- o- n- iso- n- MREŽA postaja podr pod benzen toluen benzen ksilen ksilen heksan heptan oktan oktan DKMZ Ljubljana Bežigrad UB 89 3.7 1.7 4.2 9.6 12.4 1.5 0.7 1.7 0.7 Maribor UT 97 4.5 5.9 1.3 5.1 1.0 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Bež Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnaj narj e EIS Celje* Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Ve le nj e Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* 0 I cp(^g/m3) I MV-1ura(št.primerov od začetka leta) I MV-24ur(št.primerov od začetka leta) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije SO2 ter prekoračitve mejne urne in mejne dnevne vrednosti v novembru 2008 z označenim dovoljenim letnim številom prekoračitev Figure 1. Average monthly SO2 concentration with exceedences of 1-hr and 24-hrs limit values in November 2008 Lj ublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica Koper EIS Celj e* Murska S. Rakičan Vnaj narj e Zavodnj e Skale m ob. Kovk Sv.Mohor* 0 100 120 Mg/m3 Cp Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v novembru 2008 Figure 2. Average monthly and maximal hourly NO2 concentration in November 2008 1 1 180 200 220 MV urna 5 10 15 20 25 30 35 40 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Bež. 1 1 Maribor 1 1 1 1 1 Celje* 1 1 1 1 1 Velenj e - 1 1 1 1 M m Trbovlj e * 1 1 1 1 N O Hrastnik 1 1 Zagorj e I 1 1 1 1 Nova Gorica 1 ■ 1 1 Koper Murska S. Rakičan — : 1 1 1 1 Vnajnarje . 1 1 1 1 1 Maribor Pohorje 1 1 P 0 Krvavec* ■ a 1 1 1 1 1 D Ž Iskrba 1 1 S O Otlica 1 1 Zavodnj e . 1 1 1 1 1 Kovk 1 1 Sv.Mohor* 1 1 1 1 1 0 20 40 60 80 100 120 140 Cp(pg/m3) g CV-8ur(št.primerov od začetka leta) g OV-lura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter prekoračitve opozorilne urne in ciljne osemurne vrednosti v novembru 2008 z označenim dovoljenim letnim številom prekoračitev ciljne 8-urne vrednosti Figure 3. Average monthly concentration of O3 with exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value in November 2008 Lj ublj ana Bež Maribor MO Maribor ............................1.................................1................................. Celje ...............................i.................................i................................. llllllllllllllllf EIS Celje* 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Trbovlj e 11111111111111111111111 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 ....................................................................................................................................... Zagorj e .....................................................TTTTTTTTTTTTTT1.................................i................nillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Murska S. Rakičan 1™..........................'.................................'................................. Nova Gorica ™............................................................................................ 1 1 1 1 1 1 1 1 Koper 1 1 1 1 1 Pesje 1 1 1 1 1 1 1 1 Škale mob. ............................. 1 1 1 1 1 1 1 1 Prapretno .................................'.................................'................. 1 1 1 1 1 1 1 1 Vnajnarje* 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Iskrba 1 1 1 1 Morsko 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Gorenje Polje -1-1- 1 1 1 1 -1-1-1-1- 0 10 20 30 40 50 60 70 80 cp(|g/m3) g MV-24ur(št.primerov) m MV-24ur(št.primerov od začetka leta) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in prekoračitve mejne dnevne vrednosti v novembru 2008 z označenim dovoljenim letnim številom prekoračitev Figure 4. Average monthly concentration of PM10 with the number of 24-hrs limit value exceedences in November 2008 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja -■-Ljubljana Bež. ■ Maribor _■_Celje Trbovlje Koper • Nova Gorica Murska S.Rakičan ---- - - ■ Zagorje Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m3) v novembru 2008 Figure 5. Average daily concentration of PM10 (ig/m3) in November 2008 SUMMARY Air pollution in November was just slightly higher than in October. Periods of stable weather with no precipitation and with temperature inversions in inland lasted for 6 days at the most. Concentrations of PM10 exceeded the daily limit value at almost all sites, with maximum again in the topographically unfavourable Zasavje region (Zagorje, Trbovlje), where local industry, traffic, and individual heating are the main emission sources. Additional emission sources influencing the Zagorje station are increased traffic towards the newly opened Higway at Trojane, and reconstruction of the main road through the city. Concentrations of SO2 were low at all monitoring sites. Concentrations of NO2, CO, Ozone and Benzene were all below the limit values. 