""»fttntns nffttana v mfawlal
Leto XII., štev« 2$
Ljubljana, petek 30. januarja 193!
Cena 2 Din
upravnidtvo. Ljubljana. Knafljeva ulica 5. - Telefon St. 8122. 3123, 3124 3125. 3126 Inaeràtnt addelek: Ljubljana, fiele» bunzova u L - Tel »492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta àt 13 - Telefon it 4255. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. - Telefon št 190. Računi pri pošt ček eavodib: Ljubljana št 11.842 Praha èislo 78 ISO W**»p 5t 105.241
		
		
■	»	
Naročnina znaša mesečno 25- IJ in, za inozemstvo K).— Din.
Uredništvo. Lfnbljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3124 3125 m 3126. Maribor Aleksandrova o>sta 13 Te-
lefon št 2440 (ponoči 2ö82) Celje Kocenova ul 3 Telefon 190.
Rokopisi se ne vračajo — Oglasi i>o tarifu
Razkol v avstrijskem Heimwehru
Borba med krščansko socialno ln narodno-sociaH-stižno strujo — Starhemberg odložil svoj poslanski
mandat
Dunaj, 29. JairaarJ«. M. V Heimwehru je
prišlo včeraj do konònoveljavnega razkola. Organizacije Heimwehra, ki so bolj naklonjene krščansko-socialni stranki, so izjavile, da Izstopajo Iz enotne organizacije, v kateri ostanejo potemtakem samo one. ki so ostale rveste bivšemu notranjemu mini-tru Starhembergu in ki simpatizirajo z nacionalnimi socialisti Hitlerjeve smeri. Dunaj, 29. Januarja d. Kakor je bilo že .'■no. je v vodstvu avstrijskega Heim rs nastal razkol. Proti zveznemu vo .- - !,iu Starhembergu se je pojavila močna o: ozici j a že po zadnjih volitvah v Narodni «r- To je vodilo na Nižjem Avstrijskem že öo osnovanja samostojne organizacije pri s ašev krščansko socialnega poslanca tn ■ želnega voditelja inžanjerja Raaba, na : Injean posvetovanju zveznega vodstva pa prišlo med posameznimi njegovimi čla do očitnega spora. Do glasovanja o v-edlogu dunajskega voditelja majorja Fe fa, naj se Likvidira politika dosedanjega . eznega voditelja m reorganizira zvezno • odstvo na novi pravni podiasrì, ni prišlo, •<- je nastal prej že spor o upravičenosti .a riovanja posameznih članov vodstva . ezui vodja Starhemberg se je postavil ,a stališče, da zastopnik predarlskega feimwehra ni več upravičen za glasova e, ker se smatra predariska organizacija . samostojno in že več mesecev ni poši ala k sejam deželnih voditeljev svojega - upnika. O majorju Feyu je Starhemberg avil, da je vodja samo enega dela du „skega Heimwehra in da ima pravico do .-•ovanja le voditelj ostalega dunajskega »? aiwehra Krüger. Po viharni debati so
sapusttH dr. Steidle (Tirolska), major Fey (Dunaj), major Matt (Predariska), Vas
(Gradiščanska) in Stocker (železničarska bramba) posvetovalnico. S Starhembergom so ostali zastopniki Solnograške, Nižje Avstrijske, Krüger a Dunaja, general Hüil-gertb za Koroško in dr. Pfrianer za štajersko. Zadnja dva sta ìarazina avoje pridržke
Prisiaši dr S tei dia so osnovali svolo sa mostoino delavno enoto, izjavljajo pa, da ne izstopajo iz xveze avstrijskih samoobrambnih organizacij in da so pripravijo oi pogajati se pod gotovimi pogoji o skupni reorganizaciji Heimwehra Za enkrat so seveda zveze med obema skupinama popolnoma prekinjene.
Zvezno vodstvo je ledalo snoči proglas, v katcorem pravi, da se Je posrečijo popol-ìoma zaščititi notrinje razmere v heim wehrovsivem pokretu V tem proglasu tud.i sporoča, da hoče Heimwehes- ostati tudi v bodoče popoinoaia neodvisen od političnih strank in skupin, zaradi česar se je odloči) zvezni vodja Starhemberg, da odloži svoj mandat v Narodnem svetu in tako tudi /idno manifestira pred javnostjo omenjeno aačelo. Razen tega je bilo dogovorjeno, da lačelno v bodočnosti vodilni voditelji Helm wehra ne smejo več Izvrševati nobenih po itičnih mandatov. Podpisani deželni vodi-elji so poverili zveznemu voditelju Star lembergu soglasno pravico poveljevanja ìad celotno zvezo Heimwehra. Proglas so •odpisali Starhemberg, dr. Hueber (Salzburg), Puchmayer (Zg. Avstrijsko), dr Alberti (Nižje Avstrijsko) dr. Pfrimmer (štajersko), Hülgerth (Koroško) in Krüger (Dunaj).
Tardieu o Oustricovi aferi
Zasliševanje ministra za kmetijstvo Tardieua pred parlamentarno preiskovalno komisijo — Pojasnila o delnicah družbe Siria Viscosa
Pariz, 29 jan. d. Novi minister za Icme» tijstvo Tardieu je bil včeraj zaslišan kot priča od komisije za preiskavo Oustricove afere. Tardieu ie v mterpelacijski debati,
v kateri sta desnica »n sreda izrekla za»
upnico ministru za pravosodje Peretu, za» gotovil kot ministrski predsednik, da je proučil spise o pripustitvi delnic Snia Viscosa na pariški borzi ter jih našel v redu. Včeraj je izjavil pred preiskovalno komisijo, da v resnici ni naSel v predlože» nih spisih ničesar napačnega in da zato ni imel povoda dvomiti nad iz lavami, ki so mu jih dali minister za pravosodie Pe» ret ter njegova sotrudnlka Fatcoz in Lau» -:er. Na pripombo socialističnega poslanca :naudela, da so ga torej obdolženi mi» - stri in državni podtajniki morali naia» sati, je odvrnil Tardieu. da ni trne! nobe» nega povoda kolebati v zaupanju do svo»
jih sodelavcev. Nadalje je izjavil, da se je vlada pričela baviti z Oustricovo zadevo šele potem, ko je propadla bank» Adam.
V ostalem je priporočil Lautieru in Fai» cozu, naj izstopita iz vlade, ko je zvedel da imata v Oustricovi banki svoj fconto. Nič manj se oi trudil, da bi jima omogo» čil na human način premagati težkoče. Vprašanje, ali je kaj vedel o odnošajih svojega parlamentarnega atašeja Millota z Oustricom, je zanikal in izjavil, da Millot sploh ni bil imenovan od njega za atašeja, temveč je bil v tej služb» že pod 29 via» dami vseh političnih struj. V ostalem je Millot dobil svoje zaupno mesto le na nujno priporočilo zasebnega tajnika ne» kdanjega socialističnega voditelja Marcella Sembata. ki ni bil nihče drugi kakor se» danji poslanec Leon Blum.
Priprave za volitve v panili
Sklep opozicijskih strank, da se ne udeleže parlamentarnih volitev, bo bržkone izzval padec vlade generala Berenguera
Pftri», 29. januarja, g. Po vesteh iz Spa- cago Tribune« iz Madrida, namerava vlada
dne 8. februarja, ko bo predložen kralju v podpis ukaz za razpis volitev, odstopiti, ker ie sedaj gotovo, da se večina strank volitev sploh ne bo udeležila. Zato smatrajo, da se ie popolnoma izjalovil poizkus Berenguero-ve vlade, da bi vrnila državi ustavne razmere.
Kakor poroča »Havas< iz Madrida, je Izjavil ministrski predsednik Berenguer, da bo vlada vztrajala pri svojem načrtu, da apelira na narod, ker hoče spoznati njegovo pravo razpoloženje. Če v javnem mnenju Španije ne bo dobila soglasja, bo vedela, kako se mora vesti v bodoče.
januarja, g. Po vesteh iz Spa-a. je notranjepolitični položaj slej kot prej zelo resen V španskih političnih kro-pričakujejo, da bo sklep opozicijskih xiiteljev, po katerem se njihove stranke • x»do udeležile volitev, izzval padec Be-;uerove vlade Špansko notranje aiini-*vo je kljub temu smatralo za potrebno. ■ jelno izjaviti, da bo Berenguerova vla-marcu za vsako ceno izvedla pariamen volitve. Republikanca Zamorra tn -&, ki sta bila obsojena na dosmrtno sploh nočeta vložiti priziva proti raz-
ni, 29. januarja s. Kakor poroča >Cht-
Lordska zbornica o razorožitvi
Razprava v angleški lordski zbornici o mednarodni razorožitvi in splošni razorožitveni konferenci
London, 29. januarja. AA. Na današnji seji lordske zbornice je lord Dickinson otvoril debato o mednarodni razorožitvi in o razorožitveni konferenci, ki bo po sklepu Društva narodov mesrca februarja L 1932 Viscont Cecil je v svojem izvajanju izrazil dvoin. da ni gotovo, če se bo razorožitev zaradi vse večjega tekmovanja v oborožitvi med narodi posrečila. Cecil je dejal, da morajo vse signatarne vlasti pariškega mirovnega pakta sodelovati pri omejitvi oboroževanja.
Lord Bridgeman je rekel, da je od evropskih držav Anglija edina, ki je v veliki meri omejila svoje pomorske sile To naj bi napravile tudi druge države. Moramo. Je nadaljeval govornik, vsi upati, da bo ta konferenca uspela. Bridgeman je nadalje iz-
razil upanje, da bo vlada lahko podala to-lažilna zagotovila, da bodo razorožile tudi druge države in omejile svoja brodovja in kopne bojne sile, čeprav dokazujejo vojni proračuni posameznih držav, da se vse bolj oborožujejo.
V imenu vlade je lord Parmoor odgovoril, da se pridružuje poročilu Cecila. Storiti je treba vse, da se odpravi tekmovanje v oboroževanju med državami, kar je svo-lečasno povzročilo svetovno vojno. Razoro-žitvena konferenca bo morala drugo leto posvetovati se o razorožitvi na osnovi načrta, ki ga je izdelala pripravljalna komisija f)ruštva narodov. Končno je govornik izrazil Cecilu priznanje za njegove zasluge v zadevi mednarodne razorožitve.
Spor v ruski pravoslavni cerkvi
Pariz, 29. januarja, p Poglavar ruske pravoslavne cerkve izven Rusije mitropo-lit Evlogij je preji od vrhovnega poglavarja pravoslavne cerkve v Sovjetski Rusiji metropolita Sergija poziv, naj se takoj javi pred cerkvenim svetom v Moskvi, da se zagovarja za svoja dela. Mitropo-lit Evlogij je bil istočasno suspendiran od moskovske pravoslavne cerkvene oblasti ter je bil na njegovo mesto imenovan lit-vanski mitropolit Elevterij. Doznava se, da se mitropolit Evlogij ne namerava pokoriti moskovski odredbi.
Mehika odpravi vojno mornarico
Newyork, 29. januarja 8. Kakor poročajo lz Mehike, namerava mehiška vlada zaradi štedenja popolnoma odpraviti vojno mornarico, ki jo tvori nekaj križark, topničark in torpednlh rušilcev.
Sto milijonov brezposelnih na Kitajskem
London, 29. januarja s. Kakor poroča »Timesov« poročevalec iz Sanghaja, cenijo v kitajskih krogih celokupno število brezposlnih na Kitajskem na 100 milijonov oseb.
KRALJ IN KRALJICA
MED ZAGREBŠKO MLADINO
NJ. Vel. kralj in kraljica sta včeraj posetila več mladinskih zavodov — Kjerkoli sta se pojavila, sta bila od prebivalstva navdušeno
pozdravljena
Zagreb, 29. januarja. AA. Nj. Vel. kraljica je izšla danes iz >lvora ter si ogledala nekatere ustanov v mestu. Nj. Vel. kralj pa je šel okoli poldneva v Maksnnir ter si ponovno ogledal park in zoološki vrt.
Ves dopoldan je bilo na Markovem trgu pred dvorom izredno živo. Danes je bi! dan sprejema v banski upravi. Radi tega je prišk, v mesto mnogo kmetov iz okolice in tudi veliko kmetov iz Medjimurja Stali so ure in ure na Markovem trgu. da bi videli kralja in kraljico. Malo pred 9 je prišla z dvora Nj. Vel. kraljica v spremstvu dvorne dame ge. Švrljugove ter se odpeljala v odprtem avtomobilu. Množica pred dvorom jo je pozdravila s silnim navdušenjem. ki ni prenehalo, dokler m avtomobil izginil v daljavi. Enako navdušeno so pozdravljali kraljico v vseh ulicah po mestu.
Prvi obisk Nj. Vel. kraljice je bil namenjen srbskemu dekliškemu internatu v Preradovičevi ulici. Pred zgradbo internata so jo pozdravile zopet navdu šene množice, v dvorani pa so jo sprejele članice odbora iéi gojenke s prisrčnimi ovacijami Göjenke so zapele državno himno, nakar'so ponovno vzklikale Nj. Vel. kraljih. Podpredsednica upravnega odbora ga. Divjakova je Nj. Vel. kraljici zaželela- prisrčno dobrodošlico, neka učenka pa je deklamirala prigodno pesem Ni- Vel kraljica je pozdravila posebej vse gospe, nato pa si ogledala internat ter se zelo pohvalno izrazila o njegovi ureditvi.
Ko je kraljica stopila iz internata to-pet na ulico, je bila deležna ponovnih burnih ovacij. Odpeljala se je nato v mesto tn krenila skr-m ulico Kraljice Marije ter Klaričevo m Ljubljansko ulico na Ilico. Avtomobil je vozil v počasnem tempu vse do mitnice v Cerno-mercu in od tam nazaj v mesto. Povsod so se v hipu zbrale množice ljudi, ki so kraljico pozdravljale z iskrenim navdu šenjem.
