IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« LETO XV - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN • TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, SOBOTA, 3. FEBRUARJA 1962 št. 13 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GORENJSKO Izvoz - temelj nadaljnjega gospodarskega napredka Povečanje materialne osnove, izpopolnjen in razširjen proizvodni obseg oziroma na splošno nenehen gospodarski razvoj v preteklih letih so nam še posebno ob letošnjih razpravah o resoluciji prihodnjega ekonomskega razvoja navrgli dokaj aktualno vprašanje — kakšna sta vloga in pomen izvoza za naše gospodarstvo. O tem so pred nedavnim razpravljali tudi na razširjeni seji UO republiških zbornic. Osnovna misel, ki druži vse tovrstne posvete, pa je enotna. — Gospodarski krogi so uvideli, da je perspektiva našega gospodarstva v znatni meri odvisna prav od uspešne in pravilno orientirane zunanjetrgovinske izmenjave. Nedvomno je ena , izmed pomembnih nalog sleherne gospodarske organizacije prav v tem, da se v pogojih novega gospodarskega sistema čimbolj samostojno uveljavi v naši gospodarski skupnosti. To pa bodo podjetja zmogla le tedaj, če bo naše gospodarstvo1 kot celota našlo pravilno in ustrezno mesto na mednarodnem trgu oziroma v mednarodni delitvi dela . Nedvpmno so ta vprašanja izredno pomembna tudi za Gorenjsko. Naš okraj je med gospodarsko najrazvitejšimi okraji ne samo v Sloveniji, temveč tudi v državi. Gorenjska industrija predstavlja v celokupnem slovenskem izvozu precejšnji delež. Kljub temu, da se je izvoz iz Gorenjske v letu 1960 v primerjavi z letom 1956 povečal za več kakor petdeset odstotkov, pa še vedno ugotavljamo, da intenzivnejši gospodarski razvoj zahteva tudi v prihodnje še hitrejšo zunanjetrgovinsko "izmenjavo in vključevanje našega gorenjskega gospodarstva v svetovni gospodarski prostor. — Gorenjska industrijska podjetja imajo široke možnosti za uspešen izvoz predvsem v dežele s stabilno oziroma ugodno valuto. Naši okrajni gospodarski strokovnjaki predvidevajo, naj bi Izvoz porastel predvsem v črni metalurgiji. Prav ta gospodarska panoga je namreč ena izmed tistih, ki ima možnosti za izvoz in tudi ena izmed tistih, ki je imela leta 1960 za desetinko odstotka manjši izvoz kakor pa leta 1956. V prihodnje naj bi izvoz povečala tudi naša kovinsko predelovalna industrija, ki sedaj ustvarja nekaj pod deset odstotkov celotnega izvoza z Gorenjske. Pač pa je ko- vinska industrija panoga, ki je glede izvoza v preteklih letih dosegla izreden napredek, saj se je njena udeležba v izvozu gorenjske industrije dvignila od 4,4 odstotka v letu 1956 na 8,7 odstotka v predpreteklem letu. To je razen industrije obutve največja preusmeritev na izvoz. Ugodne pogoje za uveljavitev na svetovnem tržišču v prihodnjih letih imata tudi naša elektroindustrija in gumarska industrija. -Nepravilno pa bi bilo, če bi na ostale panoge gledali kot na take, ki nimajo pogojev za izvoz. Njihov izvoz je namreč po obsegu manj pomemben,, čeprav tudi v teh panogah obstajajo možnosti za uspešnejšo zunanjetrgovinsko izmenjavo. — P. IZ SEJNE DVORANE OLO KRANJ Dopolnilni predlogi Kranj, 2. februarja — Danes dopoldne sta se prvič v letošnjem letu sešla na 57. skupno sejo oba zbora Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Osrednja točka dnevnega reda današnjega zasedanja je bila razprava o predlogu resolucije o perspektivnem gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj. Omenjena RESOLUCIJA je za naš nadaljnji razvoj tako pomemben akt, da ga razen občinskih ljudskih odborov predhodno obravnava tudi okrajni ljudski odbor sam, ki bo osnutek RESOLUCIJE - obogaten s številnimi spremi-njevalnlani in dopolnilnimi predlogi - na prihodnji sc.ii tudi sprejel. - Razprava je bila izredno živahna, saj se je nadaljevala tudi v popoldanskem času. Uvodno besedo k razpravi o osnutku RESOLUCIJE o gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj je podal podpredsednik OLO Kranj Sveto Kobal, ki je Letošnji zlet Ljudske tehnike bo v Skofji Loki Pred nedavnim je bila v Skofji Loki razširjena seja Občinskega odbora Ljudske tehnike Skofja Loka, ki so se je udeležili tudi predstavniki OO LT Kranj. Seja -je bila sklicana z namenom, da bi se pogovorili o pripravah za izvedbo letošnjega tretjega zleta Ljudske tehnike Gorenjske. Ta bo, kakor so sklenili na razširjeni 6e j i škofjeloškega odbora LT, ob koncu šolskega lota, zaključen pa bi bil v nedeljo 17. junija. V želji, da bi letošnji zlet čimbolj uspel in da b! bil bolje organiziran kakor prvi v Tržiču in lanski v Radovljici, 60 na omenjeni seji izvolili pripravljalni odbor in posebne komisije. Po okvirnem programu prireditve lahko skleprmo, da bo ob zle-tu v Skofji Loki zelo razgibano, saj bodo razen društev Ljudske tehnike sodelovala na zaključni slovesnosti v povorki tudi škofjeloška podjetja, ki bodo prikazala svojo izdelke. Traktoristi in kmetijski strojniki pa bodo v okviru svojega društva pokazali sodobno kmetijsko mehanizacijo. Na loški osemletki bodo organizirali dve razstavi. Na prvi bodo razstavljena dela mladih tehnikov, na drugi pa delo fotoamater j ev oziroma gorenjskih foto-klubov. V času zleta bo v Skofji Loki tudi vrsta okrajnih tekmovanj v različnih disciplinah. Za zaključek pa bo v Skofji Loki, kakor smo že omenili, velika povorka. Organizatorji bodo po povorki poskrbeli tudi za organizacijo številnih izletov v Selško in Poljansko dolino, kjer si bodo udeleženci lahko ogledali zanimi vosti obeh dolin. Po ogledu zanimivosti bo zbor vseh udeležencev in podelitev nagrad. Poskrbljeno Pa bo tudi za razvedrilo. ljudskemu odboru tudi predlagal, naj bi na današnjem zasedanju zaradi pomembnosti RESOLUCIJE prebrali celotno njeno besedilo. Naglasjl je tudi, da leto 1960 ne predstavlja samo konca preteklega planskega obdobja in pričetka novegai temveč da ima to leto zaradi 'Številnih novosti tudi' pomembno mesto v našem gospodarskem razvoju. Pri obravnavi problematike planiranja je dejal, ta stari način planiranja ni več ustrezal pogojem našega gospodarstva in smo zato pričeli iskati ..ove oblike, katerih pravilnost nam bo dokončno pokazala šele prihodnost'. Plod vseh teh prizadevanj in iskanj najustreznejšega .i.stema planiranja pa je tudi osnutek o perspektivnem razvoju našega okraja. Današnja razprava je najprej načela probleme trgovine. V tej dejavnosti, zlasti še v maloprodajni oziroma prehrambeni trgovini, je še vedno ookaj občutno pomanjkanje obratnih sredstev. Govornik, ki je o tem razpravljal, je predlagal, naj bi občinski plani zagotovili sredstva za nadaljnji uspešen razvoj. Prav tako je razprava nakazala tudi potrebo, naj bi temeljito proučili tudi vprašanje skrajšanega delovnega časa. V prihodnje bo treba še bolj poskrbeti tudi za družbene službe. Tudi to je povzetek iz današnje razpravo. Povečanje prebivalstva in hitrejši dvig proizvodnje oziroma gospodarski napredek na .splošno, ki ga predvideva osnutek okrajne RESOLUCIJE; vse to bo imelo svoj odmev tudi v presveti, zdravstvu in socialnem varstvu. Zato družbenih služb ne moremo obravnavati ločeno od ostalega razvoja, odpraviti pa je treba tudi služ-pano- dosedanjo miselnost o teh bah kot o neproduktivnih gah. V tem smislu naj bi te dejavnosti tudi okrajna RESOLUCI-TA še bolj upoštevala. Številni govorniki, ki so zastopali posamezne gospodarske dejavnosti, so se strinjali z osnovnimi načeli razvoja, ki ga predvideva okrajna RESOLUCIJA v posamezni panogi. Kljub temu pa je razprava dala nekatere dopolnilne predloge in opozorila na posamezna dejstva, ki bi morala biti bolj poudarjena. Taki predlogi so se nanašali tudi na obrtno uslužnostno dejavnost, ki naj bi v prihodnje ekonomsko poslovala. S tem v zvezi naj bi pokrenili tudi glede njenih organizacijskih oblik. Razprava na današnji seji je bila preobsežna, da bi jo lahko skrčeno ali vsaj problemsko objavili na tem mestu. Glavni njen namen pa je bil, da odborniki in gostje, ki so bili povabljeni na sejo, dajo čimbolj teh'ne pripombe in dopolnila, ki jih bodo upoštevali pri dokončni formulaciji besedila RESOLUCIJE. O nekaterih problemih, ki jih je razprava nakazala, bomo poročali pozneje. S seje Turističnega društva Bled Letos spet novosti Bled, 2. februarja - Včeraj popoldne je imel upravni odbor TD Bled svojo redno sejo. Na njej so govorili o podrobnostih v zvezi z letošnjimi prireditvami med turistično sezono. Člani upravnega odbora so govorili tudi o predračunu dohodkov in izdatkov TD za leto 1962 in obširno razčlenjevali težave, ki se pojavljajo v zvezi s finansiranjem prireditvenega sporeda v Kazini in v baru. Tudi v letošnji sezoni bo na Bledu nekaj večjih prireditev, ki bodo presegle lokalni okvir Bleda. To so predvsem: slovenski festival popevk, tradicionalni jazz festival in mednarodni šahovski turnir. Priprave za vse te prireditve so že v polnem teku. Na včerajšnji seji je upravni odbor TD izvolil organizacijski odbor, ki bo neposredno vodil vse priprave za festival popevk, ki bo med prireditvami prvi na vrsti, saj je na sporedu že 10., 11. in 12. maja. Obenem se blejski turistični delavci ukvarjajo tudi z idejo o večji zimski prireditvi, ki bi poživila zimsko sezono in bi imela mednarodni karakter. Ta prireditev naj bi bila že v prihodnji zimi, vendar trenutno o njej še ni mogoče več pisati. FINANSIRANJE POKLICNIH ŠOL ZA VZGOJO OBRTNEGA KADRA Sprejeta priporočila o dotoku sredstev Svet za šolstvo OLO Kranj je na eni izmed zadnjih sej razpravljal o finansiranju poklicnih šol za vzgojo obrtnega kadra in sprejel priporočilo, da naj bi dejavnost šol financirali tisti občinski ljudski odbori, ki so ustanovitelji posameznih šol, ostali občinski ljudski odbori pa, ki imajo v šolah učence s svojega področja, bi prispevali številu učencev ustrezne vsote. Ta predlog pa je bil po daljših vsestranskih obravnavah nekoliko spremenjen in dopolnjen. Člani sveta so na seji preteklo sredo sprejeli priporočilo, ki predvideva, da naj bi 25 odstotkov potreb teh šol krili ljudski odbori tistih politično-teritorialnih enot, na katerih so šole. Ostalih 75 odstotkov bi zagotovile obrtno-jco-munalne zbornice s 60 odstotnim deležem od 10 odstotnega prispevka, ki ga odvajajo obrtne gospodarske organizacije družbenega sektorja, in s 60 odstotki od 5 odstotne dohodnine, ki jo pjačujejo zasebne obrtne organizacije, v občinske sklade za šolstvo. Obrtne zbornice bodo zajele tudi 0,3 odstotka od; izplačanih osebnih prejemkov. Rn2en tega, da bodo obrtne zborniee zajele tudi 0.3 odpadal j evan je na 2. strani) O NOVIH CENAH IN ŠE KAJ s seje Okrajnega ljudskega odbora Kranj NAŠI STIKI S KOROŠKO 28.605 prehodov čez mejo Z NAŠE STRANI VEČJE ZANIMANJE ZA OBISKE 18. FEBRUARJA NA REVIJO V CELOVEC Poldrugo leto je, odkar lahko I govorimo o povečanem obmejnem ' prometu oziroma sdelovanju med nami in Kroško. V tem času so namreč dobili stalne izkaznice za prehod čez mejo ne le dvolastniki, marveč tudi ostali prebivalci obmejnih področij (in sicer z obeh strani).1 Izmed 38.200 prebivalcev, ki jih zajema dogovorjeno obmejno območje z naše strani, jih je 4877 zaprosilo za izkaznice. V zvezi e tem je opaziti manjše zanimanje za te prehode na avstrijski strani, kjer je izmed 86.400 prebivalstva določenega obmejnega območja zaprosilo oziroma dobilo te izkaznice le 4338 posameznikov. Izmed 9215 posameznikov, kolikor jih ima te izkaznice za možni trikrat mesečni obisk čež mejo z ene in druge strani, je bilo od avgusta predlanskim do konca decembra lani zabeleženih 28.605 prehodov čez mejo. Z naše strani je bilo 16.184 prehodov, z one strani pa 12.421 obiskov k nam. Dobra polovica vseh prehodov je bila opravljena z vlakom med Jesenicami in Podrožco, okrog četrtina prometa preko Podkorenskega sedla, ostala četrtina pa preko Ljubelja ni Jezerskega. Del teh prehodov je turističnega značaja. Drugi del teh prehodov eo obiski sorodnikov in znancev, zlasti pa je pomemben del skupine in obiskov z ogledi sosednjih krajev, z gostovanji in podobno. Razna društva so onstran navezala stalne stike za sodelovanje, zlasti v predelih, kjer živi slovenska manjšina. Letos so se celo sindikalne organizacije zavze-. le za to, da bi bilo to sodelovanje (Nadaljevanje na 2. strani) Tokrat o razvoju manjših podjetij Med številna predavanja, ki jih je v zadnjem času organiziral Klub gospodarstvenikov Kranj, bomo prihodnji teden zabeležili še eno. Tokrat se bo predavanje nanašalo na perepektivni razvoj manjših in srednjih industrijskih in obrtnih gospodarskih organizacij na Gorenjskem. Predavanje razen pomembnosti pridobi na aktualnasti predvsem še zato, ker prav sedaj razpravljamo o perspektivnem goisipeciari-kem in družbenem razvoju kranjskega; okraja. Zato na predavanju ne bodo obravnavali 6amo možnosti nadaljnjega razvoja omenjenih podjetij, temveč bodo nakazali tudi splošno orientacijo njihove poslovne politike in perspektivnih načrtov razvoja. Predavanje O perspektivah in možnostih razvoja manjših in srednjih industrijskih in obrtnih podjetij na Gorenjskem bo v torek, 6. februarja, ob 17. uri v Klubu gospodarstvenikov v Kranju, Prešernova 11 /I. Predaval bo Mitja KAMUSlC, direktor Zavoda za Izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju. Predavanje bo pomembno in aktualno ne le samo za gospodara t veni ke iz Kranja, temveč tudi za vsa prizadeta gorenjska podjetja. Ekonomski odnosi na trgu naj urejujejo odnose med proizvodnjo in potrošnjo je v razgovoru dejal podpredsednik OLO Sveto Kobal Povod za ta razgovor je dala informacija o novih, višjih cenah v potniškem avtobusnem prometu za 30 odstotkov v republiškem okviru, kar je objavil tudi naš list .Ta novica, kot navadno take stvari, ki neposredno zanimajo in prizadenejo človeka, je imela svoj odmev med našimi bralci. »Kaj mislite, tovariš podpredsednik, o novih avtobusnih cenah?« »►Mi smo proti cenam, bi so določene na tak način, smo proti takemu dogovarjanju. Čeprav gre pri tem le za priporočilo podjetjem, ima to svoj monopolni značaj. Mislim, da bi se tudi v avtobusnem prometu - kot povsod -morale oblikovati cene na osnovi ekonomskih odnosov — na trgu. A te so lahko za vsako podjetje drugačne. Sem za konkurenco med podjetji. Zakaj ne bi šli na primer na licitacijo prog: vozni red, cene itd. Kdor bi nudil boljše pogoje, bi imel prednost. Dogovarjanje za cene med podjetji] pa ni na mestu.« »Kaj sodite o ostalih cenah. V Kranju se sliši o novih cenah za mleko itd. Ali posamezna podjetja res lahko dvigajo cene in tako koristijo kupno moč potrošnika? Kje so tu meje?« »Meje sproti izoblikuje trg — konkurenca. Kar pa se tiče mleka, mislim, da je treba imeti pred očmi proizvajalca mleka, da je treba upoštevati težave in račune naših kmetijskih posestev. Tudi kmetijski delavci hočejo za industrijskimi: hočejo svoje sklade, določeni standard. Seveda skladno s svojim delom. In kdo jim lahko to oporeka. Zmeraj ne bodo mogli prodajati mleka po nekih socialnih, sentimentalnih merilih, ampak ob merilih točne kalkulacije, ob stvarni ceni proizvodnje.« »Kajtšen vpliv ima pri vsem tem povečana kupna moč potrošnika?« »Treba je razlikovati tako kupno moč, ki je stvarni odraz proizvodnje, ki je torej krita z blagovnimi fondi. Pri našem primeru pa je delno tudi druga stran - kupna moč, ki ni rasla ob enakem dviganju produktivnosti. Lan!, v primerjavi s predlanskim letom, so v naših podjetjih narasli osebni dohodki za približno 33 odstotkov. Čeprav še nI natančnih podatkov tudi o produkilvnw;'.i za isto obdobje, je vendar že znsno, da se ta ni dvignila v taki meri. Taka nominalna povečana kupna moč pa seveda povzroči tudi določeno gibanja cen navzgor. Tak navidezni standard, s katiu-im ss celo hvalijo v posameznih podjetjih, dela težave na trjru.« »Kje vidite rešitev iz teh te/.av?« »Samo v povečani produktivnosti in svobodnem delovanju ekonomskih zakonitosti.« K. Makuc Tine je delni invalid. V podjetje je prišel pred leti. Predstavil se je s spremnim pismom in tudi telefon je nekajkrat zazvonil zaradi njega. Potem je stvar prišla na določeno kjomisijo in neobvezno tudi na delavski svet. Povsod so se zavzeli za človeka, ki je le delno sposoben, sicer pa zelo priden, vesten, po~ sten in tudi potreben zaslužka — doma ima dvoje otrok in ženo. Delo, ki so mu ga dali, je bih Lir lepo in ga je v redu opravljal. Večkrat je bilo slišati: »Tine je pa res na mestu, nanj se lahko zane-*e$.* Zadnji čas pa je prišlo v podjetju do precejšnjih sprememb. Na sestankih ekonomskih enot so do kosti prerešetali organizacijo proizvodnje, razne izdatke, možnost varčevanja s surovinami, režijske stroške in podobno. Tako je prišel na vrsto tudi Tine oziroma njegova delovno mesto. Nekateri1 so menili, da to delo mora nekdo opravljati in da je Tine kar primeren, drugi Precej je bilo predlogov. Najodloč-nejši pa je bil Jože, češ kaj bomo razpravljali okrog Tineta, če ie sposoben, naj dela, kamor ga damo, če ni, pa naj gre. Takrat pa je spregovoril ed:'n izmed delavcev, ki je skoraj zmenj samo molčal. »Prav, ti praviš naj gre! Da te ni sram!* je deial. »Pred leti, ho je prišel, si pa prav ti na komisiji govoril, kako moramo razumeti budi itd. Danes, ko se bojiš, da bi bil morda kai pri- Denar in humanizem je dejal, da bi se dalo stvar dru- zadet, si pa pozabil na vse svoje gaće. organizirati in ukiniti to de- človeško razumevanje!* lovno mesto, kar bi bilo v intere- Potem je bilo vse tiho. Tine je su celotne ekonomske enote, tretji še zmeraj v podjetju in vsi ga hva- pa je predlagal, naj bi Tinetu dali lijo. On pa pravi, da se ljudi spo- drugo delo. Tako je šlo naprej, zna samo ob denarju. — K. M. SOBOTA, 3. FEBRUARJA 1962 TE DNI PO SVETU iiiimiiiiiiiiii!« TE DNI PO SVETU % SESTANEK V MOSKVI V sovjetskem zunanjem ministrstvu so se nadaljevali sovjet-sko-amariški pogovori o nemškem in berlinskem vprašanju. Sestanek je trajal dve uri in pol. Ameriški ambasador je izjavil, da so dosegli soglasje o ponovnem sestanku! 0 KASMIR PRED VARNOSTNIM SVETOM Varnostni svet Je začel zopet obravnavati kašmirsko vprašanje. Zadnjič so o tem vprašanju razpravljali pred petimi leti. Indija Naši stiki s Koroško (Nadaljevanje s 1. strani) bolj načrtno med raznimi organizacijami, društvi in delovnimi kolektivi z ene in z druge strani. Na oni strani pričakujejo večji obisk naših ljudi zlasti v nedeljo, 18. februarja, ko bo v Celovcu gostovala znana dunrjska Revija na ledu. V tem primeru pričakujejo, da bodo avstrijske oblasti dopustile potovanje do Celovca. Obračun leta in pol tega sodelovanja je vsekakor pozitiven, — Hkrati pa je dosedanja praksa pokazala, da je treba z večjo elastičnostjo reševati posamezne težave. To velja še posebno za trgovino, gostinstvo itd. Obiskovalci z one strani često težko najdejo menjalnice, trgovino oziroma prodajalno, kjer bi kupili to, kar je zanje zanimivo: cigarete, meso, žgane pijače in podobno. Dosedanje izkušnje bodo gotovo prispevale k povečanju obojestranskih stikov, gostovanj in obiskov, kar bo samo v interesu miroljubnega sožitja med narodi. — K, M. Sprejeta poročila o dotoku sredstev (Nadaljevanje s 1. strani) stoike od izplačanih osebnih prejemkov v obrtnih gospodarskih organizacijah in to od odstotka, ki je namenjen izobraževanju kadra, bodo tudi industrijska podjetja, vse dokler bodo šolala svoj kader v teh šolah, prispevaia ustrezne vsote denarja. Ta predlog pomeni precejšnji korak naprej pri finansiranju poklicnih šol za vzgojo obrtnega kadra, saj v merilu okraja urejuje finansiranje posameznih šol in radno pritekanje denarja v 6klade za šolstvo. Svet je pred sprejetjem tega priporočila o predlogu razpravljal s predstavniki zhor-nic in horavnih odborov skladov za šo'„stvo, ki so predlog v celoti osvojili. Pozdravili so za-m;sel Sv*eta. da za celo območje okraja izdela enoten kriterij financiranja in tako omogoči po-tre'mo koordiniranje. Svet bo tudi poskrbel, da se bodo priporočila pravilno in dosledno izvajala. nasprotuje zahtevi Fakiatana o razpravi v Varnostnem svetu in se zavzema za neposredna pogajanja s Pakistanom. Indijski delegat je naglas ti, da Indij« ne ogroža pakistanske varnosti. " O MINISTRI SO ODPOTOVALI Ministri zunanjih zadev 80 ameriških držav, ki so se udeležili konference v Punta del Este, so zapustili urugvajsko mesto., Podpisovanju dokumentov konference so prisostvovali ministri — udeleženci konferenc, razen kubanskega predsednika Dortieosa. 0 PROTISLOVNE VESTI O GIZENGI Predstavnik OZN je sporočil, da so Gizongo namestili v neko vilo vojaškega taborišča in ga lahko obiskujejo edinole mati in sestra. Premier Adula je izjavil prejšnji teden, da Antoine Gizenga ni aretiran, medom ko je njegov minister za zunanje zadeve trdil, da je Gi?enga ujetnik Mobutujevih padalcev. # OBISK V SOVJETSKI ZVEZI PREURANJEN Predsednik ZDA Kennedy je na tiskovni konferenci izjavil, da njegov obisk o SZ ne pride v po-štev vse dotlej, dokler ne bo popustila napetost v odnosih med obema državama. nejših držav Latinske Amerike tjinske večine. V teku razgovo- Svet Organizacije ameriških dr-ni trobilo v washingtonski poli- rov pa so Amerikanci ob spre- žav se bo najbrž sestal že v teti eni rog. Sprva Je bila ameriška membl svojih predlogov do bruarju, da bi razpravljal o lah §f Konferenca ameriških držav v poslovna prizadevnost usmerje- Kuhe uspeli ob pravem času H Puntl del Este bo prišla v zgo- na v smeri enotne obsodbe vseh najti rezilni pas In rešiti svoj ff doftao diplomacije po svoji po- držav ameriške celine, ki bi prestiž na ameriškem kopnu. Z 1 dobnosM s sejmom. Veliko je skupaj morale najti politične najmanjšim številom glasov, ki % bilo kupuj, dosti prepričevanja, oblike ln mere, n katerimi bi zagotavlja dvotretjinsko večino, §f značilnega tržnega prepiranja, kaznovale kubansko vlado, ker je bila Izglasovana resolucija, kjjučitvi Kube. Svet bo verjetno z dvotretjinsko večino prepovedal Kubi sodelovanje in udeležbo na sestanku sveta in v drugih organih te organizacije, dokler no bo sklicana medamerl- PIROVA ZMAGA različnih ponudb in na koncu Je izbrala družbeno ureditev, ki ki pravi, da se je ne malo podkupovanja. Zunanji ministri ameriških držav so se rasišli % napetimi živci in naveličani, na znotraj pa zadovoljni, da je ta sejemski vrvež minil a pričakovanimi sejmskimi pogodbami. Na splošno nihče, ki ni v »skladu z ameriškim nacije opazoval zunanje ministre za j^m življenja*. Raagovori v zeleno mizo, in mogel prikriti punte del Este pa so pokazali, vtisa precejšni« jalovosti. Celo da o enotnosti ameriških držav ameriški časniki so občutili to ne more biti govora in da je jalovo razpoloženje na konferen- Dean Rus* moral presneto pre- Kuba sama ška konferenca, ki naj bi odlo- ■ izločila iz medamcrišk"ga sistema« in predlagajo izključitev Kube iz medamerilklh organov. Izglasovanje te resolucije pa prinaša kopioo pravnih ■ ugovo- čala legalno proceduro za izključitev Kube is Organizacije. Razen pravnih ugovorov se, vsebina resolucije, ki Je bila sprejeta v Punto del Este pro- sa rov. Pravila o medajmeriškem tivi načelom samoodločbe In sa- Ci ln slednjič morali tudi pri- poten zapuščati konferenčno sodelovanju namreč ne dopu- mostojnosti, po katerih ima vsak znati, da so rezuKftH za njihovo dvorano, preden je dobil dvo- ščajo, da bi bila katerakoli iz- narod pravico, da si Izbere druž- razfago precej pičli. Amerikanci tretjinsko večino za obsodbo med članic izključena iz organi- beno ureditev, hi je v skladu z so v Punto del Este odšli z na- Kube in • tem rešil ameriški zacije. Resolucija je tako napor- njegovimi težnjami. Izglasovana m encim, da pokažejo »ostre zobe« ugled. Sest južnoameriških dr- jena proti vsebini pravnih načel, resolucija je tako v sporu tudi Kubi in da Jo Izločijo iz politič- žav. ki so se glasovanja o iz- na katerih temelji med ameriško s temi načeli, ki so osnovana za nega vpliva na ameriško celino, ključlivi Kube iz Organizacije sodelovanje, ker ta načela pri- nevmefiavanje v notranje zadeve če že ne pridobijo dovolj gla- ameriških držav vzdržale, dela mera, i*kli:u-itve ne poznajo. To tujih držav. Nihče namreč ne sov, da z dejanji različnih oblik wa®hJrigtQn.v v oglasnem trn razpis Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Gostinskem podjetju »JELEN« Kranj, raspisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. SOBARICA 2. PERICA "1 3. SNAŽILKA «• Za sobarico je potrebno znanje vsaj enega tujega jezika. Urana in stanovanje v podjetju. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe poslati upravi podjetja do 15. februarja 1962, OBJAVA Dežurna služba veterinarjev ob nedeljah v mesecu februarju; 4. 2. Jože Rus, tel. 26-95, Cerklje; H. 2. Srečko Vehovec, tel.20-70, Kranj, Stošičeva 3; 18. 2. Bogdan Cepuder, tel. 23-13, Kranj, Koroška 9; 25. 2. dr. Franc Rutar, tel.27-04, Kranj, Planina 4. VAJENSKI DOM KRANJ raspisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: Dokončana 6rednja ekonomska šola z nekajletno prakso. Prejemki se določijo po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe 1. marca 1962 ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe pošljite na upravo Doma, Kranj, Tomšičeva 44. OBVESTILO VOZNIŠKI TEČAJ v Šenčurju Avto-moto drutvo Senčgr obvešča vse interesente, da se prične nov tečaj za Šoferje — amaterje dno 5. II. 1962 ob 18. uri v prostorih društva. Prijave se sprejema na dan pričetka pri tajniku ali v trgovini zadružnega doma Šenčur. Obvezno cepljenje bo na območju občine Kranj za otroke, rojene od 1. januarja 1961 do 30. septembra 1961 in za vse one, ki še niso dopolnili treh let ter. Še niso bili uspešno cepljeni. Razen tega bodo po uredbi sekretariata ZIS za zdravstvo (Ur. list FLRJ št. 3/62) cepljeni še otroci tistih staršev, ki so bili po isti uredbi obvezno cepljeniv RAZPORED CEPLJENJA: AMBULANTA STRAZISCE 5. februarja 1962 ob 12. uri OTROŠKI DISPANZER KRANJ 5. februarja 1962 od 14. do 17. ure Kontrolni pregled uspeha cepljenja bo 12. februarja J?82 na istem eepisču ob tšti uri. ZADRUŽNI DOJfl VISOKO 6. februarja 1962 ob 7.30 uri OSNOVNA SOLA OLSEVEK 6. februarja 1C62 ob 8.15 uri OSNOVNA SOLA KOKRA 6. februarja 1962 ob 10. uri OSNOVNA SOLA JEZERSKO G. februarja 1962 ob 11."uri ZDRAVSTVENA POSTAJA PREDDVOR 6. februarja 1962 ob 14.30 uri OSNOVNA SOLA TRSTENIK 6. februarja 1962 ob 15.30 uri OSNOVNA SOLA PREDOSLJE 6. februara 1982 ob 16.30 url ZADRUŽNI DOM KOKRICA 6. februarja 1962 ob 17.15 uri , Kontrolni pregled uspeha cepljenja bo 13. februarja 1962 na istem cepišču ob isti uri. ZADRUŽNI DOM NAKLO 7. februarja 1962 ob 7.30 uri OSNOVNA SOLA PODBREZJE 7. februarja 1962 ob 8.15 uri OTROŠKA POSVETOVALNICA ŽEJE 7. februarja 1962 ob 8.30 uri VRTEC GOLNIK 7. februarja 19C2 ob 9.15 uri OSNOVNA SOLA GORICE 7. februarja 1962 b 10.15 uri OTROŠKA POSVETOVALNICA SENCUR 7. februarja 1962 ob 14. uri OSNOVNA SOLA VOKLO 7. februarja 1962 ob 14.45 uri OSNOVNA SOLA TRBOJE 7. februarja 1962 ob 16.30 url KMETIJSKA ZADRUGA HRASTJE 7. februarjr. 1962 ob 17.15 url Kontrolni pregled uspeha ljenja bo 11. februarja 1962 na 1 istem cepišču ob isti ari. ZDRAVSTVENA POSTAJA CERKLJE 8. februarja 1962 Ob 11. uri OSNOVNA ŠOLA SENTURSKA GORA 8. februarja 1962 ob 14. mi OSNOVNA SOLA VELESOVO 8. februarja 1962 ob 15.30 uri OSNOVNA SOLA ZALOG 8. februarja 1962 ob 16.30 uri Kontrolni pregled uspeha cepljenja bo 15. februarja 1962 ob isti uri na istem cepišču. POMOŽNO CEPISCE GOSTILNA RAKOVICA 10. februarja 1962 ob 7.30 uri OSNOVNA SOL A BESNICA 10. februarja 1962 ob 8. url POMOŽNO CEPISCE GOSTILNA "NEMILJE ' 10. februarja 1962 ob 8.30 uri OSNOVNA SOLA PODBLICA 10. februarja 1962 ob 9.30 uri OSNOVNA SOLA PSEVO 10. februarja 1962 ob 11. url OSNOVNA SOLA ZABNICA 10. februarja 1962 ob 14. uri OSNOVNA SOLA MAVClCE 10. februarja 1962 ob 15.30 uri OTROŠKA POSVETOVALNICA DRULOVKA 10. februarja 1962 ob 16.33 uri Kontrolni pregled uspeha cepljenja bo 17. februarja 1982 na istem cepišču ob isti uri. Poleg navedenih se prostovoljno lahko cepijo tudi drugi otroci. Šolski otroci bodo cepljeni v svojih šolah. Posebnih obvestil ne bomo razpošiljali. S seboj prinesite fz£nznico o cepljenju cz. zdravniško knjižico. Cepljenje je strogo obvezno. Prekršek se bo kaznoval po odredbi o ukrepih za varstvo pred prenašanjem in širjenjem k'0ž (Ur. list FLRJ št. 3 z dne 24/1-1962). O LAS v vsako hišo Bolnica za duševne bolsznl Begunje na Gorenjskem RAZPISUJE prosti delovni mesti DVEH MEDICINSKIH SESTER Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe z življenjepisom poslati na upravo bolnice najkasneje do 10. februarja 1962. Samsko stanovanje je na razpolago. Zadružni svet pri Gozdarsko-kmetijaki zadrugi Srednja vas v Bohinju razpisuje na podlagi svojih pravil po čl. 29 ™*> RAČUNOVODJA Pogoji za sprejem: Potrebna strokovna izobrazba, to je 10 let prakse pri vodenju računovodskih poslov v zadrugi. Prijave z navedbo osebnih podatkov pošljite na upravo GKZ Srednja vas. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri GKZ Srednja vas v Bohinju razpisuje delovno *».,,„ LESNEGA TEHNIKA za svoj obrat mizarstvo v Cešnjici. Pogoji za sprejem: Ustrezna šolska izobrazba in 5-letna praksa v lesni stroki. Ponudbe pošljite na upravo GK7 «neje do 15. februarja 1982 z navedbo osebnih pe in o doseda- njem službovanju. Samsko stanovanje poskrbljeno. SOBOTA, 3. FEBRITATUA 19« Izkušnje delovnih kolektivov o delitvi dohodka r avl j eno delo in ne ure SAMO DELO NE MORE BITI MERILO ZA NAGRAJEVANJE, čE TO DELO NE DA TUDI USTREZNEGA EKONOMSKEGA USPEHA Taka je bila osnovna ugotovitev delavcev kranjske tovarne Iskra, ko ko po ekonomskih enotah razpravljali o pravilniku delitve dohodka in iskali merila, ki naj bi hu določenega dela. Sestanki so bili V6e bolj živahni in predlogi vse tehtnejši. Tako je prišlo do sedanjeaa pravilnika, ki upošteva izdelek ti bila najbolj pravična in izpodbud-na za posameznika in tudi za kolektiv kot celoto. Teh razprav je bilo veliko. Sploh je bilo lansko je.sen močno razgibano v vseh organizacijah kolektiva, in sicer prav zaradi širokih razprav o pravilnikih o delitvi dohodka. Osrednja komisija, ki je bila zadolžena za to delo, je prejela precej predlogov. Zdaj so že končali z zadnjimi korekturami, oddali pravilnike, toda najvažnejše jih še čaka — ugotavljanje, kako se bo Vse obneslo v praksi. 