79 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - november 2008 Earthquakes in Slovenia - November 2008 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so novembra 2008 zapisali 130 lokalnih potresov, od katerih smo za 118 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 31 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega časa se razlikuje za eno uro (srednjeevropski čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v novembru 2008 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 1. Potresi v Sloveniji - november 2008 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in November 2008 Prebivalci Slovenije so v novembru čutili le en potres in sicer 2. novembra ob 8.uri in 20 minut po UTC, oziroma 9:20 po lokalnem, srednjeevropskem času. Potres je imel magnitudo 2,4, njegova 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja največja intenziteta je bila III-IV EMS-98. Poročila so prispela iz Poljan nad Škofjo Loko, Železnikov, Cerknega, Selc, Gorenje vasi, Sovodnja in številnih okoliških krajev. Zaropotala so okna in vrata, potres je spremljal rahel šum, podoben pišu vetra. Iz Jesenice pri Cerknem so poročali o tem, da je neki studenec, ki je presahnil približno pred štirimi leti, ponovno oživel. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - november 2008 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - November 2008 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Področje 2008 11 1 1 49 46,32 13,61 7 1,5 Bovec 2008 11 1 3 33 45,28 14,67 26 1,8 Zlobin, Hrvaška 2008 11 2 3 0 46,32 13,62 9 1,1 Bovec 2008 11 2 8 20 46,14 14,12 14 III-IV 2,4 Leskovica - Gorenja vas 2008 11 2 23 24 46,54 14,76 6 1,5 Feistritz, Avstrija 2008 11 3 9 45 45,83 14,85 8 1,4 Zagradec - Šmihel 2008 11 4 10 36 45,27 14,89 19 1,7 Velika Kapela, Hrvaška 2008 11 4 14 29 46,14 14,12 10 1,3 Leskovica - Gorenja vas 2008 11 4 16 10 46,50 13,67 11 1,0 Fusine in Valromana, Italija 2008 11 7 1 37 45,56 15,27 7 1,2 Griblje 2008 11 8 12 30 46,16 15,96 24 2,1 Kuzminec, Hrvaška 2008 11 9 22 50 46,53 14,76 7 1,8 Peca, Avstrija 2008 11 10 3 14 45,61 15,43 5 1,0 Ozalj, Hrvaška 2008 11 10 4 21 46,49 13,85 11 1,0 Kranjska Gora 2008 11 10 14 45 45,90 15,46 7 1,0 Veliki Podlog 2008 11 12 7 15 45,87 16,00 7 1,5 Medvednica, Hrvaška 2008 11 18 21 27 46,33 13,55 17 1,2 Bovec 2008 11 20 16 8 45,37 14,49 15 1,0 So bolj, Hrvaška 2008 11 21 17 21 45,87 15,86 14 2,3 Zaprešič, Hrvaška 2008 11 22 15 2 45,50 14,58 14 1,4 Gorski Kotar, Hrvaška 2008 11 23 4 28 46,48 13,44 6 1,0 Valbruna, Italija 2008 11 23 10 57 45,58 15,20 7 1,1 Črnomelj 2008 11 23 13 37 46,62 15,15 8 2,0 Muta 2008 11 24 2 29 45,99 14,44 10 1,0 Vnanje Gorice 2008 11 25 8 11 46,82 14,36 0 1,8 Eggen, Avstrija 2008 11 25 21 52 46,04 14,95 11 1,5 Velika Preska 2008 11 26 7 39 46,02 15,78 3 1,1 Družilovec, Hrvaška 2008 11 27 12 58 45,51 15,29 7 1,5 Bojanci 2008 11 29 11 22 45,56 15,80 12 2,0 Donja Kupčina, Hrvaška 2008 11 30 1 15 45,71 14,40 12 1,1 Cerkniško jezero 2008 11 30 16 17 46,50 14,21 10 1,4 Feistritz, Avstrija 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Svetovni potresi - november 2008 World earthquakes - November 2008 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - november 2008 Table 2. The world strongest earthquakes - November 2008 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 10.11. 01:22:02,5 37,56 N 95,83 E 6,4 6,4 6,3 14 severni Qinghai, Kitajska V rudniku Dameigou Coal Mine so bile ranjene tri osebe. Poškodovanih je bilo nekaj zgradb. 16.11. 17:02:32,7 1,27 N 122,09 E 6,5 7,0 7,3 30 Minahasa, Indonezija Na območju Buola v provinci Gorontalo je vsaj 6 oseb izgubilo življenje, 77 je bilo ranjenih. Evakuirali so 10.000 ljudi, 1000 zgradb je bilo poškodovanih. 24.11. 22:27:55,0 54,20 W 154,32 E 6,5 7,3 493 Okhotsko morje V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v novembru 2008. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -120 120" 180 -30 -60 -120" -60 ooO 6 7 & Magnituda □ 0 33 70 200 700 Globina [km] Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - november 2008 Figure 2. The world strongest earthquakes - November 2008 83 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 20012007 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu b