fpnanvtBcr vseh UBfiR* ZDRUŽITE SE! SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, TOREK, 24. SEPTEMBRA 1968 . LETO X., ŠTEVILKA 262 . CENA 50 PAR »DELO« IZHAJA OD l.MAJA 1939 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE S. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGEft ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN^BENKO z* r v m*i.a p a j » | Obisk etiopskega cesarja Včeraj je prispel na svoj osmi obisk v našo državo etiopski suveren cesar Haihe Selasie I. — Na puljskem letališču ga je pozdravil predsednik Tito BRIONI, 23. sept. Etiopski suveren Haile Selasie I. je danes ob petih popoldne prispe, na svoj osmi prijateljski obisk v naši deželi. Predsednik Tito je etiopskega suverena sprejel na slovesno okrašenem puljskem letališču. Ko je stopil iz letala, se je cesar Haile Selasie pozdravil s svojim gostiteljem. To je bilo prisrčno in toplo srečanje prijateljev, ki sta se v letih po vojni večkrat srečala na jugoslovanskih in etiopskih tleh, pa tudi na zasedanjih različnih mednarodnih forumov. Minčev predsednik sobranja Predsednik makedonskega izvršnega sveta Je dr. Ksente Bogoev SKOPJE, 23. sept.. (Tanjug!. — Na današnji seji vseh petih zborov makedon- Potem. ko je sprejel šopke cvetja, je visoki gost predstavil gostitelju svoje sode-lavce> nato pa se je pozdravil z jugoslovanskimi funk iz prijateljske Etiopije. Ko so se odpeljali skozi Pulj, so etiopski gostje v družbi svojih gostiteljev odpluli z ladjo »Podgorka« na ... n runu.- piun z utajo »i-oagorka« na cionarji: Vladimirom Baka- ! Brione. Med plovbo od pulj- NIKOLA MINČEV ricem, Vladimirom Popovi čem, Rudijem Kolakom, Jankom Smoletom. Mišom Pa-vičevičem in drugimi. Z etiopskim suverenom so v Jugoslavijo pripotovali še Ras Imru Haile Selasie, namestnik poveljnika etiopske mornarice Iskander Desta, zunanji minister Ketema Ji-fru, državni minister Menasi Haile in druge osebnosti. Zaigrali so državni himni Etiopije in Jugoslavije, šefa držav pa sta obšla častni bataljon jugoslovanske vojne mornarice, nato pa se odpeljala z izhodu z letališča. Kolona avtomobilov je odpeljala skozi špalir častnikov jugoslovanske vojne mornarice, oblečene v bele uniforme. Puljski meščani so slovesno pričakali prijatelja iz Etiopije Mestne ulice so krasile jugoslovanske ter etiopske zastave in napisi z besedami dobrodošlice gostom Posvet o narodni obrambi LJUBLJANA. 23. sept. — Danes je bil v Ljubljani posvet predsednikov občinskih svetov za narodno obrambo, ki ga je vodil predsednik izvršnega sveta in predsednik sveta za narodno obrambo Stane Kavčič, Razpravljali so o aktualnih vprašanjih na področju narodno obrambnih priprav ter o bodočih nalogah, ki so z njimi povezane. skega pristanišča do Brionov sta ladjo sremljala dva torpedna čolna jugoslovanske vojne mornarice. Po prihodu na otok Veliki Brioni je predsednik Tito z avtomobilom odpeljal svojega gosta do vile »Brionka«, rezidence etiopskega suverena med njegovim bivanjem v Jugoslaviji- Nocoj je predsednik republike Josip Broz Tito priredil svečano večerjo v čast svojemu gostu- Pričakujejo. DR. KSENTE BOGOEV skega sobranja so izvolili za predsednika dosedanjega predsednika izvršnega sveta Nikola Minčeva, za predsednika izvršnega sveta pa dosedanjega podpredsednika dr. Ksenteja Bogoeva. Pred tem je bila komemorativ-na seja, na kateri je podpredsednik sobranja Zlate Biljanovski govoril o življenju in delu nedavno umrlega predsednika Mite Hadži-Vasileva. Nikola Minčev je bil rojen leta 1915 v Kavadarcih. V NOB je sodeloval od leta 1941, pred vojno pa se je udejstvoval v naprednih študentovskih gibanjih na skopari filozofski fakulteti. Po vojni je opravljal vrsto visokih upravnih in političnih funkcij. Predsednik izvršnega »veta je bil od leta 1967. Dr. Ksente Bogoev je bil rojen leta 1919 v vasi Leunov pri Gostivaru. Končal je e-komolsko fakulteto in je redni profesor na skopski univerzi. Preden je postal podpredsednik IS je bil rektor univerze. Seja pokrajinskega komiteja ZK Kosmeta PRIŠTINA, 23. sept. fTan- j Nihče jug). »Resolucija X. seje CK j ZKJ je že postala v praksi izhodišče za nadaljnje pojasnjevanje bistva sodobne i smeri v. mednarodnem delavskem gibanju, za mobili- ' zacijo državljanov pri pripravah za obrambo dežele 1 in za hitrejše in bolj odloč- j no uresničevanje ciljev reforme in nalog, določenih v | smernicah,« je izjavil danes član izvršnega komiteja pokrajinskega komiteja ZK Kosova in Mtetohije šisan Prekaša v uvodni besedi na 16. zasedanju pokrajinskega komiteja. Sklicujoč se na izvajanje sklepov predsedstva lin izvršnega komiteja pokrajin- j skega komiteja ob diskusiji j o ustavnih spremembah je Prekati ugotovil, da ni stališč, ki bi se razhajala s stališči v tem dokumentu Predsedstvo in IK sta pred kratkim v svojih sklepih med drugim zavrnila ideje o posebni republiki Kosmet in miselnost, da ni treba z ničemer bogatiti vsebine avtonomije. V vesoljski tekmi je SZ pred ZDA Morda bo že letos vesoljska ladja s posadko obkrožila Mesec \VASHINGTON, 23. septembra (Tanjug). — V ZDA sta zbudila velik odmev krožno potovanje sovjetskega satelita okrog Meseca in uspešen pristanek na Zemlji. Najverjetneje se bo povečal pritisk na vlado in kongres, naj ne dovolita, da bi ZDA še zaostajale v tej tekmi. Menijo, da je eden izmed pomembnih vzrokov za zaostajanje, ker zmanjšujejo proračunska sredstva za vesoljske programe. Največje priznanje sovjetskemu uspehu je dal James Webb, ki bo oktobra prenehal biti šef ameriške uprave za , aeronavtiko in vesolje. Z nedavnim odstopom je opozoril, da ZDA zaostajajo za Sovjetsko zvezo tako glede programov za pristanek na • • Nadaljevanje na zadnji strani Sindikat o minimalnem dohodku Predsedstvo republiškega sveta ZS o dohodku in delovnem času LJUBLJANA, 23- sept. — Kaj je sploh minimalni osebni dohodek, kolikšen naj bi bil? Ce bi že sprejeli kakršno koli mejo minimalnega osebnega dohodka je vprašanje ali naj bi veljal za vse področje Slovenije ali pa naj bi ga po lastni presoji določale posamezne regije ali celo občinske skupščine? To je bila poglavitna dilema na današnji seji predsedstva republiškega sveta zveze sindikatov. Člani predsedstva so večino časa porabili prav ob tem vprašanju ter o predlogu zaključkov o določanju višine minimalnih osebnih dohodkov v Sloveniji. Konkretnih stališč sicer še niso sprejeli, ker bodo današnji osnutek, o katerem so razpravljali, deloma izpopolnili s sugestijami iz razprave. Sindikati m samoupravni organi v delovnih organizacijah ter družbenopolitične skupnosti se morajo — po mnenju sindikata — predvsem zavzemati za takšno poslovno politiko delovne organizacije. ki ne bo privedla do izplačevanja minimalnih osebnih dohodkov. Presoditi in pretehtati bo najbrž treba o minimalnih osebnih dohodkih kot pravico zaposlenih. ki izhaja v času nezadostnega dohodka posamezne gospodarske organizacije ter o stopnji obremenitve dohodka za sklade skupnih rezerv ter strukture porabe tega denarja. Enotnost gospodar-saega prostora v naši republiki in solidarnost delovnega razreda pogojuje in terja enotno višino minimalnih osebnih dohodkov. V primerih, ko bi kljub preventivnim ukrepom prišlo do izplačila minimalnih osebnih dohodkov predla ga- da bodo jutri jugoslovansko-etiopski pogovori. Cesar Haile Selasie je pripotoval v Jugoslavijo s konference OAE v Alžiru. Ni težko uganiti, da bo visoki gost seznanil svoje gostitelje z delom tega pomembnega foruma neodvisnih držav. Razpravljali bodo tudi o drugih mednarodnih aktualnih vprašanjih in nekaterih vidikih dvostranskega sodelovanja. Naša zastava v olimpijskem naselju MEXICO, 23. sept. (Tanjug). V olimpijskem naselju v Mehiki so danes slovesno dvignili jugoslovansko zastavo. Slovesnosti so se udeležili člani olimpijske ekipe, ki so že prispeli v Mehiko, guverner olimpijskega naselja Francisco Miranda in jugoslovanski veleposlanik v Mehiki Dalibor Soldatič. Madžarski minister Veres v Beogradu BEOGRAD, 23. sept. (Tanjug). Danes popoldne je prispel sem madžarski minister za delo Joszef Veres, ki se bo kot gost zveznega izvršnega sveta mudil v naši državi do 28. septembra. S tem bo vrnil obisk predsedniku zveznega sveta za delo Antonu Polajnarju, ki se je oktobra lani mudil v Madžarski. Mizil v Budimpešti BEOGRAD, 23. sept. (Tanjug). Bukareški radio je sporočil, da je danes dopoldne odpotoval iz Bukarešte v Budimpešto član izvršnega komiteja stalnega predsedtsva in sekretar CK romunske KP Paul Niculescu Mizil. HA ELE SELAStSIE V JUGOSLAVIJI — Pozdrav na puljskem letališču. Telefoto: Tanjug Arabski obrambni ukrepi Pogovori med Huseinom in Naserjem - Graditev zaklonišč ob Suezu KAIRO, 23. sept. (Reuter, UPI, AFP). Jordanski kralj Husein je prispel danes iz Saudske Arabije v Kairo na pogovor s predsednikom Naserjem o zadnjem razvoju dogodkov na Srednjem vzhodu. Predsednik Naser in člani njegovega vlade so sprejeli visokega gosta na letališču. Po uradnih virih se bodo predvsem pogovarjali o krepitvi jordanskih meja z Iz. -raeLom. Predsednik Naser je sinoči predsedoval vladni seji, na kateri so govorili o tem, kako izvesti resolucije, ki so jih sprejeli v soboto na kongresu arabske socialistične unije. Na koncu kongresa so v sporočilu potrdili, da je neogiben boj z Izraelom, če si hočejo priboriti zasedena arabska ozemlja. Kot piše kairski »Al Ah-ram,« bodo v guvematih Sue- medameriskin vojaških | dneh izvedli načrt o organi- Biafrska protiofenziva Hudi boji v predmestju Abe, ki so jo zasedle zvezne čete Sestanek vojaških šefov v Riu UMIUAHUA, 23. sept. (UPI). Biafrske sile so danes iznenada začele nasprotni napad proti Abi, nekdanjemu upravnemu središču Biafre, ki so ga zvezne sile zasedle pred dvajsetimi dnevi. Poveljniki biafrskih sil so sporočili, da poteka nasprotni napad v treh smereh južno od Umuahije in da so presenetili nigerijske enote. Dopisnik agencije UFI je Iz predmestja Abe sporočil, da se bije hud boj za pomemben most kakih 64 kilometrov južno od Umuahije. V tem boju uporabljata obe strani topništvo in minomete. Z zavzetjem Abe so nigerijske enote dobile prosto pot za napad na Umuahijo, ki je zadnje večje mesto v rokah biafrskih sil. V mestu je tudi štab šefa uporniške • Nadaljeva >*> na zadnji st ^iii sil - Pritisk ZDA RIO DE JANEIRO, 23. sept. (UPI). Vojaški poveljniki devetnajstih latinskoameriških držav so prispeli v Rio de Ja-neiro na sestanek. Na dnevnem redu konference so boj proti podtalnemu delovanju in problemi gospodarske pomoči za razvoj tega področja. Številni mehiški komentatorji poudarjajo, da se bo Mehika odločno uprla vsakemu novemu poskusu »med-ameriške vojaške sile«. Mehiški politični krogi poudarjajo, da se je zlasti po okupaciji češkoslovaške povečal pritisk ZDA na vse latinskoameriške države. V ta namen izrabljajo ZDA organizacijo ameriških držav, ki bi jo rade spremenile v blokovsko vojaško zvezo. zaciji civilne obrambe. Kairskemu guvematu so že dodelili štiri milijone egiptovskih funtov za gradnjo zaklonišč iz armiranega betona. List pristavlja, da je to prvi ukrep, pri izvajanju sklepov, ki so jih sprejeli na kongresu arabske socialistične unije o notranji _ mobilizaciji. Iranski šah potuje v Moskvo TEHERAN, 23. sept. (AFP). Iranski šah Reza Pahlavi bo odpotoval jutri na desetdnevni obisk v Sovjetsko zvezo, kjer bo obiskal nekatere kraje in imel politične pogovore s sovjetskimi voditelji. Skupaj s šahom bodo odpotovali njegova žena, zunanji minister in večja skupina časnikarjev. V zadnjih dvanajstih letih bo to že tretji šahov obisk v Sovjetški zvezi. Češki kongres „čimprej“ Priprave na federacijo Smrkovsky na severu Češke - Ni več vznemirljivih vesti o nacionalni nestrpnosti PRAGA, 23. sept. (CTK). Predsednik češkoslovaškega parlamenta Josef Smrkovsky je odpotoval v Zaluzi na severu Češke, kamor so ga povabili delavci tamkajšnje kemične industrije. Obiskal bo obrate te industrije in se pogovarjal z delavci ter partijskimi, sindikalnimi in mladinskimi funkcionarji. član komisije za pripravo kongresa KP češke in član CK KP češkoslovaške Martin Vaculik je izjavil uredniku lista »život stran«, da bo kongres verjetno v začetku oktobra. Spričo pomanjkanja časa ne bo predkongresne debate v partijskih organizacijah. Računajo pa s tem, da se bodo delegati posvetovali z osnovnimi organizacijami, kako oceniti sedanji politični položaj., o vlogi najvišjih partijskih organov, o federaciji in o tistih, ki jih predlagajo v vodstvo KP češke. Politična komisija za pripravo kongresa čeških komunistov se zavzema za to, kot je razvidno iz Vaculiko-ve izjave, da bi kongres sklicali čimprej. saj bi bilo treba tudi KP češke organi- Utrgal se je viseči most v Titogradu: šest mrtvih KI,U~“ pregledal rjastih jeklenih vrvi na mostu čez Moračo - Enodnevno žalovanje v občini Titograd MOST NA MORACI, PREDEN SE JE ZGODILA KATASTROFA. Foto: arhiv »Dela« TITOGRAD, 23. sept. (Tanjug). Davi, nekaj pred sedmo, je Titograd zadela huda nesreča, ki je vznemirila vse mesto. V trenutku, ko so, kakor vsak dan, šli delavci na delo, dijaki pa v šolo, se je podrl most čez Moračo in okoli 50 oseb je strmoglavilo 20 m globoko v kamnito obalo in v naraslo reko. Pet ljudi je umrlo v bolnišnici, medtem ko se 24 težko ranjenih ljudi zdravi. Življenje so izgubili Slavka Sčepanovič, 16-Ietaa dijakinja, Nada Radulovič, uslužbenka, Radosav čolič, kapetan JLA, Radovan Kalezič, predsednik okrožnega gospodarskega sodišča v Titogradu, in Tomislav Vidič, 16-letni dijak. Očividci pripovedujejo, da so ob nesreči ljudje padli v naraslo reko in nekateri niso mogli doseči brega. V teh kritičnih trenutkih so pokazali veliko požrtvovalnosti ljudje, ki niso bili tako močno po- ••• Nadaljevanje na zadnji strani zirati pred razglasitvijo federativne ureditve 28. oktobra. Poleg tega komisija meni, naj bi se odpovedali poprej pripravljeni programski deklaraciji kongresa. Namesto tega predlagajo, naj bi kongres sprejel politični dokument, v katerem bi obrazložil nujnost ustanovitve KP češke, ocenil politični položaj in začrtal taktiko češke partije v najbližnji prihodnosti. Kot piše »Rudo pravo«, še pred dobrim mesecem ni bilo dneva, da bi ne bilo slišati vznemirljivih vesti o nacionalni nestrpnosti v južnem delu Slovaške, kjer živijo različne narodnosti. O položaju Slovakov in Madžarov (okrog pol milijona) na tem področju se ni le debatiralo. temveč so se dogajale tudi grobosti. Zadnje čase v časopisu ni novic o nacionalnih navzkrižjih. V okviru priprav na federativno ureditev države rešujejo zdaj • vprašanje enakopravnega položaja Madžarov in drugih narodnosti, češkoslovaški Madžari so preje vsak dan poslušali budimpeški radio, iker je bila dejavnost češkoslovaškega radia in tiska močno omejena. V zadnjem času pa ne poslušajo več budimpeških informacij, ker menijo, da niso dovolj objektivne. Biafre podpolkovnika Ojtik-wuja. Zvezna vlada je včeraj sporočila, da so njene sile zavzele letališče v Obilaguju, na katerem so pristajala letala mednarodnega Rdečega križa s hrano in zdravili za prizadeto biafrsko prebivalstvo. Vojaški opazovalci menijo, da izguba tega letališča ne pomeni večjega vojaškega poraza uporniških sil, utegne pa biti hud udarec za akcijo Rdečega križa. V Lagosu so že poprej sporočili, da so zvezne enote s treh strani obkolile U-muahijo in da so s topovi in minometi začele obstre ljevati sovražnikove prometne zveze proti bojišču. Nigerijsko vrhovno poveljstvo meni, da gre za zadnjo in najostrejšo bitko v državljanski vojni, ki se je začela julija lani Poziv portugalske patriotske fronte PARIZ, 23. sept. (TASS) Predstavništvo patriotske fronte narodne osvoboditve Portugalske v Alžiru je pozvalo vse protifašistične sile Portugalske, naj se začno takoj pogajati za ustanovitev »nacionalnega protifašističnega sveta«. Patriotska fronta je sprejela program, ki bi utegnil biti podlaga za združevanje protifašističnih sil. Program določa ustanovitev začasne vlade, ki bi pripravila vse potrebno za demokratizacijo države: za razpust Salazarje-vih organov oblasti, vštevši politično policijo in cenzurno upravo za volitve v narodno skupščino, vzpostavitev demokratskih svoboščin in za vsesplošno amnestijo. Delegacija CGT odpotovala v SZ PARIZ, 23. sept. (Reuter). Delegacija generalne konfederacije dela Francije je odpotovala danes v Moskvo, kjer se bo pogovarjala o mednarodnem sindikalnem gibanju. člani delegacije bodo imeli pogovore s predstavniki SZ, Poljske, Madžarske in Bolgarije, nato pa bodo obiskali češkoslovaško. Cesta Trbovlje— Hrastnik odprta TRBOVLJE, 23. sept. —Dopoldne ob enajstih so spet odprli za ves promet cesto Trbovlje—Hrastnik, ki jo je ponoči v podvozu pri železniški postaji Trbovlje poplavila Sava. Cesta Trbovlje—Hrastnik za Savo pa še ni prevozna. P. B. Bralci Dela, samo še 3 dni imate čas za sodelovanje v našem nagradnem razpisu za najprizadevnejši turistični kraj. Napišite ime kraja, ki ste ga izbrali, priložite vseh 10 nagradnih kuponov, pripišite Vaš naslov in vse skupaj pošljite na Uredništvo Dela, Ljubljana, Tomšičeva 3 - turistični kraj. Težavno in zahtevno zasedanje Triindvajseto zasedanje generalne skupščine OZN, ki se začenja danes, se začenja v vzdušju še ene politične krize — zasedbe ČSSR — ki prav tako kot ostala žarišča napetosti — Vietnam in Srednji vzhod — ogroža same temelje tistega mednarodnega reda. h kateremu je človeštvo težilo po vojni in katerega je na zunaj simbolizirala OZN, doslej bolj platonični kot učinkoviti zametek mednarodne varnosti in enakopravnega sodelovanja med narodi. Ob češkoslovaški krizi smo bili namreč priče praktičnemu in teoretičnemu uveljavljanju sovjetske verzije Monroejeve doktrine, politiki ene od ustanovnih velesil OZN, ki si v imenu najrazličnejših »izmov« prav tako kot druga atomska velesila — ZDA — lasti pravico v samovoljno določeni interesni sferi ignorirati načela, na katerih naj bi temeljil povojni svet. Ob tem dogajanju, v katerem je večina članic bolj obstranski opazovalec brezobzirne šahovske partije atomskih super-sil kot subjekt tega dogajanja, se včasih vsiljuje misel, »da se vse skupaj začenja znova«. Zaradi te črnoglede perspektive, ki glede na uveljavljeno prakso ni iz trte izvita, je odgovornost vsake posamezne članice OZN ob tokratnem zasedanju toliko večja in še bolj zapletena: ob vse bolj otipljivih težnjah, da se obnovi hladna vojna in blokovska razdeljenost sveta, je treba najti način in pot, kako najodločneje obsoditi prakso hegemoni-stične politike in uporabo sile, ne glede na to. kdo je njen nosilec, pa pri tem ne zapasti v enostransko »anti« histerijo, naj gre že za ZDA ali za ZSSR. Z drugimi besedami: vznemirjena svetovna javnost pričakuje od tokratnega zasedanja generalne skupščine, da si bo, dokler še ni prepozno, prizadevala vrniti načelom ustanovne listine tako težo in učinkovito veljavo, ki bi omogočila razvoj mednarodnega življenja v smeri enakopravnih odnosov med vsemi članicami, ne oziraje se na njihov atomski, ideološki ali drugačen predznak. To pa pomeni, da je treba storiti vse za učinkovito krepitev te mednarodne organizacije, kajti ob njeni jalovosti ali morda celo brez nje bi v mednarodnem življenju še bolj odkrito kot doslej krojil pravico, zakon džungle. Vietnam in ČSSR sta dokazala, da odločnega naroda ni moč ne politično ne moralno zlomiti. Tudi teženj in prizadevanj pretežne večine človeštva ni moč zavreti z avtoriteto dveh atomskih su-persil, kar so že nekajkrat potrdile mednarodne manifestacije neuvrščenih držav in tistih, ki se kljub formalnemu članstvu v tej ali oni organizaciji ogrevajo za njihove cilje. Prav v tem je moč, pa tudi odgovornost tako imenovanega »tretjega sveta«. MIRAN ŠUŠTAR 2. stran DELO NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Strokovne šole pod eno kapo? ^“!ejn^^ Izvršni odbor RSI za iniciativno posebno skupnost izobraževanja v SRS LJUBLJANA, 23. sept. Prihodnje leto bo zelo verjetno večino denarja za redno dejavnost vsega srednjega Šolstva zagotavljala -republika preko republiške skupnosti izobraževanja. Glede na to je danes izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti sklenil pred-lagati skupščini te izobraževalne skupnosti, naj ta da gospodarski zbornici SRS pobudo za sklic iniciativne noanla ■ posebne izobraževalne skupnosti. Ta iniciativna skupnost naj bi razbistrila nekatera vprašanja o nadaljnji sistemski ureditvi srednjega strokovnega šolstva v Sloveniji. — Razen tega je odbor danes obravnaval še več drugih stvari. V dosedanjih predlogih za financiranje šolstva v prihodnjem letu — in seveda tudi v naslednjih — je predvideno, naj bi vse srednje šolstvo, to je splošno in strokovno, večinoma financirala republika; sedaj ga financirajo občine, republika in deloma gospodarstvo. V zvezi s tem predlogom, ki ureja nekatera osrednja doslej sporna materi-------- vprašanja srednjega šol itd. Vprašanje je, kakšno vlogo bi lahko imela posebna republiška skupnost za vse strokovno šolstvo. Naj bi bila ena? Naj bi jih bilo več? Ali naj bi bilo tudi to šolstvo v celoti — ali pa deloma — pri sedanji republiški skupnosti izobraževanja? Danes so o teh dilemah in še o številnih drugih ____zelo dolgo in zelo zavzeto materialna j razpravljali na seji odbora republiške skupnosti izo- stva, se odpirajo nekatera j braževanja. Naposled so nova. Gre med drugim za I se kljub pomislekom, ces to, kako zadržati in raz- ! da stvari še niso dovolj vij ati vsebinsko in materi- ! razčiščene, vendarle odlo-alno povezano med. gospo- j čili, naj bi gospodarska darstvom in strokovnim ! zbornica SRS čimprej or-šolstvom; kako zadržati | ganizirala iniciativo po- Ta skupnost naj- bi pokazala, kako gleda gospodarstvo na to preoblematiko in kakšen je njegov interes. šele potem pa naj bi kakšna bo .prihodnja sistemska ureditev srednjega strokovnega šolstva. V tem smislu bo izvršni odbor oblikoval predlog, ki ga bo predlagal v obravnavo in sprejem skupščini izobraževalne skupnosti SRS; ta pa naj bi nato dala tako pobudo gospodarski zbornici SRS. Gospodarska zbornica — oziroma gospodarstvo — ob tem med drugim želi, naj bi bilo načelno rešeno tudi vprašanje, kako se bo v prihodnjih letih financiralo strokovno šolstvo. Izvršni odbor je danes med drugim sklenil predlagati svoji skupščini ustanovitev sklada za štipendiranje in kreditiranje mladine v šolah. Zedinil se je, kako bodo razdeljena dodatna dopolnilna sredstva temeljnim skupnostim za financiranje osnovnega šolstva v letoš- stva narodnosti. Razdelil je sredstva za financiranje dejavnosti visokošolskih zavodov za leto 1968 in letošnja sredstva za financiranje strokovnih šol pfi delovnih organizacijah. JANKO SVETINA Dr. D. Vogelnik govoril poslancem o spremembah v razvoju znanstvenih dejavnosti Parna bralcev oziroma 'razviti enotno po- ! sebno izobraževalno skup- njem letu. ObnovdJe^TO-litiko do vse^a izobraže- nost za strokovno solstvo ja načela o financiranju vanja na srednji stopnji I (ali več takih skupnosti), [oziroma sofinanciranju sol- Veliko zanimanje ljudi Toma Granfil se je vrnil iz Italije BEOGRAD, 23. sept. (Tanjug). Jugoslovanska delegacija, ki jo je vodil član zveznega izvršnega sveta Toma Granfil, se je danes zjutraj vrnila iz Italije, kjer se je mudila štiri dni. S predstavniki italijanske vlade so se pogovarjali o razvoju gospo-darskih odnosov v obeh državah. V vseh srečanjih, ki so potekale v prisrčnem in prijateljskem ozračju, so izrazili obojestransko željo, da bi se nadalje razvijali gospodarsko sodelovanje, trgovinska menjava ter industrijske kooperacije. Granfil je v Italiji obiskal tudi zunanjega ministra Giuseppeja Medicija, zunanjetrgovinskega ministra Carla Russa ter ministra za industrijo Giulia Andreottija. Jugoslovansko delegacijo je sprejel tudi predsednik italijanske vlade Giovanni Leone. Na poti domov j>e delegacija obiskala Bari, kjer se je 21. septembra udeležila »jugoslovanskega dne« na mednarodnem levantinskem sejmu. BEOGRAD, 23. sept. (Tanjug). Naša industrija je v pogojih gospodarske reforme precej razširila svoje zanimanje za znanstvenoraziskovalno delo. O tem ne govori samo ustanavljanje raziskovalnih enot v okviru mnogih podjetij in njihova udeležba pri ustanavljanju nad sto samostojnih znanstvenih institutov, temveč tudi absolutna in relativna udeležba gospodarstva pri financiranju raziskovalnega dela. Na te kvalitativne spremembe v razvoju znanstvenih dejavnosti je danes opozoril predsednik zveznega sveta za koordinacijo znanstvenih dejavnosti dr. Dolfe Vogelnik. Poslance več odborov prosvetnokultumega zbora zvezne skupščine je seznanil z analizo uresničevanja družbenega plana na tem področju v prvi polovici planskega obdobja. Sodelovanje gospodarstva in znanosti je zelo zapleten proces — je dejal — in zato ga spremlja veliko težav. Med drugimi se noiav-lja tudi zaskrbljenost, da se bodo znanstvene ustanove omejile na reševanje strokovnih nalog, ki bi jih lahko neposredno uporabili v praksi. Ce gospodarstvo zahteva od znanosti reševanje takih nalog — je nadaljeval dr. Vogelnik — pomeni, da jih samo ne more reševati, institu- ti pa so predvsem poklicani, da bi mu pri tem pomagali. Seveda se bo v procesu nadaljnjega razvoja tudi spremenil značaj nalog, ki jih industrija postavlja pred institute. prav tako pa ta fUm, kat*- na »tremi na da ocpnjaoati, '■ I ropa vsebina je realna in kar so izrazito umetniški. 1 današnja, nikakor ne more postavil bi vprašanj* ——————— moralno izpriditi! Moralne- bralcem, -fc, jih je ta film Hvala vsem. ki SO °a ali nemoralnega filma ^ko revoltiral (čeprav ga mi pomagali *Lo. to Toblt^oTTJnZ^t Pod Triglavom sem si 15. ie v,e’ resnično neokusne tekste 9. 1968 zlomila nogo in mo- Predlagate, da bi s prika- nekaterih naših narodno- rala sem ostati v Vodnikovi zovanjem sentimentalno- zabavnih melodij. Mislim, koči. Mož je žel po pomoč umetniških filmov popravi- ^a se dialogi v filmu s te-v dolino in klicu so se re- li moralno rast — nikakor. mi teksti kar težko primer-ševalci takoj odzvali- Nogo Mlad človek ni pokvarjen ^ t^endar jih vsak so nu zavarovali tako do- Pokvarjeni so ljudje ki ga dan po radiu.. Bilo zdravnik v dolžijo tega, ker so njegove bi aato zeto priporočljivo, bro, da jih je zdravnik v ' , '2^7- priporočljivo, Ljubljani zelo pohvalil. S«- .”**£*£ TmočtjZZ « «• !?. ?* no pazljivo so me splavili W 'ŠFSL^jeTda se tudi ob_ to »J?**?« j« Ko je navajal težave gmotnega značaja, kakor so nezadostne investicije v družbene sklade za znanstveno delo in počasno dotekanje sredstev za posamezne stroke, je predsednik zveznega sveta poudaril potrebo po dodatnih ukrepih, ki bi zagotovili odvajanje več sredstev za znanost. Po skupni seji se je odbor za znanost na ločeni seji odločil, da bodo diskutirali o tej analizi šele potem, ko bodo spoznali še ostalo gradivo, ki ga je pripravil ali ga bo kmalu pripravil zvezni svet za koordinacijo znanstvenih dejavnosti. srršaatas ” na««« in kljub naporom niso iz- nj ljubimkanju in uživa- me. wrrTr,r, (rubili dobre volje. "Tolažiti n^u človek pa zanes- JANEZ M1HELJ, so morali še mene. Obupa- ijjvo ne; fnm vidi, knjigo Dolenjska c. 136, vala sem. ker smo naleteli prebere, si prizna, da je res Ljubljana na vedno nove prepreke, tako, in živi svoje življenje. Zjutraj je namreč veter po- Hes nismo v srednjem veku, drl na -poti veliko smrek, da bi morali zardevati in MoVBinia od dežja je bila pot spolz- povešati Oči, ko vidimo go- 28 tujim imSIlOm te. vendar so bili ves čas lega Človeka ali razpravlja. tako pazljivi, da me ni no- mo o spolnosti. Snemimo One -4. avg. 1968 je ured aa Žiti ' enkrat zabolela, krinko in ne bodimo mora- mstvo »Dela« prejelo dopis da so me v listi, ker nismo in ne more- s prošnjo, da bi ga priob ga Kjub temu. Radovljico pripeljali ob 2h mo biti. ponoči in da so morali Današnjega življenja m - h. ob, zjutraj na_delo. se niti eden. mogoče primerjati s sred- £L>et. čili v rubriki - »Pisma bralcev«. Pisec je zlorabil dvo- rit pritožil; ves čas so. bili njeveško' nravno igro, ker iavo lazruh klevet. Od besed k dejanjem za spremembe v ustavi Iz pogovora v zvezni konferenci SZDL Jugoslavije DD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 23. sept. V zvezni konferenci SZDLJ je danes potekal pogovor spričo javne diskusije o tezan za spremembo nekaterih določb zvezne ustave in sprememb v volilnem sistemu. O aktualnih vprašanjih s tega področja so govorili generalni sekretar zvezne konference Beno Zupančič, podpredsednika zvezne skupščine dr. Marijan Brecelj in dr. Miloš Zanko, pa tudi nekateri člani ustavne komisije in funkcionarji zvezne konference. Kakor so poudarili, se bo ustavna komisija držala prvotnega roka i25. septembra) za javno razpravo v tem smislu, da bo takoj začela siste- Gligorov sprejel Gigha BEOGRAD, 23. sept. (Tanjug). Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov je danes dopoldne spre-romunskega ministra matizirati predloge in ideje iz dosedanjih razprav, javna razprava o predlaganih spremembah v ustavi in v volilnem sistemu pa bo trajala skoraj do konca novembra. Ustavna komisija kakor tudi ustrezni forumi Socialistične zveze bodo razprave spremljali, upoštevali predloge in sugestije, da bi jih vnesli v dokončno besedilo ustavnih amandmajev, ki naj bi jih skupščina sprejela konec novembra ali v začetku decem- Dr. Miloš Zanko je predvsem poudaril, da ima v kontekstu sprememb nekaterih ustavnih določb velik pomen zbor narodov in da je nasploh »nujno treba storiti vidnejši korak za nadaljnjo afirmacijo samoupravnih vezi med republikami v zvezi.« Nato je Zanko rekel, da republike sicer povezujejo organi uprave (izvršni sveti in podobno), vendar da se morajo samoupravne zveze med republikami in pokrajinami v zvezi kot celoti šele razviti. Nato je poudaril, kako ni mogoče sprejeti predloga, da bi se zbori delovnih skupnosti zvezne skupščine spojili v en zbor, ker bi to pomenilo nazadovanje v preraščanju predstavniških organov v stičišča, na katerih se samoupravno dogovarjajo. ZDRAVKO ILIČ Pogovor o ekonom* skih odnosih z NDR BEOGRAD, 23. sept. (Tanjug). Zvezni sekretar za zunanjo trgovino dr. Vasil Griv-čev je danes sprejel namestnika ministra za zunanjo trgovino NDR Friedricha Lech-ta. Ob tej priložnosti sta se pogovarjala o ekonomskih odnosih med obema deželama, predvsem pa o skorajšnjih rednih trgovskih pogajanjih za zaključek blagovnih list za naslednje leto. Marjan Rožič o novem zakonu o dohodku OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 23. sept. Na današnji tiskovni konferenci je sekretar Zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič izjavil, da je zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka, ki ga je spomladi sprejela zvezna skupščina, povsem v skladu s sklepi 6. kongresa ZSJ in ga je torej treba uresničevati skozi ta stališča v vseh delovnih organizacijah. jel romunskega ministra za | gradnjo _kemične .industrije j Beno Zupančlč gc, Mateja Gigha ki je v naši j y ™ j^enh mačilnosUh državi ^‘r^^riloSfsU I dosedanje javne razprave, je ga sveta. Ob tej priložnosti . ^.=1 £ £ v ¥3*12= i&SSs Ministra Gigha je danes zvezni sekretar za zunanjo trgovino dr, Vasil Grivčev povabil na kosilo, ki so ga pri-redili na čast romunskemu gostu. Začetek predelave sladkorne pese NOVI SAD, 23. sept. (Tanjug). V vojvodinskih tovarnah sladkorja se je začela nova sezona predelave sladkorne pese. V 97 dneh, kolikor naj bi poprečno trajala nova sezona, naj bi tovarne sladkorja v pokrajini predelale 129 tisoč vagonov pese. To pomeni, da bo letošnja sezona ena izmed najkrajših v zadnjih letih. Sezona ne bo trajala v vseh tovarnah enako dolgo. Najkrajša bo (okoli 70 dni) v tovarni v Zrenjaninu, najdaljša pa (okoli 110 dni) v tovarnah v Crvenki in Sremski Mitroviči. prodrla do mestnih organizacij, po čemer se razlikuje od razprave v prejšnjem mesecu. Opaziti je tudi, da se delovni ljudje močno zanimajo za ustavne spremembe in marsikcd povezujejo razprave o njih s sedanjim aktualnim položajem. Kjer so razpravo dobro organizirali, je poudaril Zupančič, zajema zelo široke kroge državljanov. Dr. Marijan Brecelj je dejal, kako ne kaže upoštevati predlogov, da bi preložili javno razpravo in predlagane spremembe, ker bi to ne bilo v prid sedanjemu aktualnemu položaju. Poudaril je tudi, kako neosnovane so pripombe na primer nekaterih diskutantov v sindikatih, ki so izrazili mišljenje, da pomenijo predlagane ustavne spremembe »ustanavljanje me-nažerskega sistema v delovnih organizacijah«. Obisk strokovnjaka za politična vede BEOGRAD, 23. sept. (Tanjug). V Beograd je pripotoval predsednik svetovnega Sindikat se je tri leta vztrajno boril za čim boljše formuliranje zakona, ki je končno dobil takšno obliko, da daje vse možne pobude v roke delovnim kolektivom in delavcem. Zdaj je torej na vrsti praktično delo. To je hkrati nekakšna pokongresna prelomnica delovanja sindikalne organizacije, ki nima več opravičil za načelno po- združenja za politične vede. i lemiziranje na višjih ravneh, prof. dr. Karl Friedrich s i Rožic sodi, da je treoa cas harvardske univerze. Ugledni izkori: za to, da pride vežemo z urejanjem medsebojnih odnosov ob uresničevanju novega zakona o do-nodku. Možnosti je še več, toda posamezne pojme je treba jemati tako, da ne bodo ščit za pačenje duha zakona. Solidarnost delavcev, ki jo omenja posebej tudi ta zakon, je namreč treba razumeti kot solidarnost v delu. Nagrajevanje po rezultatih dela namreč ni navzkriž s solidarnostjo. če jo jemljemo skozi ust- veseli in celo prepevali so. je to resnica. Resnica, naj Ker sem bil o prejemu Zahvaljujem se jim za bo kakršnakoli, pa je vedno pisma od uredništva obve-izredno požrtvovalnost: to- prava. ščen. se je seveda polvor- varišu načelniku. Vinku, vsi, ki mislijo, da je mlad ba podpisov hitro izkazala, vsem trem Petrom, Matev- človek po ogledu Pavloviče- To naj bo opozorilo tudi žu, Eriku in še enemu, ka- vega filma »Ko bom mrtev uredništvom ostalih časopi-terega imena nisem zvede- in bel« ali pa, ko je pre- sov. da ne bodo nasedla la. Tako nesebičnih ljudi bral Zidarjevo »Marijo Mag- klevetam takih neodgovor-še nisem srečala in jih naj- daleno«. moralno na psu. se nih ljudi, brž tudi ne bom. razen če totalno motijo. TINE KALAN se mi ne bo spet kaj zgo- Umetnik ne sme biti nt- ?tr MILAN ŽAKELJ, dilo v hribih. Tem ljudem koli morbiden, lahko izrazi Škofja Loka se ne bom mogla nikoli do- ka^oU: sh . našem volj zahvaliti. Žehmjim J ni do’ber umetnik. Z8 prtljago njihovem METKA KUŠAR m je V avtobusih matjaz novak poseben prostor DARKA CEH Večkrat se peljem z cev-B RAN KO PIRC tobusom. ki vozi rta progi IRENA KRANJC Novo mesto Maribor. Mo je z DRAGO STARC Gorjanci, kakor ga imenu-TONČKA LOVŠIN jejo. Ob vstopanju ljudi JANEZ ZUPANEC sem ponovno opazil da ne- ~T.,VF r E RET A tovorll° vehke na- STANE ČEBELA košare in tudi 10 • ali 20 litrske pletenke. Za• netile so me razne nimal sem se kdo so m ki sta se ves dan ukvarjala odklonilne kritike Pavlovi- ugotovil, da nosijo z mano in mi vlivala pogu- čevega filma »Ko bom pridelke prodajat v Trbov-ma. Zahvaljujem se tudi mrtev in bel«, kajti prepri- lJ« Zagorje. Prav je, tovarišem miličnikom iz čan sem. da je ta film edem da kaj vnovčijo m pa Radovljice za izredno or ga- izmed najboljših jugoslo- prav. da je ta roba v avto-nizvra.no pomoč v dolini. panskih filmov. busu v napoto, saj lTnaj° Rada bi povedala še ne- Cg ft{ w fUm res ^ prtljlgo^1^ obilo sreče pri delu. pri plezanju, saj so vsi alpinisti, in pri njihovem človekoljubnem delovanju- Rada bi se zahvalila še tov. Angelci, oskrbnici Vodnikove koče. ki mi je tudi zelo prijazno pomagala: poljskemu zdravniku za pozornost in oskrbo, dr. Novaku za pomoč, neznanemu planincu za prijaznost, in dvema gostoma. kaj. Veliko ljudi je prosto- glab ^ ^ voljno žrtvovalo svoj prosti čas. svoje sile in čas ko televizija verjetno ne bi predvajala. Ne vem, zakaj LUDVIK GRČAR. Radeče bi morali počivati, medtem ugjmtere moti neposredno leo je dežurni zdravnik v prikazovanje vsakdanjega ZD Bled leategortčno odbil, ^ivljenia y fnmu je pH- da bi vstal ob taki uri. Ni ,_\f\My\J rUlI uarvaiuiuvcu^c. • ..... ; ._, svetovni strokovnjak za poli- i sedaj do še boljše preosnove , ^Danje dohodka ne pa ob- tične vede bo v Jugoslaviji nekaj dni kot gost visoke sole za politične vede v Beogradu. V tem času se bo pogovarjal z našimi uglednimi znanstveniki in dvuč'- -rt' tradicionalnih podjetij v samoupravne organizacije. Pri tem opozarja zlasti na povezanost posameznih problemov, ki se dandanes javljajo. Zdaj je namreč priložnost, da delavci s področja političnih j tudi dolcinrre višjih mini-ved in imel nekaj predavanj. 1 tnalnih osebnih drhodkov po Beneficiran staž dimnikarjev Zaradi težkega dela bi za pokojnino zadoščala skrajšana doba LJUBLJANA. 23. sept. Delo, ki ga v svojem poklicu opravljajo dimnikarji je dokaj škodljivo za njihovo zdravje, povrh tega pa se v tem poklicu dokaj hitro izrazito zmanjša delovna sposobnost. To pa sta dva zakonska Tazloga, zaradi katerih bi bilo ljudem, ki opravljajo operativno dimnikarsko delo, mogoče priznati beneficiran delovni staž. Tako so danes ugotovili na posvetu v republiški gospodarski zbornici in sklenili, da je potrebno za pristojne zvezne organe pripraviti' predlog z dovolj prepričljivimi argumenti, da bi tako utemeljili zahtevo za benefikacijo. Dimnikarsko delo je toliko težavno in zdravju škodljivo, da skorajda ni mogoče najti dimnikarja, ki bi pri 50 letih starosti še lahko opravljal najtežja dela v vročih industrijskih dimnih kanalih ali pa na visokih dimnikih in strehah. Trditev so na posvetu najbolje ilustrirali s primerom, da v dimnikarskem podjetju med dvanajstimi ljudmi, ki so jih zdravniško pregledali ni bi- nirani optimizem lo niti enega popolnoma zdravega, pa čeprav je naj-starejši med njimi imel šele štirideset let in je njihova ljudem v dimnikarskem poklicu bi bilo treba priznati beneficiran staž?. Ugotovili so, da obstaja zmatna razlika med rajonskim mojstrom, ki mora pravtako, kot njegov pomočnik opravljan vsa — m zato tudi najtežja dela — in tistim mojstrom, ki ima šest, ali več delavcev in zato scm ne opravlja toliko fizičnega deia, pač pa pretežno dele.vedske posle. Omenjeno razliko je mogoče upoštevati tud1. r;ri stopnjah benefikaci-je. Predpisi namreč določajo, da je mogoče delavcu pri- povprečna starost znašala 27 Z:na.ti za dvanajstmesečno de let- Pogostokrat ljudje v tem j lo jjtirinajstmesečno ali pa Kako bo s proizvodnjo, izvozom in zalogami do konca leta OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 23. sept. Industrijska proizvodnja v vsem letu 1968 bo glede na lansko leto za 7 odst. večja, izvoz pa se bo povečal za 4 odst., medtem ko se bodo zaloge zmanjšale. Tako so danes sporočili v zveznem zavodu za statistiko, ki je na osnovi ankete, izvedene sredi letošnjega leta v 2200 industrijskih podjetjih (86 odst. delavcev, zaposlenih v industriji), in na osnovi napovedi vodstev teh delovnih organizacij izdelal podrobnejšo napoved. Anketa zajema vsa podjetja vseh kategorij in velikosti, vseh strok in v vseh republikah, torej lahko verjamemo izsledkom. nje, 9°o pa iz proizvodnje leta 1966 in od prej. To pomeni, da je na zalogah vse manj nekurantnega blaga. Napoved tudi govori, da bo poklicu obole na dihalih ali pa si nakopljejo razne druge bolezni. Ni čudno, ko pa se pogost? -nustavljajo prepihu, veli; temperaturnim spremembam, velikokrat morajo delati v prostorih s škodljivimi plini, na lestvah, na strehah, na večjih višinah. Zato je tudi veliko dimnikarjev, ki morajo že kmalu potem, ko dopolnijo štirideseto leto. v invalidski pokoj. Na posvetu so zlasti zastavili vprašanje, katerim tudi daljšo delovno dobo, pri najtežjem in najbolj škodljivem delu pa celo osemnajstine sečno delovno dobe. FRANCE JERAS davčevanja dohodka s tako-unenovanimi »skladi solidarnosti«. Rožič je ob tej priložnosti govoril tudi o drugih konkretnih možnostih uresničevanja zakona o dohodku. Tako je omenil, da je ena izmed možnosti tudi oblikovanje tez o delitvi dohodka v | poslovnih združenjih, kjer je nagrajevanje »po delu« še sila pomanjkljivo in dvomljivo. Med drugim, je Rožič poudaril tudi to, da smo zadnje čase precej zanemarili nagrajevanje v delovnih organizacijah, oziroma konkret- i no skrb za uresničevanje tega \ načela v kolektivih, ,ker so j bili sindikati prezaposleni z | načelnimi razpravami o dohodku okrog zakona, ki je končno sprejet. Vse, kar je Rožič povedal, je torej apel na sindikalne organizacije, zlasti pa sindikalne podružnice, da uveljavijo svojo samostojnost in zakona o dohodku ne vzamejo kot predpise o tehniki obračuna. temveč kot podlago za snovanje primernejših družbenih odnosov. VIKTOR ŠIREC me hotel pregledati, niti ni hotel dati napotnice za bolnišnico na Jesenicah■ Sredi kazan del življenjske poti človeka, ki ni noben heroj, =r~.=5r;«K= **"■*"*» . . r- li i • -sr pri nas v resnici mnogo. srs Lsrsh-®*- f*~ - - <•«■»» . . . , . ' bi po mnenju nekaterih tra m s tako poškodovano H , , ; nogo z vlakom odpotovati ^hlco delovalo nevzgojno. Delovno razmerje med zakonci v Ljubljano. NATAŠA HOSTNIK. Oslavijska 11, P. Z. — Ali res ni možna sklenitev delovnega razmerja med zakoncema? LJUBLJANA Moralno, nemoralno?! Odgovor: Ni sioer nobenega izrecnega zakonskega predpisa, po katerem sklenitev delovnega razmerja med zakoncema ne bi bila možna oziroma dopu- Grličkov odpotoval na zasedanje SEV Jugoslavija na plovdivskem sejmu SOFIJA, 23. sept. (Tanjug). V Plovdivu so včeraj odprli 24. mednarodni sejem, na katerem razstavljajo podjetja iz 40 držav, med njimi tudi Jugoslavija. V jugoslovanskem V . ; paviljonu, ki ni ravno velik njug). Član zveznega izvršne- raastav.ldll približno 90 proiz- Dialogi, ki so kamen spotike, so vzeti iz vsakdanjega življenja naših delavcev. Ne vem, kako bi izpadli preprosti delavci, če bi v filmu govorili lepo in v pravilnem knjižnem jeziku, saj še marsikateri človek, Ja je visoko izobražen, v V naših časopisih lahko vsakdanjem življenju ne zadnje čase najdemo veliko rain ravno samo izbranih stna. Vendar med zakonce moralnih misli, takšnih ali izrazov* Seveda so tisti, ki živita v zakonski drugačnih, in med njimi ze- *° film gledali samo iz skupnosti in v skupnem golo moralno pismo tovarišice vzgojnega stališča, našli gpodinjstvu, delovno raz-Resnikove o filmu »Ko bom precej »nemoralnih« prizo- ne more obstajati. mrtev in bel« in podobni rov. O moralnosti in nemo- To siedi iz določb temelj-umetnostih z enakim pou- volnasti teh prizorov je nega zakona o zakonski darkom. težko soditi, saj prikazuje- ^^71. ki urejajo njihova Z mišljenjem tovarišice jo vsakdanje živlejnje. Ko- medsebojna premoženjska Resnikove se nikakor ne liko pa je vsakdanje živ- razmerja. Tako je po 8- čle-moremo strinjati, ker je film Ijenje moralno ali nemoral- nu temeljnega zaklona o za-2a mene dober, čeprav vem, na. je verjetno zelo težko ionski zvezi premoženje, ki da lahka talca mnenje pov- soditi■ Ce pa nekdo v jil- ^ zakonca pridobita z de zrači še nemalo polemik, mu išče s pikolovsko na- iom v zakonski zvezi njuno Nič ne di. sicer pa različna tančnostjo spotakljive sce- skupno premoženje. To pa mnenja o istem umetniškem ne, jih lahka v vsakem pC)IT1ern. da zakonska zveza delu jaričajo. da je delo no- fumu najde mnogo. kot življenjska skupnost v o. zapleteno m pomembno. ... . . Res se nam zdi neumestno Bistvo umetniškega filma vključuje v sebi tudi dolo trditi, da filmi, pa naj bo- f«- tiam prikaže neko Seno ^gospodarsko skupnost da s seksualno, erotično ali stvar kot celoto, in film je m izključuje obstoj delor-katerokoli tematiko, lahko treba kot celoto tudi razu- razmerja . negatvino vplivajo na mla- meti. Ce pa komu filmi s dega človeJca. Bolj kot kdor- to tematiko niso po godu. koli je poln svojih idej in lahko preprosto ugasne teorij. sprejemnik in zanesljivo bo Ljudje se gotovo niso obvarovan vsakršne nemo-in se ne vojskujejo zato, rale in »pohujšanja«. Ne-ker gledajo vojne filme; katerih filmov se z vzgoj- Kupon »a pravno posvetovalnico ..DELA" Domače fosforno umetno gnojilo SISAK, 23. sept. (Tanjug). Kemična industrija »Rado-nja« v Sisku bo odprla novo v letu 1968 izvoz industrije za j t(wa bi bo izdelovala pr-4% večji kot lam. Da bi to Industrijska proizvodnja je I videvajo podjetja v vseh re ▼ preteklih osmih mesecih | publikah. še vec, v vseh re dosegla 105%. Da hi dosegla , publikah pričakujejo, da bo letni rezultat 107%, se mora j do izboljšali raven proizvod nje, ki so jo dosegli v preteklih osmih mesecih, razen v proizvodnja v mesecih do konca leta večati za 10%. Po teh ocenah bi se morala proizvodnja najbolj povečati v ladjedelništvu, in sicer za 42 odst., nato v kemični industriji za 14% in v elektroener-giji za 13%. Tudi podjetja kovinske in tekstilne industrije, pa industrija usnja in gume predvidevajo do konca leta precej večjo proizvodnjo. Značilno je, da predvidevajo podjetja, ki zaposlujejo manj kot 500 delavcev, nekoliko večjo proizvodnjo od podjetij, ki zaposlujejo nad 500 delavcev. Porast proizvodnje pred- BiH, kjer predvidevajo, da se bo v podjetjih sedanja proizvodnja raven znižala od 105 na 104%. Po rezultatih ankete pričakujejo industrijska podjetja zmanjšanje zalog in sicer za 6 % v primerjavi s stanjem zalog sredi letošnjega leta. Torej predvidevajo zmanjšanje zalog in hkrati povečanje proizvodnje. Vodstva omenjenih anketiranih podjetij so ocenila, da je bilo sredi leta 1968 91% blaga na zalogi iz lanske in letošnje proizvod- dosegli, bi moral biti izvoz v drugem polletju za 27% večji kot v prvem, toda kakor je znano, je izvoz v drugi polovici leta vselej večji (lani je bil večji za 20%). V osmih mesecih letos so izvozili že 6“ o več industrijskih proizvodov kakor v istem obdobju lani. Največ podjetij poudarja, da pričakujejo nespremenjene prodajne cene. Industrija gradbenega materiala pričakuje, da bodo cene porasle za 6%, lesna industrija za 3%, industrija nekovin ter usnja in obutve za 2%. Torej bodo cene, razen v teh strokah, ostale nespremenjene. Tem nenačrtovanim optimističnim podatkom za industrijsko proizvodnjo in izvoz na začetku četrtega leta reforme 9e pridružuje tudi dejstvo, da se občutno veča produktivnost. Poprečni nominalni osebni dohodki bodo v vsem letu 1968 za 6% večji kot lani. ZDRAVKO ILIČ ga sveta Aleksander Grličkov vcdnih, "zunanjetrgovinskih in ie : szLsr • dnevnem rednem zasedanju & ude izvršnega komiteja za vza- sekretar CK BKP jemno ekonomsko pomoč (SEV), ki se bo jutri začelo v glavnem mestu Sovjetske , , . zve^e drugim je obiskal tudi jugo- Ena izmed točk dnevnega slovnnski paviljon. Ko so po-reda zasedanja izvršnega ko- Po^e sejem odprli za vse miteja bo razprava o poroči- j cbi-skcvalce, sijejugoslovan-lu komisije za radiotehnično “ ter predsednik ministrskega sveta Todor Živkov. Med vo domače fosfatno umetno gnojilo »Peloics«. To umetno gnojilo, namenjeno za tako imenovana kisla tla pri nas, so izdelali in ga v praksi preizkusili tovarniški strokovnjaki skupaj z več kmetijskimi kombinati ter inštituti. Ta uspeh naših strokovnjakov je že vzbudil precejšnje zanimanje pri kmetijcih iz drugih trža-v; »Radonja« bo v nekaj dneh podpisala pogodbo s Češkoslovaško o prodaji licence in manjše naprave za proizvodnjo 40.000 ton tega umetnega gnojila. Pogajajo se tudi o predaji licence za proizvodnjo »Pelofosa« v Indijo, Pakistan, Turčijo in ZDA. V tovarni menijo, da bodo realizirali te načrte najpozneje do konca prihodnje, ga leta. V novi tovarni v Sisku bodo prihodnje leto izdelali . ned 100.000 ton umetnega gnojila, zaradi česar se bo tudi zmanjšal uvoz tako imenovane Tomaževe žlindre. in elektro industrijo, v kateri neposredno sodeluje tudi Jugoslavija. Aleksandra Grličkova sta spremila na surčinsko letališče član zveznega izvršnega sveta Franjo Nagy in sovjetski veleposlanik v Jugoslaviji Ivan Benediktov. ski paviljon ogledalo na tisoče prebivalcev Plovdiva. OGLAŠUJTE V DELU PETER MOZOLEC POGRUNTACIJA Rite: Marijaa Bregtv -/a/ M*? čreEA/rrcr vr, 2>rj §/ w./ce t' ^ -t-e7TeE i*«/čr«osfc Asoteo fročve /P~ S Ti s šfpžooee [ EUZCOI ^3 CL. ///. /v4j)s-neo j — ^ NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO DELO * sena S Po kreditih prva v državi Po zadnjih podatkih je Kreditna banka in hranilnica Ljubljana zbrala doslej 10.687 varčevalcev za stanovanja — Vsak mesec kakih 500 Ljubljanska kreditna banka in hranilnica je pri kreditiranju stanovanjske graditve zaznamovala zares velike uspehe. Do konca avgusta je imela banka nič manj kot 10 tisoč 687 varčevalcev, ki želijo po kreditni poti priti do svojega stanovanja. Samo avgusta pa so zaznamovali 581 novih varčevalcev. Ce gledamo na to množenje s povprečnimi številkami, potem znaša mesečni prirastek varčevalcev kakih 500 ljudi. čeprav ti podatki že zdaj pričajo o tem, kako učinkovito in uspešno je poslovanje Ljubljanske kreditne banke in hranilnice na stanovanjskem področju, pa se njihova vred-•lcst še bolj poveča takoj, ko jih začnemo »meriti« z jugoslovanskimi merili. Namreč, ljubljanska banka ima več stanovalskih varčevalcev kot Veriga cen Sedaj, ko opazneje oživlja gospodarstvo in ko je naš izvoz zabeležil prvi, v resnici sicer še vedno majhen toda optimističen vzpon, smo se soočili z dejstvom, ki je bilo tako značilno za predreform-sko tekmovanje cen in dohodkov. Poslanci v zvezni skupščini so se pred kratkim seznanili s predlogom za spremembo zakona o organizaciji jugoslovanskih železnic, razprava se je začela in predlagali so nove formulacije. Do konca tega meseca bodo predlog o spremembi sprejeli, vendar pa tudi s tem problematika železniškega prometa, ki je zbrana v »beli knjigi jugoslovanskih železnic«, še vedno ne bo rešena vse jugoslovanske banke skupaj. Posamični podatki kažejo, da so se vsi varčevalci, ki so se vpisali pri ljubljanski KBH, zavezali, da bodo privarčevali okroglih 13 milijard starih dinarjev. Tudi to je visoka številka, če jo primerjamo z vplačili delovnih organizacij. Toda o delovnih organizacijah pozneje. Doslej so varčevalci plačali že precejšen del malo prej omenjenega trinajst milijardnega zneska. Odšteli so 9 milijard 600 milijonov starih dinarjev. Glede na vplačana sredstva znašajo zdaj bančne kreditne obveznosti kakih 10 milijard starih dinarjev. Ob tem moramo pripomniti še to, da teče to uspešno in živahno bančno gibanje v obdobju, ko prehajamo v nov sistem kreditiranja, to je v tisti sistem, ki zamenjuje funkcije nekdanjih občinskih skladov in v katerem razpolagajo s sredstvi dejansko tisti, ki jih ustvarjajo. To so delovne organizacije. Banka je od nekdanjih občinskih skladov seveda prevzela stara in že plasirana kreditna sredstva. Zanje dobiva anuitete. Le-te znašajo v Sloveniji 8 milijard starih dinar- Med posebno pomembnimi instrumenti v bančnem kreditnem sistemu moramo vsekakor omeniti garantno pismo. Kakor vemo, lahko dobi vsak varčevalec, ki v banki ali varčuje ali pa veže svoja sredstva, garancijo. Preprosto povedano, če prinese varčevalec v banko 5 milijonov dinarjev, mu da banka še 5 milijonov posojila. Potlej pa mu izda garancijo za deset milijonov dinarjev. Garantno pismo ima dve pomembni funkciji. Prvič, gradbenemu podjetju zagotavlja, da bo po določenem času zagotovo dobilo plačilo. Drugič pa lahko dobi gradbeno podjetje v banki na podlagi tega poroštvenega pisma posojilo za gradnjo -stanovanj. Letos daje banka za gradnjo stanovanj do 70 odstotkov posojil od zneska, ki je zapisan v garantnem pismu. Obrestna mera je štiri odstotna. Menda ni treba posebej poudarjati. kako zelo ugodni so taki postopki za gradbena podjetja. Ker ima podjetje tako zagotovljen denar za graditev stanovanj, mu tudi ni treba terjati od kupcev naplačil. Tako kot je omenjeni kreditni sistem omogočil banki, da je zbrala denar za stano- ne s spremembo zakona jev na leto. Poleg starih kre- n 7» ~ __flitrttr ia 'mnlro rnrnialn ne s povišanjem blagovnih prevoznih tarif. Kot je znano, je v začetku tega meseca upravni odbor zvezne gospodarske zbornice odobril — čeprav ne soglasno in z lahkim srcem — predlog, da se tarife pri prevozu blaga po železnici povprečno povišajo za 4,8 odstotka. kar naj bi veljalo od 1. oktobra. V zvezni gospodarski zbornici so tedaj predstavniki železarn in premogovnikov, pa tudi drugi gospodarstveniki dokazovali, da bodo večje tarife za prevoz blaga po železnici predvsem prizadele tiste veje, ki v reformi niso povišale cen (železarne, premogovniki itd); tisti proizvajalci in veje, ki so najbolj povišali cene, pa skorajda ne bodo občutili, oziroma plačevali povišanih železniških tarif. Tedaj so mnogi gospodarstveniki skušali dokazati, da je dražji prevoz blaga po železnici pravzaprav začetek verižne reakcije dvigovanja cen. čaka pa nas še nova veriga višjih cen — elektro gospodarstvo zahteva povišanje cen za električni tok, in sicer za 30 odstotkov v prihodnjem letu ter za 60 odstotkov leta 1970. Slišati pa je, da tudi PTT promet pripravlja predlog za višje tarife svojih storitev — za 20 odstotkov, višje cene pa so predlagali do-slef tudi celulozna in papirna industrija, lesna in tekstilna industrija ter kmetijstvo; 13. septembra so proizvajalci sladkorja zahtevali višje cene za ta pomembni prehrambeni artikel. Cene komunalnih storitev pa so med vsemi cenami naraščale najhitreje. Vendar pa se še vedno vrstijo nove zahteve za zvišanje cen komunalnih storitev itd. S temi dejstvi se moramo pravočasno soočiti, pa naj se zde te zahteve še tako utemeljene. Proizvajalci in družbenopolitične skupnosti imajo to že v načrtu. Ali je na vse to poleg drugih objektivnih dejavnikov in razmer, v katerih smo se znašli, vplival tudi preobremenjeni proračun za leto 1968? Glede jugoslovanskih železnic se bodo morali poslanci prihodnje dni odločiti: ali z dražjim prevozom doseči učinkovitejši železniški promet ali pa regresirati tarife. To pa je v dobršni meri odvisno od tega, ati se bosta o tem sporazumela železnica in gospodarstvo, med drugim pa tudi od celotne organizacije našega transporta, od cestnega do železniškega prometa. Dokler imamo zaradi velikega tovornega cestnega prometa toliko škode, zaradi česar propadajo tudi ceste, kjer izgubi življenje ogromno ljudi, železnica izgublja potnike — prevoz blaga se seli na ceste. To pa je le eno od nepotrjenih »pravil igre«, taka »pravila« pa bi lahko našli v vseh za-htevah za zvišanje cen. Vsekakor je poleg razprav o srednjeročnem planu ter ukrepih gospodarske politike za prihodnje leto vprašanje »verige cen« eno najvažnejših. za mnoge pa precej nepričakovano. ZDRAVKO ILIČ ditov je banka sprejela tudi kreditne obveznosti, ki se sučejo okoli zneska 15 in pol milijardo starih dinarjev. Poglejmo zdaj, kakšno je sodelovanje med banko in delovnimi organizacijami. Do letošnjega 30. junija je banka sklenila 2.500 pogodb z delovnimi organizacijami. Te pogodbe zadevajo vezavo stanovanjskih sredstev za združeno varčevanje delavcev in delovnih organizacij. Pogodbeni znesek šteje 35 milijard starih dinarjev. Do 30. junija se je v banki nabral že dobršen del tega zneska, in sicer 26 milijarde starih dinarjev. 2e zdaj je več kot očito, da spodbuja posojilni sistem, ki ga je trdno postavila na noge ljubljanska kreditna banka in hranilnica, tako občane kot delovne organizacije k temu, da prelivajo svoj denar prek banke, še poseben uspeh pa je imela ta kreditna politika pri samih občanih. Le-ti si namreč vedno bolj prizadevajo priti do lastnega stanovanja, saj vedo, da se bodo stanarine večale vse dotlej, dokler ne bomo prišli do ekonomskih stanarin. Precej podatkov in dejstev govori, kako močno in temeljito je ljubljanska banka organizirala svoje poslovno delo. Banka namreč noče opravljati samo poslov, ki zadeva- Neuspela akcija za krompir LJUBLJANA, 23. sept. Današnji avkcijski fes tanek za nekup in prodajo merkantAl-nega in semenskega krompirja — pripravila ga je novosadska produktna borza — zaradi premajhnega zanimanja kupoev ni uspel. Na iz-biro je bilo vsega okoli 4500 ton merkantilnega krompirja, katerega cena se je gibala! a med 52 ir, 64 starimi dinarji za kilogram; razen tega pa še dobili 2400 ton semenskega kropirja po različnih cenah, med katerimi je bila najvišja 140 starih dinarjev za kilogram. Prodajalci so na avkcijskem sestanku zaman čakali na kupce. Bil je le en sam, ki je nameraval kupiti 150 ten markantilnega krompirja vrste »cvetnik«, vendar pa takšnega krompirja ni bilo naprodaj. p. j. Težave vojvodinskih kmetijcev NOVI SAD, 23. sept. (Ta-njug). Obiranje koruze v Vojvodini, ki jo je letošnjo jesen treba obrati na 667.000 hektarih zemljišča, se bo začelo konec septembra ali prve dni oktobra, in sicer samo na zemljiščih, zasejanih z zgodnjo hibridno koruzo, in na bolj suhih zemljiščih. Zaradi obilne vlage in malo sončnih dni se je zorenje je- vec vanjska posojila, tako je dobro del tudi njej’ sami. Branka je namreč lahko krila tudi vse obveznosti, ki so jih imeli nekdanji občinski skladi in si zagotovila lastno likvidnost. Obveznosti, ki jih je po eni strani naložil banki na pleča kreditni sistem, niso majhne. Za letos znašajo obveznosti, ki izvirajo iz pogodb z delovnimi organizacijami in iz varčevanja samim otočanov 22 milijard starih dinarjev. Za 1969. leto pa znaša po že sklenjenih pogodbah obveznosti znesek 17 starih milijard. Sedanja likvidna sredstva v banki in pa sredstva, k± jih lahko banke po novih zveznih predpisih uporabijo za kreditiranje stanovanjskega gospodarstva, so ljubljanski KBH omogočila, da je že letos izven svojih pravilnikov odobrila za kake tri milijarde starih dinarjev posojil. Obenem pa je banka tudi sklenila, da bo dala za 5 milijard dinarjev posojil, namenjenih za gradnjo stanovanj. Za konec naj še zapišemo, da je sedanji sistem kreditiranja le nekaka prehodna oblika. Zavoljo prehajanja na nov varčevalni sistem je varčevanje občanov zdaj kratkoročne narave. Banka pa teži k temu. da bi ljudje začeli varčevati tudi na daljšo dobo. PRIMOŽ ŽAGAR Razmišljanje Imenujmo stvari s pravim imenom MOTIV IZ NOVE GORICE Foto: S. Buslč Carina in ekonomska politika Nekaj misli k seminarju o carinah, ki bo od 22. do 25. oktobra na Bledu Društvo ekonomistov Ljubljana in Gospodarska zbornica SRS sta povabila delovne organizacije v Sloveniji k sodelovanju na seminarju o carinah, ki je predviden v času od 22. do 25. oktobra 1968 na Bledu. Več kot enoletne priprave za ta seminar s strani sodelavcev društva, Gospodarske zbornice SR Slovenije kot tudi strokovnjakov s področja neposredne operativne politike v naših delovnih organizacijah so končane. Izoblikovana so stališča, ki naj delovnim organizacijam oziroma strokovnjakom, ki se ukvarjajo s carinskimi posli, predočijo tako pomen kot učinkovanje carinske politike na zaščito, stroške in pogoje gospodarjenja delovnih organizacij, kot tudi na možne ukrepe za izboljšanje pogojev gospodarjenja s spremembo carinske zaščite in drugimi gospodarskimi ukrepi (zunanjetrgovinski režim, sistem cen itd.). 2e sama ta obrazložitev pomeni, da na seminarju ne bo govor o carinski tehniki in operativi, ampak da bodo obravnavali carine kot instrument ekonomske politike, ki vpliva na pogoje gospodarjenja naših delovnih organizacij, na komercialne kalkulacije na domačem trgu in v mednarodni menjavi ter v veliki meri tudi na sam proizvodni program gospodarskih organizacij in gospodarstva kot celote. Prav zato smatramo, da bo seminar uspel senskih posevkov zakasnilo ; *"en? kolj, čim bolj kvalificira- za mesec dni. Letošnjo jesen bodo, kakor ni bodo udeleženci seminarja. Mem njimi pričakujemo predvsem vodje komercialnih jo posojila, ki jih odobri sa- domnevajo, zasejali s' pšeni- > SS “-181™ ma. Zeii nrevzeti nrav talm sluzb. kot tud’ vodie Lnanč- ma. Zeli prevzeti prav tako posle v zvezi s krediti, ki jih odobrijo delovne organizacije. Zaradi tega opravlja v okviru komisijskih poslov vsa tista tehnična opravila, ki zadevajo posojila, ki jih dajejo svojim delavcem delovne organizacije. co okoli 450.000 ha ali 10.000 hektarov več kot lani. Setev pšenice v kooperaciji bo potekala v neugodnih pogojih, ker primanjkuje traktorjev in zaradi okoliščine, da jo nih in razvojnih služb ter vsekakor udeležbo ekonomistov. Z gradivom, ki bo na razpolago udeležencem, bodo skušali odgovoriti na nekatera narja. Ti razlogi so v glavnem naslednji: Zelo pogoste spremembe (berimo zvišanje) carinskih stopenj pri uvozu blaga v SFRJ so skrb .zbujajoč proces, saj je carina ekonomski ukrep, ki ne predstavlja samo zaščite, ampak povzroča tudi dviganje stroškov in cen. Zato je zlasti potrebno ugotoviti, kam to vodi naše gospodarstvo. širina zaščite posameznih dejavnosti kot tudi naraščanje carinskih stopenj dovoljuje skeptičnost o jasnosti koncepta carinske politike, po drugi strani pa vse širša zaščita povzroča gospodarstvu kot celoti naraščanje stroškov, ki se lahko vse bolj začnejo pojavljati kot pritisk na devalvacijo dinarja. Pomembne carinske spremembe, ki se dogajajo v svetovnem gospodarstvu, kot na ^,_ZaSe?nih ?08e?tviih I vprašanja carinske poiittkTta | sejali šele potem, ko bodo obrali koruzo. pojasniti razloge, ki so narekovali organizacijo tega semi- držav članic EEC in EFTA, znižanje carinskih stopenj (v Zdravljenje razmer ne bo lahko Po nedavni prekinitvi dela v ajdovskem lesnoindustrijskem podjetju Naj se ocene o nedavni prekinitvi dela v ajdovskem lesnoindustrijskem podjetju še tako razlikujejo med sabo, so si v nečem vendarle enotne: Prekinitev dela je razgibala kolektiv, da je začel temeljiteje razmišljati o svojem jutrišnjem dnevu. V pogovorih med zidovi podjetja je končno slišati ne le besede o nizkih osebnih dohodkih, zaradi katerih so pravzaprav nehali delavci delati, marveč tudi o vsem drugem, s čimer so dohodki pogojeni. Vse več je razmišljanja o perspektivni proizvodni usmerjenosti ter o ekonomiki poslovanja podjetja. IBI INVESTICIJSKI BIROJI TRBOVLJE ENGINEERING Zdaj, ko so zbrali in analizirali različne podatke, je več kakor jasno, da zdravljenje podedovanih razmer v pod jetju ne bo ne lahko ne kratkotrajno. Dejstvo je, da se proizvodne naprave izrabljene več kakor 50-odstotno. V primerjavi z ostalo finalno lesno industrijo je njihova izrabljenost višja za dobrih 9 odstotkov. Ob tem je tudi neugodna njihova struktura, kar onemogoča zahtevne delovne operacije. Nekateri obrati so sploh izredno skromno opremljeni. Vse to ima seveda svoj odraz v delovni storilnosti ter rentabilnosti poslovanja. Po vsem te je iluzorno pričakovati, da bi kakršnokoli sistemsko reševanje problema slovenske lesne industrije, lahko bistveno vplivalo na stanje v podjetju, s čimer so se vodilni delavci čestokrat zavajali. Ostalo je pri formalni integraciji Ajdovsko lesnoindustrijsko podjetje združuje več obratov, ki so bili do 1963 leta samostojna podjetja. Nekatera od njih so bila že tedaj pred gospodarskim polomom. Njihova združitev pa je vendarle predstavljala zdravo os- novo za osnovanje močnega lesnoindustrijskega podjetja z nad 700 zaposlenimi, ki bi s primernim proizvodnim programom ter delitvijo dela lahko predstavljajo pomembno enoto v slovenski lesni industriji. Zal je vse ostalo pri formalni integraciji. V novem podjetju sta se ohranili obrtniška proizvodnja in mentaliteta. Značilno je bilo, da podjetju ni uspelo s svojim programom prodreti na tržišče. V podrejeni vlogi je sprejemalo naročila trgovskih podjetij, ki so mu tudi diktirala cene. Ker ni imelo sposobnih kadrov, ki bi sledili trgu ter ustvarjalno vnašali njegove zahteve v program, se je seveda tudi rentabilnost vse bolj zmanjševala. V takih okoliščinah so se tudi nekateri strokovni kadri zagrenjeno umaknili. Posamezni obrati so se v sklopu novega podjetja ohranjali samo z nizkimi osebnimi dohodki delavcev ter popolnim zanemarjanjem obnavljanja iztrošenih proizvodnih naprav. Značilno je, da je do današnjega dne še ostala pri življenju stara zabojama, medtem ko je na področju plastične embalaže že velika konkurenca. Brez gospodarskega računa Ko sedaj analizirajo poslovanje podjetja, ugotavljajo, da so bile storjene velike napake, ker proizvodni program ni nikoli temeljil na gospodarskem računu. Podjetje je sprejemalo naročila za izdelke, četudi jih je poslalo na trg z izgubo, samo da so imeli delavci kaj delati. To je seveda imelo svoj odraz v njegovem gospodarskem stanju Poslovalo je na robu rentabilnosti in ob zelo nizkih osebnih dohodkih, šele v zadnjih mesecih so se povzpeli nad 67.000 dinarjev mesečnega povprečja. V iskanju trajne proizvodne usmerjenosti so zdaj našli nekatere rešitve. Odprto i-majo ameriško tržišče za kosovno pohištvo, odpira pa se budi libijski in angleški trg za stavbno pohitšvo. U-pajo, da bodo letos izvozili za blizu milijon dolarjev, medtem ko so za prihodnje leto še ugodnejši obeti. Precej neobdelan je domači trg. Ko so v zadnjih mesecih analizirali pogodbe še iz minulega leta, so jih v večini primerov spremenili. Videli so, da so iztržili za posamezne izdelke tudi po 25 do 30 odstotkov manj, kot bi lahko. Nekatere izdelke, ki niso kon kurenčni, pa so tudi že izločili iz proizvodnega programa. Potrebni bodo temeljiti posegi Po prekinitvi dela so izvedli v podjetju več kadrovskih sprememb. Med drugim je odstopil prejšnji direktor. Reorganizirali so tudi nekatere službe. S sistematičnim spremljanjem stroškov v vseh fazah dela, pri čemer jim je v veliko pomoč zavod za revizijo in organizacijo poslovanja iz Ljubljane, skušajo zmanjšati tudi nepotrebne izdatke. Poostrena kontrola v skladiščih je, denimo, imela za posledico, da imajo v njih sedaj za 9 odstotkov manjše zaloge surovin kot pred letom dni. Vsekakor pa je sedaj pred vodstvom podjetja osnovna naloga najti sposobne strokovne kadre, ki bodo znali sedanjo pripravljenost kolektiva za ureditev stanja, pravilno izkoristiti. Sicer utegne ostati brez uspeha tudi uvajanje sistema spremljanja direktnih stroškov, če ne bo znal nihče koristno u-porabiti rezultatov tega sistema. Podatki, ki so mi jih navedli v podjetju, kažejo, da so kot posledica povečanih naporov celotnega kolektiva sedanji proizvodni in tudi finančni rezultati relativno dobri. Toda po izrednih naporih, ki bodo nedvomno kratkotrajni, ne gre ocenjevati perspektiv, v sedanje poslovanje bo treba temeljito poseči. Z opuščanjem nekaterih izdelkov bo morda treba tudi zmanjševati število delovnih mest. Gotovo je tudi to eden od pogojev za ozdravitev podedovanih razmer. Ne gre namreč pozabiti, da je trenutno ajdovsko podjetje nekje na začelju slovenske finalne lesne industrije. LOJZE KANTE povprečku za 35 odstotkov) v naslednjih štirih letih med državami podpisnicami Ken-nedyjeve runde na področju industrijsko blagovne menjave in ostali ukrepi narekujejo tako v gospodarskem kot političnem poslovnem interesu zasledovanje in ovrednotenje teh procesov za jugoslovansko, še posebej pa za slovensko gospodarstvo. že ob teh dveh ugotovitvah se nam postavlja vprašanje, ki terja konkretne odgovore na vprašanja, kakšno je mesto carine v obstoječem deviznem in zunanjetrgovinskem režimu in katere interese je koristno oziroma sploh mogoče doseči s carino in kdaj je carina neučinkovit ukrep za reguliranje mednarodne blagovne menjave našega gospodarstva. S strani delovnih organizacij stalno naraščajo predlogi in zahteve po višji carinski zaščiti, pri tem pa delovne organizacije zasledujejo samo interese lastne proizvodnje, ki pa žal cesto pomeni samo del proizvodnega procesa številnih faz predelave. V tem pogledu bi bilo smotrno oblikovati objektivnejše predloge za nadaljnje izgrajevanje carinske zaščite. V ta namen je bila ustanovljena pri republiškem sekretariatu za finance in Gospodarski zbornici SR Slovenije komisija, ki naj v bodoče uravnava to problematiko. Ravno stališča, materiali in neposredne pripombe strokovnjakov o tej problematiki lahko prispevajo v tej smeri, čeprav prireditelji ne skrivamo želje, da se lahko doseže dogovor o sistematičnem in organiziranem skupnem reševanju te problematike. Z namenom, da bi imel seminar obdelano problematiko raznih področij dejavnosti, smo k aktivnemu sodelovanju povabili strokovnjake-ekono-miste raznih področij dejavnosti, mednarodno priznane poznavalce zunanjetrgovinske problematike, strokovnjake iz carinske uprave, gospodarske zbornice in sodelavce iz gospodarskih organizacij. Ce naj h koncu omenimo še to, da bodo vsi udeleženci seminarja prejeli: seznam blaga, ki ga je Jugoslavija predložila v okviru Kennedy-jeve runde z obvezo, da za te proizvode ne bo samostojno spreminjala carin, seznam proizvodov, pri katerih je Jutri vas TT zopet izčrpno | informira o najsodobnejšem poslovanju KB Ljubljana, k! v povezavi z bankami v tujini omogoča enostavne načine deviznega varčevanja in namenskega deviznega 0OoOOOWWoOoOWo0OotwwOud skladno znižana carina v medsebojni menjavi Jugoslavije, Indije in ZAR, posebno listo carinskih koncesij v obliki takojšnjega znižanja carin pri uvozu posameznih vrst blaga iz držav v razvoju v razvite države (itd.) potem ni dvoma, da smo s tem seminarjem skušali doseči predvsem dva smotra. Prvi, obravnavati konkretno problematiko iz gospodarske opera-tive in vzpostaviti osnovo za organizirano in sistematično reševanje problemov s področja carinskih in zunanjetrgovinskih instrumentov in drugi, dati udeležencem gradivo, ki naj jim služi pri izvajanju njihovega neposrednega opravila na tem področju. FRANCI STARE Ta teden v zvezni skupščini Danes zasedanje zbora narodov, zveznega in gospodarskega zbora BEOGRAD, 23. sept. (Tanjug). V zvezni skupščini si v prihodnjih dneh obetajo živahno dejavnost posameznih zborov ter njihovih stalnih odborov in komisij. Kot dogodek tedna lahko omenimo skupno sejo zveznega zbora in zbora narodov, ki bo v torek. Na tej seji bodo poslanci najprej poslušali pojasnilo predsednika zvezne skupščine Milentija Popoviča o aktualnih vprašanjih razvoja našega družbenega sistema ter o nalogah skupščine v prihodnjem obdobju; nato pa bodo slišali poročilo o dejavnosti zveznega izvršnega sveta v zvezi z najnovejšimi zunanjepolitičnimi dogodki. Po skupni seji se bosta zbora sestala ločeno ter bosta na osnovi pojasnila Milentija Popoviča ter osnutka osnovnega skupščinskega programa pregledala svoje delovne načrte. Na ločenih sejah bodo razpravljali tudi o spremembah in dopolnitvah zakona o družbenih blagovnih rezervah, davku na promet, družbenem nadzorstvu cen, amortizacijskih stopnjah osnovnih sredstev delovnih organizacij, o osnutku zakona o ustanovitvi komisije za nadzorstvo službe državne varnosti, o knjigovodstvo delovnih organizacij, strokovni izobrazbi zdravstvi nih delavcev itd. Na koncu bosta oba zbora na ločenih sejah razpravljala tudi o predlogih za sprejem novih zakonov, med drugim zakona o narodni obrambi in vojaški obveznosti. Kot je bilo že javljeno, se bo sestal gospodarski zbor zvezne skupščine. Dnevni red seje tega zbora bo večinoma enak kot dnevni red zveznega zbora. Tečaji za mlade komuniste NIS, 23. sept. (Tanjug). Niška organizacija Zveze komunistov, v katero je te dni vstopilo približno 2500 fantov ta deklet, je sprejela nov pro-8 zmogljivostjo, 1 bo d.aja’a na leto nad 10 mi-. l’4ard kilovrtmh ur električne energije. Preostalih šest turbn bo z’čelo obratovati do konca prihodnjega leta. Asuansko pregrado in hi-! d~oe'ektramo so začeli graditi pred dobrimi esmimi leti 'n col. Pregrado iz zemlje, dolgo 1.5 kilometra, sedaj dekenčujeto. S tem .je nastalo na Nilu velikansko jezero. drigo p rib! !in-> 400 kilometrov. Ko se bo j° ro do kcnca na -olnilo. bo s ~a-lo skcrž.j do Kartuma v Sudanu in bo imel > nad 150 mi-'ijard kubikov vode. Hidroenergetski objekti v Asuanu so temelj celotnega gospodarskega razvoja Egipta v bližnji prihodnosti. Asuan bo poleg velikih količin elek-• t.rične energije omogočil, da brdo v Egiptu pridobili še približno milijon in pol feda-, nov puščavske zemlje. Na 700.000 fedanih (300.000 hek-trrev) obdelovalne zemlje, ki jo je Nil nap avljal še pred dvema letoma bodo sedaj pr delovali n mesto ene po dve ali tri žetve na leto. Ocenjujejo, da se bo z izgradijo hidroenergetskega sistema v Asuanu poveča! celotni nacionalni dohodek Egipta za več kot 530 milijonov doar.CT letno, kar pomeni. da se bodo povrnili stroški za gradjo v slabih da'eh letih. KULTURA OSLO * »trač f Novice MARIBOR: Plečnikova razstava — Nocoj ob 18. uri bodo v mariborski umetnostni galeriji odprli spominsko razstavo stvaritev arhitekta Jožeta Plečnika. Razstavljena bodo njegova dela iz dunajskega, praškega in ljubi inskega obdobja. Razstava bo odprta do 7. oktobra, MARIBOR: izid zbornika »Svet med Muro in Dravo« — Mar.borska založba Obzorja je pravkar izdala obširen zbornik sestavkov in razprav pod naslovom »Svet med Muro in Dravo«. Zbornik je izšel ob 100-letnici prvega slovenskega tabora v Ljutomeru. V njem je objavljenih 28 znanstvenih prispevkov. Osrednji prispevek je delo Viktorja Vrbnjaka: »Prvi slovenski tabor v Ljutomeru«. Avtor je obenem tudi uredil zbornik. Izdajo je omogočila založba Obzorja s pomočjo sklada za pospeševanje založništva. JESENICE: slikarska razstava — V mali dvorani delavskega doma so v soboto odprli slikarsko razstavo Janeza Potočnika iz škofje Loke. Avtor je predstavil dela iz svojega tridesetletnega upodabljanja krajin vse od Benetk in Krasa do škofje Loke. Prve slikarske nauke je dobil že pri svojem rojaku Ivanu Groharju, kasneje pa je štu-diral na slikarskih akademijah v Mtinchnu in Beogradu. JESENICE: gostovanje v Italiji — V nedeljo je ansambel narodnih plesov in pesmi pri DPD Svoboda Tone Čufar gostoval v Nogaredu di Como v Videmski pokrajini. To je b.i letos že osmt nastop jeseniškega ansambla v sosednji Italiji. NOVA GORICA: premiera v gledališču — Goriško gledališče je uprizorilo te dni prvo delo v novi sezoni. Goldonijevo Komedijo »Tast po sili« je postavil na oder Jože Babič, ki je delo tudi prevedel iz beneškega v tržsški dia leact ter ga ustrezno priredil. Uprizoritev je doživela veliko priznanje občinstva. Igrali so Lea Babičeva. AT p t k a Ferrarijeva. Berta Ukmarjeva. Stane Leban, Sergej Fer rari, Aleksij Pregare in Ernest Zega. MURSKA SOBOTA: priznanje mladim pevkam — Dekliški pevski zbor soboške pedagoške gimnazije, ki uspešno nadaljuje tradicijo mladih pevk ukinjenega učiteljišča sodi med najbolj uspešne zbore v Pomurju in Sloveniji’ Zasluga za tako kvaliteten vzpon tega pevskega zbora gre Nova Gorica Tri pomembne razstave Dokumenti o zgodovinskem dogajanju na Primorskem predvsem glasbenemu pedagogu in pevovodji prof. Vladi-miru Močanu. Na nedavni slovasnosti ob ukinitvi soboškega učiteljišča so izrekli temu dekliškemu pevskemu zboru in pevovodji priznanje za dosežene uspehe. Na sliki: nastop mladih soboških pevk. Foto: Boro Borovič BEOGRAD: gostovanje ansambla beograjskega doma JLA na švedskem — Umetniški ansambel beograjskega doma JLA, ki ima 130 članov, bo prihodnje dni imel koncertno turnejo na švedskem. Prvi koncert bo 25. septembra v Konzerthausu v Stockholmu v svečani dvorani, kjer podeljujejo Nobelove nagrade. S tem koncertom bodo tudi odprli letošnji stockholmski festival. BEOGRAD:razstava stare srbske časnikarske karikature — Razstava stare srbske časnikarske karikature v Beogradu in Novem Sadu, ki sta jo organizirala beograjski muzej uporabne umetnosti in časopisno podjetje »Politika«, je dosegla velik uspeh. Prihodnje dni bo to razstavo, ki obsega karikature od leta 1848 do 1910, videla tudi ljubljanska publika. Razstava ima 130 eksponatov. NEOOTIN: Mokranjčevi dnevi — Na letošnjih Mo kranjčevih prireditvah, ki 'so se začele z otvoritvijo jesenskega sejma, so med drugim zborovali srbski etnologi ■ folkloristi in obravnavali narodno izročilo Timoške krajine. Konec septembra bodo imeli tu delovne sestanke glasbeni delavci. Manjkala tudi ne bo folklorna revija Ttmočke krajine z najlepšimi starimi narodnimi nošami. SKOPJE — začela se je gledališka sezona — Konec prejšnjega tedna se je začela gledališka sezona v Skopju s premiero komedije Ostrovskega »Brez krivde krivi« v režij: Dimitra čostarova. Gledalci, ki so povsem napolnili montažno gledališko dvorano, so toplo pozdravili izvajalce, med katerimi so bili Meri Bcškova, Dcbrila Pučko va. Veska Vrteva, Risto Šiškov in Ljubčo Petrovski. Dram sk. ansambel Makedonskega narodnega gledališča v Skop ju bo v novi sezoni med drugimi deli uprizoril še »Vrti nec« skopskega književnika Kola Cašula in Sofoklovo »Antigono«. Opera in balet pripravljata premiero tre*je makedonske opere skladatelja Kirila Makedonskega »Car Samuel«. REKA: mednarodna razstava risb — Prva mednarodna razstava risb. ki so jo te dni zaprli na Reki, je doživela zelo lep uspeh. V treh mesecih si jo je ogledalo več kot 23.000 obiskovalcev, kar je največji obisk likovne prire-ditve na Reki doslej. Na razstavi, ki jo je priredila Moderna galerija, je sodelovalo 172 umetnikov s skoraj štiristo deli. Razstavo izvirnih risb bodo poslej na Reki prirejali vsako drugo leto. CACAK: združenje predšolskih ustanov — V soboto je bila v Cačku ustanovna skupščina združenja predšol skih ustanov Srbije. Delegati so potrdili status novega združenja ter razpravljali o predlogu za spremembo in dopolnitev zakona o otroških vrtcih. S' posebno pozornostjo so razpravljali o možnostih za združitev teh ustanov, o načinu njihovega financiranja in o sodelovanju staršev v upravljanju. Založniška sistematičnost I iskovna konferenca pri Slovenski matici Pri Slovenski matici je bila včeraj dopoldne tiskovna konferenca, ki jo je uredništvo sklicalo cb izidu dveh pomembnih publikacij: »Kritične dramaturgije« Franceta Vodnika in antologije »Slo venska proza 1945—1965«. ki sta jo izbrala in uredila Helga GIušič-Krisper in Matjaž Kmecl. Urednik Slovenske matice dr. France Bernik je uvodoma med drugim opomnil na sistematičnost, ki si jo založba prizadeva uveljavljati na vseh področjih svoje dejavnosti. Pričujoča »Kritična dramaturgija« je. na priliko, v bistvu nadaljevanje Koblarjeve »Slovenske drame 1918—1948«. izšle v dveh knjigah. Z dodatnim izocrom kritičnega pisanja Franceta Vodnika o dramskih izvedbah v letih 1931—1942 smo tako dobili na vpogled skoraj polstoletno dramsko uveljavljanje pri S loven, -h skozi medij kritičnega peresa. Prof. Fra lee Vodnik je v nadaljevanju pogovora opi sal nekatera svoja bistvena kritična merila Kot je dejal, si je s pisanjem o dramskih uprizoritvah prizadeval us- merjati odrsko ustvarjanje v tedanji sodoben ekspresionistični izraz, ga s tem odvračati od cs ank: v’ naturalizma. Potegoval se je za literarno vrednost dramskega besedila in bil proti tako imenovanemu čistemu oziroma absolutnemu gledališču- Poglavitno pozornost je zato zmeraj posvečal sestavi programa, ob njem pa upošteval tudi objektivne pogoje za gledališko delo. Helga GIušič-Krisper je ob antologiji proze razložila merila, po katerih je bilo v krrigo uvrščenih 23 avtorjev z odlomki iz romanov, črticami ali novelami Izbor naj bi bil po njeni izpeljavi kom premis med antologijo v starem smislu in študijsko antologijo, to se pravi med pretežnim upoštevanjem es-tetskoumetn iških vrednosti del in njihovimi literamozgo-d»vinskimi značilnostmi. Ne katere ripdnjih so nekaterim izbranim avtorjem omogočile udeležbo v publikaciji, medtem ko je nekaj značil-nih avtorjev ostalo zunaj platnic te lepo opremljene, z.ajetne, a očitno še zmeraj premalo obsežne knjige. J- Sn. Približno 300 znanstvenih del o Goriški, ki jih je predstavila javnosti Goriška knjižnica v kromberškem gradu, j kaže, da je ta del slovenske-j ga narodnega telesa vedno J zanimal znanstvenike in pub-| liciste. Toda skoraj istočasno | odprti razstavi o goriških Slovencih v 60 letih minulega stoletja ter o Primorski v boju za svobodo, ki sta ju uredila Goriški muzej ter Muzej Ljudske revolucije iz Ljubljane, hkrati opozarjata, da ostaja o Primorski še marsikaj nenapisanega; da bo treba nekatera dejstva izpopolniti, nekatere ugotovitve popraviti, druge krepkeje podčrtati in osvetliti. Tako silijo vse tri razstave, ki so bile morda v burnih jubilejnih dneh primorskega ljudstva, nekoliko premalo zapažene, k razmišljanjem, vrednotenjem dogajanj ter podoživljanju odločilnih dni v prelomnih obdobjih Primorske. Organizatorje pa obvezujejo k nadaljnjemu zbiranju in izpopolnjevanju gra-diva. O čem govore razstave? Predvsem je v njih prisotna narodnostna, socialna in revolucionarna misel, ki se je rojevala in razvijala v speci- BITEF Festival mešanih občutkov Gledališče iz Rostocka-papirnato in neumetniško? BEOGRAD. 23. sept. Beograjski mednarodni gledališki le-■ stival je prepolovljen — polovica ga je minila — pa tudi občutki gledalcev so pre-! sekani na dvoje. Pričakova-! nja so bila prevelika, tako da so mnogi razočarani že zdaj z drugim BITEF, mnogi pa zopet sodijo, da nam ta festival kaže, kako podcenjevalen odnos imamo do ! svojega gledališča, kajti prikazana dela ne presegajo ta-! ko vrtoglavo naše stvaritve I na odru. ( S posebno kritičnostjo pa so sprejeli sobotno predsta-; vo Volksteatra iz Rostocka, ki se je predstavil s politično dramo Petra Weissa »Balada o luzintanski pošasti«. V trenutkih je sicer ugajala ta aktualna politična fpiito-nistika, ki obsoja usodo s kolonializmom »osrečene« Angole in Mozambika. Za aplavze je težko reči, s čim so bili motivirani: ali z ironijo na račun nadiha sodobnih dogodkov v socialistični »družini« ali z resničnim I zadovoljstvom. Vsekakor pa I je znova aktualizirano vpraša-I nje. kaj je pravzaprav poli-I tično gledališče? Temu odre-j kajo umetniško vrednost, kar je mogoče nemara opravičiti j z že sicer papirnatim tekstom. ki ga je spremeni! režiser Hans Anselm Perten v — politični plakat. Med naprednim političnim angažiranjem r ali pa celo fasado takšnega angažiranja) in dejansko umetniškim izrazom je še vedno veliko prostora. , k; ga je treba s težavo prehoditi. To je še ena izkušnja, ki verjetno opravičuje odločitev BITEF, da nam predstavi tako delo. Sicer pa moramo reči, da tudi lani, na prvem BITEF, še vedno ni bilo nič novega v avtorskih tekstih, kakor da sodobna drama ni in ne more biti osnova za sodobno gledališče. Spomnimo se: Cal-deron, Shakespeare, Cehov, gledališče Katakali. Sa- ! ma tradicija po starem ali novem. Letos pa ni skoraj nič drugače. Vrednost dosedanjega BITEF je torej predvsem v nekakšnem pregledu gledaliških dogajanj in res samo — ten- ! dene. ki ilustrirajo našo i predstavo o dogajanjih v sve- ! tu. Atelje 212 pravi, da s tem ! festivalom samo izgublja, ker j dobi zanj le dotacijo, za svo- ; je nastope pa bi lahko dobi! ! tudi nagrado po načelu skla- j da za kulturo: na vsak dinar dohodka še dinar iz sklada — : za kakovost. j To je verjetno majhno pre-tiravanje. kajti Beograd je s ! tem festivalom dobil vsaj j vznemirjenje v kulturnih kro- j gih mesta, če ničesar več. i Tudi v gledališčih se je namreč nabralo precej samo- i zadovoljstva z lastno šolo in j dosedanjimi uspehi in vse. kar so še bili pripravljeni v njih storiti, je bila — reorganizacija. Zdaj čutijo, da je vsebina pomembnejša. VIKTOR SIREC fičnih okoliščinah ter je zato v njej marsikaj izvirnega. Vsaka zase pričajo, da je bila pot primorskega ljudstva k narodnostni in politični osvojitvi ter socialni neodvisnosti trnjeva in krvava. Razstava o prelomnih šestdesetih letih minulega stoletja na Goriškem preseneča s podatkom o razvoju čitalni-škega gibanja. Kaže namreč, da praktično ni bilo večjega kraja brez čitalnice, kjer se je rojevala in krepila narodna zavest. Na območju, ki ga sedaj opredeljujemo kot Primorske, se je razvilo nič manj kakor 32 čitalnic, medtem ko jih je bilo na vsem ostalem slovenskem ozemlju le 26. Nemara je prav v zelo razvitem čitalništvu treba videti osnovo za poznejše izredno razgibano taborniško življenje, ki predstavlja v narodnem prebujanju že višjo kvaliteto, saj naglaša poleg narodnostnih že tudi socialne zahteve. Razstava o Primorski v boju za svobodo pa predstavlja vsebinsko najbolj popolno podobo, ki jo je trenutno moč posredovati javnosti o revolucionarnem gibanju primorskega ljudstva. Dokumenti na njej nas peljejo od prvih organiziranih akcij proti okupatorju, ki je najprej hotel udu-šiti slovensko besedo v javnem življenju ter takoj nato še ekonomsko zasužnjiti slovenskega človeka, pa do množičnega revolucionarnega gibanja za priključitev slovenskega etničnega ozemlja k matični domovini. Vso veliči- ■ . , Kiparji in organizatorji mednarodnega simpozija v Vermontu nred velikimi marmornimi bloki, iz katerih so dva meseca klesali svoje stvaritve. Dmgi z leve je slovenski udel^ec zija Janez Lenassi. Foto: Vermont Marble Company Lahko rečemo: srečanja kiparjev na mednarodni ravni so osvojila svet. Poleg simpozijev, ki so nam že znani, kakor je naša Forma vi-va, ali simpozij, odkoder se je ta ideja raznesla po svetu: St. Margarethen v Avstriji, dalje simpoziji v Nem-čeji, Izraelu, Japonski, Kanadi, simpoziji na različnih delovnih mestih v CSSR, no borbe primorskega ljud- poleg prvega srečanja v Arne- Mednarodni simpozij kiparjev v ZDA Udeležil se ga je tudi slovenski likovnik Janez Lenassi Poleg treh domačih kipar šolah in so stalni gosti glav- opozorilne table prosijo, naj stva gotovo odraža podatek, ki ga je objavil italijanski publicist v posebni knjigi, da se je nad 1000 primorskih rodoljubov in revolucionarjev zvrstilo pred posebnim rimskim tribunalom za zaščito države. Vse tri razstave so v določenem smislu živi organizmi. Predstavljajo osnovo, ki jo bo treba v prihodnje izpolnjevati z novimi dokumenti in pričevanji. Hkrati pa so tudi pobuda za znanstveno in publicistično bogatitev literature o zapadnem koščku slovenske zemlje. LOJZE KANTE riki pred leti v Kaliforniji, kjer so uporabili različne tehnike. To poletje se je zbralo v deželi Vermont deset kipar-jev, da bi tam pustili svoja obeležja. Material je marmor različnih barv, lomljen v bližnji okolici, ki je znana kot največje področje marmorja v ZDA. The Vermont Marble Company, lastnica kamnolomov in kamene industrije, je dala na razpolago preko 220 ton žlahtnega materiala, The Vermont Cotmcil on the Art-s The National Endow-ment on The Art-s, sta dala sredstva za vožnjo v Ameriko in nazaj ter plačala bivanje. Trdinove nagrade - občinske ali dolenjske? | Svet za kulturo in presveto podeljuje vsako leto ob občinskem prazniku novomeške občine Trdinove nagrade ter nagrade iz Trdinovega sklada. Te so namenjene kulturnim in prosvetnim delavcem, znanstvenikom in občanom, ki so dosegli v svojem delu v preteklem letu vidne rezultate. Pred leti so ta priznanja zaobsegla tudi kulturne delavce, ki so sicer živeli drugje, se pravi izven Dolenjske, pa so se v svojem delu posvečali njenim problemom. Svet za kulturo in prosveto je z ukinitvijo okraja tudi zožil podeljevanje Trdinovih nagrad in se tako našel v položaju, da jih daje kulturnim in pedagoškim ter znanstvenim delavcem samo na področju novomeške občine. To oženje sprva sicer ni zastavljalo problemov, kaj kmalu pa se je svet za kulturo ta prosveto znašel v dokaj kočljivem položaju, saj je z zožitvijo po nekaj letih prišlo do kontradikcije s težnjo po usklajevanju kulturnega dela na celotnem področju Dolenj, ske. ne glede na začrtane občinske meje. Težnja, da bi Trdinove nagrade razširili na celotno področje Dolenjske, je privedla svet za kulturo in prosveto do akcije, s katero so hoteli pridobiti še ostale dolenjske občine za enotno podeljeva- nje TiGinovih nagrad, ki naj bi tako znova pomenile priznanje za širše področje ter tako dobile večjo veljavo. Svet za kulturo in prosveto pri novomeški občinski skup ščini žal v svoji akciji ni uspel. V času, ko se kulturni delavci trudijo, da bi svoje delo čimbolj uskladili, ta končno ni bil Trdina pisatelj novomeške občine, so naleteli na nerazumevanje, pa naj bo to zaradi tega, ker so medtem v posameznih občinah že ustanovili svoja priznanja za dosežke na kulturnem ta znanstvenem polju ali pa so negativen odgovor utemeljevali s težkim finančnim položajem (ki pa s soudeležbo pri tej kulturni akciji, katere bi se udeležile vse dolenjske občine, prav gotovo ne bi bul nič težji). Skratka, povezanost Dolenjske, in praktično jo povezuje le nekaj ustanov, med njimi pa zlasti glasilo dolenjskih občin Dolenjski list, ne bo tudi v kulturnem področju letos nič boljša. Usklajeno delo, pri tem pa so Trdinove nagrade bolj postranska stvar, lahko prinese vidne uspehe, lahko privede do novih Kostanjevic in odpira vrata kulture delovnim mno. žicam. Besedi »delovna množica« pa nista frazii. če mislimo pošteno. PETER BREŠČAK k« | eSrTi l v kamnu. Prav gotovo bi bila to velika popularizacija njihovega materiala in obenem dober zaslužek, da o nadalj-nih kvalitetah ne govorimo. Po končanem simpoziju bodo dela za krajši čas razstavljena na licu mesta, kasneje naj bi bila prepeljana na primernejše mesto, kjer naj bi se tudi v bodoče zbirala dela nadaljnjih simpozijev. Ker denar za nakup zemijišča in odkup plastik še ni zagotovljen, skušajo dobiti organizatorji stike z muzeji in posamezniki za odkup izdelkov tega simpozija, ki naj bi ostala skupaj. The Vermont Marble Company je pripravljena darovati ves material, ako ostanejo plastike v Vermontu. Odmev na dogodke je precejšen. Sicer je bilo najprej treba čakati, da je prinesel vest The New York Times — ta vest je obsegala četrt strani — nakar so se razpisali tudi vsi - ostal: časniki. Odkrivajo, da je bil kamen zadnje čase nekoliko zapostavljen, da pa ima najboljše možnosti v velikih dimenzijah v sklopu modeme arhitekture. Upajo, da bo umetnost v sodelovanju s tehnologijo odkrila še boljše možnosti za nadaljnji razvoj resničnega kiparstva. nih muzejev, je bilo povabljenih še sedem kiparjev iz ostalih delov sveta. Po abecednem vrstnem redu: Herbert Baumann iz Sttutgarta, profesor na tamkajšnji Akademiji in soustanovitelj simpozijev v Nemčij.i, Kenneth Campbell-New York (njegova dela lahko vidimo v muzeju Whitney, muzeju ameriške umetnosti), naš Janez Lenassi, tokrat že osmič udeleženec na mednarodnem simpoziju, Jasuo Mizyi, organizator simpozija, na Japonskem, katerega poznamo tudi iz Portoroža in se je zadnja leta proslavil s svojimi monumentalnimi plastikami v olimpijskih mestih Tokyu in Grenoblu, Japonec Minoru Ni-izuma, stalno bivajoč v New Yorku (njegova dela so tudi v Muzeju modeme umetnosti v New Yorku), Philip Pavia, tudi iz New Yorka (njegova novejša velika kamnita plastika stoji pred Guggenheim muzejem), Karl Prantl iz Dunaja, ustanovitelj prvega simpozija na svetu, Victor Regy iz Celovca, Erich Reischke iz Berlina, soustanovitelj simpozijev v Nemčiji, ter Bama Sar-tory, Madžar z avstrijskim državljanstvom, ki živi v Berlinu. Razen Rogyja in ameriških udeležencev so že vsi kiparji sodelovali na nekaj simpozijih. Evropske udeležence je izbrala žirija na podlagi uspehov na kiparskih srečanjih, Rcgy je bil naknadno določen na izpraznjeno mesto Hartlauerja iz Gradca, ki je v zadnjem trenutku odpovedal udeležbo. Za delo sta bila določena dva meseca in to od 20. julija do 20. septembra. in jih naštejejo ob koncu tedna budi več kot dva tisoč na dan. Da bi se udeleženci simpozija lahko seznanili z vidnejšimi ameriškimi kiparji, oni pa bi lahko dobili vpogled v dogajanje na simpozijih, so organizatorji simpozija, katerega direktor je Paul Aschenbach, kipar iz Vermonta. priredili tridnevni »mini-simpozij«. Razgovori so bili zelo zanimivi, saj so bila mnenja o simpozijih zelo različna. Bolj ali manj neargumentirane izjave tistih, ki so imeli razne pomisleke, so zbledele ob argumentih dosedanjih simpozijev in ob analiziranju ideje, ki se je tako hitro razširila po vsem svetu. Posebej velja omeniti dejstvo, da so nekateri kiparji, ki do sedaj niso delali v kamnu, zagotoviti, da bodo odslej delali tudi kamnite plastike. Ker večina kiparjev poučuje na akademijah, lahko računamo z večjo uporabo kamna pri študiju, omenjene pa so bile tudi možnosti, da bi organizirali pouk v smislu simpozijev, predvsem, da bi bil pouk v prosti naravi in bi bil v njem uporabljen kamen večjih dimenzij. Predstavniki industrije kamna so pričeli razmišljati o izgradnji ki- lelevizija Jezikovno skrpucalo Televizijski gledalci mam hkrati tudi filmski gledalci, s katerim kdo ve katere in kakšne komercialne sile, izvirajoče očitno iz odnosov med televizijskimi ta filmskimi distributerji, ravnajo na čisto poseben, najpogosetje prav nič prijeten in kulturen način • Tako vsaj smo upravičeni misliti vsi, ki si nas prizadevajo obenem zadrževati pred televizorji ta privabljati v kinematografska dvorane, oboji — kdor že so — predvsem z najraanovratne jšo filmsko plažo. Zarea dobrih filmov nem privoščijo malo, če smemo ta izraz uporabiti tudi na rovaš tistih, ki nam filme izbirajo na televiziji, čeprav o njihovih težavah ne vemo nič določnega. Vemo le. da pride sem in tja na televizijski spored tudi kak zares dober film in da to bržkone ni naključje, čeprav se to r«odi toliko na redko, da bi z malo zajedljivosti lahko govorili že kar o slepi kuri ta žitnem zrnu. Z dragimi besedami: vse kaže, da se v televizijski filmski redakciji trudijo za nas, da pa neke tretje sile najbrž ravnajo z njimi prav tako skopuško, kot morajo potem oni z nami. Kakorkoli že — vsakega zares dobrega filma v televizijskem programu moramo biti zares veseli, in ga tudi smo, čeprav nam je ravno ob takih primerih še toliko bolj žal možnosti, ki jih ta medij ne izrablja za sistematično množično vzgojo dobrega filmskega okusa. Tak presenetljiv, naravnost šokanten filmski dosežek, o katerem bomo še dolgo razmišljali, je bil pred dnevi češkoslovaški film »Trgovina na glavni ulici« režiserjev Jang Kadarja in Elmarja Klo-sa- Filmska umetnina — potegnjena kakor nalašč za ta naš neustaljen, spolzek čas iz šibkega, omahljivega človeškega srca. Teda. kdor je že bil, uživanja, bolje, doživljanja nam ni privoščil neskaljenega. Kalil nam ga je slovenski prevod teksta, če smemo to jezikovno skrpucalo sploh imenovati s tem imenom. In če smo toliko pogumni, nismo prvi. JOŽE SNOJ V" V Se o Zerovnikovem zemljevidu Julijskih Alp Država Vermant, ki leži severno od New Yorka ob kanadski meji, je hribovita dežela, pravi zeleni gaj, z razvito živinorejo in sedaj že nekoliko izumetničeno podeželsko arhitekturo, razpolaga obenem tudi z mnogimi najdišči različnih vrst plemenitega kamna. Zaradi njih je zašla ideja simpozijev tudi v ta predel, ki je pravzaprav že nekoliko odmaknjen od glavnih vozlišč. Glavni center kamene kulture je malo mestece Proctor, kjer je sedež družbe (The Vermont Marble Company) in stoje glavni objekti za predelavo. Tu je našel simpozij svoje delovno mesto. Na zelenici ob velikih industrijskih halah stojijo kosi marmorja. Kiparjem je na razpolago različno orodje, ročno in stroji s pogonom na stisnjeni zrak ali elektri- Z zemljevidi Julijskih Alp se kar dobro oskrbujemo, ker je to naše najbolj obiskovano gorovje ta je zato zemljevid o njem najbolj komercialen. Pred vojno je izdalo PD Ljubljana Knafelčev grebenski zemljevid, leta 1952 PZS zemljevid z izohipsami, zaradi zloglasne prepovedi o izdajanju zemljevidov je PD Ljubljana Matica 1. 1963 spet ponatisnilo predelani Knafelčev zemljevid, letos pa je pri založbi Obzorja izšel Zerovnikov zemljevid s senčenjem. Njegove bistvene značilnosti je omenil že Drago Kralj v Delu 11. t.m. Ker sem pri prirejanju zemljevida iz 1. 1952 sodeloval, naj bodo tudi meni dovoljene nekatere pripombe. S senčenjem je Žerovnik ustvaril terensko osnovo, na kateri se lepo loči;-) vode. poti, znaki in imena, gorske oblike pa so bolj ali manj zabrisane, predvsem pa ni vidno ravno dno dolin in kotita, ker marsikje opazovalec ne ve, ali je svetlejša plo-| skev še breg ali .je že ravnina. Ko izdajamo zemljevide drugega za drugo .1, bi bilo želeti, da se tehnika prikazovanja ne le spreminja, temveč napreduje. Kdaj bomo dosegli tako plastično sliko gorovja in ravnin, kakor jo kaže npr. Freytag-Berndtova turistična karta tega ozemlja v merilu 1:100.000? Zato bi bilo potrebno seveda dolgotrajnejše in dražje delo, kar pa pri prvih izdajah ne bi bilo donosno. Ce pa že izdajamo planinske zemljevide v preprostejši tehniki, naj bi založbe razdelile sektorje, da bi dobili karte vseh naših hribovitih pokrajin, kakor so bile npr. v načrtu Planinske založbe pri PZS. ki je mislil na zemljevide Zasavja, Slovenskih goric in Haloz, Notranjske s Snežnikom, Dolenjske z Belo krajino, Škofjeloškega in Cerkljanskega pogorja itd. lje so prikazana z vzpored- . majhen napis, medtem ko so nimi črtami na Knafelčevi j posamezne kmetije v njej na-karti. Dobro so vidne planin- ; pisane mnogo večje. Sprem-ske postojanke. Zaznamovani no besedilo piše pravilno Za-so narodni parki in rezerva-1 vetišče pod špičkom, v karti ti, pri večjih je zjarisana meja. Vrisane so vzpenjače vseh vrst in smuške skakalnice. Razločne so vozne ceste in planinske poti, nezaznamovane in zaznamovane, posebej transverzala in smuške poti. Vrhovi bi se bolje ločili, če bi bili označeni s krožci in črticami na štiri strani neba namesto samo s pikami. Imenoslovje je v žerovni-kovem zemljevidu zelo bogato, kar bo planincem prišlo prav, saj na turah želijo vedeti, kod /hodijo, kaj je na desni, kaj na levi. Prav se mi zdijo imena Mangrt, Me-žakla, Predel, Prisojnik namesto popačenih Mangart,, Mo-žaklja, Predli, Prisank. Tov. Kralj je napisal, da je v zahodnih Julijcih zmeda imen, češ da so nekatera slovenska, draga nemška in italijanska. V resnici so še furlanska. A temu ni pomoči, ker je to pač ozemlje, kjer se stikajo te narodnosti ta so viri poimenovanja različni. Morda so bila še druga ledinska imena slovenska, a smo zamudili z registriranjem in so šla v pozabo. Debelakova je pisala v PV Kaltwasser, Gams-mutter, žerovnik je povzel po Tumi Mrzla voda. Gamsova mati. Za Piinfspitz tudi Tuma nima slovenskega imena. Sicer je pa vprašanje, kakšno korist bi imel planinec na terenu od prevedenih imen, za katere domačini ne vedo. slikarstva. poto; Jezera z enakomerno modrimi ploskvami nekako silijo v višino, prav kakor na zemljevidu PZS iz 1992. Bo- Odbiranje in imenovanje objektov je veliko in težko delo. Žerovnik se je opi, r.a planinsko karto PZS iz 1952, upošteval pa je tudi nekatere navedbe v Planinskih vestnikih ta svoje ugotovitve na turah, posebno za planinske poti. Vendar takšnega dela ni mogoče opraviti brez vsake napake. Tako ni zaznamovana pri Bledu Zagorica, napis za njegov del Grad ni postavljen na pravi kraj. Planina Dobrenjščica je pisana Dobre jščica. Obsežna Davča ima pa pod Spičko in pristavlja višino 2050 m, medtem ko ima topografska karta za sam Spiček višino 1964 m. Med kočami pogrešam Zavetišče na Globoki ta Albergo Edelweis ob spodnjem Man-grtskem jezeru. Koča v Martuljku stoji bliže spodnjega slapa. To so le majhni spodrsljaji v primeri z bogato vsebino zemljevida. Izogniti bi se jim bilo mogoče, če bi pri prirejanju takega zemljevida sodelovalo večje število dobrih poznavalcev terena in planinske literature. Velika posebnost žerovni-kove karte je v tem, da so strani neba zamenjane — jug zgoraj ta sever spodaj. Avtor je to napravil s posebnim namenom in je prepričan. da bo uporaba zemljevida s tem marsikomu olajšana, posebno tistim, ki gredo v Julijce s severne strani (skozi Vrata, Kot, Krmo, Martuljek, Pišnico, Planico, Rabeljsko dolino, Zajzero). Teh je največ in ti imajo svojo pot na karti lepo pred seboj in v spodnji, bližji, bolj vidni polovici karte. Kdor nosi s seboj kompas, bo gledal na južni konec igle namesto na severnega. Tudi v Vodniku po transverzali so karte tako orientirane, da ima planinec, ki gre od Maribora proti Jadranu, pot zarisano pred seboj. Kdor pa gre v obratni smeri, mu vse stoji na glavi. Tako bo tudi pri že-rovnikovi karti. Seveda bo ta prelom z mednarodno tradicijo mnoge uporabnike — vsaj spočetka — precej motil. Na splošno moram pribiti, da je karta lepo pregledna ta vsebinsko bogata. Posrečena je izbira avtorstva, saj je Žerovnik geograf, risar in planinec, ki mnogo potuje in sistematično opazuje teren, kar je najboljša kombinacija za avtorja planinskega zemljevida. FRANCE PLANINA 6. stran — I. ★ DELO IZ NAŠIH KOMUN — KRONIKA V nekaj vrstah MARIBOR Poroke — V soboto se je na matičnem uradu poročilo 9* parov. Vzpenjača — V soboto in nedeljo je pohorska vzpenjača prepeljala 1008 potnikov. Razmeroma malo število potnikov je pripisati slabemu vremenu. Povabilo — Med obiskom v Mariboru so predstavniki direkcije pošte in telegrafa iz Gradca povabili predstavnike podjetja za PTT promet Maribor, naj še letos obiščejo Gradec in tako vrnejo obisk. ___ Srečanje planincev — V nedeljo se bodo v Slovenskih Konjicah srečali člani planinskih društev Maribor-matica in Ljubljana-matica. Obiskali bodo Konjiško goro, konjiški grad in žičko kartuzijo. DRAVOGRAD Kulturni program — V nedeljo so na slovesnosti ob podelitvi domicila Lackovemu odredu nastopili v lepo izvedenem kulturnem sporedu učenci in učenke osnovne šole pod vodstvom ravnatelja Vlada Mrzela, pevski zbor in godba na pihala. Asfaltiranje — Pravkar končujejo zemeljska dela na cesti od začetka klanca do Stare pošte. Asfaltirali bodo parkirne prostore, pločnike in cestišče. LENDAVA Trgatev _ Trgatev bo v lendavski občini teden dni prej kot druga leta. Občinska skupščina je določila za prvi dan trgatve v občini 25. september. Nekatere vrste grozdja so zaradi deževnega vremena začele gniti. Pričakujejo dober pridelek. Izostanki odbornikov — Občinska skupščina je sprejela sklep, da bo pismeno obvestila volivce v delovnih organizacijah o izostankih odbornikov, ki so jih izvolili. Največ odbornikov, ki se ne udeležujejo redno sej skupščine, je v zboru delovnih skupnosti. LIBOJE Podne ploščice — Keramična industrija Liboje pripravlja še v tem letu proizvodnjo keramičnih ploščic za oblogo tal. V začetku bodo glino uvažali, pozneje pa se bodo oskrbovali s kvalitetno domačo glino, katere nahajališča so v Sloveniji. Podne ploščice bodo prišle sprva na trg v naravni barvi. ORMOŽ Plastične steklenice — V tovarni »Jože Kerenčič« v Ormožu izdelujejo pollitrske steklenice iz plastične mase za olje, kis in vino. Kolektiv tovarne šteje začetek obratovanja novega stroja za enega pomembnih uspehov in korak dalje v proizvodnji plastične embalaže. SLOVENJ GRADEC Obisk razstave — Prireditelji industrijsko-obrtniške razstave v Slovenjem Gradcu so z obiskom zadovoljni. Že v prvih dneh je razstavo obiskalo nad 5000 ljudi. Veliko pozornost zbuja tekstilna industrija Otiški vrh, ki razstavlja svoje najnovejše sintetične izdelke. Razstava je prikazala skoraj celovito proizvodnjo iz koroških občin in mnogo izdelkov, ki jih ljudje na trgu še niso videli. Večji izdatki za zdravila V Mariboru predlagajo stalno komisijo za nadzor Letošnji finančni načrt dohodkov in izdatkov mariborskega Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje predvideva 110,575.000 dinarjev. Ob pregledu poslovanja v prvih osmih mesecih so ugotovili, da so znašali dohodki 72327.911 dinarjev, medtem ko so bili izdatki za milijon 123.775 dinarjev višji. Tolikšen je torej tudi primanjkljaj, ki se do konca leta prav gotovo ne bo zmanjšal. Kaj je povzročilo povišanje in kaj ukreniti, da se primanjkljaj ne bi še povečal? Na to je odgovoril izvršni odbor komunalne skupnosti z nekaterimi ukrepi. Ker gre predvsem za prekoračitev izdatkov za zdravila — porabo zdravil pa analizira zdravstveni center — bo izvršni odbor predlagal, da se sedanja občasna strokovna kontrola nad zdravili spremeni v stalno, izvaja pa naj jo zdravstveni center. Izvršni odbor bo razen tega tudi zahteval od zdravstvenih zavodov', da dosledno izpolnjujejo določbe splošnega VODNI STOLP — GOSTIŠČE? — Pogled na vzhodni del mariborskega Pristana ali »Lenta«. Pravzaprav ga je ostalo le malo: skupina hiš z nekdanjo židovsko sinagogo in židovskim stolpom (v ozadju desno) ter z dvignjenim vodnim stolpom v ospredju. Za sedaj še ta predel ni dokončno urejen. Kljub temu pa je zanimanje za vodni stolp že precejšnje. Kaže, da je za zdaj najbolj resen ponudnik za stolp mariborska restavracija. Center, ki namerava v stolpu urediti gostišče. Ob urejenem obrežju in okolici stolpa bo ta investicija (načrti so ze v delu) gotovo dobro naložena. Foto: Franc Srimpf Ravne proslavljajo jubilej Malo kdo ve, da mesto Ravne na Koroškem obstajajo že 720 let. Prvi uradni dokumenti o obstoju Raven, datira namreč leta 1248. Ob tem pomembnem jubileju bo letos na Ravnah proslava. Osrednja slovesnost se bo začela 29. septembra in končala 6. oktobra. V tem času bo izšla bogato opremljena brošura z naslovom »720 let Raven na Koroškem«. Vsebina brošure se nanaša na razvoj Raven in koroške pokrajine in seže celo od. kamene dobe pa vse tja do leta 1848. Izdajo brošure so finančno podprla domača podjetja, gostinci in obrtniki. Za proslavo 720-letnice Raven predvidevajo prireditelji slavnostno sejo mestne konference SZDL in krajevne skupnosti. Med drugim bodo tam izročili spominske plakete domačim podjetjem, ustanovam in društvom. V tednu proslave bo zelo dejavno gasilsko društvo, saj tudi oni praznujejo svojo devetdesetletnico. Nadalje predvide-i vajo razstavo domačih fotoamaterjev. Ti bodo občinstvo seznanili z lepotami gora. Priredili bodo tudi več kulturnih prireditev in športnih tekmovanj. H. K. MARIBOR V nesrečah 6 mrtvih Največ nesreč je bilo na mariborskem območju, sledi mu Ljubljana LJUBLJANA, 23. sept. V 90. nesrečah, ki so se med minulim vikendom zgodile na slovenskih cestah, je bilo S ljudi mrtvih, 44 huje in 47 laže poškodovanih, škoda pa znaša 362.250 dinarjev. Tokrat je bilo največ nesreč na .mariborskem območju (27), sledi pa Ljubljana (18 nesreč). sporazuma in pogodb, ki ob. vezuijejo zavode, da ne smejo prekoračiti pogodbenih zneskov, razen če nastopijo izjemne okoliščine. Sedaj potekata dve leti, odkar je bila izvoljena nova skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Mariboru, prav tako tudi sveti zavarovancev. Zato bodo morali izvoliti polovico novih članov skupščine, ki se bodo že kar v začetku srečali s perečimi in nič preveč lahko rešljivimi težavami. Nova skupščina bo morala že programirati sredstva za prihodnje leto. Pri tem pa bi bilo prav, da predvideva osnovni prispevek v sklad le do tiste višine, kakor je v načrtu tudi porast narodnega dohodka v tej komunalni skupnosti. Važno bo tudi, da predvidi gibanje izdatkov le v okviru finančnega načrta, in kar bo zlasti nujno: zaustaviti nadaljnje primanjkljaje sklada zdravstvenega zavarovanja. Posebno poglavje so tudi rezerve v skladih zdravstvenega zavarovanja. Tudi te je treba oblikovati tako, da je zatem mogoče tekoče likvidirati finančne obveznosti. Pozornost pa bo veljala vsekakor tistim oblikam zdravstvenega varstva, ki so v letoš-MURSKA SOBOTA, 23. sept. njem letu znatno prekoračile Svet za kulturo in prosveto predvidene izdatke. To pa ve-občine Murska Sobota je na j lja v pni vrsti povečanim današnji seji med drugim j tzda+kom za zdravila, izčrpno razpravljal o nalogah , včeraj se je sestala soboških kulturnih ustanov in i skupščina komunalne sku-sprejel več pomembnih skle- : pnost;i socialnega zavaro-pov, o katerih bodo govorili vanja deiavcev v Maribo-tudt na bližnji seji občinske ru napravljali so o finanč- Nove naloge kulturnih ustanov v Murski Soboti skupščine. Glede vloge in nalog soboškega pokrajinskega muzeja, kd ima v svojem sestavu tudi razstavni paviljon, so menili, da se zaradi stiske z denarjem ne kaže povsem odpovedati komercialnim raz-stvam, ki pa nikakor ne smejo vplivati na obseg in vsebino kulturnih prireditev v tej ustanovi. Pozvali so tudi pokrajinski muzej, naj zagotovi svojemu razstavnemu paviljonu tako programsko politiko in propagando, da si bodo razstave in razne kulturne prireditve v pomurskem središču