2e s 1. majem lani so uveljavili nov pravilnik o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Osnova je bila v višini opravljenih produktivnih ur oziroma norma ur. Pregledali so kvalifikacijsko strukturo delovnih mest v vsakem oddelku (ne kvalifikacije zaposlenih delavcev) in določili skupno vsoto denarja za vsako ekonomsko enoto. Sprva eo bili delavci kar zadovoljni s takim merilom, ki so ga sami predlagali in izoblikovali. Toda že prve mesece je na sestankih prihajalo do kritik tega načina in do predlogov za spremembo. V glavnem so ugotavljali, da je treba najti merila v izdelkih, ob ekonomskem uspe- oziroma ekonomski učinek. Pri tem zlasti ocenjujejo kvaliteto izdelkov in spoštovanje določenih rokov. Ti pokazatelji bodo prišli v veljavo šele z januarjem oziroma pri prejemkih v prihodnje. Toda že zdaj oz. od novembra, odkar so delavci začeli iskati izhod v tej smeri, so začeli uvelja-ljati ta stališča v praksi. Tako je prišlo do številnih sporov in nesoglasij med raznimi oddelki oziroma med ekonomskimi enotami in določenimi službami. Za vsak izdelek, ki ni ustrezal po kvaliteti in ga je bilo treba izločiti oziroma znova sestaviti, za vsako zamudo itd. povsod so delavci zahtevali točna pojasnila in povsod so našli krivca. Na zadnjih sejah delavskih svetov po ekonomskih enotah, ki jih je 17, pa so delavci zelo resno opozarjali posamezne preddelavce, oddelkovodje in tehnično vodstvo na določene sla-bosTi in od njih zahtevali polno materialno odgovornost za morebitne posledice. Tako so ta nova merila že sprožila množično kontrolo nad vodstvom, nad dejavnostjo oddelkov in podjetja kot celote, sprostila široko iniciativo pri iskanju slabih strani in odpravljanju slabo- Komaj se prve snežinke dotaknejo tal, že se pojavijo na kranjskih ulicah delavci, Id počistijo steptano snežno prevleko pločnikov. Ta utegne biti še posebno nevarna na gladki površini na Trgu revolucije. Tako je bilo tudi pretekli četrtek, ko je začelo snežiti Pridelek sadovnjakov upada Kmetijska inšpekcija Občinskega ljudskega odbora Kranj se je po novem letu resno lotila preventivnih ukrepov, s katerimi hoče preprečiti nadaljnje okuženje sadnega drevja na območju občine. Ugotovljeni primeri pričajo, da so precej sadnega drevja okužili razni sadni škodljivci in bolezni, mnogo dreves pa ne rodi zaradi starosti. To je narekovalo temeljit pregled sadovnjakov, za kar so imenovali posebne komisije, ki jih je na območju občine sedem. Sedeže imajo pri vseh kmetijskih zadrugah, na Kmetijskem gospodarstvu Šenčur in Kmetijskem gospodarstvu Sorsko polje v Zabnici. Po sedanjih podatkih bo treba posekati oziroma izruvati okrog 6.000 sadnih dreves. Ce tega ne bodo 6torili lastniki sami. bodo to delo opravile kmetijske zadruge na račun lastnikov. Takšni ukrepi so nujni, saj so ponekod sadov- njaki že tako stari, da so, samo še leglo bolezni. Namesto odstranjenih dreves bo treba posaditi prav toliko ali pa še več novih. Po načrtu naj bi posadili v glavnem le sadje dobrih namiznih sort. Nedvomno prinašajo dobri sadovnjaki precejšnjo gospodarsko korist. Lani je dalo 113.600 sadnih dreves okrog •1,700.000 kg sadja. Na območju občine je 62.516 jablan, od tega nekaj manj kot 13.000 namiznih sort, ki eo dale povprečno 20 kilogramov na eno drevo, ostalih jablan predvsem za predelavo pa je 49.800. Vsako drevo je dalo 15 kg jabolk. Hrušk je 24.460, od tega namiznih 3640, vsako drevo je dalo preko 12 kilogramov hrušk; od ostalih pa je dalo povprečno 18 kg sadja eno drevo. Češenj je 4.165, vsako drevo je dalo 8 kg plodov. Sliv je 18.260, vsaka je dala 12 kg plodov; orehov 4.200, pridelek pa je bil 6 kg plodov na drevo. Fotoklub želi čimveč mladine sti. Zdaj je še v razpravah prenoa obračuna na same ekonomske enote. Toda pri tem nekateri ne predvidevajo bistvenega izboljšanja Oziroma pocenitve režijskih stroškov. To še posebno spričo te-^a, ker je v podjetju približno j 00.000 delovnih operacij in ker 'a med oddelki zelo sprepleteno sodelovanje, ki ga je težko precizirati oziroma bi to zahtevalo nova delovna mesta. Drugi pa so za tako decentralizacijo ob dokazovanju, da bi to pospeševalo uveljavljanje samoupravnih organov v ekonomskih enotah. Vsekakor — iščejo najboljšo rešitev. K. M. Zdravstveni delavci, ki v Zdravstvenem domu Kranj cepijo proti črnim kozam, Imajo zelo veliko dela. Na cepljenje prihajajo vsi tisti, ki so jih zajeli predpisi o zaščitnih ukrepih pred razširitvijo te hude bolezni pri nas, pa tudi mnogi drugI prebivalci, ki so se sami odločili, da se dajo cepiti Da Kokra ne bo poplavljala V minulem tednu je imel področni odbor Vodne skupnosti Preddvor prvo redno sejo. Odbor so imenovali na zadnji seji Krajevnega odbora Preddvor. Vodni pododbor bo skrbel za urejanje in regulacijo reke Kokre od Fužin nad vasjo Kokra pa vse do vasi Britof. Kokra namreč pogosto preplavlja vse to področje, pri čemer dela precejšnjo škodo. Ta je zlasti občutna na območju vasi Tupaliče. Zaradi I neurejene struge voda večkrat menja svoj tek in odplavlja bregove. Te dni lxxlo strokovnjaki pregledali strugo na ogroženih področjih in pripravili vse potrebno za čimprejšnjo regulacijo v najbolj ogroženih krajih. Z deli bodo začeli, brž ko bodo vremenske razmere ugodne. To poslopje zares ne dela časti Gorenji Savi v Kranju, še manj pa kranjskim trgovinam z mešanim blagom. Naj vas ne moti, če nad vhodom v trgovino ni napisa. Podoba Je, kot bi se trgovsko podjetje »Hrana« sramovalo tega lastništva, pa je zavoljo tega snelo napis. Ce so ga sneli za!o, ker bodo hišo podirali, tedaj so to storili kar prekmalu, saj bi lahko tablo sneli pri podiranju IJtMkl VESTMI K i Odslej 15 odstotkov POVIŠANI DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK NA RAČUN INVESTICIJ ZA ŠOLSTVO Znano je, da občinski ljudski I ključno za investicije v šolstvu, odbori lahko predpišejo za svoje ' Zaradi tega novo sprejetega od- območje dopolnilni proračunski prispevek, ki pa ne sme presegati 15 odst. proračunskega prispevka, ki se plačuje po tem zakonu. Lani je ta prispevek v tržiski občini — kot tudi v ostalih v našem okraju - znašal 10 odst. Spričo nastale situacije v šolstvu pa je potrebno vse bolj razmišljati in tudi zagotavljati potrebna sredstva za nemoten pouk. Zato so na nedavni seji ObLO Tržič odborniki soglasno izglasovali, da bo v letu 1962 v njihovi komuni znašal dopolnilni proračunski prispevek 15 odst., s tem, da bo uet-odstotno povišanje namenjeno iz- Najbolj delovna je organizacija RK loka občani sicer ne bodo huje prizadeti, saj znaša to povečanje le 345 dinarjev pri mesečnem osebnem dohodku 30 tisoč dinarjev, medtem ko se bo s skupnim zneskom vseh občanov vendarle dalo rešiti marsikateri problem. Jelendol — Čeprav je v Jelen-dolu kljub majhnemu številu prebivalstva več družbenih in društvenih organizacij, ki so precej delavne je vsekakor med najboljšimi organizacija Rdečega križa. Za najrazličnejše tečaje in akcije RK je med Jelendolčani vedno veliko zanimanje. Medtem ko se je v četrtek spet končal eden izmd številnih tečajev — nega bolnika na domu — ki ga je kot običajno obiskovalo 10 ljudi, se bo že prihodnje dni pričel 40-urni tečaj o prvi 'pomoči, za katerega je bilo že pred nekaj dnevi prijavljenih 46 poslušalcev, v večini gozdnih delavcev. V zadnjem času je bilo med Jelendolčani precejšnje zanima- Proteklo sredo je bil v Delavskem domu v Kranju redni letni občni zbor Fotokluba »Janez Puha r«. — Klub je lani slavil svojo petdesetletnico. V zvezi z jubilejem je izvedel več prireditev. Za svoje delo je dobil klub več priznanj, kar ga je uvrstilo med najboljše klube v državi. O uspehih, ki jih je klub dosegel na raznih Prijetne zimske počitnice Kot že več let zapored tako so tudi letos kranjski g'mnazijci poskrbeli za prijetne zimske počitnice. Organizirali so smučarski tečaj na Zgoški ravni na Jelovici. Snežne razmere so bile dokaj ugodne, saj je bilo kar okrog 30 cm snega. Tudi vreme je bilo lepo. Prvi dan je še malo snežilo, tako da so dobili še vsa smučišča nedotaknjena. Ker v domu še ni elektrike, so ob petrolejkah in tranzistorju preživljali prijetne aimske večere. razstavah doma in v tujini:, ne bi kazalo na dolgo govoriti. Bolj zanimiva je ugotovitev, da ima klub, čeprav dela v zelo ugodnih pogojih, še vedno premalo članov. Teh je le okrog 70. Očitno primanjkuje mladine, čeprav ta kaže za umetniško fotografijo precej zanimanja. Na zboru so sklenili, da bodu pritegnili v svoje vrste čimveč mladine .To Ijpdo skušali doseli z različnimi strokovnimi in drugimi predavanji. Konec marca bodo organizirali fotoamaterski tečaj, ki bo namenjen predvsem prosvetnim delavcem in dijakom, ki naj bi po opravljenih izpitih sami vodili začetne tečaje zlasti na šolah. Precej šol je, ki imajo fotoaparate in drugo opremo, vendar nimajo sposobnih predavateljev. Razen tega so sklenili odpraviti razne pomanjkljivosti, ki so se pojavile lani. Kinosekcija naj bi letos posnela tudi nekaj filmov, in to predvsem o delu mladinskih delovnih brigad itd. &. C. NEPOTREBNA ŠKODA Kovor (B. F.) - Ze nekaj let ima KZ Tržič v posesti gospodarsko lopo, ki pa je vse PreJ kot gospodarski objekt. Čeprav je ta lopa namenjena za shranjevanje najrazličnejšega orodja pa tudi gnojila, že dlje razpada, zaradi česar prav gotovo nastaja nepotrebna škoda. Bil bi že. zadnji čas, da bi se nekdo lotil popravila omenjene lope, če že zaradi škode ne, pa vsaj zaradi lepšega izgleda samega kraja. nje tudi v zvezi z akcijo za pomoč ponesrečencev v Makarski. Tamkajšnji domačini so zbrali 20.384 dinarjev, medtem ko bodo gozdni delavci prav danes, ko bodo prejeli svoje mesečne dohodke dali v ta namen še po 1000 dinarjev. Značilne za prebivalce nekdanje Rdeče doline so krvodajalske akcije. Kfcdar gre , za prostovoljno RAZSTAVA TISKA Komisija za tisk pri OO SZDL Tržič se že nekaj časa pripravlja na razstavo tiska, ki naj bi bila v Sindikalni dvorani v Tržiču. Razstava bi v glavnem obsegala stvari, ki so bile razstavljene na nedavni razstavi v Kranju. Vse kaže, da bo otvoritev razstave že prihodnji teden. Vzporedno s to prireditvijo pa omenjena komisija namerava organizirati še nekatere prireditve, ki naj bi popularizirale tisk in na katerih naj bi se občani seznanili, kako sploh nastane tiskana beseda. Novinarji »-Glasa-« pa bodo verjetno v prihodnjih dneh priredili v Cankarjevem domu tudi NOVINARSKI VEČER združen z zabavnim sporedom, po potrebi pa bodo imeli po šolah tudi predavanja o tisku. Razgibano delo pionirjev Križe (R. C.) - Pionirski odred »France Prešeren« na osemletki v Krizah je le nekaj let zelo delaven, pri čemer mu še zlasti pomagajo prosvetni delavci in mladinska organizacija. Odred šteje 430 članov, od teh pa so vsi vključeni v podmladek RK. Prav v tem času obiskujeta iz vsakega razreda po dva učenca tečaj o prvi pomoči. Ti tečajniki bodo dobili torbice p*ve pomoči in bodo spremljali svoje razrede na vseh izletih in drugih prireditvah ter, če bo potrebno nudili prvo pomoč. Odred ima tudi šahovski krožek (v njem se zbirajo mladinci in pionirji), dramski in recitator-ski krožek, ki skrbi za vse proslave in druge prireditve, krožek za ročna dela ter tehnični pouk in baletni krožek, ki ima 26 članov. Pred kratkim sta mladinska in pionirska organizacija omenjene šole uredili tudi svoj klubski prostor, v katerem imata televizijski sprejemnik, knjižnico in drugo. Razen vsega omenjenega pa jo zelo delaven tudi vrtnarski krožek, kar je videti zlasti v poletnih mesecih, ko je vsa okolica šolo lepo urejena z lepotičrrim grmičevjem in cvetjem. oddajanje krvi, je uspeh v Je-lendolu vedno zagotovljen. Trideset Jelendolčanov — krvodajalcev pa se bo 19. februarja spet odpeljalo na Golnik, kjer bodo dali svdjo kri. Zanimivo je, da so se nekateri prijavili že za prihodnje mesece, med drugim že celo za mesec maj. Posebno velik uspeh organizacije RK v zadnjem času pa je, da se bodo otroci, ki obiskujejo šolski pouk v Tržiču, v letošnjem drugem polletju lahko vozili v obe smeri z avtobusom. Dolgoletna želja Jelendolčanov in prebivalcev Doline ter Cadovelj se bo končno 5. februarja le uresničila. — B. F. 1 Lani 55 prometnih nezgod g Postaja Ljudske milice v H Tržiču je lani registrirala 551 B prometnih nezgod, ki 6o bile i g na cestah območja tržiškej g občine. Pri teh nesrečah jej E bilo huje poškodovanih 17! B oseb, laže 22, medtem ko je g §= bila tudi ena smrtna žrtev. I s Precejšnja je bila zaradi ka- I H rambolov tudi škoda, saj jef| i znašala 3,450.000 dinarjev; od f| g tega 1,150.000 dinarjev na j= H družbenem premoženju in g s 2,220.000 dinarjev na privat-1 s nem premoženju. Večina I B nezgod je bila na zavojih, kis g so slabo ali pa sploh nepre-1| H gledni, na križiščih in ozkih §§ g cestiščih. Pri teh nesrečah || p je bilo udeleženih le 6 po- || I klicnih šoferjev, medtem ko s - so bili pri ostalih karambo- a g lih soudeleženi ali pa direkt- H a nini krivci šoferji-amaterji. H § V mnogih nesrečah so bili a s vozniki vinjeni ali pa brez §§ p vozniškega izpita, »i Združena lesna industrija Tržič si že zagotavlja boljše delovne pogoje — v gradnji je večji objekt, v katerem bo dovolj prostora za proizvodnjo najrazličnejšega pohištva. Z dograditvijo novega objekta bo imela ZLIT kar najlepše možnosti za čimlepšo perspektivo Doslej največje žrebanje za naročnike Glasa Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitki Dobitki so lahko vagi, Če boste pravočasno poravnali vsaj tpolletno naročnino za Glas (650 dinarjev). Seveda pa bodo tudi tokrat imeli več možnosti tisti, ki bodo plačali naročnino za vse leto in tisti, M so že dlje naročniki, in sicer: — kdor plača za pol leta, bo imel en glas, 1 — kdor plača za vse leto, bo Imel 3 glasove, — kdor je naročen že več kot 5 let, bo imel i glasove, — kdor je naročen že več kot 10 let, pa bo imel 5 glasov. NAROČNIKI »GLASA« SO NEZGODNO ZAVAROVANI! V letu 1961 je Državni zavarovalni zavod izplačal našim naročnikom pad pol milijona dinarjev zavarovalnine. POSEBNE NAGRADE ZBIRALCEM NOVIH NAROČNIKOV! Za vsakega novopridobljencga naročnika 100 dinarjev, za vsakih deset naročnikov pa en glas pri tradicionalnem nagradnem žrebanju, ki bo marca letos. 1. 4 Sv>^v^aA» 3. nesli*'v«"» *•«»* Start je bil uspešen Stanovanjska skupnost Trata pri Skofji Loki nima S« dolge življenjske poti, toda kljub temu je njena kratka zgodovina ž« dokaj pisana. Omenjena stanovanjska skupnost je bila formalno ustanovljena v začetku leta 1939, vendar je Z delom pričela Sel« prihodnje leto. Trenutno Ima stanovanjska skupnost dva servisa, in sicer čevljarskega in šiviljskega. Za čevljarske Uslug« skrbijo trije čevljarji, za šiviljske pa dve Šivilji. V »dajem času se je k stanovanjski skupnosti priključil tudi DID, ki je bil prej samostojna ustanova ln Ima sedaj prostore v novih stanovanjskih blokih. Doslej se je stanovanjska skupnost vzdrževala z lastnimi sredstvi oziroma z lastno dejavnostjo, ker niso dobili dotacij; odobreni obratni kredit pa niso mogli iz-ristiti. Preteklo leto je stanovanjska skupnost dobila tudi lastne prostore za svojo dejavnost. Po predračunu bi letos potrebovali dva milijona dinarjev za investicije. Samo če bodo sredstva, bo stanovanjska skupnost že letos ustanovila tudi mehanični 6ervis za popravila mopedov in za druga mehanična dela. Letošnji delovni program predvideva tudi ustanovitev krpalnice za ženske nogavice. Prebivalcem bi bila prav gotovo v prid tudi ust«no- Rekordno število predlogov Na Jesenicah so komaj pred letom dni ustanovili Društvo izumiteljev in IznajditeljeV tehničnih izboljšav. V prvem letu svojega obstoja ee je društvo trudilo za vključitev vseh racionallzatorjev ln novatorjev, za Izboljšanje pravilnika za nagrajevanje avtorjev tehničnih izboljšav itd. V kratkem Času je doseglo društvo lepe uspehe. Delo je porazdelilo v komisije (komisija za ocenjevanje predlogov, komisija za propagando, komisija za pomoč avtorjem tehničnih izboljšav, komisija za pravne nasvete, komisija za pomoč in povezavo z malimi podjetji in komisija za tekmovanje). Zasluga društva je, da je bilo v minulem letu predloženih rekordno število izboljšcvalhih predlogov (91), medtem ko je bilo prejšnja leta predloženih le nekaj desetin. Dfuštvo. bo sodelovalo na razstavi izumov in racionalizacij, ki jo bo v dneh od 10. do 18. februarja organziral Republiški odbor izumiteljev in izflajditeljev tehničnih Izboljšav. Izreden razmah dejavnosti izrtajditeljev in izumiteljev tehničnih izboljšav, bo zahtevalo od društva v tekočem vanjskom bloku. Zato etanovanj-letu Se več dela. Iska skupnost Že temeljito razfnlš- vitev servisa za Žaganje drv. Tudi o tem Stanovanjska skupnost na Trati pri Skofji Loki že razmišlja. Letošnji proračun Stanovanjsko skupnosti na Trati »naša nad pet in pol milijona dinarjev, od tega odpade pretežni del na servise. Z novim letom pa je 6tarto- Ija o tem, kako bi rešili ta problem. Trenutno se je Že izkristaliziral eden izmed predlogov. Stanovanjska skupnost ima namreč tudi klubske prostore Socialistične zvez«. Zato 1« razpravljajo o tem, naj bi dosedanje prostore DID ln klubske prostore prodah oziroma odstopili drugim ln naročili pti Jelovici montažno stanovanjsko hiSo, kjer bi imeti del prostorov za DID, del pa za klubske prostore. Tako bi bila ta vzgojno-varstvena ustanova popolnoma ločena, kar ima nedvomno številne prednosti. Kakor smo ž« poudarili, je to Šele predlog in bo verjetno potrebno Še precej Jleiki te Km Juii V JL namreč v njenem sklopu tudi cestarja, ki sta prej pripadala krajevnemu odboru. Trenutno cestarja še nista nastavljena pri stanovanjski skupnosti, vendar pa bosta V kratkem. Potreb« prebivalstva narekujejo tudi povečanje zmogljivosti obstoječih servisov in ustanavljanje novih. Vse kaže, da bo treba čevljarski servis okrepiti, Isto velja tudi za Šiviljskega. Take težnje po povečanju so se kazale tudi že v preteklosti, saj je bil kmalu pO Ustanovitvi šiviljskega servisa nanj tak naval, da «o ga morali kaj kmalu povečati. Vse to kaže, da so ljudje z Uslugami v teh servisih zadovoljni. Stanovanjska skupnost na Trati zadnje čase razmišlja tudi o tem, da bi organizirali na Trati zbiralnico perila, ki bi ga nato oprali v škofjeloški pralnici in na Trsti spet zlikali. Obstaja pa tudi druga rešitev, da bi na Trati ustanovili lastno pralnico: prostore zanjo že imajo. Vendar bodo o tem na stanovanjski skupnosti še razmislili. Uvodoma smo Že omenili, da je v sklopu Stanovanjske skupnost) Trata pri Skofji Loki tudi DID. V njem j« sedaj 48 otrok in štiričlansko vzgojno osebje. Videti pa je, da lokacija DID hi primerno izbrana, ffekaterlm nI namreč všeč, da je ta ustanova v stano- razprav in razmišljanj, preden bo stanovanjska skupnost sprejela dokončen sklep. Pri reSitvi bo treba upoštevati tako interese vzgojno-varstvene ustanove sama kakor tudi želje ostalega prebivalstva. To je samo bežen pregled dela in načrtov Stanovanjske skupnosti Trata pri Skofji Loki. Pri vsem tem pa moramo upoštevati, da je skupnost šele na začetku svoje poti in da se je prav zato morala boriti s številnimi začetnimi težavami. Od administrativnega osebja ima stanovanjska skupnost honoranega knjigovodjo, ki obenem opravlja tudi tajniške posle. Zaželeno pa bi bilo, da bi organizacije in podjetja pokazala več razumevanja do stanovanjske skupnosti. - P. Na rob zadnji seji ObLO Jesenice Po novem postopku je Izdelovanje sodov hitrejše, pravi Jože Prevc — eden Izmed Izumiteljev (na sliki) Živahna raz neučinkovit a m konec Na skupni seji obeh zborov OPLO Jesenke, kl je bila v sredo dopoldne, so pretežni del razprave posvetili problemom gospodarjenja v Komunalnem podjetju Je-snice. Govorili so tudi o Šolstvu v občini in rešili nekaj dfugih vprašanj. Kot že rečeno, so pretežni del razprave — skoraj Štiri ure — posvetili Komunalnemu podjetju, v katerem je tržna inšpekcija ugotovila vrsto pomanjkljivosti in napak. Sicer je sploš- senice je za leto 1960 izstavilo nikoli o njih razpravljali. Takih ObLO za 24 milijonov dinarjev višje račune, kot jih je bilo sicer upravičeno. Zaradi posredovanja upravnih organov je to vsoto sicer vrnilo, toda enaka zadeva se ]e ponovila v lanskem prvem polletju, ko je Slo le za 4,5 milijonov din. Za prestavitev neke barake je podjetje izdalo ObLO račun za 1,060.000 din. Ker je bila cena sporna, je Izdalo nov račun, ki pa je bil za 417 tisoč din nižji. Obrat »ceste« je izkazal v lanskem KOVIN »Bomo popravilil« skupnosti Trata pri Skofji Loki jeseniški gledališčniki Na breznici Jeseniško gledali&e »Toneta Cufarja«, ki je nedavno nsštudi-ralo Gotanovo d/rattlO »VIHAR PRfiD ZORO*, je preteklo soboto zvečer z Istim delom gostovalo na Breznici. Jescmiš-kl gledališčnikl eo bili toplo sprejeti. tržni pregled i Fižol 130 do 100 din, ajdova moka 120 do 130 din. koruzna moka 50 din, koruzni zdrob 50 din. ješ-prenj 100 do 130 din, kaša 140 do iuO uin, krma za kokoš 45 do 50 din, proso 50 din, oves 25 do 30 din, krhljl 60 do 100 din za liter: korenček 90 din, sir 120 do 150 din, surovo maslo 840 do 720 din, zaseka 400 din, čebula 100 do 120 din, krompir 23 din, sladko z^lje 40 do 80 din, k:ne literature in presenetljiva interpretacija sta sprožila val viharnega navdušenja, tako da ni manjkalo niti žvižganja niti sproščenih medklicev. Posebne stmpattje pa so bili deležni pevci Marlana Doržaj, Nino Robič ln Kranjčan-ka Mira Bohorič. Soored pesmi je spretno povezoval Mito Trefalt. Dogodek je toliko pomembnejši, ker se. je 18-članski orkester tokrat prvič predstavil občinstvu s koncertom v pravem pomeni; be- sede. Torej ne gre zgolj za neko priložnostno glasbeno produkcijo. 8 tem pa se je uresničila davna želja mnogih Kranjčanov, da bi v Kranju osnovali veliki zabavni orkester. Takih pobud v preteklih letih sicer ni bilo malo, vendar so vsi poskusi še pred uresničitvijo zamrli. Po koncertu sem" po'skal dirigenta orkestra Francija Puharja, da bi kaj več povedal o svojih simpatičnih fantih ln morda tudi o sebi. Takoj naj zapišem, da jo rast orkestra zaupana skrbni in vešči roki, saj je Franci Puhar pozavnst Velikega zabavnega orkestra R/TV Ljubljana. Potem je pripovedoval: »Orkester se Je formiral nekako pred enim letom. Takrat so me fantje prosili, da bi jim pomagal. Čeprav stanujem v Ljubljani, sem se dela lotil z velikim veseljem. Navsezadnje sem le tukajšnji domačin. Ko sem videl še tolikšno vnemo in zavzetost za resno delo, nisem več okleval. Začelo se je trdo delo, saj ni lahko tolikšen orkester izoblikovati v homogeno In ubrano muzikalno celoto. Orkester je napredoval zelo naglo, prva preizkušnja pa je bila lanski republiški festival amaterskih društev v Kopru, kjer je ansambel zasedel prvo mesto.-« -Kakšen je repertoar dela in nastopov za letošnjo in naslednje sezone?« -Ubranost je dosežena. To pa hkrati pomen!, da se je ansambel srečal z drugim še zahtevnejšim delom študija: izbrusiti in požlaht-niti je treba glasbeni izraz, oplemenititi ton, to se pravi sleherno pesem je treba naštudirnti do podrobne-ti. Torej lahko rečemo, da se je orkester po tej prvi preizkušnji srečal z najtežavnejšim delom študija. In nastopi? Gotovo j3 stik s publiko prav tako pomemben kot resno delo. Priznanje občinstva je pravzaprav najrntknv-nejša spodbuda, ki sili k zavzetemu študiju repertoarja. V prihodnje bo orkester prirejal koncerte, ki se oblikovno in vsebinsko ne bodo posebno oddaljevali od •nocojšnjega koncerta. Vsakokrat bomo povabili k sodelovanju tudi nekatere .pevce popevk, razen tega pa koncert s takim programom pridobi na pestrosti. Naslednji koncert bo, če ne bo zadržkov, še v februarju.« Več skrbi za kulturno in estetsko vzgojo mladine Tri premiere so premalo Na Jesenicah je dovolj mladine, ki želi sodelovati pri kultur-noprosvetnem delu. Največ jih je iz šol, osemletk, gimnazije in tehničnih šol, pa tudi iz vrst zaposlene mladine v Železarni in drugih podjetjih. To dokazuje tudi Mladinski oder pri gledališču »►Tone Cufar«, ki že tretje leto uspešno dela. V letošnji sezoni je Mladinski oder uprizoril »Bagdadsko pravljico-«, zdaj pa se pripravlja na premiero »Najlepše rože«. Ob teh — na videz razveseljivih dejstvih — pa se pojavljajo problemi ,ki kažejo, da za kulturno in estetsko vzgojo mladine vse premalo skrbimo. Naj to misel podkrepimo s, primerom. Ko je pred dnevi jeseniško gledališče dajalo zaključno predstavo za mladino Železarne (predstavo, pri kateri je uspešno sodelovalo tudi nekaj mladih igralcev Mladinskega odra), so mladi iz publike med predstavo kadili, skratka delali vse prej, kot pa se kulturno obnašali. Mislim, da mladina sama ni temu kriva. Zelo malo storimo za to, da bi vključevali mladino v delo naših prosvetnih društev, skoraj ničesar pa ne storimo za to, da bi mladini dali estetsko vzgojo. Res je, da tudi nimamo potrebnega kadra, ki bi bil sposoben ,da opravi to odgovorno nalogo. Zato ni čudno, da mladina pravzaprav pokaže vso voljo in želje po delu na kulturnem področju, a ker ni nikogar, ki bi usmerjal to voljo in skušal zadovoljevati, ubere svoja pota. Ta pa niso zmerom najprimernejša. S tremi premierami Mladinskega odra v sezoni gledališče lahko pritegne ožji krog mladih igralcev, cela vrsta mladih ljudi, ki bi želeli sodelovati, pa ostane ob strani. In pri tem ne gre samo za vzgojo igralcev, temveč za široko estetsko in umetniško vzgojno področje, saj gledališče združuje vse umetnosti od likovne (scene, maske, kostim) in glasbene pa do besedno umetnosti. Vsemu temu tudi šola posveča vse premalo skrbi. Z baletno šolo, reci taci jskimi skupinami, li- Še en uspeh Na povabilo Akademskega pevskega zbora iz Zemuna je mešani pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom dirigenta Petra Liparja obiskal Zemun, kjer je tamkajšnjim ljubiteljem zborovske glasbe priredil v petek, 26. januarja, koncert. Izbor pesmi in brezhibno izvajanje sta poslušalce v tesno zasedeni dvorani Doma vazduhoplovstva zelo navdušila. Dan pozneje pa je zbor z istim programom in še z večjim uspehom nastopil v Novem Sadu. Navdušenje poslušalcev je bilo to- likšno, da so morali pevci polovico programa ponoviti. Posebna privlačnost nastopa v Zemunu je bila ta, da je koncert oddajala RTV Beograd. Pevci so si v obeh mestih ogledali tudi razne kulturne in druge zanimivosti, pa tudi sicer so bili vsepovsod deležni lepega gostoljubja. Vsekakor pa naj velja ugotovitev, da so Prešernovci tudi tokrat z lispehom predstavili našo zborovsko kulturo. In še: utrdili so tudi prijateljske vezi z zbori iz bratskih republik. Gostitelja v obeh mestih sta povabil? pevce iz Kranja na ponoven obisk. Prikimal sem in pustil oba v restavraciji. Vzel sem taksi in se odpeljal do uredništva »Morning Recorda«. Tam sem dosegel, da mi je arhivar posodil vezane izvode »Recorda« od avgusta 1939. Razpravo proti Georgeu Famellu so zelo temeljito obravnavali. Tam so bile slike Georgea Famella in njegovega družabnika Vincenta Ciegga, Farnelova slika z njegovim očetom, še ena Farnellova slika pri delu z bajalico - ista, ki mi jo je poslal s svojo zbirko sir Clinton. Ko 6em tako natanko prebral vsa poročila o razpravi, nisem mogel najti ničesar, kar bi kazalo na vzrok njegove smrti. Tudi za pričo ni z nobene strani nastopil nihče, ki bi že od svojega začetka ne bil z zadevo povezan. Bila je zelo preprosta, razumljiva zgodba. Farnell in Clegg sta se naselila v Londonu leta 1936 kot svetovalca za rudniške in topilniške zadeve. Tri leta 6ta skupno uspešno delala. Tedaj je opazil Clegg, ki je opravljal poslovno stran podjetja, da so bili vnovčeni nekateri čeki, o katerih ni on ničesar vedel. Podpis na čekih pa je bil videti njegov. Skupni znesek se je vrtel okrog 10.000 angleških funtov. Farnell je priznal, da je ponaredil podpis svojega družabnika. Pri zaslišanju je izjavil, da so zahtevala raziskovanja na Norveškem, ki jih ni delal po naročilu svojega podjetja, znatna sredstva. Bil je prepričan, je trdil, da ležijo dejansko v gorovju srednje Norveške dragocena najdišča mineralov. Njegov družabnik ga ni hotel podpreti z denarjem. Zato je delal na svojo pest in tveganje. Kot olajševalno okolnost je navajal njegov odvetnik, da je Farnell porabil denar pošteno kot nekakšno vrsto investicije. Edine priče razen Famella in Ciegga so bili nameščenci njune pisarne in Pritchard, ki so ga pritegnili kot metalurga, da bi povedal svoje mnenje o možnosti pridobivanja kovin na Norveškem. V 6voji zaključni obrazložitvi kovnimi krožki, lutkovnimi odri in še marsičem drugim, bi lahko vključevali čimširši krog mladine v kulturno delo in v njih krepili zavest, da brez kulture in umetnosti človek ne more rasti. In taki so tudi načrti oziroma želje Mladinskega odra na Jesenicah. Ce ne upoštevamo vprašanja strokovnega kadra, naletimo na drug problem; in to so finančna sredstva. Sole jih za te namene nimajo, gledališče jih samo deloma lahko da na račun redne dejavnosti, mladinska organizacija nima sredstev, prosvetna društva pa niti za svoje delo ne dobijo dovolj. Kino in plesne vaje pa še malo športa zraven je odločno premalo za vsestransko rast nove generacije. — Bojan Cebulj »Kaj menite o pevskih kvalitetah Kranjčanke Mire Bohorič?« »Tokrat Je doživela svoj prvi stik s publiko. Seveda je bila pevka nekoliko vznemirjena. Nedvomno pa ima . dober glasovni material, ki precej obeta.« Ob koncu pa še tole: orkester deluje v okviru kranjske Svobode. Naštudirani repertoar je za prvo leto dela zelo obsežen, saj ga tvori blizu 80 pesmi. Vso torej govori v prid mladim požrtvovalnim in delovnim članom ansambla, najspodbudnejše pa so simpatije in priznanje občinstva, ki si obeta še mnogo lepih glasbenih večerov. — S. S. Gostovanja in gostje Prešernovo gledališče v Kranju pripravlja sedmo premiero v letošnji sezoni. Na sporedu je Steinbeckova drama »Ljudje in miši«. Premiera bo konec februarja. To pa ne pomend, da bo gledališka hiša tja do 25. februarja samevala neizkoriščena. Razen Torkarjeve igre »Svetloba sence,« ki je bila na sporedu sinoči, .se je gledališče domenilo tudi za nekaj gostovanj. V soboto, 3. februarja, bo Prešernovo gledališče gostovalo v Cerkljah z Budakovo komedijo »Klobčič«, Cerkljani pa bodo vrnili obisk v nedeljo, 11. februarja, ko se bodo v Kranju predstavili z Gorjanovim» Viharjem pred zoro«. V nedeljo, 4. februarja, bo v gosteh v Prešernovem gledališču igralska družina »Svobode« iz Škofje Loke. Nezapisana kritika pravi, da so za to priložnost dobro pripravili Prežihov -- Mikelnove »Samorastnike«. Kaj pa popularna nedeljska »Ura pravljic« v Prešernovem gledališču? Zanimanje zanjo prav nič ne popušča, pa tudi v drugih krajih kažejo za to obliko dela Izredno zanimanje. V vrsti gostovanj so prišle končno na spored tudi Trbovlje. Konjski »pravljičarji« bodo obiskali tamošnje otroke v nedeljo, 11. februarja, in jim posredovali kar dve popoldanski predstavi. Spored gostovanj v Prešernovem gledališču pa sega celo tja v drugo polovico tega meseca. V nedeljo, 18. februarja, se bomo srečali v Kranju z igralci iz Naklega. Pripravili so Marinčevo komedijo -Ad aeta«. - S. Beg pred vsakdanjostjo Ob razstavi likovne sekcije - DOLIK na Jesenicah Ne bi storili prav, če bi pustili vnemar razstavo jeseniških slikarjev — amaterjev. Jeseniški slikarji - člani likovne sekcije DOLIK se predstavijo ljubiteljem likovne umetnosti enkrat ali dvakrat na leto. To pa je nedvomno dogodek, ki naj ne gre nezapaženo mimo ostalih kulturnih dogajanj. V katalogu — vodiču po razstavi — bomo našli 15 imen razstavljavcev. Svoje snovanje in pronicanje v likovno umetnost predstavljajo s 43 deli, od tega sta dve mali plastiki iz žgane gline. Sicer pa prevladujejo olja, le nekaj malega je primerov, kjer slikarji gojijo tudi druge tehnike slikanja: gvaš. akvarel in tempera. Naštejmo šc imena tokratnih razstavi' a vcev: dr. Danica Bem, Franc Bregant, Jože Cebulj, Franc Dolinšek, Lojze Erman. Nika Hafner, Frsnc Kozi'mernik, Franc Kreuzer, Lojze Likovič, Pavel Lužn'k, Tine Mar-keš, dr. Franc M-jčnik, Rudi Rajh-man, Tone Tomazin in Cveto Zupan. Vsi z redkimi izjemami so železarjl, vajeni trdega dela, ki pa ob prostem času tako radi pobegnejo v svet likovne ustvarjalnosti. Pobegnejo — to utegne biti prava beseda, ki daje svojstven pečat celotnemu razstavljenemu opusu. Vsa dela, med njimi ni iz- jeme, iščejo pot v spro.ščenje pri-našajočo pokrajino, kjer je na pretek sonca, zraka in prostrano-sti. Bežijo pred utesnjeno vsakdanjostjo s tovarniškimi dimniki ln plavži, ki z dimom in sajami kradejo očesu nebesno modrino. Sleherna slika govori: proč cd porumenelih prašnih zidov, daleč proč iz dolino. In ristvarjalčevd oko Išče tisto, česar nima dolina. Ta daje kruh, dovolj kruha, ne daje pa sonca. Kako pa tudi, ko pa 60 Jesenice pogreznjene med slrmi pobočji dveh gorskih hrbtov. Kako naj Si tudi to v en glas ubrano motiviko predstavljamo drugače? Med vsemi deli ne najdemo niti enega primera, kjer bi slikar upodobil motiv z Jesenic Razstavljena dela govore, da imamo opravka z amatenstvom, ki vztrajno in zavzeto išče svoj likovni izraz — in ne zaman. Skoraj ne najdemo primera, kjer bi lahko trdili, da ni tako .Napredek je več kot očiten, zlasti še, če primerjamo tokratno razstavo, s tistimi iz prejšnjih let. Lahko celo trdimo, da mnogi razstavljavci suvereno preraščajo raven amaterskega slikarstva. Seveda- pa bi ta zapis zgrešil svoj namen, če bi vsa dela vsevprek hvalili in jih vrednotili s pretirano laskavimi Ljubo Ravnikar - OB BOHINJSKEM JEZE RTJ - akvarel sodbe je sodnik opisal Famella za »človeka, obsedenega s fiksno idejo«. Obsodba se je glasila na šest let. To je bilo vse. Zaprl sem časnik in stopil v hladen poslovni svet Fleet Streeta. Skočil sem na avtobus v smeri proti zahodu in medtem ko smo se vozili ob obali, nisem več mislil na razpravo. Mislil sem na dekle. »Lahko bi bila koristila za vas, če si boste zriali pridobiti njeno zaupanje.« Morda je imel sir Clinton vendarle prav. Morda je nekaj vedela. Na Trafalgar Squaru sem izstopil. V uradu ladijske družbe iz Bergena sem govoril z nekim gospodom, ki sem ga že večkrat srečal na javnih prireditvah. Dal ml je priporočilna pisma za ljudi v Bergenu in pri norveški vladi, ki bi jih morebiti lahko potreboval. Potem sem šel dalje ln kupil popolno zbirko admiralskih kart in navodil za jadranje ob norveški obali. Bilo je že pozno popoldne, preden sem sedel Zopet v avtobusu proti središču mesta in slednjič korakal po Towerskem mostu. Ob ograji sem za hip obstal in pogledal na »Diviner«. Zdaj je bila plima in ladja je ležala tako, da je imela palubo nekako v isti višini s pomolom. Z vitkim jamborom in sinjim trupom ee mi je zdela izredno lepa. Lahko sem si predstavljal, kaj vse so občutili meščani, kadar so stali tukaj, kjer sem zdaj stal jaz, in gledali nanjo. Niže ob reki je pričela svetloba ugašati in zahajajoče sonce je v modrosivem oblaku pobarvalo vlažno hladen zrak z žarečo oranžno barvo. V nekaterih poslovnih hišah so že gorele luči. Ura je bila šest. Pohitel sem k ladji. Medtem ko sem se še prebijal mimo velikih skladišč, me je prehitel avto in se ustavil ob moji ladji, izstopil je neki moški in plačal. Ko sem se približal, se je negotovo oziral. »Oprostite, prosim,« je dejal, »ali mi lahko poveste, če je to jahta »Diviner«? Pokazal je z glavo proti ladji. Bil je dobro oblečen visokorasel gospod, ki je bil videti kot ameriški poslovni človek. Tudi govoril je tako, razen morda neke določene utesnjenosti in lahnega, očitno waleškega naglasa. »Da,« sem dejal. »Koga iščete?« »Gospoda Ganserta,« je odgovoril. »To sem jaz,« sem odgovoril. Nekoliko je dvignil svoje precej goste obrvi, vendar Je ostal izraz njegovega obraza nespremenjen. »Prav,« je dejal. »Ime mi je Jorgensen. Morda ste o meni že slišali?« »Seveda,« sem odgovoril in mu ponudil roko. Njegov odzdrav je bil ml ah a v in bežen. »Rad bi z vami govoriL« je dejal. ocenami. Nekaterim platnom1 zmanjšuje vrednost kar preveč romantična sladkobna barvn.. skala, ponekod bi očitali slabo perspektivo, pa morda monotonijo barv. Te šibke strani pa niso neločljivo vraščene v slikarjevo umetnostno hotenje. Vsekakor pa velja splošna ugotovitev, da vsi solidno obvladajo tehniko slikanja z olji. In Se ena zanimiva ugotovitev: vsi motivi so slikani realistično. » m Podoba je, da DOLIK skrbi tudi za likovno vzgojo svojih članov. Teh je okrog 30, od tega 10 mladincev. DOLIK prireja vsak teden j pouk, kjer obravnavajo risanje, \ perspektivo in barvoznanstvo. Ra-zen tega pa skrbi DOLIK tudi za j likovno vzgojo ostalega občinstva j z občasnimi predavanji o likovni i Umetnosti. — Ce pa razmišljamo j o rasti likovnih ustvarjalcev in o j nespornem napredku, ki so ga' dosegli v zadnjih letih, tedaj DOLIK zasluži še'več pozornosti in pomoči, kot jo je užival doslej. Tu gre predvsem za postavitev umetnostnega paviljona, ki bi nu-d 1 kej uspešni likovni sekciji kar najbolj široke možnosti za nemoten razvoj. Menda je Železarna tej zamisli dokaj naklonjena. Torej gre samo še za uresničitev velike želje slikarjev amaterjev in ne nazadnje za uresničitev želje tamfcaiftnjlh ljubiteljev likovne u me! upati, ki želijo spoznati v obliki razstav tudi druge upodabljajoče umetnike. To pa bi omogočil umetnostni paviljon. — * Razstava bo odprta do 4. februarja, pozneje pa bodo del razstavljenih platen razstavili v Mestnem muzeju v Kranju. — S. S. „Sarrorastnike so uprizorili" Zadnje čase je dramska sekcija KUD »Ivan Regen« v Gorenji vasi zelo delovna. Pripravila je že dve* premieri. Najprej so se publiki predstavili z delom »Pod svobodnim soncem«, prav pred kratkim pa so uprizorili »Samorastnike«. Te je režiral Jakob Ušeničnik, v glavnih vlogah pa so nastopili: Frida Gabrovšek, Srečko Kacin, Andrej Fortuna in drugi. Velike zasluge za tako usptšno delo pa ima predvsem predsednik društvu Polde Pe temelj. - P. »Pridite, prosim, na ladjo?« sem ?a povabil. Carter je pravkar vtaknil glavo skozi vhod v strojnico, ko Fem stopil na krov. Obraz je imel umazan z oljem. »Kja je gospod Everard?« sem ga vprašal. »Doli v kajuti, gospod,-« je odgovoril. »Z njimi sta gospodična Sommers in še neki človek. Človek je prišel na ladje- a kovčkom, kot bi hotel ostati tukaj za konec tedna.« Prikimal sem in šel po glavnem vhodu v kajuto. -Ne udarite se z glavo, sem opomnil Jorgent-ena. Ko sem vstopil v kajuto, sem tam našel v mraku Dicka in njemu nasproti deklo in mizo. Poleg nje je stopil močan rdečelas človek. Takoj sem ^a spoznal. »Curtis Wright, ali ne?« sem ga vprašal. »Kako-, vi me še poznate?« Zvenelo Je, kot bi se razveselil. »Saj veste, da ste eden od redkih industrij cev, ki so me sprejeli.« Nekaj časa je odgovarjal za preizkušanje naših topovskih naprav. Precejkrat je bil v tovarni. Bil je akliven vojak. »Ali je to družaben obisk, ali pa je v zvezi s Farnellom?« sem ga vprašal. »Tukaj sem zaradi Famella,« je odgovoril. »Sir Clinitan Mann me je danes poklical.« »Ali ste poznali Famella?« sem ga vprašal. »Da, spoznal sem ga med vojno.« Nenadoma sem se spomnil Jor^ensena. Predstavil sem ga in prosil Dicka, naj uredi s Carterjem, da nam bo napravil nekoliko luči. »Nekaj mi še ni bilo jasno, razlog za Jorgensonov obisk. Ali ste tudi vi prišli, da bi se pogovorili o Famellu, gospod Jorgensen?« sem ga vprašal. »Ne,« je smehljaje dejal. »Prišel sem, da bi se pogovoril zasebno — o važnejših stvareh.« »Seveda,« sem dejal.' V tem trenutku se je vrnil Dick. »Tam zgoraj imamo precej nenavaden primerok,« je dejal. »Trdi, da je najavljen.« »Kako so piće?« sem ga Vprašal, »Moje ime je Dahler.« Glas je prihajal s hodnika. Zvenel Je globoko in tuje. Videl sem, kako so je Jorgensen naglo obrnil, kot bi ga kdo zbodel v hrbet. Majhna, nenavadna postava ee jo pojavila na hodniku pred kajuto. Nisem ga videl priti. Bilo je. kot bi se iznenada utelesil. Njegova temna obleka se JS spodnj Izgubljala v senci. Samo njegov o'.nraz je pod sivimi lasmi izstopa' kot bel madež. Prišel je bliže ki videl sem, da je njegova rok pohabljena. G LAS SOBOTA, 3. FEBRUARJA 1962 DOKUMENTI! IVAN JAN DOKUMENTU DOKUMENTI 65 Ker je bila ta igra malce nevarna, smo že zjutraj prerokovali: »Ce n$jS danes ne bo vzel hudič, nas še dolgo ne bo.« Toda večina granat je razkopavala zasneženi breg in tako nas niso zadeli. Andrejčkovi so bili ta čas v kleti in molili za nas in zase, le sin Janez se je ves dan sukal okoli nas, ne da bi se pri tem kaj bal.« Ob stebrih žičnice je bil še vedno mitraljezec Vinko \ Zakelj s pomočnikoma Božičem in Zorkom. Položaj je * bil od tam zelo pregleden, zato tudi izpostavljen nemškemu ognju. Vinko je v dolino spuščal rafal za rafalom. Sneg okoli njih ni bil več bel, tako hud je bil ogenj z obeh strani. Okoli njih so na gosto rile granate. Potem je pokanje za nekaj hipov prenehalo in navzgor je silila pehota. Toda vselej so bili napadalci odbiti. Po nekem naskoku si je-Vinko oddihoval: »Sta videla, kako beže?« Bili so zadovoljni z uspehi, toda granate okoli njih so jih vedno bolj skrbele. Potem je pomočnik spet rekel: »Poglej, spet prihajajo!« A tudi zdaj so se Nemci morali umakniti. Spet so brohnili topovi... V njihovo bližino je padlo najmanj že dvajset granat. Zato so bili že skoraj prepričani, da bo tega ognja kmalu konec, ne da bi jih obliznil. Toda kazalo je, da Nemci vedo, kje je njihovo gnezdo. Tedaj je spet priletela granata, vsekala med tramov-je žičnice in naravnost v njihove položaje. Sneg in koščki prsti so se pomešali tako, da nekaj časa njihovih trupel ni bilo niti videti. Mitraljez je utihnil, Vinkovo in Boži-čevo truplo pa je stisnjeno in zasuto obmirovalo med tra-movjem. Zorka pa je eksplozija vrgla stran v sneg in tam je obležal le omamljen. Popoldne so_ ga našli tovariši in spet je prišel k sebi. Zal je že septembra istega leta padel na Jelovici. Vinkov brat Milan ni bil dosti stran od žičnice in ko je zvedel za bratovo smrt, je bil ves zmešan. Niti njegovih drobnarij ni vzel za spomin. Sredi dneva so se Nemci pretolkli do poti, ki drži od Peči k cerkvi. Tam jih je zaustavil z mitraljezom komandir Bernard, ki je stekel k debeli hruški in prve Nemce spet nagnal nazaj. Potem so popri jeli še ostali borci in partizanska obramba je bila spet trdna. Tudi Mali je bil poslan na oglede fronte, tja kjer je nenadno zaregljal mitraljez. Pri zadnji hiši je opazil svežo gaz. Kmalu nato se je tam znašel mitraljezec Inglič s tovariši, ki so v belo oblečene Nemce pregnali. ,Zdaj je bilo že očitno, da se Nemci na vsej fronti ta dan bolj zagrizeno približujejo partizanskim polo?.njem. Kljub temu so bili na strani ea&karjevCev §e'e štirje mrtvi, vendar ie partizanska odpornost začela popušča* Ta fronta ie b:la vendar kakor majhen otoček sredi velikega in viharnega nemškega morja. Bičkovi položaji in skala nad njimi so bili tudi v začetku tretjega dnp trd oreh. Vendar je kazalo, da bi ga Nemci nadvse radi čimprej štrli. Megla se je od časa do časa pripodila z drugih pobočij ter se snet naglo dvignila. Tako priložnost so koristili oboji. Ko je bila mogla, so se Nemci približali, ko se je dvignila, so partizani užgali po njih. Biček in njegovi borci so jih spet kosili kot pozneje nikoli več. Na skali so še vedno polnili šaržerje štirje borci, kakor so bili vajeni že od prejšnjega dne. Toda municije jim je začelo nevarno primanjkovati. Na grebenu pod skalo je tedaj zadelo enega Bičkovih mitraljezcev Maksa Krmelja. i počitniški vrvež VPOLEDENE KRANJSKI GORI Kranjska gora, zadnje dni januarja ... V teh dneh sta Kranjska gora in njena okolica popolnoma spremenili svojo podobo. Ko sem šel po cesti proti spodnji postaji žičnice, sem 6rečaval mlade ljudi najrazličnejših narodnosti. Na pobočjih Vitranca je kar mrgolelo smučarjev. 