Število slovenskih starešin v oboroženih silah se še zmanjšuje
Predsedstvo republiškc konference SZDL je 12. februarja med drugim obravnavalo tudi pereča kadrovska vprašanja na področju obrambe in sicer upadanje števila slovenskih starešin v oboroženih silah in zmanjševanje zanitnanja mladih za študij obrambnih poklicev.
Zmaniševanje zanimanja mladih iz naše republike za voja-ške in obrambne poklice je še zlasti očitno zadnji dve leti. V oboroženih silah naj bi namreč bilo 7,82 odstotka starešin slo-venske narodnosti, po najnovej-ših podatkih pa jih je samo 2,55 odstotka, torej nekaj tisoč pre-malo. Razmere se ne izboljšujejo kljub šievilnim sklepom, ukre-pom in prizadevanjem. To je še toliko bolj presenetljivo zato, ker je pokazala nedavna razi-skava o odnosu mladih do voja-ških poklicev, da ima večina mladih v naši republiki pozitiven odnos do vojaškega poklica. Še več: petina anketiranih srednje-šolcev in 16 odstotkov anketira-nih osnovnošolcev je celo izra-zilo pripravljenost odločiti se za vojaški poklic. Čemu torej tako neugodne številke? Odgovor ponujajo podatki  iz raziskave.
Ta je namreč hkrati pokazala tudi to, da so mladi premalo sez-nanjeni z vojaškim poklicem, in-formacije o tem poklicu so ste-reotipne in ne prikazujejo prave vsebine dela. Izkazalo se je tudi, da mladi precenjujejo delo v ar-madi. Precej jih je namreč meni-lo, da se ne čutijo sposobne opravljati tako zahtevnega dela.
V dokaj živahni in obsežni razpravi je predsedstvo menilo, da bi ta problem morali začeti re-ševati dolgoročno, resno in celovi-to. Angažirati bi se morali vsi frontni deli SZDL, zlasti mladin-ska organizacija, sodelovati pa mora tudi JLA — v konstruktiv-nem dialogu — kajti le tako bo mogoče pričakovati boljše rezul-late. Seveda pa to ni samo slo-venski probiem, saj se s podob-nimi težavami srečujejo tudi na Hrvaškem in na Kosovu.