pridobile širši krog obiskovalcev. Med nem stanju sklada zdravstvenega zavarovanja in še zlasti o preseženih izdatkih za zdravila. Mnenja so bili, da je farmacevtska industrija predraga in da predpisuje vedno višje cene zdravilom. Čeprav je res, da se cene zdravilom višajo tudi drugod po svetu pa je obenem tudi dejstvo, da je farmacevtska industrija v Jugoslaviji v posebnem položaju. Niti zavarovanci in tudi ne zdravstvena služba nimajo nikakršnega vpliva na formiranje cen zdravil. Zaradi tega ima ta industrija pomembnimi nalogami pokra- j tudi največje sklade. Ma-jinskega muzeja velja omeni- . riborska skupščina social-ti tudi preureditev oddelka nega zavarovanja je zato NOB, za kar bodo še letos sklenila, da bo o tem ob-zagotovili potreben denar. vestila republiško skupšči-V razpravi o delavski uni- ] no socialnega zavarovanja verzi v Murski Soboti je pre- z zahtevo, da sproži raz- Zakaj tako? Pomanjkljiva solidarnost V nekaterih krajevnih skupnostih, kjer uvajajo samoprispevke za razna komunalna dela, imajo pogosto opraviti s pojavi nesolidar-nosti. Tako je bilo na primer ob referendumu v Ljutomeru opaziti, da so za samoprispevek pri asfaltiranju mestnih ulic zavzeto sodelovali vsi občani, ki so na ureditvi cest bili zainteresirani. Nasprotno pa so občani v naseljih ob novi asfaltni cesti proti RA-dencem, ki so jo zgradili z družbenimi sredstvi, pokazali manj pripravljenosti, češ saj mi že cesto imamo in druge ne potrebujemo. V čadramu pri Oplotnici, na primer, nikakor ni bilo mogoče vseh občanov pritegniti v skupno akcijo za vodovod. Tako so mnogi vsak na svoje kopali lastne studence in samo pet družin iz vasi je našlo skupen jezik, da si zgradijo za-jemalnik in napeljejo cevi v hiše. Vsako družino bo zdaj vodovod stal okrog 4 tisoč N din. Cena bi bila mnogo nižja, če bi sodelovala vsa vas. Vodovod bo zdaj zadovoljeval potrebe petine vasi, vsi ostali pa bodo ostali pri neustreznih studencih. Podobnih primerov bi našli še drugod. Akcije za samoprispevek so skoraj v j večini primerov upravičene, nujne in gospodarsko opravičljive. V krajevnih skupnostih pa se pri uvajanju samoprispevka neredko bojijo, da ne bodo uspeli zaradi ozkih interesov in neso-Udarnosti. Nesolidamost znotraj majhnih naselij pa povzroča tudi težave, kadar bi morali v okviru krajevnih skupnosti z medsebojnim sodelovanjem urejati širše regionalne probleme znotraj občin in med njimi. Prav zaradi tega akcij za samoprispevke ne bi smeli izvajali prenagljeno, brez zadostnih političnih priprav. Tukaj pa imajo organizacije Socialistične zveze dovolj priložnosti za politično delo in vzgojo občanov, prav tako pa tudi razna društva, ki lahkd po svoje prispevajo k uspehu skupnih akcij. Povsod tam, kjer je organizacija Socialistične zveze utegnila pritegniti k sodelovanju društva, bodisi turistična, gasilska, te-lovadna in športna, je bilo vselej mnogo laže doseči so-Udarnost občanov in zagotoviti uspeh skupnemu prizadevanju. še posebno tam, kjer se lokalnih akcij ne lotevajo od danes na jutri, ampak imajo izdelan program komunalnih del. Prav pomanjkanje programov v krajevnih skup nostih predstavlja oviro za pravočasne politične priprave in sistematično vzgojo občanov. DRAGO VRESNIK Nerazumljivi razponi Velike razlike med osebnimi dohodki v radgonski občini Pri odcepu vaške poti v Šenčur na cesti iz Kranja v Brnik je v soboto voznik avtomobila s celjsko registracijo Anton Petrič zadel v 65-letno kolesarko Frančiško Rakovec iz Šenčurja. Rakovčevo je osebno vozilo zbilo v trenutku, ko je zapeljala preko ceste. Bila je takoj mrtva. Isti dan ob 5.15 so na železniškem mostu v Mariboru našli truplo Adolfa Altbauer-ja iz Spodnje Vižige. Kaže, da je vlak zadel Altbauerja med hojo po prosiva petek zvečer je v prometni nesreči na Jezerski cesti na , Primskovem pri Kranju izgubila življenje Tereza Beton, ki jo je zadel z osebnim vozilom Franc Gre- Uspehi gospodarjenja delavnih organizacij v radgonski občini kažejo v prvem .polletju na dokaj ugodno dinar miko proizvodnje in blagovne porabe. Zato drži ugotovitev, da se gospodarstvo v tej obmejni komuni uspešno prilagaja novim tržnim razmeram in da posledice znanih težav v kmetijstvu ne bodo v hujši meri prizadele občanov. benega podjetja »Pomurje«, v apaškem »Mizarstvu« in . še ponekod drugod, kjer dosegajo dobre poslovne uspehe, ne presegajo veliko zneska 600 dinarjev. Povsem drugačna je podoba razmer v obratu EMO in v poslovalnici »Koteks«, kjer presega to poprečje tisoč dinarjev, v veterinarskem zavodu celo 1600 dinarjev itd. Sklicevanje na kadrovsko strukturo delno drži za zadnjo delovno organizacijo, nikakor pa za »Koteks« in nekatere druge gospodarske enote, kjer prevladujejo nekvalificirane ali polkvalificirane moči. še hujše so razlike v negospodarskih dejavno- Vendar se ob ugodnih ocenah gospodarjenja ponekod v Radgoni ne morejo sprijazniti s sedanjimi hudimi razponi v osebnih dohodkih zaposlenih v posameznih gospodarskih panogah. Resnici na ljubo je treba povedati, da si večina kolektivov tudi za ceno manjših prejemkov prizadeva, da ne bi porušili delitvenega razmerja in postavljajo skrb za ravnotežje med skladi in osebnimi dohodki na prvo mesto. Tega pa ni moč trditi za nekatere delovne organizacije, kjer tudi po zaslugi trenutne konjunkture in drugih okoliščin preveč globoko zajemajo v ustvarjeni dohodek. Pri tem očitno ne mislijo na jutrišnji dan, ko bi jim utegnile določene denarne rezerve, kot nas to učijo številni primeri v gospodarstvu, pomagati iz zagate. Vsekakor prikazana poprečja osebnih dohodkov v radgonskem gospodarstvu v višini 837 dinarjev ne kažejo prave podobe, ker jih pačijo nerazumljivi razponi med posameznimi delovnimi organizacijami. Med njimi so tudi take, kjer bi le težko opravičili visoke prejemke s poslovnimi uspehi ali z ugodno kadrovsko strukturo-Poglejmo: poprečni osebni dohodki v obratu grad- stih, kjer se zlasti radgonski prosvetni delavci vprašujejo, kako je mogoče, da znašajo poprečni osebni dohodki v družbenih službah znatno nad 900 din, ko so sami obtičali na poprečju 700. Nejevolja šolnikov je tem bolj razumljiva, ker kadrovska struktura zaposlenih v družbenih službah govori odločno v prid prosvetnih delavcev. Prevladujoče število uslužbencev z nižjo izobrazbo v raznih upravnih službah to trditev zgovorno potrjuje. Popačeni kriteriji v notranji delitvi so zato upravičeno postali tudi kamen spotike na sejah občinsS* skupščine, kjer odborniki odločno postavljajo v ospredje uveljavitev bolj realnih in predvsem bolj pravičnih ter gospodarskih meril v politiki nagrajevanja. BORO BOROVIC pravo o visokih cenah zdravil kakor tudi o pozitivni in negativni list zdravil v zvezni skupščini so-zavarovanjd de- vladalo stališče, da bi kazalo ob tej ustanovi postopoma urediti kinoteko poučnih filmov za šole, ker imajo sedaj v Soboti in na soboškem po- j cialnega dežel ju zelo skope možnosti | lavcev. za predvajanje teh filmov, j ]sja sejj s0 člani skupšči-Svet za kulturo in prosveto ne dali tudi soglasja k je pripravljen zagotoviti za imenovanju novega direk-ureditev take kinoteke potreb- torja zavoda za socialno na sredstva. ! zavarovanje v Mariboru Slednjič so naložili na se- dipI pravnjka Matija Maji sveta nalogo soboški štu- Jesiha. MURSKA SOBOTA Kadrovske spremembe v ZK MURSKA SOBOTA, 23. sept. Na zadnji seji občinske konference ZK je bil razrešen dosedanji sekretar občinskega komiteja Vlado Janžič, ker so ga pred nedavnim člani medobčinskega sveta ZK za Pomurje izvolili za predsednika tega sveta. Za novega sekretarja občinskega komiteja ZK v Murski Sobdti so člani konference soglasno izovlili Karla Sukiča, dosedanjega direktorja zavoda za časopisno in radijsko dejavnost v Murski Soboti. B. B. Prednost sodobnim gostiščem Seja sveta za blagovni promet in turizem v Murski Soboti MURSKA SOBOTA, 23. sept. Danes je imel svet za blagovni promet in turizem občine Murska Sobota razširjeno sejo, na kateri so v razpravi o razvoju gostinstva in turizma v soboški občini do leta 1980. sodelovali tudi turistični delavci. V soboški občini, kjer imajo že več kot sto zasebnih gostišč in obratov gostinskih podjetij, bodo po programu sveta za blagovni promet in turizem v prihodnje posvetili vso skrb urejanju kvalitetnih gostinskih objektov. Tako bodo imeli prednost taki investitorji, ki bodo lahko urejali kompletna gostišča z vsemi gostinskimi in turističnimi uslugami. Člani sveta hi drugi udeleženci seje so me- rabili okrog 700 milijonov starih dinarjev. Ta denar naj bi v soboški občini dobili iz raznih virov, predvsem tudi bančnih do 1973. leta. Člani sveta za blagovni promet in turizem so ponovno postavili v ospredje sedanjo razdrobljenost gostinstva v Murski Soboti, kjer po njihovem mnenju od združitve gostinskih podjetij »Zvezda« in »Central« ni moč računati nili, da ne kaže več podpira- na večjo finančno učinkoviti urejanja točilnic ta bifejev, 1081 gostinstva zlasti glede ker jih je že preveč, razen 1 nov* naložb. Soboški hotel tega pa v takih lokalih v ve- j »Diana« pa se ne bo mogel čini primerov ne morejo za- ' uveljaviti vse dotlej, dokler d ost iti higiensko sanitarnim i gostinskih in turističnih zmo-predpisom, usluge so pomanj- gljivosti tega velikega gostin- Kako so poslovali gostinci? MARIBOR, 23. sept. — Pred dnevi je bila v lovski sobi samopostrežne restavracije Center seja upravnega odbora poslovnega združenja za gostinstvo Maribor. Tajnik združenja Milan Areh je analiziral poslovanje gostinskih gospodarskih organizacij v letošnjem prvem polletju in dejal, da so celotni dohodek v primerjavi z enakim obdobjem 1967 povečali pri Slaviji, Orlu, Turistu, Kolodvorski restavraciji in restavraciji Center. Gostinska podjetja so letos posvetila posebno skrb stroškom materiala in tako prihranila nekaj denarja. Cene gostinskih storitev so se neznatno povečale in je to povečanje pripisati predvsem višjim nabavnim cenam. Pri prenočiščih so cene povečali predvsem zaradi boljših storitev v hotelskih objektih. V Mariboru so opazili tudi povečanje storitev za tuje goste, ki potujejo skozi Maribor. M. K. ČRNA NA KOROŠKEM Delovni gasilci Gasilci iz Cme imajo lepo veljavo v ravenski občini. Predlani so člani in mladinci čmjanskega gasilskega društva zavzeli na občinskem gasilskem tekmovanju prvo mesto. Letos pa so se izkazali pionirji. Tudi ti najmlajši člani gasilskega društva so zasedli prvo mesto na občinskem tekmovanju. Gasilsko društvo v Cimi deluje že od leta 1886 in zato taki zaporedni uspehi niti niso tako presenetljivi. Čeravno je društvo dobro založeno z gasilsko opremo, saj ima dva gasilska avtomobila (eden je za gozdne požare) in tri brizgalne, pa v zadnjem času gasilci niso imeli skorajda nič dela. šli so gasit gozdna požara v Žerjav ta Koprivno. Sicer pa je bil mir. Ogenj ni zajel nobene hiše. Nekajkrat so se vnele samo saje v dimniku. 2. kljive in tudi kadri v takih, zvečine improviziranih gostiščih, nimajo ustrezne kvalifikacije. V prihodnjih dvanajstih letih bo veljala vsa skrb v soboški občini nadaljnjemu urejanju Moravskih toplic. V prvi fazi bodo za nove zmogljivosti in modernizacijo termalnih toplic v Moravcih po- skega objekta ne bodo kom-pletirali. Prav pomanjkljivostim pri nudenju gostinskih ta turističnih uslug pripisujejo del krivde za sedanji nezavidljiv položaj novega hotela »Diana«. Vsekakor bo vprašanje integracije obeh gostinskih podjetij spet kmalu v ospredju razprav v obeh kolektivih. BORO BOROVIC OGLAŠUJTE V DELU Huje poškodovani trije pešci MARIBOR, 23- sept. Sinoči ob 2115 je voznik osebnega avtomobila Ludvik Vaupotič na cesti I. reda v Pesnici zadel pešca Ivana Zorca iz Dobrenja in ga zbil po cestišču. Pešec je nenadoma prečkal cestišče in se ni prepričal če je cesta prosta. Ob 19.10 je voznik osebnega avtomobila Ignac Zajc iz Dobrave na cesti I. reda v Framu zadel v pešca Ludvika Potočnika iz Loke, ki je nenadoma z desne strani prečkal cesto. Ob 19.05 je motorist Jože Spendija iz Vinskega vrha. v Miklavžu pri Ormožu podrl 19-letno Milico Fajfar iz Koga. ki je iz dvorišča nenadoma pritekla na cesto. Pri vseh nesrečah so se pešci huje poškodovali- Pri zadnji nesTeči pa sta se lažje poškodovala tudi motorist in njegov sopotnik, vendar nista iskala zdravniške pomoči. M. K. Lisovcu in Gutiču sta potrjeni smrtni kazni BEOGRAD, 23. sept. (Tanjug). Vrhovno sodišče Srbije je potrdilo smrtni kazni Savi Lisovcu in Dragoljubu Gutiču, ki jih je bilo prej izreklo okrožno sodišče v Beogradu zaradi razbojništva v Novem Beogradu in uboja voznika taksija Tiosava Jankoviča. Hkrati je vrhovno sodišče Srbije znižalo kazen soudeležencu v tem krivdnem dejanju Vojinu Zupcu z II na 8 let strogega zapora. Vrhovno sodišče Srbije je ugotovilo, da je okrožno sodišče v Beogradu Lisovcu in Gutiču pravilno odmerilo kazni in prav tako pravilno o-cenilo, da sta obsojenca, storilca tako pošastnega zločina, družbi toliko nevarna, da zaslužita izrečene kazni. Ko je vrhovno sodišče Srbije zmanjšalo kazen Vojinu Zupcu, je ugotovilo, da okrožno sodišče v Beogradu ni popolnoma pravilno upoštervalo obsojenčevih olajševalnih o-koliščin. Medtem ko je odlok vrhovnega sodišča Srbije o kazni Vojina Zupca pravnomočen, bo skrajno odločitev o kazni Lisovca in Gutiča, seveda če se bosta pritožila, izreklo I vrhovno sodišče Jugoslavije, kajti to je zadnja sodna instanca pri izrekanju najtežje kazni iz zakona o kaznivim dejanjih. dijski knjižnici, naj brez odlašanja prevzame vlogo matične službe nad podeželskimi knjižnicami, ki so ponekod tnočno zaostale in bi kazalo razmisliti o reorganizaciji oziroma o združevanju teh knjižnic. To bi bilo izvedljivo, ker bo vaške knjižnice v prihodnje še bolj vsestransko dopolnjevala potujoča knjižnica, ki so jo v enem letu oskrbeli z bogatim izborom knjig, v vrednosti nad 2 milijona sta- FRANC SRIMPF nth dinarjev. B. B. Udeležba mariborske občine pri komunalni graditvi Iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča so v Mariboru letos med drugim namenili 305.000 din kot udeležbo občine k sredstvom občanov pri gradnjah komunalnih objektov v krajevnih skupnostih. V dogovoru s TAM predvidevajo, da bodo s 50 odstotnim sofinanciranjem sklada uredili naselje tovarne na Tezenski dobravi. Letos bodo znaten del komunalne graditve financirali tudi s krediti iz obresti na poslovni sklad komunalnih organizacij. Denar v višini 5.350.000 din so namenili Mariborskemu vodovodu, Nigradu, Snagi, Pohorski vzpenjači, podjetju Elek-tro ter komunalnemu skladu za modernizacijo cest. M. K. PRILJUBLJENA IGRA — Čeprav se je že zadela Sola, je namizni tenis v prostem času priljubljena igra otrok na Gosposvetski cesti v Mariboru. Foto: Marjan Kos v novi številki TIT*|razgledi JILJ1L §kirinaj«tdaevBik n politična. gospoda ral* in laliuma vpratanja PREDLOG ZA USTAVNE SPREMEMBE Dr. Josip Globevnik razgrinja v pogovoru NR vzroke za spremembe v ustavi in njihovo bistvo Vasja Predan: DEMOKRACIJA Študentje, Barrault in Malraux razgledi po svetu Der Spiegel: POGOVORI Z AVSTRIJSKIM MARKSISTOM ERNSTOM FISCHERJEM POLEMIKA MED ARAGONOM IN »LITERATURNO GAZETO« Le Monde diplomatique: POSKUS, DA BI ZAUSTAVILI ČAS Zatiranje Baskov v Španiji je čedalje hujše gore, njen 3-letni vnuk Aleksander Macarol pa je umrl med prevozom v bolnišnico. BORUT CONTALA Zaneslo ga je na mokri cesti VIŠNJA GORA, 22. sept. — Nekaj pred 16. uro js voznik vartburga z zagrebško registracijo Tomislav Lukin prehiteval kombi z neznano registracijo v viš-njegorskem klancu v smeri proti Zagrebu. Tedaj je voznik kombija nenadoma začel voziti v levo. Lukin se je prav tako umaknil v levo, obenem pa začel močno zavirati. Na mokrem cestišču ga je zaneslo v skalnati usek, od koder se je odbil nazaj na cesto in se prevrnil na streho. Laže poškodovana je bila ob nesreči voznikova žena Marija, ki so jo prepeljali na ljubljansko polikliniko, manjše odrgnine po telesu je dobil tudi Lukin, škode je za 15 000 dinarjev. B. C. Smrt pešca V nesreči pri Vranskem je umrl Jože Papež CELJE, 23. sept. — Včeraj popoldne se je zgodila na cesti I. reda v Ločici pri Vranskem prometna nesreča s smrtnim izidom. Iz Celja proti Ljubljani je vozil a osebnim avtomobilom Joža Kovač iz Ljubljane. V Ločici je prečkal cesto pešec Jože Papež iz Zahomca 1, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Ker je tudi voznik avtomobila vozil hitro glede na stanje ceste, je približno na sredini ceste zadel pešca s tako silo, da ga je vrglo na pokrov prtljažnika in po nekaj metrih vožnje še trinajst metrov stran od vozila, kjer je obležal mrtev. Voznik je vozil s približno 90 kilometri na uro. škodo na avtomobilu so ocenili na 2000 dinarjev. M. S. Volksvvagen v Gradaščici LJUBLJANA, 23. sept. — Včerajšnje deževje je bilo vzrok nenavadne nesreče, ki pa se je kljub vsemu le srečno končala. Pred Dvorom v Polhovem grad-cu je volksvvagen, ki ga je upravljal Štefan Nartnik, na poplavljenem delu ceste dvignil močan tok in ga zanesel v Gradaščico. Narasli potok je vozilo s štirimi potniki nosil še okrog 300 metrov naprej, obstal je šele, ko je Nartnik zagrabil grm in potegnil nenavadno ladjo k bregu. Vsi so se iz »pustolovščine« izvlekli brez poškodb, čeprav je škoda na avtomobilu precejšnja. b. e. Utonil je v mlaki LENART, 23- sept. Včeraj popoldne so našli v pol metra globoki mlaki okoli 200 metrov od hiše v Zamairkovi 1 moško truplo. Komisija je ugotovila, da je utopljenec 62-letni invalidski upokojenec Ivan Mlakar iz Zgornje Kungote. Pokojnik je padel 2 m glo boko s škarpe v mlako, ki ie nastala ob nedavnem deževju. M. K. Iz objestnosti razbijal šipe MARIBOR. 23. sept. Javnemu tožilstvu so prijavili Jožeta Anko-viča iz Košakov, ki je vinjen in iz objestnosti razbijal šipe in izložbena okna. Razbil je šipo na šoli v Razlagovi ulici, dve šipi na administrativni šoli v Cafovi ulici, izložbeno okno na prodajalni Fer-romoto na Partizanski cesti ih ia-ložbeno okno na poslovalnici pomorske agencije v Razlagovi ulici, kjer je tudi poškodoval miniaturno ladjo. Povzročil je skupno škodo za več kot 4700 din. Žepar na delu MARIBOR. 23. sept. Uroš Čenid iz Zagreba, Potočnica 3 je prijavil. da mu je v soboto med 72 in 23. uro neznanec v kolodvorski ! restavraciji ukradel iz žepa suk-| njiča 500 din. M. K. | Fotokamero so mu j ukradli i MARIBOR, 33. sept. Karl Živi« j iz Maribora. Preradovičeva 33 Ja j prijavil, da mu je v soboto okoli ! 13 ure neznanec v bifeju 2elezni-j čar v Gorkega ulici ukradel aktov-j ko, v kateri je imel fotokamero. : Povzročil mu je skupno škodo okoli 2000 din. M. K. i Zabodel ga je MARIBOR, 23. sept. Danes oko-| li 0.30 ure se je vračala proti do-I mu skupina delavcev podjetja Teh-nogradnje. ki stanujejo v barakah j v Zemljičevi ulici, j Med prepirom je Zvonimir Jo-j skid zabodel N Smajloviča z no-i žem v trebuh in ga hudo poškodoval. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. M. K- l 1 ? L- Z.:-7’* : V Vojaki Hvala ljubljanski mladini! Pred dnevi so v Ljubljani številni vojaki postali »civili« Pred dnevi so odšli iz vojašnice »4. julij« domov vojaki, ki so pol leta, leto ali še več preživeli v Ljubljani. Po dolgi odsotnosti je vsak odhod domov poln nestrpnosti in težkega pričakovanja. V razgovoru z vojaki v klubu vojašnice pa se nam je zazdelo, da se marsikdo težko vrača domov. Vsi so si bili enotni v tetm, da vojaško življenje za vsakogar pomeni veliko šolo, »fakulteto« in da se bodo sedaj laže in z večjo gotovostjo vključili v vsakdanje življenje — v civilni obleki. Vse to so mladi fantje, stari od 19 do 22 let. Prišli so v Ljubljano iz vseh krajev Jugoslavije. Kmetje, delavci in študentje Marsikdo je pri- šel v Ljubljano s strahom — pred vojaškim življenjem in tudi pred tem. kaj ga čaka po prihodu domov. Zdaj se vračajo domov polni hvalež- Za gram reportaže Prisebnost Po jedi se dobra pijača vedno prileze, še posebno, če je ta jedača zastonj, žlahtna kapljica toliko bolj pritegne. Notranjost čateške restavracije so po »naporni« Ca-teški noči napolnili domala skoraj vsi tisti, ki so prejšnji dan nekoliko preveč pogledali v kozarec in jih je potem žeja prisilila na kolena. Tako se je tega dne v njej pojavil tudi naš znani televizijski napovedovalec Mico Orlovič, ki je tudi sodeloval v programu. Tega so organizatorji pripravili za »lačne« oči številnih obiskovalcev. Ce je pijača priromala kmalu na mizo, ne vem, ker sem v restavracijo vstopil nekoliko kasneje. Vem pa to. da je Mico Orlovič po nekaj minutnem čakanju, ki se je kmalu sprevrglo v več kot enourno, »stisnil rep med noge« in izginil v recepcijo. Kdo bo pa plačal? Mičo ni. Naveličal se je čakati natakarja, da bi mu plačal. Preden je odšel, je na listek napisal: »Hvala, Mičo!« VAŠO GASAR Konjički Brez tekmeca Kranjski gobar France Štiglic Sedeminšestdesetletnega Franceta Štiglica z Zlatega polja poznajo v Kranju predvsem kot vestnega in strogega sanitarnega delavca. Izredno »specializacijo« pa je prijazni možakar dosegel tudi v gobarstvu, kjer mu ni enakega daleč naokoli. »Kako je letos z gobami?« | prava strast. Ko pa je goba utrgana zame ni več zanimi- »Slabo,« je odvrnil brez pomišljanja. »Prejšnja leta sem imel ob tem času vloženih že kakih 30 do 40 kozarcev gob, letos pa jih imam šele 5. Z Jezerskega, kamor redno zahajam, sem letos že sedemkrat prišel prazen domov, čeprav se mi to doslej ni dogajalo.« V tem dvogoru sva seveda oba mislila na naše najbolj znane in priljubljene gobe jurčke. Sicer pa jurček še zdaleč ni edina goba, ki jo Štiglic nabira. »Jedel sem že kakih 80 vrst užitnih gob,« je dejal, ko sem ga vprašal, katere nabira. »Približno toliko je tudi užitnih pri nas. Kot sanitarec pač moram gobe dobro poznati pa še moja žilica mi ne da miru, da ne bi vseh poskusil,« je še pojasnil. Pri tolikih gobah človeku te lahko kdaj spodleti. Zato sem ga pobaral, če ni morda kdaj slučajno pojedel tudi kaj strupenega. Hudomušno se je nasmehnil in povedal, da je pred leti v bližni Kranja nabiral karžlje in to čisto mlade, take še v »jajčkih«. Nekaj jih je pojedel za večerjo, druge pa je pustil v kopalnici. Ponoči ga je sicer v trebuhu ščipalo, vendar zaradi tega ni bil preveč zaskrbljen. Ko pa je šel naslednje jutro v kopalnico, je presenečen opazil, da so se iz njegovih »karžljev« razvile lepe rdeče mušnice. K sreči so te še najmanj strupene od vseh mušnic, pa še čisto mlade so bile, zato ni bilo tako hudo. Štiglic gobari že več kot 30 let. Začel je pred vojno v Litiji, nato pa se je »izpopolnjeval« v Kranju. Tod okoli pečna skoraj vse prostore, kjer rastejo jurčki, pa tudi kako, kjer je mogoče dobiti druge užitne gobe. Redno pa obiskuje še gozdove okrog Jezerskega, črne nad Kamnikom in na Jelovici. »Včasih je bilo gob veliko, gobarjev pa malo,« pravi Štiglic. »Sedaj pa je že skoraj obratno. Gobarstvo se je namreč začelo pri nas uveljavljati šele v zadnjem času. V nabiranju gob še ni tradicije. To se dobro vidi na podeželju, kjer ponavadi nabirajo le dve ali tri vrste gob. V mestih pa so nekateri gobarji že bolj poučeni, kar je predvsem zasluga knjig.« »Med to množico užitnih gob je najbrž dosti takih, ki jih ni vredno nabirati. Koliko pa je po vaših izkušnjah res dobrih gob?« »Sam sem za svoje službene potrebe sestavil seznam, na katerem je 22 vrst gob.« Zanimivo je, da Štiglic ni tako navdušen jedec gob, zato jih večino tistih, ki jih prinese domov, pojedo drugi. »Zame je užitek le nabira nje gob. Pri tem me prime va.« Za konec sem ga vprašal še, kakšni so obeti za gobarje v prihodnjih dneh. »Nekaj dni po mlaju, to je okoli 25. septembra lahko pričakujemo, da bodo jurčki pričeli močneje rasti.« Da bi le! LADO STRUŽNIK nosti do svojih vojaških starešin, ki so jim omogočili, da so se pri vojakih izpopolnili, in do ljubljanske mladine, ki jim je pomagala spoznati življenje in delo mladih v našem mestu. »2e pred prihodom k vojakom sem pisal pesmi.« je rekel 19-letni Petar Uzurov iz vojvodinske vasi Bodžani. »Nisem zaupal v svoje delo. Negotov sem bil. Seveda nisem verjel, da bom pri vojakih lahko »našel samega sebe«. Tu, v Ljubljani, sem bil deležen s strani starešin vsega razumevanja. In še več! Po stiku z literarno sekcijo ljubljanske mladine so se mi obzorja še razširila. Svoje pesmi sem večkrat bral na literarnih večerih in zmeraj sem naletel pri tovariših na veliko zanimanje. Predvsem tedaj, ko sem ob nedavnih dogodkih v ČSSR napisal protestno pesem proti agresiji... Ko se vrnem domov, nameravam svoje pesmi izdati. In razen tega bom še naprej sodeloval v vojaških časopisih. Armadi bom zmeraj hvaležen!« Smreko Nezir, star 21 let, je bil pred prihodom v vojsko strojni ključavničar v Lokvinah pri Zenici. Med služenjem roka je postal komunist in se naučil daktilogra-fije. Pravi, da ga življenje po prihodu domov ne skrbi več. »In vrhu vsega sem si tu, v Ljubljani, še razširil znanje. Zelo me je zanimala slovenska zgodovina, pa tudi književnost — predvsem Cankar. Kar malo žal mi je, da modemov, saj sem imel tu toliko prijateljev, ne samo v vojašnici, ampak tudi v mestu. Ljubljanska mladina nam je res prijateljsko nudila roko ...« »Jaz sem si prej predstavljal, da je vojska nekaj strašnega,« se je oglasil Živorad Brzic iz Odžaca pri Trsteni-ku. »Zdaj sem ji hvaležen. Sem iz kmečke družine in prej je bila vsa moja izobrazba — osemletka. Tu sem postal telefonist in še natakar. Katerega od obeh poklicev bom zbral? Verjetno bom telefonist na kakšni pošti. Razen tega sem videl kulturne prireditve, proslave, razstave, veliko sem bral in se izobraževal. Zdaj se bom tudi doma, v svoji vasi, trudil, da bi oživel kulturo, da bi vključil v kulturno življenje vaško mladino... In še nekaj: pred prihodom v vojsko nisem točno vedel, kaj je to komunist, mislil sem samo, da je to nekaj dobrega. Zdaj sem sam postal komunist.« Jure Može, 20-letni Postojn- čan, je spregovoril o sodelovanju z mladino iz ljubljanskih delovnih kolektivov; iz Tobačne tovarne, Pletenine, Zmaja, Litostroja in drugih. »Veliko so nam pomenili mladinski plesi. Bilo jih je 50 in sodelovale so ljubljanske srednje šole: ekonomska, učiteljišče, gimnazija, vzgojiteljska šola, pa tudi .mladina iz delovnih organizacij. Všeč mi je bilo, kako prijateljsko je mladina gledala na uniforme.« še posebej so v ljubljanski vojašnici pridobili elektrome-haniki. Tovrstne tečaje je vodil Milenko Pantelej, elektro-inženir iz niškega »RR«, ki je tudi služil vojsko v Ljubljani. Jožo čorič iz Ljuboškega v Bosni pravi, da mu je tečaj elektrotehnike omogočil, da ho lahko študiral. Prav tako Milan Kramberger, 20-letni električar iz »Elektro-Mari-bor«. Kapetan Gajič, njegov starešina, ga je f>ohvalil: »Mile je bil kot metla — povsod, kjer je bilo treba, je takoj pomagal!« »Pri vojakih so mi omogočili, da sem delal izpite preko dopisne šole, v katero sem se vpisal že pred prihodom k vojakom. Dali so mi časa za študij in za opravljanje izpitov . .. Rad se tudi spominjam, kako smo odstranjevali sneg s strehe dvorane Tivoli, ki je grozil, da jo poruši. V zahvalo smo vojaki dobili proste vstopnice za obisk vseh prireditev... In še tega se spominjam, kako so ljubljanski mladinci prihajali k nam, enkrat celo poskušat naša hrano!« Jovo Radovanovič, kmet iz okolice Bosanskega Broda, je pri vojakih postal telegrafist drugega razreda, kar je več, kot lahko doseže navaden vojak. V civilu, pravi, bo skušal doseči še prvi razred. »In razen tega bom delal med radioamaterji ter se tako vedno bolj izpopolnjeval.« »Tako kot Živorad sem se tudi jaz vojske bal«, je rekel 19-letni Majdi Rašiti, iz vasi Vlaštica pri Prištini. »Tu pa sem toliko pridobil. Prej sem znal samo šiptarsko, zdaj berem srbohrvaško in tudi slovensko. Prej sem bil brez poklica, zdaj sem se izučil za frizerja in vsi moji tovariši me hvalijo, da dobro strižem. Prej nisem znal voziti niti kolesa, zdaj znam voziti tudi motor — in če bo denar, ga ga bom kupil... Morervci Cemajl, 22-letai Makedonec iz. Cmomarevcev, je bil v civilu kmet. Končal je samo osemletko, pri vojakih pa je bral, veliko bral. »Dobil sem mnogo znanja, tako tehničnega, kot kulturnega. Ko se vrnem domov, bom delal z našo mladino, jo izobraževal. Pri vojakih sem dobil tudi poklic, postal sem električar. Zdaj mi bo življenje dosti lažje.« TIT DOBERŠEK v »Čakalnici« Foto: X. V, LOV Tako novinec nad fazana gre... Letošnjo lovsko sezono v Prekmurju so začeK začetniki — Lovci brez obleke in puške Še takrat, ko stari poklicni lovci sedejo zvečer za mizo, naročijo tistih dva deci ali več ih spregovorijo o svojih lovskih prigodah in nadlogah, jim navadno nihče ne verjame. »To so lovske,« pravijo kritiki in še marsikatera resnična prigoda je tako v naprej obsojena na neuspeh med navadnimi državljani. Ker poklicni jagri — to je pač kasta zase. Kdo bo le torej meni, popolnemu lovskemu antitaJentu in začetniku, verjel, ko bom opisoval svoje velike lovske prigode. Začelo se je tisti ljubljanski megleni petek, ko smo mi »lovci«, zgodaj vstali in se zaspani odpeljali svojemu prvemu lovu naproti. Vendar je v kombiju, kjer nas je kinkalo vseh osem razen voznika Jožeta, že po kavici na Trojanah nastalo pravo borbeno vzdušje. Ce bi vse tiste jelene, srnjake dn medvede, ki smo jih nameravali spraviti s sveta, res kupili v kakšni lovski mesnici, bi morali domov v Ljubljano kar peš ... Zato ni bilo odveč, ko so nas že v mariborskem »Orlu« (sem smo zavili zares le zaradi povezanosti z lovom) opozorili, mo fazane streljat.. da gre- li TRU J ENI KONTRABASI Foto: Joco Žnidaršič Smo mislili, da je špas V Prekmurju te, med lovci manj cenjene divjadi,, kar mrgoli, smo Še zvedeli po poti skozi Radence v gojitveno lovišče Petrovci, kamor smo bili namenjeni. Toda prekmurske zavite ceste nam niso dobro strile in še nekajkrat smo se ustavili, da bi odpočili. Tako na primer v murskosoboškem hotelu »Diana«, kjer smo res spili kavico (vsaj nekateri) in kjer se ustavijo vsi lovci, ki se v septembrskih in oktobrskih dneh odločijo za lov na fazane, jerebice in zajce. No, navsezadnje pa smo le prišli. V gojitveno lovišče Petrovci, poslovno enoto ljubljanskega »Kompasa« (lov in turizem gresta prijetno skupaj so nam potem zatrjevali), smo prišli dan pred otvoritvijo, ko je bilo fazanov še na kupe. Za drugi dan, ko so prišli na otvoritev pravi lovci, pač ne morem trditi, da je zvečer kaj ostalo. Gojitveno lovišče Petrovci, obsega 13.000 hektarov, od Križevcev do madžarske me- Vlom iz ljubezni do brata V Kladorvu so prijeli 22-leitnega Slobodana Kneže-viča, ki je pred dnevi vlomil v prostore občinske skupščine, ne da bi kaj odnesel. Vlomil je zato, da bi opral krivde svojega brata Vladimirja, ki je v času tega vloma sedel v ječi, prav tako obsojen, da je pred časom vlomil v občinsko skupščino. Ker je Slobodan izvršil vlom na prav tak način kot Vte-dimir, naj bi s tem zmedel preiskovalce in spravil sum na drugo vlomilsko tolpo. Zdaj sta oba brata skupaj v zaporu. Standard važnejši od kmetijstva Industrijsko - kmetijski kombinat »Takovo« iz Zgornjega Milanovoa je vložil tožbo proti svojim 2500 kooperantom, ki jim je pred časom dal za 3 milijone 300.000 din kredita, da bi izboljšali svoje kmetijstvo. Kooperanti pa so s tem denarjem izboljšali — svoj standard, .razkošno opremljali stanovanja in kupovali avtomobile. Mnogi med njimi so tako zapravili po deset starih milijonov. je. v novih, svetlih in lepo urejenih prostorih redijo fazane in jerebice, ki jih potem, ko dovolj odrastejo, spuščajo v naravo. Pogled v »čakalnico« Sef lovišča, Štefan Karba, edini pristni lovec med nami, je s svojo zeleno lovsko uniformo vzbujal zavist med nami, navadnimi državljani v neprimernih oblekah in s kravatami, ki so nas dušile. Kot iz rokava je stresal podatke o fazanih, jerebicah, spletal bolj ali manj verjetne lovske zgodbe in skrbel za dobro voljo. »Kar se tiče fazanov,« je dejal, »smo svoj plan že izpolnili. Letos smo zredili 23.000 fazanov, pa 1.700 jerebic in vse kaže, da bomo svoj načrt do leta 1971 do dobra izpolnili.« Lovišče stoji v Petrovcih že od leta 1964, vsako leto pa ga izpopolnjujejo. Zatrjujejo nam, da je takšnole početje zelo dober in donosen posel. Odrasel fazan velja lovca (med njimi je največ gostov iz Italije) takole 4,5 dolarje, pa še gonjače mora plačati. Deset tednov star fazan, torej takšen, ki ga v Petrovcih vtaknejo v »čakalnico« poldrug hektar velik ograjen prostor, kjer so fazani še nekaj dni, preden jih spustijo v gozd, velja 1.800 starih dinarjev. »Precej fazanov prodamo drugim loviščem v Sloveniji, pa tudi v tujini. Seveda tujcem dražje. Jerebica, ki jo tuji lovec ustreli v našem lovišču, velja 3,5 dolarje, tista, ki jo prodamo živo v košari, pa 4 dolarje, »nam pojasnjuje tehnični vodja Feri Prelec. Seveda prodajo le del svoje proizvodnje. Ostalo porabijo sami. »Vedeti morate namreč, »nam pojasnjujejo,« da le štiri od desetih fazanov, ki jih spustimo v gozd, obleže pod streli iz pušk. Nekaj živali pogine, nekaj raznesejo ujede, nekaj divji jagri, katerih je tu na našem koncu kar precej.« V gojitveno lovišče Petrovci so do danes investirali 180 milijonov starih dinarjev in je« med tremi največjimi v Sloveniji. Pravzaprav sta lovišči v Beltincih in to v Petrovcih enako veliki, potem pa je v Sloveniji še eno manjše v Cerkljah. Kaj pravi mati fazanka Ko so nam razkazovali nove inkubatorje, plinske in električne »koklje«, kot imenujejo pečice, s katerimi ustvarjajo pogoje, kakršne ima žival v naravi, smo se radovedno vprašali, kaj k temu pravi mati fazanka. »V naravi znese fazanka 12 jajc, pri nas v lovišču, kjer jih sproti krademo, pa petdeset. Le tega jih nismo mogli navaditi, da bi nesle vse leto, kot domače kure. Nekateri pravijo, da se to da, pa vendar bi verjetno preveč veljalo.« , Lovišče je polno fazanov in jerebic, pa še srnjakov, zaj- cev in druge divjadi. Tam okoli madžarske meje uplenijo domači lovci sem in tja tudi kakšnega ponosnega je-lena — za tujce ni lova na jelene, jih je premalo. Največ zaide sem lovcev Iz Italije, ki dobro plačajo, pa vendar jih domači lovci zaradi načina lova ne obrajtajo preveč. Italijani lovijo v karirastih srajcah, pokajo tudi v faza. ne, ki sedijo na tleh, oboroženi so z repetiikamd in nasploh ne spoštujejo preveč nepisanih zakonov lova. Lov pa se le izplača. Vsako leto 70 milijonov starih dinarjev za Stefana Karbo, Ferija Preleca, Gezo S^heka in pet uslužbencev ter delavcev. Od teh več kot pol v devizah. Predlog takoj sprejet Ko smo v domu na Goričkem, ki sodi h gojitvenemu lovišču, srebali komaj spečeno prekmursko slivovko in poslušali to in ono o lovu, smo zvedeli še za zanimiv predlog, da bi Kompas pripravil izlete za amaterje v lovski mrtvi sezoni (recimo v drugi polovici decembra). Za predlog so se takoj navdušili tako lovci, kot amaterji — torej mi, ki smo bili zraven. Verjetno pa se bo še kdo drug. Kako je potem pokalo, ko so zgrabili za puške, bom raje zamolčal. Važno je, da smo se v Ljubljano odpeljali skupaj s sedmimi uplenjenimi fazani in dolgo v noč premišljevali, kako se takšna kuri podobna ptica sploh pripravi za kosilo. IVAN VIDIC Otroci Japonec je surove ribe Otroci učiteljice Nandžo Džunko pisma vrstnikom v Jugoslaviji v Nandžo Džunko, učiteljica tujih jezikov v japonskem mestu Osaka, je prvič slišala nekaj več o Jugoslaviji tedaj, ko je pred letom dni bila na počitnicah v Avstriji. Poprej je že veliko potovala in ker je članica mednarodne zveze mladinskih domov (Iyhf) je tedaj, ko je pred kratkim tudi jugoslovanska počitniška zveza postala pridruženi član te mednarodne zveze, našla priložnost, da izve nekaj več o Jugoslaviji. Sklenila se je naučiti našega jezika in s pomočjo nemško-srbohrvaških ter drugih vadnic in slovarjev ji je to tudi uspelo. V pismu se je obrnila na počitniško zvezo Jugoslavije in zaprosila njen list »Ferijalec«, da ji pošlje naše časnike in turistične publikacije. Tako je bolj spoznala dejavnost te organizacije ter mladinski turizem v naši deželi. Pred kratkim je poslala pismo, v katerem pravd, da je svojim dijakom v Osaki pripovedovala o Jugoslaviji in oni so — enajst jih je, starih po 12 let — pisali svojim sovrstnikom v Jugoslaviji. »Drage prijateljice v Jugoslaviji,« piše učenka Idži Moto Hirami, »sedaj je pri nas vroče. Fantje se oblačijo v kappi (lahka ljudska obleka). deklice pa v jukaito (japonska poletna obleka).« Mirako Hitoši sprašuje: »Kakšne okusne jedi imate v Jugoslaviji? Na Japonskem so zelo okusne jedi, predvsem ribe. Japonec je surove ribe, mislim pa, da Jugoslovani takšnih rib ne jeste. Rad bi dobil kakšne vaše razglednice .. .« »Prvič sem izvedela, da obstaja Jugoslavija, od naše učiteljice. Potem sem pogledala na zemljepisno karto, poiskala knjigo o Evropi in v njej prebrala, da 75 odstotkov površine Jugoslavije sestavljajo gozdovi in gore, in da se tudi rudarstvo razvija,« je napišala Hišikava Kajcko. »Pri nas je promet gost in če hodimo po cesti nepazljivo, se pripetijo nesreče. Ali je tudi pri vas tako?« Drugi večinoma pravijo, da iz Osake pišejo njihovem jeziku so videli na televiziji prot sednika Tita, ko je obiskal Japonsko. Ostani Kodži piše: »Pri nas se začno šolske počitnice 21. julija in trajajo 43 dni, ker je prvi september nedelja__Letos so bile piri nas volitve predstavnikov za zgornji dom. Volili so Joko-jamo Noka in Aošimo Jukija. Zmagal je Aošima in po tem lahko vidite, kako so ljudje neumni...« »Dragi prijatelji in prijateljice,« piše Okava Keiko, »v naši deželi se matere veliko vmešavajo v naše učenje. Ko pridemo domov iz šole, nam takoj rečejo: najprej se uči. Potem nam še enkrat, pa še enkrat rečejo: uči se, uči se, uči se. Zaradi tega je piri nas toliko ubogih otrok, ki sa neprestano učijo... Ne vem, o čem naj vam še pišem, ker je toliko stvari okoli nas. Pišite mi o vaši deželi...« Učiteljica Nandžo Džunko je ta pisma prevedla iz japonščine ter omenila, da bi se na ta način lahko v prihodnosti razvilo sodelovanje ki prijateljstvo med mladino dveh daljnih dežel. ZDRAVKO TUBO t. stran DELO ŠPORT Tank, M. ODLOČILNA TEKMA — Letošnji finale ekipnega teniškega prvenstva za člane med Olimpijo in Branikom v Mariboru je dokončno odločila v prid Ljubljančanov prva igra dvojic. Na sliki — z leve Grmovšek in Vodeb (Branik) ter Breskvar in Škulj (Olimpija). Foto: Busič TK Olimpija — prvak Slovenije Ljubljančanom republiški teniški naslov z zmago nad Branikom 4 : 3 MARIBOR, 23. septembra — Teniska ekipa ljubljanske Olimpije Je postala članski prvak Slovenije. Končni rezultat dvoboja je 4:3 za Ljubljančane, ki so že po igrah posamr4~Tkov vodili 3:2, nakar je bilo tekmovanje zaradi teme in dežja prihodnji dan odloženo na danes. Ljubljanska dvojica Breskvar— ftkulj je premagala par Branika Grmovšek—Vodeb 9:7. 4:6, 7:5, potem ko Je bila igra pri stanju 0:7, 3:4 v soboto prekinjena. Ma- 167:116 Zmaga teniške ekipe Olimpije nad Branikom v finalu ekipnega prvenstva Slovenije je nedvomno presenečenje, če že zaradi drugega ne. pa zaradi razlike v letih, ki je med obema moštvoma. Peterica Olimpije je bila namreč stara skupno nič manj ko 167 let (povprečno 33.4). Branik pa je lahko dal »na tehtnico« vsega 116 let (povpreček 23.2). Včasih torej tudi rutina dosti pomeni . . . riborčana sta dobila drugi niz 6:4, v odločilnem tretjem pa sta povedla 5:4 in imela servis. Tedaj pa Jima je šlo vse po zlu. Najprej je Vodeb napravil dve dvojni napaki pri servisu, nakar je zgrešil volej, enako pa je storil še Grmovšek. S tem sta igralca Olimpije izenačila na 5:5 in psihične moči Mariborčanov je bilo konec. Breskvar in Škulj sta dobila niz in srečanje ter s tem Olimpiji p:*dgrrala potrebno četrto točko za zmago v ekipnem dvoboju. Zadnjo igro dvojic — Pucihar—Čebular : Svenšek—Mulej Je Olimpija predala in je končni rezultat tekme tako 4:3 za Olimpijo. Grmovšek premagal Škulja MARIBOR. 23. septembra — Letošnji teniški turnir za Tedyjev memorial je nedeljski dež zelo prizadel. Triglavani so odpotovali domov, pa tudi izmed Ljubljančanov se vsi danes niso vrnili na tekmovanje. Tako je bilo seveda ; predanih iger na pretek. Navzlic ■ vsemu pa so vsi, ki prihajajo v J poštev za najvišja mesta, seveda ; še vedno na turnirju. j Med člani posamezno so odigrali še nekaj zaostalih tekem osmine finala, osmino finala ter četrtfi- j nale. Med najboljšo četverico so se uvrstili trije Mariborčani ter letošnji republiški prvak Breskvar (Olimpija). Igor Škulj je moral igrati takorekoč non-stop in sicer kar proti dvema Branikovce-ma, ki sta se te dni vrnila iz JLA. Muleja je Ljubljančan premagal, proti Gnnovšku pa je ostal praznih rok. Bivši prvak Slovenije je tako dokazal, da je z njim tudi na tem turnirju treba krepko računati. Rezultati — 2. kolo: Rojina (Ol) : Cundrič (Br) 6:2, 6:1, Vodeb Požar (oba Br) 6:2, 6:1. osmina finala — Breskvar (Ol) : Košak (Br) 6:3. 6:1, Jaušovec (Br> : Furlan (Tr) w. o.. Sikošek (Br) : Žnidar (Tr) w. o., Svenšek (Br) : Šušteršič (Ol) 6:0, 6:3, I. Škulj (Ol) : Mulej (Br) 6:1. 4:6. 6:4, Grmovšek (Br) t Rojina (Ol) 6:2, 6:1, Toš (Br) : Zdešar (Tr) w. o., Vodeb (Br) : Žižek (Ol) 6:2, 6:3, Uspela preizkušnja Nove izboljšave pri Elanovih smučeh letos Z zadnjim treningom na Kredarici se je končalo poletno obdobje priprav naših najboljših alpskih smučarjev, ki so poletno vadbo na snegu začeli v začetku julija na plazu pod Prisankom, nato pa dvakrat odšli trenirat na triglavski ledenik na Kredarici. Vmes so imeli izbrani alpski tekmovalci še kondicijski trening v Rovinju. četrtfinale: Beskvar Jaušovec w. o., Svenšek Sikošek 6:4, Grmovšek : Škulj 0:2, 6:0, Vodeb : Toš 6:2, 6:2. Med dekleti so se uvrstile v polfinale Pipanova in škuljeva ter Jaufiovčeva (Br) s zmago nad klubsko tovarišico Hasajevo 6:1, 6:2. Četrto polfinalistinjo bo dala tekma Tomše : Miklič. Se nekaj izidov prvih kol: Lavrič (Br) : Zagoričnik (Ol) 6:3, 4:6, w. o., Miklič (Br) : Lavrič 6:1. 6:0. V finale starejših članov sta se uvrstila Žižek (Ol) z zmago nad Dogšo (Br) 6:0, 6:1, ter Slana (Br) z uspehom nad Ketišem 6:1, 6:1. Turnir bo končan jutri. Zadnji izidi iz Maribora Pozno popoldne so odigrali še nekaj pomembnih tekem, ki pa so se končale s pričakovanimi izidi. Člani posamezno — polfinale: Breskvar (Ol) : Svenšek (Br) 6:2, 6:3. v drugi tekmi igrata jutri dopoldne Grmovšek : Vodeb, popoldne pa bo finale. Članice posamezno — četrtfinale: Tomše : Miklič (obe Br) 6:4. 6:3, polfinale: Škulj (Ol) : Jaušovec (Br) 6:1. 6:1, v drugi tekmi se bosta sestali Pipan : Tomše. Starejši člani — finale: Slana (Br) : Žižek (Ol) 6:1. 6:2. Z. VAHTAR Laver zmagovalec LOS ANGELOS, 23. sept. Na teniškem turnirju v Los Angelosu je med moškimi zmagal Avstralec Laver, ki je v finalu premagal rojaka Rosevvalla 4:6, 6:0. 6:0, med Ženskami pa Američanka Casals. ki je premagala Brazilko Bueno 6:4, 6:1. | ATLETIKA | IVER DNEVA Pomožni sodnik izključen ... Na nedeljski prvenstveni nogometni tekmi II. zvezne lige (Zahod) med Lokomotivo in Rudarjem (Ljubija) v Zagrebu je prišlo do nevsakdanjega incidenta. Med drugim so se stepli. za posebnost pa je poskrbel glavni sodnik Dovgan iz Banje Luke. Nekaj minut pred koncem tekme je vodila Lokomotiva 4:2, gostje pa so po hitrem napadu znižali na 3:4. Pomožni sodnik Katulič je reklamiral offside, zato Dovgan ni priznal zadetka. Tedaj pa so se skoraj vsi Rudarjevi igralci zagnali proti pomožnemu in nastala je nepopisna gneča in še pretep. Glavni sodnik je mučen položaj rešil tako. da je svojemu sodelavcu odvzel zastavico, ga poslal v slačilnico. za novega pomožnega sodnika pa si je izbral kar enega izmed gledalcev . . . JADRANJE 1 Po izjavi zveznega trenerja Marjana Magušarja je bil načrt poletne vadbe v glavnem izpolnjen. »Vadba tehnike na snegu na Kredarici je bila zamišljena z vlečnico, ki pa se je žal pokvarila, tako da smo bili prisiljeni vaditi spet po starem. Zato so seveda udeleženci treninga prevozili mani vrat. kot če bi se vozili v breg ■ vlečnico.« Med poletno vadbo na snegu so tekmovalci preizkušali tudi nove Elanove smuči — za veleslalom v kovinski in plastični izvedbi za slalom pa v plastični. »Tekmovalci so pohvalili smuči za obe zvrsti. Nekateri so z njimi startali že na poletnem prvenstvu Slovenije v veleslalomu in slalomu. Pripombe, ki smo jih Zbrali med treningom, smo posredovali Elanovemu institutu, kjer bodo pripombe upoštevali pri širši proizvodnji tekmovalnih smuči za prihodnjo sezono. Tako si lahko za novo sezono obetamo nove izboljšave pri Elanovih cekinov al ni h smučeh.« Enake smuči je hkrati preižku- ; šalo tudi šest švedskih reprezen-• fantov v alpskem smučanju. Njihove ugotovitve s treninga na severu švedske so kaj laskave za tovarno Elan. če bodo v tovarni I do začetka sezone odpravili neka-i tere pomanjkljivosti pri smučeh, j bodo švedski reprezentant .je že ; pozimi startali z Elanovimi smučmi tudi v veleslalomu, kakor so j že v pretekli olimpijski sezoni v j smuku. Prihodnji mesec ima zvezni ’re- | i ner za alpske discipline v načrtu j vadbo slaloma in veleslaloma v Kaprunu. j SP v klasičnem smučanju bo v ČSSR STOCKHOLM — Na sestanku predsedst va mednarodne smuče irske zveze (FIS) so sklenili, da bo svetovno prvenstvo v klasičnem smučanju — kakor je bilo predvideno — v CSSR. Datum prireditve: 14.—22. februar 1970. Od 20.—23. februarja 1969 pa bo v Visokih Tatrah generalka za SP. __________J Uspeh Mariborčanov v Celovcu MARIBOR — Atletska reprezen- j tanca Maribora je nastopila v ne- j del j o na mednarodnem atletskem troboju v Celovcu, na katerem j so sodelovali poleg domačinov in j Mariborčanov tudi tekmovalci iz ZR Nemčije. REZULTATI — 800 m: Stupan (Maribor) 1:56.5. Srebotnik 1:57,0, 400 m: Miklausch (Beljak) 50.3. Srebotnik (Mrb) 30.9, daljina: Poet-scher (B) 6.82, Košir (Mrb) 673, Hladen (Mrb) 6.68. disk: Pečar (Mrb) 47,75, Piuk (B) 44.50. Markež 39,26. kladivo: Markež 51,41, krogla: Piuk (B) 14.72. Pečar (Mrb) 13,20. Kasjak (Mrb) 13,18. Z. V. Kladivar danes v Budimpešti Grego in Nikolič zmagala v četrti regati IZMIR. 23. septembra — Jugoslovana Grego in Nikolič sta zmagala v četrti regati letošnjega evropskega prvenstva za razred sloka. Pred zadnjo tekmo vodita v generalnem vrstnem redu Šveda Liljenstrand in I.undgren, ki sta bila v četrti regati četrta. Šveda imata 16 negativnih točk. Grego in Nikolič pa 29. | KEGLJANJE | S kegljiščem niso zadovoljni MARIBOR — V Mariboru so v soboto prvič tekmovali na avtomatski kegljaški stezi na kegljišču Konstruktorja. Nastopilo je 28 dvojic tekmovalne skupnosti Maribor (preostalih 26 jih bo tekmovalo to soboto), ki pa niso bili zadovoljni z doseženimi rezultati. čaš da kegljišča še niso vajeni. Rezultati: 1. Konstruktor 1635. 2. Mežica 1616. 3. MTT 1609 , 4. Branik 1603. 5. Slovenj Gradec 1598. 6. Maribor 1597. Z. V. Preveč žebljičkov Tudi strokovnjaki bi točko povedali, kje je meja človeških zmogljivosti na področju atletike. Marsikateri novi svetovni rekordi so zares »fantastični« in nihče se jih ne bi upal napovedati še pred 10 leti. Prav te dni »pretresajo« svet novi svetovni rekordi ameriških atletov v South Lake Tahoe. To, še pred nekaj desetletji povsem indijansko vasico v kalifornijskih gorah (v višini 2-200 m), so ameriški atleti izbrali za višinski trendng in izbirno tekmovanje za uvrstitev v olimpijsko ekipo, ki bo zastopala ZDA v Mehiki. V South Lake Tahoe so tekmovali na stezah prekritih s tartanom, s plastično snovjo. podobno asfaltu, ki že lep čas ni nobena novost, in prav tako ne, da bodo na tartanu tekmovali tudi na olimpijskih igrah. Svet je z občudovanjem prisluhnil novim svetovnim dosežkom v South Lake Tahoe, zlasti za Johna Carlosa — 19,7 sek v teku na 200 m in Lee j a Evansa — 44,0 sek. v teku na 400 m. Vse svetovne agencije so poročale o novih svetovnih rekordih. toda že skoraj hkrati tudi o pomislekih članov mednarodne atletske federacije (IAAF). da bi te rezultate priznali, ker sta jih atleta dosegla v šprinterioah, ki ne ustrezajo predpisom IAAF. Carlos in Evans sta namreč startala v šprinterioah z 68 malimi žebljički, namesto s predpisanimi šprintericami, ki imajo lahko samo do šest večjih žebljev, ki so pritrjeni na robu podplata in dva na peti. Carlosove in Evan-sove šprinterice pa so posejane z žebljički na podplatu v treh vrstah. Poročali smo že, da je član IAAF dr. Max Danz (ZRN) izjavil, da rekorda Carlosa in Evansa ne bosta priznana in da se tudi na Ol v Mehiki atleti ne bodo smeti posluževati novtih šprinteric. Zanimivo je, da so te šprinterice izdelek za-hodnenemške tovarne in da so Jih že uporabljali na letošnjem prvenstvu Švice. Dejstvo je, da so dosedanje šprinterice neprimerne za tek po tartanu in da bodo morali slej ko prej uradno priznati novo, primernejše atletsko obuvalo, kar bi bilo logično glede na to, da je IAAF priznala tartan. DELO komentira nedeljske športne dogodke - DELO komentira nedeljska športne d< |boks NOVO NA TUJEM SOLUN — Na povratnem srečanju prvega kola pokala pokalnih nogometnih prvakov je Olimpia-kos premagal ekipo Fram iz Reyk-javika 2:0 (1:0). Ker so Grki tudi na prvi t elani zmagali z enakim rezultatom so se uvrstili v drugo kolo tega tekmovanja. ALEKSANDRIJA — Na namiznoteniškem prvenstvu Mediterana je pri moških zmagala Francija pred Z AR. Grčijo, Libanonom, Ciprom. Palestino in Libijo. Pri ženskah je bila prav tako najboljša Francija pred ZAR in Grčijo. CELJE — Atletska ekipa Kla divarja je odpotovala na povrat- 1 ni dvoboj z madžarsko vrsto Va- 1 sas, ki bo danes v Budimpešti, j Kot že na prvem srečanju v Ce- I lju, je AD Kladivar tudi tokrst j , w , okrepilo nekaj atletov drugih klu- ' KfdtKG IZ IVOC0V|3 bov iz SRS, vendar so Celjan: f vendarle oslabljeni, ker zanje ne 1 bosta nastopili olimpijki Lubeje-va in Uroančičeva. Na prvi tekmi je med moškimi zmsgal Vasas' 68:60. med ženska-zmagal Vasas 68:60. med dekleti pa Kladivar 38:35. Cooper evropski prvak LONDON, — Britanski boksarski prvak v teški kategoriji Hen-ry Cooper je osvojil naslov absolutnega evropskega prvaka v boksu, potem ko je premagal dosedanjega nosilca tega naslova Mil-denbergerja (ZRN). Dvoboj bi moral trajati 15 rund, vendar je sodnik Nemca diskvalificiral v osmi rundi. Zvezna liga V nedeljskih prvenstvenih dvobojih zvezne boksarske lige so bili doseženi tile rezultati — 14. Okto-bar : C. zvezda 11:9, Radnički (N) : Spartak 17:3, Budučnost : Slavonija 13:7, Partizan : Dinamo odloženo. prost Radnički (K). Stanje: C. zvezda 18, Dinamo 17, Radnički (K) 16, 14. Oktobar 16, Spartak 16, Radnički (N) 15 itd. Šahovnice ves čas zasedene Komentar o številnih šahovskih dogodkih doma in na tujem KOČEVJE — Jesenska športna sezona v Kočevju je v polnem razmahu. Preteklo nedeljo so at- ! leti gostovali v Novem mestu na i malem kriteriju mest. doma pa < je bilo kar pet tekr;- -ligah. Nogometaši, ki so ▼ 1. ko. UTRINKI V torek se bo v Pulju začelo j ek-pno šahovsko prvenstvo Jugo- j slavije. Po treh letih bosca v kon- j kurenci osmih najboljših jugoslo- j vanskih klubov spet dve moštvi » iz Slovenije. Leta 1965 sta tekmovala še Novinar in Maribor, zad- • nja leta pa ljubljanski išahisti zaradi nepolnega moštva ne nastopajo več. Prvič pa bodo na najvišjem zveznem tekmovanju ' nastopili igralci Jesenic. Naslov najboljše ekipe bo bra- . nila beograjska Crvena zvezda, ki [ je lani zmagala pred mestnim j tekmecem Partizanom. Mariboru i se lani ni godilo najbolje in je j le za las ušel izpadu. Favoritov za letošnji naslov ne | bo veliko. Kajpak imata na pa- 1 pirju največ možnosti beograjska in zagrebška kluba, druga četverica pa bo vodila boj za obstanek. Bržkone bo imel od teh, že vnaprej odpisanih klubov, naj la- j je delo Maribor, ki ga je letos okrepil velemojster Parma. Jese- j ničani so zanesljivo boljši od dru- ! gih novincev, n*škega Zeljezničar-ja. zalo pa se bodo morali na moč potruditi, če bodo hoteli prehiteti Banjalučane, ki bodo ime- j . li na članskih deskah kar tri i mednarodne mojstre. Maribor bo odpotoval v Pulj z naslednjimi igralci: Parma. Puc. Musil. Crepinšek, Podkrajšek, Mihevc, Guzelj, Njegovan, članice Plberl-Vošpemik, Svarcer in Her-n&h ter mladinci Vizovišek. Mau-hler in Sorčnik. Na čelu Jesenic bosta po daljšem času dva mojst ra. Longer in Kržišnik, za njuna ! pa se bodo razvrstili mojstrski kandidati Cuderman. Grosek, Voš. pemik in S ar ad jen. Najmočneiše orožje Jeseničanov bosta članici j LJiljakova in Pongracova. Povsem nepričakovano bo mladinska ekipa oslabljena. Zaradi šolskih ob-veanosti ne bo nastopil Rok Kr- ; žišnik. tako da bo na prvi deski i igral Hali k, na drugi pa Ciuha, j Spasski že opravil s Korčnojem Šahovski dvoboj leta med Spas-akim in Korčnojem je pred for j malnim koncem. Potem ko si je Spaeski že po tretjini, dvoboja se gotovi 1 prednost dveh točk. je , po drugi tretjini njegova prednost ie večja. Kar tri točke ima več * od svojega tekmeca, tako da je njegova zmaga samo še vprašanje časa. Lahko bi celo dejali, da dvoboj ni tako zanimiv kot smo pričakovali pred začetkom. Spa*-ski je namreč prikazal gotovo za razred boljšo igro od svojega tekmeca in je bil njegov poraz v šesti partiji zgolj naključen. V povsem dobljeni poziciji je Spasski zašel v časovno stisko v kateri pa se ni znašel, kar je izrabil Korčnoj in za beležil prvo in bržkone tudi zadnjo zmago v tem dvoboju. Kako trezno se je Spasski sprijaznil s porazom kaže tudi naslednja njegova izjava: »Tak neuspeh mi pravzaprav koristi. saj se zavedam, da je iz Capablance govorila življenjska resnica, ko je dejal, da je poraz vedno koristnejši od lahke zmage.