V Kukuljevičevi ulici se je avto ustavil pred dečjim domom »Udruge hrvatskih učiteljica«. V domu so se zbrale članice uprave doma in odbora Udruge, vse v hrvatskih narodnih nošah, kar je Nj. Vel. kraljico vidno vzradostilo Tudi tukaj je bila na ulici zbrana množica ljudstva, ki je radostno pozdravljala kraljico, ob njenem vstopu v lepi dom pa je med ovacijami prisotnih odbornic in dece tamburaški dečji zbor zaigral par pesmi. Nj. Vel kraljica je prijazno odzdravljala deci, ki ji je neprestano vzklikala Podpredsednica Udruge ga. Burgstaller je pozdravila kraljico s kratkim govorom, v katerem ie dejala med drugim: »Posebno srečo občutimo, ko pozdravljamo Vaše Veličanstvo v tem domu, ki ga je zgradila in ga čuva ljubezen hrvatskih učiteljic. Stojimo tu veliki in mali. pripravljeni, da damo vse za slavo in veličino kraljevskega doma in za našo veliko, krasno in nedeljivo Jugoslavijo.«
Štiriletna deklica je kraljici Izročila šopek cvetja in jo pozdravila z dekla-macijo prigodne pesmice. Ganjenega srca je kraljica prisrčno stisnila dekletce na prsa in jo poljubila. Druga gojen-ka je nato predala kraljici lepo vezeno blazinico, nakar si je Nj. Vel. kraljica ogledala prostore doma. zlasti sobo z zibelkami, kjer leže dojenčki. Pred odhodom i? doma je kraljica dovolila, da jo fotografirajo med deco in je nato po prisrčnem slovesu od otrok zapustila dom.
Pred domom se je nabrala med tem že večja množica prebivalstva, ki je burno vzklikala kraljici Med množico je mahala neka siromašmo oblečena starka visoko nad glavami z zapečatenim pismom, hoteč zbuditi pozornost Nj. Vel. kraljice. Kraljica jo je res zapazila in ukazala, naj puste starko pred njo. Starka ji je med solzami poljubila roko ter ji predala pismo. Bila je to Elizabeta Paškvan. Prosila je kraljico, naj ji pomaga, ker skrbi za dve siroti, ki so jima starši umrh za boleznijo, dobljeno v internaciji med vojno.
Nato je Nj. Vel. kraljica stopila v avto in se zopet več časa vozila po zagrebških ulicah.
nb 11. 30 ie Nj. Vel. kraljica posetila šolsko polikliniko v Meduličevi ulici. Tudi tu se je takoj zbrala velika množica ljudi, ki so z nepopisnim navdušenjem pozdravljati' visoko gost>o. Na polikliniki jo je sprejela ga. Helena Sr-kuljeva. soproga zagrebškega župana z osobjem poliklinike m odličnimi zagrebškimi damami.
Ko je prišla kraljica v II. nadstropje, kjer je srednješolska menza, in dobiva
vsak mesec podporo Nj. Vel. kraljice, so sedeli dijaki ravno pri obedu. Nj. Vel. kraljica je sedla na prazen stol za mizo in mlad dijak iz Bosne ji je nalil nekaj juhe na krožnik. Kraljica se je nasmehnila in ga pogladila po licu, nakar so ji drugi dijaki prinesli še druge jedi. Kraljica je ostala za mizo več minut in se živahno razgovarjala z dijaki, zani-majoč se za njihove razmere.
Nato si je Nj. Vel. kraljica ogledala še vse oddelke poliklinike, potem pa odšla navdušeno pozdravljena od mladih študentov, ki so bili vsi srečni Ln ponosni, da so imeli kraljico v svoji sredi. Na ulici pa so zopet navdušene množice prirejale Nj. Vel. kraljici iskrene ovacije vso pot do dvora.
Kralj v maksimirskem zoološkem vrtu
Zagreb, 29. januarja. AA. Ob 11.45 je bik) dano znamenje četi kraljeve garde, ki je bila pred dvorom, da stopi v položaj »mirno«. Iz dvora je prihajal Nj. Vel kralj v spremstvu svojega adjutan-ta polkovc &a Leka in finančnega ministra dr. Ž\ ijuge. Nj. Vel. kralj se je odpeljal po Dugi ulici, Jelačičevem trgu, Draškovičevi ulici Vlaški ulici do Maksimira. Povsod ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Voz Nj. Vel. se je ustavil na začetku Maksimirskega parka in Nj. Vel kralj je stopil iz avta in se napotil ob jezeru proti zoološkemu vrtu. v katerem se je mudil skoro celo uro Medtem se je v Maksimira nabrala množica ljudi, ki je Nj. Vel. kralja navdušeno pozdravljala. Ravno tako je bil vladar deležen neprestanih ovacij na vsem potu pri povratku na dvor, posebno pa še na Markovem trgu, kjer so bile zopet zbrane silne množice, med njimi zlasti mnogo okoličanov.
Vladarska dvojica med delavsko deco
Zagreb, 29. januarja, AA. Danes popoldne ob 335 sta se Nj Vel. kralj in kraljica odpeljala iz dvora v spremstvu prvega adjutanta Nj. Vel. kralja Stoja-noviča in maršala dvora A. Dimitrijevi-ča ter adjutanta Mundorferja.
Kraljevski avtomobil je krenil po Mes-nički in Frankopanski ulici. Savski cesti in Krapinski cesti na glavno Treš-njevko pred mestno otroško zavetišče. Tam se je takoj zbrala velika množica prebivalstva. Nekateri ljudje so se po-peK na strehe in splezali na drevesa, samo da bolje vidijo vladarsko dvojico.
Navdušena množica ju je sprejela z velikimi ovacijami.
Pred zavetiščem je pričakal Nj. VeL kralja in kraljico mestni župan dr. Sr-kulj z gospo, dalje ban dr. Perovič in upraviteljica šole ga. Colognat. Nj. Vel. kralj m kraljica sta bila navdušeno pozdravljena od šolske mladine, nato pa sta si ogledala zavetišče. V razredih so ju pričakali šolski otroci z zastavicami in burnimi vzkliki.
Ogledovanje je trajalo kake pol ure in Nj. Ve', kralj in kraljica sta se laskavo izrazila o ureditvi zavoda in njegovem napredku. Ob odhodu sta se vpisala v zlato spominsko knjigo.
Tudi vso pot na povratku je Nj. VeL kralja in kraljico spremljalo burno vzkii-kanje navdušenega naroda.
Nj. Vel. kraljica se je popoldne odpeljala iz dvora neko'iko pred 5. uro in se dalj časa pomudila v vili finančnega ministra dr. Švrijuge.
Svečana predstava v gledališču
Zagreb, 29. januarja, n. Nocoj ob po4 8. so se zbrale ogromne množice ljudstva pred Narodnim gledališčem. Ob 8. se je namreč vršila slovesna predstava v čast Nj. Vel. kralja in kraljice. Peli so opero »Sadko« Rimski-Korza-kova. Zaradi visokega obiska Nj. VeL kralja in kraljice je bilo gledališče slovesno razsvetljeno ter okrašeno z zelenjem Ln preprogami. V operi so nastopili najboljši pevci zagrebškega gledališča.
Avdijence ministrov
Zagreb, 29. januarja, AA. Minister brez Listnice dr. Kosta Karr ar, udi, finančni minister dr. Š vrl ju ga, minister za kmetijstvo dr. Šfbenik, minister za socijalno politiko in narodno zdravje Nikola Preka so prispeli v Zagreb in referirali Nj. Vel. kralju o tekočih zadevah svojih resorjev.
Avdijenca Karla Kovačeviča
Zagreb, 29. januarja, n. Nocoj ob 6. je bil sprejet v avdijenci pri Nj. VeL kralju seljaški voditelj Karlo Kovačevič. Avdijenca je trajala 10 minut. Po odhodu iz dvora je delal Karlo Kovačevič novinarjem, da je kralju sporočil, kakšno navdušenje vlada med seljaki, ki so doznali, da biva kralj v Zagrebu. Nj. Vel. kralj je dal po Karlu Kovačeviču pozdraviti ves seljaški narod.
Proslava jubileja zagrebškega nadškofa
Intimna svečanost v škofovskem dvorcu - Papež odlikoval zagrebškega župana in podžupana
Zagreb, 29. jan. n. Sinoči ob 8. je bila svečano proslavljena 20 letnica škofovskega jubileja dr. Ante Bauerja. Svečanosti so se udeležili ministri dr. Srškič, dr. Drinko-vič, dr. Frangeš, minister dvora Boža Jeftič bivša ministra Mažuranič in dr. Korošec, naš poslanik pri Vatikanu Simid, ban dr. Perovič, armijski poveljnik z generaltteto, rektorji visokih šol in mnogo drugih odličnih oseb iz zagrebškega javnega življenja, v prvi vrsti Z2grebške duhovščine.
Jubilanta je pozdravil mestni načelnik dr. Srkulj, v kratkem govoru pa se mu je zahvalil nadškof dr. Bauer. Jubilant je v svo-
jem odgovoru poudaril svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da mestni zastop zagrebški podpira interese vere. zbog česar je predlagal sveti stolici odlikovanje mestnega načelnika. Papež je res odlikoval mestnega načelnika dr. Srkulja in podnačelnika Mah-nika s komanderskim redom sv. Gregorija Velikega.
Jubilant je sam izročil odlikovanja obema odlikovancema. Po tem oficijelnem delu je ostala družba še delj časa v prijetnem razpoloženju ob sviranju umetniškega kvarteta.
Za večjo varnost v avtomobilskem prometu
Važna navodila notranjega ministrstva za znižanje števila nezgod z
avtomobili in avtobusi
Beograd, 29. jan. p. Z ozirom na pogoste avtomobilske nesreče, ki se dogajajo tako v Beogradu kakor tudi po drugih krajih države je izdal oddelek za javno varnost vsem polit oblastvom v državi navodila naj posvetijo največjo pažnjo vprašanju avtomo bilskega prometa. Ugotovljeno je namreč, da pride v večini primerov do nesreč zbog pokvarjenosti motornih vozil bodisi na vo-lanu, bodisi v motorju ali na zavorah ali pa ker so šoferji neizkušeni novinci. Mini-
strstvo opozarja v poštev prihajajoča ob-lastva, naj zlasti pazijo na to. da se izključijo iz prometa vsa taka vozila, ki so že preveč izrabljena. V bodoče je med drugim zabranjeno uporabljati za avtobuse kamijo-ne, na katerih so nameščeni sedeži. Vsako lokalno oblastvo mora tamošnjim razmeram primerno maksimirati avtobusno hitrost na vsej liniji vožnje. Vsa ta navodila je treba točno vpoštevati, neposlušne pa strogo kaznovati
Poskus rekorda na stavnem stroju
Beograd, 29. januarja p. V tiskarni »Pri-vrednik« se je odločil 23-letni tipograf Miodrag Nedeljkovič. da prekosi sedanji svetovni rekord v stavljenju s stavnim strojem. Delati hoče s stavnim strojem neprestano 96 ur. do opoldneva 1. februarja. Doslej je presedel pri delu ob stavnem stroju že 30 ur ter dela Se neprestano dalje. Stavec Nedeljkovič je tudi drugače zelo dober delavec, ker normalno postavi 4.600 črk na uro.
Spričevala Glasbene akademije v Zagrebu
Beograd, 29. januarja AA. Na podlagi mišljenja glavnega prosvetnega sveta je minister za prosveto odredil:
1.	da so letna spričevala državne mu-zičke akademije v Zagrebu enakovredna z letnimi spričevali državnega konservatori-ja v Ljubljani;
2.	da je diploma državne muzičke akademije v Zagrebu enakovredna z diplomo državnega konservatorija t Ljubljani.
Dejstva ln izmišljotine
Ljubljana, 29. januarja
V svoji izjavi zastopniku berlinskega Wolfovega biroja, polslužbene in največje nemške poročevalske agentu-re, je ministrski predsednik g. Živko-vic odločno zavrnil klevetniško kampanjo, ki se pojavlja v delu inozemskega časopisja proti naši državi. Ti listi skušajo begati in alarmirati inozemsko javnost z najbolj fantastičnimi poročili o dogodkih v Jugoslaviji Enkrat si izmislijo oficirsko zaroto, drugič pišejo, da je ta ali oni ugledni general pobegnil, zopet drugi, da je bil aretiran in kar je še sličnih bedarij.
Naš ministrski predsednik je bil v svoji izjavi toliko obziren, da ni direktno imenoval tiska, ki se tako žalostno proslavlja Računal je pač, da bo njegova resna beseda tudi brez tega zalegla in prizadete spametovala. In nemški listi so, ko so zabeležili Živkovičevo izjavo, obenem tudi takoj naglasili, da se ta izjava ne more nanašati na nemško časopisje.
Triumfalni sprejem kraljevske dvojice v Zagrebu, navdušenje in spontane manifestacije meščanstva in okoličanov — vse to je moglo ponovno prepričati vsakega objektivnega tujca o faktičnem položaju v naši državi, ki se vse bolj konsolidira. Toda oni kle-vetniški inozemski tisk, ki ga je pač imel v mislih predsednik vlade, se ne more sprijazniti s tem dejstvom, nego ie začel dokumentirati tudi obisk kraljevske dvojice v Zagrebu na svoj ogabni način in ga tolmačiti tako, kakor da ta poset samo potrjuje njegove fantastične bajke.
Tako ima n. pr. »Popolo di Trieste* drznost, da poroča v neki vesti, dati rani z Dunaja, da je stopila »oficirska zarota< v Jugoslaviji v odločilno fazo. Zato da je kraljevska dvojica naglo odpotovala iz Beograda v Zagreb, da bi general Živkovič mogel nemoteno obračunati z zarotniki Odhod kraljevske dvojice v Zagreb dokazuje po mišljenju »Popola di Trieste«, da obstoji oficirska zarota. Kakšna neumnost tiči že samo v tej argumentaciji !
Dalje piše isti list, da je novi zagrebški ban dr. Perovié dal v Zagre-
bu aretirati vse nezadovoljneže. To pisanje tržaškega fašističnega organa je tako bedasto in fantastično, da mu sploh ne bi bilo vredno odgovarjati. Treba pa je znova opozoriti na klevetniško kampanjo fašističnega tiska, ki rad zlorablja tudi največje uspehe v konsolidaciji naše države za svoje temne namene. Nikaka tajnost ni. da imajo več ali manj vse klevete, ki se od časa do časa pojavljajo zoper našo državo zdaj tu zdaj tam v Evropi, svoj izvor v tisku, ki piše pc direktivah lista »Giornale d* Italia«. Ta glavni fašistični organ diktira ton za blatenje Jugoslavije in Jugoslovenov. Surovost, s katero se to vrši, je še posebno presenetljiva, če pomislimo, da je direktor »Giornale d' Italia« Arnaldo Mussolini, brat ministrskega predsednika. V italijanski provinci se pri tej kampanji odlikuje >Popolo di Trieste«, »Piccolo«, prav posebno pa tudi »Resto del Carlino« v Bologni, »Ga-zettino« v Benetkah in »Corriere d' Istria« v Pulju. Edini italijanski list. ki je še nekam spodoben do naše države, je »Corriere della Sera« v Milanu.
Vsa ta klevetniška kampanja fašističnega tiska pa seveda ne more niti najmanj zmanjšati pomena čedalje večje konsolidacije naše države, inavgu rirane s kraljevim manifestom Ta ne prijateljska kampanja niti ne more prepričati inozemstva; zakaj celo veliki listi v Nemčiji, ki Jugoslovenom niso baš posebno naklonjeni, in večina dunajskegga tiska prinašajo objektiv na poročila o bivanju kralja in kraljice v Zagrebu in pravilno ocenjujejo pomen iskrenega in presrčnega spre jema. ki ga je kraljevska dvojica de ležna povsod med Hrvati.
Bedaste in fantastične bajke ne morejo žaleči pri nobenem, vsaj malo ob iektivnem opazovalcu, ker govore dej stva vse drugače in vse glasneje In ta dejstva pričajo o vedno večjih in vedno trajnejših uspehih preporoda Jugoslavije ter vedno bolj odpirajo oči tudi onemu delu inozemstva, ki je do slej morda motril razvoj dogodkov v naši državi še z nekako rezervirano-stjo.
Katastrofalen potres v Albaniji
Središče potresa je bilo v Korči, kjer je porušil nad 700 hiš - Mnogo oseb ubitih ln težko ranjenih — Potres je porušil tudi pravoslavno cerkev in več javnih poslopij
Tirana, 29. jan. d. Včeraj zjutraj je v Korči povzročil močan potres veliko škodo. Središče potresa je bilo v mestu samem. Prvemu sunku so sledili še trije lažji. Potres je poškodoval okoii 500 hiš tako močno, da je v njih nemogoče nadalje prebivati. Zelo močno sta bila poškodovana tudi internat dekliške osnovne šole ter licej. Potres je popolnoma porušil pravoslavno cerkev.
Prve vest' poročajo o več mrtvih in ranjenih. točno število ponesrečencev pa še ni znano. Telefonske zveze so prekinjene in v mestu i e poškodovana tudi električna napeljava za razsvetljavo. Vlada je takoj pod-vzeia potrebne ukrepe, da vzpostavi zveze in da začasno nastani tjudi, ki so ostali brez strehe.
Potresni sunki so se še pozneje ponavljali. Razen maloštevilnih izjem so poškodovane skoro vse hiše mesta v večjem ali manjšem obsegu. Med prebivalstvom je seveda zavladala velika panika ter se liudje boie, da se katastrofa ne bi povečala še bolj.
Rim. 20. ian. č. Kakor poročajo iz Albanije je veliki potres v Albaniji, zlasti okoli
Korče porušil okrog 500 poslopij. Ubite so bile štiri osebe Promet s Kirčo je prekinjen Dva avijona sta odletela iz Tirane s sanitetnim materijalom na pomoč Korči. Potres je porušil tudi več cerkev in džamij.
Tirana, 29. Jan. g. Potres v okolici Korče je bil mnogo pogubnejši, kakor se le moglo sklepati po prvih vesteh. Po zadnjih vesteh ie bilo 6 oseb ubitih, veliko število pa deloma težje de! ma lažje ranjenih. Prvi potresni sunek je bil malo po 7. zjutraj. Kakor se zdi. je bHn c-<»dišče potresa prav v Korči, kjer sta se podrla cerkev in mestni muzej. Razen tega je bilo nad 700 hiš zelo težko poškodovanih ali pa ^loh ^ rušenih. tako da so jih morali izprazniti. Vse žične zveze med Tirano ir kraji, kier je bil potres, so prekinjene. Prebivalstvo je pobegnilo v pančnem strahu iz mesta in prebiva na prostem Vlada je z italijansko pomočjo odposlala v ogrožene kraje letala z živili zdravili. Istočasno so odšle tjakaj tud? kolone avtomobilov z reševalnimi oddelki zdravilnim materijalom in drugimi potrebščinami
Krvave demonstracije v Bukarešti
Bukarešta, 29. jan. g. Zvečer je prišlo v Bukarešti do krvavih demonstracij delav» cev tn nameščencev državnih železnic, ki bo na nekem zborovanju protestirali proti napovedanemu znižanju plač in namerava» nim mnogo številnim odpustom iz službe Po zborovanju, ki je bilo zelo burno, je krenilo več tisoč zborovalcev » mogočni povorki po cestnih ulicah. V bližini Na» rodnega gledališča so obhod ustavili moč» ni policijski oddelki, deloma peš deloma pa na konjih. Med demonstranti in poli» eijo je prišlo do krvavega spopada, v ka» terem je policija rabila strelno orožje. Po divji borbi se je končno policiji posrečilo rargnati demonstrante v bližnje u'ice. Pri spopadu je bilo 20 oseb težko, veliko šte» vilo pa lahko ranjenih. Aretiranih ie bilo 70 oseb. Zborovanje, ki so ga uslužbenci državnih železnic sklicali za nedeljo, je vlada zaradi javnega reda m mira prepo» vedala.
Kralj Zogu nevarno bolan
Dunaj, 29. jan. p. Pri zdravniškem pre» gledu albanskega kralja Ahmeda Zogu, ki je došel na Dunaj, da konzultira specija» liste, so ugotovili, da je mnogo težje bo» lan, kakor so prvotno mislili Kralj Ah» med Zogu boleha na zelo nevarnem raku v želodcu, ki ga je dobil kot posledico zastrupiienja. Kakor znano, je kralj Zogu ži :1 v Tirani zelo osamljen. Njegov strah pred atentati je bil tako velik, da je za» užival samo jedi .ki mu jih je osebno pri» pravljala njegova mati in ki mu jih je sama prinašala iz svoje palače v kraljev» 6ki dvorec. Razen tega je jede! tako ma» lo. da je telesno zelo oslabel. Njegovo zdravstveno stanje povzroča zato bližnji okolici resne skrbi
Dunaj. 29. januarja, g. Dvorni svetnik prof. Chwostek je preiskal na Dunaju biva-Joče?a albanskega kralja Ahmeda Zosa in izjavil, da nima nobene organične bolezni. Vse njegove bolečine so posledica akutnega zastrupljenia z nikotinom, ker je strasten kadilec. Profesor je mnenja, da bo nekaj tednov počitka zadostovalo za popolno odpravo posledic tega zastrupljen ja.
Macdonaldov uspeh
London, 29 januarja. AA. Konservativci
so sklenili prehiteti Liberalno resolucijo o vprašanju brezposelnosti in predlagati nezaupnico vladi Konservativna resolucija izraža vladi nezaupnico zaradi vedno večjih izdatkov v času. ko je zaradi obstoječe gospodarske krize strogo varčevanje za omejitev brezposelnosti nujno potrebno.
Narodni izvrševalni odbor delavske stran» ke je odklonil predlog sira Oswalda Mos-Ieyja, naj se skliče izredna konferenca delavske stranke, ki bi razpravljala o vprašanju brezposelnosti.
London, 29. jan. č. V političnih krogih živahno komentirajo dvojni uspeh Mac» donalda, njegovo veliko zmago pri glasovanju v drugem čitanju zakona o •»t«j» kovnih organizacijah, s katerim je noveli» ran zakon iz 1. 1936 o mezdnih sporih in za katerega je dobila vlada 27 glasov veči» ne. ter je odločitev izvršilnega >dboja stranke, s katerim se potrjuje rešitev labe» rističnega poslanskega kluba, da se ogH» je predlog sira Mosleva Oswalda o sklica« niu izrednega kongresa stranke, lei na? bi sklepal o vladni politiki za pobijanje hrez» poselnosti. Kakor znano, se zdi akcrja sìts Mosleva mnogim zelo opasen korak za Macdonaldov kabinet.
Ameriški vojni minister za razorožitev
Newyork, 29. jan. d. Ameriški vojni mi» nister Hurley je imel v organizacij! izvoz» nikov v Chicagu govor, v katerem je raz« vil svoj načrt o plačilu evropskih vojnih dolgov Ameriki. Hurley, ki je govoril kot privatna oseba, je zagovarjal znižanje dol» go. Ameriki za 50 odstotkov, da se ob» novi gospodarska stabilnost Kot proti» uslugo naj bi Amerika zahtevala omejitev oboroževanja posameznih evropskih dr» žav. Zedinjene države naj bi se po nje» govem načrtu obvezale, da izvedejo raz» orožrtev v enaki men kakor Evropa.
Odgodltev grškega parlamenta zaradi hripe
Atene, 29. januarja AA. Zaradi strafine-ga širjenja hripe Je bil grSSd parlament oder od en na nedoločen čas.
Zaključek prvega zasedanja banskega sveta
Zahvala banskega sveta banskl upravi, posebno gg. banu in podbanu, za smotreno In uspešna delo na
korist banovine
Ljubljana, 29. januarja. AA. Danes ob 14. se je zaključilo zasedanje banskega sveta. Po obravnavi zadnje točke ba-novinskega proračuna, t. j. dohodkov, je kr. banska uprava dala v razpravo več predlogov, med njimi predloge o komercijalizaciji tehničnega oddelka kr. banske uprave, o prevzemu banovin skih bolnišnic v državno upravo, o nakupu posestva Hotemež pri Radečah za bodočo umobolnico, o prevzemu ženske bolnice v Novem mestu, nakupu Dolenjskih TopMc m uredbo o zatiranju škodljivcev sadnega drevja.
> Po končanem govoru bana dr. Martinica je član banskega sveta g. Benko prečkal naslednjo izjavo:
Ob koncu prvega zasedanja banskega sveta dravske banovine ugotavljamo zgodovinsko dejstvo, da smo zastopniki našega naroda bivše Kranjske Štajerske, Prekmurja in sreza ča-ba>rskega prvič združeni zborovali. Banski svet dravske banovine je o priliki razprave o banskem proračunu za ieto 1931-32 imel obilo prilike spoznati delovanje kr. banske uprave v prošlem razdobju ter razpravljati o programu bodočega dela. S posebnim zadovoljstvom ugotavljamo, da se je pri obravnavanju proračuna na podlagi podanih poročil zastopnikov banske uprave pokazalo popolno soglasje v vseh obravnavanih predmetih, kar }e najboljše znamenje, da smo se pri pozitivnem ustvarjanju in delovanju popolnoma otresti prejšnjega načina gledanja na razna vprašanja. V tem vidimo tudi
dokaz, da stopamo krepko po poti popolne konsolidacije naših razmer in da bomo z dobro voljo dosegli še lepše uspehe pri delu za vsestranski napredek države in banovine.
V proračunu vidimo temei] minimalnega programa potrebnega dela v izvrševanju banovinskega delokroga. Da dosežemo izboljšanje današnjih težkoč gospodarskih razmer v svojem področju, je neobhodno potrebno, da se izvrši program, ki je začrtan v proračunu.
Banski svet z zadoščenjem priznava in ocenjuje do zdaj dosežene uspehe, glavno po zaslugi smotrenega vodstva banske uprave, pred vsem g. bana dr. Draga Marušiča in pomočnika bana dr. Otmarja Pirkmaierja. Banski svet smatra končno za potrebno izraziti svoje prepričanje, da moramo biti hvaležni Nj. Vel. kraliu za modri ukrep, s katerim so bile astanovlfene banovine, ker vidi v banovinah najprimernejše upravne enote, ki morejo s pravilnim združenjem državnih in lokalnih interesov uspešno vršiti posle decentralizacije uprave, ki ji želimo največjega razvoja.«
Popoldne ob 5. je g. ban v reprezentančnih prostorih banske uprave priredil čajanko, katere so se udeležili poleg g. bana in pomočnika dr. Pirkmajerja s soprogo vsi banski svetniki in vsi načelniki oddelkov kr. banske uprave ter komandant dravske divizije general llič. Ljubljanski škof dr. Rozman se zaradi odsotnosti v Zagrebu čajanke ni mogel udeležiti.
Druga balkanska konferenca
Atene, 29 jan. č. Jutri se sestane t So» iunu konferenca, ki bo razpravljala o or» ganizaciji druge balkanske konference v Carigradu. Določen bo tudi spored cari» grajske konference, ker bodo v Carigradu revidirane nekatere odločbe lanske prve balkanske konference v Atenah.
Čsl. notranje posojilo
Praga, 29. jan. h. V zadnjih dnevih so se razširile govorice, da namerava češkoslovaška vlada kljub odporu finančnega mi» ni-Jtra dr. Engliša najeti posojilo in sicer železniško posojilo v iznosu 700 milijonov Kč ter investicijsko posojilo v iznosu ene milijarde Kč. Kakor je zvedel vaš dopisnik, so te vesti resnične. Vlada je zaradi tega že stopila v stike z domačimi banč» nimi krogi. Doslej je znano le toliko, da bo posojilo domače, dočim o obliki m dru» gib modalitetah niso znane podrobnosti. Za enkrat gre samo za neobvezna pogaja* nja informativnega značaja.
Hidrotehnična pogajanja z Rumunijo
Beograd, 29. jan. AA Zastopnik mini» stra zunanjih zadev dr. Kumanudi je ime» noval delegacijo za pogajanja o hidroteh» ničnih vprašanjih s kraljevino Rumunijo: za šefa delegacije je imenoval Dušana Pan» tica, šefa prometne sekcije ministrstva zu» nanjih zadev, za eksperte pa Milana Neši» ča, predsednika beograjske občine inž. Ni« Kolo Mirkova, inšpektorja ministrstva za gradnje, dr. Bogoljuba Gazibariča, šefa finančnega oddelka beograjske občne.
Pogajanja naše delegacije z delegacijo kraljevine Rumunije so prav za prav na« daljevanje pogajanj v mesecih maju in avgustu lanskega leta. Začno se 1 februar« ja v Bukarešti, kamor odpotuje naša de« iegacija jutri. Pogajanja imajo cilj da do» vedejo do konvencij o režimu skupnih vod, o plovbi na Begeju, o izvajanju policijskega nadzorstva nad plovbo na Duna» vu, o izvedbi hidrotehničnih del v obmei» nib sektorjih Dunava in o reguliranju dol» gov starih vodnih zadrug, ki so jih presekale nove meje med Jugoslavijo in Ru» munijo.
Tri smrtne žrtve požara
Solit, 29. jan. n. V vasi Dolac občina Poljica, je sinoči zgorela hiša gostilničarja NSkole Žuljevida. Ker so prebivalci spali, niso pravočasno opazili ognja ter so s po» slopjem vred živi pogoreli Nikola 2ulje» vič, njegova 461etna soproga in 3&letiìi mli» nar Marin Pavilja.
Eksplc
zija v ameriškem rudniku
Spor med predsednikom Hoovrom in ameriškim senatom
Washington, 29. januarja s. Med senatom ter predsednikom Hoovrom in ameriškim Rdečim križem bo bržkone prišlo do odkritega spora. Predsednik Hoover in ameriški Rdeči križ označujeta vsoto 10 milijonov dolarjev, ki so jo v Ameriki nabrali s prostovoljnimi prispevki, kot popolnoma zadostno za pomoč pol milijona ljudem, ki so zašli zaradi suše in uničenja žetve v stisko. Senat je v nasprotju s tem votiral v slične namene kredit 25 milijonov dolarjev, ki pa ga reprezentančna zbornica za enkrat še ni odobrila. Predsednik Hoover ugovarja proti dovolitvi kreditov v dobrodelne namene, dočim grozi senat, da bo imenoval lastne organe, ki bodo razdelili v dobrodelne namene določeni denar.
Priprave za komunistične demonstracije brezposelnih
Moskva, 29. januarja s. Izvršilni odbor Kominterne napoveduje za 25. februarja po vsem svetu velike komunistične manifestacije. Na Dunaju, v Berlinu. Cürihu, Pragi, Parizu, Londonu so bili baje imenovani posebni odbori, ki bodo vodili te manifestacije. Naloga teh odborov je predvsem zbrati vse brezposelne ter jih do napovedanega roka organizirati t posebne formacije.
Newyork, 29. jan. g. V rudniku »Betty, pri Lintonu v državi Iliani je nastala da» nc» strašna eksplozija jamskih plinov, ki je zahtevala .ed delavci 31 žrtev Reše» valcem se ni posrečilo dospeti dc rudar» jev, ki so bili zaprti v rovu, kai je imelo za posledico, da ni bilo mogoče rešiti nit enega izmed >onesrečenih. Uprava rudni» ka sporoča, da bi bila eksplozija, če bi se bila zgodila samo par minut prej, zahteva« ia najmanj 300 človeških žrtev, ker so se takrat delavci nenjali. Pred vhodom v ja* mo so se odigravali po katastrofi strašni prizori med ženami m otroci, ki so čakali na prve vesti o nesreči. Uprava je morala pozvati na pomoč policijska ojačenja. ki so vsaj za silo napravila red. Iz ponesre» nega rova uhajajo še vedno strupeni plini.
63 alpincev ponesrečilo v gorah
Niča, 29. jan. AA. V francoski koči na gori i. nabor je še vedno popolnoma odre» zanih od ostalega sveta u^ italijanskih al» pincev, ki so ostali brez hrane n vode. Zaradi številnih plazov se bližajo rešilne od-rave blokiranim alpincem le polagoma. Oblasti so sklenile mobilizirati celokupno posadko v Bardonecchiji in jo odposlati ogroženim alpincem na pomoč.
Pariz, 29. jan. s. Kakor poroča »Maitin« iz Lyona, je ostanek oddelka italijanskih alpincev iz Bardonecchije — menda 63 mož — še vedno odrezan od svega sveta Vojaki, cariniki in civilisti skušajo pri» skočiti ponesrečenim alpincem na pomoč, vendar pa zaradi neugodnih vremenskih prilik ne morejo prodreti naprej. Kakor zatrjujejo, so dobili včeraj precej negoto» vo zvezo z njimi. Italijanski vojaki se za» radi novo zapadlega snega ne upajo spu» stiti v dolino, ker je nevarnost da bi jih med potjo zasačil nov nlaz. Doslej so po» nesrečencem mogli vreči samo 80 parov gumijastih čevljev.
Atentat na italijanskega konzula v Curihu politično delo?
Rim, 29. jan. C. Kakor javlja »Giornale d'Italia« Iz Cu riha, je stanje ranienega italijanskega konzula Bianchija nekoliko boljše, zdravniki pa kljub temu Se vedno nočejo dati pojasnil o pravem stanju ranjenca. Bianchi Ima ranjene ledvice. Ugotovljeno, da je atentat, ki je bil IzvrSen nanj povsem političnega značaja in da je atentator Bassi organiziran v protifašistični organizaciji. »Giornale d'Italia« pristavlja, da je imel atentator pomagače, ki jih morajo čimprej izslediti.
Radikalni socialisti proti Làvatovi vladi
Partz, 29. januarja g. Ri.Jkalno socialistična zbornična frakcija je na današnji seji pod predsedstvom Herriota sklenila, da bo jutri v zbornici glasovala proti vladi.
Zlate rezerve Francije
Pariz, 29. januarja AA. Zlate rezerve so dosegle 25 milijard zlatih frankov.
Uspeh francoskih letalcev
Pariz, 29. jan. AA Francoska letalca Boßsontrotet in Rossi sta preletela od po» nedeljka dalje 4000 km Startala sta z le. tališča v Oranu ter bperta poizkusila potol» či rekord krožnega poleta na daljavo, ki sta ga dosegla italijanska letalca MaddaJe» na in Cecconi.
Radio za brezposelne
Berlin, 29. januarja AA. Nemška poštna uprava je dovolila vsem brezposelnim 6-mesečno brezplačno uporabo radija.
Epilog reakcionarnega pokreta v Turčiji
Carigrad, 29. januarja, g. Vojno sodišče v Carigradu je danes izreklo razsodbo prp ti dervišem Izmed 400 obtožencev je bilo 39 oseb obsojenih na smrt. Smrtna obsod: ba bo baje izvršena že pnhodinji torek, če bo do tedaj potrjeno.
Poslanik dr. Kramer pri ministru Benešu
Praga, 29. januarja, h. Danes je sprejel novoimenovanega poslanika dr. Kramerja zunanji minister dr. Beneš; razgovor je trajal nad pol ure. Nato je minister dr. Kramer obiskal ministra Krofto v zunanjem uradu, kjer se je seznanil tudi z ostalimi visokimi uradniki zunanjega ministrstva.
Sprememba imena chčme Leitersberg
Beograd, 29. jan AA. Na osnovi ČL L zakona z dne 1. februarja 1930 o spremem» bah in dopolnilih zakona o občinah ie predsednik ministrskega sveta minister za notranje zadeve Peter Živkovič predpisal uredbo o spremembi občine Leitersberg v srezu Maribor levi breg v Dravski banovi* ni. ki se bo odslej zva'a občina Košaki.
Prof. dr. Vidniar
med sarajevskimi šahisti
Sarajevo, 29. jan. n. Jutri prispe semkaj znani slovensid m jugoslovenski ter sve» tovni šabist dr. Milan Vidmar. V Zenici ima pregledati nekt električne naprave ter se bo cb tej priliki v Sarajevu sestal s tukajšnjimi šahisti in odigral z njimi ne» kaj partij. O priliki njegovega obiska v Sarajevu bodo razpravljali tudi o pripra* vah za vel;ki mednarodni šahovski turnir, ki se bo vršil aprila t. L v Sarajevu.
Iz državne službe
Beograd, 29. jsn. p. Današnje »Služben« Novme* objavljajo ukaz, » katernr -»o na» pr^dovali za ono stopnjo v službi pri davč» ni upravi v Mariboru Oroelav Rakuš in Miloš Kramer, pri davčni upravi za ljubljansko okolico Lenart Grilc, pri davčni unravi za mesto Ljubljano Fran Murovec, v Torn jem Gradu ps Josrp Sern et. Upo» kojen je Miroslav Benedik. knjigovodja dravske finančne direkcije.
Z odlokom ministra pravd« je btf« kno» novana za stalno državno uslužbenko Alojzija Bester, pisarniška uradnica III*^ pri deželnem sodišču v Ljubljani
Pravni odbor za zrako-
plovstvo
Beograd, 29. jan. p. Te dni se je sesta»
la v ministrstvu zunanjih poslov promet» na sekcija na konferenco, na kater- »o ra-z» pravljali o vprašanju ustanovitve pravne» ga odbora z- zrakoplovstvo. Prisostvovali so ji šef pametne sekcije v ministrstvu zunanjih poslov Dušan Pantič, divizijski general Simovič, asistent pravne fakultete beograjskega vseučilišča Ilija Pržič «n nekateri uradniki zunanjega ministrstva. Sklenili so sestaviti načrt za delo tega novega odbora. Koncnoveljavno bo ta načrt odobrila širša konferenca, na katero bodo povabili strokovnjake, pravnike in letalca.
Sestanek VZS
Beograd, 29. januarja 6. Danes popoldne ob 4. se je sestal plenum Vrhovnega zakonodajnega sveta k svojemu delu.
Šolnina na privatnih šolah
Beograd, 29. januarja AA. Ker privatna kulturne šole ne smejo obstojati, ce se ne plačuje šolnina, je ministrstvo za p ros veto razveljavilo sklep, po katerem se šolnina v privatnih šolah neha plačevati.
Večer ruskega pesnika
v
niDiiani
Ruska Matica je priredila snoči recita* cijski večer pesnika Igorja Severjanroa. Predavalna dvorana Francoskega ms t i Ulta v Narodnem domu je bila tokra-t premajhna za toliko občinstva, ki je prišlo poslušat slavnega ruskega futurista. Poleg članov ruske kolonije so poselili prireditev številni Slovenci, predvsem književniki. Za dobo ni bilo pri ruskem predavanju v L'ubljani toliko občinstva kakor to pot
Večer je otvoril v imenu Ruske Matica vseučiiiški profesor EL Spektorski. V slo» venščini je na kratko orisal pesniški zna» čaj Severjanina dr. N Preobraženski. Na» to je. navdušeno pozdravljen, nastopil sam poet, mož izrazite fiziognomije, ki sporni» nja obličje igralca — trageda. — V potezah obraza mu je zapisana iznručenost in res» noba, odraz težkih življenjskih bojev ia bridkih spoznanj. Oči zro elegično in zamišljeno v ljudi.
Takšna je tudi Sever j an; no va poezija. Skoraj dve uri nam je čital svojo pesniško izpoved, — izpoved trpečega srca, iro» nične modrosti, sarkastičnega posmeha sve» tu. Prvi del večera je obsegal ironične pes» mi, drugi je bil izpolnjen z liriko. k: je ponekod zelo nežna in tankočutna, tretji del pa je očitoval hrepenenje po Rusiji —< matuški m spomine na prošle dni. Izvzem» ši nekatere pesmi je večina Severjamnovih verzov taka, da ne mislimo na futurista Marinettijeve«?a kova niti na Maiakovske* ga: to so že ustaljeni, črsti, ubran: verzi s klasičnim prizvokom.
Občinstvo je po vsakem delu ruskega poeta toplo pozdravljalo. Seve ri ar in osta* ne še en ali dva dni v Ljubljani
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved ta dane?:
Prilično stalno, poloblačno. oblačnost spriv menljiva, temperatura zmerna. — Sitnacij* včerajšnjega dne: Velika depresija je oslabela. ostala pa so področja našega nižiesa pritiska nnd severno Evropo, kakor tudi nad vzhodnim Sredozemskim morjem. V poslednjih 24 urah se je formiral lokalni barometerski minimum^ nad crom iim Jadranom in zapadnih predelih naše države. Povzročil je lokalno deževje v gornjem Primorju. Visok pritisk je pokrival zapadno Evropo in skrajne severo - vzhodne dele kontinenta. Pritisk se ie v splošnem dvignil samo v južnih krajih za 0.1 — 3.5 mm, dočim je na severu padel za 0.1 — 8 mm. Temperature so padle v južnih, vzhodnih »n centralnih predelih za 1—5 stopinj, narasle -ia na severo-zapadu za 1—7 stopinj, zlasti v Gorskem Kotaru.
Dunajska vremenska napoved ra petek: Pretežno oblačno, izmenoma padavine. V «ološnem se bo južno vreme držalo.
Naši kra) i in ljudje
NJ. VeL kralj tn kraljica sta ▼ Zagreba obiskala tndi etnografski muzej. Ko sta ae mudila v marcia, se Je na ulici zbrala velika množica ljudi, ki je kraljevski dvojici ob povratku ls muzeja priredila zopet velike ovacije.
Ob jubileju nadškofa dr. Bauer ja
NaJviSjl dostojanstvenik katoliške »a: k ve v Jugoslaviji zagrebški nad-èkof g. dr. Ante Bauer praznuje izrecno lep jubilej: dvajsetletnico, odkar je zagrebški nadškof. K proslavi $e je v Zagrebu zbralo mnogo cerkvenih knezov in odličnih oseb, jubilant prejema tisočere čestitke, a najbolj je proslava bila poveličana s tem, da je kralj sam posetil katoliškega metropo-Mtsw, mu presrčno čestital in lastnoročno pripel najvišje odlikovanje: Kara-djordjevo zvezdo I. stopnje.
Nadškof dr. Bauer je sin kmečkih staršev, je enostaven, miren, skromen v vsem svojem bistvu. Doma je iz Breznice, kjer se je rodil 11. februarja 1856 in bo torej v dveh tednih obhajal tudi 75-letnico. Bogoslovje je študiral v Zagrebu, Budimpešti in slednjič na Dunaju, kjer je tudi dosegel doktorat, nakar je po kratkem pastiro-vanju na deželi postal predstojnik v plemiškem konviktu in profesor verouka. Ze 1888 je postal izredni in 1904 redni profesor apologetike in filozofije na zagrebškem vseučilišču. Stolni kanonik je postal 1910. že naslednje leto 7. januarja pa pomožni škof s pravico nasledstva in se je slovesna instalacija po njegovem povratku iz Rima, kjer se je izvršila posvetitev, vršila 4. februarja.
Vse do 1910 se je dr. Bauer agilno udejstvoval tudi v političnem življenju, bil je kot saborski poslanec član «rbsko-hrvatske koalicije. Je nadškof dr. Bauer velik rodoljub že od mladih let, strpen in dostojanstven cerkveni knez, ki uživa vsesplošno spoštovanje. Pridružujemo se velikemu krogu če-stitkarjev in želimo metropolitu dr. Bauerju še mnogo uspešnih in zadovoljnih let
Beograd dobi plinarno
Beograd, 28. januarja.
Predvojni Beograd plinarne ni potrebo» val Pri poulični razsvetljavi je mestna oprava prešla od petroleja k elektriki, a ra kurjavo je bil staremu Beogradu, ki je svoje glavne ulice tlakoval z lesenim tla» korn in je imel na razpolago dovolj drv in drugega kuriva, plin popolnoma nepotre» ben. Ce se pomisli, da stane v Beogradu tona dobrega premoga okoli 600 Din, meter bukovih drv pa 180 do 200 Din (predlan» Rkifn tudi 230 do 250), da se danes zidajo stanovanjske hiše s štirimi, petimi nad» strop ji, kjer more biti preskrbljeno za shrambo kuriva samo globoko doli v tleh ali pa visoko gori v podstrešju, kair nika» kor ni prijetno za najemnike, in če se že doda, da moderni razvoj industrije in obr» ta naravnost zahteva uporabo plina, je pri« lei pač tudi za beograjsko mestno občino skrajni čas, da je začela razmišljati o usta* novitvi mestne občinske plinarne.
Beograjski mestni občinski odbor je f® nekako pred ooldirugim letom načelno ski©» nil ustanovitev plinarne. Razpisal se je na* tečaj, v katerem se je zahtevalo, da ponud* nik, ki prevzame zgradbo in ureditev pli« r'?me ter seveda tudi vse njeno poslova» nje, iz gotovi vse to na svoje stroške, za kar se mu prepušča naprava v 25»letno iz» korisčanje. Po tem roku pride vse podjetje brez vsake odškodnine v polno last občine. Občina je tedaj podelila koncesijo za pli» narno neki bremenski tvrdki kot najugod» nejši ponudnici. Pogodba pa se ni podpisa» la in ona bremenska tvrdka tudi ni položi» la dogovorjene kavcije. Kaj je odvrnilo tvrdko od podpisa pogodbe, ni znano. Ker je minulo odtlej že poldrugo leto, se je mi» siilo, da je stvar plinarne že popolnoma za» spala. Ali kar nenadoma je prišla sedaj zo» pet na dnevni red.
Med ostalimi tedanjimi ponudniki Je bV la tudi neka berlinska tvrdka, ki je bila za ono bremensko najugodnejša, m ta je se» daj zopet sprožila stvar, predlagajoč, da se naj poveri postavitev plinarne in njeno iz» koriščanje po istih pogojih. Zastopniki tvrdke so se zglasili pri predsedniku obči» ne g. Nešiču, in mu ponovno predložili po» nudbo, kateri so dodali poroštveno pismo reke velike nemške banke, ki jamči za to, da tvrdka prevzame in izvrši vsa dela m izjavlja, da bo banka položila za tvrdko od občane zahtevano varščino.
Občni zbor Zveze go$t3ni-čarskib zadrug v Mariboru
Maribor, 29. januarja.
Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru je imela danes svoj redni občni zbor v lov» ski dvorani hotela »Orel« v Maribora. Za» stopanih je bilo 19 včlanienih zadrug po 76 delegatih, ki so zastopali 1803 člane, do* čim štiri zadruge z okroglo 300 člani niso poslale delegatov. Navzoč je bil tudi celo* kupni ožji odbor zveze.
Zborovanje je otvoril ob 10. dopoldne načelnik Zveze gostEničarskih zadrug ho«
telir g. Zemljič, ki Je uvodoma posebno toplo pozdravil g. Narte Velikonjo, zastop* nika banske uprave iz Ljubljane, dr P-et» narja in g. Oseta kot zastopnika zoornjce TOI, obrtno zadružnega inšpektorja g. Za» ložnika, g. Emeršiča kot zastopnika gosM» ničarske pivovarne, zastopnike časopisja itd. Predlagal je, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzoiavka ministrskemu predsedniku gosp Živkoviču, banu dravske banovine dr. Ma» rušiču in podbanu dr. Prikmajerju. V pre» teklem letu je umrlo 17 članov, karerim «o zborovalci v spomin stoje zaklicali »Sla»
va«.
Po verifikaciji pooblastil so se sahvalill za pozdrave ravnatelj Velikonja v imenu banske uprave, tajnik dr. Pretnar ki je po»
sobno naglašal aktivnost zveze v preteklem letu zlasti na polju strokovne izobrazbe gostilničaratva kot glavnega pogoja za raz» voj ptujskega prometa, kot glavnega vira dohodkov v današnji težki dobi Tudi obrt» no»zadruž;ni inšpektor g. Založnik je po» udarjal važnost izobraževalnega dela zveze in izrazil željo, da bi se proslavila letoš» nja desetletnica z otvoritvijo gostilničarske šole.
Načelnik hotelir Zemljič Je podal pre» gledino poročilo o poslovanju načelstva v preteklem letu, tajnik zveze g. Petelin pa izčrpno poročilo o vseh posameznih akci» jah, ki so bile mnogobrojne, ki »o pa v mnogih primerih končale z uspehom. To velja zlasti glede poostritve določb o vi» notočih in točilnicah, glede pogodbe z av» torsko centralo, glede hotelirske šol«, in glede nrirejanja hotelirskih gospodinjskih tečajev. Sedaj je v teku akcija za kletarski tečaj, z vsemi močmi pa zveza tudi nada» ljuje borbo proti sedanjim trošarinskim registrom, za pravičen obrtni zakon itd. Iz» črpno in izredno stvarno poročilo so dele» gati z velikim zadovoljstvom vzeli na zna» nje.
Zveza je imela lani 112-563 Din izdatkov napram 165.129 Din v letu 1929 Proračun itkov za leto 1931 znaša 141.530 Din.
iz
Odboru je bil podan absolutorij
Pri volitvah ožjega odbora je bil rzvo» Ijen t>o večini stari odbor z dosedanjim na» čelnikom hotelirjem Zemliičem na čelu Pravila zveze so se v nekaterih najbistve» nejših točkah iznremenila. Pri slučainostih so delegati iznesli še razna strokovna in dnevna vprašanja
Zveza gostilničarskfh zadrug lahko s po« nosom gleda na svoie vodstvo ir. vodstvo svoje pisarne. Proslavila bo desetletnico svojega obstoia v znameniu dela za nanre» dek naše gostilničarske in hotelirske obrti v interesu našega splošnega napredka.
Veliko rudarsko zborovanje
Za obstoj Bratovskih skladnic — Rudarska kriza
Trbovlje, 29. januarja Za ponedeljek popoldan je sklicala Zve» za rudarjev kraljevine Jugoslavije velik de» lavski shod, ki je bil jako dobro obiskan. Udeležilo se ga je gotovo 1500 rudarjev Shod je otvoril predsednik g. Pliberšek Na drevnem redu je bilo poročilo podpredsed* nika glavnega odbora Bratovske skladnice g. Šobra iz Zagorja o uspehu intervencij v ministrstvu za šume in rude in v ministr» stvu socijalne politike v zadevi priključit» ve Bratovske skladnice splošnemu delav» skemu zavarovanju. G Sober je obrazložil škodo, ki bi jo imelo rudarsko delavstvo, at bi e ta ni it uresničil Delavstvo sma» tra Bratovske skladnice za institucijo, ki si jo je ustvarilo samo z velikimi žrtvami in ki je do sedaj najboljše organizirana in» štitucija te v rste v državi, zaradi česar jo bo delastvo tudi branilo z vsemi močmi Zaradi devalvacije, ki je posledica vojne, so Bratovske skladnice mnogo utrpele, kar ni mogoče več tako lahko popraviti. Posta* le so pasivne. Da se sanirajo, se je moral napraviti sklep, da se zvišajo prispcvk: za pokojninsko blagajno. Radi tega je bilo mnogo zabavljanja na delavske zastopnike ali to po krivici, kajti kak izhod ;e bil ne» mogoč. G. S^bei je sicer priznal, da ie no» vi zakon o socialnem zavarovanju dober in modem, vendar pa še daleč zaosta a za Bratovskimi sklaanicami. kar se tiče da'a» tev in drugih ugodnosti. G. Šober je poročal nadalje o konferenci, ki se je vi Via 15 in 16. t m. v ministrstvu za šume in ru» de, katere so se udeležili vsi rudarski gla« varji, zastopnik Bratovskih *kla.Lnc ter delavskih organizacij iz vse države. Na tej konferenci je bila sprejeta tudi resolucija ki je bila izročena obema gg. minisiroma inž. Serne m Preki. Oba ministra sta de» putaciji obljubila, da ostanejo Bruovske skladnice samostojne. Vršila pa se bo še ena konferenca, na kateri se bo obdelal ves materijah K tej konferenci bodo povablje» ni tudi delavski delegati in takrat se bo nanravil definitiven sklep. G. Šober je po» zval navzoče delavstvo, da se sedaj izjavi.
kako misli Vse delavstvo se ]e izjavilo proti priključitvi Bratovskih skladnic sploh nemu zavarovanju delavcev.
Kot drugi poročevalec je nastopil tainik Ž,RJ g. Arh iz Zagorja, ki je razpravljal o položaju v rudarskih revirjih. Položaj po» staja vedno slabši Vse nade za izboljš tnje je uničila skrajno mila zima Pečal se je tudi s časopisnimi vestmi o novih redukci* jah Žal, da je na teh vesteh mnogo res» niče in rudarji se bodo res morali sprijaz» niti z mislijo, da bodo morali iskati kruna na jugu naše države. Razmere tam doli niso ugodne, ali z dobro organizacijo m dobro voljo, se bodo dale izboljšati raz« mere tudi tam.
Radi nepravilne gospodarske m soci» jalne politike je naša država obvezana s pogodbami uvažati premog u drugih dr» žav. V marcu se bodo vršila pogajanja med držrvo in TPD glede dobave prsmoga za državne železnice. Od teh pogajanj je od« visno, ali se bo delalo zopet redno ali ne. Po zatrdilu ministra za šume in ru ie g. mž. Serneca se vrše v prometnem ministrstvu že sedaj pogajanja, da bi se pri »klepanju pogodb zvišala nabava premoga iz privat» nih premogovnikov in da bi se znižal uvoz iz drugih držav. Ni izključeno, da bo za» hteval prometni minister znižanje c^n pre» moga, a to se ne smo zgoditi na škodo de» lavstva, ki je že več ko preveč trpelo. Za» stopniki vseh strokovnih organizacij so na konferenci 18. t m. razpravljati tudi o tem. Preskrbljeno je, da se zainteresirajo za stvar vsi merodajni faktorji im tudi celo» kupna javnost ter pojasni položai rudarske* ga delavstva. Zastopniki strokovnih orga» nizacij se bodo javili tudi pri g banu in mu obrazložili težko stanje, v katerem se na» haja delavstvo ter ga zapro-di, da se za» vzema za upravičene težnje radarskega de» lavstva Po izvajanju g. Arha je g. Pliberšek zaključil shod.
Kriza v naših revirjih ne popušča, ampak se še poostruje. Sedaj deiaio že samo tri dni v tednu. Kam bo to do/edlo?
Ob jubileju g. Krapeža obdarovani revni šolarji
Ljubljana, 29. januarja Včeraj «mo Se poročali o odličnem n so» etalno vzglednem zaključku jubileja g. Fra» na Krapeža, restavraterja m kavarnarja >Zvezde«. Slika nam predstavlja okrog obložene maže obdarovane revne šolarje.
za njimi pa jubilanta ln dobrotnika g. Kra» peža s soprogo in njegooe številne usluž» bence. Bilo bi želeti, da bi se še drugI ka» dar praznujejo razne jubileje, na tako lep način spomnili mladih m starih revežev ter si na ta način ohranili najtrajnejši spomin.
Našel se je stotak!
Zagorje, 29. januarja Kdo bi verjel! Lani v avgustu je razgla« sila ržiška občina, da se naj zglasi tisti, ki je zgubil stotak. Priglasilo se jih je tri» najst, ki so vsi menili, da so tam m tam izgubili sto dinarjev. Naša dolina je revna in stotak se pozna, ampak dobil ga je le eden po odbitku 10 Din kot zakonito nai» denino pošteni deklici
Do tu bi bilo vse v redu. Pa se je spom» mila trgovka ga K. ,da ji je prav takrat ko se je nahajala v trgovini ona »poštena« najditelj ica, izginil iz predala en stotak. Ko
je zvedela zgodbo o najdenem bankovcu je
zaupala svoj sum orožniku. Ta je vzel za» devo v energične roke in glej, skazalo se je, da je tudi v nekih drugih trgovinah zmanjkal iz predalov denar. In vedno po odhodu one deklice. Zanka se je začela oži» ti in ko je orožnik ugotovil, da je deklica kupovala slaščice m trosila denar le zase. jo je zagrabil in zamotal v ogenj vprašanj, da je slednjič vsa solzna priznala tatvine.
Punčka je mladoletna, niti šoli odrasla, zato so dobili njeni staTŠi primeren pouk. ki naj bo tudi drugim v korist Morda je deklica menila, da se ne bo nihče zglasi! za denar, pa bi ga po trdi mesecih zc^mau
to dobila od obfioe, da bi potem brce skr»
bi razpolagala z njim Morda je celo hotela pomagati svojim revnim staršem. Tako je končalo eno poglavje te zgodbe. Zanimivo je pa sedaj, kako bo z ostalimi 12., ki bi radi prišli do svojih stotakov. Kje je Sa» lamon, ki bo razsodil?
Velik vlom v župnisce
Slovenjgradec, 28. januarja.
O tatovih v našem mirnem mestu že dol« go časa ni bilo nič čuti. Zato ni čuda, da nas je nad vse presenetila novica o drz» nem vlomu, izvršenem v noči od torka na sredo v tukajšnje župnišče. Farovž stoji v samotni ulici tik farne cerkve. Župnik go« spod Alojz Čižek pa se nahaja v Ljubljani pri zasedanju banskega sveta kot banski svetnik. To priliko je izkoristil drzen tat za vlom.
V pozni nočni tiri je pri oknu na dvori» šču zvil zaščitne mreže, razbil šipo, odprl na dlvorišču notranje okno in skozi luknjo zlezel v župnikovo spalnico. Nato se je splazil v pisarno, odprl tam v pisalni mizi s škarjami zaklenjeni predal, kjer je našel ključe od Wertheimove Madame. Pobral je vso gotovino okoli 10 000 Din. Vse dru« go, kakor hranilne knjižice in vrednostne papirje je pustil nedotaknjene. Tudi ni ukradel nobene obleke ali kakšnih drugih stvari. Po izvršenem vlomu je tat po isti poti neopaženo izginil v noč.
Vlom je cozzila zjutraj župnikova kuha« rica in je takoj obvestila orožnike, ki vio» mika pridno zasledujejo Vse kaže. da vlo« mileč ne more biti od daleč, ker so mu bi« le glede na spretno 'zvršeni vlom, razmere v farovžu gotovo dobro znane in je izrabil župnikovo odso+nost škodi za župnika je tem boli občutna ker ie bila večina denar* ia od Mohorjeve družbe in drugih cerkve« nih ustanov Uoamo. da se bo marljivosti domačega orožn:štva kmalu posrečilo izšle« diti drznega vlomilca in ga izročiti roki pravice.
Tatvine in slenarije
Ljubljana 29. januarja
Rasni sleparji, tatovi in druge vrste ne« poštenjakov iči na deželi tudi pozimi ne mirujejo. Varnostne obl-sti dobivajo od strani oškodovancev vedno nove prijave a imajo ti ptiči r>o navadi srečo in se spret» no iznvkajo aretacijam.
Kakor smo že imeli priliko poročati, za» sleduiejo med drugimi 30 letnega sodarske» ga Tvomočnika Jori-pa Križnarja. pristojnega v Koroško Belo. ki «spretno si ep ari na ta način, d i lovi v svoje mreže možitve želj« ne ženske in jih oslepari za zadnje pri» hran k e. Pred časom je b;1a njegova žrtev neka kuharica, pred tednom pa se je po» javil v Z^omiem Jelen iu pri Po'smku in se seznanil zopet z neko Frančiško M Znal jn je tako govoriti na srce, da mu je popolnoma zaunala. nakaT je izvabil od nje mesek 2000 Din, več moškega perila ter obleke, nato na pobegnil in ga ni bilo več na spregled. Omenjeni Križnar na ima na vesti še druge grehe in ga zasledujejo tu« di orožniki v Novem mestu.
26 letni sobpslikarski pomočnik France K., pristojen v Moste pri Ljubljani, se je pojavil pred dnevi na Jesenicah in se za« tekel v gostilno Marije Prestel. Tam je iz» rabil priliko ter ukradel črno moško 6uk« njo z ovratnikom iz krtovih kož>ic. veliko baržunasto preprogo. 2 platneni rjuhi in 3 namizne prte v skupni vrednosti 3800 Din Zasledovan ec je že večkrat predkaznovan fn pohaja najraje po deželi, zadržujoč se v malih trgih, kjer najde zaradB prevelike zaupljivosti ljudi največ nrilike za svoje tatinsko udejstvovanje Fant je srednje postave, okroglega črnikastega obraza dol« gih črnih las 'n je navadno oblečen v mo« dro obleko in siv površnik.
25 letni Josip B... brezposelni krojaj&i po* močnik, nristoien v Medvode, je tretji ptič, ki se hoče tud- na ta način prebiti skozi življenje, da ne bi nič delal, pa dobro ži» vel. Pomaga s' seveda s tatvinami. Pred dnevi se je pojavil pri posestniku Francu Vilfanu v Zg Bitnju ter mu ukradel iz od« orte miznice srebrno uro z verižico, rjavo denarnico s srednjo vsoto gotovine in še nekaj drugih predmetov. Prefriganec je po izvršenem dejanju brez sledu izginil, kakor bi s vdrl v zemljo.
Na Jesenicah je bilo te dni vlomljeno tu« di izložbeno okno urarja Smoleja in je vlo» mileč odnesel tri srebrne ženske ure, 1 malo budilko tr nikelnast etui. Dalje je bilp istega dne vlomlieno tudi v izložbeno okno trgovke Rekarjeve iz katerega je tait od» nese*! več ra-znib toaletnih potrebščin.
Da
omogočimo deželanom
ogled sijajnega filma
Lažni
feld maršal
v soboto predstave ob 3., 5., 7. in 9» zvečer.
Telefonsko ali pismeno rezervirane vstopnice posetnikom z dežele rezervirane!
ELITNI KINO MATICA
Murska Sobota postavi za 3 milijone novo solo
Murska Sobota, v januarju.
Z odlokom z dne 7. decembra je odredila banska uprava da krajevni šolski odbor v Murski Soboti nemudoma pristopi k fevr» šitvi zgradbe novega šolskega poslopja S tem je premaknjena z mrtve točke zadeva, ki bi morala biti v interesu naše kulture in našega ugleda že davno, davno rešena. Kra» jevnemu šolskemu odboru se niti ne more očitati, da bi stal z nerazumevanjem pred to imperativno zahtevo novega časa — to» da večna negotovost zaradi gimnazijskega poslopja, ki se naj bi uporabilo za name» ne osnovne šole, ko bi nova gimnazija bila dozidana, potem skrajne ozkosrčno stali* šče okoliških občin, ki sicer pošiljajo svo» jo deco v Soboto, nerade pa prevzamejo zanjo kakršnekoli dajatve, so vedno od» stavile pričetek zgradbe z dnevnega reda Sedaj je naposled potekel rok za ugovore m že samo dejstvo, da se ni niti ena oibči» na poslužila te pravice priča kako nevzdrž» ne so morale biti razmere v starem poslop* ju.
Zidalo se bo — s tem pa se prave težko»
Vsa Ljubljana se smeje
sijajni Saloigri iz vojaškega življenja preteklosti
'lili i
M.lA
>1
li:,iit
Lažni feldmaršal
Poleg tega nov zvočni tednik in nova Micky-migka!
Danes samo dve predstavi ob V28. in 7410.
Preskrbite si vstopnice v pred-prodajl ker so vse predstave doslej razprodane!
si;!! ili
citili
™ »i«
rei.
«144
če šele pričenjajo, kajti prizadete občine se glede financiranja nikakor ne morejo sporazumeti Murska Sobota bi najraje zi» dala samo za svoje potrebe. Stalo bi jo to najmanj in tudi vsakoletne neprijetnosti z občinami Rakičan, Cernelavci in Nemšev» ci, ki so priključene soboškemu šolskemu okolišu, bi s tem odpadle. Ker pa nadzorna oblast take separizacije ne dovoli, je pač treba vgriizniti v kislo jabolko m krajevni šolski odbor je napravil za tekoče leto pro» račun, po katerem da soboška občina na razpolago najlepše stavbišče, ki se v Sobo» ti more dobiti in nosi še dve tretjini vseh stroškov. Rakičanska občina naj bi za le» tos vnesla v svoj proračun postavko 70.000 dinarjev, Cernelavci 30.000 Din in Nemšev» ci 40.000 Din. Vse tri občine pa so vložile tudi sedaj proti tej odmeri priziv in zahte» vajo razdelitev bremen po davčni moči pre» bivalstva. Po takem ključu bi plačali: Raki» čani 25.000; Nemšovci 13.000 in Cernelavci 90U dinarjev. Zastopniki Murske Sobote v krajevnem šolskem odboru pa poudarja» jt da tak ključ ni več v skladu s faktični» mi gospodarskimi razmerami Rakičan je ena največjih občin v Prekmurju, kjer že samo veleposestvo grofa St Julliena»Wall» see krije skoro vse izdatke Nemševci ima» jo po večini le premožne posestnike in že z malo občinsko trošarino na vino bi lahko krili izdatek. Isto velja za občino Čeme» lavce.
Želeti je, da se spor glede višine dajatev niti za en sam dan več ne zavleče za nujno potrebno novogradnjo in da bodo znale lokalne politične oblasti energično insisti» rati na izvedbi odloka banovine.
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja tn danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zborovanje trboveljskih gasilcev
Trbovlje, 29. januarja
Občni zbor prostovoljnega rudniškega gasilskega društva, ki se je vršil v nedeljo popoldne, je otvoril častni predsednik rud« miški ravnatelj inž. Pauer, nakar je pod d svoje poročilo o delovanju društva v pre» tečenem letu načelnik društva g. Holeček. Iz njegovega poročila posnemamo, da je društvo tudi v pretečenem letu stremelo za tem, da se čimbolj izpopolni, da bo po» polnoma odgovarjalo nalogam, ki se stavi» jo nanj.
Iz tajnikovega poročila (g. Ule) je raz« vidno, da šteje društvo 50 rednih in 54 podpornih, 1 ustanovnega in 2 častna čla« na OcUbor je imel 12 sej, župni delegati pa so se ud ef! e žili 1 redne :n 1 izredne žup» ne seje. Praktičnih in teoretičnih vaj je bilo 27. Vseh vaj se je udeležilo 1066 ga» silcev. Društvo je upoštevalo krizo, ki via» da po revirjih, zaradi česar ni letos pru redilo nobene večje prireditve Društvp je sodelovalo pri vseh nacijonalnih in patri» otičnih prireditvah in se udeležilo spre je» ma ministrskega predsednika g. Petra Živ» kovica raznih priredfitev sosednih bratskih društev ter gasi'skega kongresa v Ljubljani.
Rešilni oddelek je vršil'svoje samaritin« sko delo v poponlo zadovoljnpst. Prepeljal ie 372 bolnikov oziroma ponesrečencev. Društvo je priredilo tudi letos samaritan» ski tečaj, katerega se udeležuje okrog 40 žen in deklet, ki bodo v tem poslu pòpol» noma izvežban e.
Iz poroči? a poveljnika g. Hauptmana po» snemamo, da se je članstvo marljivo vež« balo in da je v polni meri usposobljeno in popolnoma dioras'p svoji nalogi. Društvo razpolaga s 3 avtomobili 2 motornimi brizg-ilnami, 1 mehanično le6tvo, 1 ročno briizgalno, 90 komadi ročnih gasil in 1 polj« skim telefonom ter si je nabavilo lani več» je številp oblek
Društvo ima tudi svoj tamburata in pevski odsek, ki marljivo delujeta. V ma» ju priredi veliko tombolo. Letos obhaja društvo 50 letnico svojega obstoja. V ta namen namerava prirediti julija veliko ju» bilejno proslavo
Domače vesti
*	Pri promociji dr. Masaryka za čast-aega doktorja ljubljanske univerze bo zastopaj ministrstvo prosvete bivši minister g. dr. Niko Zupanič, in sicer po brzojavnem naročilu ministra prosvete.
*	Napredovanje v srednješolski službi Na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani je profesor dr. Valentin Rožič pomaknjen v 4. skupino 1. kategorije.
*	Vojaške vesti- Za kontraktualnega uradnika v oddelku za civilno letalstvo pri vojaški letalski komandi je bil imenovan Josip Zinauer v Novem Sadu in ne Jakob Zinauer, kakor smo pomotoma poročili
*	Za poglobitev stikov med praško in ljubljansko jugosloveusko omladino. V Ljubljano se je včeraj pripeljal g. Ante Franasovič, slušatelj visoke politične šj.t v Pragi in podpredsednik tamošujega kluba »Jugoslavije«. Namen njegovega prihoda je, da kot zastopnik prašič jugoslovanske t. mladine st -pi v stike z akademsko c:d adinc ljubljanske unwrze.
*	Z zagrebške univerze. Kakor na drugih jugosiovenskih univerzah se je tudi v Zagrebu. 27. L m. vršila razdelitev sveto-savskih nagrad Njeg. Vel. kralja za najboljše dijaške razprave. Med drugimi ie prejel nagrado tudi slušatelj medicinske fakultete Anton Krisper iz Ljubljane za svoi spis Tvorba kosti in poapnjenje v slepiču«
*	Loterija Jadranske Straže. Jadranska Straža je v vrsti svojih patrijotičnih akcij naročila v Hamburgu za našo vojno mornarico moderno šolsko ladjo, ki bo dogra jeaa v kratkih mesecih. Da bi dosegi« potrebno vsoto, je priredila loterijo. Sreč ke so po 10 Din. Jadranska Stražd računa na pomoč vseh državljanov Jugoslavije. Loterija ima 1115 dobitkov v vrednosti 450.000 Din. Za premijo ie določen avtomobil v vrednosti 50.000 Din. prvi dobitek je 50 komadov vojne Škode \ cominalni vrednosti 50.000 Din, nadalje dva motocikla, klavir, spalna soba, 20 dijaških letovanj v Martinščici pri Sušaku, 20 potovanj od Sušaka do Kotora in nazaj ^ 1. razredu, 5 plrotskih preprog, več zlati!1 ur in nad 1000 drugih dobitkov. Srečke st dobe v traiikah ali pa v pisarni Jadran ske Straže v Splitu. Ulica bana Jeiačica l.
*	Službe za gozdne čuvaje. Šumska direkcija v Skoplju potrebuje za svoj teritorij 40 gozdnih čuvajev (logarjev). Re-fiektanti morajo imeti dovršen gozdarski :n lovski tečaj ali izpit za gozdarsko-čuvar sko službo najmanj z dobrim uspehom Prošnje naj se najkasneje do 1. marca predlože kr. šumskii direkciji v Skopiju v Vardarski banovini.
*	Zlatko Balokovič pojde na turnejo po Avstraliji. Sloviti jugoslovenski virtuoz na violini Zlatko Balokovič se bo po končani turneji po Nemčiji ob koncu februarja podal na daljšo turnejo po Avstraliji in Novi Zelandiji. Iz Avstralije bo umetnk obiskal tudi večja mesta Južne Afrike.
a Angleški poset v Dalmaciji. Za 25. februar je napovedan prvi večji poset angleških turistov v Dalmaciji S parobrodom »Carmthia« prispe v naše vode nad 400 Angležev, ki si ogledajo znamenitosti Dalmacije ui obiščejo tudi Cmo goro.
*	Stoletnica rojstva Mihovila Pavllno-viča. Ob priliki stoletnice rojstva znanega dalmatinskega rodoljuba ta politika dona Mihovila Pavlinovica je predvčerajšnjim v Dubrovniku predaval profesor Foretič o pokojnikovem življenju in delovanju in pri-dob.tvah, ki jih je Paviinovič izvojeval za svoi narod, zlasti pa za Dalmacijo.
*	Novi grobovi V Ljubljani je umrl g. Ignacij T r e v e n. Pogreb bo v soboto ob 16. — V starosti 22 let je priminila v Mariboru šivilja gdč. Frančiška G obče va — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje.
*	Slovensko zdravniško društvo vabi tovariše, da se udeleže znanstvenega predavanja o psihoanalizi, ki ga bo imel danes rektor prof. g. dr. Šerko ob 18. v predavalnici ženske bolnice v Ljubljani.