2ičnica pa je obratovala neprenehoma. Na cesti sem srečal starejšega človeka — menda je imel okoli 60 let — kako si je ogledoval ves ta vrvež. , blemom, kam namestiti tega ali onega turista. Pa se že znajdejo. Povprečno pride na dan v Kranjsko goro 50 turistov. V šolskih počitnicah je seveda največ šolarjev. Kot smo dobili podatke na Turističnem društvu, je trenutno samo v Kranjski gori nad 1000 gostov iz najrazličnejših krajev naše države, pa tudi inozemcev je nekaj. Neka starejša Angležinja mi je mimogrede dejala: »V Kranjsko gorb prihajam že več let. Tu se spremstvu »-bergel-«. 27. januarja je poteklo točno 1 leto, kar se je Janez ponesrečil v Franciji na mednarodnih tekmah. Takole je stekel pogovor: »Janez, kdaj vas bomo spet videli na smučeh?-« »Verjetno v prihodnji smučarski sezoni. Računam, da bom šel v kratkem še na eno operacijo kolena.« »Ali midite še aktivno nastopati?« DOKUMENTU DOKUMENTI! DOKUMENTI! »Gruča« avtomobilov v Kranjski gori Pobaral sem ga: »No, kako očka, ali je pester pogled na to mlado množico?« »Ko sem bil jaz mlad, je tu na pobočjih Vitranca raslo grmovje,« mi je odgovoril stari možakar in nadaljeval: »Mi nismo imeli takih pogojev za smučanje, kot jih ima mladina sedaj. Smučali smo se s primitivnimi smučmi, a da o žičnicah sploh ne govorim. To je ras pravi užitek, ko se pripelješ z vlečnico na hrib in se potem spustiš po bregu . ..« Poglejmo, kakšna je Kranjska gora danes. Osnovna značilnost za Kranjsko goro v t«h dneh je: povsod »amo led. 7,e ko sfoo;š iz vlaka, te preseneti poledenela steza, ki tfelje do središča vari in do prenovljenega hotela »Razor«. Nikogar ni bilo, ki bi vsaj malo posul, da bi se izognili nesrečam. Led na cestah, led na Travnikih in končno led na znameniti »vi-tranški« progi. Preteklo nedeljo so zabeležili 3 Zlome rok oriroma nog. Sele v torek' je začelo rahlo snežiti, kar pa je bilo vse skupaj premalo, da bi pokrilo prenevarni lea. Nad 1000 gostov iz vseh kraiev naše države V pisarni Turističnega društva uradujejo noč ' in dan. Od 6. ure zjutraj do 24. ure ponoči 4 uslužbenci neprestano sprejemajo nove in nove goste. Eni odhajajo, drugi prihajajo. Večkrat so pred pro-1 zelo dobro počutim, pa tudi najceneje je.« Komentar je menda odveč. Vsi ti podatki nam povedo, da Kranjska gora resno potrebuje sodoben hotel, ki bo vsaj delno zapolnil vrzel. Od kod je največ gostov v Kranjski gori? Največ jih je iz Zagreba in Ljubljane. Tudi Beograjčanov je precej, prišli 60 celo iz Djevdjelije, Subotice, Banja Luke, Osijeka, Bečeja itd. I Cene niso * pretirane . . . Cene gostinskim uslugam, če jih primerjamo z obmorek:mi letovišči, niso tako visoke. Ce si hočeš privoščiti najboljše, si rezerviraš sobo in vse ostalo v novozgrajenem motelu, kjer je dnevna oskrba 2500 dinarjev. Potem pa se giblje dnevna oskrba od 2500 din navzdol do 1200 v Sindikalnem domu Občinskega ljudskega odbora Si.ška iz Ljubljane. Prenočišča po privatnih sobah, teh je v | Kranjski gori 500, pa dobiš s kurjavo že za 325 dinarjev (do 525 dinarjev). Srečanje z invalidom Ne bom našteval stroškov zdravljenja, ki so znaš"ali preko 200.000 dinarjev in delovnih dni, ki so bili zgubljeni. Koliko je to denarja? Menda ste že ugartlli, o kom je beseda. Ta invalid je še daneis državni reprezentant v alpskih disciplinah — Kranjčan Janez Jenko. Te dni se je mudil v Kranjski gori. Prišel je samo pogledat v »Nastopal bom samo še za klubske barve, to je za kranjski Triglav.« »Z Janezom Sumijem sta vedno skupaj tekmovala, ,-kaj menite, ali bo kaj dosegel na bližnjem svetovnem prvenstvu v Chamonixu v Franciji?« »Z znanjem, ki ga je Sumi pokazal na zadnjih tekmovanjih v mednarodni konkurenci (Kitzbtt-chel), lahko preseneti marsikaterega mednarodnega veljaka v alpskih disciplinah. Preselimo se na vitranško žičnico Največji živžav je prav gotovo okoli vitranške žičnice. Dnevno s sedežnico prepeljejo 2400—2500 ljudi .Največ je med njimi smučarjev, ki se vozijo le na spodnjem delu žičnice do »Mojce«. Preteklo nedeljo, 28. januarja, pa je začela obratovati tudi vlečnica na Bukovniku. V eni uri lahko prepelje do 750 smučarjev. Prav s to vlečnico so rešili problem čakanja, kdaj boš prišel na vrsto, da se pripelješ na vrh. Bu-kovniška vlečnica je tudi precej razbremenila sedežnico. Nič več ni pred sedežnico opaziti velike vrste, kot je bilo to včasih. Zimski turizem si v Kranjski gori lepo utira pot. Kot mi je povedal upravnik žičnice »Vitranc« Vid Cerne, bo v začetku prihodnjega tedna stekla še vlečnica na Preseki. »Potem bomo že na ko-1 nju, ko bodo delovale 3 vlečnice] in sodežnica.« je zaključil tovariš I Cerne. Vzporedno s tem bo kmalu, gotovo tudi upravno poslopje žič-' niče »Vitranc«, saj se sedaj uprava stiska v majhni sobici v I. nadstropju restavracije »Slavec«. Ta; prostor pa uporabljajo hkrati še za skladišče. Na vrhu Vitranca le bife Hotel na vrhu Vitranca je že zgrajen. Za sedaj pa so v njem odprli samo bife. Ostalega pohištva pa zaradi vlažnih zidov še niso namestili, ker bi nastala prevelika škoda. Sicer te dni na vrhu Vitranca ni bilo preveliko gostov. Le kakih 40 najbolj vnetih srmi-čarjev se je ustavilo za trenutek ob skodelici vročega čaja ali »frakeljčku« žganja. Za zaključek: Skoda je le, da v nižinskih predelih — v Kranjski gori ni več snega. M. Zrvkovi« ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • SPORT Z občnega zbora košarkarjev Triglava Izpolnili so naloge Na občnem zboru košarkarskega kluba Triglav, ki je bil v torek zvečer v Delavskem domu, je predsednik kluba v poročilu uvodoma poudaril, da so t dejavnostjo v pretekli sezoni v glavnem zadovoljni, ker so bile naloge, ki so jih sprejeli na lanskem občnem zboru, Izpolnjene. Stiska za finanč..a sredstva, ki je bila lani pri večini klubov v Triglavu, je zajela tudi košarkarje in močno ovirala njihovo delo z mladino. Kvaliteten dvig košarke v zadnjem času je v Kranju vzbudil veliko zanimanje najmlajših za ta šport. Zal pa jih je večina prepuščena samim sebi, ker vseh ni moč vkliučiti v klub. Sicer pa tudi tem izbranim pionirjem niso mogli nuditi kaj prida - le nekaj prijateljskih tekem, ooremo pa si morajo še vedno nre«=krbeti sami. Zadnja leta so imeli pri košarkarskem kltthu težave z žensko ekipo znradi neresnosti posameznic. Kaže pa. da bodo to krizo kmalu prebrodili z mladinkami, ki so v zadnjih letih z marljivim treningom precej napredovale. Te mladinke bodo letos nastopale v članski konkurenci, medtem ko bo za njimi ostala vrzel zaradi že omeni enih vzrokov. Člani so lani nastonlli v novoustanovljeni hrvatsko-slovenski ligi, kjer so kljub pomanjkljivemu treningu v jeseni zasedli solidno 7. mesto. V zimskem času in spomladi potekajo treningi pri članih še kar zadovoljivo, v jeseni pa se vsako leto pojavlja ne-resnost, ker se treningi prično že zelo zgodaj — še v sezoni počit- nic. Letos so vključili v članske vrste tudi več najboljših mladincev, da Si delo trenerja lahko potekalo čimbolj nemoteno. Z novim igriščem na centralnem stadionu, ki 60 jim ga obljubljali že za letos, še ne bo nič, zato se bodo morali zadovoljiti še s starim v Savskem logu, kjer bodo potrebna manjša popravila. Ob igrišču še vedno manjka zadovoljiva garderoba, pa tudi za umi-, valnico bo treba najti kaj boljše-| va Bergant 833' — L. S. VISOKA ZMAGA S SKROMNIMI REZULTATI Kegljači Triglava so imeli v torek v Kranju prijateljski dvoboj s Slovanom iz Ljubljane. Kljub temu, da so dosegli le slabe in povprečne rezultate so premagali nasprotnika z 238 keglji razlike. Rezultati: Triglav 6520 (Marte-lanc 822, Turk 819, Kordež 822, Ziberna 781, Prostor 761, Rogelj 839, Bregar 843, Ambrožič 833); Slovan 6282 (Tršan 824, Perne 751, Strekelj 827, Stanovnik 738, Zem- kot je Sava. — L. S. I Janša 763). Žene za svoj praznik V četrtek popoldne je imela komisija za delo z ženami pri Okr. strelskem odboru Kranj spet svojo redno sejo, na kateri so razpravljali o delu v tekočem letu. Ena izmed najvažnejših nalog komisije bo tudi letos — vključiti kar največ žena v strelske vrste in tako poskrbeti za množičnost, hkrati pa tudi za kvaliteto. Letos je v tem športu že uvedena novost, da bodo na republiška prvenstva svoje ekipe pošiljali že občinski strelski odbori, kar je doslej delal le OSO. Da pa bo vsak občinski strelski odbor na Gorenjskem sposoben poslati na republiško prvenstvo tudi svojo žensko ekipo, je potrebno že sedaj tekmovalke sistematsko pripravljati in jih tako usposobiti za večja tekmovanja z vsemi vrstami orožja. Glede praznovanja letošnjega Dneva žena so sklenili, da bodo na Gorenjskem vse strelske družine in občinski strelski odbon poskrbeli, da bo to tekmovanje res kar najbolj množično, zato naj bi bila ta tekmovanja po vseh družinah, tovarnah, zavodih, na vseh šolah in povsod tam, kjer so zaposlene žene. Tekmovanja bodo z zračno puško. Ce bodo tekmovanja povsod tako pripravljena in izvedena, kakor je treba, je pričakovati, da se jih bo udeležilo veliko število žena. Tekmo-van!a se bodo začela že 28. februarja in bodo do 10. marca, v nedeljo, 11. marca, pa bo v Tržiču še ekipno tekmovanje, na katerega bodo poslale svoje eki"e občinski strelski odbori. — R. C. Ob žičnici na Vitranc NESREČE POŽARI ZARADI VETRA Močan veter, ki je pihal v prvi polovii preteklega tedna in ki je v nekaterih krajih prerasel v pravcati vihar, je povzročil tudi nekaj požarov. Tako je v torek, 30. februarja, prišlo do požara ob železniški progi Jesenice—Gorica v Soteski pri Bohinjski Beli. Požar so zanetile iskre vlaka, ki je peljal tu mimo nekaj pred 11. uro ponoči. Zasadi močnega vetra se je vnela gezdna podrast in brž na to se je vnelo tudi preko 100 površinskih metrov gozda. Le nagla intervencija gasilcev je preprečila, da se požar ni razširil na ostalo gozdno površino. Pri gašenju se je laže poškodoval gasilec Branko Bijol, ki so ga prepeljali v Zdravstveni dom na Bled, kjer so mu nudili prvo pomoč. V tistih dneh je varnostna 6lužba zabeležila še 4 gozdne po- žare ob železniških progah, ki pa so jih naglo omejili. Materialna škoda ni visoka. Nekaj škode pa je veter povzročil na sadnem'drevju in na gozdnih kulturah. Prevrnil je več kozolcev in razkril več hiš. SEST PROMETNI1!! NESREČ ZARADI POLEDICE Rahle snežne padaVihS in e* stalno vreme, ki je zajelo v četrtek, 1. februarja, vse področje Gorenjske, je brž prekrilo naše ceste s tanko ledeno prevleko. Prometna milica je ta dan zabeležila 6 prometnih nesreč, ki pa so se na src^o končale brc/, hujših posledic, Potniki niso bili poškodovani, materialna* škoda pa znaša 100 tisoč dinarjev. Ta vec>t po tej plati sicer ni posebno zanimiva, lahko pa služi kot svarilo voznikom motornih vozil, da se ni dobro zanaša'i na svoje vozniške sposobnosti in na srečno naključje.