« Neuspeh Ostojiča v Havani Po pričakovanju je na tradicio- j nalnem mednarodnem turnirju v j Havani vodila boj za prvo mesto ! sovjetska velemojstrska trojka \ Holmov. Suetin in Stejn. Holmov, ki je imel po 10. kolu še vse možne točke je do konca turnirja le še remiziral, tako da Je bila j ob koncu njegova prednost pred \ najhujšima zasledovalcema minimalna. Jugoslovanski velemojster Damjanovič ni razočaral. Igral je zaupljivo in proti slabšim tekmecem prodorno ter je v i družbi s sovjetskim velemojstrom Antošinom in romunskim mednarodnim mojstrom Drimmerjem delil četrto mesto. Letošnji polovični državni prvak Ostojič pa je s svojo igro in plasmajem znova dokazal, da je bil njegov uspeh v Cateških Toplicah lagolj naključen. Fischer brez tekmeca Do konca turnirja v Vinkovcih je le še eno kolo. Zmagovalec pa je seveda znan. Fischer si je v zadnjem delu privoščil še dva remija. vendar bo njegova črednost ob koncu telikšna. da bo še enkrat dokazal, da sodi prav v vrh. svetovne šahovske elite. Po izredno slabem startu se je prebudil Matulovič in bo bržkone najbolje uvrščeni Jugoslovan. S serijo zaporednih zmag se Je začasno do- kopal do drugega mesta Byme, vendar pa ga bo moral po nadaljevanju prekinjenih partij prepustiti Hortu. Byme ima tudi lepe možnosti, za dosego bala za potrditev naslova mednarodnega mojstra. Konec turnirja v Varni Končai se je tudi mednarodni turnir v Vami. Z odlično igro v f.r.vSu ei je sovjetski mojster Saharov priigral poldrugo točko naskoka in zmagal pred domačinom Radulovom in Madžarom Fleschom. V pestri konkurenci mednarodnih in nacionalnih mojstrov iz vzhodne Evrope je jugoslovanski zastopnik Vukič v drugem delu turnirja popustil in se uvrstil šele na deveto mesto. Prav tako sta razočarala domača i velemojstra Paaevski in Bobocov, i ki sta dosegla le petdeset odstoi-1 kov možnih točk. lu v gosteh premagali somoit.. no moštvo ljubljanske Svobode j 6:1 (4:0) so tokrat .sprejeli v go- j ste kombinirano enajsterico Ljub. J j ljane in zmagali 1:C (0:0). j Kosarje rji so se pomerili z | - Vrhničani kar na treh frontah in ; j trikrat izgubili. Mladinci so igra- j i li 46:53. mladinke 15:25, pionirji ! pa 19:27. V 6. kolu jesenskega dela II. j republiške odbojkarske lige so domačini ugnali tekmece iz Treh. nja 3:1 (7, 9, —12. 7). [ A. ARKO 1 DARILO — Paavo Nurmi, fin-sk: legendami tekač, je največji, del svojega premoženja odstopil nekemu institutu ze raziskovanje srca in ožilja. SMRTNA NESREČA — Dvaindvajsetletni svetovni prvak med strelci Evgenij Kcndratjev (SZ) se je smrtno ponesrečil; sovjetski vir ne poroča, v kakšni nesreči PRORAČUN — Avstrijski proračun za prihodnjo smučarsko sezono je 2.496.000 din. Ta denar bodo porabili samo za alpsko reprezentanco in naraščaj. Strokovnjakov je premalo Za napredek telesne vzgoje na Dolenjskem Odličen začetek Kneževiča V Kislovodsku se Kneževič drži nepričakovano dobro. Po 9. kolu ima namreč prav toliko točk kot vodilna Geller in Ignatijev, le da sta bila ta dva tekmovalca že prosta. Za njim pa je cela skupina velemojstrov, med katerimi je celo sloviti Bronštejn. Nikolič igra na tem turnirju manj uspešno. toda še vedno je njegova uvrstitev — je na meji 50 odstotkov — prav zadovoljiva. B. KUTIN Tretji remi Fischerja VINKOVCI, 22. septembra — Rezultati dvanajstega kola mednarodnega šahovskega turnirja: Wade Bertok remi. Fischer Gheorghiu remi, Jovanovac : Byr-ne 0:1, Matulovič : Robatsch 1:0, Hort. : Nikolič 1:0, Ivkov : Mata-novič remi. Minic : Matov 1:0. V prekinjenih partijah 11. kola pa so igrali takole: Nikolič : Matulovič 0:1. Bertok : Byrne 0:1, Fischer in Robstscn pa sta remizirala brez nadaljevanja. Vrstni red: Fischer 10. Hort 8.5, Bern 8 in Matulovič 8, Ivkov in Gheroghiu 7,5, Matanovič 7, Bertok 6.5 itd METLIKA — Na posebni seji, ki jo bo sklicala občinska konferenca SZDL v Metliki, na katero bodo povabili vse telesnovzgejne in športne j delavce iz te belokranjske občine, se l bodo pogovorili o stanju in pro- ' blemih v telesni vzgoji. Pod okriljem metliškega Partizana sta zdaj kolikor toliko aktivni košarkarska in rokometna sekcija; to pa Je gotovo premalo za mesto s približno 1400 zaposlenimi. od katerih Je gotovo 60 odstotkov mladih. Izkazalo pa se je, da so aktivne le tiste panoge, ki imajo primerne vadbene prostore; v Metliki so prav zdaj dokončno uredili asfaltno igrišče za košarko ln rokomet. Zal pa normalno de- | lo ovira pretesna telovadnica in kajpak pomanjkanje drugih športnih objektov. »Nedvomno bi oživitev športne dejavnosti v Metliki veliko pomenila tudi za rekreacijo v delovnih kolektivih,« menijo na občinski konferenci SZDL. »zdaj je skrajni čas, da telesno vzgojo obudimo. V perspektivnem urbanističnem na-•črtu je namreč tudi gradnja športnega parka. Kaj nam bo pomagalo, če bomo v naslednjih petih letih imeli objekte, ki bodo neizkoriščeni? In še: če mladini ne damo osnovne telesnovzgojne sposobnosti, bo stala ob strani tudi pozneje, ko gre v šole v Novo mesto ali Ljubljano in ko se zaposli,« pravijo. Skupaj s črnomaljsko občino nameravajo zato v Metliki zaposliti tudi poklicnega trenerja za atletiko. Gotovo bo koristil tako eni kot drugi občini; v Črnomlju se namreč še dobro spominjajo časov, ko so imeli kar pet ali Sest mladih atletov v slovenski mladinski reprezentanci. To samo potrjuje, da je zanimanje za šport in telesno vzgojo precejšnje, primanjkuje pa strokovnjakov, ki bi mlade pritegnili na vadbene prostore. Za hitrejši razvoj Športa in telesne vzgoje sploh pa bo treba urediti še en problem: mladi se namreč ne zadovoljijo samo z vadbo. ampak hočejo svoje znanje tudi pokazati na tekmah. Prav zato bo treba v bodoče misliti na številnejše oblike področnih tekmovanj, pa najsi gre za lige, turnirje ali kakšne druge oblike. J. S. '.'4 . Jutri vas TT ropat izčrpno I informira o najaodobnajaoml poslovanju KB Ljubljana, ki v povazavi , z bankami v tujini omogoča enostavna načina deviznega varčevanja in namenskega deviznega varčevanja. Poosebljena legenda srečanju tožil, da Mafibor igra preoster nogomet. Vam, M so ga hoteli poslušati, j# povedal, dš bi izključil iz igtft vsaj dva igralca Kika Popovič, eden najuspešnejših predvojnih • jugoslovanskih športnikov, spsda gotovo med naše najbolj simpatične in cenjene nogometne stratege. Nobena skrivnost ni, da je siva eminenca igralcev s Karaburme vroč pristaš nekdaj tipičnega jugoslovanskega nogometa, ko so mojstri žoge s svojim individualnim navdihom in nadpovprečnim znanjem spravljali v ekstazo gledalce povsod po svetu. Sekularac in Milutinovič sta še danes ljubljenca osivelega moža, ki na oba proslavljena mojstra pazi bolj kot na punčicd svojega Kika Popovič pa je mimo dobrega poznavalca nogometa tudi dober trgovec. Ničesar ne tvega, čeprav pri tem tudi nekaj izgubi. Dobro mu Je znano, da v mariborskem Ljudskem vrtu ni prijetno zobati češenj z vijoličastimi, ki si vroče želijo dveh točk prav pred svojimi gledalci. Zato je pustil doma Sekularca in Milutinovi- Maribor ča, da se v miru spočijeta za naslednje preskušnje, na igrišče pa je poslal Mitiča in Vasiljeviča, s tem pa že v naprej priznal, da v srečanju z Mariborom ne računa na kaj več, kot na časten poraz. Kajti eno je gotovo: OFK Beograd je brez Sekularca in Milutinoviča povsem povprečna enajsterica. Tudi, sijajna napadalna trojka Turudija — Sšntrač — Petkovič izgubi brez njih in ob dokaj nezanesljivi obrambi svoj sijaj. Vijoličasti so dodobra izkoristili priložnost, brž ko Je Hodžič prvič kapituliral in ko je Mitiču, Stepanoviču in Vasiljeviču na sredini igrišča pošla sapa. Res je, da so v domačem moštvu imeli nekateri posamezniki slab dan (predvsem Kranjc in Klančnik, deloma tudi Kobeščak), njihovo nerazpoloženje pa je odtehtala borbenost in odločnost drugih igralcev, še posebej Sizgorea. Simeunoviča, Amejčiča in Prosena. Kika Popovič je po končanem Prodane vstopnice Na nedeljski tekmi med nogometaši Maribora in Beograda so prodali 4.926 vstopnic. Kosmati zaslužek je znašal 59.689.— din, po odštetju vseh dajatev pa je ostalo v klubski blagajni vijoličastih 46.533.— din. II. zvezna liga SEVERNA SKUTINA Spartak — Radnički (S) 1:0, Jedinstvo — BSK 2:1, Sloboda — Srem 2:0. Dinamo (P) — Bačka 0:0, Radnički (B) — Crvenka 0:2, Dinamo (V) — N. Sad 0:1, Osijek — Belišče 4:2, Voždovački — Borovo 0:1. Vratni red: Sloboda 10, Osijek, BSK 8, Spartak, Jedinstvo 7, itd. JUŽNA SKUPINA Rudar — Pofalički 2:0. Budučnost — Famos 3:2, Zmaj — Sutjeska 1:2. Lovčen — ZSK 0:0, GOSK — Jedinstvo 2:1, Bosna — Borac (T) 3:1. Čelik — Titograd 0:1. Leotar — Borac (C) 3:1. Vrstni red: Bosna, Budučnost 9, Sutjeska 8. GOSK 7. itd. VZHODNA SKUPINA Pobeda — Borac 0:1, Mladost — Priština 1:1. železničar — Bregal-nica 0:1, Sloboda — Trepča 0:0, Sloga — Napredak 1:1, Radnički —-El Mladost 4:2, Rabotntčki — Bu-dudnost 5:0-, Dubočica - — • Tikveš 0:0. Vrstni red: Bregalnica 9. Radnički 8. Priština, Sloga, Napredak 7, itd. izključil iz igre vsaj vijoličastih ih d* mu lahko to povsem verjamejo, aaj Je bil nekoč priznani mednarodni sodnik. In le smo se z njim zapletli v zanimiv pogovor o davnih časih, ko Je . . . Gospod Kika je namreč vnovič pozabil, da tudi v športu marsikaj pripada preteklosti. P. KANCLER Izjava trenerja V. Šimuniča Odkrito priznam, da sem se bal našega nedeljskega nasprotnika. Beograd Je tudi brez tandema Sekularac — MilutincndC nevarno moštvo, ki se bi ob majhnih korekturah v obrambi lahko upravičeno potegovalo za uvrstitev pri vrhu prvenstvene razpredelnice. Nihče Od nas ni pričakoval tako izdatne zmage, nasproti, računali smo na izredno težak boj in na morebitno zmago z enim zadetkom razlike. Čeprav je bilo v našem moštvu nekaj slabših posameznikov, sem z ekipo kot celoto več kot zadovoljen. Če delajo dobro... Po takšnih slabostih, kakrina so prišle še do posebne veljave na tekmi za sejemski pokal a Hlber-nianom v Ljubljani, (o bili obeti čmo-beiih za nastop v Skopju skoraj enaki ničli. In če bi upoštevali Še to, da je morala Olimpija po. aiii razmer aktivizirati vse premalo pripravljenega Vratarja Žabjeka. ja bil spopad z Vardarjem po vseh papirnatih računih za goste izgubljen 5 golov: Nadoveza (Haj), mič (Sar) 4 goli: Lazovič (Ol). Cerček. Belin (Din). Hošič (Part) 3 goli: Kobeščak. Arnejč č (Mrb). Dračič (Zgb). Lalič (Cel). Antič L^a«vi”ai'(5stofd: ’ < c®Ur Tač P«»o! P°ra* P^em zar«di iZred- Izjava trenarja S. Kodrnje Mislim, da smo dDŽiveli vič (Bor). Kordič (Vel) Drugi strelci Olimpije: Popivoda 2. Oblak, Spasojevič in Ameršek po 1. Drugi strelci Maribo a: Kranjc, Sizgoreo. Blnkovski in Presen po 1. II. liga Jusič Kovač 6 golov: 2upetič (Met) 5 golov: Bečirbaš.č (BSK (Lok) 4 goli: Kukanja (Mura), Fazlič, Hrgič (Borac). (Treš). Prizmič (Or) 3 -goli: Bmelič (Or). Hušidič (Jed). Mužar (Met) Drugi strelci Mure: Koblencer. Urek. Miloševič in Rebrica po i. Strelci Aluminija- Grbevac in špehonja po 2. Filipovič. Vrbanec. Kan iški in Slavkovič po 1. Strelci Ljubijarte: Jalševec. Nosan, Šubic, Škufca. Mrslč in Papec po 1 SNL 4 gon: Furlan (NG) 3 gon: Maru&ič (NG) 2 gola: Cigoj, r*r.oič (NG). Ni- jcoiio. Miaxai, sums.iai (Kov), Pal (Naf). Bremec (Hrast), pon-giačic (Svob). Milič (Slav). Gorišek, Majcen (Rud), Golič (Tr), Goaler (II) bPUKIiNA AAPUV Lu J Precej presenečenj, visoki dobitki V 38. kom »dporuie nspoteu,« z 12 tekmuvain:in: pa.i je bilo vplačanih i.383,v4j. din, ud tega v Sloveniji U9.992 din. uv anajz.iu ni. enajstine pa so štiri; p-vi doDitek je 89.177 din. Desetic je 42. dobitek pa je »882,40 d.n. Edina enajstica v Sloveniji je v Postojni (štev. 68 K — 08U2818). Tri desetke so v Ljubljan.. Hrastniku ln Mariboru. V 38. kolu »Športne napovedih z 9 tekmovalnimi pari je bilo vplačanih 766.691 din. od tega v Sloveniji 51.G29 din. Devetk ni. osmič pa je 23; dobitek je 13.333,80 din. Ošmlca je tudi na Bledu. Pari za 39. kolo (29. t. m.) »velike športne napovedi«: 1. Sarajevo — Vojvodina 1 2. RadniCki .— C. zvezda 0,2 3. Olimpija — Dinamo o.l 4. Proleter — Vardar 1 5. Bor — Čelik 1 6. Hajduk — Velet 1 7. Zagreb — Maribor 1,0 8. Partizan — 2el1eoničar 1,0 9. Radnički (S) — Borovo 1.0 10. Novi Sad — Oaljlek 0,2 11. Napredak — RadniCki (K) 0,1 12. Trepča — Sloga (K) 1.0 je prišlo' do tragičnega dogodka. Pari za 39. kolo (29 t. m.) »male športne napovedi«: 9. BSK (SB) — Sloboda (TZ> 1 V 19. izrednem kolu »Športne napovedi« (39. t. m.) so na listkih pari prve in druge italijanske lige. no težavnega igrišča, ki je bolj ustrezal domačinom. Odrekli pa so tokrat tudi napadalci, ki se v prvem polčasu nikakor niso znašli. zadetek. Čeprav je sodnik zagreši) to napako, ne moremo opravičevati SlavkOvičeve in Milosav-ljevičeve reakcije. Milosavljevič je moral razmeroma v kratkem času_ že drugič zapustiti igrišCe. Prvič je dobil denarno kazen, to* krat pa bo najbrž drugače. Tu<* tehnični vodja Lončarič in trener Sovrovič nimata besed da bi opisala dogodke na igrišču in vzroke tako prepirljivega poraza. Po njunem mnenju je Atu-m.nijeva enajsterica s tako igro zaslužila vsaj točko in nikakor ne more biti govora o slabi igri. Zadosten dokaz sa to je AIu. minijeva dobra igra vse do modne 39. minute. Vodstvo Aluminija je po tekmi najavilo pritožbo. I. MAZERA Izjava trenerja V. Sovroviča Kljub visokemu porazu sem zadovoljen s požrtvovalno in dobro igro naše enajsterice. E>o Milosavljevideve in Slavkovičeve izključitve smo bili absolutni gospodarji na igrišču. Celo z osmimi igralci, ko je bil Perič poškodovan, smo bili 25 minut drugega polčasa enakovreden nasprotnik. Šele v drugem delu Mura ja izgubila z Jedinstvom s 3:1 (2:0) Sicer ps «daj, ko je že vse mamo, ni težko kritizirati. Težje bo poiskati najboljšo rešitev, seveda le ob medsebojni pomoči in razu-mevaftiu -vseh, ki bedijo nad t«n kolektivom. S. L. Izjava trenerja F. Berginca Pred tekmo smo se dobro pomenili, toda igralci se niso držali navodil. Največ me je razočarala obramba, ki sem ji zaupal najbolj- Napad je igraj brezglavo. Nekateri so najbolj nevarne ig. ralce Metalca zanemarjal^ da so delali, kar so hoteli. Gostje so se dobro broruli in organizirano napadali. Zato .ie njihova zfmaga povsem i zaslužena. . BOSANSKA KRUPA — Stadion Bratstva, vreme deževno, gledalcev okrog 2000, sodnik Madir (Split). STRELCI: 1:0 — Sestan (26), 2:0 — Hušidič (41), 3:6 — Cehič (47), 3:1 — Rebrica (72—llm). JEDINSTVO: Grubišič. Sestan. Cmčevič, čakič II, Jusupšgič, takle I, Uremovič, Cehič, Hušidič, Tatlič, Anuiič. MURA: Bračič, Satler, Sarotar, Klepač. Tolič, Sečko, Koblencer, Rebrica, Kukanja, Urek, Miloševič. V začetku je potekala tekma bolj ali manj enakovrednih nasprotnikov. Toda posieje pa so pobudo vse bolj prevzemali domačini, ki Jifn je prednost uspelo uveljaviti gele v sredini I. polčasa. Odtlej dalje so se vrstile pred vrati Mure Selo vzburljive Situacije, toda obramba goatov se je le dokaj spretno in srečno otepala ofenzivnih napadalcev Jedinstva. Potem ko so domačini povišali že na 3:0, so se razigrali, vendar so se v preveliki vnemi in hudem tempu vse bolj zatikali. Kazalo je. da jim je zmanjkalo moči, medtem ko so gostje prihajali če-dBlje bolj do veljave. Napadalci Mure so imeli nekaj lepih priložnosti, toda vratar Orublšič je bdi vselej na mestu. Naposled si je branilec Jedinstva v svojem kazenskem prostoru pomagal z roko 1. Atalanta — Juventus 2. Bologna — V a rese 3. Cagliari — Palermo 4. Laneroasl — Inter 5. Milan — Sampdoria 6. Napol! — Verona 7. Roma — rtorentina 8. Torino — Piša 9. Catanzaro — Lado 10. Como — Mantova 11. Lecoo — M od ena 12. Reggina — Brescia 0,3 1 1.0 0,2 1 1 0,1 1 o.i 1 o 1 VALETU A — Nogometaši solunskega Arisa so se uvrstili v drugo kolo pokala sejmskih meet, po tem ko ao na povratnem srečanju premagali domači Hibemian 6:0 (2:0). V Solunu so grški nogometaši zmagali le 1:0. i ZKL — ŽENSKE in sodnik ja pokazal na balo točko. Dobro streljanja žoga (Rabri-ca) vratar ni m6*al prestreči. K. KAMERIC Pripis: BrAlcam sa opravičujemo za zapoznelo poročilo o tej tekmi. Naš dopisnik nam ga je, zaradi slabega vramana, poslal šala v poznejših večernih urah. ko ja bilo za štajersko izdajo že prepozne. KINOLOGIJA Princ zmagovalec LJUBLJANA. 28. šeptemora — ! LjubljSnski klub ljubiteljev športnih ln siužbenih psov je v soboto in nedeljo na Bidu in stadionu TVD Partizan—šiška kljub zelo slabomu — deževnemu — i vremenu priredil prvo mednarod- j no tekmovanje športnih in služ- ' benih psov v Ljubljani na kate ] ram so razen domačih psov sode- ! 1 ovali tudi psi lz Italije in Avstri- I Je. skupno 13. Psi so morali op- I naviti kar najtežjo nalogo; na | 1,5 km dolgi neznani sledi so j morali najti tri izgubljene pred- i mete, zelo zahtevna pa je tudi va- I Ja ubogljivosti ter obramba in I napad. V ekipni konkurenci je amaga-la Jugoslavija pred Avstrijo in Italijo, v posamični konkurenci ps službeni pes milic« Princ e vodnikom Jonasom Klemenčičem iz Liubljane. Drugo in tretje mesto je pripadlo Avstriji, četrto spet Jugoslaviji (Celju). peto Italiji itd. V sodniškem zboru so bili sodniki lz Avstrije in Jugoslavije CPO 2). Ljubitelji športnih ir> službenih psov so ob slovesu obljubili, da bodo še radi prišli tekmovat Ljubljano. C. zvezda : Voždovački 46:45 (22:24) Vojvodina : Bosna 88:50 (43:23) Ml. Bosna : Radnički 45:50 (23:27) 1. C. zveada 2. Radnički 3. Vojvodina 4. Olimpija 5. Ml. Bosna 6. Trešnjavka 7. Partizan NS 8. Jug »plastika 9. VoAdovački 10. Bosna (-1) 14 10 14 10 14 9 4 774:690 20 4 839:764 20 5 901:853 18 9 5 779:738 18 8 6 844:770 16 7 7 826:744 14 6 8 870:907 12 6 8 841:893 12 4 10 755:824 8 1 13 633:840 1 ZMAGOVALEC — Peg Princ se je doslej dnkaz&l že na o.itetonovanjlh v Avstriji, Italiji in Strici. | II. ZKL — ZAHOD Vijoličastiv že na varnem? LJUBLJANA — Atiri kola pred koncem tekmovanja v drugi rve-aail ligi zahod ao si košarkarji Maribora že zagotovili nastop na kvalifikacijah za vstop v prvo ligo. Verjetno bodo ie vse štiri točke iz dveh tekem v Ljudskem vrtu dovolj za ano prvih dveh mest. Po porazu Mlade Bosne v Banja Luki bo naloga verjetno precej lažja. BSK : Bosna 70:73 (31:40) Mladost : Domžale 71:46 (31:26) Borac : Ml. Bosna 67:63 (33:24) Medvešček : Treš-njevka 48:67 (30:38) 1. Maribor gg Ig 1« 2. Bosna 3. MI, Bosna 4. Mladost 5. Ilirija 6. Borac 7t Domžal, 8. BSK •• Lasanu 10. Kramar 11. Trrinjevks 13. Msdveteak 18 13 1< 11 18 10 18 8 18 18 18 18 18 18 18 « 1*88:1188 2B 8 1218:1179 20 7 1185:1044 32 8 1118:1043 30 1178:1188 18 8 » 1137:1177 18 8 8 1080:1183 lg 8 10 1181:1188 18 7 10 1888:1188 18 7 11 1183:1338 1« 8 12 1083:1124 13 4 1« 1088:1148 • Vrtimo globus BESANCON — Po dveh dneh ■o včeraj zjutraj rešili pet mladih jamarjev iz podzemske jame pri Besanconu v Franciji. Voda je zalila jamo, lao so okoliške reke zaradi hudih nalivov prestopile bregove. TOKIO — Smrtno žrtev je aahteval tajfun, ki je v noči na ponedeljek besnel na otočkih južne Japonske, kjer je s posameznimi sunki dosegel hitrost 290 km na uro. Po poročilih japonskega radia je tajfun porušil ali poškodoval nad dvesto hiš, razdejal šolo na otoku Mijako ter potopil kakih deset ribiških čolnov in ladij. BENETKE — Voda se je razlila čez Markov trg in druge dele Benetk. Kdaj. pa kdaj preplavi to obmorsko mesto, kadar vleče močan veter z morske strani, po velikih nalivih ali pa zaradi nagle odjuge v Alpah. OSLO — Na norveškem severu je že zima. V vzhodnem delu pokrajine Vardoe je zapadlo meter snega. CHICAGO — Po dveh dneh mrzličnega iskanja je ameriški policiji uspelo v Chicagu izslediti in rešiti sedemletnega ugrabljenega dečka. Prijeli so ugrabitelje, ki so dečka odpeljali na poti iz šole in so še isti dan zahtevali od njegovega očeta 125.000 dolarjev odkupnine. MONCHEN — Kot zadovoljivo je označil predstavnik neke miincheiiske bolnišnice zdravstveno stanje siamskih dvojčkov, ki so ju bili pred dnevi ločili na operacijski mizi. Bila sta zraščena na prsih in trebuhu. POVODENJ V ŠVICI Zaradi naliva, ki je trajal dan in noč, je R-ona pri Montheyu poplavna nižinska področja. Posnetek kaže osamljene kmetije ter železnico in cesto med Ženevskim jezerom in prelazom Sim-plon, kjer je voda onemogočila promet. Telefoto: UPI Dobra zveza čez morski preliv Danski most nad Velikim Beltom bi stal okoli pol milijarde dolarjev OTTAWA — »Izgubil sem zaupanje v tablete,« je izjavil kanadski fotograf Vic Miter, potem ko je njegova žena rodila četverčke, dekli-^ co in tri dečke, prve v Ka-~ nadi po letu 1964. Dejal je, da bo vložil tožbo proti tovarni, ki izdeluje kontracepcijske tablete. KOBENHAVN — Danska, katere prometna značilnost so trajekti, se utegne kmalu spremeniti v deželo mostov. V dogledni prihodnosti bodo začeli graditi prvega izmed treh zelo dolgih -mostov, železniško in cestno zvezo čez Veliki Belt med otokoma Fiinen in Seeland. S tem bi se uresničil prvi del dolgoletnih sanj Dancev o mostovih čez Pehmam, Veliki Belt in Oeresund. Zdaj kaže, da ni nepremagljivih tehničnih ovir za graditev 20 km dolgega mostu čez Veliki Belt. MCNCHEN — Huda nesreča v miinchenskem živalskem vrtu: slonica je poteptala triletno deklico, ki jo je hotela krmiti. — Letos maja je tista slonica rešila življenje pazniku, ki ga je napadel drug slon. DUNAJ — Profesor Harald Schweiger iz spodnjeavstrijskega deželnega muzeja napoveduje normalno zimo. Njegova napoved je zasnovana na običajnem odhodu selivk in na opazovanju raznih žuželk. Most bi gradili nekako deset let, o gradbenih stroških pa pravijo snovalci zahtevne zamisli, da bi znašali okoli pol milijarde dolarjev. Zemljepisno podobo Danske mora imeti pred očmi, kdor hoče doumeti potrebo po izvedbi načrta in o veliki vrednosti novih prometnih zvez na skandinavskem področju. Danska je močno razdrobljena dežela, dve tretjini njene površine zavzema polotok Jiitland. Otok Fiinen je z mo- stom čez Mali Belt že dolgo povezan z Jiitlandom, veliki otok Seeland, ki na njem leži Kobenhavn, prestolnica dežele, pa »plava« v Baltiškem morju odrezan od drugega kopenskega prometa. S celinskega dela Danske se pride na Seeland le z ladjo ali s trajektom. Pri tem ne gre za velike razdalje, saj meri Veliki Belt na najožjih mestih samo 16 do 25 km, vendar je zaradi tega precej težav p ro-metu. S tega stališča in spri- BOMBAJ — šest ot-rck, ki so imeli oslovski kašelj, je v bomba jski bolnišnici umrlo kmalu potem, ko so dobili zdravilo proti kašlju. Zdravstveno stanje nadaljnjih treh otrok, ki so jim dali Isto zdravilo, se vidno po- I pravlja. MARSEILLE — Okoli šest- j sto tisoč francoskih frankov ' so odnesli zakrinkani ropar-ji, ki so sredi Marseilla pre- I stregli pokrit tovornjak za ! prevoz denarnih pošiljk. Po- ; bili so paznika in se odpeljali v ukradenem avtomobilu. MCNCHEN — Na območju ZR Nemčije so zadnje čase zap!enili okoli 4000 novcev za pet mark. Kriminalistična služba domneva, da je ponarejevalnica nekje v bavarskem glavnem mestu. Ponarejene kovance lahko le izvedenci ločijo od pravih. OSAKA — Iz plastičnih snovi je izdelan okoli 4500 kg težki rešihii čoln, ki lahko sprejme 37 mornarjev oz. potnikov in ki vzdrži temperaturo do 1000 stopinj Celzija. Čoln, ki so ga izdelali v Osaki na Japonskem, je opremljen z vodnimi črpalkami in škropilnicami, tako da se z njim lahko reši tudi posadka goreče petrolejske ladje. Zdaj tudi zlate postrvi Š križanjem so pridobili hitreje rastoče ribe LONDON — Nedavno smo brali zanimivo novico o ribi, ki živi brez vode. Thomas Ravensdale, londonski strokovnjak za tropske ribe, je spravil zlato ribico Goldie v omot in jo po pošti poslal prijatelju. Na pogled mrtva ribica je čez pol ure v vodi spet oživela, veselo zaplavala in s tem dokazala, da ribe lahko izjemoma živijo tudi brez vode. Koristno zamisel so za- j postrv, vendar vse do ne-snovali v Belgiji, kjer so i davnega ni bilo uspeha, pridobili in izpolnili pre- j Prvi, ki mu je to uspelo, parat »propxat«, ki lahko ; je Alfred Nowles, uprav-povzroči omrtvičenost, na- j njk drstišč v zahodnem videzno smrt. Ker niso : Somersetu. Izjavil je, da imeli svojega izvedenca za j gre za dvojne križance, ribe, so poklicali London- t jn sicer najprej za križa- čana Ravensdala. Le-temu j nje rjavih postrvi s pisani- je po nekaj mesecih uspe- . mj> nato pa še z drugo lo izpopolniti sredstvo, ki ] rjavo; tako je Nowles pri-ga bo v kratkem začela i dobil zlato postrv. Barva proizvajati neka. yorkshir- | seve(ja ni najpomembnej-~ ~ ' ša, križanec je namreč precej večji od svojih prednikov. Nowles upa, da bodo s tem križancem postopno izboljševali tudi postrvi drugih vrst. Z drugimi besedami: gojili bodo postrvi, ki bodo dorasle precej hitreje kakor njihovi predniki. LYON — šimpanz je po vratu in rokah ogrizel ravna- j telja živalskega vrta v Lyo- I nu. Policist je ustrelil 12-let- j no žival, ki je nenadoma po- : divjala in ji je skušal dati ravnatelj injekcijo za pomiritev. FRANKFURT — Enajst mesecev stara deklica je sredi noči zajokala na ves glas. Mama se je zbudila. Zakonca iz Pinneberga sta naj-c rej mislila, da je močan šum posledica naliva, v resnici pa je prasketal ogenj. Požar je uničil vso kmetijo s stanovanjsko hišo in z gospodarskimi poslopji, zgorelo je tudi deset glav govedi. LONDON — Tovornjak s plinsko turbino bo posebnost prihodnje avtomobilske razstave v Londonu. Novo vozilo bo v serijski oroizvodnji leta 1970, je izjavil predstavnik britanske družbe Ley-land. Peljal bo do 40 ton tovora s hitrostjo 100 km na uro. ska tovarna. Tega bodo i vsekakor veseli športni ribiči, ki bodo v prihodnje laže nosili ujete ribe domov. Mnogo pomembnešji kot to je seveda prevoz rib z raznih področij na velike razdalje, na primer iz Hongkonga, Singapura, Co-lomba in s karibskih otokov. Letalska družba BOAC prepelje na leto okoli 300.000 kg rib s tropskih področij v London, torej več rib kakor potnikov. Ribe prevažajo v plastičnih vrečkah, spravljenih v polistirenske škatle, pri čemer je treba zagotoviti, da se temperatura ne spreminja. Po zaslugi o-menjene nove snovi bo prevoz rib lažji, hitrejši in s tem tudi cenejši. In še druga novost iz ribjega sveta — o zlatih postrvih. Znano je, da so postrvi rjavkaste ali pa mavričnih barv. Zlata postrv je sad križanja teh dveh vrst, vendar ima znatno prednost: večja je in hitreje raste. Gojitelji rib so vrsto let skušali pridobiti takšno čo vsestranskega industrijske ga razvoja je torej most čez Veliki Belt zamisel, katere pomembnosti sploh še ni mogoče povsem oceniti. Fo mnogih letih razprav nastaja otipljiva predstava: čez Veliki Belt bi zgradili nadstropni most, ki pa seve ne bi mogel hiti nared pred letom 1980. Tehniki se ne boje težav, čeprav je morski preliv globok okoli štirideset, ponekod celo 72 m. Vzorci iz poskusnih vrtin so potrdili ocene potapljačev, da je morsko dno razmeroma »zdravo« in dovolj trdno. Most bi povezoval Nyborg na Filnenu in Korsor na See-landu, kjer je preliv širok skoraj 19 km, to pa pomeni, da bi bil most najdaljši na svetu, saj bi ga držalo vsaj trideset mogočnih temeljev, zasidranih globoko v morskem dnu. Razen tega bi most potekal v lahnem loku, tako da bi na otočku Sprogij sredi preliva dobil »pod noge« trdna tla. Pri tem otoku b: zgradili tudi zaščitne nasipe. Osrednji del tehnične mojstrovine, ki je že dobila ime Storebaelt, bo vrzel, dovolj široka in 70 m viscka, tako da bodo lahko plule pod mostom tudi velike ladje z Baltika proti Severnemu morju, če pa bi se le zgodilo, da bi se ladja v megli podrgnila ob katerega izmed mogočnih mostnih stebrov, ne bi most utrpel nikakršne škode. »Kvečjemu ladja,« zatrjujejo tehnični strokovnjaki. Konstrukcija bo takšna, da bo most kljuboval še znatno večjim obremenitvam, in sicer predvsem v severni zimi, ko bi se po delno zamrznjenem morju valile ledene gmote. Nad gladino in nekoliko pod njo bodo stebre zaokrožili in jih okrepili s težko zaščitno oblogo. Seveda bo most dovolj trden, da ga ne bodo poškodovali niti najhujši viharji. Grajen bo v nadstropju: zgoraj bo avtomobilska cesta, spodaj dvotirna železnica, na otoeh koncih pa stolp z restavracijo in z razgledno ploščadjo. Za zdaj ni točnih podatkov o vsem potrebnem gradivu. Domnevajo, da bodo porabili samo za stebre nad dva milijona ton betona. Visoki gradbeni stroški bi se počasi vračali z mostnino. Računajo, da bo razen vlakov peljalo čez most okoli 2.500 motornih vozil na uro. To bi pomenilo, da je graditev najdaljšega mostu na svetu vsaj s finančnega stališča na trdnih temeljih. Dobro vino in Francozi Tudi podatki o pivcih PARIZ — Francozi so lani popili 75 milijonov steklenic šampanjca, se pravi, da pride v statističnem poprečju poldruga steklenica na vsakega prebivalca. Ker pa ni 50 odstotkov Francozov še nikoli pilo šampanjca, 33 odstotkov pa ga srkne le ob redkih priložnostih, pospravijo torej tisti, ki redno pijejo, precej več penečega se vina, kot jim ga odmerja statistika.. Le malo pivoev se lahko meri z Welbyjem Jourdanom, ki je nehal prazniti kozarce s šampanjcem pred kratkim, ko je umrl v starosti 94 let. Kletarji, ki so se zvrstili pri »Maximu« v dolgih letih Jourdanovega življenja, so vestno zapisovali steklenice, ki jih je izpraznil sloviti gost. Našteli so lepo število 40.000 seklenic šampanjca. Gault in Millau, ki sta objavila že več razprav o naj-bcljških pariških restavracijah in ki bralce nekega pariškega. dnevnika vsak dan obveščata o gostiščih, kjer se dobro pije in je, sta napisala tudi knjižico o izbiranju steklenic z dobro kapljico in pitju tega vina tako, kakor je bil svetoval menih Perignon, duhovni oče šampanjca. Pisca sta očitno obiskala kletarje znanih lokalov, zakaj v knjižici objavljata tudi podatke o najbolj priljubljenem vinu raznih znanih osebnosti, od politikov in pisateljev, do gledaliških in filmskih igralcev. Med drugim navajata, da sta Churchill in Maugham rada pila šampanjec med obroki, da je imel Sacha Guitry vselej steklenico pri reki, da redno pijeta šampanjec Jeanne Mo-rea.u in Annn Ma,gnani in da Jchnny Hcllyday nima posebne sorte, marveč pije vse, kar je vinske barve, bržkone zato, da se mu potem ves svet zdi bolj rožnat. Ključ dolgega življenja Vpliv mikroelementov na staranje organizma TAŠKENT — Gerontologinja Olga Dobrinina, prouče-valka znamenj staranja na medicinski visoki šoli v Taškentu, glavnem mestu uzbeške republike, je odgovorila na tiskovni konferenci na nekaj vprašanj v zvezi z dejstvom, da nekateri ljudje na določenih področjih dosegajo častitljivo starost, se pravi, da so razmeroma čili in zdravi, čeprav so že pred leti praznovali stoti rojstni dan. »Dolgo smo bili mne- | okolja in nad 10.500 bio-nja,« je dejala, »da je v j loških substratov. Raziska- Gruziji in v Azerbajdžanu najugodnejše okolje za dolgo življenje Pregled gradiva, zbranega pri petih ljudskih štetjih (od 1897 do 1959), pa upravičuje trditev, da tudi v drugih pokrajinah Sovjet- ) ve smo strnili v ugotovi-; tev: vsebina mikroelemen-! tov v okolici in njihova količina v krvi preiskova-j nih ljudi sta v neposredni zvezi. Iz leta v leto izgub-| lja kri železo in kobalt, j zato pa se nabira v njej ske zveze ni manj častit- mangan. Skratka, dobili ljivo starih ljudi kakor na j smo potrdilo za svojo do-Kavkazu. Mnogi izmed | mnevo,« je povedala Olga 34. nadaljevanje »Gospod Spoor.« Glas je prišel iz trgovine, dekliški glas. »Nekdo je pri pultu za recepte.« »Zdaj mi boste morali oprostiti,« je rekel. Cam je togo odšla in se počutila nekoliko ponižano. V ustih je imela grenak priokus poraza. Spoor je gledal za njo, dokler ni odšla, vzel recept, ki mu ga je stranka izročila, dejal, naj pride po zdravilo čez pol ure, in se vrnil v svojo sobo z zdravili. Zavrtel je številčnico od telefona in zahteval vodnika Humberja. »Vodnik? Spoor pri telefonu. Ali ste že kaj zvedeli o Pryorju?... No, želel bi, da bi zadevo razčistili in da bi me pustili pri miru. Ce domnevate, da je tod nekje okoli , vas bo morda zanimalo, da bi nekaj preveril. Pravkar je odšlo iz trgovine dekle, ki trdi, da je Pryorjeva sestra in skuša dobiti nekaj podatkov o človeku, ki je bil kupil strup. Ni bila Pryorjeva sestra. Bila je Denlingerjeva, stanuje ali vsaj njena družina stanuje tam zgoraj na Map-le Streetu ... Kako naj vem? 2e leta hodimo v isto cerkev. Poznam jo od malih nog . .. Ne, nisem ji povedal, da vem . .. Seveda sem prepričan! ... Prav!« je razdraženo končal. Can je snela klobuk, slekla plašč in rokavice in stopila v prvo nadstropje, da bi se preoblekla. Hotela se je čim hitreje znebiti »potovalne« obleke in obleči tako. da se ne bo več spominjala gospoda Spoora. Spričo neuspeha je bilo videti njeno poslanstvo tako nerazumno in njuni upi tako neumni in naivni, da se je po tem dogodku počutila kakor trapa. Morala bi bila vedeti, da je policija že davno prebrskala ves Spoorov spomni — na tem po-prišču so bili policisti strokovnjaki. Kakor strah jo je začel obletavati Spoorov potrpežljivi in pomilovalni poskus smehljaja in nakremžila se je. ko ga je skušala izbrisati iz spomina. Na vrhu stopnic jo je čakal Timmy. »Ali si kaj zvedela, Cam? Ali se je spominjal tistega človeka?« Položila je prst na usta. »Sššš,« je zašepetala. »Pozneje ti bom povedala,« in odšla v svojo sobo. Ni se mogla otresti strupenih posledic svojega neuspeha. V duhu je obnovila razgovor in skušala ugotoviti, ali bi bili odgovori gospoda Spoora morda kaj več razodeli, ko bi bila rekla kaj drugega ali vprašanja kako drugače oblikovala. Bilo je jalovo ugibanje in vedela je, da je. Od gospoda Spoora ni bilo mogoče nič zvedeti. Razen — in to je bilo očitno — če ni kupil struj« Pryor. Policija je bila glede tega prepričana. Ali ni hotela gledati z njihovimi očmi, ker je divje zbolela od romantične slepote? V tistem trenutku bi bila skoraj pripravljena verjeti, da je tako. Imel je znamenje na levem licu. na primer. Mož. ki je podpisal knjigo strupov. če m bil Pryor, je bil samo površno podoben Pryorju — po velikosti, teži in polti. Ali je bilo potemtakem verjetno, da je šel tako daleč, da je ponaredil tako malo pomembno telesno nadrobnost? Namrščila se je. Naglo je nekajkrat potegnila z glavnikom po laseh in šla v Timmyjevo sobo. Čakal je nanjo in črne oči so mu živo blestele. »Ali si kaj zvedela?« jo je brez sape vprašal. Sklonila se je in ga poljubila. »Ne dosti, Timmy. Nič se ne spominja. Kaj si delal?« Ali je bilo znamenje na licu brezpomembna nadrobnost? Gospod Spoor ga je opazil in si ga zabeležil, ali ne? Ponarejeno znamenje na obrazu, ki ga je sicer težko opisati, bi prav lahko bila genialna poteza, ki je v popolnosti dosegla svoj namen. In če je Pryor podpisal seznam strupov, kdo je bil tisti moški, ki je sinoči poizvedoval po Prgorju in Timmgju? Timmy je govoril: »Ali se ni mogel nič spomniti?« Odgovor ji je zamrl na ustnicah. Skozi okno je videla avto, ki se je ustail ob pločniku. Videla je, da je policijski avto, še preden sta uniformirana potnika stopila iz njega. »Timmy! Ostani tukaj in bodi popolnoma miren!« Stekla je po stopnicah in srce ji je razbijalo, ko se je skušala spomniti, kje je mati. Ali je v mestu? V kuhinji? Televizija je bila priključena na program z varietejsko predstavo. Smeh, glasba, ploskanje, hrup — čudovit hrup! — se je zlival iz sprejemnika. Ce bo odprla vrata, preden bo policija pozvonila, jo bo lahko zadržala zunaj in nihče ne bo vedel, da je prišla. Ustavila se je v veži, globoko zajela sapo in prav tako globoko izdihnila in spet dolgo in počasi vzdihnila. Spomnila se je, da je nekje brala, da to pomaga obvladati živčnost. Ali bo kaj pomagalo pri strahu? Policista sta prihajala po zunanjih stopnicah. Položila je roko na srce. Skušala je pomiriti njeno divje utripanje in ublažit: njegovo razbijanje. Ali ga je bilo moč zaznati? Ali ga ne sliši vsakdo, ki ima poprečen sluh? Poravnala si je lase in odprla vrata. »Dober dan, gospodičnami ’ je dejal visoki policist in se dotaknil kape. »Ali ste vi gospodična Denlinger?« »Da. Kaj želite, prosim?« Čudila se je, da ji je glas zvenel pravilno — bil je hiter, vljuden in za spoznanje radoveden. »Ali niste bili pred kratkim v lekarni gospoda Spoora in poizvedovali o nekem gospodu Pryorju?« Rahlo se ji je nagrbančilo čelo in na licu sta se ji pojavila začudenje in osuplost. »V Spoorovi lekarni? Saj niti ne vem, kje je. Ves dan nisem šla iz hiše.« Očitno je bilo. da policista nista pričakovala takega odgovora. ^ »Ali je tukaj še kaka druga gospodična Denlinger? Ali imate sestro?« Dvojni uboj pod hipnozo Spet sodna obravnava? njih živijo na puščavskem področju, na primer v o-krožju Hankin (Karakal-pak), kjer je med tisoč prebivalci 19 starih nad sto let. Spričo dejstva, da se najdejo stari ljudje na zemljepisno različnih področjih, se zdi, da je dolgo življenje — višja življen-ska raven je seveda pomemben dejavnik — odvisno tudi od mikroelementov v krajevnem rastlinstvu in živalstvu, od sestave vode in tal ter od naravnih radiacij.« »Proučevali smo množico vzorcev zemlje, vode in hrane, pregledali smo kri častitljivo starih ljudi ter našli 2400 značilnosti la dobro voljo »Bi takoj pomerili 41, ali pa bi morda raje začeli pri 35?« »Tajtiica Mojca, od kdaj pa se miuoa tikava?« — »Eh, saj sva že skupaj spala — na zadnji seji. ..« Križanka NEW YORK — Napis v čakalnici neke newyorške posredovalnice za delo: »Niko’i se ne podcenjujte sami. prepustite to strokovnjakom!« fl 2 3 6 s L u J 6 7 i S irn 11 ! 12 13 Tr ! is 16 i; p IS j 13 20 d '21 ■ 22 ■ 24 25 26 ■ 27 4 ■ 20 23 i . - 30 n 31 k 33 1 r 1 31 VODORAVNO: 1. drugi predsednik t zgodovini ZDA (John), 6. londonsko predmestje s slovitim hipodromom, 11. zvitorepka, 13. slov.nski operni in koncertni dirigent (Ciril), 14. japonski ministrski predsednik (Eisaku), 15. o£c. 17. višinska točka na zemljevidu, 18. razvejana olesenela rastlina, 19. gora v vzhodni Srbiji, znana po hudih bojih v prvi svetovni vojni, 20. desni pritok Volge, dolg 1480 km, 21. spodnja ploskev posode, 22. očrt ali osnutek, skica, 24. gradbeni material, 26. ime avstralskega atleta Clarka, 27. ozek prehod, ožina, soteska. 28. ameriški humoristični pisatelj in dramatik. odličen satirik (George, 1866—1944), 29. mnogokotnlk z enakimi koti, 31. norveški polarni raziskovalec (Fridtjof), 33. orjaški slon iz ledene dobe. 34. svilena tkanina z vtisnjenim vzorcem. NAVPIČNO: 1 danski otok v Malem Beltu, 2. spoznava in določitev bolezni, 3. zvezdoslovec, 4. zločesti tvor iz mišičnega tikva. 5. kemični znak za skandij. 6. okrajšava za »eventualno«. 7. tovarna obutve v Tržiču. 8. travniški plevel, 9. geometrijsko telo z osmi-mi mejnimi ploskvami, 10. orjaška noju podobna izumrla ptica z Vove Zelandije. 12. mesto v Zvezni republiki Nemčiji tik ob ni. rozemski meji. 13. popularna Rizetova opera, 16- "eka v severo thodni Angliji, ki se pri Middlesbroughu izliva v Severno morje. 21. rek* v Albaniji. 22. utežna mera. cent. 23. pokrajina v Vietnamu, 25. preležanina. 30. k-atica za »gozdno upravo«, 32. medmet REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. emblem. 7. kaktus. 13. sirota. 14. arnika, 15. tnala, 18. Klee. 17. RI. 18. Jca. 19. Mainz. 20. od. 21. Mao. 22. par. ka. 23. ata. 24. at. 25. Bruno. 26. kri. 27. Ru. 28. remi. 29. Kreta. 31. Krleža, 33. mfkser. 34. Aargau, 35. statve. Dobrinina, »da mikrofak- i torji iz okolja vplivajo na ! staranje organizama.« »Mimogrede smo ugotovili — proučevali smo različne vzorce krvi — da se vse štiri krvne skupine medsebojno razlikujejo glede vsebnosti kemičnih mikroelementov. V medicinskih strokovnih spisih nismo zasledili tega dejstva. Po mojem mnenju bo to odkritje spodbudilo hematologe, specialiste za kri, da bodo podrobneje proučili sestavo človeških krvnih skupin.« Znanstvenica je takole odgovorila na vprašanje, ali mikroelementi vsebujejo tako dolgo iskano skrivnost eliksirja večne mladosti: »Nikakor ne izključujem te možnosti. Nasprotno, prepričana sem, da je ključ dolgega življenja prav v teh mikroelementih. Prej ko bomo razvozlali skrivnost vsakega izmed njih, več novih možnosti bomo imeli pri zdravljenju in preprečevanju bolezni.« Dragi hipohondri Britanski zdravnik dr. Baker je objavil ugotovitve svojih raziskav. Izračunal je, da je imela britanska zdravstvena služba lani okoli 100.000 funtov odvečnih stroškov zaradi namišljenih bolnikov, ki so brez prave potrebe ležali v bolnišnicah. Kot prav poseben primer namišljenega bolnika omenja dr. Baker v svoji raziskavi človeka, ki je dobil v minulih desetih letih kar 320-krat transfuzijo krvi, čeprav je v glavnem trdnega zdravja. Velja za vse Nizozemski prometni stražniki so imeli velik dan, ko je bila v Delftu kakor vsako leto nogometna tekma z mestno policijo. Tisti prometniki, ki so bili v službi, so 1 hodili ob dolgih vrstah avtomobilov, ki so jih njihovi ooklicni kolegi pustili ob deželni cesti. Pridno so pritrjevali globne listke. Na Nizozemskem je načelno prepovedano parkirati ob robu avtomobilskih cest. To velja tudi za policiste, kadar niso v službi. I KOBENHAVN — Na Danskem se bo bržkone v kratkem nadaljevala ena najbolj nenavadnih sodnih obravnav v tem stoletju. Schouvv Nielson je bil leta 1954 obsojen na dosmrtno ječo, ker je — tako je bilo navedeno v obrazložitvi sodbe — svojega prijatelja Palla Hard-rupa prisilil s hipnozo in z drugimi sredstvi, da je s streli iz samokresa ubil dva kčbenhavnska bančna uradnika. Nielson je bil takrat mnogo kilometrov od kraja zločina. Hardrup, ki so ga kasneje poslali v zavod za duševne bolenzi, je zanikal, da bi bil storil zločin pod hipnozo, vendar sodišče ni upoštevalo njegove izjave in je morilčevemu hipnotizerju izreklo najstrožjo kazen. Hipnotizer Nielson je potem, ko je sodišče zavrnilo njegov priziv, naslovil na evropski svet pritožbo, v kateri je očital danski vladi prekršek zoper konvencijo o pravicah človeka.. Medtem je odsedel že nekaj let. Sodišče je črtalo hipnozo kot poglavitno točko obtožnice, vztrajalo pa je pri prejšnjih ugotovitvah, da je Nielsen pripravil Hardru-pa do zločina z drugimi sredstvi. Pred kratkim, po skoraj 15 letih, so Nielsona izpustili. Takoj je izjavil, da bo zahteval obnovo procesa. OGLAŠUJTE V DELU iPIVO UNION: VSE VRSTE LESENIH PALETI izdeluje K CJ M a I M A T to & I i <=> to ^ B K L I b '' E 10. stran -*• DELO OBJAVE — OBVESTILA 25. septembra 1968 TOREK, 24. septembra 1968 Gledališče DRAMA Petek, 27. septembra, ob 20. uri: Peter Wedss: ZASLEDOVAN JE IN USMRTITEV JEANA PAULA MARATA. Premiera — izven abonmaja. Otvoritvena predstava sezone 1968-69. Vstopnice so v prodaji. Robota 28. septembra, ob 20. uri: Primož Kozak: KONGRES. Iz- ven abonmaja. Vstopnice so v prodaji. V petek. 2*. septembra bo Drama SNG kot prvo predstavo nove gledališke sezone uprizorila delo Petra Weissa »Zasledovanje in usmrtitev Jeana Paula Marata« v deloma noti igralski zasedbi in drugačni odrski postavitvi kot pred dobrima dvema letoma. V prvi polovici oktobra bo drama SNG s to predstavo sodelovala na mednarodnem gledališkem festivalu v Teatro delle Arti v Rimu. Vstopnice za premierski ve- čer so naprodaj, (tel. rezervacije vstopnic na Štev. 26*712 ali 21-402). Vpisovanje abonentov sa Dramo in Opero je še ves teden 4f vključno petka. 27. septembra, vsak dan od 9. do 11.39 in od 16. do 19. ure, pri upravi Slovenskega narodnega gledališča, Cankarjeva ll*I. V domala vseh redih abon-majo v Drami in Operi so še sedeži prosti in na voljo novim reflc-ktantom. ki lahko naročijo rezervacijo pismeno v upravi SNG. Ljubi ians ali po telefonu 22-526 ali 22-525. V SentjakQbsketn gledališču vpisujejo abonente dnevno med 10. in 12 ter 17. in 19. Telefon 312-360. šentjakobsko gledališče sprejema nove člane. Prijrve z osebnimi podatki pošljite gledališču v Mestni dom MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Danes, jutri in pojutrišnjem v MGL vpisujemo NOVE abonente m senono 1966-69. Abonenti imajo 30 do 50 odstotkov popusta na repriane cene. Sprejemna pisarna je odprta od 10. do 12. in od 16. do 18. tire — G Koncert Jutri bo SLOVENSKA FILHAR MONIJA izvedla prvi koncert v jubilejni sezoni 1968-66. Začetek koncerta izjemoma ob 20.30 uri. Na programu bo Bravničarjev® opora »Hlapec Jernej in njegova pravica« pod vodstvom dirigenta Cirila Cvetka. Sodelujejo Danilo Merlak, Rudolf Franci, Samo Smerkolj. Ladko Korošec. Slavko Štrukelj, napovedovalec Stane Se- i ver. Zbor je naštudiral Jože Hanc, j korepetitor Zdenka Lukec in Bo. i ža Ivančičev®. PoJ ure pred začetkom koncerta bo v mali dvorani Slovenske filharmonije odprta razstava. Vstopnice za ta koncert se dobijo proti predložitvi vabila r»ri blagajni Slovenske filharmoni-—K I RTV Ljubljana SPORED ZA TOREK 4.30—8.00 DOBRO JUTRO Začetek oddaje in prva jutranja poročila — vmes ob 4.45 Informativna oddaja; 5.00 Vremenska napo-ved — poročila — Dokler ne kupite časopisa — Dnevni koledar; 5.30 Vremenska napoved — Svetujemo vam; 5.45 Informativna oddaja; 6.00 Jutranji radijski dnevnik — Napotki za turiste; 6.30 Informativna oddaja; 6.50 Danes za vas- 7.00 Poročils, vremenska napoved in telesna vzgoja; 7.25— 8.00 Informativna oddaja; 8.00 Poročila — Naš današnji radijski in TV spored; 8.08 Operna matineja (pojo solisti zagrebške opere); 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Sergej Prokofjev: Peter in volk; 9.25 Melodije z orkestrom Camarata; 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik; 10.15 —12.00 Pri vas doma — vmes ob 11.00—11.20 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.00 Poročila — Na današnji dan; 12.10 Duet Levka in Gane iz opere »Majska noč« Nikolaja Rimskega— Korsakova: 12.30 Kmetijski nasveta — ing. Nace Lovšin: Rodov- niška reja ima prav dobre telice in prvesnice: 12.40 Iz kraja v kraj: 13.00 Poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in ob. lava dnevnega sporeda; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam ... 14.00 Poro- čila; 14.05 Koncert za oddib in zabavo; 14.55 Kreditna banka in | hranilnica — Ljubljana; 15.00 Po-I poldanski radijski dnevnik: poročila. komentarji, glose, vremen I ska napoved in obvesiila: 15.20 Glasbeni intermeaa&o 1'^} V to-j rek na svidenje! 16.0C ak dan ea vas: 17.00 Poročila; 17.05 Igra j Simfonični orkester RTV Ljublja-j na; 18.00 Poročila — Aktualnosti j doma in po svetu; 18.15 Iz naših j studiov; 28.50 Na mednarodnih i križpotiih; 19.00 Lahko noč. otro-J c:! 19 10 Obvestila; 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič; 19.25 Pet 1 minut za EP: 19.30 Večerni ra- dijski dnevnik; 20 .C0 Radijska igra: 20.55 Melodije z godali; 21.15 Parada popevk; * 22.00 Poročila vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan; 22.10 Glasbena medigra: 22.15 Skupni lio 23.00 Poročna: 23.05 Literarni program -TRT — studio Zagreb: rni nokturno: 23.15 Konec oddaje. TELEVIZIJA 9.35 TV V SOLI: Jezik v praksi — Mikroorganizmi — Konec prve svetovne vojne ^ Zagreb) 10.30 ANGLEŠČINA (Zagreb) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zaereb) 15.4C ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagrebi 16 40 FRANCOŠČINA (do 17.10) (Beograd) 18.05 RTR4VKF. (Ljubljana) 18.20 '■VRRFŽJE — oddaja za ita-liian«ko narodnostno skupino (Trtubliena) 18.40 PROPAGANDNA MEDIGRA (LiubTiana) 18.45 NOVOSTI TZ STUDIA 14 — zabavno glasbena oddaja — [ (Ljubljana) 19.15 NASA VSELJUDSKA OBRAMBA (Ljubljana) 19.55 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) | 20.30 VIJ A VAJ A (Ljubljana) 20.40 LAŽNIVKA — slovenski celovečerni film (Ljubi lana) 22.10 M ARTI AL ŠOLAL TRIO — J NA JAZZ FESTIVALU V I LJUBLJANI (Ljublianal 22.35 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored — od 30.30 tudi na kanalu 9 18.00 POROČILA (Zagreb) 18.05 TEDENSKA KRONIKA — ! Sara jevo (Zagreb) 18.20 TELESPORT (Zagreb) 19.00 BISERI GLASBENE LITE- j RATURE (Beograd) 19.15 TURIZEM (Zagreb) 19.45 PROPAGANDNA ODDAJA — } (Zagreb) * 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE Tl7- i Druge oddaje na kanalu 9 17.45 RISANKE (Beograd) * 17.15 ALBANSKI TV PREGLFD — (BeopracO 19.15 V KORAK S ČASOM o možnosti j t lastnim vhodom. Ponudbe pod "100 — 130«. 23192-6 . ^VDENTKi :Ščeta oerevano sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Pedaecška akadenvia«. 23210-6 ! V vr.vrm sobo Študent. I riorjf Pučko Gerbičeva 59 T.(u* I bi (ena 23213-6 "i gtm dekle ;šče sobo kjerkoli •' TibrbKani. gre tudi 7» «o«t»-^o^plko Ponudbe pod »Solid-n*". 23194.8 dobro ohrpnieneva. nro-dam. Ponudbe pod »29.00o v-m« 23221-3 KONZERVE DOhSftA DELAVSKA UNIVERZA vpisuje v šole in tečaje do 30. septembra 1968. PEC »Zrenja nin« za centralno kurjavo na premog v enodružinski hišici ugodno prodam. Ogled od 15.—16 ure pri Simončič, Novinarska 7. 22883*4 PEUGEOT 204 ugodno prodam, 19.000 km, letnik 67. Ogled v Avtoservisu Vodovodna 93 pri Bizjak. 23177.3 MLADA zakonca bre« otrok želita večjo sobo ali garsonjero za 6—8 mesecev. Plačata vnaprej. Ponudbe pod »Dobra plečnika«. 23228-8 PRODAM dobro ohranjen avtomobil zastava 750. Informacije po te’e fonu 314,422 med 16.—19. uro. 23230-3 ŠKOTSKI in nemški ovčar sta se izgubila. Vrnite ju proti nagradi. Kiušič, Bezenškova 11. tel. 313-414. 23204-8 KDO VE, kje je moped zelene barve. Reg. štev. L.i 57—069V Sporočite proti nagradi na naslov: Vrhovnik, Aškerčeva 26, 23195-8 IZGUBILA se je psica pšenično rumene barve z belimi blaz:ni-cami. Udovič Krimska 16. 23196-8 PRODAM rabljen pralni stroj »Pe-rex« 250 ND Ogled vsak dan od 15.—16. ure. Lavrenčič. Pra-žakova 13, Ljubljana. 23174-4 GOSPODINJSKO pomočnico k trem odraslim osebam iščem. Ponudbe pod »Takoj« 23118-1 PRODAM kompletno kuhinjo za 50.000 Sdin Mencingerjeva 55. 23085-4 OPREMI J ENO ogrevano sobo v šiški oddam intelektualcu. Telefonirati na 310-075. 23119-1» TRISOBNO komfortno vseljivo stanovanje prodam, ugodno za predstavništvo. v strogem središču Beograda, 100 kv. m površine, dva vhoda, v III. nadstropiu z dvigalom. Pojasnila dobite v lokalu »Termoplastika«. ulica Moše Pijade 21 Beograd. 23063-7 SPACKA A 24. bele barve, 3800 km prodam. Ponudbe pod »Najboljši ponudnik«. 23191-3 DVE študentki, sestri, nujno iščeta sobo najraje v bližini filozofske fakultete. Ponudbe pod »1. oktober«. 23234-6 KLJUČE vseh vrst izdelujemo ekspresno — cilindrične, dozič-ne, wertheim. navadne in avtomobilske. Lazar F., mehanična delavnica Moša Pijade 8 (nasproti hotela »Turist«). 23233-8 KADAR PRIDETE V GRADEC na vsak način k tvrdki A. FRANZ KROATH Hauptplatz Tani dobite vse, kar želite: začimbe z vseh koncev sveta. nad 5(J vrst sveže pražene kave, sladkarije vseh vrst, žveeke svetovnih znamk, čokolado in bonbone, toaletne potrebščine, pralne praške itd., itd. vse to pri A. FRANZ KROATH GRADEC. Hauptplatz ♦ IEL 315570 FRAN|0 KUNOVAR KAMNOSEŠTVO TOMAČEVSKA : LJUBLJANA NAGROBNI spomenik izberete že gotovega, dokler je zaloga, oziroma vam ga po načrtu še izdelamo do Dneva mrtvih. za*o se zanimajte takoj. 21163.4 Svet osnovne šole MIREN pri Novi Gorici razpisuje delovna mesta: učitelja za slovenski in srbolirvat-ski jezik, PRU učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRH učitelja za razredni pouk, IT Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 8962 Časopisno in grafično podjetje »DELO« LJUBLJANA, TITOVA 35 vabi k sodelovanju več sodelavcev za prosta delovna mesta: 1. prodajno-propagandnega referenta 2. tehničnega referenta v pripravi dela 3. referenta za delovna razmerja 4. upravnika zgradb 5. tajnico prodajne službe 6. blagajnika 7. pripravnika za delo: — v računovodstvu — v kadrovski službi — v prodajni službi in — v podružnici Maribor 8. stenodaktilografa 9. distributerja — za podružnico v Mariboru za Informacijo — propagando Celje 10. kurirja 11. strojnega stavca — z možnostjo specializacije za tasteriste na Monotype strojih 12. ročnega stavca — z možnostjo specializacije za tasteriste na Monotype strojih 13. knjigotiskarja — za delo na novih najsodobnejših tiskarskih strojih Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še tele pogoje: pod 1. višja strokovna izobrazba (ekonomske, pravne ali druge sorodne smeri; zaželjena praksa! tod 2. končana višja oziroma srednja grafična šola ali visoko kvalificiran ročni stavec pod 3. višja šola za socialne delavce z diplomo pod 4. končana gradbena tehniška šola pod 5. popolna srednja šola s perfektnim znanjem itenografije in strojepisja, obvladanjem korespondence in nekaj let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu pod 6. popolna srednja šola, predložiti je potrebno potrdilo o nekaznovanju pod 7. končana ekonomska srednja šola oziroma gimnazija z maturo pod 8. štiriletna oziroma dvoletna administrativna šola pod 9. končana 8-letka, urejena vojaščina in izpit šoferja A in B kategorije pod 10. končana 8-letka, urejena vojaščina, izpit šoferja A kategorije oziroma za vožnje z mopedom Pismene in osebne ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o šolski oziroma strokovni izobrazbi sprejema kadrovska služba podjetja vsak dan od 8,—12. ure do 1. 10. 1968. Časopisno in grafično podjetje » D EL O « LJUBLJANA, Titova 33 uvaja v svojih novih modernih proizvodnih prostorih offsetno proizvodnjo na najsodobnejših strojih. K sodelovanju vabimo strokovnjake, ki žele sodelovati pri uresničevanju zahtevnih in zanimivih nalog: 1. vodjo oddelka offsetne strojnice — z ustrezno prakso in sposobnostjo za samostojno vodenje oddelka 2. vodjo oddelka montaže in kopiranja — z ustrezno prakso in sposobnostjo za samostojno delo in vodenje oddelka Osebni dohodki in drugo po dogovoru. Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja do 30. 9. 1968 ETAŽA D (II. nadstropje) MODEL K 563 - SUPERAVTOMATICA • 5 kg • 8 OPERACIJ - dolžina 60 cm - višina 101 cm - širina 56 cm • POLNJENJE Z VRHA • SPREJEMA TOPLO VODO TUDI OD ZUNAJ din 3650,00 PRALNI STROJ IGNIS ITALIJA IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA X — TELEFONI 23-522 DO 23-526 — OGLASNA SLUŽBA LJUBLJANA ŠUBIČEVA l m ebvvni oi one _ NAROČNIKE 20-463, ZA ZUNANJE NAROČNIKE 311-897 POSTNI PREDAL 29 - EKSFEDIT V NOČNEM ČASU OD 21. DO 6 30 TELEFON 23-526 -BRZOJAVNI NiUSLOV DPJD i mBr ^ S ZA t-JUBlJANSKE BENBGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA LJUBLJANA 501-1-167 - MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV» - ROKOPISOV NE VRAČAMO^ ~ 2UIO RAČUN PR! SLUŽBI DRU2 telefon dežurnega urednika 20-646 { —*— / i — ZUNANJETRGOVINSKO PODJETJE ZA UVOZ IN IZVOZ INDUSTRIJSKIH NAPRAV Priporoča jugoslovanskim podjetjem iz'svojega izvoznega programa: • obdelovalne stroje • transfer linije • da izkoristijo konsignacijo našega materiala, ki ga ima naš zastopnik (STROJIM P O RT) VACLAVSKE NAMESTI 1, PRAHA I - ČEŠKOSLOVAŠKA SOCIALISTIČNA REPUBLIKA - merilni, rezalni, vpenjalni, pnevmatični, specialni - oprema in naprave za površinsko obdelavo in zaščito kovin - tehnološke linije in stroji za industrijo stekla 2 INOSTRANA ZASTUPSTVA, BEOGRAD, TERAZIJE 27/III V globoki žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša zlata mama in stara mama Elizabeta Malešič roj. KREN Na zadnjo pot jo bomo pospremili v torek, dne 24. septembra 1968, ob 16. uri na pobreškem pokopališču v Mariboru Žalujoči otroci: Matija. Janko. Mira in Vida z družinami, družine Kren. Kert in Ferlič Maribor, 23. septembra 1968 Sporočamo žalostno vest. da je nenadoma omahnil v smrt naš dolgoletni delovni tovariš Janez Perič zidar Na zadnji poti ga bomo spremili v torek' 24. septembra 1968 na pokopališče Staro apno pri Turjaku. Vestnega in delovnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Delovni kolektiv in sindikalna podružnica Splošnega gradbenega podjetja Grosuplje Grosuplje, 22. septembra 1968 Z A H V A 1- A Ob nenadni in prerani izgubi naše drage žene in mame Albine Simončič roj. VAŠ, se zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, darovali cvetje in vence ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za poslovilne besede in pevcem. Prav tako se zahvaljujemo tudi požrtvovalnim sosedom za njihovo nesebično delo. Ljuba mama bo živela v naših spominih! žalujoči: mož Franc in sinova Štefan in Franci Gotovlje, 22. septembra 1968 Z A H V A L A Zahvaljujem se vsem, ki so spremljali k preranemu poslednjemu počitku mojega dobrega moža in skrbnega očeta Eda Laznika Posebno zahvalo izražam darovalcem cvetja, rudarski godbi, pevcem ter govornikom za poslovilne besede. Zahvaljujem se vsem sorodnikom, prijateljem ter kolektivu RLV za vso pomoč, ki mi jo je nudil v tem težkem trenutku ter vsem, ki so z nama sočustvovali ob nenadomestljivi izgubi moža in očeta. Žena Milica in hči Milojka Velenje, 20. septembra 1969 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega nepozabnega sina, brata, svaka, nečaka in strica Janeza Kozinca terenskega mehanika pri Agroobnovi Ljubljana se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili v njegov prerani grob, mu darovali toliko cvetja, ter nas kakor koli tolažili v teh težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni podjetju Agroobnovi za vso pomoč, vence in zadnje besede ob odprtem grobu kakor tudi vsem njegovim sodelavcem ter kranjski duhovščini. Vsem naša iskrena hvala. žalujoči: mama. bratje, sestri in drugo sorodstvo Kranj, Visoko, Sevnica. Beograd, 23. sept. 1968 KOMISIJA ZA’ ŠTIPENDIJE SKUPŠČINE OBČINE TRBOVLJE razpisuje za šolsko leto 1968/69 naslednje štipendije: 1 ŠTIPENDIJO za Študij na fakulteti za gradbeništvo — komunalna smer 2 ŠTIPENDIJI za študij prava na pravni fakulteti 2 ŠTIPENDIJI za študij ekonomije na ekonomski fakulteti Prošnje, kolkovane z 0,50 din sprejema komisija za štipendije pri skupščini občine Trbovlje do 8. oktobra 1968. Prošnji je treba priložiti: 1. Kratek življenjepis 2. prepis zadnjega šolskega spričevala 3. potrdilo o vpisu na fakulteto 4. potrdilo o premoženjskem stanju. Prednost pri izbiri imajo kandidati višjih letnikov. 8953 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega Rika Tavčarja dipl. ing. prof. v pok. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, izrekli sožalje, počastili njegov spomin z darovanjem cvetja in s svojo udeležbo pri pogrebu. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu Tehnične šole za strojno stroko v Ljubljani in govorniku za njegove ganljive besede na njegovi zadnji .poti. Iskrena hvala prim. dr. Kartinu, ki je požrtvovalno skrbel zanj in mu lajšal bolečine. Prav tako lepa hvala č. duhovščini. Žalujoči: žena Joža. hčerka Helena, sestra Ruža por. Beranič z družino, brat dipl. ing. arch. Ciril z družino in drugo sorodstvo Ljubljana, Maribor. 24. septembra 1968 ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre Frančiške Breskvar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem. ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sočutje. Žalujoči sestre in brata ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega nepozabnega Marjana Perčiča prisrčna hvala. Posebej se zahvaljujemo njegovim prijateljem Malešiču, Humarju in Koritniku, ki so mu nudili ob tragični nesreči pomoč in bili v skrbeh za njegovo življenje. Ravno tako se zahvaljujemo dr. Urošu Tršanu za nesebično pomoč. Planinskemu društvu Kamnik in vsem planincem. Kolektivu tovarne »Titan« za gmotno pomoč in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo telo pokojnika pre peljali iz Chamonixa v domovino. Zahvala gre pev cem »Lire«, govorniku ob grobu tov. Škarji, duhov ščini ter darovalcem toliko cvetja, sorodnikom, so sedom. Skratka vsem, ki so z nami sočustvoval v tel. težkih dneh. Še enkrat prisrčna hva)" ŽALUJOČI SVOJCI Kamnik, 23. septembra 1968 ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA, KOTNIKOVA 6 razglaša prosti delovni mesti 1. VODJE kadrovskega oddelka 2. VRATARJA - RECEPTORJA POGOJI: pod 1.: Visoka strokovna izobrazba I. stopnje ekonomske smeri in najmanj 3 leta prakse na sorodnem delovnem področju ali srednja ali njej ustrezna strokovna izobrazba z najmanj 6-letno prakso na sorodnem delovnem mestu, obvladanje enega tujega jezika pod 2.: srednja ali njej ustrezna strokovna izobrazba z 2-letno prakso v recepciji ali na sorodnem delovnem mestu Pasivno obvladanje dveh svetovnih jezikov. Pismene ponudbe sprejema sekretariat ZP ISKRE KRANJ, prodajno servisne organizacije, Ljubljana, Kotnikova 12, do vključno 30. septembra. 8970 Vzgojni zavod Frana Milčinskega Smlednik razpisuj e prosti delovni mesti: učitelja za tehnični pouk in fiziko nedoločen čas — za pogoj: PRU vzgojitelja za nedoločen čas pogoj: defektolog Poskusna doba na obeh delovnih mestih bo 3 mesece. Rok za prijavo je 10 dni po objavi. Ponudbe pošljite gornjemu naslovu z oznako »Za razpisno komisijo«. 8968 IZDELUJE ZAHVALA Ob težki nesreči, ki me je zadela, ko sem za vedno izgubila mojo drago hčerko Cvetko Petan se vsem sorodnikom, znancem zahvaljujem za iskreno sožalje. Enako se zahvaljujem vsem članom šole Oskar Kovačič, kirur-gični kliniki, duhovščini ter vsem sosedom, ki so mi nudili pomoč. Neutolažljiva mamica Upravni odbor Koroškega zdravstvenega doma v Ravnah na Koroškem razpisuje po 69. in 91. členu statuta Koroškega zdravstvenega doma v Ravnah na Koroškem mesto ZOBOTEHNIKA za zobno ambulanto v Ravnah na Koroškem POGOJI: končana zoboteh-niška šola. Rok prijave do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe mogoč takoj. — Osebni dohodek po pravilniku o osebnih dohodkih Koroškega zdravstvenega doma Ravne na Koroškem. 8967 ZALOZBA MLADINSKA KNJIGA ODDELEK ZA DIREKTNO PRODAJO Išče za prodajo svojih izdaj po vsej Sloveniji več akviziterjev Akviziterji bodo prodajali knjige po domovih, podjetjih in ustanovah izključno končnim potrošnikom - fizičnim osebam. Od novih sodelavcev pričakujemo splošno razgledanost po literaturi, kulturen nastop, urejeno zunanjost in sposobnost dobrega stika s strankami ter prizadevnost in vztrajnost pri delu. Morebitne izkušnje pri prodaji knjig bodo upoštevane kot prednostni, toda ne nujni, pogoj. Obsežen in privlačen program izdaj založbe, primeren za najširši krog kupcev, zagotavlja možnost dobrega zaslužka na osnovi provizije. Delo pri prodaji knjig je zlaati primerno za študente, upokojence in, kot dodatna zaposlitev, za uslužbence. Za določeno število kandidatov, ki bodo, po mnenju komisije, izpolnjevali vse pogoje, obstaja možnost stalne zaposlitve za določen čas. Če vas prodaja knjig veseli, pošljite lastnoročno napisano vlogo z navedbo izobrazbe, drugih običajnih podatkov in morebitne prakse pri prodaji knjig na naslov: ZGP Mladinska knjiga. Oddelek za direktno prodajo, Ljubljana. Titova 3 v 10 dneh. Lahko se tudi osebno zglasite vsak dan med 7. in 9. uro. Za vedno nas je zapustila naša ljuba žena, mamica, babica, sestra in teta Ana Košir roj. KOGOJ Pogreb pokojnice bo v torek, 24. septembra 1968, ob 17. uri v Dolenjem Logatcu žalujoči: mož Tone, sin Tone z družino, brat in sestre z družinami in drugo sorodstvo Delavski svet delovne organizacije SLOVENIJALES, Ljubljana razpisuje licitacijo za prodajo tehle osnovnih sredstev: TOVORNI AVTOMOBIL ZASTAVA 615-B. I J 334-02 Ndin 15.000 — TOVORNI AVTOMOBIL ZASTAVA 615-B, U 621-23 Ndin 12.000 — TOVORNI AVTOMOBIL TAM 2000, LJ 160-36 Ndin 9.000 — TOVORNI AVTOMOBIL OPEL-BLITZ. 1-* 93-44 Ndin S.000,— Vsi avtomobili so vozni, izvzemši avtomobil znamke OPEL-BLITZ, LJ 93-44. Licitacija bo v četrtek, dne 26.9. 1968 s pričetkom ob 8. uri v Centralnem skladišču delovne organizacije v Vižmarjih s tem, da se od 10. ure naprej lahko udeleže licitacije tudi zasebniki. Interesenti si lahko ogledajo vozila vsak dan do dneva licitacije od 8. do 14. ure v Centralnem skladišču v Vižmarjih. Tovorni avtomobil znamke TAM 2000 je na ogled pri poslovni enoti delovne organizacije v Skopju, Autokomanda. Na licitaciji prodana vozila je treba plačati tako.i. Ob licitaciji polože interesenti kavcijo v višini 10 odstotkov izklicne cene. 8969 KMETIJSKA ZADRUGA BOVEC proda po sklepu zadružnega sveta zadruge na javni licitaciji enoosno traktorsko prikolico, grablje »Sonce«, polavtomatski sadilnik za krompir, traktorsko škropilnico T 200, vejalnik za žito. motorno žago JOBU, kotel za žganjekuho, mlin za sadje, posnemalnik, bakrene kotle za sirjenje, aparat za ugotavljanje nesnage, hladilnik za mleko, reporeznico, robkač za koruzo, strešnike iz cementne malte, prevozno ročno škropilnico, nahrbtne škropilnice — bakar, pisalne mize — lakirane, sokovnik Licitacija za družbeni sektor bo 29. 9. 1968 ob 9. uri na posestvu v Čezsoči. Kolikor ne bo zainteresiranih, bo licitacija za zasebni sektor isti dan ob 10. uri. 8958 UMRLA JE NAŠA MAMA Ana . Podobnik ROJ. GREBENC POGREB BO V TOREK, 24. SEPTEMBRA 1968, OB 16. URI NA RAKEKU ŽALUJOČI OTROCI RAKEK, 22. SEPT. 1968 V neizmerni žalosti sporočamo, da je umrl naš zlati očka, stari očka, tast, brat, stric in svak IGNAC SLAJPAH višji veterinarski svetnik v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 25. septembra 1968, ob 14.45 iz Frančiškove mrliške vežice na Žalah Žalujoči: sin Dušan z družino in družine Terseglav, šlajpah, Vresner, Miovič, Maračič ter drugo sorodstvo Domžale, Ljubljana, Jesenice, Pula, Reka, 23. septembra 1968 Po dolgotrajnem bolehanju je v miru zatisnila svoje oči naša draga in ljubljena sestra, teta in svakinja v y FRANČIŠKA KOČAR upokojenka Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, 25. t. m. ob 16.30 izpred mrliške veže sv. Nikolaja — Žale Žalujoči: Hana. sestra. Florjan in France, brata ter rodbine Battelino, Kočar. Adlešič, Jesih, Sršen Ljubljana, Kamnik, 23. septembra 1968 V 70. letu starosti je dotrpel naš dobri, zlati mož, atek, stari atek in brat franc Štancer Od njega se bomo poslovili v sredo, 25. septembra 1968, ob 15.15 iaspred hiše žalosti v Zgornji Bistrici 20 h Neutolažljivi: žena Mai Marija, hčerke Slavica in Olga z: družino, Milena, Marjanca vnukinji Andreja in Olgica, bratje Jože. Rudi, Janez, Avguštin, družine Gajšek, Bera, Juteršnik, Pliberšek, Verbole Slovenska Bistrica, Maribor, Šmarje pri Jelšah, Celje Rogaška Slatina, Beograd, 23. septembra 1968 Umri je FRANC ŠTANCER naš dolgoletni sodelavec, borec ma severno mejo 1918—1919, prvi sekretar ilegalnega odbora OF za mesto Slovensko Bistrico, bivši predsednik občine in nosilec številnih odlikovanj Z njegovo smrtjo smo izgubili plemenitega tovariša in predanega družbenega delavca, ki je vse do zadnjega neutrudno deloval Za opravljeno delo smo mu globoko hvaležni Njegov lik nam bo ostal v trajnem spominu Na njegovi zadnji poti ga bomo spremljali v sredo, 24. septembra 1968, ob 15. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Slovenski Bistrici Skupščina občine, občinska konferenca SZDL, občinska konferenca nt, občinski sindikalni svet. občinski odbor ZB, občinski odbor RK, občinska konferenca ZMS, borci za severno mejo, društvo upokojencev in krajevne organizacije Slovenske Bistrice mmM g ■ ’ NAJBOLJ VESELI KRAJ NA KRASU — Kot poroča naš tržaški dopisnik, je bil v soboto in nedeljo Veliki Repen v tržaški okolici najbolj veseli kraj na Krasu. Otvoritev kraškega muaajjp, v Velikem Repnu so namreč praznovali z obnovitvijo starih, prešernih svatovskih običajev na kraški ohceti. Gostov, ki jih na naši sliki ženin in nevesta, obdana s svati, pozdravljata a svojega »novega doma«, obnovljene kraške domačije, res ni bilo malo. Foto: Magajna Nadaljevanje s prve strani m Sindikat o minimalnem dohodku jo sindikati, da bi proučili sedanje zvezne in republiške predpise- Zagotoviti bi morali. da se delovni organizaciji izplača znesek minimalnih osebnih dohodkov na podlagi števila zaposlenih. Znotraj tega zneska pa naj bi delovne organizacije delile minimalne osebne dohodke v skladu z njihovim socialnim pomenom, tako da ne bi odstopale od minimuma določenega z zveznim zakonom. Vprašljivo je tudi, ali je potrebna šestmesečna doba izplačevanja minimalnih osebnih dohodkov. Upoštevaje gibanje življenjskih dohodkov v Sloveniji v primerjavi s celotno državo bi terjalo, da bi v naši republiki določili 350 Ndinkot minimalni osebni dohodek-Življenjski stroški so namreč v naši republiki na enega zaposlenega v okviru 4 članske delavske družine za 9,4 odstotka višji kot na področju SFRJ. Morebitno stališče, če bi ga sprejeli — o tem pa bo predsedstvo razpravljalo na prihodnji seji — bi pomenilo 2,33 kratno povečanje minimalnih osebnih dohodkov. Seveda pri tem obstaja še vrsta inačic, sindikat pa, neodvisno od določitve višine minimalnih osebnih dohodkov ne bo podpiral poslovne politike tistih gospodarskih organizacij, ki svoj obstoj temelje na osebnih dohodkih, ki so nižji od enostavne reprodukcije delovne sile in njihovih družin. Nato so člani predsedstva mnogo pozornosti posvetili problemu razponov med o-sebnimi dohodki v naši republiki in sklenili, da bodo o tem še temeljiteje razpravljali. Ugotovili pa so, da po sedanjih podatkih v Sloveniji ne gre. kot je nekdo slikovito dejal, za »divjanje« osebnih dohodkov navzgor, saj rastejo v skladu s predvidevanji: da pa je treba tudi v hierarhiji prejemkov narediti določene premike. Skoraj ni delovne organizacije namreč, kjer generalni direktor ne bi imel najvišjega osebnega dohodka, ne gie-de na to, kako je le ta mer ' jen. Člani predsedstva republiškega sveta slovenskih sindikatov so nato še sprejeli pripombe glede na spremembo nekaterih določb iz ustave SFRJ. ki jih bodo poslali zvezni ustavni komisiji. Poročali smo že. da je predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije sklenilo poslati republiški skupščini predlog za spremembo zakona o delovnem času. Na današnji seji je tudi predsedstvo 'republiškega sveta razpravljalo o tem. saj se je komaj 12,4 odstotkov .zaposlenih v družbenih delavnostih izreklo za sedanji delovni čas. več kot polovica pa ga je odklonila. Drugi, bodisi sodijo, da bi tak delovni čas ustrezal, če bi bili drugi pogoji urejeni, bodisi nimajo mnenja. Člani predsedstva so nato spre;eli Sklep, da podpirajo prvotno stališče izvršnega sveta skupščine SR Slovenije o premaknitvi delovnega časa na poletno in zimsko obdobje in sprejeli sklep o tem. da bodo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji poslali ustreznim organom. Le nekaj značilnosti teh sprememb: delali naj bi 5 dni v tednu. Razpored delovnega časa bi bil od 7 do 14 ure. Polurni odmor bi raz porejal predstojnik ustanove tako. da bi zagotovil potreb-no poslovanje tudi med od tnorom. Izvršni svet ali ob- činska skupščina, pa bi lahko sama določila organizacijam ali organom drugačno organizacijo. Poudarili so, da je ta predlog za spremembo zakona odsev predlogov večine delavcev zaposlenih v republiških in občinskih upravnih organih, v pravosodju in v drugih organizacijah. Sindikati sodijo, da bi predlagana sprememba zakona ugodno vplivala na vzdušje in razpoloženje delovnih ljudi v teh ustanovah in prispevala k uspešnejšemu delu. IZTOK AUSEC • • V vesoljski tekmi je SZ pred ZDA Mesecu kot tudi glede moči medplanetarnih raket. Po požaru, ki je januarja leta 1967 izbruhnil v ameriški raketi, v kateri so bili vesoljci, je začel zaostajati celotni ameriški »načrt Apollo« za pristanek na Mesecu. Znani sovjetski učenjak, Sedov, je izjavil, da je polet avtomatične vesoljske postaje »Zond-5« nova zgodovinska etapa v raziskovanju vesolja. Doseženi rezultati bodo podlaga za polete ne le avtomatičnih postaj, temveč tudi medplanetarnih ladij. V članku za agencijo TASS je Sedov poudaril, da je posebna težarva v tem, kako ohraniti aparat, ki leti s tako imenovano drugo vesoljsko hitrostjo, saj nastajajo pri tem zelo visoke temperature. Če bi v sistemu upravljanja prišlo le do manjše napake, bi aparat zgorel. Sedov je še podčrtal, da je polet vesoljskih ladij na Mesec, Mars, Venero in druge planete vezan na rešitev problemov, ki nastajajo, ko se vesoljske ladje vračajo na Zemljo s tako imenovano drugo vesoljsko hitrostjo. Direktor raziskovalnega centra za vesolje in satelite v Bochumu (ZR Nemčija) Heinz Kaminski je, kot poroča agencija Reuter, izjavil, da je Sovjetska zveza spričo uspešnega poleta ladje »Zond-5« prevzela vodstvo v mednarodni tekmi, kdo bo prej poslal človeka na Mesec. Letos ali najpozneje v prvem četrtletju prihodnjega leta bo vesoljska ladja tipa »Sojuz« s tričlansko posadko obkrožila Mesec, nato pa bo, je pristavil Kaminski, sledil še človekov pristanek na njem. Britanski tisk veliko piše o najnovejšem izrednem uspehu sovjetskih znanstvenikov. Ta uspeh potrjuje, je poudarilo več listov v naslovih na prvih straneh, da je Sovjetska zveza pri raziskovanju vesolja precej prehitela ZDA. Britanski znanstvenik sir BemaTd Lovell, ki je s svojo skupino dan in noč spremljal polet sovjetske vesoljske avtomatične postaje, je izjavil: »Zelo verjetno je, da bodo Rusi pogledali Mesec iz neposredne bližine veliko prej kot Američani.« • •• Utrgal se je viseči most v Titogradu: šest mrtvih škodovani in so pomagali žrtvam, med katerimi so bili tudi neplavalci. Polkovnik An-drija Raspopovič je skočil v naraslo reko in potegnil iz nje štiri ljudi. Na pomoč so pritekli tudi pripadniki bližnje garnizije in meščani, ki so takoj, ko so zvedeli za katastrofo, prišli na kraj nesreče. Ranjence so prepeljali v bolnišnico »Dr. Vukaš:n Markovič«, kjer so takoj pritegnili k delu vse zdravstvene delavce Titograda. Med 24 ljudmi, ki so jih zadržali na kirurškem oddelku, je največ dijakov in študentov. Nekateri so v zelo kritičnem stanju. Predsedstvo občinske skupščine Titograd je v občini /z včerajšnje zadnje^ izdaje Prvi uspešni polet okrog Lune in nazaj na Zemljo Polet ladje »Zond 5« ocenjujejo kot pomemben korak h končni osvojitvi Meseca OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA MOSKVA, 22. sept. (Po telefonu). Sovjetska agencija Tass je danes sporočila, da je avtomatična vesoljska postaja »Zond 5« včeraj ob 19. uri in 8 minut po moskovskem času končala sedemdnevno potovanje do Lune in nazaj. razglasilo enodnevno žalovanje. Viseči most se je podrl, ko je bilo na njem največ ljudi, ki so šli v službo ali šole. Popustila je ena izmed dveh glavnih jeklenih vrvi na levi obali Morače. Konstrukcija mostu se je obrnila tako, da so se pešci na mah znašli v narasli reki in na kamniti obali. Meščani, radio in tisk so že nekaj let opozarjali pristojne oblasti, da je lesena mostna podloga dotrajana in da se lahko zgodi katastrofa. Toda opozorila so pri odgovornih ljudeh v občinski skupščini naletela na gluha ušesa. Sele pred kratkim so zamenjali trhlo leseno podlogo na visečem mostu, medtem ko vzdržljivosti rjastih vrvi ni nihče preverjal. Tako je ta most (poleg novega betonskega) še naprej ostal edina zveza med starim in novim delom mesta, kjer živi nad 10 tisoč prebivalcev in kjer so štiri šole in dve fakulteti. Borci FNO zavzeli ujetniško taborišče , SAIGON, 23. sept. (UPI, AFP). Borci južnovietnamske osvobodilne fronte so zavzeli včeraj neko taborišče ujetnikov pri Quang Ngaiu, 570 kilometrov severovzhodno od Saigona, kjer je tudi ameriško pomorsko oporišče Chu Lai. V severnih pokrajinah Južnega Vietnama so danes divjali krvavi boji, in sicer blizu Gyo Linha, le nekaj kilometrov južno od demilitarizirane cone, blizu Da Nanga ter jugozahodno od mesta Phu Mia, kjer so se vladne sile, ki izvajajo očiščevalno operacijo, srdito spopadle z osvobodilnimi silami. Težki bombniki »B-52« so bombardirali zbirališča osvobodilnih sil blizu oporišča Da Nang. V šestih drugih akcijah, ki so jih ameriška letala izvedla sinoči in davi, so bombardirala oporišča osvobodilne fronte okrog Saigona. Minulo noč pa so osvobodilne sile z minometi obstreljevale mesto Phan Rang, sedež pokrajine Ninh Thuan. Kot je sporočila agencija južnovietnamske osvobodilne fronte »Giai Phong«, so borci fronte onesposobili za boj bataljon tajskih vojakov, ki je bil na položaju okrog letališča Binh Son, vzhodno od Saigona. To je prva novica o uničenju kake tajske enote v Južnem Vietnamu. Slovaški sindikati proti tuji zasedbi BRATISLAVA. 23. sept. (CTK). Predsednik slovaških sindikatov Vojtech Daubner je v članku, priobčenem v glasilu KP Slovaške »Pravdi« zapisal, da je stališče sindikatov Češkoslovaške bilo in ostalo enotno od trenutka, ko so enote petih držav varšavskega pakta vkorakale v Češkoslovaško. Poudaril je, da se sindikati niso strinjali s prihodom tujih enot v državo. Menimo, je pristavil, da gre za tragičen nesporazum, ki bi se ne bil smel pripetiti. Ker pa je navzočnost tujih enot na našem ozemlju realnost, je naša dolžnost. da storimo vse in preprečimo nepotrebne žrtve, kaos, pomanjkanje hrane ter škodo v proizvodnji in prometu. Mednarodna šola fizike HERCEGNOVI, 23. septembra (Tanjug) — V organizaciji institutov za fiziko v Beogradu in Strassbourgu se je danes v Hercegnovem začela jugoslovansko-francoska šola za fiziko prvinskih delcev, šola, v kateri sodeluje približno 160 znanstvenikov iz petindvajsetih evropskih in azijskih držav ter ZDA. bo trajala do 6. oktobra. Madžari branijo svoj model »Nepszabadsag« zanika, da je Madžarska odstopila od svoje politike BUDIMPEŠTA, 23. sept. (Tanjug). Budimpeški »Nepszabadsag« je zanikal govorice, ki jih je slišati v tukajšnji javnosti, da je madžarska partija z Ukrepi, ki jih je storila »za rešitev češkoslovaške krize, napravila konec dosedanji politiki«. Partijsko glasilo je zanikalo, da gre za revizijo notranje politike, in zapisalo, da so takšne govorice lažne. Madžarska partija še naprej vodi samo takšno politiko, ki jo ljudstvo razume in odobrava, in je ni prisiljena spremeniti niti pod pritiskom zunanjih niti notranjih vplivov. List analizira temelje madžarske politike in poudarja, da je naj bistvenejše tole: obvezno spoštovati madžarske družbene posebnosti ob hkratnem obveznem sprejemanju intemacionalizma. List poudarja, da bo Madžarska ostala intemadonalistična, kljub upoštevanju vrste činiteljev notranjega razvoja, ki opredeljujejo »madžarski model« socializma. Ostala bo inter-nacionalistična ob Sovjetski zarezi, kjer je bilo njeno mesto in kjer je tudi zdaj. Madžarski model, poudarja glasilo, se razločuje po načinu reševanja raznih vprašanj tako od sovjetskega, poljskega, vzhodnonemškega kot jugoslovanskega socialističnega modela, vendar ne iz kakega posebnega razloga, temveč zategadelj, ker se je »samo tako in nič drgače mogoče marksistično lotevati usodnih vprašanj naše družbe«. Za politiko, kakršno vodi Madžarska, so po pisanju »Nepszabadsaga« neogibni vodilna vloga partije, enotnost naroda in strpno politično ozračje, ki dopušča svobodno dobronamerno kritiko. Sestanek zunanjih ministrov NATO BONN, 23: sept. (Reuter). Tu so danes sporočili, da se bosta Dean Rusk in Willy Brandt v začetku oktobra se-šla v New Yorku z zunanjimi ministri drugih držav atlantskega pakta. Razpravljali bodo o invaziji na Češkoslovaško. Ministri se bodo sešli med 7. in 10. oktobrom. Hoover noče kandidirati NEW YORK, 23. sept. (AFP). Nekdanji segregacij ski guverner Alabame in predsedniški kandidat ameriške neodvisne stranke George Wallace je nedavno predlagal šefu zveznega preiskovalnega urar da Edgarju Hooverju, na.j bi sprejel podpredsedniško kandidaturo na njegovem seznamu. O tem piše nev, yorški tednik »News-week«. šele po več telefonskih klicih jp Hoover privolil v pogovor z Wal-laceom in mu sporočil, da zavrača ponudbo. Obsojeni baskovski nacionalisti MADRID, 23. sept. (UPI). V okviru nadaljnjega pritiska na baskovske nacionaliste je špansko sodišče obsodilo v soboto 14 ljudi na zaporne kazni od 6 mesecev do enega leta. Obsodili so jih zaradi »nezakonitega shajanja, nemiroljubnih manifestacij in nezakonitega združevanja«. Zagovorniki obsojenih so sporočili, da se bodo pritožili na vrhovno sodišče. Vest ne predstavlja popolne novosti, saj je britanski center v Jod reli Banku zadnjih nekaj dni spremljal potovanje »Zomda« bolj zgovorno kot uradni sovjetski predstavniki. Ker je Jodrell Bank včeraj, ko je Zond priletela v ozračje, z vesoljsko ladjo izgubil stik, je zadnja beseda kljub britanski indiskretno-sti pripadla sovjetski agenciji. Kot poroča TASS, je »Zond 5« po 7-dnevnem potovanju priletela v zemeljsko ozračje včeraj ob 18. uri in 54 minut in sicer z drugo vesoljsko hitrostjo, se pravi s hitrostjo okoli H km na sekundo. Prva faza zaviranja je bila aerodinamične narave, ko pa je ozračje vesoljsko ladjo dovolj zavrlo, so za pristanek uporabili padala. Ladja je pristala V Indijskem oceanu in kot sporočajo, so jo sovjetske reševalne ladje danes že dvignile iz morja. »Zond 5« je zatorej prva vesoljska ladja, ki je poletela do Lune, jo obkrožila in se vrnila na zemljo. »Zond 5« je- izpolnila nalogo, ki so jo opazovalci in strokovnjaki letos aprila pripisali avtomatični vesoljski postaji »Luna 14«. 2e za to so govorih, da bo sovjetskim vesoljskim strokovnjakom prinesla novo slavo tako, da bo obkrožila Luno, nato pa se vrnila na zemljo. Pričakovanja ni izpolnila »Luna 14«, marveč šele »Zond 5« katere polet ocenjujejo zahodni opazovalci kot pomemben korak naprej k osvajanju Lune. Tehnika sovjetskega pohoda na Luno se namreč razlikuje od ameriške in predvideva — če se v zadnjem času v računu sovjetskih znanstvenikov ni kaj spremenilo — etapno približevanje Luni v nasprotju z ameriškimi načrti, po katerih naj • bi velika raketa »Apollo« zavzela Luno brez vmesnih postankov. Sovjetska vesoljska strategija je bila vsaj do nedavnega zasnovana na spoznanju, da je koristni tovor v primerjavi s pogonskimi napravami — posebej, če gre za dolge polete — izredno majhen in da s sedanjimi pogonskimi napravami ni moč poslati na Luno vsega, kar vesoljec potrebuje za povratek »brez vmesnih postaj«. Prva etapa naj bi bila zatorej po sovjetskih načrtih gradnja, vesoljske postaje, ki bi. krožila okoli zemlje in ki naj bi služila kot oporišče in odskočna deska za nadaljnjo poit. Nekaj tehničnih vprašanj s tžm v zvezi je - že rešenih, med' n jimi tudi eno od najbolj bistvenih — avtomatično sestavljanje posameznih delov v vesolju. kar so sovjetski strokovnjaki opravili lansko jesen z združitvijo dveh raket v vesolju. Druga faza naj bi bil polet od odskočne deske v vesolju do bližine Lime, kar za sodobno znanost ni nobena težava več, nato pa naj bi v 3. fazi takšna, vesoljska postaja začela krožiti okoli Lune. kar so tudi že uresničili. Od te postaje naj bi se nato ločila manjša veso liska enota (mehek pristanek na Luni .je tehnično in praktično sovjetska vesoljska znanost že re- Oglašujte v DELU šila), ki naj bi se po opravljenih ekspertizah na površju Lune »izstrelila« na krožno pot okoli nje ter se združila z matično ladjo, česar pa doslej še nihče ni poskusil uresničiti. V zadnji fazi pa naj bd vesoljska ladija zapustila krožno pot okoli Lune in se vrnila proti zemlji, kakor je to storila »Zond 5« — doslej prvič. M. SEDMAK Kraška ohcet TRST, 23. sept. — Sobota in nedelja sta bila praznična dneva na Krasu. Soboto popoldne so v Velikem Repnu, vasi v tržaški okolici, odprli kraški musej. Ta pomembni dogodek so obogatili s kra-ško ohcetjo po starih šegah in navadah, ki se je začela v soboto zvečer in se je z rajanjem na vaškem trgu končala v poznem nedeljskem večeru. Otvoritvi kraškega muzeja je navzlic slabemu vremenu prisostvovalo mnogo vaščanov in gostov iz ostalih krajev na Tržaškem. Predsednik zadruge »Naš Kras«, Egon Kraus in župan repentaber-ske oibčine, Miha Guštin, sta s priložnostnima govoroma sporočila, da je sredi Krasa zaživelo novo zatočišče vseh slovenskih in italijanskih prebivalcev, ki jim je Kras iskreno pri srcu in ki se resnično zavzemajo za njegovo ohranitev v vsej bogati svojstve-nosti. Goriška srečanja GORICA, 23. sept. — Sinoči se je začelo v Gorici dvoje mednarodnih kulturnih srečanj. Popoldne ob 18. uri so na goriškem gradu odprli letošnje srečanje »Mitteleuro-pa«, ki si je izbralo za temo nekajdnevnih razgovorov ljudsko umetnost srednjeevropskih narodov. Letošnjega go-riškega srečanja se udeležujejo strokovnjaki iz Italije, Madžarske, Češkoslovaške, Avstrije, Zah. Nemčije in Jugoslavije. Sinočnji otvoritvi sta prisostvovala tudi član izvršnega sveta Slovenije Jožko Štrukelj in predsednik novo-gc-iške občine Miro Vižintin. Udeleženci iz Jugoslavije, večinoma iz Slovenije, bodo imeli na srečanju tudi nekaj referatov o ljudski umetnosti pri nas. Zvečer pa se je začel dvodnevni mednarodni festival Ijevskih zborov »Seghizzi«. Tekmovanja se udeležuje tudi pevski zbor »Moša Pijade« iz Zagreba ter zbori iz Kranja, z Jesenic in Reke. Na včerajšnjem, prvem koncertu polifonske glasbe je v kategoriji mešanih to moških zborov pripadlo pevskemu zboru iz Brna prvo mesto, v kategoriji moških zborov pa je zasedel tretje mesto zbor »Moša Pijade« iz Zagreba. I. G. Prenovljena šola v Lipnici LIPNICA, 23. sept. — Za prebivalce Lipnice, Kamne gorice, Krope in sosednjih vasi, je bil danes pravi praznik, ko so odprli prenovljeno to povečano osnovno šolo. Hkrati pa pomeni današnja otvoritev tudi pomemben praznik za vso radovljiško občino. Lipniška šola je namreč prva iz obsežnega programa gradnje novih in obnovitve starih šol, ki ga je bila občinska skupščina sprejela v začetku letošnjega leta po uspelem referendumu med prebivalstvom. Od stare Upniške šole, ki je bila pretesna in ni imela ustreznih prostorov, so ostali le zidovi. Prej so bile 4 učilnice, sedaj jih je kar 9, pa kabineti to drugi potrebni šolski prostori. Do zime bo zgrajena še nova, velika telovadnica, ki bo služila tudi mladini vsega kroparsko-do-bravskega področja. Lipniška šola bo povsem sodobno urejena, kar bo omogočalo dobro učno-vzgojno delo. Celotna preureditev, ki jo je v rekordnem času opravilo radovljiško gradbeno podjetje »Gorenje«, je stala 2,4 milijona novih dinarjev. Od tega so poldrug milijon prispevale delovne organizacije in občani s samoprispevkom. L. S. Čen Ji napadel ZSSR PEKING, 22. sept. (Tanjug). Cen Ji je nocoj znova napadel Sovjetsko zvezo zaradi okupacije Češkoslovaške rekoč, da je ta oborožena intervencija »razgalila social-imperialistično podobo sovjetske renegatske klike«. Govoril je na sprejemu, ki ga je priredil malijski veleposlanik ob malijskem državnem prazniku, in nekajkrat ponovil trditev, da ZSSR in ZDA sodelujejo pri delitvi sveta, saj imajo ZDA v Vietnamu pol milijona, ZSSR pa na Češkoslovaškem 600.0000 vojakov. Tokrat sovjetskih zaveznikov ni omenjal, toda diplomatski zastopniki četverice (in Mongolije) so skupaj s sovjetskim odpravnikom poslov vseeno zapustili sprejem. ^lalijski veleposlanik je v svojem govoru povzdigoval kitajsko kulturno revolucijo kot dogodek brez primere v človeški zgodovini, obsodil pa je agresijo v Vietnamu in na Srednjem vzhodu, Češkoslovaške pa ni omenil niti z besedo. Larsen v Beogradu BEOGRAD, 22. sept. (Tanjug). Na povabilo zvezne konference SZDL je nocoj prispel v Beograd Axel Larsen predsednik socialistične ljudske stranke Danske. Med dvodnevnim obiskom se bo seznanil s stopnjo našega druž-beno-političnega razvoja in se pogovarjal s funkcionarji SZDL o mednarodnem položaju. Eškol: spopada še ne bo TEL AVIV, 22., sept. Izraelski premier Levi Eškol je izjavil, da v prihodnjih mesecih ne pričakuje vojne na Srednjem vzhodu. Dodal pa je, da je za pozneje razvoj težko predvidevati. Reuter poroča, da je Eškol v intervjuju za list »Maariv« dejal, da Izrael ne podcenjuje moči arabskih vojsk in da ukrepa za krepitev svoje. Izrazil je upanje, da bo predsednik Johnson odobril dobavo reaktivnih nadzvočnih letal tipa »Phantom«. Dva prisilna poleta na Kubo BOGOTA, 22. sept. (UPI). Danes sta bili ugrabljeni dve kolumbijski letali, obe last družbe »Avianca«. Pilote so prisilili, da so odleteli z njima na Kubo. Letali sta vzdrževali proge v notranjosti dežele. V zadnjih treh dneh so bila tri letala prisiljena leteti na Kubo. Letos je bilo ugrabljenih 19 letal. V GRADEC po igrače k tvrdki KOCH in nič drugače^ Telegrami SATELIT — MOSKVA. Sovjetska zveza je izstrelila t vesolje umetni zemeljski satelit »Kozmos 243«, ki bo raziskoval vesolje po določenem programu. ODSTOP — MEXICO. Rektor tukajšnje univerze Ja-vier Barros Siera je odstopil, ker je vojska zasedla univerzo. DIPLOMATSKI ODNOSI — FRANKFURT. Zahodno-nemški minister za gospodarsko sodelovanje Hans Jiir-gen Wischnewski je izjavil, da ni daleč čas, ko bo ZR Nemčija ponovno vzpostavila diplomatske odnose z ZAR in drugimi arabskimi državami. ATOMSKA AGENCIJA — PRAGA. Češkoslovaška delegacija je odpotovala na skupščino mednarodne atomske agencije na Dunaj. »V INTERESU JAVNEGA REDA« — MONTEVIDEO. Urugvajski predsednik Jorge Pacheco je ukazal zapreti vse univerze in visoke šole v glavnem mestu, kar naj bi bilo »v interesu javnega reda«. Sindikalna centrala je napovedala 24-umo splošno stavko. PRIVOLITEV — KUALA LUMPUR. Malezijski premier Tunku Abdul Rahman je potrdil, da se je pripravljen siliti s filipinskim predsednikom Marcosom. Uredila naj bi spor v zvezi s Sabahom, malezijskim ozemljem, ki bi ga Filipini radi anektirali. VRNITEV — BOGOTA. Kolumbijsko potniško letalo, ki je moralo v nedeljo spremeniti smer poleta in pristati na Kubi, se je vrnilo v Barranquillo, 720 kilometrov severno od Bogote. Pričakujejo vrnitev tudi drugega letala. KONČANA PREISKAVA — ATENE. Tu so končali preiskavo proti krivcem neuspešnega atentata na predsednika režima Papadopula. Atentatorju Panagulisu in 19 članom organizacije LAO (narodna odporniška skupina za sabotaže) bo sodilo posebno vojaško sedišče takoj po referendumu 29. t. m. DEŽEVJE IN POVODENJ — ZtiRICH. V Švici že dva dni močno dežuje. Voda je zalila številne manjše kraje. Na ozemlju blizu italijanske meje je izgubilo življenja šest ljudi. SPOPAD — TEL AVIV. Izrael je obtožil ZAR, da je čez Sueški prekop poslala skupino oboroženih ljudi, ki so v zasedi pričakali neko izraelsko vozilo, nato pa so se umaknili. Med bojem je bil ranjen en izraelski vojak. SENGHOR V BONNU — BONN. Senegalski predsednik Leopold Senghor je obiskal predsednika ZR Nemčije Liibkeja in kanclerja Kiesingerja, pogovarjal pa se je tudi z zunanjim ministrom Brandtom. SPORNI VIZUM — PARIZ. Predstavnik DR Vietnama v Parizu je izjavil, da v Francijo ni mogel pripotovati Pham Van Bau, predstavnik južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte, ker mu francoske oblasti niso dale vizuma, za katerega so zaprosili že pred 18 meseci. Pa še to: PO FILMSKO JE SICER PRAV — V nedeljo smo od agencije Tanjug dobili razveseljivo novico, da je eksperimentalni film našega nagrajenca z Oskarjem Dušana Vu-kotiča »Madež na vesti« dobil na irskem filmskem festivalu prvo nagrado. To je resda nov korak zagrebške šole risanega filma v njeni mednarodni uveljavitvi, toda mesto, v katerem je bil festival, le ni Korak, kot so odtipkali v teleprinter, temveč — Cork. Vreme ^3. septembra 1968 ob 13. uri ■t mej« vremenskih področij 1 Temperatur a Prognoza 07 13 Ljubljana 10 18 VREMENSKA SLIKA: 8 13 Področje nizkega zračnega pritiska nad srednjo Evropo Slovenj Gradec 8 18 se spet poglablja. Nov val at- lanstkih frontalnih motenj se Novo mesto 11 17 je pomaknil preko Francije do Koper 15 21 Alp in bo prešel tudi naše Kredarica —1 2 kraje. Reka 17 22 Pulj 16 21 NAPOVED ZA TOREK: Split 18 25 SLOVENIJA: Dubrovnik 20 23 Zagreb 8 15 Pretežno oblačno bo ln Beograd 10 19 vmes padavine. Naj nižje noč- Sarajevo 11 18 ne temperature bodo okoli 10, Titograd — 21 v Primorju 14, na j višje dnev- Skopje 14 25 ne od 16 do 20 stopinj C. Celovec 9 17 Gradec 9 19 JUGOSLAVIJA: Dunaj 13 21 Milano 14 21 Spremenljivo oblačno bo. Genova 18 23 Ob severnem Jadranu bo vmes Miinchen 10 17 deževalo. Ztirich 10 Benetke 15 21 CELJSKA IZDAJA Torek, 24. septembra 1968 6. stran — II. DELO Zakaj tako? V nekaj vrstah CELJE Delo v tujini — Na začasno delo v tujini je v prvem polletju odšlo s širšega celjskega območja 464 ljudi, med njimi kar 288 nekvalificiranih delavcev. Kvalificiranih delavcev je odšlo začasno v tujino 99. Največ odhajajo v Zahodno Nemčijo, Avstrijo, Švico in Francijo. ŠENTJUR PRI CELJU Na vrsti je Gornji trg — Cesta, ki pelje skozi naselje, je končno asfaltirana in dobro urejena. Pravijo celo, da je ne bo treba popravljati nekaj let. Ker je dobil Spodnji t>rg novo cesto, bo prihodnje leto na vrsti Gornji trg, kjer občanom že dalj časa obljubljajo asfaltirano cesto. Mladinske konference — Mladinski aktivisti so se v teh dneh začeli pripravljati na redne letne konference, na katerih se bodo pogovorili zlasti o bodočem delu. Konfe renče bodo opravili do konca novembra, ko bo tudi občinska konferenca mladine. LIBOJE Podne ploščice — Keramična industrija Liboje pripravlja še v tem letu proizvodnjo keramičnih ploščic za oblogo tal. V začetku bodo glino uvažali, pozneje pa se bodo oskrbovali s kvalitetno domačo glino, katere nahajališča so v Sloveniji. Podne ploščice bodo prišle sprva na trg r v naravni barvi. 9 ORMOŽ Plastične steklenice — V tovarni »Jože Kerenčič« v Or možu izdelujejo pollitrske steklenice iz plastične mase za olje, kis in vino. Kolektiv tovarne šteje začetek obratovanja novega stroja za enega pomembnih uspehov in korak dalje v proizvodnji plastične embalaže. SLOVENJ GRADEC Obisk razstave — Prireditelji industrijsko-obrtniške razstave v Slovenjem Gradcu so z obiskom zadovoljni. Že v prvih dneh je razstavo obiskalo nad 5000 ljudi. Veliko pozornost zbuja tekstilna industrija Otiški vrh, ki razstavlja svoje najnovejše sintetične izdelke. Razstava je prikazala skoraj celovito proizvodnjo iz koroških občin in mnogo izdelkov, ki jih ljudje na trgu še niso videli. Pester izobraževalni program Delavska univerza v Šentjurju pri Celju pripravlja več seminarjev, tečajev in predavanj Kot vsako leto je tudi to pot Delavska univerza Šentjur pri Celju pripravila pester program seminarjev, tečajev in predavanj. 15. oktobra bodo pričeli s poukom v osnovni šoli za odrasle, zaključili pa bodi meseca maja prihodnje leto. Lani je stalo posameznika šolanje 450 dinarjev, letos pa bo vsota nekoliko višja. Skupno z občinskim komitejem Zveze mladine bodo priredili več šol za življenje, ki so pri mladih ljudeh zelo priljubljene. V Šentjurju bodo pripravili predavanja iz programa šole za življenje za mlade iz Industrije lahke obutve in podjetja Moda, v Ponikvi wa za tamkajšnje mladince. V dogovoru z delovnimi organizacijami bodo priredili tudi večdnevni popoldanski seminar za samoupravi jalce, za nove voznike motornih vozil pa bodo organizirali tečaje teorije. Približno 60 ljudi bo obiskovalo tudi tečaj ali dva higienskega minimuma, ker morajo imeti na svojih delovnih mestih znanje s tega področja. V programu Delavske uni- verze Šentjur pri Celju je tudi več občasnih predavanj, ki jih bodo posvetili predvsem dogodkom doma in po svetu. M.S. Razstava urbanističnega načrta mesta Celja CELJE. 23. sept. Dopoldne je predsednik sveta za urba-nizern^ gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje, inž. Darko Maligoj odprl v prostorih Narodnega doma razstavo osnutka urbanističnega načrta mesta Celja. Načrt bo v javni razgrnitvi mesec dni, v tem času pa bo svet za urbanizem pripravil več razgovorov s predstavniki raznih strokovnih društev, zastopniki industrije, družbenih in političnih organizacij, krajevnih skupnosti in drugimi o predlogih za rešitev posameznih urbanističnih problemov. Sicer pa je razstava odprta za vse, ki se zanimajo za urbanistični razvoj celjskega mesta. Pa ne samo, da si joi ogledajo, zaželeno je, da bi dali na osnutek tudi čim več predlogov in pripomb- M- B. Mladi komunisti v Ribnici V ribniški občini so letos sprejeli v ZK deset novih članov, kar sicer ni veliko, posebno še, če vemo, da so v tem času izključili iz ZK 15 članov, dva pa sta izstopila. Do konca leta pa nameravajo sprejeti še več občanov v organizacijo, predvsem mladih. Te dni so sprejeli štiri mladince v »Inlesu«, sprejeti nameravajo tudi večino članov mladinskega komiteja, v Sodražici in Loškem potoku pa jih bodo tudi sprejeli deset. O včlanjevanju v ZK bodo govorili tudi na bližnji konferenci občinske organizacije Z. K. F. G. Sadje za oko V celjskih zelenjarnah imajo po kakovosti v glavnem dve vrsti sadja — slabšega, ki je za prodajo, in boljšega, ki je predvsem za oko. S tem seveda še ni rečeno, da bi bilo slabše sadje tako slabo, da ga ne bi mogli prodati, ali da bi se ga kupec branil, pa tudi ne, da bi bilo boljše sadje tako dobro, da ga morda zato sploh ne bi smeli prodajati, če ostanemo samo pri grozdju in bananah (kadar te pač imajo), se lahko najlepše prepričamo, da je razlika med tistim, kar je za kupčev želodec, in onim, kar je samo za oko, zelo velika. In čeprav je tudi res, da say dje v izložbah sicer večkrat menjavajo, kar pomeni, da zaide z razstavnega prostora na mizo kupcev, moti recimo to,' da tega, kar se kaže očem, kupec, četudi si še tako prizadeva, največkrat ne more dobiti. Kdo bo pa gledal prazne izložbe? Kdo pa naj potlej ve. da je tu sploh zelenjavna, ki prodaja tudi sadje? Morda ne bi bilo preveč neUmno, ko bi izložbe opremili z umetnim sadjem, tistega. ki nam ga da narava, pa bi (ker niti ni tako poceni), dali raje v vromet. DRAGO HRIBAR Na voljo 50 ekonomskih tehnikov Na območju komunalnega zavoda za zaposlovanje Celje, ki deluje za širše območje 8 občin s skupnim številom 58.685 zaposlenih je precej ljudi s poklicem, ki iščejo službo. Med temi je tudi 50 ekonomskih tehnikov. Sicer pa se je v avgustu število nezaposlenih na širšem celjskem območju nasploh povečalo v primerjavi z julijem in to za 3,6 odstotka. Sedaj išče zaposlitev 1378 žensk in 1064 moških, od teh jih išče prvo zaposlitev 891. V minulem mesecu so del orne organizacije in zasebniki prijavili 622 prostih delovnih mest, zaposlitev pa je v istem mesecu dobilo 552 delavcev. Delovne organizacije imajo največ potreb po priučenih in nekvalificiranih delavcih. Nekoliko so v porastu tudi potrebe industrije in obrti po delavcih s poklicno šolo. F.K. Udeležba mariborske občine pri komunalni graditvi Iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča so v Mariboru letos med drugim namenili 305.000 din kot udeležbo občine k sredstvom občanov pri gradnjah komunalnih objektov v krajevnih skupnostih. V dogovoru s TAM predvidevajo, da bodo s 50 odstotnim sofinanciranjem sklada uredili naselje tovarne na Tezenski dobravi. Letos bodo znaten del komunalne graditve financirali tudi s krediti iz obresti na poslovni sklad komunalnih organizacij. Denar v višini 5.350.000 din so namenili Mariborskemu vodovodu, Nigradu, Snagi, Pohorski vzpenjači, podjetju Elek-tro ter komunalnemu skladu za modernizacijo cest. M. K. CVETJE NA OKNIH ■— Krog tistih, ki v Celju in neposredni okolici goje cvetje na oknih, v vrtovih ali na svojih balkonih, se vsako leto bolj širi. Posebna komisija Turističnega društva Celje, ki vsako leto ocenjuje kako je mesto okrašeno s ovetjem, je do ustreznega roka popisala 1820 gojiteljev cvetja. Sedaj opravlja izbor najprizadevnejših, ki dobijo, kajpada, tudi nagrade. Naš posnetek je napravljen v Trubarjevi ulici, kjer cvetje v zabojčkih razkošno cveti domala vse leto. Foto: Franjo Krivec PARKIRANJE — Z vsakim dnem postaja v Celju parkiranje avtomobilov večji problem. Medtem, ko so parkirišča ob restavraciji Koper, pri Mignonu in ob sodišču vedno zasedena, je podobno tudi s Stanetovo ulico. Poseben problem je v dopoldanskem času, ko je zgornji del Stanetove ulice na obeh straneh poln avtomobilov. Ob stalnem prometu je ulica popolnoma »zasedena«. Zaradi varnosti bi verjetno bilo najbolje, da bi vsaj v dopoldanskem času, ko je promet največji, parkiranje za vsa vozila prepovedali. Foto: Tone Vrabl Žalski Juteks na trdnih tleh Kljub mnogim težavam precej uspešno poslujejo in izvažajo Tekstilna tovarna Juteks beleži v letošnjem letu znatno boljše poslovne rezultate, kot jih je imela lani, čeprav podatkov skoraj ni mogoče primerjati, ker so bili pogoji pred rekonstrukcijo bistveno drugačni od današnjih, ko se po zgraditvi novega obrata kažejo prvi sadovi večletnih kolektivnih prizadevanj. Sicer pa, kot menijo, je položaj še vedno težaven, kajti cene jute so nestabilne. Prav tako nihajo cene surovin, v širšem jugoslovanskem merilu pa se tudi v tej veji tekstilne industrije srečujejo s pojavom, značilnim za mnoge gospodarske panoge: proizvajalcev je dejansko več, kot bi jih potrebovali. Kljub uvozu cenejše indijske jute in ve'dno močnejšim težnjam, da bi ta artikel nadomeščali s papirjem ali sin- tetiko, se žalski Juteks uspešno uveljavlja doma in na tujem. Svoj izvoz je v celoti usmeril na območje konvertibilnih valut — v Avstrijo (12,4), Zvezno republiko Nemčijo (39,7), Švico (41,9) in Italijo (6 odstotkov). V letošnjem prvem polletju so letni načrt izpolnili z 52,3 odstotki, pri čemer je bila fakturirana oziroma plačana realizacija zaradi nižjih cen jute nekoliko manjša. Ob tem, ko mora podjetje celoten uvoz surovin kriti z izvozom svojih izdelkov, je zlasti pomembno, da mu je uspelo ustvariti tolikšne devizne rezerve, s katerimi bi brez vsakega izvoza krilo surovinske potrebe do konca leta. V skladu z večjo proizvodnjo in rentabilnostjo poslovanja so se tudi osebni dohodki zaposlenih povečali v primerjavi z lanskim letom za 3,9 odstotkov in se gibljejo v višini 816 din ter so nad povprečjem, ki velja za tekstilno industrijo v občini (760-klin). Problem, ki ga Juteks trenutno najbolj čuti, je pomanjkanje skladiščnega prostora za surovine; z zalogami ni težav, saj dosegajo komaj Uspeh mladih gasilcev Skupina gasilcev-pionirjev iz Gorice pri Slivnici osvojila prvo mesto pri gasilskem tekmovanju v Titovem Užicu V začetku meseca septembra je bilo v Titovem Užicu veliko gasilsko tekmovanje prostovoljnih in poklicnih gasilskih društev, ženskih skupin in pionirjev iz vse Jugoslavije. Pionirji so bili glede na starost razvrščeni v skupino A in B. V skupini A je poleg drugih tekmovala tudi vrsta devetih pionirjev gasilcev iz Gorice pri Slivnici, občina Šentjur pri Celju. Pionirji so odšli na tekmovanje, ne da bi pomišljali na zmago, ki pa so jo v svoji skupini dosegli in tako zabeležili dosedaj naj več ji uspeh šentjurskega gasilstva. Tekmovanje je trajalo dva dni. Kmalu po zadnjih disciplinah' je bilo vodstvo slivniške ekipe prepričano, da so pionirji zasedli drugo mesto in so tako tudi telefonično sporočili občinski skupščini Šentjur. Prav zato je bila razglasitev rezultatov toliko bolj vesela, saj so bi1- presežena vsa pričakovanja. Ko so objavili, da je prvo mesto zase-nn skupina pionirjev iz Gorice pri Slivnici, so se pionirji objeli ter drug drugemu čestitali. Uspeh je bil za otroke nedvomno velik, saj ni nihče pričakoval, da bo prvo mesto dosegla ekipa iz tako malega kraja, za katerega v Titovem Užicu še nikdar niso slišali. Pionirji so veseli odpotovali s tekmovanja in seboj ponesli velik pokal, 100.000 starih dinarjev nagrade in vsak posameznik posebno medaljo. Medtem pa so se tudi v domačem kraju pripravljali, da bi čimlepše pričakali mlade zmagovalce in jim tako izrekli vse priznanje za težko zi , ki je bila dosežena v hudi konkurenci sedmih pionirskih vrst. Starši otrok, predsednik občinske skupščine Vinko Jagodič in drugi dnri^eno politični delavci so sedli v osebne avtomobile in se odpeljali na železniško postajo Zidani most. Tu so pričakali otroke, jim čestitali in jih nato s'avnostno odpeljali v Šentjur in nato v Gorico pri Slivnici. Mali kraj je seveda nekaj dni govoril samo o zmagi njegovih najmlajših pre^^rlcev. Zmaga pionirjev pomeni največji uspeh šentjurskih gasilcev, ki so se vedno udeleževali raznih tekmovanj. Prav bi bilo, da bi še bolj poskrbeli za nadaljnjo vzgojo teh ’ lih ge s' ki so postale sedaj še bolj vneti člani prostovoljnega gasilskega društva. MILAN SENICAR Prizidek — najcenejša rešitev Polulska šola je trenutno najbolj pereč problem celjskega-šolstva Osnovna šola v Polulah pri Celju, ki spričo svoje urejenosti na zunaj sicer ne kaže, da bi bila v kakšnih težavah, pomeni trenutno vendarle največji problem v celjskem osnovnem šolstvu. O tem priča že podatek, da je bila zgrajena za 200 učencev, danes pa jih ima 360. Takšna zasedba je seveda narekovala, da so morali najbolj smotrno izkoristita zadnji kotiček, pri čemer pa ni bilo mogoče urediti osnovnega problema, ki ni samo v prenatrpanosti nekaterih oddelkov, ampak predvsem v pomanjkanju prepotrebnih dodatnih učnih prostorov. Zato vodstvo šole meni, da bi bila najcenejša in najbolj rentabilna rešitev, če bi se slednjič le odločili za' postavitev prizidka, za katerega obstajajo vsi načrti. S tem bi namreč pridobili 4 učilnice za splošni pouk, 2 oddelka za tehnični pouk pa tudi 2 večja in 2 manjša kabineta. če bi uspelo urediti še spodnje prostore trakta, ki so ga ob gradnji zasuli, ker ni bilo na voljo dovolj denarja, bi tu ob minimalnih stroš- MURSKA SOBOTA Kadrovske spremembe v ZK MURSKA SOBOTA, 23. sept. Na zadnji seji občinske konference ZK je bil razrešen dosedanji sekretar občinskega komiteja Vlado Janžič, ker so ga pred nedavnim člani medobčinskega sveta ZK za Pomurje izvolili za predsednika tega sveta. Za novega sekretarja občinskega komiteja ZK v Murski Soboti so člani konference soglasno izovlili Karla Sukiča, dosedanjega direktorja zavoda za časopisno in radijsko dejavnost v Murski Soboti. B. B. kih uredili še tri velike prostore. Tako hi dosegli idealne učne pogoje: na višji stopnji bi lahko uvedli enoizmenski pouk, uredili dnevno varstvo ter pričeli s' kabinetnim poukom. Takšni rešitvi v prid govorijo tudi dosedanji učni uspehi, ki prav nič ne zaostajajo za tistimi na šolah, kjer so razmere znatno ugodnejše. Polulska šola ima namreč dobro kadrovsko zasedbo saj so skoraj vsi prosvetni delavci na stopnji predmetnih učiteljev. Ne moremo reči, da v zadnjem času v celjskem osnovnem šolstvu nismo dosegli vidnih uspehov, je pa, kot kaže, res, da vseh naporov Se dolgo ne bo konec. Zdi se razumljivo, da bi še prej, preden bodo izkopali temelje za peto osnovno šolo, kazalo urediti razmere na polulski špli. Zlati bi bilo skrajno nespametno iskati rešitev v prevozu, učencev od tod drugam, kar ima, kot je slišati, nekaj svojih tihih privržencev. Ce bi bilo to smotrno, potem je bilo še toliko manj smotrno, polul-sko šolo sploh zgraditi, če hočemo v doglednem času vsem šolam v občini zagotoviti vsaj približno enake delovne pogoje, da bi jim s tem nudili tudi približno enake možnosti šolanja, potem je še razlog več, da pride na vrsto polulska šola. D. H. štirinajstdnevno proizvodnjo. Drug problem, ki spremlja rast tovarne že od vsega začetka, pa je kadrovska struktura. Ta namreč ne zadovoljuje in tudi nič ne kaže, da jo bodo lahko kmalu bistveno izboljšali. Pred kratkim je podjetje objavilo razpis za delovna mesta pripravnikov ekonomistov, inženirjev, tehnologov in tekstilnih tehnikov, a se je prijavilo samo nekaj slednjih, medtem ko drugega odziva ni bilo. Morda bi mogli tak neuspeh pripisati okoliščini, da podjetje novim delavcem ne more nuditi stanovanj. Računajo, da bodo kadrovske težave delno uredili s štipendiranjem, saj je tovarna med redkimi v Sloveniji, ki ima podroben načrt o kadrovskih potrebah in že štipendira več delavcev, med katerimi jih je tudi precej, takih ki študirajo izredno. Za tovarno pa je prav tako značilno, da ima zelo malo administrativnega kadra, saj je razmerje med uslužbenci in delavci 1 : 11. To pa je precej ugodnejše od republiškega in zveznega poprečja. DRAGO HRIBAR Danes v Celju KINO: Union: »Dolge noge, dolgi prsti«, nemški barvni film. Metropol: »Postelja ljubez- ni« , zahodnonemški barvni film. Dom- »Pepelka«. ameriški barvni — Disneyev film ob 16. uri Ob 18 in 20. uri ital.-špan. barv. film »Pogumni maščevalec«. RADIO CELJE: Čestitke poslušalcev, celjska kronika, zabavni globus, obvestila in torkova reportaža. MUZEJI: Oba celjska muzeja, muzej revolucije in pokrajinski muzej, sta odprta od 9. do 12. ure. Za večje skupine tudi popoldne GLASBA: Celeia, Evropa. LEKARNA: Dežurna je lekarna čemer, Vodnikova 1. OTOK: Sestanek članov ZK krajevne organizacije Otok ob 18. uri pri Ingradu. GLEDALIŠČE: Vpisovanje novih abonentov za sezono 1968/69. CELJSKI TEDNIK: Zadnji dan oddaje nagradne križanke in nagradne ankete Celjskega tednika. v novi številki TIT^razgledi ■JUka Iklrinijrtdaevaik trn ptliiihi, gospodaril« in kulturna vpniinji PREDLOG ZA USTAVNE SPREMEMBE Dr. Josip Globevnik razgrinja v pogovoru NR vzroke za spremembe v ustavi in njihovo bistvo Vasja Predan: DEMOKRACIJA Študentje, Barrault in Malraux razgledi po svetu Der Spiegel: * POGOVORI Z AVSTRIJSKIM MARKSISTOM ERNSTOM FISCHERJEM POLEMIKA MED ARAGONOM IN »LITERATU RNO GAZETO« Le Monde diplomatique: POSKUS, DA BI ZAUSTAVILI ČAS Zatiranje Baskov v Španiji je čedalje hujše V nesrečah 6 mrtvih Največ nesreč je bilo na mariborskem območju, sledi mu Ljubljana LJUBLJANA, 23. sept. V 90. nesrečah, ki so se med minulim vikendom zgodile na slovenskih cestah, je bilo 6 ljudi mrtvih, 44 huje in 47 laže poškodovanih, škoda pa znaša 362.250 dinarjev. Tokrat je bilo največ nesreč na mariborskem območju (27), sledi pa Ljubljana (18 nesreč). Pri odcepu vaške poti v Šenčur na cesti iz Kranja v Brnik je v soboto voznik avtomobila s celjsko registracijo Anton Petrič zadel v 65-letno kolesarko Frančiško Rakovec iz Šenčurja. Rakovčevo je osebno vozilo zbilo v trenutku, ko je zapeljala preko ceste. Bila je takoj mrtva. Isti dan ob 5.15 so na železniškem mostu v Mariboru našli truplo Adolfa Altbauer ja iz Spodnje Vižige. Kaže da je vlak zadel Altbauerja med hojo po progi- V petek zvečer je v prometni nesreči na Jezerski cesti na Primskovem ' pri Kranju izgubila življenje Tereza Beton, ki jo je zadel z osebnim vozilom Franc Gre- Huje poškodovani trije pešci MARIBOR, 23 sept. Sinoči ob 2115 je voznik osebnega avtomobila Ludvik Vaupotič na cesti I.* reda v Pesnici zadel pešca Ivana Zorca iz Dobrenja in ga zbil po cestišču. Pešec je nenadoma prečkal cestišče in se ni prepričal če je cesta prosta. Ob 19.10 je voznik osebnega avtomobila Ignac Zajc iz Dobrave na cesti I. reda v Framu zadel v pešca Ludvika Potočnika iz Loke, ki je nenadoma z desne strani prečkal cesto. Ob 19.05 je motorist Jože špendija iz Vinskega vrha. v Miklavžu pri Ormožu podrl 19-letno Milico Fajfar iz Koga. ki je iz dvorišča nenadoma pritekla na cesto. Pri vseh nesrečah so se pešci huje poškodovali. Pri zadnji nesreči pa sta se lažje poškodovala tudi motorist in njegov sopotnik, vendar nista iskala zdravniške pomoči. M. K Lisovcu in Gutiču sta potrjeni smrtni kazni BEOGRAD, 23. sept. (Tanjug). Vrhovno sodišče Srbije je potrdilo smrtni kazni Savi Lisovcu in Dragoljubu Gutiču, ki jih je bilo prej izreklo okrožno sodišče v Beogradu zaradi razbojništva v Novem Beogradu in uboja voznika taksija Tiosava Jankoviča. Hkrati je vrhovno sodišče Srbije znižalo kazen soudeležencu v tem krivdnem dejanju Vojinu Zupcu z 11 na 8 let strogega zapora. Vrhovno sodišče Srbije je ugotovilo, da je okrožno sodišče v Beogradu Lisovcu in Gutiču pravilno odmerilo kazni in prav tako pravilno o-eenilo, da sta obsojenca, storilca tako pošastnega zločina, družbi toliko nevarna, da zaslužita izrečene kazni. Ko je vrhovno sodišče Srbije zmanjšalo kazen Vojinu Zup cu, je ugotovilo, da okrožno sodišče v Beogradu ni popolnoma pravilno upoštevalo obsojenčevih olajševalnih o-koliščin. Medtem ko je odlok vrhovnega sodišča Srbije o kazni Vojina Zupca pravnomočen, bo skrajno odločitev o kazni Lisovca in Gutiča. seveda če se bosta pritožila, izreklo vrhovno sodišče Jugoslavije, kajti to je zadnja sodna instanca pri izrekanju najtežje kazni in zakona o kaznivih dejanjih. Osebni avto v kombi CELJE. 23. sept. — Sinoči je iz Celja proti Ljubljani vozil pravilno po desni strani s kombijem 29-!etni Stanko Kunc iz Ljubljane. V blagem levem ovinku mu je pripeljal nasproti v Dobrteši vasi z osebnim avtomobilom Karel Kač. ki je iz neznanega vzroka zapeljal z desne na levo stran ceste in zadel v kombi tako silovito, da ga je potisnil s ceste. Pred nesrečo ni noben voznik zaviral, kar kaže, da se je nesreča zgodila povsem nepričakovano. Vidljivost je bila zaradi megle zelo slaba. | Pri nesreči so bili huje po-j škodovani Karel Kač iz Žalca, Anica Plavštajner iz Celja, Stanko Kunc in sopotnik v kombiju Zdravko Gašperlin iz Ljubljane. Skupno škodo so ocenili na 30.000 dinarjev. M. S. gore, njen 3-letni vnuk Aleksander Macarol pa je umrl med prevozom v bolnišnico. BORUT CONTALA Zaneslo ga je na mokri cesti VIŠNJA GORA, 22. sept. — Nekaj pred 16. uro je voznik vartburga z zagrebško registracijo Tomislav Lukin prehiteval kombi z neznano registracijo v viš-njegorskem klancu v smeri proti Zagrebu. Tedaj je voznik kombija nenadoma začel voziti v levo. Lukin se je prav tako umaknil v levo, obenem pa začel močno zavirati. Na mokrem cestišču ga je zaneslo v skalnati usek, od koder se je odbil nazaj na cesto in se prevrnil na streho. Laže poškodovana je bila ob nesreči voznikova žena Marija, ki so jo prepeljali na ljubljansko polikliniko, manjše odrgnine po telesu je dobil tudi Lukin, škode je za 15 000 dinarjev. B. C. Smrt pešca V nesreči pri Vranskem je umrl Jože Papež CELJE, 23. sept. — Včeraj popoldne se je zgodila na cesti I. reda v Ločici pri Vranskem prometna nesreča s smrtnim izidom. Iz Celja proti Ljubljani je vozil z osebnim avtomobilom Jože Kovač iz Ljubljane. V Ločici je prečkal cesto pešec Jože Papež iz Zahomca 1, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Ker je tudi voznik avtomobila vozil hitro glede na stanje ceste, je približno na sredini ceste zadel pešca s tako silo, da ga je vrglo na pokrov prtljažnika in po nekaj metrih vožnje še trinajst metrov stran od vozila, kjer ja obležal mrtev. Voznik je vozil s približno 90 kilometri na uro. škodo na avtomobilu so ocenili na 2000 dinarjev. M. S. Volksvvagen v Gradaščici LJUBLJANA, 23. sept. — Včerajšnje deževje je bilo vzrok nenavadne nesreče, ki pa se je kljub vsemu le srečno končala. Pred Dvorom v Polhovem grad-cu je volksvvagen. ki ga je upravljal Štefan Nartnik, na poplavljenem delu ceste dvignil močan tok in ga zanesel v Gradaščico. Narasli potok je vozilo s štirimi potniki nosil še okrog 300 metrov naprej, obstal je šele, ko je Nartnik zagrabil grm in potegnil nenavadno ladjo k bregu. Vsi so se iz »pustolovščine« izvlekli brez poškodb. čeprav je škoda na avtomobilu precejšnja. B. C. Nista zasenčila luči KOPER, 23. sept. Včeraj ob 22.30 se je pripetila prometna nesreča na cesti med Sežano in Križem. Voznik osebnega avtomobila KP 173-74 29-1 etni Jože Trampuž iz Sežane, je vozil iz Križa proti Sežani. Ko ja pripeljal do prvega levega ovinka za vasjo Križ, sta iz nasprotne smeri pripeljala dva neznana avtomobila, ki nista zasenčila luči. Trampuž je zapeljal v desno, v jarek. Po jarku je vozil še približno pet metrov in zadel s prednjim delom vozila v obcestni smernik, od koder ga je odbilo na levo stran ceste. Prevrnil se je na streho in drsel po njej še približno tri metre. Zadel je v prometni znak, ga izruval, od koder ga je obrnilo in zaneslo na njivo, kjer je obstal na kolesih. Telesnih poškodb k sreči ni bilo, škode na vozilu pa je za 6000 novih dinarjev. S. 2. Zadel v dva avtomobila KOPER, 23. sept. — V soboto popoldne se je pripetila prometna nesreča na cesti pri Razdrtem. Voznik osebnega avtomobila BG 719-63- 38-letmi Milan Prokič iz Beograda, je vozil iz Senožeč proti Hruševju. Pri kamnolomu je zapeljal na levo stran cestišča, kjer je najprej oplazil nasproti vozeči osebni avto UD 15-9752, ki ga je upravljal Guerino Chidudotto iz Italije. Nato je trčil še v nasproti vozeči osebni avto 0-3-323, ld ga je upravljala 54-letna Francisca Pichler iz Avstrije. V nekaj vrstah KOČEVJE Občinska seja — V domu telesne kulture bo v četrtek, 26. t.m. seja cbeh zborov občinske skupščine. Med drugim bodo odborniki obravnavali rezultate in uspehe poslovanja gospodarskih organizacij v prvem polletju in realizacijo proračuna v osmih mesecih. Govorili pa bodo tudi o problemih borcev v občini. Nato bodo sprejeli še odlok o parcialnem zazidalnem načrtu Rožne ulice, odlok o spremembi odloka o maloprodajnih cenah in maržah za prehrambene proizvode in kurjavo ter potrdili odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku. DOLENJA VAS Na teden za pol milijona mesa — V mesnici KZ Ribnica v Dolenji vasi imajo na zalogi vedno dovolj kakovostnih mesnih izdelkov. Na teden prodajo za okoli pol milijona starih dinarjev mesa, včasih pa še več. Gospodinje so zelo zadovoljne s postrežbo in kakovostjo mesa, te uni pa jih bodo presenetili z novostjo — z mesom po kvaliteti. Veliko zanimanje je tudi za razkosane piščance, ki jih v tem kraju precej prodajo. RIBNICA Gozdarski dom — Kot računajo, bo ta dom dograjen konec novembra. V spodnjih prostorih bodo uredili poslovne prostore, ki naj bi jih zasedle družbenopolitične organizacije in nekatera društva. Njihove sedanje pisarne pa naj bi zasedle nekatere skupščinske službe, 'ki imajo premalo prostora in jim je zaradi tega delo precej oteženo. NOVO MESTO Pogovor z dijaki — V petek zvečer se je v dijaškem domu Majde Šilc v Šmihelu pri Novem mestu pogovarjal član CK ZKJ Bogdan Osolnik z dijaki nekaterih novomeških srednjih šol. Pogovarjali so se o nekaterih najvažnejših zunanjepolitičnih vprašanjih v svetu. Srednješolci. ki so aktivno sodelovali v razpravi, so se zanimali za vlogo mladine pri reševanju vseh današnjih perečih družbenih vprašanj. Občane zanimajo dogodki v svetu — V novomeški občini je sedaj precej razgibana politična dejavnost, ki se v glavnem odraža skozi številne razprave in pogovore političnih vodstev SZDL in ZK z občani. Na sestankih, ki so zelo dobro obiskani, ljudje največkrat razpravljajo o zadnjih političnih dogodkih. Posebno jih zanima vloga naše države pri reševanju zapletenih vprašanj v mednarodnem delavskem gibanju. LIBOJE Podne ploščice — Keramična industrija Liboje pripravlja še v tem letu proizvodnjo keramičnih ploščic za oblogo tal. V začetku bodo glino uvažali, pozneje pa se bodo oskrbovali s kvalitetno domačo glino, katere nahajališča so v Sloveniji. Podne ploščice bodo prišle sprva na trg v naravni barvi. ORMOŽ Plastične steklenice — V tovarni »Jože Kerenčič« v Ormožu izdelujejo pollitrske steklenice iz plastične mase za olje, kis in vino. Kolektiv tovarne šteje začetek obratovanja novega stroja za enega pomembnih uspehov in korak dalje v proizvodnji plastične embalaže. SLOVENJ GRADEC Obisk razstave — Prireditelji industrijsko-obrtniške razstave v Slovenjem Gradcu so z obiskom zadovoljni. Že v prvih dneh je razstavo obiskalo nad 5000 ljudi. Veliko pozornost zbuja tekstilna industrija Otiški vrh. ki razstavlja svoje najnovejše sintetične izdelke. Razstava je prikazala skoraj celovito proizvodnjo iz koroških občin in mnogo izdelkov, ki jih ljudje na trgu še niso videli. »Inles« uspešno izvaža Ribniško podjetje Inles« ima na zunanjem trgu iz leta v leto večje uspehe. Zato tudi raste vrednost proizvodov, ki jih predajo inozemskim kupcem. Po njihovem izvoznem planu naj bi letos izvozili v vrednosti 460.444 dolarjev, v prvem polletju letos pa so že izpolnili več kot polovico plana — blago so prodali za 266.129 dolarjev. Močno pa se bo povečal izvoz, ko bodo prodrli na zunanji trg z osnovnim izdelkom — s stavbnim pohištvom. To je v podjetju najpomembnejša dejavnost. Proizvodnja je mehanizirana, izdelki pa kakovostni in že zelo iskani na domačem trgu. »Inles« je največje podjetje v občini, in zaposluje 800 ljudi. Največ ljudi je zaposlenih pri izdelavi stavbnega pohištva, z nadaljnjo mehanizacijo bodo proizvodnjo še povečali. K. O. KOČEVJE NOVA CESTA V IVANČNI GORICI — V nedeljo se je končno izpolnila desetletna želja prebivalcev Ivančne gorice, da so dobili asfaltirano cesto, ki pelje v Stično. Pralni in blata so imeli že dovolj, zato sta krajevni skupnosti Ivančna gorica in Stična sklenili, da mora biti ta cesta še letos urejena hi sposobna za sodoben promet. Asfaltiranega je pet kilometrov cestišča, ki stane 70 milijonov din. Od tega so dali 30 milijonov Sdin domačini s samoprispevkom. Sedaj je končno urejena tudi ta cesta, ki ni hotela z dnevnih redov neštetih množičnih sestankov in zborov volivcev. Foto: š. Oblak Težave stanovanjskega podjetja Ribniško podjetje brez samoupravnih aktov — Dolžniki veliko dolgujejo Komisija za družbeni nadzor pri občinski skupščini Ribnica je na zadnji seji razpravljala tudi o stanju in težavah v stanovanjsko komunalnem podjetju. Posredujemo nekaj ugotovitev in mnenj komisije. — Februarja so likvidirali gradbeno podjetje »Gradbenik«, katerega naslednik je stanovanjsko podjetje. Podjetje upravlja z vsemi družbenimi stavbami v občini, za njihovo vzdrževanje • pa skrbi posebna enota, razen tega pa imajo še močno gradbeno skupino, komunalo, opekamo in vrtnarijo. S 1. marcem so zvišali o-sebne dohodke, o katerih vedo občani marsikatero pikro, na občini pa menijo, da v podjetju marsikaj ni v redu, predvsem v notranjih odnosih, da ni javnosti poslovanja, čeprav bi moralo biti v njihovih samoupravnih organih zaradi specifičnega poslovanja veliko več zastopnikov zunaj kolektiva, da so Za otroke 13 milijonov V kočevski občini se trudijo, da bi zboljšali otroško varstvo Z otroškim varstvom se v kočevski občini ne morejo pohvaliti. Vedno primanjkuje denarja, prostori niso najbolje opremljeni in primerni, zelo veliko otrok ni vključenih v varstvene ustanove in podobno. Pri temeljni izobraževalni skupnosti deluje svet za otroško varstvo, ki je pred nekaj dnevi razpravljal o ukrepih za zboljšanje varstva otrok ter o finančnem načrtu za letošnje leto. Za predsednico sveta so izvolili Marijo Benčina. Najprej so ugotovili, da je treba sploh ugotoviti s posebno anketo stanje v mestu. ško varstvo, prav tako tudi v nekaterih podeželskih krajih in šele na podlagi teh dognanj urejati otroško varstvo. Podobno anketo so že pred leti izvedli v Stari cerkvi. Starši so prijavili 151 otrok za vrtec, dejansko pa je potem prihajalo v varstveno ustanovo le 24 otrok. Posebno pomembno postaja otroško varstvo ob uvajanju no- potrebe in možnosti za otro- j vega 'delovnega časa. Suha krajina: za krompir še ni kupcev Krompir je v Suhi krajini eden tistih pridelkov, ki ga največ prodajo. Letos je obrodil proti pričakovanju dobro. Kmalu ga bodo pospravili, čeprav kmete pri tem močno ovira stalno deževje. Tukajšnji kmetje so letos precej v zaostanku pri plačilu davkov in prispevkov za zdravstveno zavarovanje, letos so se jim namreč močno znižali dohodki od živinoreje, ki jih pravzaprav preživlja. Krompir bi radi čimprej prodali, vendar se odkup krompirja še ni začel. V zadrugi iščejo kupce za krompir, ti pa pravijo, da sezone za odkup krompirja še ni. M. S. Za otroško varstvo bo le- , tos na razpolago predvidoma j 13 milijonov starih dinarjev. ! S tem seveda ni mogoče sto- j riti kdo ve česa, zadošča pa ; za najnujnejše potrebe. Odlo- : čili so se, uporabiti razpolož- ; ljiva sredstva kar najkorist- j neje, potem, ko bodo izvedli j anketo in pripravili podro- 1 ben delovni program. Po finančnem načrtu, ki ga je svet za otroško varstvo sprejel na zadnji seji, so namenili 10 milijonov dinarjev za gradnje, adaptacije in investicijsko vzdrževanje vzgojno varstvenih ustanov, vendar šele po tem, ko bodo ugotovili dejanske potrebe, 1,2 milijona so namenili za nabavo opreme za vzgojno varstveno ustanovo v Kočevju, 640.000 din pa bodo porabili za pomoč šolskim mlečnim kuhinjam za socialno šihke učence. Otroško varstvo doslej ni imelo nikdar več denarja kot za osebne dohodke in za nakup najnujnešjih potrebščin. V razpravi so člani sveta opozorili še na jiekatere stvari. Otrok v varstvenih ustanova^ nihče zdravstveno ne pregleda, čeprav bi bilo to ceneje od pregledov po hišah, n. pr. pregledi pred vstopom v vrtec in nekajkratni pregledi v vrtcu. Na podeželju otroci že nekaj let niso bili pregledani, v Kočevju pa so otroci pregledani v šoli v 1., 4. in 8. razredu. V Pari so menili, naj bi bili otroci pregledani vsaj v 1. in 8. razredu osnovne šole. FRANC GRIVEC Mladi komunisti v Ribnici V ribniški občini so letos sprejeli v ZK deset novih članov, kar sicer ni veliko, posebno še, če vemo, da so v tem času izključili iz ZK 15 članov, dva pa sta izstopila. Do konca leta pa nameravajo sprejeti še več občanov v organizacijo, predvsem mladih. Te dni so sprejeli štiri mladince v »Inlesu«, sprejeti nameravajo tudi večino članov mladinskega komiteja, v Sodražici in Loškem potoku pa. jih bodo tudi sprejeli deset. O včlanjevanju v ZK bodo govorili tudi na bližnji konferenci občinske organizacije Z. K. F. G. samoupravni organi včasih potisnjeni na stran, da se, skratka, marsikaj dogaja mimo občine in njenih priporočil. Periodični obračun za prvo polletje kaže, da se je celotni dohodke povečal za 29 odstotkov, neto produkt, za 44 odstotkov, število zaposlenih se je povečalo od 81 na 151, osebni dohodki pa so se celo znižali za okrog 2 odstotka (povprečje v prvem polletju — 691 N dinarjev). Nekatere enote, ki so bile doslej vrsto let deficitne (o-pekama in vrtnarija), so se letos popravile. Opekama ima v prvem polletju letos poldugi milijon Sdin izgube, ker pa je pjihovo delo sezonsko, bodo zamujeno lahko nadomestili do konca leta, vrtnarija pa je imela v istem času skoro dva milijona dohodka. Malo razveseljivo pa je stanje v gradbeni skupini, ki se je s priključitvijo »Gradbenika« močno povečala, saj kaže celo izgubo. Iz lanskega zaključnega računa pa lahko ugotovimo, da je imela gradbena enota več kot 10 milijonov starih dinarjev dohodka. Izgubo je imela v prvem polletju tudi komunala, ki skrbi za ceste 4. reda, in sicer 3,2 milijona. Prav to pa se zdi dokaj nerealno, če upoštevamo, da so v tem času zaračunali za vzdrževanje občinskih cest okrog 25 milijonov din. Kje so porabili ta denar, nihče ne ve, malokdo pa verjame, da so ga porabili za ceste, ki verjetno še nikdar niso bile tako slabe kot zdaj. Sele nedavno so napravili prioritetno listo za popravilo najpotrebnejših cest, ki jih zdaj urejajo, za vzdrževanje cest pa bodo sklenili tudi pogodbo. Celotno poslovanje podjetja v 1. polletju je sicer pozitivno, saj izkazuje 3,5 milijona dohodka, v istem času lani pa so dosegli precej več, 8,5 milijona dohodka. Predvsem velja poudariti napredek v opekami, kar je nedvomno rezultat precejšnjih prizadevanj kolektiva, predvsem pa novega vodstva. Teže pa je razumljivo, da niso potem, ko se je s priključitvijo »Gradbenika« povečala gradbena skupina, primemo prilagodili organizaciji dela, strokovno okrepili vodstvo itd. Njihovo delo pogosto vzbuja občutek neresnosti, med občani pa upravičeno negodovanje. K ugledu in uveljavitvi podjetja, oziroma gradbene sku- pine tudi ni pripomoglo dejstvo, da je gradbeni delovodja v popoldanskem času v istem kraju in z delavci podjetja opravljal zidarske storitve v lastni režiji, četudi je imel veljavno občinsko dovoljenje za dopolnilno obrt. Res pa je, da je podjetje v precejšnjih težavah, tudi zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. V prvem polletju so imeli pri približno 300 milijonih fakturirane realizacije za 85 milijonov dinarjev dolžnikov. Kolektiv ne bi bil v takih težavah, menijo na občini, če bi poskrbeli za boljšo organizacijo dela, to pa bi dosegli z najprimernejšimi, strokovno usposobljenimi ljudmi na posameznih delovnih mestih. O neurejenosti govori tudi dejstvo, da je stanovanjsko podjetje verjetno eno redkih, ki posluje brez zadostnih samoupravnih aktov. Statuta še sedaj nimajo, čeprav so zamudili že vse roke, ki jim jih je postavila statutarna komisija. Poslujejo še po starem statutu, ki po priključitvi »Gradbenika« ne ustreza novim notranjim razmeram. Komisija za družbeni nadzor je sklenila poslati v podjetje strokovno komisijo, ki naj pregleda periodični obračun, notranjo organizacijo in drugo ter tudi svetuje, kako se bodo rešili iz težav. FRANC GRIVEC Občinska uprava po novem delovnem,času Pri uvedbi novega delovnega časa je določeno, da bodo upravni organi občinske skupščine Kočevje in drugi organi imeli delovni čas od 7,30 do 16. ure, po 1. oktobru pa od 8,30 do 17. ure. Uvedba takega razporeda delovnega časa je povzročila določene težave in zato je bilo sklenjeno, da bo delovni čas za vse organe od 6,30 do 15. ure in v petkih do 14,30 ure. Te dni so že začeli deiati po novem vsi organi v Kočevju, ne oziraje se na določila republiškega predpisa. V. D. LOŠKI POTOK Gozdovi se širijo na račun pašnikov V poletnih mesecih je Zavod za gozdarsko načrtovanje Ljubljana popisal in ocenil zaloge lesne mase v gozdovih katastrskih občin Hrib, Ratje in Travnik na območju Loškega potoka. Ob tej priložnosti so ugotovili, da so v teh krajih gozdovi skrbno negovani in da načrtneje izkoriščajo gozdove tisti lastniki, ki so lastniki večjih gozdov, kot pa tisti, ki imajo v lasti manjše površine. Večja razdrobljenost gozdnih površin ima torej za posledico precej večje izkoriščanje gozdnih zalog hi v nekaterih primerih tudi nad letnim prirastkom. Ob tej priložnosti so tudi ugotovili, da se gozdne površine povečujejo na račun pašniških in travniških površin. V. D. MARIBOR S pšenico so letos zadovoljni Malo bo v Trebelnem ajde in še manj koruze, ki ne more dozoreti »Osem mernikov sem sejal ajde. Vsaj sto mernikov bi je moralo biti, pa jo je bore malo. Preveč je odgnala, potem pa polegla. Slame bo, slame, zrnja pa ne. Skoda, preveč mokrote je letos in umetno gnojilo je bilo premočno«. Posestnik Rudi Nahtigal iz Trebelnega, ki'ga štejejo med napredne kmete, je v trgovini trebanjske kmetijske zadruge v Mokronogu v pogovoru o letošnjem pridelku ajde, povedal še marsikaj zanimivega: »Trebelno z okolico velja za področje, kjer je ajda doma. Tod se redko drži megla in tudi slana ni pogosta. Pridelovalci vsako leto iztržijo za to žito lepe denarje. Po 200 S din kilogram jo zlahka prodajo. In tudi dela ni z njo veliko. Stmišča moraš preorati že zaradi prahe. Vržeš še malo umetnega gnojila in seme ter požanješ. No- BELO ZLATO IZ PEŠKO KO PO V — Nekatere krajevne skupnosti so v peskokopih našle pravo zlato Jamo. S cenenim pridobivanjem peska, ki ga je narava bogato podarila, si ustvarjajo potrebna finančna sredstva, ki jih skrbno vlagajo nazaj v pestro komunalno dejavnost. Tudi krajevna skupnost v Žužemberku s pridom Izkorišča to prirodno^ogastvo, ki gre dobro v denar. Foto: S. Dokl benega drugega dela. Letos je šel ta dohodek po vodi. .. Kako je s sadjem? Sliv je še preveč. Ni kam z njimi. Mnogi imajo še od lani neprodano slivovko ali pa namočene slive v sodih, ki čakajo na kuho. Na Mimi odkupuje DANA slive po 0.30 N din kg. Sam prevoz do tja stane 40 N din za eno tono. Se ne izplača. Domov jih nihče ne pride kupit. Vinograde nam je pred dnevi oklestila toča. Koruza, kot kaže, letos ne bo dozorela. Se čisto mlečna je. Ni sonca...« Dejansko stanje tudi v teh oddaljenih hribovskih vaseh še daleč ni 'tako črno, kot ga je mimogrede prikazal Nahtigal. Tega tudi ni želel. Naštel je le težave, s katerimi se kmetje dnevno srečujejo. V trgovino ni prišel zato, da bi tarnal, marveč, da bi se dogovoril za odkup presežka pšenice. Da pšenice, prav je zapisano. Fa ni on edini, ki je pridelal več pšenice, kot je potrebuje za svojo družino. V mokronoški poslovalnici kmetijske zadruge te dni vsak dan odkupijo precejšnje količine pšenice. »Italijanko« plačujejo po 0.80 N din, »francosko« in »rusko« pa po 0.90 N din kilogram. Prodajajo tudi semensko, prečiščeno in razkuženo po 1.75 in 1.80 N din kg. »če kupiš dobro seme in pravilno gnojiš, se izplača,« so navzoči kmetje svetovali sosedi, ki je prišla zaradi semena. Lani je neka kmetica kupila 70 kg semena, prodala pa okoli 700 kg pšenice. Domala desetkratni donos. Zanimivo je poslušati gospodarje teh hribovskih domačij, kjer je bil včasih bel kruh na mizi le ob naj večjih praznikih, ali če so kupili belo moko v trgovini. Prav res, kot bi se pogovarjali v Banatu: to in to sorto moraš sejati takrat in takrat, na tako in tako zemljo. Ob setvi dobro pognoji, spomladi pa dvakrat dogmo j iti z umetnim gnojilom, če je količkaj vre- me, mora biti pridelek Kajpada, vsaki dve leti ali tri moraš menjati seme. Dobro je, da imamo tako izbiro pšeničnih sort. še pred leti so se kmetje v teh krajih pogovarjali predvsem o krompirju. Bil je glavni tržni presežek, sedaj pa je s prodajo tega pridelka iz leta v leto več težav, žita pa gredo še kar dobro v promet. Ni mogoče zanikati, tržno gospodarstvo postopoma, pa vztrajno prodira tudi v odmaknjene kmečke predele. Z roko v roki s tržno proizvodnjo prihaja v te kraje tudi višji standard. PETER ROMANIČ Kako so poslovali gostinci? MARIBOR, 23. sept. -Pred dnevi je bila v lovski sobi samopostrežne restavracije Center seja upravnega odbora poslovnega združenja za gostinstvo Maribor. Tajnik združenja Milan Areh je analiziral poslovanje gostinskih gospodarskih organizacij v letošnjem prvem polletju in dejal, da so celotni dohodek v primerjavi z enakim obdobjem 1967 povečali pri Slaviji, Orlu, Turistu, Kolodvorski restavraciji in restavraciji Center. Gostinska podjetja so letos posvetila posebno skrb stroškom materiala in tako prihranila nekaj denarja. Cene gostinskih storitev so se neznatno povečale in je to povečanje pripisati predvsem višjim nabavnim cenam. Pri prenočiščih so cene povečali predvsem zaradi boljših storitev v hotelskih objektih. V Mariboru so opazili tudi povečanje storitev za tuje goste, ki potujejo skozi Maribor. M. K. v novi številki TiT^razgledi JUL. JLJL |kirimjat4acvaik m politična. faapodaral* In Miama Vptuianja PREDLOG ZA USTAVNE SPREMEMBE Dr. Josip Globevnik razgrinja v pogovoru NR vzroke za spremembe v ustavi in njihovo bistvo Vasja Predan: DEMOKRACIJA Študentje, Barrault in Malraux razgledi po svetu Der Spiegel: POGOVORI Z AVSTRIJSKIM MARKSISTOM ERNSTOM FISCHERJEM ^OLEMIKA MED ARAGONOM IN »LITERATURNO GAZETO« Le Monde diplomatique: POSKUS, DA BI ZAUSTAVILI ČAS Zatiranje Baskov v Španiji je čedalje hujše V nesrečah 6 mrtvih Največ nesreč je bilo na mariborskem območju, sledi mu Ljubljana LJUBLJANA, 23. sept. V 90. nesrečah, ki so se med minulim vikendom zgodile na slovenskih cestah, je bilo 6 ljudi mrtvih, 44 huje in 47 laže poškodovanih, škoda pa znaša 362.250 dinarjev. Tokrat je bilo največ nesreč na mariborskem območju (27), sledi pa Ljubljana (18 nesreč). Pri odcepu vaške poti v Šenčur na cesti iz Kranja v Brnik je v soboto voznik avtomobila s celjsko registracijo Anton Petrič zadel v 65-letno kolesarko Frančiško Rakovec iz Šenčurja. Rakovčevo je osebno vozilo zbilo v trenutku, ko je zapeljala preko ceste. Bila je takoj mrtva. Isti dan ob 5.15 so na železniškem mostu v Mariboru našli truplo Adolfa Altbauer-ja iz Spodnje Vižige. Kaže, da je vlak zadel Altbauerja med hojo po progi- V petek zvečer je v prometni nesreči na Jezerski cesti na Primskovem pri Kranju izgubila življenje Tereza Beton, ki jo je zadel z osebnim vozilom Franc Gre- Huje poškodovani trije pešci MARIBOR, 23- sept. Sinoči ob 2115 je voznik osebnega avtomobila Ludvik Vaupotič na cesti I. reda v Pesnici zadel pešca Ivana Zorca iz Dobrenja in ga zbil po cestišču. Pešec je nenadoma prečkal cestišče in se ni prepričal če je cesta prosta. Ob 19.10 je voznik osebnega avtomobila Ignac Zajc iz Dobrave na cesti I. reda v Framu zadel v pešca Ludvika Potočnika iz Loke, ki je nenadoma z desne strani prečkal cesto. Ob 19.05 je motorist Jože Spendija iz Vinskega vrha, v Miklavžu pri Ormožu podrl 19-letno Milico Fajfar iz Koga. ki je iz dvorišča nenadoma pritekla na cesto: Pri vseh nesrečah so se pešci huje poškodovali. Pri zadnji nesreči pa sta se lažje poškodovala tudi motorist in njegov sopotnik, vendar nista iskala zdravniške pomoči. M. K. Lisovcu in Gutiču sta potrjeni smrtni kazni BEOGRAD, 23. sept. (Tanjug). Vrhovno sodišče Srbije je potrdilo smrtni kazni Savi Lisovcu in Dragoljubu Gutiču, ki jih je bilo prej izreklo okrožno sodišče v Beogradu zaradi razbojništva v Novem Beogradu in uboja voznika taksija Tiosava Jankoviča. Hkrati je vrhovno sodišče Srbije znižalo kazen soudeležencu v tem krivdnem dejanju Vojinu Zupcu z 11 na 8 let strogega zapora. Vrhovno sodišče Srbije je ugotovilo, da je okrožno sodišče v Beogradu Lisovcu in Gutiču pravilno odmerilo kazni in prav tako pravilno o-cenilo, da sta obsojenca, storilca tako pošastnega zločina, družbi toliko nevarna, da zaslužita izrečene kazni. Ko je vrhovno sodišče Srbije zmanjšalo kazen Vojinu Zupcu, je ugotovilo, da okrožno sodišče v Beogradu ni po-polnpma pravilno upoštevalo obsojenčevih olajševalnih o-koliščin. Medtem ko je odlok vrhovnega sodišča Srbije o kazni Vojina Zupca pravnomočen, bo skrajno odločitev o kazni Lisovca in Gutiča, seveda če se bosta pritožila, izreklo vrhovno sodišče Jugoslavije, kajti to je zadnja sodna instanca pri izrekanju najtežje kazni in zakona o kaznivih dejanjih. Osebni avto v kombi CELJE, 23. sept. — Sinoči je iz Celja proti Ljubljani vozil pravilno po desni strani s kombijem 29-letni Stanko Kunc iz Ljubljane. V blagem levem ovinku mu je pripeljal nasproti v Dobrteši vasi z osebnim avtomobilom Karel Kač, ki je iz neznanega vzroka zapeljal z desne na levo' stran ceste in zadel v kombi tako silovito, da ga je potisnil s ceste. Pred nesrečo ni noben voznik zaviral, kat kaže, da se je nesreča zgodila povsem nepričakovano. Vidljivost je bila zaradi megle zelo slaba. Pri nesreči so bili huje poškodovani Karel Kač iz Žalca, Anica Plavštajner iz Celja, Stanko Kunc in sopotnik v kombiju Zdravko Gašperlin iz Ljubljane. Skupno škodo so ocenili na 30.000 dinarjev. M.' S. gore, njen 3-letni vnuk Aleksander Macarol pa je umrl med prevozom v bolnišnico. BORUT CONTAL* Zaneslo ga je na mokri cesti VIŠNJA GORA, 22. sept. — Nekaj pred 16. uro j« voznik vartburga z zagrebško registracijo Tomislav Lukin' prehiteval kombi z neznano registracijo v viš-njegorskem klancu v smeri proti Zagrebu. Tedaj je voznik kombija nenadoma začel voziti v levo. Lukin se je prav tako umaknil v levo, obenem pa začel močno zavirati. Na mokrem cestišču ga je zaneslo v skalnati usek, od koder se je odbil nazaj na cesto in se prevrnil na streho. Laže poškodovana je bila ob nesreči voznikova žena Marija, ki so jo prepeljali na ljubljansko polikliniko, manjše odrgnine po telesu je dobil tudi Lukin, škode je za 15 000 dinarjev. B. Č. Smrt pešca V nesreči pri Vranskem je umrl Jože Papež CELJE, 23. sept. — Včeraj popoldne se je zgodila na cesti I. reda v Ločici pri Vranskem prometna nesreča s smrtnim izidom. Iz Celja proti Ljubljani je vozil z osebnim avtomobilom Jože Kovač iz Ljubljane. V Ločici je prečkal cesto pešec Jože Papež iz Zahomca 1, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Ker je tudi voznik avtomobila vozil hitro glede na stanje ceste, je približno na sredini ceste zadel pešca s tako silo, da ga je vrglo na pokrov prtljažnika in po nekaj metrih vožnje še trinajst metrov stran od vozila, kjer je obležal mrtev. Voznik je vozil s približno 90 kilometri na uro. škodo na avtomobilu so ocenili n» 2000 dinarjev. M. S. Volksvvagen v Gradaščici LJUBLJANA, 23. sept. — Včerajšnje deževje je bilo vzrok nenavadne nesreče, ki pa se je kljub vsemu le srečno končala. Pred Dvorom y Polhovem grad-cu je volkswagen, ki ga je upravljal Štefan Nartnik, na poplavljenem delu ceste dvignil močan tok in ga zanesel v Gradaščico. Narasli potok je vozilo s štirimi potniki nosil še okrog 300 metrov naprej, obstal je šele, ko je Nartnik zagrabil grm in potegnil nenavadno ladjo k bregu. Vsi so se iz »pustolovščine« izvlekli brez poškodb, čeprav je škoda na avtomobilu precejšnja. b. e. Nista zasenčila luči KOPER, 23. sept. Včeraj ob 22.30 se je pripetila prometna nesreča na cesti med Sežano in Križem. Voznik osebnega avtomobila KP 178-74 29-letni Jože Trampuž iz Sežane, je vozil iz Križa proti Sežani. Ko je pripeljal do prvega levega ovinka za vasjo Križ, sta i» nasprotne smeri pripeljala dva neznana avtomobila, ki nista zasenčila luči. Trampuž je zapeljal v desno, v jarek. Po jarku je vozil še približno pet metrov in zadel a prednjim delom vozila v obcestni smernik, od koder ga je odbilo na levo stran ceste. Prevrnil se je na streho in drsel po njej še približno tri metre. Zadel je v prometni znak, ga izruval, od koder ga je obrnilo in zaneslo na njivo, kjer je obstal na kolesih. Telesnih poškodb k sreči ni bilo, škode na vozilu pa je za 6000 novih dinarjev. S. 7 Zadel v dva avtomobila KOPER, 23. sept. — V soboto popoldne se je pripetila prometna nesreča na cesti pri Razdrtem. Voznik osebnega avtomobila BG 719-63- 38-letni Milan Prokič iz Beograda, je vozil iz Senožeč proti Hruševju. Pri kamnolomu je zapeljal na levo stran cestišča, kjer je najprej oplazil nasproti vozeči osebni avto UD 15-9752, ki ga je upravljal Guerino Chidudotto iz Italije. Nato je trčil še v nasproti vozeči osebni avto 0-3-323, ki ga je upravljala 54-letna Francisca Pichler iz Avstrije. 6. stran — IV. ir DELO PRIMORSKA IZDAJA •/ soboto je pev-že sed-ki zbor rizzi iz svojega . .«1 T. L. ugotovili al: posameznih i&rz: \j u*. ^ Z* mk • > L Nlfl Sli pravil mi do 30».- ^ >Tj Novo Gorico Je že V nekaj vrstah KOPER \ Razprava o ustavnih spremembah — Danes je bila razprava o ustavnih spremembah. Pripravili sta jo obalna konferenca SZDL in delavska univerza. Navzoči so bili odborniki občinske skupščine, vodilni delavci iz občinske uprave, predsedniki krajevnih konferenc in mestne konference SZDL ter predsedniki krajevnih skupnosti. Prenovljena poslovalnica — Podjetje Nanos je danes na Prešernovem trgu odprlo prenovljeno poslovalnico Sadje-zelenjava. V poslovalnici prodajajo tudi delikatesne artikle, razna vina in žgane pijače. Poslovalnica je prva na Prešernovem trgu, ki je urejena v slogu prilagojenem staremu ambientu, ki bo značilen za ta trg, ko bo povsem urejen. ŠEMPETER Stjenkovo ulico urejajo — Te dni je splošno gradbeno podjetje iz Ajdovščine začelo z deli na Stjenkovi ulici. Ta ulica povezuje nad 50 novih stanovanjskih hiš s starim delom Šempetra. Dela bodo stala približno 260.000 Ndin, krila pa jih bo občinska skupščina Nova Gorica. SEŽANA Gradnja nove trgovine — Te dni so začeli ob Partizanski cesti s temeljnimi deli za gradnjo večjega trgovskega objekta, ki ga bo zgradilo trgovsko podjetje Nanos iz Postojne. Trgovina bo v stilu marketa. Zdaj sta v Sežani že dve taki trgovini, ki sta jih zgradili podjetji Prehrana iz Ljubljane in Preskrba iz Sežane Poskušnja pijač — V soboto je pripravil sadno likerski kombinat Fructal iz Ajdovščine v novozgrajeni trgovini Preskrba poskušnjo alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ki jih izdeluje. Obisk je bil precejšen. TRBOVLJE Sodelovanje med pevskimi zbori — V Braniku pri Novi Gorici se bodo 10. novembra srečali pevski zbori Svobod in prosvetnih društev iz Slov. Javornika, Zg. Trbovelj, Doberdoba, Križa pri Trstu in Branika. Na zadnjem sestanku predstavnikov društev so se tudi dogovorili, da bodo poslej enkrat na leto pripravili skupen nastop pevskih zborov v enem izmed omenjenih krajev. LIBOJE Podne ploščice — Keramična industrija Liboje pripravlja še v tem letu proizvodnjo keramičnih ploščic za oblogo tal. V začetku bodo glino uvažali, pozneje pa se bodo oskrbovali s kvalitetno domačo glino, katere nahajališča so v Sloveniji. Podne ploščice bodo prišle sprva na trg v naravni barvi. ORMOŽ Plastične steklenice — V tovarni »Jože Kerenčič« v Ormožu izdelujejo pollitrske steklenice iz plastične mase za olje, kis in vino. Kolektiv tovarne šteje začetek obratovanja novega stroja za enega pomembnih uspehov in korak dalje v proizvodnji plastične embalaže. SLOVENJ GRADEC Obisk razstave — Prireditelji industrijsko-obrtniške razstave v Slovenjem Gradcu so z obiskom zadovoljni. Že v prvih dneh je razstavo obiskalo nad 5000 ljudi. Veliko pozornost zbuja tekstilna industrija Otiški vrh, ki razstavlja svoje najnovejše sintetične izdelke. Razstava je prikazala skoraj celovito proizvodnjo iz koroških občin in mnogo izdelkov, ki jih ljudje na trgu še niso videli. Od venecijanke do podjetja Obrtno podjetje lesnih izdelkov v Čepo-vanu je 12-krat povečalo proizvodnjo Obrtno podjetje lesnih izdelkov Čepovaai zaposluje 68 delavcev, med njimi 13 žensk. V tem partizanskem kraju so našli delo in kruh tudi delavci iz Lokovcev, Pu-štal, Vrat im celo Gornje Tribuše. V osmih mesecih letos so že presegli predvideni načrt za 24 odstotkov to ustvarili 280 milijonov starih dim bruto realizacije. Njihov poprečni osebni dohodek pa znaša 92.000 Sdin na delavca. Letos preživlja podjetje, sredi gora, svojo 21. pomlad. Razvilo se je iz nek-danej žage venecijanke. Kmalu po končani drugi svetovni vojni so tu osnovali obnovitveno zadrugo v sestavu katere so izdelovali tudi stavbeno pohištvo za obnovo porušene vasi in okoliških naselij. Ko je bila obnova zaključena so proizvodnjo preusmerili v druge lesne izdelke. Sedaj izdelujejo ležišča, kavče in klubske mizice ter uspešno sodelujejo z novogoriško tovarno pohištva Meblo. Vsa prejšnja leta so si pri-trgovali, da so ustvarili dovolj skladov za najetje kreditov namenjenih za rekonstrukcijo in modernizacijo obrta, 'kar jim je uspelo uresničiti ob zaključku preteklega leta. Sezidali so novo delovno halo s 600 kvadratnimi metri površine in v njo ob koncu pomladi namestili nove stroje, ki so si jih nabavili na lesnem sejmu v Ljubljani. Ob zboljšanih delovnih pogojih in centralnem Ogrevanju delovnih prostorov, so prepričani, da jim v zimskih mesecih, ko tod zapade globok sneg, proizvodnja ne bo upadala kot v prejšnjih letih ob nezadostnem klasičnem ogrevanju. Ob dobrem vodstvu samoupravnih organov in prizadevnosti direktorja ter kooperaciji z Meblom v Novi Gorici, kolektiv v zadnjih letih hitro napreduje. Podatki zgovorno povedo, da so od leta 1960. do danes povečali vrednost proizvodnje za 12-krat, se pravi od 35 milijonov Sdin bruto realizacije na 450 milijonov v tem letu, medtem ko so število zaposlenih povečali le za 24 mlajših delavcev. Uspehi, ki so jih dosegli sedaj na pragu tretjega četrtletja, dokazujejo, da bodo svoje načrte tudi uresničili, 6e ne celo nekoliko presegli. Trudili se bodo, da bi v naslednjih dveh letih ob približno istem številu zaposlenih dosegli že pol milijarde realizacije. Delavski svet in kolektiv sodelujeta tudi s krajevno skupnostjo. Po odločitvi samoupravnih organov, bodo dali nekaj zastarelih osnovnih strojev krajevni skupnosti, ki že -pripravlja v nekdanji mlekarni na Dolu OGLAŠUJTE mizarsko delavnico za opravljanje uslug vaščanom. Delavnice naj bi upravljal in v njej delal upokojen mizar strojnik. Do letošnje pomladi je razne usluge vaščanom opravljalo podjetje, kar pa je povzročalo hudo zavoro Tetinemu p c teku njihove specializirane proizvodnje, še nadalje pa bo podjetje v določenem reku žagalo zasebnikom hlodovino za njihove domače potrebe. To malo podjetje v veliki meri Tešuje tudi problem zaposlitve v teh znanih partizanskih krajih. JUST PERAT Uspeh naših pevcev v Goi V Gorici je bilo v to nedeljo tekmovan skih zborov, katerega mo leto prireja pevs Cesare Augusto Segl Gorice v spomin na ustanovitelja in za i vanje zborovskega pc V dveh dneh se je 1 in občinstvu prestavil no 12 zborov iz ČS goslavije in Italije. Jr l>o so zastopali Pr zbor iz Kranja, žensk: zbor z Jesenic, zbor ne matice Ljubljana Moše Pijade iz Zagre V izvedbi umetnih je zmagal zbor iz Bn Prešernovim zborom nja in ženskim pevsk rom iz Jesenic. V izvedbi narodnih je bil zopet najboljši Brna pred zborov M jade iz Zagreba, Preš« zborom iz Kranja in : pevskim zborom iz Predvsem je prijetne netil 28-članski zbor nic pod vodstvom Mil bemeta, ki mu je bil nastop. Zbor vadi VS' meseca. ŠKOFIJE Rekonstrukcija mejnega prehoda V Kopru je bila danes seja koordinacijskega odbora za rekonstrukcijo mejnega prehoda škofije. Člani odbora so ovrednotili doslej opravljeno delo in obravnavali tehnično operativna vprašanja, ki jih prinaša s seboj izvajanje del. Kljub manjši zamudi, ki jo je delno pripisati tudi neugodnim vremenskim razmeram, bo obmejni prehod, vštevši zgradbi obmejnega poverjeništva in carine, v celoti dograjen do Dneva republike. Predvidoma do konca leta pa bodo dogradili na obeh straneh prehoda poslovalnici Kompasa, bencinski črpalki in prodajalno trgovskega podjetja Jestvina Koper. V bližnjih dneh bodo promet že preusmerili na del novo asfaltirane ceste. F. M. SEŽANA Povečano število tujih turistov V sežanski občini so v prvih šestih mesecih zabeležili občutno povečanje obiskov tujih turistov. Tako je število le teh v primerjavi z lanskim letom nespremenjeno. Največ turistov je bilo iz Italije, Zahodne Nemčije, Francije ter Avstrije. V prvem polletju lani jih je obiskalo sežansko občino 2.876, letos pa 3.451. Povprečna doba bivanja tujcev na občinskih tleh pa se je zmanjšala. Povečano število tujcev gre nedvomno tudi na račun zgraditve depandanse hotela Triglav v Sežani. Z njo je hotel pridobil 44 ležišč. Združeno gostinsko podjetje Tabor v Sežani, v katerem je združen tudi hotel Triglav, razpolaga sedaj 150 ležišči. Glede na to, da je to podjetje povečalo nočitvene zmogljivosti , pričakujejo, da se bo tujski turistični promet do konca leta še povečal. D. M. PREMALO TRŽNEGA PROSTORA — V pomanjkanju tržnega prostora sta prodajalca paprik našla svoje mesto kar pod kostanji tolminskega drevoreda. Foto: S. Busič Težave graditeljev privatnih hiš V novogoriški občini pomanjkanje zazidalnih načrtov - Visoke cene zemljišč V novogoriški občini se je zadnja leta izredno povečala gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš. Graditelji pa imajo težave, preden si postavijo krov nad glavo. Primanjkuje namreč zazidalnih načrtov, razen tega pa so tudi gradbena zemljišča postala izredno draga. Dosedanji poskusi občinskih organov, da bi ustvarili ugodnejše pogoje za tiste, ki žele priti do lastnih stanovanj, niso rodili večjih rezultatov. Občinska skupščina bo zato imela to problematiko na dnevnem redu ene prihodnjih sej. Trenutno je v novogoriški občini v gradnji blizu 250 zasebnih hiš. Pretežna večina teh hiš je v Novi Gorici in njeni neposredni okolici. Ko je urbanistični zavod pripravil pred kratkim dva nova zazidalna načrta za okoli 100 stanovanjskih enot, je bilo zemljišče takoj razgrabljeno. Tudi za nove parcele, ki bodo prišle v poštev za gradnje, ko bodo še letos izdelani novi načrti, vlada veliko zanimanje. Temu ustrezno se seveda veča tudi cena gradbenega zemljišča, ki je dosegla že desetkratno višino cene izpred nekaj let. Ni treba posebej poudarjati, da rojeva nagla rast cene zemljišču tudi raznovrstne špekulacije. Pogosti so pojavi, da občani kupujejo parcele pod videzom, da bodo gradili lastno stanovanje ter jih potem preprodajajo za znatno višje vsote. V špekulacije se spuščajo tudi nekatera podjetja, Zabeležili so že pojave, da posamezniki ponujajo gradbene parcele za devize in tudi, da so bodoči graditelji pripravljeni odšteti tujo valuto, da le dobe zemljišče za gradnjo. Za ilustracijo hitro se spreminjajočih razmer na področ- Gasilci v tednu požarne varnosti Zlasti aktivna je gasilska organizacija v podjetju »Javor« V akcijo tedna požarne varnosti so se vključile tudi gasilske organizacije primorskih občin. V teh dneh so imele občinske gasilske zveze seje na katerih so sprejemale program dela. Na zadnji seji občinske zveze v Postojni so razpravljali o mednarodnem položaju. Sprejeli pa so tudi podroben načrt nalog v tednu požarnega varstva. Vso skrb bodo v tem času V DELU ŽICNICA NA SKALNICO — Žičnica na Skalnico nad sec opravičila pričakovanja. Trenutno ima ta žičnica največji kabini, vsaka lahko sprejme po 35 potnikov. med vsemi na Slovenskem Foto': S. Busič posvetili požarni preventivi, pridobivanju novih članov, urejanju gasilskih domov in opreme in podobno. V tednu požarne varnosti se je zlasti aktivno vključila gasilska organizacija v lesno inndustrij->kem podjetju »Javor« v Pivki. V tem podjetju bo-io pregledali vse obfate in ugotovili, v kolikšni meri je zagotovljena požarna varnost. V ta namen so imenovali poseb-ao komisijo. V soboto in ledeljo pa bo komisija abčinske zveze Postojna v posameznih obratih podjetja »Javor« spremljala nastope operativnih gasilskih enot. Omenimo še, da bo komisija občinske gasilske zveze te dni pregledala tudi gospodarska in stanovanjska poslopja v večjem številu naselij, da bi ali so morda na zgradbah pomanjkljivosti, zaradi katerih bi lahko nastal požar. V tednu požarne varnosti bi bilo prav, če bi tudi prosvetni delavci po šolah nekaj časa posvetili vprašanjem požarne varnosti in bi učence opozorili na nevarnost igranja z vžigalicami, ognjem in podobno. S. B. DUTOVLJE Dobro gospodarjenje v podjetju, ki išče direktorja Podjetje Kras oprema v Dutovljah, ki izdeluje pohištvo je doseglo letos med industrijskimi delovnimi onganif-zacijami v občini Sežana, najboljše rezultate. V primerjavi s prvim polletjem lani je v istem obdobju letos povečalo proizvodnjo za 17 odstotkov. Kolektiv je tudi vidno po-razmerje med osebni-»hodki in skladi. Uspeh, ki ga je doseglo to podjetje pa je toliko bolj razveseljiv spričo dejstva, da je že več kot leto dni brez direktorja. Doslej podjetju še ni uspelo dobiti primerne osebe za to delovno mesto. D. M. ju zasebne gradnje, naj navedemo primer skupine kakih 50 občanov, ki se je odločila, da si bo na skupnem kompleksu v lastni režiji uredila zemljišče, zgradila komunalne naprave in vse drugo, kar sodi v strnjeno naselje. Vsakega člana te skupine, ki sestavlja neko vrsto zadruge, je veljala parcela z vsemi komunalnimi napravami ter široko dovozno cesto, okoli dva milijona starih dinarjev. Ko se je skupina pripravljala na gradnjo pred dvema letoma, Bog Neptun je obiskal Piran V Piranu je bila tradicionalna prireditev pomorski krst. Že zjutraj so se vkrcali v »gusarsko ladjo« novinci srednje pomorske šole ter se napotili v Lucijo in Portorož. Na ladji so novinci po tradiciji popili nekaj morske vode, nato pa so se vrnili v Piran, kjer je ob 11. uri krenil sprevod po mestnih ulicah. Obred se je nadaljeval na Punti, kjer so novinci zaprisegli pred Neptunom, nato pa je sledil krst. Obreda se je udeležilo 96 novincev srednje pomorske šole v Piranu. Kljub slabemu vremenu je bilo prisotnih več sto ljudi, med njimi precej tujih turistov. Razprava o ustavnih spremembah v Sežani SEŽANA, 23. sept. — Danes so se sestali na skupnem posvetovanju člani volilne komisije pri občinski konferenci SZDL Sežana, volilne komisije pri občinski skupščini ter republiška poslanca za sežansko občino. Razpravljali so o spremembah nekaterih določb ustave SFRJ ter o tezah za volilni sistem v zvezno skupščino. Največ razprave so posvetili organizaciji in nalogam predvidenega zbora komun ter delu poslancev. Pri tem so predlagali, naj bi se v ustavi natančneje predvidel odnos poslanec-volilna enota, ki ga je izvolila. Razen tega so razpravljali tudi o predlaganih spremembah, ki zadevajo organizacijo samoupravnih organov v delovnih organizacijah. D. M. KOPER se je zdela ta vsota zelo visoka, Danes pa mora bodoči graditelj odšteti najmanj tolikšno vsoto za popolnoma neurejeno parcelo, ki je povrhu vsega bolj oddaljena od mestnega središča. Lastniki zemljišč uživajo torej na zazidalnih območjih dokaj visoko rento. Kako preprečiti špekulacije ter onemogočiti občanom, da bodo po znosnih cenah prišli do gradbenih parcel? Občinska skupščina ima možnost razlastitve posameznikov pod pogojem, da obstajajo za gradnjo že pripravljeni načrti. V takih primerih jim plača zemljo po njeni vrednosti za kmetijske pottrebe. Ta postopek pa je praktično nemogoče izvesti, ker dela v Novi Gorici pri zazidalnih načrtih premalo strokovnjakov. Kakor hitro je neki načrt v delu, se že pojavijo kupci zemljišč. Druga možnost je prepoved parcelacije gradbenih zemljišč. Pripravljen osnutek odloka, po katerem naj bi prepovedali parcelacijo gradbenih zemljišč, so odborniki pred nedavnim zavrnili zaradi nekaterih premoženjsko pravnih in drugih pomislekov. Kaže, da ho ta osnutek v nekoliko spremenjeni obliki prišel ponovno v razpravo. Na občini so se namreč trdno odločili uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da bodo čimboij omejili špekulacije ter onemogočili občanom da bodo v znosnih pogojih prišlo do streh nad glavo. Sodeč po dosedanjih razpravah streme na občinski skupščini za tem, da bi zainteresirani občani za gradnjo zasebnih hiš dobili že urejeno gradbeno parcelo za eno-družinsko hišo za okoli dva milijona starih dinarjev. V takih pogojih bi bilo mogoče tudi lastnikom gradbenih zemljišč zagotoviti pravično odškodnino. LOJZE KANTE V nesrečah 6 mrtvih Največ nesreč je bilo na mariborskem območju, sledi mu Ljubljana LJUBLJANA, 23. sept. V 90. nesrečah, ki so se med minulim vikendom zgodile na slovenskih cestah, je bilo 6 ljudi mrtvih, 44 huje in 47 laže poškodovanih, škoda pa znaša 362.250 dinarjev. Tokrat je bilo največ nesreč na mariborskem območju (27), sledi pa Ljubljana (18 nesreč). Pri odcepu vaške poti v Šenčur na cesti iz Kranja v Brnik je v soboto voznik avtomobila s celjsko registracijo Anton Petrič zadel v 65-letno kolesarko Frančiško Rakovec iz Šenčurja. Rakovčevo je osebno vozilo zbilo v trenutku, ko je zapeljala preko ceste. Bila je takoj mrtva. Isti dan ob 5.15 so na železniškem mostu v Mariboru našli truplo Adolfa Altbauer-ja iz Spodnje Vižige. Kaže, da je vlak zadel Altbauerja med hojo po progi- V petek zvečer je v prometni nesreči na Jezerski cesti na Primskovem pri Kranju izgubila življenje Tereza Beton, ki jo je zadel z osebnim vozilom Franc Gre- Razprava o ustavnih določilih Na slovenski obali se v teh dneh intenzivno nadaljujejo razprave o spremembah nekaterih ustavnih določil to volilnega sistema. O teh vprašanjih je razpravljala tudi komisija za družbeno politične odnose in idejno politične probleme pri obalni konferenci Zveze komunistov v Kopru. Uvodno obrazložitev predlogov sprememb je dal član komisije za volilni sistem pri zvezni konferenci Socialistične zveze Svetozar Polič- V prihodnjih dneh bodo v razprave o ustavnih spremembah vključili še več ljudi. Po programu, ki ga je sprejel izvršni odbor obalne konference SZDL bodo potekale razprave v klubih odbornikov, kjer bodo navzoči tudi predsedniki krajevnih organizacij in predstavniki krajevnih skupnosti. V okviru mestne konference SZDL v Kopru pa bo tudi javna tribuna. V sedanjih razpravah na območju slovenske obale je bilo največ govora o vlogi Socialistične zveze v volilnem sistemu, o smotrnosti treh zborov delovnih skupnosti in o prednosti posrednih in neposrednih volitev. S. K. Tatvini avtomobilov KOPER, 23. sept. — V soboto ponoči so v Izoli ukradli osebni avto KP 119-01, last Branka Sava iz Izole. Milica ga je včeraj našla v Piranu. Istega večera med 21. in 22. uro so v Portorožu ukradli osebni avto KP 146-63, last Žejka Lovrečiča iz Portoroža. O tatvini so obvestili vse patrulje cestnega prometa. Ljubljanska patrulja je avto opazila v Logatcu in ga sledila do bližine Ljubljane, kjer sta mladeniča, ki sta se z njim vozila, zapeljala s ceste in pobegnila. Isto noč so v Izoli ukradli moped KP 51-928, last Jožeta Perie iz Livade 17 pri Izoli. S. Ž. Počila je pnevmatika AJDOVŠČINA, 23. sept. — Sinoči se je na cesti I. reda pri - letališču v Ajdovščini, pripetila huda prometna ne^ sreča, v kateri je izgubil življenje Ivan Radikon. Ena o-seba je hudo in dve laže ranjeni. Voznik Ivan Radikon, star 24 let, iz Vrtojbe, se je s tremi sopotniki peljal z o-sebnim avtomobilom zastava 600, goriške registracije iz Ajdovščine proti Novi Gorici. Med vožnjo po ravni asfaltirani cesti, je počila pnevmatika na zadnjem desnem kolesu, zaradi česar je voznik izgubil oblast nad vozilom, ki je s sprednjim delom močno udarilo v železno ograjo mostu ob cesti. Pri nesreči je bil voznik avtomobila Ivan Radikon na mestu mrtev, sopotnica Rožica Furlan je dobila hude poškodbe, ostala dva sopotnika Joliča Furlan in Ivan Stubelj pa sta laže poškodovana. Na vozilu, ki ni več primemo za vožnjo, je približno za 5000 novih dinarjev škode. Ponesrečenci so v šempeter-ski bolnišnici. I. S. Huje poškodovani trije pešci MARIBOR, 23- sept. Sinoči ob 2115 je voznik osebnega avtomobila Ludvik Vaupotič na cesti I. reda v Pesnici zadel pešca Ivana Zorca iz Dobrenja in ga zbil po cestišču. Pešec je nenadoma prečkal cestišče in se ni prepričal če je cesta prosta. Ob 19.10 je voznik osebnega avtomobila Ignac Zajc iz Dobrave na cesti I. reda v Framu zadel v pešca Ludvika Potočnika iz Loke, ki je nenadoma z desne strani prečkal cesto. Ob 19.05 je motorist Jože Spendija iz Vinskega vrha, v Miklavžu pri Ormožu podrl 19-Ietno Milico Fajfar iz Koga. ki je iz dvorišča nenadoma pritekla na cesto. Pri vseh nesrečah so se pešci huje poškodovali. Pri zadnji nesreči pa sta se lažje poškodovala tudii motorist in njegov sopotnik, vendar nista iskala zdravniške pomoči. M. K. Lisovcu in Gutiču sta potrjeni smrtni kazni BEOGRAD, 23. sept. (Tanjug). Vrhovno sodišče Srbije je potrdilo smrtni kazni Savi Lisovcu in Dragoljubu Gutiču, ki jih je bilo prej izreklo okrožno sodišče v Beogradu zaradi razbojništva v Novem Beogradu in uboja voznika taksija Tiosava Jankoviča. Hkrati je vrhovno sodišče Srbije znižalo kazen soudeležencu v tem krivdnem dejanju Vojinu Zupcu z 11 na 8 let strogega zapora. Vrhovno sodišče Srbije je ugotovilo, da je okrožno sodišče v Beogradu Lisovcu in Gutiču pravilno odmerilo kazni in prav tako pravilno o-cenilo, da sta obsojenca, storilca tako pošastnega zločina, družbi toliko nevarna, da zaslužita izrečene kazni. Ko je vrhovno sodišče Srbije zmanjšalo kazen Vojinu Zupcu, je ugotovilo, da okrožno sodišče v Beogradu ni popolnoma pravilno upoštevalo obsojenčevih olajševalnih o-koliščin. Medtem ko je odlok vrhovnega sodišča Srbije o kazni Vojina Zupoa pravnomočen, bo skrajno odločitev o kazni Lisovca in Gutiča, seveda če se bosta pritožila, izreklo vrhovno sodišče Jugoslavije, kajti to je zadnja sodna instanca pri izrekanju najtežje kazni in zakona o kaznivih dejanjih. Osebni avto v kombi CELJE, 23. sept. — Sinoči je iz Celja proti Ljubljani vozil pravilno po desni strani s kombijem 29-letni Stanko Kunc iz Ljubljane. V blagem levem ovinku mu je pripeljal nasproti v Dobrteši vasi z osebnim avtomobilom Karel Kač, ki je iz neznanega vzroka zapeljal z desne na levo stran ceste in zadel v kombi tako silovito, da ga je potisnil s ceste. Pred nesrečo ni noben voznik zaviral, kar kaže, da se je nesreča zgodila povsem nepričakovano. Vidljivost je bila zaradi megle zelo slaba. Pri nesreči so bili huje poškodovani Karel Kač iz Žalca, Anica Plavštajner iz Celja, Stanko Kuno in sopotnik v kombiju Zdravko Gašperlin iz Ljubljane. Skupno škodo so ocenili na 30.000 dinarjev. M. S. gore, njen 3-letni vnuk Aleksander Macarol pa je umrl med prevozom v bolnišnico. BORUT OONTALA Zaneslo ga je na mokri cesti VIŠNJA GORA, 22. sept. — Nekaj pred 16. liro je voznik vartburga z zagrebško registracijo Tomislav Lukin prehiteval kombi z neznano registracijo v viš-njegorskem klancu v smeri proti Zagrebu. Tedaj je voznik kombija nenadoma začel voziti v levo. Lukin se je prav tako umaknil v levo, obenem pa začel močno zavirati. Na mokrem cestišču ga je zaneslo v skalnati usek, od koder se je odbil nazaj na cesto in se prevrnil na streho. Laže poškodovana je bila ob nesreči voznikova žena Marija, ki so jo prepeljali na ljubljansko polikliniko, manjše odrgnine po telesu je dobil tudi Lukin. Škode je za 15 000 i dinarjev. B. C. Smrt pešca V nesreči pri Vranskem je umrl Jože Papež CELJE, 23. sept. — Včeraj popoldne se je zgodila na cesti I. reda v Ločici pri Vranskem prometna nesreča s smrtnim izidom. Iz Celja proti Ljubljani je vozil z osebnim avtomobilom Jože Kovač iz Ljubljane. V Ločici je prečkal cesto pešec Jože Papež iz Zahomca 1, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Ker je tudi voznik avtomobila vozil hitro glede na stanje ceste, je približno na sredini ceste zadel pešca s tako silo, da ga je vrglo na pokrov prtljažnika in po nekaj metrih vožnje še trinajst metrov stran od vozila, kjer je obležal mrtev. Voznik je vozil s približno 90 kilometri na uro. škodo na avtomobilu so ocenili nf 2000 dinarjev. M. S. Volksvvagen v Gradaščici LJUBLJANA, 23. sept. — Včerajšnje deževje je bilo vzrok nenavadne nesreče, ki pa se je kljub vsemu le srečno končala. Pred Dvorom v Polhovem grad-cu je volksvvagen, ki ga je upravljal Štefan Nartnik, na poplavljenem delu ceste dvignil močan tok in ga zanesel v Gradaščico. Narasli potok je vozilo s štirimi potniki nosil še okrog 300 metrov naprej, obstal je šele, ko je Nartnik zagrabil grm in potegnil nenavadno ladjo k bregu. "Vsi so se iz »pustolovščine« izvlekli brez poškodb, čeprav je škoda na avtomobilu precejšnja. B. C. Nista zasenčila luči KOPER, 23. sept. Včeraj ob 22.30 se je pripetila prometna nesreča na cesti med Sežano in Križem. Voznik osebnega avtomobila KP 178-74 29-letni Jože Trampuž iz Sežane, je vozil iz Križa proti Sežani. Ko j« pripeljal do prvega levega ovinka za vasjo Križ, sta iz nasprotne smeri pripeljala dva neznana avtomobila, ki nista zasenčila luči. Trampuž je zapeljal v desno, v jarek. Po jarku je vozil še približno pet metrov in zadel s prednjim delom vozila v obcestni smernik, od koder ga je odbilo na levo stran ceste. Prevrnil se je na streho in drsel po njej še približno tri metre. Zadel je v prometni znak, ga izruval, od koder ga je obrnilo in zaneslo na njivo, kjer je obstal na kolesih. Telesnih poškodb k sreči ni bilo, škode na vozilu pa je za 6000 novih dinarjev. S. 2. Zadel v dva avtomobila KOPER, 23. sept. — V soboto popoldne se je pripetila prometna nesreča na cesti pri Razdrtem. Voznik osebnega avtomobila BG 719-63- 38-letni Milan Prokič iz Beograda, je vozil iz Senožeč proti Hruševju. Pri kamnolomu je zapeljal na levo stran cestišča, kjer je najprej oplazil nasproti vozeči osebni avto UD 15-9752, ki ga je upravljal Guerino Chidudotto iz Italije. Nato je trčil še v nasproti vozeči osebni avto 0-3-323, ki ga je upravljala 54-letna Francisca Pichler iz Avstrije. V nekaj vrstah ZAGORJE Kultura — Občinska konferenca SZDL je za četrtkovo sejo 26. t. m. vključila v dnevni red obravnavo o vprašanjih in problemih kulturnih dejavnosti v občini. TRBOVLJE Sodelovanje med pevskimi zbori — V Braniku pri Novi Gorici se bodo 10. novembra srečali pevski zbori Svobod in prosvetnih društev iz Slov. Javornika, Zg. Trbovelj, Doberdoba, Križa pri Trstu in Branika. Na zadnjem sestanku predstavnikov društev so se tudi dogovorili, da bodo poslej enkrat na leto pripravili skupen nastop pevskih zborov v enem izmed omenjenih krajev. Politična šola — V oktobru bo občinski komite ZM organiziral skupno z delavsko univerzo mladinsko politično šolo, ki jo bo obiskovalo 30 slušateljev iz mladinskih aktivov delovnih organizacij in šol. V program so vključili predavanja o razvoju ZK, temeljih našega gospodarskega in političnega sistema, o Zvezi mladine ipd. Slušatelji bedo imeli skupen pogovor tudi s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine Trbovlje. Plavalni bazen — V cementarni pripravljajo načrt za gradnjo kopalnice in pokritega bazena. Zgradili ga bodo, ker so odkrili vrelec s toplo vodo, ki ima 31 stopinj C. Bazen bo dolg 25 in širok 12 metrov. TR2IC Slabosti zakona o osnovnih šolah — Ta zakon dovoljuje napredovanje v višji razred tudi z eno negativno oceno. V lanskem šolskem letu je prišlo v višji razred 99 učencev, vendar jih je le 34 popravilo slabo oceno, ostali pa so jih dobili še več. Učenci so napredovali v višji razred z nezadostnimi ocenami iz slovenščine, fizike, matematike ali zemljepisa. Šolski avtobusi — Večina dijakov kranjskih srednjih šol, ki so doma iz Tržiča, se vozi v šolo z avtobusi podjetja SAP Ljubljana, ki omogoča kar 45 odstotkov popusta pri mesečnih vozovnicah. Za dijake je uvedlo posebne avtobuse, ki vozijo po avtocesti. CERKLJE Prostovoljci na novi cesti — Prostovoljna delovna akcija na cesti Cerklje—Vasca—letališče, ki je bila v soboto in nedeljo, je kljub slabemu vremenu dobro uspela. V soboto so delali ves dan, v nedeljo pa do 13. ure. Na cesto so navozili 700 kubikov gramoza, vendar dela še niso končali predvsem zaradi slabega vremena. Do krajevnega praznika. ki ga bodo v Cerkljah praznovali od 1. do 6. oktobra, bodo organizirali še eno tako akcijo. Ce bo vreme prostovoljcem naklonjeno, -bo tudi ta cesta do tedaj nared. LIBOJE Podne ploščice — Keramična industrija Liboje pripravlja še v tem letu proizvodnjo keramičnih ploščic za oblogo V začetku bodo glino uvažali, pozneje pa se bodo oskrbovali s kvalitetno domačo glino, katere nahajališča so v Sloveniji. Podne ploščice bodo prišle sprva na trg v naravni barvi. ORMOŽ Plastične steklenice — V tovarni »Jože Kerenčič« v Ormožu izdelujejo pollitrske steklenice iz plastične mase za olje, kis in vino. Kolektiv tovarne šteje začetek obratovanja novega stroja za enega pomembnih uspehov in korak dalje v proizvodnji plastične embalaže. Delovni načrt skupščine Zagorski odborniki bodo obravnavali tudi analizo o enotnejši štipendijski politiki v občini Zagorska občinska skupščina je na zadnji seji sprejela delovni načrt do konca letošnjega leta in za prve mesece prihodnjega leta. Zajema aktualna vprašanja tako s področja zakonodajne dejavnosti skupščine kot z drugih področij — gospodarstva, družbenih služb, krajevne samouprave ipd. . Kot je znano, občinske skupščine tri četrtine točk dnevnih redov posvetijo formalnemu potrjevanju zakonskih predpisov in so preobremenjene z mnogimi manj pomembnimi vprašanji. Zagorska skupščina bo prav zaradi tega jeseni sprejela odlok o prenosu določenih pristojnosti na svete in druge organe, preučila odnos do samoupravnih skupnosti, vpliv skupščine na odločitve organov širših družbenopolitičnih skupnosti in nasploh odnos do delovnih organizacij. Komisija za statut bo za eno izmed prihodnjih sej občinske skupščine pripravila tudi kriterije- za ugotavljanje delovnih organizacij posebnega družbenega pčmena, nadalje, kakšen naj bo vpliv občinske skupščine in predstavnikov javnosti ter s kakšnimi, sredstvi in na kakšen način mora vplivati družbeno politična skupnost na delo in razvoj teh delovnih organizacij, na odgovornost predstavnikov javnosti itd. j Zagorska skupščina bo obravnavala tudi analizo o štipendijski politiki in možnostih za ureditev enotnejšega štipendiranja v občini ter vprašanja obrtništva, kmetijstva in stanovanjskega gospodarstva. Po. delovnih organizacijah zagorske občine potekajo pogovori med predstavniki občinske skupščine, občinskega sindikalnega sveta in delovnih organizacij. O rezultatih pogovorov in problemih pod- SLOVENJ GRADEC Obisk razstave — Prireditelji industrijsko-obrtniške razstave v Slovenjem Gradcu so z obiskom zadovoljni. Že v prvih dneh je razstavo obiskalo nad 5000 ljudi. Veliko pozornost zbuja tekstilna industrija Otiški vrh, ki razstavlja svoje najnovejše sintetične izdelke. Razstava je prikazala skoraj celovito proizvodnjo iz koroških občin in mnogo izdelkov, ki jih ljudje na trgu še niso videli. Vajenci so zapostavljeni To povzroča malodušje in slabši učni uspeh Položaj vajencev se je v zadnjem času z novimi predpisi ter spremembami pri učnem delu precej popravil. Kot pa ugotavljajo na Gorenjskem, so napredku v strokovnem šolstvu začeli nasprotovati nekateri delodajalci, predvsem iz vrst zasebnih obrtnikov, ki v vajencih še vedno vidijo poceni delovno silo. To je med drugim videti tudi v odgovorih na anketo, ki jo je izvedel zavod za presvetno-pedagoško službo v Kranju. Vanjo so zajeli nekaj nad 1000 vajencev, to je polovico vseh na poklicnih šolah na Gorenjskem- Kar 15 odstotkov učencev je zapisalo, da njihov delovni dan traja več kot 8 ur. Pri zasebnih obrtnikih pa niti niso tako redki primeri tudi 12-urnega delovnega dne. Rednega delovnega dopusta ni megel izkoristiti vsak peti anketiranec Prav toliko pa je takih, ki morajo sami kupiti mesečno vozovnico za vlak ali avtbbus. Le malo vajencev ima to srečo, da zanje skrbijo, da si na delovnem mestu pridobivajo praktično znanje. To so predvsem tisti v večjih podjetjih. V večini primerov pa je njihovo delo med prakso zelo enostransko- Skoraj nikjer ni zaslediti celovitosti praktičnega znanja, niti ne prave* porazdelitve dela in načrtnih menjav z enega delovnega mesta na drugo. Tako ostane le še šola, da bi dopolnila manjkajoče praktično zna- , nje, vendar pa za to najpogosteje sploh nima možnosti- Kamnik: boljši uspeh na osnovnih šolah Na območju kamniške občine so štiri popolne osnovne šole in 12 podružničnih šol, ki imajo le nižje razrede-Po podatkih, ki jih je objavil zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana, je bil učni uspeh v lanskem Šolskem letu mnogo boljši kot leto prej. V višje razrede je napredovalo kar 90 odstotkov učencev. Zelo razveseljiva je ugotovitev, da vedno več učencev tudi uspešno zaključi osemletno šolanje, saj je v Kamniku med desetimi vpisanimi učenci uspešno končalo osnovno šolo 6. To je mnogo več kat pred dvema letoma, ko je le vsak drugi zadovoljivo končal osnovno šolo. Dijakov šolah je vedno manj, Stranjah in na osnovni šoli Ob vsem tem m čudno, da ; Frana Albrehta v Kamniku jetij bo razpravljal zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Svet za gospodarstvo bo preučil vprašanja modernizacije in rekonstrukcije v zagorskih podjetjih, občinska skupščina pa bo sodelovala v razpravi o razvojnem konceptu SR Slovenije ter o programu razvoja revirjev. Ker krajevna samouprava v zagorski občini še ni dovolj zaživela, bo skupščina posvetila pozornost tudi tem vprašanjem. Na področju družbenih služb pa bo zagorska občinska skupščina skrbela za razvoj in izgradnjo šol, posebno osnovnega šolstva, preučila bo potek dosedanje reorganizacije zdravstvene službe v revirjih, rezultate reelekcije v delovnih organizacijah in druga vprašanja, PAVLE BURKELJC LUBNIK, KAJ MIKAVNA IZLETNIŠKA TOČKA NAD ŠKOFJO LOKO. Lubnik, cilj jesenskih sprehajalcev Planinski dom na Lubniku nad Škofjo Loko je v letošnjem polet ju obiskalo že več kot 3000 planincev. Člani planinskega društva so ta prijetni kotiček, odkoder je prelep razgled, zgradili zvečine S prostovoljnim delom že 1951 leta. Na 1207 metrov visokem Lubniku je bila že pred vojno lesena koča, ki pa so jo Nemci požgali. Na njenih temeljih se sedaj dviga zidana in prostorna stavba z gostinskimi sobami in 22 ležišči. S preskrbo nimajo težav, saj je do koče speljan celo telefon, kljub temu pa čez zimo dom zapro. Največ gostov imajo prav v lepih jesenskih dneh, ko je lagoden vzpon na Lubnik pravi užitek. Pravi planinci pridejo na vrh po grebenu Malega Lubnika, nedeljski turisti jo mahnejo skozi slikovito vasico Gabrovo in so v dveh urah že v koči, modernim izletnikom z avtomobili pa je na voljo vojaška cesta, od katere je le pol ure hoda po gozdni poti. V vsakem primeru jč izhodišče Škofja Loka, ki ji radi pravimo, mesto pod Lubnikom. ALBIN IGLIČAR Ozke mestne ulice ovirajo promet V Kamniku naj bi gradili obvozno cesto na levem bregu Bistrice Ljubljanski urbanistični inštitut je izdelal prometno študijo Kamnika, v katerem predlagajo zgraditev nove obvozne ceste na levem bregu Kamniške Bistrice. Študija je izdelana na podlagi predpostavke urbanističnega programa in predvideva povečanje števila prebivalcev na 19 tisoč. naj loči tranzitni promet od lokalnega. Nova cesta bi taila široka 9 metrov in opremljena z robniki ter stezami za pešce. Trasa nove ceste zavije z dosedanje ceste na Duplici pri tovarni Stol, prečka Kamniško Bistrico in se vije ob njenem levem bregu do Novega trga. Tu naj bi bilo veliko križišče opremljeno s semaforji. S križišča bi lahko zavili desno v Tuhinjsko dolino in levo proti Gornjemu gradu. Predvidena trasa obvozne ceste, ki bi šla mimo Mekinj in Godiča, bi šele v Stahovici dosegla sedanjo cesto proti Kamniški Bistrici in Gornjem gradu. Nova obvozna cesta bi povsem razbremenila mesto tran- Kamnik sedaj še ni tako pomemben v tranzitnem prometu, vendar bosta zgraditev Tuhinjske ceste in večji obisk turistov na Veliki planini povečala tranzitni promet v mestu. Poleg tega se bo povečal lokalni promet, saj je občanov, ki imajo lastna motorna vozila, vedno več. Po najnovejših podatkih občinske skupščine odpade na eno motorno vozilo 9 prebivalcev, vendar se to število nenehno zvišuje. S proučevanjem premleta v mestu so ugotovili, da ozke mestne ulice že sedaj ovirajo promet v mestu. Zato so se strokovnjaki odločili za edino primemo rešitev: zgradili naj bi obvezno cesto na levem bregu Kamniške Bistrice, ki žitnega prometa, njena propustnost, ki predvideva 15.000 vozil dnevo, bi rešila prometni problem Kamnika za daljšo perspektivo. Ker načrt predvideva, da bo začasni pas okoli ceste širok 50 metrov, bo mogoče cesto tudi razširiti. Povezave z mestom bodo na Perovem, kjer bo mogoče priti na kranjsko cesto, in po obeh sedanjih mostovih pri tovarni usnja ter na Novem trgu. Tudi v Mekinjah bo mimo obratov tovarne Svit povezava s sedanjo cesto. V študiji je predvideno, da naj bi bila vsa križišča nove obvozne ceste sicer nivojska, vendar bi promet urejevali semafori sinhronizirani z zelenim valom. Težko je govoriti, kdaj bodo v Kamniku začeli graditi obvozno cesto, vendar bosta povečan turistični promet in modernizacija Tuhinjske ceste uresničitev programa gotovo pospešila. To pa je goto- Uspeh mladih gasilcev Skupina gasilcev-pionirjev iz Gorice pri Slivnici osvojila prvo mesto pri gasilskem tekmovanju v Titovem Užicu I med vajensko mladino opa- j . učencev več. žajo precej črnogledosti, zla- j sti, ker ji delodajalci zagotavljajo delo le do konca učne dobe. To pa ustvarja malodušje, ki se odraža pri šolskem delu, zlasti pri učenju. LADO STRUZNIK Mladi komunisti v Ribnici V ribniški občini so letos sprejeli v ZK deset novih članov, kar sicer ni veliko, posebno še, če vemo, da so v tem času izključili iz ZK 15 članov, dva pa sta izstopila. Do konca leta pa nameravajo sprejeti še več občanov v organizacijo, predvsem mladih. Te dni so sprejeli štiri mladince v »Inlesu«, sprejeti nameravajo tudi večino članov mladinskega komiteja, v Sodražici in Loškem potoku pa jih bodo tudi sprejeli deset. O včlanjevanju v ZK bodo govorili tudi na bližnji konferenci občinske organizacije Z- K. F. G. Bachus bar tudi v Kamniku Na Titovem trgu v Kamniku je podjetje šumi iz Ljubljane odprlo »Bachus bar«. V prijetnem lokalu, ki je po zamisli mestnega arhitekta Bojana šlegla urejen v starem slogu, je mogoče poleg alkoholnih pijač in kave kupiti tudi slaščice, ki jih izdeluje podjetje šumi. Stara mestna podoba Kamnika se ohranja. V mestu kmalu ne bo več videti modemih svetilk, temveč jih bodo nadomestile starinske iz kovanega železa. Tudi napisi nad trgovinami in obrtnimi podjetji se bodo spremenili. Že sedaj lahko vidimo stare cehovske znake kot škarje, podkev, škornje in podobno. Nedvomno bo Kamnik v svoji staji podobi, z Malim in Starim gradom vedno bolj zanimiv za turiste. TJ. podružničnih v začetku meseca septembra je bilo v Titovem Užicu manj, le v veliko gasilsko tekmovanje prostovoljnih in poklicnih gasilskih društev, ženskih skupin in pionirjev iz vse Jugoslavije. Pionirji so bili glede na starost razvrščeni v skupino A in B. V skupini A je poleg drugih tekmo-T..J. vala tudi vrsta devetih pionirjev gasilcev iz Gorice pri Slivnici, občina Šentjur pri Celju. Pionirji so odšli na tekmovanje, ne da bi pomišljali na zmago, ki pa so jo v svo- Suha krajina: za krompir še ni kupcev Krompir je v Suhi krajini eden tistih pridelkov, ki ga največ prodajo. Letos je obrodil proti pričakovanju dobro. Kmalu ga bodo pospravili, čeprav kmete pri tem močno ovira stalno deževje. Tukajšnji kmetje so letos precej v zaostanku pri plačilu davkov in prispevkov za zdravstveno zavarovanje, letos so se jim namreč močno znižali dohodki od živinoreje, ki jih pravzaprav preživlja. Krompir bi radi čimprej prodali, vendar se odkup krompirja še ni začel. V zadrugi iščejo kupce za krompir, ti pa pravijo, da sezone za odkup krompirja še ni. M. S. NOVA CESTA V IVANČNI GORICI — V nedeljo se je končno izpolnila desetletna želja prebivalcev Ivančne gorice, da so dobili asfaltirano cesto, ki pelje v Stično. Prahu in blata so imeli že dovolj, zato sta krajevni skupnosti Ivančna gorica in Stična sklenili, da mora biti ta cesta še letos urejena in sposobna za sodoben promet. Asfaltiranega je pet kilometrov cestišča, ki stane 70 milijonov din. Od tega so dali 30 milijonov Sdin domačini s samoprispevkom. Sedaj je končno urejena tudi ta cesta, ki ni hotela z dnevnih redov neštetih množičnih sestankov in zborov volivcev. Foto: Š. Oblak ji skupini dosegli in tako zabeležili dosedaj največji uspeh šentjurskega gasilstva. Tekmovanje je trajalo dva dni. Kmalu po zadnjih disciplinah je bilo vodstvo slivniške ekipe prepričano, da so pionirji zasedli drugo mesto in so tako tudi telefonično sporočili občinski skupščini Šentjur. Prav zato je bila razglasitev rezultatov toliko bolj vesela, saj so bila presežena vsa pričakovanja. Ko so objavili, da je prvo mesto V trboveljski bolnišnici manjša stiska Včeraj so slovesno končali obnovo levega dela - Desni del še čaka TRBOVLJE, 23. sept. — V trboveljski bolnišnici je bila popoldne slovesnost ob zaključku obnovitvenih del levega dela bolnišnice. Predsednik gradbenega odbora Milan Kožuh je poudaril, da je bilo rekonstrukcijo mogoče opraviti predvsem s pomočjo številnih delovnih kolektivov. Dr. Jože Kerštajn pa je dejal, da bolnišnica kljub razširjeni dejavnosti in povečanju števila bolniških postelj od 80 na 130 v zadnjih 44 letih, odkar je bila zgrajena, ni doživela bistvenejših sprememb in obnovitev. ' Zamisel za razširitev je dal že pred desetimi leti pokojni primarij dr. Virgil Krasnik, ki si je vsa leta prizadeval, da bi se bolniki zasavskih revirjev zdravili v primernejših prostorih. Leta 1963 so zgradili otroško bolnišnico, lani pa so začeli z rekonstrukcijo levega dela splošne bolnišnice in z gradnjo prizidka. Danes so dela končali, jutri pa bodo v obnovljeni del preselili prve bolnike. Z rekonstruiranim delom splošne bolnišnice bodo predvsem zboljšali standard bolnikov, saj odslej v svetlih in sodobnih bolniških sobah ne bo več take stiske kot je bila v starih prostorih. Morali bodo obnoviti še desni del bolnišnice. da bi imeli vsi bolniki enake pogoje. P. BURKELJC zasedba skupina pionirjev iz Gorice pri Slivnici, so se pionirji objeli ter drug drugemu čestitali. Uspeh je bil za otroke nedvomno velik; saj ni nihče pričakoval, da bo prvo mesto dosegla ekipa iz tako malega kraja, za katerega v Titovem Užicu še nikdar niso slišali. Pionirji so veseli odpotovali s tekmovanja in seboj ponesli velik pokal, 100.000 starih dinarjev nagrade in vsak posameznik posebno medaljo. Medtem pa so se tudi v domačem kraju pripravljali, da bi čimlepše pričakali mlade zmagovalce in jim tako izrekli vse priznanje za težko zr. , ki. je bila dosežena v hudi konkurenci sedmih pionirskih vrst. Starši otrok, predsednik občinske skupščine Vinko Jagodič • in drugi družbeno politični delavci so sedli v osebne avtomobile in se odpeljali na železniško postajo Zidani most. Tp so pričakali otroke, jim čestitali in jih nato slavnostno odpeljali v Šentjur in nato v Gorico pri Slivnici. Mali kraj je seveda nekaj dni govoril samo o zmagi njegovih najmlajših prebivalcev. Zmaga pionirjev pomeni največji uspeh šentjurskih gasilcev, ki so se vedno udeleževali raznih tekmovanj. Prav bi bilo, da bi še bolj poskrbeli za nadaljnjo vzgojo teh mladih gasil - v, ki so postale sedaj še bolj vneti člani prostovoljnega gasilskega društva. MILAN SENICAR SEŽANA Povečano število tujih turistov V sežanski občini so v prvih šestih mesecih zabeležili občutno povečanje obiskov tujih turistov. Tako je število le teh v primerjavi z lanskim letom nespremenjeno. Največ turistov je bilo iz Italije, Zahodne Nemčije, Francije ter Avstrije. V prvem polletju lani jih je obiskalo sežansko občino 2.876, letos pa 3.451. Povprečna doba bivanja tujcev na občinskih tleh pa se je zmanjšala. Povečano število tujcev gre nedvomno tudi na račun zgraditve depandanse hotela Triglav v Sežani. Z njo je hotel pridobil 44 ležišč. Združeno gostinsko podjetje Tabor v Sežani, v katerem je združen tudi hotel Triglav, razpolaga sedaj 150 ležišči. Glede na to, da je to podjetje povečalo nočitvene zmogljivosti , pričakujejo, da se bo tujski turistični promet do konca leta še povečal. D. M. vo tudi želja Kamničanov, ki si želijo večje varnosti v mestu. TOMAŽ JANČAR Zakaj tako? Nevarna darila Na trboveljskih cestah je zadnje čase opaziti vedno več kolesarjev. To so* predvsem. mladi ljudje, učenci in dijaki, lei so si kupili ali dobili v dar ponije. Mladi trboveljski kolesarji s svojimi malimi kolesi že povzročajo nevšečnosti v cestnem prometu- Predvsem je opaziti, in to najbolj vedo vozniki motornih vozil, da mnogi fantje in dekleta s poniji in spričo brezskrbne, tu in tam tudi objestne vožnje, pa še zaradi neznanja prometnih predpisov ogrožajo vedno bolj varnost v prometu. Nekajkrat se je že zgodilo, da je samo prisebnost voznika preprečila nesrečo- Postaja milice v Trbovljah je v zadnjem času zabeležila tri prometne nesreče, v katerih so bili udeleženi tudi mladi na ponijih. Bo jutri teh nesreč več? Ob tem bi veljalo opozoriti predvsem tiste starše, ki kupujejo otrokom kolesa: poni je nevarno darilo, če otroka niso poučili, preden ga spuste s kolesom na cesto, o najosnovnejših cestnoprometnih predpisih in nasploh o obnašanju v prometu. Najpogosteje izrečene besede »Pazi se!« malo povedo. Morda se je otrok danes vrnil s ponijem srečno domov. Morda se bo tudi jutri, morda pa tudi ne. Za to ne bo kriv le voznik ali otrok. Tudi starši, ki pozabljajo, da promet ni igra brez prometnih znakov in predpisov in Ki zahteva tudi od mladih kolesarjev znanje o prometu. PAVLE BORKELje Nista zasenčila luči KOPER, 2V sept. Včeraj ob 22.30 se je pripetila prometna nesreča na cesti med Sežano in Križem. Voznik osebnega avtomobila KP 178-74 . 29-letni Jože Trampuž iz Sežane, je vozil iz Križa proti Sežani. Ko je pripeljal do prvega levega ovinka za vasjo Križ, sta iz nasprotne smeri pripeljala dva neznana avtomobila, ki nista zasenčila luči.. Trampuž je zapeljal v desno, v jarek. Po jarku je vozil še približno pet metrov in zadel s prednjim delom vozila v obcestni smernik, od koder ga je odbilo na levo stran ceste. Prevrnil se je na streho in drsel po njej še približno tri metre. Zadel je v prometni znak, ga izruval, od koder ga je obrnilo in zaneslo na njivo, kjer je obstal na kolesih. Telesnih poškodb k sreči ni bilo, škode na vozilu pa je za 6000 novih dinarjev. S. 2. Zadel v dva avtomobila KOPER, 23. sept. — V soboto popoldne se je pripetila prometna nesreča na cesti pri Razdrtem. Voznik osebnega avtomobila BG 719-63- 38 letni Milan Prokič iz Beograda, je vozil iz Senožeč proti Hruševju. Pri kamnolomu je zapeljal na levo stran cestišča, kjer je najprej oplazil nasproti vozeči osebni avto UD 15-9752, ki ga je upravljal Guerino Chidudotto iz Italije. Nato je trčil še v nasproti vozeči osebni avto 0-3-323, ki ga je upravljala S4-letna Fran-cisca Pichler iz Avstrije. V nesreči sta se lažje po škodovala voznica Pichlerjeva njen mož Rudolf, škode V nesrečah 6 mrtvih Največ nesreč je bilo na mariborskem območju, sledi mu Ljubljana LJUBLJANA, 23. sept. V 90. nesrečah, ki so se med minulim vikendom zgodile na slovenskih cestah, je bilo 6 ljudi mrtvih, 44 huje In 47 laže poškodovanih, škoda pa znaša 362.250 dinarjev. Tokrat je bilo največ nesreč na mariborskem območju (27), sledi pa Ljubljana (18 nesreč). Pri odcepu vaške poti v Šenčur na cesti iz Kranja v Brnik je v soboto voznik avtomobila s celjsko registracijo Anton Petrič zadel v 65-letno kolesarko Frančiško Rakovec jz Šenčurja. Rakovčevo je osebno vozilo zbilo v trenutku, ko je zapeljala preko ceste. Bila je takoj mrtva. Isti dan ob 5.15 so na že- pa je jev 18.000 novih dinar-S. 2. Huje poškodovani trije pešci MARIBOR, 23- sept. Sinoči ob 21-15 je voznik osebnega avtomobila Ludvik Vaupotič na cesti I. reda v Pesnici zadel pešca Ivana Zorca iz Dobrenja in ga zbil po cestišču. Pešec je nenadoma prečkal cestišče iri se ni prepričal če je cesta prosta. Ob-19.10 je voznik osebnega avtomobila Ignac Zajc iz Dobrave na cesti I. reda v Framu zadel v pešca Ludvika Potočnika iz Loke, ki je nenadoma z desne strani prečkal cesto. Ob 19.05 je motorist Jože špendija iz Vinskega vrha. v Miklavžu pri Ormožu podrl 19-letno Milico Fajfar iz Koga, ki je iz dvorišča nenadoma pritekla na cesto. Pri vseh nesrečah so se pešci huje poškodovali. Pri zadnji nesreči pa sta se lažje poškodovala tudi motorist in njegov sopotnik, vendar nista iskala zdravniške pomoči. M. K. / Lisovcu in Gutiču sta potrjeni smrtni kazni BEOGRAD, 23. sept. (Tanjug!. Vrhovno sodišče Srbije je potrdilo smrtni kazni Savi Lisovcu in Dragoljubu Gutiču, ki jih je bilo prej izreklo okrožno sodišče v Beogradu zaradi razbojništva v Novem Beogradu in uboja voznika taksija Tiosava Jankoviča. Hkrati je vrhovno sodišče Srbije znižalo kazen soudeležencu v tem krivdnem dejanju Vojinu Zupcu z 11 na 8 let strogega zapora. Vrhovno sodišče Srbije je ugotovilo, da je okrožno sodišče v Beogradu Lisovcu in Gutiču pravilno odmerilo kazni in prav tako pravilno o-cenilo, da sta obsojenca, storilca tako pošastnega zločina, družbi toliko nevarna, da zaslužita izrečene kazni. Ko je vrhovno sodišče Srbije zmanjšalo kazen Vojinu Zupcu, je ugotovilo, da okrožno sodišče v Beogradu ni popolnoma pravilno upoštevalo obsojenčevih olajševalnih o-koliščin. Medtem ko je odlok vrhovnega sodišča Srbije o kazni Vojina Zupca pravnomočen, bo skrajno odločitev o kazni Lisovca in Gutiča, seveda če se bosta pritožila, izreklo vrhovno sodišče Jugoslavije, kajti to je zadnja sodna instanca pri izrekanju najtežje kazni in zakona o kaznivih dejanjih. Nepotrebni preplah v planinah KRANJ, 23. sept. — Gorski reševalci, ki so včeraj pohiteli proti steni Kočne nad Jezerskim, od koder so v soboto zvečer slišali klice in opazili svetlobne signale, so se kmalu vrnili domov praznih rok. Ugotovili so, da je povzročila preplah skupina štirih avstrijskih planincev, ki so se ponoči spuščali s Kočne v dolino. Zaradi slabega vremena so zašli. L. S. Osebni avto v kombi CELJE, 23. sept. — Sinoči je iz Celja proti Ljubljani vozil pravilno po desni strani s kombijem 29-letni Stanko Kunc iz Ljubljane. V blagem levem ovinku mu je pripeljal nasproti v Dobrteši vasi z osebnim avtomobilom Karel Kač, ki je iz neznanega vzroka zapeljal z desne na levo stran ceste in zadel v kombi tako silovito, da ga je potisnil s ceste. Pred nesrečo n: noben voznik zaviral, kar kaže, da se je nesreča zgodila povsem nepričakovano. Vidljivost je bila zaradi megle zelo slaba. Pri nesreči so bili huje poškodovani Karel Kač iz Žalca, Anica Plavšt.ajner iz Celja. Stanko Kunp in sopotnik v kombiju Zdravko Gašperlin iz Ljubljane. Skupno škodo so ocenili na 30.000 dinarjev. M S. OGLAŠUJTE V DELU lezniškem mostu v Mariboru našli truplo Adolfa Altbauer-ja iz Spodnje Vižige. Kaže, da je vlak zadel Altbauerja med hojo po progi. V petek zvečer je v prometni nesreči na Jezerski cesti na Primskovem pri Kranju izgubila življenje Tereza Beton, ki jo je zadel z osebnim vozilom Franc Gregorc, njen 3-letni vnuk Aleksander Macarol pa je umrl med prevozom v bolnišnico. BORUT CONTALA Zaneslo ga je na mokri cesti VIŠNJA GORA, 22. sept. — Nekaj pred 16. uro je voznik vartburga z zagrebško registracijo Tomislav Lukin prehiteval kombi z neznano registracijo v viš-njegorskem klancu v smeri proti Zagrebu. Tedaj je voznik kombija nenadoma začel voziti v levo. Lukin se je prav tako umaknil v levo, obenem pa začel močno zavirati. Na mokrem cestišču ga je zaneslo v skalnati usek, od koder se je odbil nazaj na cesto in se prevrnil na streho. Laže poškodovana je bila ob nesreči voznikova žena Marija, ki so jo prepeljali na ljubljansko polikliniko, manjše odrgnine po telesu je dobil tudi Lukin, škode je za 15 000 dinarjev. B. C. Smrt pešca V nesreči pri Vranskem je umrl Jože Papež CELJE, 23. sept. — Včeraj popoldne se je zgodila na cesti I. reda v Ločici pri Vranskem prometna nesreča s smrtnim izidom. Iz Celja proti Ljubljani je vozil z osebnim avtomobilom Jože Kovač iz Ljubljane. V Ločici je prečkal cesto pešec Jože Papež iz Zahomea 1, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Ker je tudi voznik avtomobila vozil hitro glede na stanje ceste, je približno na sredini ceste zadel pešca s tako silo, da ga je vrglo na pokrov prtljažnika in po nekaj metrih vožnje še trinajst metrov stran od vozila, kjer je obležal mrtev. Voznik je vozil s približno 90 kilometri na uro. Škodo na avtomobilu so ocenili na 2000 dinarjev. , M. S. Volksvvagen v Gradaščici LJUBLJANA, 23. sept. — Včerajšnje deževje je bilo vzrok nenavadne nesreče, ki pa se je kljub vsemu le srečno končala. Pred Dvorom v Polhovem grad-cu je volkswagen, ki ga je upravljal Štefan Nartnik, na poplavljenem delu ceste dvignil močan tok in ga zanesel v Gradaščico. Narasli potok je vozilo s štirimi potniki nosil še okrog 300 metrov naprej, obstal ie šele, ko je Nartnik zagrabil grm in potegnil nenavadno ladjo k bregu. Vsi so se iz »pustolovščine« izvlekli brez poškodb. čeprav je škoda na avtomobilu precejšnja. B. C. Nevsakdanja prisebnost oškodovanke Pred dnevi je neznanec ponoči ukradel na vrtu hiše Cesta v Rovte 16 na Jesenicah več kosov ženskega perila. Tatvina je sicer majhna in je niti ne bi zabeležili, če bi ostalo le pri tem. Toda pozornost zasluži neobičajna prisebnost, ki so jo pokazali oškodovanka Marija Lužar in njeni starši. Ko so Lužarjevi naslednje jutro zagledali na vrtni gredi globoke sveže sledi, so takoj spoznali, da jih je napravil tat, ki je ponoči odnesel perilo. O kraji je Marija obvestila miličnika. Predno pa je prišla komisija, je začelo deževati. Tedaj so Lužarjevi brž vzeli polivinilaste prte iil z njimi prekrili sledove, da jih ne bi spral dež. Komisija, ki si je potem ogledala vso zadevo, je 'imela zaradi te iznajdljivosti precej lažje delo. Iz svežih sledi je bilo mogoče ugotoviti, kakšne čevlje je nosil storilec. Ta podrobnost bo bržkone precej olajšala preiskavo in morda celo pomagala pripeljati na sled neznanemu tatiču. Preiskovalni sodnik Alojz Marolt iz Kranja, ki je 'Sodeloval v komisij;, je povedal, da se mu kaj podobnega v njegovi dolgoletni praksi še ni primerilo. Pogosto se zgodi prav nasprotno, da namreč ljudje v svoji neprevidnosti in zmedenosti uničijo in poškodujejo še tiste redke sledove, ki ostanejo za neznanimi storilci kaznivih-dejanj. L. S. PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! G L A S I I. O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, TOREK, 24. SEPTEMBRA 1968 • LETO X., ŠTEVILKA 262 • CENA SOPAR »DELO« IZHAJA OD l.MAJA 19S9 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO Sest* t z p a j lij Obisk etiopskega cesarja Včeraj je prispel na svoj osmi obisk v našo državo etiopski suveren cesar Haile Selasie I.— Na puljskem letališču ga je pozdravil predsednik Tito BRIONI, 23. sept. Etiopski suveren Haile Selasie I. je danes ob petih popoldne prispe: na svoj osmi prijateljski obisk v naši deželi. Predsednik Tito je etiopskega suverena sprejel na slovesno okrašenem puljskem letališču. Ko je stopil iz letala, se je cesar Haile Selasie pozdravil s svojim gostiteljem. To je bilo prisrčno in teplo srečanje prijateljev, ki sta se v letih po vojni večkrat srečala na jugoslovanskih in etiopskih tleh, pa tudi na zasedanjih različnih mednarodnih forumov. Minčev predsednik sobranja Predsednik makedonskega izvršnega sveta je dr. Ksente Bogoev SKOPJE, 23. sept. (Tanjug). •— Na današnji seji vseh petih zborov makedon- NIKOLA MINCEV Potem, ko je sprejel šopke cvetja, je visoki gost predstavil gostitelju svoje sodelavce, nato pa se je pozdravil z jugoslovanskimi funkcionarji: Vladimirom Baka- ričem, Vladimirom Popovičem, Rudijem Kolakom, Jankom Smoletom. Mišom Pa-vičevičem in drugimi. Z etiopskim suverenom so v Jugoslavijo pripotovali še Ras Imru Haile Selasie, namestnik poveljnika etiopske mornarice Iskander Desta, zunanji minister Ketema Ji-fru. državni minister Menasi Haile in druge osebnosti. Zaigrali so državni himni Etiopije in Jugoslavije, šefa držav pa sta obšla častni bataljon jugoslovanske vojne mornarice, nato pa se odpe-I Ijala z izhodu z letališča. : Kolona avtomobilov je odpe-! Ijala skozi špalir častnikov ! jugoslovanske vojne mornarice, oblečene v bele unifor-I me. Puljski meščani so sloves-I no pričakali prijatelja iz i Etiopije. Mestne ulice so I krasile jugoslovanske ter eti-i opske zastave in napisi z be-I sedami dobrodošlice gostom Posvet o narodni obrambi LJUBLJANA. 23. sept. — Danes je bil v Ljubljani posvet predsednikov občinskih svetov za narodno obrambo, ki ga je vodil predsednik I izvršnega sveta in predsednik sveta za narodno obrambo Stane Kavčič. Razpravljali so o aktualnih vprašanjih na področju narodno obrambnih priprav ter o bodočih nalogah; 'Ki So -2 njimi povezane. DR. KSENTE BOGOEV skega sobranja so izvolili za predsednika dosedanjega predsednika izvršnega sveta Nikola Mmčeva, za predsednika izvršnega sveta pa dosedanjega podpredsednika dr. Ksenteja Bogoeva. Pred tem je bila komemorativ-na seja. na kateri je podpredsednik sobranja Zlate Biljanovski govoril o življenju in delu nedavno umrlega predsednika Mite Hadži-Vasileva. Nikola Minčev je bil rojen leta 1915 v Kavadarcih. V NOB je sodeloval od leta 1941, pred vojno pa se je udejstvoval v naprednih študentovskih gibanjih na skopski filozofski fakulteti. Po vojni je opravljal vrsto visokih upravnih in političnih funkcij. Predsednik izvršnega sveta je bil od leta 1967. Dr. Ksente Bogoev je bil rojen leta 1919 v vasi Leunov pri Gostivaru. Konča! je e-konolsko fakulteto in je redni profesor na skopski univerzi. Preden je postal podpredsednik IS je bil rektor univerze. Seja pokrašmske-ga komiteja ZK Kosmeta PRIŠTINA, 23. sept. (Tanjug >■ »Resolucija X. seje CK ZKJ je že postala v praksi izhodišče za nadaljnje pojasnjevanje bistva sodobne smeri v mednarodnem delavskem gibanju, za mobilizacijo državljanov pri pripravah za obrambo dežele in za hitrejše in bolj odloč no uresničevanje ciljev reforme in nalog, določenih v smernicah,« je izjavil danes član izvršnega komiteja pokrajinskega komiteja ZK Kosova in Metohije šisan Pre-kazi v uvodni besedi na 16. zasedanju pokrajinskega komiteja. Sklicujoč se na izvajanje sklepov predsedstva in izvršnega komiteja pokrajinskega komiteja ob diskusiji o ustavnih spremembah je Prekazi ugotovil, da ni stališč, ki bi se razhajala s stališči v tem dokumentu Predsedstvo in IK sta pred kratkim v svojih sklepih med drugim zavrnila ideje o posebni republiki Kosmet in miselnost da ni treba z ničemer bogatiti vsebine avtonomije, V vesoljski tekmi je SZ pred ZDA Morda bo že letos vesoljska ladja s posadko obkrožila Mesec VVASHINGTON, 23. septembra (Tanjug). — V ZDA sta zbudila velik odmev krožno potovanje sovjetskega satelita okrog Meseca in uspešen pristanek na Zemlji. Najverjetneje se bo povečal pritisk na vlado in kongres, naj ne dovolita, da bi ZDA še zaostajale v tej tekmi. Menijo, da je eden izmed pomembnih vzrokov za zaostajanje', ker zmanjšujejo proračunska sredstva za vesoljske programe. Največje priznanje sovjetskemu uspehu je dal James Webb, ki bo oktobra prenehal biti šef ameriške uprave za aeronavtiko in vesolje. Z nedavnim odstopom je opozoril, da ZDA zaostajajo za Sovjetsko zvezo tako glede programov za pristanek na Mesecu kot tudi glede moči j medplanetarnih raket. Po po-] žaru, ki je januarja leta 1967 izbruhnil v ameriški raketi, v kateri so bili vesoljci, je začel zaostajati celotni ameriški »načrt Apollo« za pristanek na Mesecu. iz prijateljske Etiopije. Ko so se odpeljali skozi Pulj, so etiopski gostje v družbi svojih gostiteljev odpluli z ladjo »Podgorka« na Brione. Med plovbo od puljskega pristanišča do Brionov sta ladjo sremljala dva torpedna čolna jugoslovanske vojne mornarice. Po prihodu na otok Veliki Brioni je predsednik Tito z avtomobi-: lom odpeljal svojega gosta i do vile »Brionka«, rezidence i etiopskega suverena med nje-! govim bivanjem v Jugoslaviji- Nocoj je predsednik republike Josip Broz Tito priredil svečano večerjo v čast svojemu gostu- Pričakujejo, Sindikat o minimalnem dohodku i Predsedstvo republiške-. ga sveta ZS o dohodku in delovnem času LJUBLJANA, 23- sept. — Kaj je sploh minimalni osebni dohodek, kolikšen naj bi bil? Če bi že sprejeli kakršno koli mejo minimalnega osebnega dohodka je vprašanje ali naj bi veljal za vse področje Slovenije ali pa naj bi ga po lastni presoji določale posamezne regije ali celo občinske skupščine? To je bila poglavitna dilema na današnji seji predsedstva republiškega sveta - zveze sindikatov. Člani predsedstva so večino časa porabili prav ob tem j vprašanju ter o predlogu zaključkov o določanju višine minimalnih osebnih dohodkov v Sloveniji. Konkretnih stališč sicer še niso sprejeli, ker bodo današnji osnutek, o katerem so razpravljali, deloma izpopolnili s sugesti-jami iz razprave. Sindikati in samoupravni organi v delovnih organizacijah ier družbenopolitične skupnosti se morajo — po mnenju sindikata — predvsem zavzemati za takšno poslovno politiko delovne organizacije. ki ne bo privedla do izplačevanja minimalnih osebnih dohodkov. Presoditi in pretehtati bo najbrž treba o minimalnih osebnih dohodkih kot pravico zaposlenih. ki izhaja v času nezadostnega dohodka posamezne gospodarske organizacije ter o stopnji obremenitve dohodka za sklade skupnih rezerv • Nadaljevane na zadnji strehi • • Nadaljevanje na zadnji strani Pogovori de Gaulle-Shriver PARIZ 23- sept. (Reuter). Veleposlanik ZDA v Franciji Sargent Shriver Se je danes eno uro pogovarjal s pred-| sednikom de Gaulcm o fran-coskn-ameriških odnosih in mednarodnih problemih- Po pegevoru je ameriški veleposlanik izjavil novinarjem, da je bil to »zelo interesanten in koristen sestanek«- Romunski mini--ster odpotoval BEOGRAD, 23. sept. (Tanjug). Minister za izgradnjo kemične industrije Romunije Matej Gigu je odpotoval nccoj za Bukarešto po petdnevnem obisku v naši državi. Pri nas se je razgovarjal s podpredsednikom ZIS Ki-rom Gligorovim in s predstavniki več delovnih kolektivov. Zanimal se je za možnosti razširitve sodelovanja romunskih podjetij na področju kemične industrije. da bodo jutri jugoslovansko, etiopski pogovori. Cesar Haile Selasie je pripotoval v Jugoslavijo s konference OAE v Alžiru. Ni težko uganiti, da bo visoki gost seznanil svoje gostitelje z delom tega pomembnega foruma neodvisnih držav. Razpravljali bodo tudi o drugih mednarodnih aktualnih vprašanjih in nekaterih vidikih dvostranskega sodelovanja. Naša zastava v olimpijskem naselju MEXICO. 23. sept. (Tanjug). V olimpijskem naselju v Mehiki so danes slovesno dvignili jugoslovansko zastavo. Slovesnosti so se udeležili člani olimpijske ekipe, ki so že prispeli v Mehiko, guverner olimpijskega naselja Francisco Miranda in jugoslovanski veleposlanik v Mehiki Dalibor Soldatič. Madžarski minister Veres v Beogradu BEOGRAD, 23. sept. (Tanjug). Danes popoldne je prispel sem madžarski minister za delo Joszef Veres, ki se bo kot gost zveznega izvršnega sveta mudil v naši državi do 28. septembra. S tem bo vrnil obisk predsedniku zveznega sveta za delo Antonu Polajnarju, ki se je oktobra lani mudil v Madžarski. Mizil v Budimpešti BEOGRAD, 23. sept. (Tan-jug). Bukareški radio je sporočil, da je danes dopoldne odpotoval iz Bukarešte v Budimpešto član izvršnega komiteja stalnega predsedtsva Paul ”aff,isrkeKP Utrgal se je viseči most v Titogradu Pet ljudi mrtvih, 24 hudo ranjenih, nekateri v kritičnem stanju TITOGRAD, 23. sept. (Tanjug). Davi, nekaj pred sedmo, je Titograd zadela huda nesreča, ki je vznemirila vse mesto. V trenutku, ko so, kakor vsak dan, šli delavci na delo, dijaki pa v šolo, se je podrl most čez Moračo in okoli 50 oseb je strmoglavilo 20 m .globoko v kamnito obalo in v naraslo reko. Pet ljudi je umrlo v bolnišnici, med- • •• Nadaljevanje na zadnji strani HAILE Teiefofco: Tanjug Resolucija bi dobila večino U Tant ponovil zahtevo po ustavitvi bombardiranja Severnega Vietnama NEW YORK, 23. sept. (AFP, UPI). — Generalni sekretar OZN U Tant je danes izjavil na tiskovni konferenci, da bi resolucija, s katero bi zahtevali ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama dobila večino v generalni skupščini. Dodal pa je, da še najmanj leto dni ne bo možno videti »svetlobo na koncu predora« v vietnamski vojni. Nadalje je objavil, da pobudo za tako resolucijo ne smatra za »praktično« in' da od nikogar se zahteva, naj bi jo predložil. Navzlic temu je U Tant prečital načrt resolucije, v katerem je rečeno: »Generalna skupščina, globoko zaskrbljena zaradi vojne v Vietnamu, prepričana, da je treba sprejeti prve bistvene u-krepe in prenesti spopad z bojnega polja za konferenčno mizo, kar bi pripeljalo do smotrnih in pozitivnih korakov do miroljubne rešitve problema, zahteva ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama.« U Tant je zatem dejal, da bi oživljenje nacizma v Zahodni Nemčiji bilo propad za Evropo in svet. Toda takemu oživljanju bi se morali Zoperstaviti kolektivno in ne enostransko. Kar zadeva Kitajsko, je dejal, da bi morali delegati posvetiti mnogo več pozornosti sedežu LR Kitajske v OZN kot prejšnja leta. U Tant je na koncu dejal, da so dogodki na Češkoslovaškem povzročili veliko škodo možnostim, da bi čimvečje število držav sprejelo sporazum o neširjenju jedrskega orožja. Biafrska protiofenziva Hudi boji v predmestju Abe, ki so jo zasedle zvezne čete (JMUAHUA, 23. sept. (UPI). Biafrske sile so danes iznenada začele nasprotni napad proti Abi, nekdanjemu upravnemu središču Biafre, ki so ga zvezne sile zasedle pred dvajsetimi dnevi. Poveljniki biafrskih sil so sporočili, da poteka nasprotni napad v treh smereh južno od Umuahije in da so presenetili nigerijske enote. Dopisnik agencije UPI je iz predmestja Abe sporočil, da se bije hud boj za pomemben most kakih 64 kilometrov južno od Umuahije. V tem boju uporabljata obe strani topništvo in minomete. Z zavzetjem Abe so nigerijske enote dobile prosto pot za napad na Umuahijo, ki je zadnje večje mesto v rokah biafrskih sil. V mestu je tudi štab šefa uporniške Češki kongres „čimprej“ Priprave na federacijo Smrkovsky na severu Češke - Ni več vznemirljivih vesti o nacionalni nestrpnosti PRAGA, 23. sept. (CTK). Predsednik češkoslovaškega parlamenta Josef Smrkovsky je odpotoval v Zaluzi na severu Češke, kamor so ga povabili delavci tamkajšnje kemične industrije. Obiskal bo obrate te industrije in se pogovarjal z delavci ter partijskimi, sindikalnimi in mladinskimi funkcionarji. MOST NA MORAOI PO 5 LJUDI. KATASTROFI, V KATERI JE IZGUBILO ŽIVLJENJE Foto: Tanjug Član komisije za pripravo kongresa KF Češke in član CK KP Češkoslovaške Martin Vaculik je izjavil uredniku lista »Život strani«, da bo kongres verjetno v začetku oktobra" Spričo pomanjkanja časa ne bo predkongresne debate v partijskih organizacijah. Računajo pa s tem, da se bodo delegati posvetovali z osnovnimi organizacijami, kako oceniti sedanji politični položaj., o vlogi najvišjih partijskih organov, o federaciji in o tistih, ki jih predlagajo v vodstvo KP Češke. Politična komisija za pripravo kongresa čeških komunistov se zavzema za to, zvidno iz Vaculiko-da bi kongres skli- Sestanek Ulbricht-Jakubovski BERLIN, 23. sept. (Tan-Frvi sekretar CK enote socialistične partije Nemčije in predsednik državnega sveta NDR Walter Ulbricht je sprejel danes vrhovnega poveljnika vojaških sil varšavskega sporazuma, sovjetskega maršala Jakubovskega. Po uradnem sporočilu so preučevali probleme krepitve borbene pripravljenosti armad držav varšavskega sporazuma. Jakubovski je dopotoval v Berlin iz Sofije, kjer se je sestal s prvim sekretarjem CK KP Bolgarije Todorom Živkovem. Sestanka Ulbricht — Jakubovski sta se udeležila tudi član politbiroja CK ESPN Honnecker in obrambni minister NDR Hofmann. Iranski šah potuje v Moskvo TEHERAN, 23. sept. (APP). Iranski šah Reza Pahlavi bo odpotoval jutri na desetdnerv-obisk v Sovjetsko zvezo, kjer bo obiskal nekatere kraje in imel politične pogovore s sovjetskimi voditelji. Skupaj s šahom bodo odpotovali njegova žena, zunanji minister in večja skupina časnikarjev. V zadnjih dvanajstih letih bo to že tretji šahov obisk v Sovjetski zvezi. cali čimprej, saj bi bilo treba tudi KP Češke organizirati pred razglasitvijo federativne ureditve 28. oktobra. Poleg tega komisija meni, naj bi se odpovedali poprej pripravljeni programski deklaraciji kongresa. Namesto tega predlagajo, naj bi kongres sprejel politični dokument, v katerem bi obrazložil nujnost ustanovitve KP Češke, ocenil politični položaj in začrtal taktiko češke partije v najbližnji prihodnosti. Kot piše »Rudo pravo«, še pred dobrim mesecem ni bilo dneva, da bi ne bilo slišati vznemirljivih vesti o nacionalni nestrpnosti v južnem delu Slovaške, kjer živijo različne narodnosti. O položaju Slovakov in Madžarov (okrog pol milijona) na tem področju se ni le debatiralo, temveč so se dogajale tudi grobosti. Zadnje čase v časopisu ni novic o nacionalnih navzkrižjih. V okviru priprav na federativno ureditev države rešujejo zdaj vprašanje enakopravnega položaja Madžarov in drugih narodnosti. Češkoslovaški Madžari so preje vsak dar* poslušali budimpeški radio, ker je bila dejavnost češkoslovaškega radia in tiska močno omejena. V zadnjem čas-u pa ne poslušajo več budimpeških informacij. Biafre podpolkovnika Ojuk-wuja. Zvezna vlada je včeraj sporočila, da so njene sile zavzele letališče v Obilaguju, na katerem so pristajala letala mednarodnega Rdečega križa s hrano in zdravili za prizadeto biafrsko prebivalstvo. Vojaški opazovalci menijo, da izguba tega letališča ne pomeni večjega vojaškega poraza uporniških sil, utegne pa biti hud udarec za akcijo Rdečega križa. V Lagosu so že poprej sporočili, da so zvezne enote s treh strani obkolile U-muahijo in da so. s topovi in minometi začele obstreljevati sovražnikove prometne zveze proti bojišču. Nigerijsko vrhovno poveljstvo meni, da gre za zadnjo in najostrejšo bitko v državljanski vojni, ki se je začela julija lani Poziv portugalske patriotske fronte PARIZ, 23. sept. (TASS). Predstavništvo patriotske fronte narodne osvoboditve Portugalske v Alžiru je pozvalo vse protifašistične sile Portugalske, naj se začno takoj pogajati za ustanovitev »nacionalnega protifašističnega sveta«. Patriotska fronta je sprejela program, ki bi utegnil biti podlaga za združevanje protifašističnih sil. Program določa ustanovitev začasne vlade, ki bi pripravila vse potrebno za demokratizacijo države: za razpust Salazarje-vih organov oblasti, vštevši politično policijo in cenzurno upravo za volitve v narodno skupščino, vzpostavitev demokratskih svoboščin in za vsesplošno amnestijo. Delegacija CGT odpotovala v SZ PARIZ, 23. sept. (Reuter). Delegacija generalne konfederacije dela Francije je odpotovala danes v Moskvo, kjer se bo pogovarjala o mednarodnem sindikalnem gibanju. Člani delegacije bodo imeli pogovore s predstavniki SZ, Poljske, Madžarske in Bolgarije, nato pa bodo obiskali Češkoslovaško. Cesta Trbovlje— Hrastnik odprta TRBOVLJE, 23. sept. —Dopoldne ob enajstih so spet odprli za ves promet cesto Trbovlje—Hrastnik, ki jo je ponoči v podvozu pri železniški postaji Trbovlje poplavila Sava. Cesta Trbovlje—Hrastnik za Savo pa še ni prevozna. P. B. Bralci Dela, samo še 3 dni imate čas za sodelovanje v našem nagradnem razpisu za najprizfidevnejši turistični kraj. Napišite ime kraja, ki ste ga izbrali, priložite vseh 1Q nagradnih kuponov, pripišite Vaš naslov in vse skupaj pošljite na Uredništvo Dela, Ljubljana, Tomšičeva 3 - turistični kraj. Težavno in zahtevno zasedanje Triindvajseto zasedanje generalne skupščine OZN, ki se začenja danes, se začenja v vzdušju še ene politične krize — zasedbe ČSSR — ki prav tako kot ostala žarišča napetosti — Vietnam in Srednji vzhod — ogroža same temelje tistega mednarodnega reda. h kateremu je človeštvo težilo po vojni in katerega je na zunaj simbolizirala OZN, doslej bolj platonični kot učinkoviti zametek mednarodne varnosti in enakopravnega sodelovanja med narodi. Ob češkoslovaški krizi smo bili namreč priče praktičnemu in teoretičnemu uveljavljanju sovjetske verzije Monroejeve doktrine, politiki ene od ustanovnih velesil OZN, ki si v imenu najrazličnejših »izmov« prav tako kot druga atomska velesila — ZDA — lasti pravico v samovoljno določeni interesni sferi ignorirati načela, na katerih naj bi temeljil povojni svet. Ob tem dogajanju, v katerem je večina članic bolj obstranski opazovalec brezobzirne šahovske partije atomskih super-sil kot subjekt tega dogajanja, se včasih vsiljuje misel, »da se vse skupaj začenja znova«. Zaradi te črnoglede perspektive, ki glede na uveljavljeno prakso ni iz trte izvita, je odgovornost vsake posamezne članice OZN ob tokratnem zasedanju toliko večja in še bolj zapletena: ob vse bolj otipljivih težnjah, da se obnovi hladna vojna in blokovska razdeljenost sveta, je treba najti način in pot, kako najodločneje obsoditi prakso hegemoni-stične politike in uporabo sile, ne glede na to, kdo je njen nosilec, pa pri tem ne zapasti v enostransko »anti« histerijo, naj gre že za ZDA ali za ZSSR. Z drugimi besedami: vznemirjena svetovna javnost pričakuje od tokratnega zasedanja generalne skupščine, da si bo, dokler še ni prepozno, prizadevala vrniti načelom ustanovne listine tako težo in učinkovito veljavo, ki bi omogočila razvoj mednarodnega življenja v smeri enakopravnih odnosov med vsemi članicami, ne ozira-je se na njihov atomski, ideološki ali drugačen predznak. To pa pomeni, da je treba storiti vse za učinkovito krepitev te mednarodne organizacije, kajti ob njeni jalovosti ali morda celo brez nje bi v mednarodnem življenju še bolj odkrito kot doslej krojil pravico, zakon džungle. Vietnam in ČSSR sta dokazala, da odločnega naroda ni moč ne politično ne moralno zlomiti. Tudi teženj in prizadevanj pretežne večine človeštva ni moč zavreti z avtoriteto dveh atomskih su-peaafl, kar so že nekajkrat potrdile mednarodne manifestacije neuvrščenih držav in tistih, ki se kljub formalnemu članstvu v tej ali oni organizaciji ogrevajo za njihove cilje. Prav v tem je moč, pa tudi odgovornost tako imenovanega »tretjega sveta«. MIRAN ŠUŠTAR V nekaj vrstah LJUBLJANA Pozdrav .jeseni — Včeraj je bil prvi jesenski dan. Za izjemo od poletnih — ves obsijan od sonca. Da bi bila taka vsa jesen; polna obilja polj. vinogradov! Kapljice so že razprodali — Prvo pošiljko »modnih kapljic za oči« so v Supermarketu na Ajdovščini že razprodali. 300 stekleničk kapljic »Stilla« so kupci razgrabili v treh dneh. V kratkem pričakujejo novo pošiljko kapljic tovarne »Lek«, kajti povpraševanje po temu neškodljivemu, a za utrujene oči priporočljivemu sredstvu, še vedno raste. Rojstva — V soboto in nedeljo se je v ljubljanskih porodnišnicah rodilo 18 dečkov in 11 deklic. V Mestni porodnišnici so se rodile štiri deklice in šest dečkov, v porodnišnici Klinične bolnišnice pa dvanajst dečkov in sedem deklic. Skladišča in hladilnica — Na Cesti ob kamniški železnici gradi veleblagovnica »Nama« 3-nadstropen prizidek, v katerem bodo skladišča. Gfadbena dela opravlja GP »Tuba«. Drugo gradbišče ob tej cesti bo nova hladilnica Ljubljanskih mlekarn. Del na obeh gradbiščih ne bodo zaključili pred koncem letošnjega leta. VRHNIKA Table za Bistro — Ob glavni cesti skozi Vrhniko so pred dnevi postavili dvoje velikih tabel, ki kažeta smer do Bistre in prostorov Tehničnega muzeja Slovenije v tamkajšnjem gradu. Podobno tablo so postavili tudi v Borovnici. SLOVENJ GRADEC Obisk razstave — Prireditelji industrijsko-obrtniške razstave v Slovenjem Gradcu so z obiskom zadovoljni. 2e v prvih dneh je razstavo obiskalo nad 5000 ljudi. Veliko po-zomost zbuja tekstilna industrija Otiški vrh. ki razstavlja svoje najnovejše sintetične izdelke. Razstava je prikazala skoraj celovito proizvodnjo iz koroških občin in mnogo izdelkov, ki jih ljudje na trgu še niso videli. ORMOŽ Plastične steklenice — V tovarni »Jože Kerenčič« v Ormožu izdelujejo pollitrske steklenice iz plastične mase za olje. kis in vino. Kolektiv tovarne šteje začetek obratovanja novega stroja za enega pomembnih uspehov in korak dalje v proizvodnji plastične embalaže. Občanov barometer Vsak hip lahko „poči“ Tokrat nam je na vprašanja odgovarjala simpatična kostumogra-fkinja, inž. arhitekt MILENA KUMAR iz Ljubljane. Vprašanja smo ji zastavili pred Konzorcijem, mimo katerega je hitela v središče mesta. »Veste, človeku se ob delavnikih vedno mudi. Sicer pa je zame danes povsem običajen delovni dan. Ukvarjam se s svobodno umetnostjo in, na srečo, imam dovolj dela.