*	Novi 1000 dinarski bankovci Po vesteh iz Beograda so klišeji za nove 1000 dinarske bankovce s podobo kraljice Marije in napisom »Kraljevina Jugoslavija«, ki so bili izdelani v Franciji, že gotovi n poslani Narodni banki, ki bo v kratkem pričela tiskanje teh novih bankovcev.
4 Pesmi Srečka Kosovela razpošilja, dokler traja zaloga, založba »Luč«. Ljubljana I, poštni predal 171. Izvod s poštnino vred 21 Din Denar naprej ali po položnic"..
KINO IDEAL
Danes ob 4., pol 8. in 9. url!
Premiera!
porotnik
Napeto kriminalna drama.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
dne 29 januarja 1931.
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2 stanje barometra. 3. temperaturo. 4 relativno vlago v %, 5 smer in brzino vetra, 6 oblačnost 1—10. 7 ^rsta padavm 8 padavine v mm Ljubliana: 7. 759 3, —1.4, 85, NE 2. 10, —, —. Maribor: 7. 759.3, —3, 86. mirno, 10, —, —. Mostar: 7 761.2, 0. 65, mirnp, 10, —, —. Zagreb' 7. 757.9, 2, 75, WNW 4, —, —. Beoörad: 7 759.9, —2, 68, SE 2 7, —, —. Sarajevo: 7. 764 0, —9, 87. ESE 2, 0, —, —. Skop!je: 7 764 6 —6. 92, mirno, 7, —, —. Kumbor: 7 761.3, 4, 68, E 4, 7, —, —. Split: 7 760.1, 4, 58 ENE 8, 10, —, —. Rab: 7 758.7, 3, 76, SE 6, 10, dež, 3.0. Podgorica: 7. 762.9. 1, 56. N4, 7, —, —.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 5.4, najnižja —3 4, v Mariboru —3, v Mo» staru —2, v Zagrebu 1, v BeogTadu —3, v Sarajevu —1, v Skoplju —6.
Solnce vzhaja ob 7.23, zahaja ob 174, hma vzhaja ob 12.21, zahaja ob 4.49.
*	Redni občni zbor Društva železniških upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani bo v nedeljo 8. februarja ob 14. v salonu restavracije pri »Levu«, Gosposvet-ska cesta 16, Ljubljana. Dostop bodo imeli le člani proti izkazilu članske knjižnice
*	Arheološka izkopavanja v Medmurju. Iz Cakovca poročajo, da se bo letošnjo pomlad pričelo arheološko izkopavanje na prostoru med starim gradom Zrinjskih iu nekdanjim paviinskim samostanom pri Sv. Heleni. V neposredni bližini tega samostana so nedavno naletela na razne kipe iz 13. stoletja.
*	Obsodba zaradi tihotapljenja tiskovin. Pred sodiščem v Gorici je bil obsoien naš rojak Ignac Lazar iz Idrije na 3 leta težke ječe in na gl ubo 20.000 lir in na 700 lir za upravne stroške, ker je prenesel iz Jugoslavije v Julijsko Krajino 53 navadnih Biasnikovih pratik in no Ino dozo cigaret
*	Po 15 letih zopet oživela in gre k po« roki. Leta 1915 ie poleg drugih srbskih be* guncev prišla v Alžit mala Leposava Mla> denkpvičeva iz vas.' Brestovika v gročan* skem srezu Izgubila se je in jo je vzela k sebi neka dobra francoska družina. Po 16 letih, ko so starši doma bili že davno pre=> pričam, da je Leposava mrtva, je prišlo iz Alžira pismo na beograjsko nadškofijo. da poizve jo, kje bivajo Leposavini svojci in da ji pribaviio potrebne listme za poroko Leposava se bo namrrč v kratkem poročila s precej premožnim mladim trgovcem v Aižiru.
*	Snežni zameti v Bosni In Hercegovini. Po vesteh, ki iih ie prejel gradbeni odsek v Sarajevu, je zaradi snega, ki je padel v zadnjih dneh v gorskih krajih, vozni in avtobusni promet za Mostar prekc Ivan-Planine. skoro popolnoma onemogo čen Prav tako je zamedel sneg vozna pota preko Rogatice in Goražde proti Foči ^elezmšk* Drotnet n' bil omeien
Fes kulturni svet
soglasno priznava, da so
onboni, čokolade in keksi znamke Schmidt
najboljši m najcenejši. Zato ne pozabite imena tovarne
VIKTOR SCHMIDT & SÖHNE WIEN
*	Boj z volkovi. V seiu Cetmi v Primor ski banovini so se v zadnjem času poja vili volkovi, ki so vdrli na dvorišče ljudske šole, ki se nahaja na samoti Ko sc učitelj m seliaki začeli streljati na nje, so volkovi preplavali reko Cetino ter izginili v bližnjem hribovju. Volkovi se večinoma pojavljajo ponoč; ter napadajo ovčje staje. Seljaki so organizirali permanentne straže Domneva se, da so volkovi prišli iz Bosne, odkoder sta jih pregnala glad in mraz v toplejše kraje.
*	Požar v skladišču papirja. V skladišču papirja Ifigenija Nikoliča v Splitu je aa nepojasnjen način nastal požar Na srečo je naglo prišlo na pomoč gasilno društvo ki je ogenj v treh urah pogasilo škoda ;e velika Skladišče je bilo zavarovano za 300.000 dinarjev
*	Aiera z železniškimi pragi. V Banja-luki je bil mženjer Goramn obsoien na štiri leta težke ječe, ker je skupno s svojimi sokrivci poneveri! večjo vsoto državnega denarja pri prodaj! železniških pragov Obenem je bil obsojen, da državi povrne škodo v znesku 520.000 dinarjev Njegov sokrivci pa imajo vrniti državi 208.970 dinarjev.
*	Ne sme v krčmo. S pravomočno razsodbo okrajnega sodišča v Ptuju je bile prepovedano posečanje gostiln za dobe dveh let Antonu Matjašiču, rojenemu leta 1913 v Oblakih v ptujskem okraju. Doba prepovedi traja do 27 januarja 1933.
*	Vlomilec gospodar v hiši. Z Vrhovega pri Radečah nam pišejo: V noči od torka na sredo je bil izvršen drzen vlom pn p--sestnici in gostiilničarki ge. Kržanovi. Vlomilec je moral biti domačin ali pa vsaj v razmerah dobro poučen. Gospodinja sama sp; s svojim 14 letnim sinom v gornji sobi hiše. Tako je tat v pritličju nemoteno razbil na enem oknu šipo, odprl okno in zlezel v notranjost, kjer je bil v vsem pritličju nemoten gospodar. Gospa Kržanova pravi, da je slišala ponoči nekako .-jpota-nje, a je mislila, da ga povzročuje mačka in sploh ni šla pogledat. A sodi: »Prav je pa tudi, da nisem šla gledat, saj bi me rokomavh še ubil«. Vlomilec je iz mizmee pobral kakih 900 Din. Kakor je nemoteno prišel je tudi odšel. Orožniki ga vestno zasledujejo.
Za Oin «5
cevi fe
za ples In maškarado! Kje? Glej Inserat!
2358
•	Ubil je svolo ženo. ker se ni hotela spraviti z nJim. Pred sodnim stolom v Osi-jeku je sedel na zatožni klopi kmet Josip Marušič, ki je ubil svojo ženo Rozo, ki io it pred leti zapustil m pozneje živel v divjem zakonu z neko drugo žen**? Ker bi bil rad dosegel spravo s svojo legitimno ženo, se je podal k njej na obisk in izrazil željo za spravo. Ker je žena spravo odklonila, jo je na mestu ubil. Sodišče ga ie obsodilo na dosmrtno ječo.
•	Sadjarji! Sedaj je čas, da si nabavite ARBORIN, najboljše sredstvo za zimsko zatiranje sadnih škodljivcev. Arborin 5e preizkušen od odličnih strokovnjakov, ki so ga ocenili kot najboljši drevesni karbo-Iinej naše kraljevine. Proizvajalec: »Che-motechna«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.
•	Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna Jos. Reich.
Kdor fotografira
ima več od življenja!
Od Vaših tudi najmanjših ploSč in
filmov Vam napravi
POVEČAVE ■£»«
LJUBLJANA	MARIBOR
* Mlekarska zadruga v Novi vasi pri Rakeku ima trikrat na teden sveže čajno maslo po 25 Din za kg.
Iz Ljubljane
u— Razstava slik Matije Jame v Jakopičevem paviljonu je odprta dnevno od 10. do 15.
u— Leteče brodovje. Samo še danes ob 4. popoldne in ob >28. ter 9. zvečer bo predvajala ZKD v prostorih kina »Ljubljanski Dvor« veliki letalski film »Zmagovalci vsemirja« ali »Leteče brodovje« z Ramo-nom Novarrom v glavni vlogi. Sloviti filmski umetnik se bo predstavil to pot občinstvu ne samo kot kavalir in liubavnik. temveč tudi kot drzen pilot in dober pri-latelj. Film je izdelan zvočno, kar znači. da so v njem poleg lepe godbe in petja posneti še vsi drugi efekti, kakor brnenje motorjev in drugo. Cene nizkel
u— Iz gledališča. Drevi vprizori drama za red E ljubko komedijo »Serija A-OOOOOK Velezabavna komedija »Trije vaški sveui.-ki« se ponovi v soboto izven abonmaja Jene običajne dramske. V nedeljo popoldne se vprizori Golieva vesela pravljica »Princeska in pastirček«, zvečer pa izvrstna komedija »Gospa ministrica«. Na sveč-nico bo popoldne odigrana »Princeska tu pastirček« in ob 20. Balzacova komedija ♦Mercadet«. Obe popoldanski predstavi po ibičajmh dramskih cenah, za obe večeri» pa bodo veljale ljudske, znižane cene. — Drevi se bo v open pel Massenetov »Wer ther«. V partiji Lote nastopi prvič v letošnji sezoni Thierryjeva. Wertherja b." pel Gostič. Za red C. — V nedeljo popoi dne se vprizori »La Mascotte«, zvečer pa Puccinijeva »Tosca« s Thierryjevo Scarpio bo pel kot gost znani ruski baritonisi Boris Popov Cavaradossija bo pel Mar-čec, mežna'rja Zupan, Angelottija Janko Dirigent Neffat- Po znižanih cenah. Na svečnico se ponovi popoldne »Nina nana punčka moja« in. balet »Figurine« po zelo znižanih cenah. Zvečer se bo pela večno mlada Smetanova opera »Prodana nevesta z Zlato Gjungjenčevo. Kecala bo pel Križaj. Po znižanih cenah
u— Šentjakobski gledališki oder vprizori v nedeljo in na svečnico ob 20.15 izredno zabavno burko v treh dejanjih »Prostozidarji«. Preskrbite si vstopnice že v pred-prodaji pri g. Milošu Karničniku na Starem treu.
Najnovejša številka flustrovane tedenske revije
„ŽIVLJENJE IN SVET'
vsebuje naslednje zanimivosti:
Mahatma Gandhi na svobodi
(slika) Problemi staranja Zavod za proučevanje možganov (slika)
Preroške napovedi (s slikami) Leteči zmaji
Zgovornost roke (s slikami) Ples materije
Razvoj letalstva v sliki in besedi
Filipinsko otočje (e slikami) Ilirski batonja Slike iz življenja in sveta Krivda Eliia Pil ona (roman,
Ivan Podržaj) Megla nad Londonom (s slikami)
Zdravniki proti novi modi Lovski raj v Afriki (Jean
Thomas — s slikami) Stroj za nasekav&nje asfalta
(slika)
Kdo živi najdalje: suhi ali
debeli ljudje? Mednarodni lutkarski zbor (s
sliko) Parafinske kopeli Anekdote
Tedenski jedilni list Karikature
Ameriški dolg Pasteurju (s sliko) Humor v slikah
»Življenje in svet« izhaja vsako nedeljo in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, trimesečno 20 Din, mesečno 8 Din Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah Naroča se pri upravi: Ljubljana Knafljeva ulica 5
u— Skladatelj L. M. Skerjanc vodi že par sezon orkestralno društvo ljubljanske Glasbene Matice. Društvo je izvedlo pod njegovim vodstvom več simfoničnih koncertov in izvajalo celo vrsto zelo pomembnih del domače in svetovne literature. L. M. Škerjanc je eden najplodovitejših slovenskih skladateljev mlajše generacije, za svojo življenjsko nalogo pa si je postavil
Velika maškarada
SOKOLA 6ISKA SL Januarja v vseh prostorih hotela BeUevue.	2362
•»■■■■■■■■«■•■•■«imi
Za poslado:
•Mirim coßctado
tudi dirigiranje simfoničnih del Tej nalogi služi z vsem svojim globokim znanjem ter z veliko ljubeznijo in resnostjo. Lani je obiskoval znameniti dirigentski tečaj v
Švici pod vodstvom ravnatelja Feliksa Weingartnerja. Povrnil se Je v Ljubljano z bogatimi izkušnjami, ki jih vse hoče posvetiti našemu koncertnemu udejstvovanju. Za svoj prvi letošnji simfonični koncert, ki ga bo dirigiral 6. februarja, s5 je izbral program, ki obsega Izmed klasikov Mozarta in Liszta, iz novejših del pa Debussy j a in Ravela.
u— Krajevno središče Trezne mladine v Ljubljani bo imelo v soboto 31. t. m. ob pol 18. sestanek v Akademskem kolegiju. Predaval bo prof. Pavlič. Udeležba obver-na, vabljeni tudi zastopniki Trezne mlad'» ne iz vseh ljubljanskih zavodov.
u— Ceste so nasuD. V zadnjih dneh so pričeli posipati ceste v mestu. Napeljali so gramoz na Cojzovo cesto, Emonsko cesto, na Mirje in drugam.