« __ Kateri članek vam je v časopisu v zadnjem času najbolj »padel v oči«? »Ne bom povedala nič novega, če rečem, da me še vedno zelo zanimajo dogodki v CSSR. članek, ki sem ga v soboto prebrala v »Delu« in ki govori o grobem napadu komentatorja moskovske televizije na predsednika republike Tita, pa me je osupnil. Kako si le morejo dovoliti kaj takega. Napad na maršala, ki je simbol naše revolucije in vse socialistične graditve, je hud napad na našo domovino.« — O čem premišljate kot ljubljanska občanka? »Povedala vam bom sicer malenkost, ki pa nekatere vseeno moti. Stanujem v šiški v Štefanovi ulici. Otroška igrišča sicer imamo, pa kaj, ko nihče ne skrbi zanje. Igrišče je čedalje bolj zanemarjeno, naprave se kvarijo, skratka, če se ne bo nihče brigal zanje, bodo kmalu propadla.« — Vas je kaj posebno prizadelo? »Prizadeli so me najnovejši dogodki v svetu, predvsem v Evropi. Imam občutek, da lahko vsak hip nekje »poči«. Poraja se želja po osvajanju in vladanju in to celo v socialističnih deželah, čeprav nima to s socializmom ničesar skupnega.« — Kaj bi vprašali javnega delavca? »Kako je mogoče, da se pojavljajo sedaj, ko zahtevamo za vsa delovna mesta ustrezno izobrazbo, med svobodnimi umetniki ljudje, ki te izobrazbe nimajo. B. PODOBNIK Po demonstraciji novega zaščitnega sredstva proti rji v delavnicah servisa na Celovški cesti so se za stalno uporabo odločili tudi pri »Cosmosu«. Nanašanje »Jubakona« je preprosto: uporabimo lahko pioščat čopič ali posebno pištolo s 5—6 atmosferami pritiska. Jubakon je treba varovati pred ognjem in hraniti na suhem in hladnem prostoru: uporabljene čopiče moramo po uporabi oprati v bencinu. Jubakon varuje spo- Tudi „Jubakon“ proti rji Plastično zaščitno steklo za avtomobile Vrsto dobrih lastnosti ima »Jubakon«, novo elastično plastično steklo za premaz spodnjih delov avtomobilov, ki so ga začeli izdelovati v tovarni kemičnega materiala »Juh« v Dobu pri Domžalah. dnje površine avtomobilov dve leti. Strdi se že v nekaj urah, se ne lušči in ne škoduje laku. gumi in plastičnim masam. Preden ga. nanesemo, površine ni treba o-čistiti, zakaj Jubakon dobro prime tudi na mokro podlago. Cena je za različne znam ke vozil različna. Vendar pri »Ccsmosu« pravijo, da se ne bo bistveno razlikovala od cen klasičnih premazov. B. C. Poslanec in odborniki Projcsor Miloš Poljanšek, poslanec iz šiške in predsednik kuu'Uino-prosvetnega zboJ ra slovenske skupščine, je minuli četrtek na seji občinske skupščine v šiški sistematično razgrnil pred odbornike stališča, ki jih je kot poslanec zastopal v republiški sl,~ ščini. To je nekaj novega, nekaj douregu. 1 v - le v ampak nemara tudi v Sloveniji. Odborniki so poslančevo odločitev in pobudo poprijeli z obema rokama. Zbrano so ga poslušali. Očitno je bilo, da se z njegovimi stališči več-jidel strinjajo — včasih pa tudi ne: denimo, ko je bilo govora o dilemah. ali naj bi osnovno šolstvo in njega financiranje kot očitno nacionalno skrb ponovno prepustili v pristojnost republike ali ne. Poslanec v glavnem ni bil zato. nekateri odborniki pa so bili. Pa pustimo znano vprašanje: ali interes poslančeve volilne enote ali širši nacionalni interes. To je načelno že rešeno. obenem pa najbrže nikoli ne bo do kraja rešeno. Gre za to, da so šišenski odborniki v četrtek zbrano in zares prizadeto poslušali poslančeva izvajanja in o njih Uidi tehtno razpravljali, čutili so ob tem, da je tak poslančev odnos dober, ploden in da ob njem pridobiva potrebno težo ne le funkcija poslanstva, ampak tudi funkcija odbornikov samih. Malce nenavadno ob tem je samo to, da je omenjen poslančev nastop od dneva dandanašnjega šele prvi ali morda največ tretji primer, skoraj presedan . . Posebno dragocena je poslančeva misel, da bi si želel najprej razpravo z občinskim svetom za prosveto in kulturo. potem razgovore z zbori občanov in šele na koncu, za »venec«, še pogovor z občinskimi odborniki. Skoda le, da te zamisli za zdaj še ni mogel izvesti. Toda — nov odnos poslanca do občinske skupščine je vsaj v šiški dobro zastavljen. Ni naključje, da prav v šiški. Tod so denimo klub odbornikov. občinski odbor socialistične zveze in drugi samoupravni in družbenopolitični organizimi dokaj delovni in razgibani že delj časa. BOGDAN FINŽGAR Novi člani ZKS LJUBLJANA, 23. sept. — V ljubljanski tovarni »Kolinska« so danes sprejeli v vrste Zveze komunistov enajst novih članov, zvečine mladih. Kot nam je povedal sekretar osnovne organizacije ZK Radoslav Berginc, je bil današnji sprejem zaključek široke akcije Zveze komunistov v podjetju. Člani ZK so na številnih pogovorih z mladimi delavci pojasnjevali novi statut ZK. poglavitna načela in način dela v organizaciji. Tako bodo letos sprejeli v vrste zveze komunistom največ novih članov doslej. Osnovna organizacija ZK v tem 565-članskem kolektivu šteje (brez novih) 38 članov. Nove člane ZK so sprejeli danes tudi v ljubljanski »Izolirki«. V vrste ZK so sprejeli štiri nove člane. I V. Suha krajina: za krompir še ni kupcev Krompir je v Suhi krajini eden tistih pridelkov, ki ga največ prodajo. Letos je obrodil proti pričakovanju dobro. Kmalu ga bodo pospravili, čeprav kmete pri tem močno ovira stalno deževje. Tukajšnji kmetje so letos precej v zaostanku pri plačilu davkov in prispevkov za zdravstveno zavarovanje, letos so se jim namreč močno znižali dohodki od živinoreje, ki jih pravzaprav preživlja. Krompir bi radi čimprej prodali, vendar se odkup krompirja še ni začel. V zadrugi iščeju kupce za krompir, ti pa pravijo, da sezone za odkup krompirja še ni. M. S. Tri proslave na enem mestu Slovesna nedelja v Mostecu bo združila tri pomembne obletnice To nedeljo, 29. septembra, se bo ob H. uri dopoldne začelo v Mostecu ljudsko slavje, s katerim bodo proslavili tri velike petindvajsetletnice — ustanovitev slovenske protifašistične ženske zveze, ustanovitev 10. »ljubljanske«' brigade ter začetek množičnih demonstracij v Ljubljani. Na proslavi bcsta govorila Mira Svetina, nekdanji poverjenik CK KPS in IO' GF za Ljubljano, ter Janko Rudolf, podpredsednik skupščine SRS in nekdanji komisar 10. »ljubljanske« SNOUB. Slovenska protifašistična ženska zveza je združila v svojih vrstah aktivne borke ljubljanske ilegale ter našega osvobodilnega boja. Ljubljana je bila med NOB pravi, sa mosto-jni bojni položaj, v katerem so igrale žene zelo pomembno vlogo- »Ljubljanska brigada«, ki je nastala po kapitulaciji Italije, je vključila 150 žena, mncge pa so še naprej ostale v mestu in nadaljevale z ilegalnim bojem. Ena izmed oblik boja so bile tudi množične de- monstracije, ki so se posebno razmahnile maja, junija in avgusta leta 1943. Tako so vse tri obletnice upravičeno združene v eno samo veliko proslavo, saj gre za spomin na enoten odpor žena in mož preti, okupatorju. Sama proslava ustanovitve ženske zveze ima pravzaprav dva dela — slovesni s slavjem v Mostecu ter delovni z jesenskimi posvetovanji o današnji problematiki zaposlenih žena. Izvajanje delovnega programa se bo pri- čelo v začetku oktobra s posvetovanjem o otroškem in šolskem varstvu v Ljubljani, proti koncu jeseni bodo nato razpravljali v republiškem merilu o problemih zaposlenih žena, prav tako pa pa ho v Beogradu zvezno posvetovanje o vprašanju žena in družine. Začetek proslavljanja ustanovitve 10. ljubljanske brigade bo že v četrtek dopoldne, ko bo mladinska organizacija osnovne šole na Trnovem prevzela ime po brigadi, brigada pa bo šoli izročila pomoč za socialno šibke učence. Na sam dan proslave bodo položili venec na spominsko ploščo pri hiši na Golem. kjer je bil štab brigade. Prav tako se bodo na dan proslave, pred njenim začetkom, spomnili množičnih demonstracij leta 1943 v Ljubljani. Predstavniki štirih zunanjih ljubljanskih občin —Šiške, Viča, BežigTada in Most — bodo v centru mesta položili vence pred štirimi spomeniki, ki ohranjajo spomin na te dogodke: na Trgu revolucije, pred izvršnim svetom, pred škofijo in ob sodni palači na Miklošičevi cesti. Pripravljalni odbor za proslavo se dogovarja z Ljubljano transportom, da bodo na slavnostno mesto v nedeljo vozili avtobusi mestnega premeta. Na proslavi bodo sodelovali partizanski invalidski zbor. godba milice, združeni mladinski zbori pedagoške gimnazije, srednje vzgojiteljske šele ter pionirskega doma- harmonikarski orkester iz Šentvida in folklorna skupina Tine Rožanc, v zabavnem delu pa narodno zabavni ansambel in Mali ljubljanski combo- T. D- CE SO »SNAGINI« DELAVCI NA IZLETU — Včeraj popoldne so gospodinje iz Rdeče hiše priredile prave demonstracije proti nesnagi, ki se je nabrala v prehodu sedmega stopnišča. Kakšnih deset smetnjakov je povsem polnih in okrog njih so že kupi odpadkov, vendar zaželenega »Snaginega« avta še ni. Predsednik hišnega sveta v Rdeči hiši je že v soboto klical »Snago« vendar so mu tam dejali, da so delavci podjetja na sindikalnem izletu. No, izleta je bilo konec, a smeti še vedno ležijo. Sicer pa bi morali smetarji pobrati posode s smetmi že v petek. Foto: švabič Nova vsebina predvojaške Zanimivi predlogi ljubljanskih študentov ob morebitni vojni ali elementarni nesreči Ob zadnjih dogodkih v svetu so ljubljanski študentje na vrsti sestankov in pogovorov sprejeli predloge za povečanje sposobnosti študentov za obrambo pred sovražnikom ali elementarnimi nesrečami. Med njihovimi predlogi je vrsta takih, o katerih hi morali spregovoriti tudi v republiški skupščini, na izvršnem svetu ali v armadnem vodstvu. Ljubljanski študentje pred- pak mnogo več. študenta mo- lagajo spremembo in prilagoditev pouka predvojaške vzgoje. Ob tem naj opozorimo. da je tudi predsedstvo ZMS sprejelo podobne predloge. študentje menijo, da pouk predvojaške vzgoje na visokih šolah ni le priprava za služenje vojaškega roka, am- ra pripraviti na njegove naloge v primeru napada na nas, podtalnega delovanja aii elementarne nesreče. Dati mu mora možnost, da si pridobi tehnično znanje in druge spretnosti, ki so v miru ali vojni izredno dragocene. Prav tako je treba predvajanja oz. vaje prirediti tako. da bodo študentje ves čas v takšni fizični kondiciji, ki bo dopuščala tudi največje napore. Zdravje, moč in vzdržljivost so predpogoj vsakega dela in aktivnosti, tako v miru, kot v vojni. študentje prav tako predlagajo. naj bi na predavanjih predvojaške vzgoje več slišali o splošno ljudskem odporu, o njegovi organizaciji, o nalogah posameznih organizacij in sistemih komuniciranja, študente naj bi seznanili tudi o načrtih v primeru vojne ali elementarne nesreče — na zbirna mesta, informacije, pr- Gasilce tarejo finančne težave O delovanju ljubljanske poklicne gasilske brigade »Pri vzdrževanju in opremljanju naše poklicne gasilske brigade imamo pač največ težav z zagotavljanjem sredstev. Za letos smo iz proračuna mestnega sveta dobili 1,540.000 dinarjev, poleg tega pa še 50.000 dinarjev od zunanjih občin (Vrhnika, Domžale, Grosuplje), s katerimi smo pogodbeno vezani. Vsa ta sredstva porabimo za vzdrževanje prostorov in voznega parka ter za osebne dohodke devetdesetih uslužbencev.« Tako je pripovedoval poveljnik ljubljanskih poklicnih gasilcev Lovro Ručigaj. Sredstva, ki jih potrebuje- ] pa jim jih zagotavlja mestni jo za nabavo nove gasilske j gasilski sklad, ki je formiran opreme, pa ustvarjajo sami, bodisi z raznimi storitvami (kontroliranje ročnih gasilskih aparat ov, reševanje pri prometnih nesrečah, različna popravila in podobno), ali Moška pregreha utegne povzročiti dolgo zamero. Najbolj vztrajna je seveda ženska zamera. Pri njej je posebej strašljivo dejstvo, da je ta zamera v svoji vztrajnosti docela neizprosna. Približno prav taka zamera je začela kipeti za zidovi neke hiše na ljubljanskem Starem trgu. Sila zanimivo pa je zdaj to, da so bile tudi tega vrelišča krive ženske. Začetek zgodbe je tak: dve ženski sta stanovali v eni sobi. Kajpa- Nravstvena razprava da. to se ni nič hudega in niti nič posebnega Toda, zdaj bo stopil na oder še vzrok zapleta. Pregreho je sprožila okoliščina, da stanujeta ti dve ženski pri enem samem moškem! Vmes je treba jasnosti na ljubo šc povedati, da je temu »spornemu« moškemu dodelil podstrešno sobo v hiši na Starem trgu svet za stanovanjske in komunalne zadeve pri ljubljanski občini Center. Naposled pa smo ta hip že tudi prišli do tiste točke, ko se začne zgodba odvijati naprej kar sama od sebe. Večina stanovalcev v hiši na Starem trgu je začela možaka, pri katerem prebivata kar dve ženski, gledati po strani. Ker so ti grdi pogledi prihajali zlasti od ženskih stanovalcev. potem je kar precej do kraja razumljivo, da tu ni bilo več nobene šale. Ce se je morda malo prej še kje valjal kak njen drobec, potlej ga je zdaj zanesljivo odnesel prepih. Namreč, kadar nravstvena zavzetost starejših meščank vzdigne svoj bojni prapor, tedaj mora iti s poti vse. kar krni in maže sijaj čistega prepričanja. V tako vojno vihro je torej zašel naš možakar. Stanovalci so ga oklicali za moralno oporečnega in sploh, »nečistega« človeka. Ni treba posebej razlagati, da se moškemu odslej ni bilo niti malo prijetno vzpenjati po ozkih stopnicah stare hiše do svoje podstrešne sobe. Moške pregrehe v tem primeru sicer niso natanko in pravno dokazali. Toda za čisto in strogo moralo. katere najvarnejši in najutr-jenejši domovi so prav stare hiše, Taki smo je že sum dovolj velik greh. No. bitka za nravnost in za zdravo in vzdržno človeško življenje je brez pomislekov in notranjih dvomov šla svojo ravno, neizprosno in strogo pot naprej. Hišni svet na Starem trgu je zahteval, naj občinski svet prekliče svojo odločitev in naj moškemu, ki meče temne sence na nravstveni red in mir, vzame sobo. Občinski svet ni dal nič na to in ni podlegel svarilnim klicem, da je treba rešiti moralo, ki se ujeta za zidovi stare hiše ne more več upirati povodnji pregreh in nečednosti. Moški ni izgubil sobe. Obsodbe torej ni bilo. Grdi pogledi zdaj najbrž še zmerom švigajo po kotih in kotičkih hiše na Starem trgu. Tudi vojna vihra se verjetno še ni polegla. Sicer pa smo tako že v začetku zapisali. da je zamera neizprosna v svoji vztrajnosti. Tu pa gre poleg tega še za. globoka nravstvena vprašanja. PRIMOŽ ŽAGAR pri mestnem svetu ljubljanskem. Ljubljanska poklicna gasilska brigada šteje 90 ljudi, od tega je 84 gasilcev-opera-tivcev, ki delajo v treh izmenah. Povprečni mesečni dohodek znaša 920 dinarjev. Razen nenehnega pričakovanja, da jih alarm pokliče na neposredno delovno mesto, ve naloge .n podobno. Predavanja pa naj bi izpopolnile praktične vaje za primer bombardiranja, potresa, poplave ali napada. študentje nadalje predlagajo ustanovitev posebnih enot po fakultetah in študentskih domovih; da bi bila telesna vzgoja obvezna, saj je znano, da je fizična pripravljenost študentov zelo slaba. Ob tem predlagajo proučitev sistema vsakodnevne vzgoje, kakršen je v navadi na Japonskem, kot na primer vsakodnevne razgibalne vaje in jutranja telovadba. Dopolnilni program naj bi po fakultetah in domovih organizirali z ozirom na zani manj e študentov, usmerjen naj bo na pridobivanje raz ličnih veščin. Vsak študent se mora naučiti plavati in smučati, voziti motorno vozilo; vsak naj bi pridobil tudi ..... , | nekatere taborniške veščine fj^io Te^nahSejfeTtort M« signalizacije, kurje-♦ «4? naJrazI1cnejse stori , ja ognja postavljanja šotora tve. Ob tem je poveljnik Ru- ^ podobneP SodelJovaJti bi mo. cigaj pripomnil: »Zaradi tega rale torej tudi študentovske trpi strokovna vzgoja, ki bi morala biti vsak dan na dnevnem redu. Sodobno reševanje zahteva razen ustrezne opreme tudi strokovno izpopolnjevanje gasilcev. Tako p^aiskhT športom' imajo vsi nanovo sprejeti ga silci srednjo izobrazbo, se organizacije Ljudske tehnike. Zveze tabornikov in Počitniške zveze. Več pozornosti nameravajo posvetiti strelstvu in planinstvu, letalskim ter Predlagajo še predavanja o pravi, imajo naziv gasilskega j sodobnih obrambnih metodah tehnika.« Tako deluje ljubljanska poklicna gasilska brigada. Problemi, s katerimi se morajo nenehno spoprijemati so predvsem povezani z denarnimi sredstvi. Prav zaradi pomanjkanja le-teh se letos tudi niso mogli udeležiti državnega gasilskega prvenstva, čeprav bi morali braniti prvo mesto. B. D. in orožju, o organizaciji tujih obveščevalnih služb ter več povezave študentov in voja kov. I. V. OGLAŠUJTE V DELU Na Viču - nova pekarna »Pekarna Center« investirala v novi obrat 4,66 milijona LJUBLJANA, 23. sept. Dopoldne so odprli nov obrat Pekarne Center na Tržaški c. 90. To, da razen redkih izjem niso normalno vzdrževali in obnavljali pekarn, je privedlo Pekarno Center do odločitve ali naj opušča nehigiensko urejene, zastarele in popolnoma dotrajane obrate ter zmanjšuje svojo proizvodnjo in se tako prepusti počasnemu odmiranju, a.li pa naj v zameno za izpadle obrate zgradi nove. Delovni kolektiv je odločil drugače. Zgradil je novo pekarno. Proizvodnja v novem obratu bo potekgla glede na način peke po že ustaljeni me todi v štirih parnih pečeh. Določene spremembe bodo uvedene le v tehnološkem procesu priprave testa, pri katerem bodo upoštevali vse najncvejše dosežke v tehno- logiji kruha v svetu. Da so se odločili za gradnjo parnih peči, je bil vzrok v predvideni široki izbiri pekarskih izdelkov in .pa zaželjen okus kruha, ki ga v drugih tehnologijah ni mogoče doseči. Za Ljubljano in bližnjo okolico je treba dnevno speči 80 ton kruha. Glede na količino proizvedenega kruha in drugih pekarskih iz- V nesrečah 6 mrtvih Največ nesreč je bilo na mariborskem območju, sledi mu Ljubljana LJUBLJANA, 23. sept. V 90. nesrečah, ki so se med minulim vikendom zgodile na slovenskih cestah, je bilo 6 ljudi mrtvih, 44 huje in 47 laže poškodovanih, škoda pa znaša 362.250 dinarjev. Tokrat je bilo največ nesreč na mariborskem območju (27), sledi pa Ljubljana (18 nesreč). Pri odcepu vaške poti v Šenčur na cesti iz Kranja v Brnik je v soboto voznik avtomobila s celjsko registracijo Anton Petrič zadel v 65-letno kolesarko Frančiško Rakovec iz Šenčurja. Rakovčevo je osebno vozilo zbilo v trenutku, ko je zapeljala preko ceste. Bila je takoj mrtva. Isti dan ob 5.15 so na že- Smrt pešca V nesreči pri Vranskem je umrl Jože Papež CELJE, 23. sept. — Včeraj popoldne se je zgodila na cesti I. reda v Ločici pri Vranskem prometna nesreča smrtnim izidom. Iz Celja proti Ljubljani je vozil z osebnim avtomobilom Jože nil nenavadno ladjo k bre-Kovač iz Ljubljane. V Ločici j gu vsi so se iz »pustolov-je prečkal cesto pešec Jože i ščine« izvlekli brez po- lezniškem mostu v Mariboru našli truplo Adolfa Altbauer-ja iz Spodnje Vižige. Kaže, da je vlak zadel Altbauerja med hojo po progi. Volksvvagen v Gradaščici LJUBLJANA, 23. sept. — Včerajšnje deževje je bilo vzrok nenavadne nesreče, ki pa se je kljub vsemu le srečno končala. Pred Dvorom v Polhovem .grad-cu je volksvvagen, ki ga je upravljal Štefan Nartnik, na poplavljenem delu ceste dvignil močan tok in ga zanesel v Gradaščico. Narasli potok je vozilo s štirimi potniki nosil še okrog 300 metrov naprej, obstal je šele, ko je Nartnik zagrabil grm in poteg- Papež iz Zahomca 1, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Ker je tudi voznik avtomobila vozil hitro glede na stanje ceste, je približno na sredini ceste zadel pešca s tako silo, da ga je vrglo na pokrov prtljažnika m po nekaj metrih vožnje še trinajst metrov stran od vozila, kjer je obležal mrtev. Voznik je vozil s približno 90 kilometri na uro. Škodo na avtomobilu so ocenili na 2000 dinarjev. M. S. Lisovcu in Gutiču sta potrjeni smrtni kazni BEOGRAD, 23. sept. (Tanjug). Vrhovno sodišče Srbije je potrdilo smrtni kazni Savi Lisovcu in Dragoljubu Gutiču, ki jih je bilo prej izreklo okrožno sodišče v Beogradu zaradi razbojništva v Novem Beogradu in uboja voznika taksija Tiosava Jankoviča, Hkrati je vrhovno sodišče Srbije znižalo kazen soudeležencu v tem krivdnem dejanju Vojinu Zupcu z 11 na 8 let strogega zapora. Vrhovno sodišče Srbije je ugotovilo, da je okrožno sodišče v Beogradu Lisovcu in Gutiču pravilno odmerilo kazni in prav tako pravilno o-cenilo, da sta obsojenca, storilca tako pošastnega zločina, družbi toliko nevarna, da zaslužita izrečene kazni. Ko je vrhovno sodišče Srbije zmanjšalo kazen Vojinu Zupcu, je ugotovilo, da okrožno sodišče v Beogradu ni popolnoma pravilno upoštevalo obsojenčevih olajševalnih o-koliščin. Medtem ko je odlok vrhovnega sodišča Srbije o kazni Vojina Zupea pravnomočen, bo skrajno odločitev o kazni Lisovca in Gutiea, seveda če se bosta pritožila, izreklo vrhovno sodišče Jugoslavije, kajti to je zadnja sodna instanca pri izrekanju najtežje kazni in zakona o kaznivih dejanjih. Opel karavan podrl pešca LJUBLJANA, 23. sept. — Oh 13.35 je v skupini drugih pešcev na zebrastem prehodu pri Zoisovi cesti št. 2 povsem j začel voziti v pravilno prečkal cesto Jakob Drmota. Iz smeri Rudnik je v tem trenutku pripeljal opel karavan, ki ga je upravljal Franc Virnik in podrl Drino-to, ki je o tem zadobil težje telesne poškodbe. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Francu Virniku, ki je osumljen, da je vozil vinjen, so odvzeli kri, zapisnik pa odstopili iavnemu tožilstvu. B. C. delkov, je Pekarna Center v letih 1960-67 pokrivala približno 43 odstotkov celotne potrošnje v Ljubljani. V novi pekarni bodo dnevno pripravili 20 ton pekarskih izdelkov. Pekli 'bodo bel, črn, oljnat, ržen, koruzen in ajdov kruh ter različne vrste peciva. Ra-zen tega imajo namen pripraviti posebne vrste kruha, ki do sedaj še niso bile v prodaji, tak-j na primer sadni kruh. Celotni postopek peke bo trajal približno štiri ure. Stroški za zgraditev pekarne so 46fi milijonov, od tega so porabili za nakup opreme 870.000 dinarjev. M. S. Nepotrebni preplah v planinah KRANJ, 23. sept. — Gorski reševalci, ki so včeraj pohiteli proti steni Kočne nad Jezerskim, od koder so v soboto zvečer slišali klice in opazili svetlobne signale, so se kmalu vrnili domov praznih rok. Ugotovili so, da je povzročila preplah skupina štirih avstrijskih planincev, ki so se ponoči spuščali s Kočne v dolino. Zaradi slabega vremena so zašli. L. S. Zadel v dva avtomobila KOPER, 23. sept. — V soboto popoldne se je pripetila prometna nesreča na cesti pri Razdrtem. Voznik osebnega avtomobila BG 719-63- 38-letni Milan Prokič iz Beograda, je vozil iz Senožeč proti Hruševju. Pri kamnolomu je zapeljal na levo stran cestišča, kjer je najprej oplazil nasproti vozeči osebni avto UD 15-9752, k) ga je upravlja) Guerino Chidudotto iz Italije. Nato je trčil še v nasproti vozeči osebni avto 0-3-323. ki ga je upravljala 54-letna Fran cisca Pichler iz Avstrije. V nesreči sta se lažje po škodovala voznica Pichlerjeva m njen mož Rudolf, škode pa je za 18.000 novih dinarjev- S. 2. škodb. čeprav je škoda na avtomobilu precejšnja. B. C. Nevsakdanja prisebnost oškodovanke Pred dnevi je neznanec ponoči ukradel na vrtu hiše Cesta v Rovte 16 na Jesenicah več kosov ženskega perila. Tatvma je sicer majhna in je niti ne bi zabeležili, če bi ostalo le pri tem. Toda pozornost zasluži neobičajna prisebnost, ki so jo pokazali oškodovanka Marija Lužar in njeni starši. Ko so Lužarjevi naslednje jutro zagledali na vrtni gredi globoke sveže sledi, so takoj spoznali, da jih je napravil tat, ki je ponoči odnesel perilo. O kraji je Marija obvestila miličnika. Predno pa je prišla komisija, je začelo deževati. Tedaj so Lužarjev) brž vzeli polivinilaste prte in z njimi prekrili sledove, da jih ne bi spral dež. Komisija, ki si je potem ogledala vso zadevo, je imela zaradi te iznajdljivosti precej lažje delo. Iz svežih sledi je bilo mogoče ugotoviti, kakšne čevlje je nosil storilec. Ta podrobnost bo bržkone precej olajšala preiskavo in morda celo pomagala pripeljati na sled neznanemu tatiču. Preiskovalni sodnik Alojz Marolt iz Kranja, ki je sodeloval v komisiji, je pove dal, da se mu kaj podobnega v njegovi dolgoletni praksi še ni primerilo. Pogosto se zgodi prav nasprotno, da namreč ljudje v svoji neprevidnosti in zmedenosti uničijo in poškodujejo še tiste redke sledove, ki ostanejo za neznanimi storilci kaznivih dejanj. L. S i Zaneslo ga je na mokri cesti VIŠNJA GORA, 22. sept. — Nekaj pred 16. uro je voznik vartburga z zagrebško registracijo Tomislav Lukin prehiteval kombi z neznano registracijo v viš-njegorskem klancu v smeri proti Zagrebu. Tedaj je voznik kombija nenadoma levo. Lukin se je prav tako umaknil v levo, obenem pa začel močno zavirati. Na mokrem cestišču ga je zaneslo v skalnati usek, od koder se je odbil nazaj na cesto in se prevrnil na streho. Laže poškodovana je bila ob nesreči voznikova žena Marija, ki so jo prepeljali na ljubljansko polikliniko, manjše odrgnine po telesu je dobil tudi Lukin, škode je za 16 000 dinarjev. B. C. Pepel mu je vrglo v oči LOGATEC, 23. sept. — Da nes ob 3.30 je voznik »ficka« z ljubljansko registracijo Vladimir Rode na cesti Godovič — Hotedrščica blizu Logatca odvrgel skozi okno cigaretni ogorek, veter pa mu je spihal pepel nazaj v oči. Voznik nenadoma ni videl več, zapeljal je ob rob ceste, podrl obcestni kamen in obstal z vozilom približno 20 metrov od ceste. Rodeta je medtem vrglo iz vozila, pri čemer je dobil težje telesne poškodbe, laže telesno poškodovana pa sta bila tudi oba sopotnika, škode na vozilu je za 8000 dinarjev. B. Č. V križišče ob rdeči luči LJUBLJANA, 23. sept. — Voznik trolejbusa »Ljubljana transport« Muhamed Muhič je danes ob 14.50 zapeljal v križišče Bavarski dvor proti Bežigradu v trenutku, ko je Tvanka Pirnat pravilno prečkala cesto od Trga OF S sprednjo stranjo je trolejbus zadel Pirnatovo, ki je ob trčenju dobila težje telesne poškodbe, tako da so jo prepeljali v bolnišnico »Dr. Petra Deržaja«. B. C. ODLOČILNA TEKMA — Letošnji finale ekipnega teniškega prvenstva za člane med Olimpijo in Branikom v Mariboru je dokončno odločila v prid Ljubljančanov prva igra dvojic. Na sliki —- z leve Grmovšek in Vodeb (Branik) ter Breskvar in Škulj (Olimpija). Foto: Busič TK Olimpija — prvak Slovenije Ljubljančanom republiški teniški naslov z zmago nad Branikom 4:3 MARIBOR, 23. septembra — Te-niška ekipa ljubljanske Olimpije je postala članski prvak Slovenije. Končni rezultat dvoboja je 4:3 za Ljubljančane, ki so že po igrah posamefmikov vodili 3:2, nakar je bilo tekmovanje zaradi teme in dežja prihodnji dan odloženo na danes. Ljubljanska dvojica Breskvar— Škulj je premagala par Branika Grmovšek—Vodeb 9:7. 4:6, 7:5, potem ko je bila igra pri stanju 9:7, 3:4 v soboto prekinjena. Ma- 167:116 Zmaga teniške ekipe Olimpije nad Branikom v finalu ekipnega prvenstva Slovenije je nedvomno presenečenje, če že zaradi drugega ne. pa zaradi razlike v letih, ki je med obema moštvoma. Peterica Olimpije je bila namreč stara skupno nič manj ko 167 let (povprečno 33,4). Branik pa je lahko dal »na tehtnico« vsega 116 let (povpreček 23,2). Včasih torej tudi rutina dosti pomeni . . . riborčana sta dobila drug: niz 6:4, v odločilnem tretjem pa sta povedla 5:4 in imela servis. Tedaj pa jima je šlo vse po zlu. Najprej je Vodeb napravil dve dvojni napaki pri servisu, nakar je zgrešil volej, enako pa je storil še Grmovšek. S tem sta igralca Olimpije izenačila na 5:5 in psihične moči. Mariborčanov je bilo konec. Breskvar in Škulj sta dobila niz in srečanje ter s tem Olimpiji paSagrala potrebno (četrto točko za zmago v ekipnem dvoboju. Zadnjo igro dvojic — Pucihar—Čebular : Svenšek—Mulej je Olimpija predala in je končni rezultat tekme tako 4:3 za Olimpijo. Grmovšek premagal Škulja MARIBOR, 23. septembra — Letošnji teniški turnir za Tedyjev memorial je nedeljski dež zelo prizadel. Triglavani so odpotovali domov, pa tudi izmed Ljubljančanov se vsi danes niso vrnili na tekmovanje. Tako je bilo seveda predanih iger na pretek. Navzlic vsemu pa so vsi. ki prihajajo v poštev za najvišja mesta, seveda še vedno na turnirju. Med člani posamezno so odigrali še nekaj zaostalih tekem osmine finala, osmino finala ter četrtfinale. Med najboljšo četverico so se uvrstili trije Mariborčani ter letošnji republiški prvak Breskvar (Olimpija). Igor Škulj je moral igrati takorekoč non-stop in sicer kar proti dvema Branikovce- . ma. ki sta se te dni vrnila iz JLA. Muleja je Ljubljančan premagal, proti Grmovšku pa je ostal praznih rok. Bivši prvak Slovenije je tako dokazal, da je z njim tudi na tem turnirju treba krepko računati. Rezultati — 2. kolo: Rojina (Ol) : Cundrič (Br) 6:2, 6:1, Vodeb : Požar (oba Br) 6:2, 6:1, osmina finala — Breskvar (Ol) : Košak CBr) 6:3. 6:1, Jaušovec (Br) : Furlan (Tr) w. o., Sikošek (Br) : Žnidar w. o., Svenšek (Br) : Šušteršič (OD 6:0, 6:3, I. Škulj (OD : Mulej (Br) 6:1. 4:6. 6:4, Grmovšek (Br) : Rojina (OD 6:2, | 6:1, Toš (Br) : Zdešar (Tr) w. o., Vodeb (Br) : Žižek (Ol) 6:2, 6:3, Uspela preizkušnja Nove izboljšave pri Elanovih smučeh letos Z zadnjim treningom na Kredarici se je končalo poletno obdobje priprav naših najboljših alpskih smučarjev, ki so poletno vadbo na snegu začeli v začetku julija na plazu pod Prisankom, nato pa dvakrat odšli trenirat na triglavski ledenik na Kredarici. Vmes so imeli izbrani alpski tekmovalci še kondicijski trening v Rovinju. četrtfinale: Beskvar Jaušovec w. o., Svenšek Sikošek 6:4, Grmovšek : Škulj 6:2. 6:0, Vodeb : Toš 6:2, 6:2. Med dekleti so se uvrstile v polfinale Pipanova in škuljeva ter Jaušovčeva (Br) z zmago nad klubsko tovarišico Hasajevo 6:1, 6:2. Četrto polfinalistlnjo bo dala tekma Tomše : Miklič. Se nekaj izidov prvih kol: Lavrič (Br) : Zagoričnik (Ol) 6:3, 4:6, w. o., Miklič (Br) : Lavrič 6:1. 6:0. V finale starejših članov sta se uvrstila Žižek (Ol) z zmago nad Dogšo (Br) 6:0, 6:1, ter Slana (Br) z uspehom nad Ketišem 6:1, 6:1. Turnir bo končan jutri. Zadnji izidi iz Maribora Pozno popoldne so odigrali še nekaj pomembnih tekem, ki pa so se končale s pričakovanimi izidi. Člani posamezno — polfinale: Breskvar (Ol) : Svenšek (Br) 6:2, 6:3. v drugi tekmi igrala jutri dopoldne Grmovšek : Vodeb, popoldne pa bo finale. Članice posamezno — četrtfinale: Tomše : Miklič (obe Br) 6:4. 6:3, polfinale: Škulj (OD : Jaušovec (Br) 6:1, 6:1. v drugi tekmi se bosta sestali Pipan : Tomše. Starejši člani — finale: Slana (Br) : 2ižek (Ol) 6:1. 6:2. Z. VAHTAR Laver zmagovalec LOS ANGELOS, 23. sept. Na teniškem turnirju v Los Angelosu je med moškimi zmagal Avstralec Laver, ki je v finalu premagal rojaka Rosewalla 4:6, 6:0, 6:0. med ženskami pa Američanka Casals, ki je premagala Brazilko Bueno 6:4, 6:1. NOVO NA TUJEM ga z: jana Magušarja je bil načrt poletne vadbe v glavnem izpolnjen. »Vadba tehnike na snegu na Kredarici je bila zamišljena z vlečnico, ki pa se ie žal pokvarila, j tako da smo bili prisiljeni vadi- j ti spet po starem. Zato so seveda udeleženci treninga prevozili mani vrat. kot če bi se vozili v breg z vlečnico.« Med poletno vadbo na snegu so tekmovalci preizkušali tudi nove Elanove smuči — za veleslalom v kovinski in plastični izvedbi, za slalom pa v plastični. »Tekmovalci so pohvalili smuči za obe zvrsti. Nekateri so z njimi startali že na poletnem prvenstvu Slovenije v veleslalomu in slalomu. Pripombe, ki smo jih zbrali med treningom, smo posredovali Elanovemu institutu, kjer bodo pripombe upoštevali pri širši proizvodnji tekmovalnih smuči za prihodnjo sezono. Tako si lahko za novo sezono obetamo nove izboljšave pri Elanovih cek-movalnih smučeh.« Enake smuči je hkrati preizku- šalo tudi šest švedskih reprezentantov v alpskem smučanju. Njihove ugotovitve s treninga na severu Švedske so kaj laskave za tovarno Elan. Ce bodo v tovarni do začetka sezone odpravili nekatere pomanjkljivosti pri smučeh, bodo švedski reprezentantje že pozimi startali z Elanovimi smučmi tudi v veleslalomu, kakor so že v pretekli olimpijski sezoni v smuku. Prihodnji mesec ima zvezni trener za alpske discipline v načrtu vadbo slaloma in veleslaloma v Kaprunu. SP v klasičnem smučanju bo v ČSSR STOCKHOLM — Na sestanku predsedstva mednarodne smučarske zveze (FIS) so sklenili, da bo svetovno prvenstvo v klasičnem smučanju — kakor je bilo predvideno — v CSSR. Datum prireditve; 14.—22. februar 1970. Od 20.—23. februarja 1969 pa bo v Visokih Tatrah generalka za SP. SOLUN — Na povratnem srečanju prvega kola pokala pokalnih nogometnih prvakov je Olimpia-kos premagal ekipo Fram iz Reyk-javika 2:0 (1:0). Ker so Grki tudi na prvi tekmi zmagali z enakim rezultatom so se uvrstili v drugo kolo tega tekmovanja. ALEKSANDRIJA — Na namiznoteniškem prvenstvu Mediterana je pri moških zmagala Francija pred Z AR. Grčijo. Libanonom, Ciprom. Palestino in Libijo. Pri ženskah je bila prav tako najboljša Francija pred ZAR in Grčijo. VALETTA — Nogometaši solunskega Arisa so se uvrstili v drugo kolo pokala sejmskih mest. po tem ko so na povratnem srečanju premagali domači Hibernian 6:0 (2:0). V Solunu so grški nogometaši zmagali le 1:0. | IVER PNEVA Pomožni sodnik izključen ... Na nedeljski prvenstveni nogometni tekmi II. zvezne lige (Zahod) med Lokomotivo in Rudarjem (Ljubija) v Zagrebu je prišlo do nevsakdanjega incidenta. Med drugim so se stepli, za posebnost pa je poskrbel glavni sodnik Dovgan iz Banje Luke Nekaj minut pred koncem tekme je vodila Lokomotiva 4:2, gostje pa so po hitrem napadu znižali na 3; 4. Pomožni sodnik Katulič je reklamiral offside, zato Dovgan ni priznal zadetka. Tedaj pa so se skoraj vsi Rudarjevi igralci zagnali proti pomožnemu in nastala je nepopisna gneča in še pretep. Glavni sodnik je mučen položaj rešil tako, da je svojemu sodelavcu odvzel zastavico, ga poslal v slačilnico, za novega pomožnega sodnika pa si je izbral kar enega izmed gledalcev . . . j JADRANJE UTRINKI DARILO — Paavo Nurmi. finski legendarni tekač, je največ ji del svojega premoženja odstopil nekemu institutu za raziskovanje srca in ožilja. SMRTNA NESREČA — Dvaindvajsetletni svetovni prvak med strelci Evgenij Kondratjev (SZ) se je smrtno ponesrečil; sovjetski vir ne poroča, v kakšni nesreči PRORAČUN — Avstrijski proračun za prihodnjo smučarsko sezono je 2.496.000 din. Ta denar bodo porabili samo za alpsko reprezentanco in naraščaj. Grego in Nikolič 'zmagala v četrti regati IZMIR. 23. septembra — Jugoslovana Grego in Nikolič sta zmagala v četrti regati letošnjega evropskega prvenstva za razred sloka. Pred zadnjo tekmo vodita v generalnem vrstnem redu Šveda Liljenstrand in Lundgren, ki sta bila v četrti regati čelrta. Šveda irnata 16. negativnih točk, Grego in Nikolič pa 29. | atletika 1 Kladivar danes v Budimpešti CELJE — Atletska ekipa Kla-divarja je odpotovala na povratni dvoboj z madžarsko vrsto Va-sas, ki bo danes v Budimpešti. Kot že na prvem srečanju v Celju, je AD Kladivar tudi tokrat okrepilo nekaj atletov drugih klubov iz SRS, vendar so Celjani vendarle oslabljeni, ker zanje ne bosta nastopili olimpijki Lubeje-va in Urbančičeva. Na prvi tekmi je med moškimi zmagal Vasas 68:60, med ženska-zmagal Vasas 68:60, med dekleti pa kladivar 38:35. Uspeh Mariborčanov v Celovcu MARIBOR — Atletska reprezentanca Maribora je nastopila v nedeljo na mednarodnem atletskem troboju v Celovcu, na katerem so sodelovali poleg domačinov in Mariborčanov tudi tekmovalci iz ZR Nemčije. REZULTATI — 800 m: Stupan (Maribor) 1:56.5. Srebotnik 1:57.0, 400 m: Miklausch < Beljak) 50,3, Srebotnik močno poškodovani m so pomagali žrtvam, med katerimi so bili tudi neplavalci. Polkovnik An-drija Raspopovič je skočil v naraslo reko in potegnil iz nje štiri ljudi. Na pomoč so pritekli tudi pripadniki bližnje garnizije in meščani, ki so takoj, ko so zvedeli za katastrofo, prišli na kraj nesreče. Ranjence so prepeljali v bolnišnico »Dr. Vukašin Markovič«, kjer so takoj pritegnili k delu vse zdravstvene delavce Titograda. Med 24 ljudmi, ki so jih zadržali na kirurškem oddelku, je največ dijakov in študentov. Nekateri so v zelo kritičnem stanju. Predsedstvo občinske skupščine Titograd je v občini razglasilo enodnevno žalovanje. Viseči most se je podri, ko je bilo na njem največ ljudi, ki so šli v službo ali šole. Popustila je ena izmed dveh glavnih jeklenih vrvi na levi obali Morače. Konstrukcija mostu se je obrnila tako, da so se pešci na mah znašli v narasli reki in na kamniti obali. Meščani, radio in tisk so že nekaj let opozarjali pristojne oblasti, da je lesena mostna podloga dotrajana in da se lahko zgodi katastrofa. Toda opozorila so pri odgovornih ljudeh v občinski skupščini naletela na gluha ušesa. Sele pred kratkim so zamenjali trhlo leseno podlogo na visečem mostu, medtem ko vzdržljivosti rjastih vrte ni nihče preverjal. Tako je ta most (poleg novega betonskega) še naprej ostal edina zveza med starim in novim delom mesta, kjer živi nad 10 tisoč prebivalcev in kjer so štiri šole in dve fakulteti. Borci FNO zavzeli ujetniško taborišče SAIGON, 23. sept. (UPI, AFP). Borci južnovietnamske osvobodilne fronte so zavzeli včeraj neko taborišče ujetnikov pri Quang Ngaiu, 570 kilometrov severovzhodno od Saigona, kjer je tudi ameriško pomorsko oporišče Chu Lai. V severnih pokrajinah Južnega Vietnama so danes divjali krvavi boji, in sicer blizu Gyo Linha, le nekaj kilometrov južno od demilitarizirane cone, blizu Da Nanga ter jugozahodno od mesta Phu Mia, kjer so se vladne sile, ki izvajajo očiščevalno operacijo, srdito spopadle z osvobodilnimi silami. Težki bombniki »B-52« so bombardirali zbirališča osvobodilnih sil blizu oporišča Da Nang. V šestih drugih akcijah, ki so jih ameriška letala izvedla sinoči in davi, so bombardirala oporišča osvobodilne fronte okrog Saigona. Minulo noč pa so osvobodilne sile z minometi obstreljevale mesto Phan Rang, sedež pokrajine Ninh Thuan. Kot je sporočila agencija južnovietnamske osvobodilne fronte »Giai Phong«, so borci fronte onesposobili za boj bataljon tajskih vojakov, ki je bil na položaju okrog letališča Binh Son, vzhodno od Saigona. To je prva novica o uničenju kake tajske enote v Južnem Vietnamu. Slovaški sindikati proti tuji zasedbi BRATISLAVA. 23. sept. (CTK). Predsednik slovaških sindikatov Vojtech Daubner je v članku, priobčenem v glasilu KP Slo-i vaške »Pravdi« zapisal, da , ,ie stališče sindikatov Ce-! škoslovaške bilo in ostalo enotno od trenutka, ko so enote petih držav varšavskega pakta vkorakale v Češkoslovaško. Poudaril je, da se sindikati niso strinjali s prihodom tujih enot v državo. Menimo, je pristavil, da gre za tragičen nesporazum, ki bi se ne bil smel pripetiti. Ker pa je navzočnost tu-; jih enot na našem ozem-| lju realnost, je naša dolž-' nost. da storimo vse in preprečimo nepotrebne žrtve, kaos, pomanjkanje hrane ter škodo v proizvodnji in prometu. Madžari branijo svoj model »Nepszabadsag« zanika, da je Madžarska odstopila od svoje politike BUDIMPEŠTA, 23. sept. (Tanjug). Budimpeški »Nep-szabadsag« je zanikal govorice, ki jih je slišati v tukajšnji javnosti, da je madžarska partija z ukrepi, ki jih je storila »ža rešitev češkoslovaške krize, napravila konec dosedanji politiki«. Partijsko glasilo je zanikalo, da gre za revizijo notranje politike, in zapisalo, da so takšne govorice lažne. Madžarska partija še naprej vodi samo takšno politiko, ki jo ljudstvo razume in odobrava, in je ni prisiljena spremeniti niti pod pritiskom zunanjih niti notranjih vplivov. List analizira temelje madžarske politike in poudarja, da je najbistvenejše tole: obvezno spoštovati madžarske družbene posebnosti ob hkratnem obveznem sprejemanju internacio-nalizma. List poudarja, da bo Madžarska ostala intemaeionalistična, kljub upoštevanju vrste činiteljev notranjega razvoja, ki opredeljujejo »madžarski model« socializma. Madžarski model, poudarja glasilo, se razločuje po načinu reševanja raznih vprašanj tako od sovjetskega, poljskega, vzhodnonemškega kot jugoslovanskega socialističnega modela, vendar ne iz kakega posebnega razloga, temveč zategadelj, ker se je »samo tako in nič drgače mogoče marksistično lotevati usodnih vprašanj naše družbe«. Za politiko, kakršno vodi Madžarska, so po pisanju »Nepszabadsaga« neogibni vodilna vloga partije, enotnost naroda in strpno politično ozračje, ki dopušča svobodno dobronamerno kritiko. Sestanek zunanjih ministrov NATO BONN, 23. sept. (Reuter). Tu so danes sporočili, da se bosta Dean Rusk in Willy Brandt v začetku oktobra se-šla v New Yorku z zunanjimi ministri drugih držav atlantskega pakta. Razpravljali bedo o invaziji na Češkoslovaško. Ministri se bodo sešli med 7. in 10. oktobrom. Hoover noče kandidirati NEW YORK, 23. sept. j (AFP). Nekdanji segrega-cijski guverner Alabame in predsedniški kandidat ameriške neodvisne stranke George Wallace je nedavno predlagal šefu zveznega preiskovalnega ura-. da Edgarju Hooverju, naj 1 bi sprejel podpredsedni-i ško kandidaturo na njego-j vem seznamu. O tem piše ! newyorški tednik »News-; week«. šele po več tele-; fonskih klicih je Hoover j privolil v pogovor z Wal-I laceom in mu sporočil, da j zavrača ponudbo. Avtobus v prepad: 2 mrtva MOSTAR, 23. sept (Tanjug). Na cesti Ljubuška-Mostar pri Vukodolu se je pripetila nocoj huda prometna nesreča, v kateri sta dve osebi izgubili življenje, 14 pa je ranjenih, od katerih 5 huje. Avtobus mostarskega podjetja »Avto-prevoz«, ki vozi na liniji Split -Mostar, je pred Mostarjem zdrsnil v prepad, globok 40 do 50 m. Avtobus je ostal na j strehi neke hiše, kar je pre-i prečilo, da ni padel v še | globlji prepad Do nesreče je . prišlo pri srečanju mostar-! skega avtobusa s., kamionom | znamke TAM, last kmetijske zadruge Buna pri Mostaru. Ranjene so odpeljali v mostarsko bolnišnico; preiskava je v teku. Zadnje vesti Smrkovsky o enotnosti KPČ je povezana z ljudstvom in je po daljšem času ponovno postala vodilna sila PRAGA, 23. sept. (Tanjug). Predsednik češkoslovaške ljudske skupščine Josef Smrkovsky je izjavil, da je enotnost, ki so jo dosegli v CSSR, velika stvar v nacionalni zgodovini češkoslovaške in socializma. V govoru, ki ga je imel na nekem zborovanju na severu Češke, je Smrkovsky dejal, da so v zvezi z enotnostjo češkoslovaške družbe nekateri nesporazumi. Ob tej priložnosti želim ponovno poudariti, je dejal Smrkovsky, da je naša enotnost socialistična. V to enotnost niso vštete protisocialistične sile desnice niti psev-dcsocialistične sile. sektaške sile, ki sanjajo o vrnitvi na predjanuarske prilike. Smr-kovsky je dodal, da bo iz te enotnosti nekdo cdpadel, toda velika večina mora ostati skupaj. Josef Smrkovsky je ohranitev enotnosti postavil na prvo mesto med naloge v prihodnjem obdobju. Predvsem je treba ohraniti enotnost razredov in družbenih slojev enotnost naroda in in narodnosti, enotnost države, enotnost komunistične partije, enotnost partije in ljudstva, enotnost vodilnih ljudi, je poudaril Smrkov-sky. Smrkovsky je svoj govor začel z ugotovitvijo, da mora delavski razred hiti trdno jedro in jamstvo preporoda socializma, -ki se ga na Češkoslovaškem ne odrekajo. Srnrkcvsky imeni, da moskovski sporazum kot sprejemljiv kompromis daje upanje, da bo češkoslovaški socializem navzlic vsemu nadaljeval svojo pot, na katero je stopil januarja letos, četudi bi bila iluziaj govoriti, da so vse obveznosti iz moskovskega protokola zelo popularne. Ko je razlagal, zakaj so sprejeli nepopularne zakone o cenzuri in drugih omejitvah, je Josef Smrkovsky dejal, da z njimi lahko onemogočijo ekstremnoradikalne. protikomunistične in protisocialistične sile, ki so ovirale socialistični preporod in s katerim bi prej ali kasneje morali obračunati. Na te sile smo opozarjali večkrat v dokumentih CK KPC. Tudi sam sem v »Rude pravu« 19. maja opozarjal na to, da so nekateri posamezniki v delu tiska, klubih itd. začeli blatiti komunistično partijo. Pisal sem, da nismo Sestanek vojaških šefov v Riu RIO DE JANEIRO, 23. sept. (UPI). Vojaški poveljniki devetnajstih latinskoameriških držav so prispeli v Rio de Ja-neiro na sestanek. Na dnevnem redu konference so boj proti podtalnemu delovanju in problemi gospodarske po-I moči za razvoj tega področja. Številni mehiški komenta-torji poudarjajo, da se bo j Mehika odločno uprla vsakemu novemu poskusu »med-ameriške vojaške sile«. Mehiški politični krogi poudarjajo, da se je zlasti po okupaciji Češkoslovaške povečal pritisk ZDA na vse latinskoameriške države. V ta namen izrabljajo ZDA organizacijo ameriških držav, ki bi jo rade spremenile v blokovsko vojaško zvezo. Mednarodna šola fizike HERCEGNOVl, 23. septembra (Tanjug) — V organizaciji institutov za fizika v Beogradu in Strassbourgu se je danes v Hercegnovem začela jugoslovansko-francoska šola za liziko prvinskih delcev, sola, v kateri sodeluje približno lHO znanstvenikov iz petindvajsetih evropskih m azijskih držav ter ZDA, bo trajala do 6. oktobra. tako naivni, da ne vidimo, kam bi vse to lahko peljalo, je izjavil Smrkovsky. Opozarjal je tudi na to, da je treba paziti, da bi sedanji položaj ne izkoristile diskreditirane in poražene konservativne si- i le. Smrkovsky je nadalje dejal, da je KPC povezana z ljudstvom kot ni bila nikoli po drugi svetovni vojm in s tem je po daljšem času postala ponovno stvarno vodilna sila naših narodov in države. V tem delu govora je Smr-kovsky poudaril, da je mogoče obvladati kritično točko, če bodo vsi Cehoslovaki šli dosledno in pošteno po poti k izhodu, ki je označen z moskovskim sporazumom. Razume se, da smo zainteresirani, je dejal Smrkovsky, da čudi naši partnerji izpolnjujejo sporazum in pričakujemo, da bo tako, je dejal Smrkovsky. V zvezi s tem pričakovanjem je Smrkovsky omenil pripravljenost Sovjetske zveze, da začne reševati gospodarska vprašanja in umik čet kakor tudi začetek pozitivne spremembe v pisanju sovjetskega in madžarskega tiska v nasprotju s tiskem v NDR in LR Bolgariji. KP Britanije zahteva umik čet iz ČSSR LONDON, 23. sept, (AP). KP Britanije je danes zahtevala takojšen umik čet iz Češkoslovaške, da bi se izognili nadaljnjemu razcepu med komunističnimi partijami sveta. v Londonu so danes objavili sporočilo partijskega izvršnega komiteja, v katerem je poudarjeno, da je partija ostala pri svojem stališču od 24. 'avgusta, ko je obsodila invazijo Češkoslovaške. Med drugim je v sporočilu poudarjeno, da je enotnost komunističnih partij »možno graditi edino na podlagi pravice, da vsaka komunistična partija sama odloča o -svoji lastni politiki in oblikah aktivnosti brez vmešavanja«. Šnlcke obveznosti občin LJUBLJANA, 23. sept. — Odbor pri izvršnem svetu SRS za znanost, kulturo in prosveto je danes popoldne govoril o spremembi zakona o financiranju vzgoje in izobraževanje ter o financiranju šolstva v letu 1969. Ppdprl je dosedanje predloge, naj skrb, za srednje šolstvo prevzame republika; ni pa še razčiščeno vprašanje, kako oziroma koliko naj republika da za strokovne šole ori gospodarskih organizacijah. Odbor je odklonil misel, naj bi osnovno šolstvo v celoti prenesli na republiko. Menil ie da ie skrb za osnovno izobraževanustavna dolžnost občin in da morajo oredvsem to nalovo r\b*ine nostaviti v osoredie. V zvezi s tem se ie zavzel za to da se finančne obveznosti občin do osnovnega šolstva nriliod-nje leto v nekaterih primerih povečajo. Podori je tudi oredlog za nva-anie mebanografskega načina finančnega posloveni v šolstvu.' J. S. Predsednik Tito priredil večerjo v čast etiopskega cesarja BRIONI. 23. sept. (Tanjug). Nocoj je predsednik republike Josip Broz Tito z ženo Jovanko priredil v Beli vili na Brionih večerjo v čast cesarja Haila Selasija, ki je na prijateljskem obisku v naši državi. Na večerji, ki je bila v prisrčnem in prijateljskem ozračju, so bili z jugoslovanske strani Vladimir Bakarič, Vladimr Popovič, Rudi Kolak, Janko Smole, Miša Pavičevič, Salko Fejič, Dragomir Petrovič in drugi. Z etiopske strani so bili Ras Imru. namestnik komandanta etiopske mornarice Iskeder Desta, minister za zunanje zadeve Ketema Jifru, državni minister Menasi Ha-ile in druge osebnosti iz cesarjevega spremstva. Med večerjo sta oba državnika izmenjala zdravici. Končani pogovori Naser-Husein KAIRO, 23. sept. (MENA). V Kairu so bili nocoj končani uradni pogovori med jordanskim kraljem Huseinom in predsednikom ZAR Naserjem. Osebni predstavnik egiptovskega predsednika c’r. Hasan Sabri je izjavil, da sta se oba predsednika pogovarjala o položaju na Srednjem vzhodu v zvezi s potovanjem kralja Huseina v nekatere arabske prestolnice-Pogovarjala sta se tudi o bilateralnih odnosih. Jordanski kralj bo odpotoval jutri zjutraj v Libijo. Pogovori Debre-Ršad PARIZ, 23. sept. (MENA). Zunanji minister ZAR Mah-mud Riad in francoski zuna- ; nji minister Michel Debre sta se nocoj v Parizu pogovarjala eno uro in 15 minut. Po sestanku je Riad izjavil novinarjem, da sta se v glavnem pogovarjala o krizi na Srednjem vzhodu. V zvezi z mirovno misijo odposlanca OZN Gunnarja Jarringa je Riad dejal, da je prišlo do težav, ker Izrael noče uresničiti resolucije varnostnega sveta. Dodal je, da se je ZAR potrudila, kolikor je megla, da bi misija uspela. Opozoril je na to, da bi morale velike sile nekaj storiti, da bi prišlo do uspeha. Riad je prav tako izjavil, da je zadovoljen z odnosi med ZAR in Francijo, še posebej na gospodarskem in kulturnem področju. V dveh mesecih 40.000 ton bomb na DR Vietnam PARIZ, 23. sept. (UPI)' j Predstavnik za tisk severno- ] vietnamske delegacije na pogovorih v Parizu je danes izjavil, da je dezertiralo približno 130.000 južnovietnam-skih rekrutov iz saigonske armade. Nadalje je izjavil, da je osem odstotkov dezerterjev iz saigonske armade vstopile v vrste borcev narodne osvoboditve. Na tiskovni konferenci je predstavnik za tisk tudi povedal, da so Američani vrgli i v juliju in avgustu 40.000 j ton bomb na Severni Vietnam- Hkrati so izstrelili okoli 40 000 topovskih strelov- Ob koncu je poudaril da ni možno doseči napredka v ameriško-severnovietnamskih pogovorih vse dotlej, dokler ZDA ne ustavijo bombardi- | ranja DR Vietnama. V GRADEC po igrače ( \ k tvrdki KOCH in nič drugače! ii u.„m—■ _____k Telegrami SATELIT — MOSKVA. Sovjetska zveza je izstrelila v vesolje umetni zemeljski satelit »Kozmos 243«, ki bo raziskoval vesolje po določenem programu. ODSTOP — MEXICO. Rektor tukajšnje univerze Ja-vier Barros Siera je odstopil, ker je vojska zasedla univerzo. DIPLOMATSKI ODNOSI — FRANKFURT. Zahodno-nemški minister za gospodarsko sodelovanje Hans Jiir-gen Wischnewski je izjavil, da ni daleč čas, ko bo ZR Nemčija ponovno vzpostavila diplomatske odnose z ZAR in drugimi arabskimi državami. ATOMSKA AGENCIJA — PRAGA. Češkoslovaška delegacija je odpotovala na skupščino mednarodne atomske agencije na Dunaj. »V INTERESU JAVNEGA REDA« — MONTEVIDEO. Urugvajski predsednik Jorge Pacheco je ukazal zapreti vse univerze in visoke šole v glavnem mestu, kar naj bi bilo »v interesu javnega reda«. Sindikalna centrala je napovedala 24-urno splošno stavko. PRIVOLITEV — KUALA LUMPUR. Malezijski premier Tunku Abdul Rahman je potrdil, da se je pripravljen sniti s filipinskim predsednikom Marcosom. Uredila naj bi spor v zvezi s Sabahom, malezijskim ozemljem, ki bi ga Filipini radi anektirali. VRNITEV — BOGOTA. Kolumbijsko potniško letalo, ki je moralo v nedeljo spremeniti smer poleta in pristati na Kubi, se je vrnilo v Barranauillo, 720 kilometrov severno od Bogote. Pričakujejo vrnitev tudi drugega letala. KONČANA PREISKAVA — ATENE. Tu so končali preiskavo proti krivcem neuspešnega atentata na predsednika režima Papadopula. Atentatorju Panagulisu in 19 elanom organizacije LAO (narodna odporniška skupina za sabotaže) bo sodilo posebno vojaško sodišče takoj po referendumu 29. t. m. DEŽEVJE IN POVODENJ — ZURICH. V Švici že dva dni močno dežuje. Voda je zalila številne manjše kraje. Na ozemlju blizu italijanske meje je izgubilo življenja šest ljudi. SPOPAD — TEL AVIV. Izrael je obtožil ZAR, da je čez Sueški prekop poslala skupino oboroženih ljudi, ki so v zasedi pričakali neko izraelsko vozilo, nato pa so se umaknili. Med bojem je bil ranjen en izraelski vojak. SENGHOR V BONNU — BONN. Senegalski predsednik Leopold Senghor je obiskal predsednika ZR Nemčije Liibkeja in kanclerja Kiesingerja, pogovarjal pa se je tudi z zunanjim ministrom Brandtom. SPORNI VIZUM — PARIZ. Predstavnik DR Vietnama v Parizu je izjavil, da v Francijo ni mogel pripotovati Pham Van Bau, predstavnik južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte, ker mu francoske oblasti niso dale vizuma, za katerega so zaprosili že pred 18 mesec:. Pa še to: PO FILMSKO JE SICER PRAV — V nedeljo smo od agencije Tanjug dobili razveseljivo novico, da je eksperimentalni film našega nagrajenca z Oskarjem Dušana Vu-kotiča »Madež na vesti« dobil na irskem filmskem festivalu prvo nagrado. To je resda nov korak zagrebške šole risanega filma v njeni mednarodni uveljavitvi, toda mesto, v katerem je bil festival, le ni Korak, kot so odtipkali v teleprinter, temveč — Cork. Vreme ^3. septembra 1968 ob 13. uri Temperatur a Prognoza 07 13 Ljubljana 10 -i 18 VREMENSKA SLIKA: 8 13 Brnik 9 19 Področje nizkega zračnega Maribor 9 19 pritiska nad srednjo Evropo Slovenj Gradec 8 18 se spet poglablja. Nov val at- 9 19 lanstkih frontalnih motenj se Novo mesto 11 17 je pomaknil preko Francije do Koper 15 21 Alp in bo prešel tudi naše Kredarica —1 2 kraje. Reka 17 22 Pulj 16 21 NAPOVED ZA TOREK: Split 18 25 SLOVENIJA: Dubrovnik 20 23 Zagreb 8 15 Pretežno oblačno bo in Beograd 10 19 vmes padavine Najnižje noč- Sarajevo 11 13 ne temperature bodo okoli 10, Titograd — ■ 21 v Primorju 14. naj višje dne V- Skopje 14 25 ne od 16 do 20 stopinj C. Celovec 9 17 Gradec 9 19 f lll.dSI.AVIJA: Dunaj 13 21 Milano 14 21 Spremenljivo oblačno bo. Genova 18 23 Ob severnem Jadranu bo vmes Munchen 10 17 deževalo. Ziirich 10 Benetke 15 ,*C1