u— Blaten prehod preko železniške proge v Erjavčevi ulici. Prejeli smo: Ta prehod je po navadi skoro vedno blaten, zlasti pa letos, ko imamo milo zimo. Pešcš, ki moramo vsak dan po večkrat premešati tisto blato, bi prosili, da bi se nas magistrat usmilil in dal razmetati tisti precejšen kup peska, ki leži ob prehodu menda samo v našo tolažbo, da bo enkrat že bolje.	_
Zavarovalnica v Ljubljani sprejme takoj
nradaika
Prednost imajo v zavarovalno stroko uvedeni akvlziterii in organizatorji. Lastnoročno pisane ponudbe s curriculum vitae poslati na oglasni oddelek >Jutra< pod
»Zavarovalni uradnik«. 2349
Interna produkcija gojencev kooser-
vatorija bo drevi od 18. do pol 20. v dvorani Filharmonične družbe. Nastopijo gojenci iz šole profesorja Jeraja: Pianeoii Zoran, iz šole profesorja Janka Ravnika: Krmpotič Ivica in Lipovšek Marijan iz šole profesorja Jana Šiaisa: Marin Ladisiav, iz šole profesorice Wistinghausnove: La-hajnerjeva Marija in Sokova Dragica, 'z šole profesorice Foedranspergove: Bernot-Golobova Franja, Mezetova Anita, Krmpo-tičeva Ivica in Švigelj Cveto, iz šole profesorja Osipa Šesta: Juvanec Ferdo in Brišnik Miloš. Vstop prost
u— Ribarskega društva v Ljubljani občni zbor bo to soboto 31. t m. ob 20. v hotelu Miklič. Na dnevnem redu bodo tudi volitve odbora v smislu novih praviL Poročilo o delovanju odbora bo podal predsednik, ki bo tudi poročal o intervenciji pri g. banu glede pristojbin za ribarske karte in glede banovkiske davščine na ribolove.
u— AU ste že kupili vstopnico za IL simfonični koncert letošnje sezone, ki bo v petek 6 februarja ob 20. v dvorani Unio-na in na katerem bo izvajalo orkestralne točke 80 godbenikov pod vodstvom dirigenta Škerjanca? Izvajali bodo Mozarta, Liszta, Debussyja in Ravela. Kupite vstopnice v Matični knjigarni!
u— Društvo »Soča« naznanja članom in prijateljem, da v soboto 31. L ra. izostane predavanje zaradi reprezentančnega plesa in ker je salon pri »Levu« za to soboto oddan. Prihodnje predavanje bo 7. febr u— Kostanji padajo. Gäavni drevored v Tivoliju je že skoro nehal biti drevored, kajti zdaj so padli tudi zadnji veliki kostanji tokraj železniškega prelaza na levi strani Kakor ona drevesa višje gori v par-ku se tud; te kostanje podrli ljubljanski reveži, k; tede ociablli les za kurjavi Ena-ke usode čaka še veliki kostanj tik za železniško čuvajnico, nakar bo glavna tivolska prr mensda rešena vsaj zaenkrat vsake sence Zasajena so že manjša drevesca u— Zgodnja pomlad v Rožni, dolini Šo
• arček Enge'bert Ciuha je našel t« dni na do-načern vi tu trobentico in marietics ki iu je prijazno solnčno vreme privabilo na dan.
u— Zasledovana tatova. Policija zasleduje zaradi tatvin že dalje časa 22-Ietnega Alojzija Ferčnika, doma iz Most, in 23-lei-nega Franceta Gričarja. doma z Dolenjskega, ki pa je dalje časa stanoval v Mostah. Tema dvema se je naposled pridruži: še neki Ivan Frelih in vsi trije so odši predsnočrijim na progo za glavnim kolodvorom. kjer so ukradli 2000 Din ved en h!nd:in'k Pn izvršeni tatvini so spet neznano kam pobegnili in Jih varnostni organ: ne nrrtjo iz«-'editi.
u— Zasledovan slepar. Ljubljanska policija je bila opozorjena, da se je priklatil v mest« 24-letni, že da!;, časa zasledovani Janez Znidaršič, ki se preživlja na ta r. *in, da slepari ljudi po deželi in sice» kar na debelo. Janez je po poklicu mesarski pomočnik in kupuje od kmetovalcev živino, ki jo proda naprej, a nato Izgine, =ie da bi izplačal kmeta, pri katerem je živino kupil«. Nedavno je Janez izvabil od trgovca B. v Šmarjeti znesek 1000 Din. Kmalu nato pa je s pomočjo drugega trika pregovoril posestnika Janeza K. iz Klenovnika. da mu je izročil par volov, vrednih 9750 Din , ki iih Je prodal, nato pa spet izginil neznano kam. Varnostni ofgani so Znidar-šiču za petami, a se Jim slepar zaenkrat še spretno izmika.
u— Razgrajači ln pretepači. V neki gostilni v Kolodvorski ulici se Je zbraio pred-snočnjim več navdušenih kvartopircev, ki pa pri igri seveda niso pozabili na pijačo. Vmes so prišle še ženske in naenkrat se je vnel hud prepir in boj s pestmi. Preden je nastopil stražnik, je že tekla kri in posledica je bila, da so prespali trije najhujši pretepači noč na deskah v policijskih zaporih, kar pa še ni vse. ker bo treba dajat: odgovor tudi na sodišču.
u— Nepreviden kolesar. Ko je šla včera* okrog 13. vdova stražmojstra 48 letna Mania GoMjeva, stanujoča na Kodeljevem. po S". Petra cesti, se je nenadoma pripodi1 za njo neznan kolesar. Baš tisti hip Je stopila Oolijeva s hodnika na cesto, kar je imelo za posledico, da se le v diru vozeč kolesar zapodil v njo In jo vrgel po tleh Kolesar Je nato vozil naprej in izginil, dočim so morali hudo poškodovano Golijevo
z reševalnim avtom prepeljati v splošno
bolnico.
u— »Preporodova« plesna vaja bo kakor običajno v soboto pod vodstvom plesnega mojstra Jenka Začetek točno ob pol 8. Prihodnja plesna vaja pa bo v znamenju maškarade.
u— Pevcem. V nedeljo ob 20. priredi agilni Učiteljski pevski zbor zabavno prireditev v Trgovskem domu. Zbor bo nastopil z več pevskimi točkami, primernimi za predpustno prireditev. Na to stanovsko pevsko prireditev opozarjamo vse ljubljanske in okoliške pevce.
u— U nedela zvečer se vidma na »Slau-čov« u »Unione«. Prcej sa puvedaj, keku sa Ja uštimal, ta glaunga pa le na daja vn, zatu de nas bi firbec matra, de burna Ja bi gvišn šli pug'edat Pa sej maja prou, zvečer boma tku use sami vidi.
u— »Pri bobenčku« pristni kraški teran in sveže namočena polenovka.
u— Zatekel se ]e pes volčje pasme v Mestno hranilnico. Lastnik se naj zgiasi pn hišniku g. Cannami.
Iz Maribora
a— Iz gledališča. Premijera Shawovega »Ljubimca« bo jutri. Komedija se odlikuje po zelo duhovitem Ln mestoma zabavnem dejanju. Režira g. V. Skrbinšek. Med drugim in tretjim dejanjem ne bo odmora, zato prosimo občinstvo, naj ostane na sedežih. Ab. B. — V nedeljo ob 15. uri bo vesela burka »Odgodena noč«, ob 30. pa priljubljena opereta »Grof Luksemburšk«, prvič po znižanih cenah. Na Svečnico popoldne ob 15. bo »Prodana nevesta« po znižanih cenah, zvečer ob 20. pa »Gospa ministrica« po znižanih cenah.
a— Veseloigro »V Ljubljano Jo dajmo« vprizori v nedeljo, dne L februarja, ob 7. zvečer v Rojkovi dvorani Rdeči križ na Pobrežju. Čisti dobiček je namenjen za dobrodelne svrhe.
a— Lutkovno gledališče Sokola - matice vprizori na Svečnico, 2. febr. ob 3. co-poldne pravljico v 4. dejanjih »Obuti maček«.
Iz Celja
e— Seja okoliškega občinskega sveta bo na svečnico 2. februarja ob poi 9. dopot-dne v občinski posvetovalnici na Bregu. Dnevni red: poročilo finančnega odseka. Občinski svet bo nadaljeval in zaključil razpravo o prispevku okoliške občine za vzdrževanje mestne policije.
e— Gostovanje ljubljanske drame v celjskem gledališču. Ljubljanski igralci bodo v torek 3. februarja ob 20. gostovali v Celju. V režiji Milana Skrbinška bodo uprizorili dramo Somerseta Maughama »Sveti plamen«. Sodelovali bodo Šaričeva, Mania Vera, Mira Danilova, Slavčeva, Levar, Kralj in Jerman. Pridite!
e— Peti strelski večer zvezne strelske družine v Celju bo drev» ob 20. na kegljišču v Celjskem domu.
PLES
trgovskih nameščence?
CELJE 3L L 193L 2181 _
e— Predavanje. V soboto 31. L m. priredi »Svoboda« v Celju v Delavski zbornici predavanje o turizmu in Alpah s sk> optičninn slikami Predaval bo g- dr. Turna iz Ljubljane. Pričetek ob pol 21.
e—Nove srečke razredne loterije so dospele. Dobijo se vsak dan v podružnici »Jutra« v Celju v Kocenovi ul. 2. Srečise je treba obnoviti do 5. februarja.
e— Mrkoniičev steg skavtov v Ce"« priredi 4. februarja ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma Strossmayerjev večer. Pevske točke, deklatnacije, govor prof. Pavliča o nacijonalnem delovanju veniiega škofa in Jugoslovena Strossmayer i a. Brez vstopnine.
e— Nesreči V sredo je spodrsnilo 72-letni ge. Mariji Štefanijevi, materi g. inž. Štefanija, na zamrzli cesti. Gospa je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno golenico-	IS-letni krojaški pomočnik
Martin špan si je v sredo pri padcu aa cesti v Gaberju zlomil levo roko nad zapestjem. Oba se zdravita v tukajšnji bolnici.
e— Tatovi na delu. V sredo popoldne s« ie splazil neznan tat skozi odprto okno v pritlično stanovanje trgovca g. Josipa Jagodica na Bregu in odnesel jedilni servis iz alpake. V torek je izginila iz avtomobila nekega trgoskega potnika iz Hrvatske na Krekovem trgu suknja iz jelenjega usnja.
e— Mestni kino. Danes ob 20.30 veličastni zvočni film »Ne verujem več nobeni ženi...« V glavnih vlogah sloviti komorni pevec Rihard Tauber, Marija Sotveig ia Werner Fuetterer.
Iz Dolnje Lendave
dl— Novi kažipoti. Na vseh k ri " i ščih ba-novinskib cest kakor tudi državne teste so bili minilo soboto postavljeni kažipoti. Kažipoti so prav lični ter označujejo smer tn daljavo do raznih krajev. Taki kažipoti so bili že zelo potrebni in so ž njimi ceste pridobile precej tudi v estetskem pogledu.
dl_ Nova javna ljudska knjižnica. V Za-
mostju pri Lendavi se je ustanovila javna ljudska knjižnica kot članica Zveze kultur-.nih društev v Mariboru. Kniižnica bo prav dobrodošla tamosnjim slovenskim kolonistom. Naša želja je le. da bi knjižnica res služila svojemu namenu in da bi ji kmalu «ledile še druge.
Vinarska
zadruga
„Haložan"
s sedežem pri Sv. Andražu v Halozah priporoča izvrstna in močna vina vsake vrste. Interesenti za dobra haloSka vina naj se obračajo na načelstvo zadruge. Pošiljamo tudi
vzorce vin. 2353	NAČELSTVO.
Iz Kranja
T— Fotografska umetnost se je ▼ zad» Ujenn času pri nas j ako razbohotila, uasta* je pravo mojstrsko kosanje. Dobili smo aiadnje dni kar tri nove izložbene omare, pred katerima postaja vedno dosti občudo. valoev. Na hiši g. Puppa visi omara foto* grafa Rovška, na Sajevcevi hiši pa foto» grafa Juga iz Tržiča. Posebno izrazite so tehnično dovršene fotografije mladega moj» stra Krcmoršiča Beštrovega učenca, k; svoj atelje v Savskem predmestju.
r— Na gasilski prireditvi 1. februarja bo poleg »vinske pok usnje«« tudi keglatije na dobitke. Aranžerji gasilskega plesa bodo nudili vsem dobrim kegljačem prijetno pre» senečenje v obliki krasnih dobitkov- Vce* raj se je postavil impozanten paviljon, ki bo tvoril IV. vinski sejem. V okusno deko. ri ranem šotoru bodo razstavljena najbo.j» t* vina prvih vinskih veletrsovcev in jn» nogradnikov Otvoritev vinske poskuànje bo ob 16.. na kar posebno opozarjamo.
r— Kino Narodni d»m. V nedeljo pb 4 «. m pol 9 zvečer in na svecnico ob 4., 6. in pol 9. zvečer pustolovska sala ra dan-s» njeS ban d tskega Chicaga »Podzemski «vet in dvodejanka »Rantanpb.nov Sivko«.
Iz Kamnika
Občinske zadeve. V torek ob 19.
se i- na občinski seji razpravljalo o nabavi reševalnega avtomobila, ki bi _ voziti tud; boLnike z nalezljivimi boleznimi. To akci* jo je sprožilo sresko načelstvo m hoče iz» vedeti pri inf °resiranih, do kake višine bi prispevali. Avto bi veljal 70 do 80.000 Dm Po daljši debati je bilo sklenjeno pripo. ročati sreskemu načelstvu, naj to akcijo za počne naše gasilno društvo Občina bo primemo prispevala k nabavi. Kraljeva ban = ska uprava snuje sklad za brezposelne m raj bi" tudi občina vanj prispevala 1 odst. od postavke za kmetijstvo, kar pa m bilo sprejeto. Za licenciranje bikov v maju je vptirarih 150 Din. Kopališče še ni d ograje* no manika denarja in lesa Ker Meščanska korporacija ne da več brezplačno lesa. ga bo treba od nje kupiti. Za občinskega bla-, gajnika je bil izvoljen g. Tomo Homar V odbpr matice živih in mrtvih je na. mesto izstppivšega g. Tomo Homar ja tz» voljen g dr Žvokelj. Za preimenovanje ure bo sklicana anketa Za mesto obe. taj. nika je prispelo 37 prošenj in cujemo da dobimo celo dve noV moči: tajnika g. Jan. k.s Stareta in kniigovodjo g. Kladmka.
ka— I. društveni sestanek Okrožne skupi» t>e državnih nameščencev za okrožje Kam» nik bo v soboto 31 t m. v gostilni »Graj. ski dvor« (g Žerovnik) ob 20. Vsi clam in po njih uvedeni gostje vljudno vabljeni
Gledališka predstava v čitalnici \ fi^boto in v nedeljo so igrali v čitalnici *Rokovniače*, narodno igro iz kamniškega življenja. Sode'oval je salonski orkester, cevci »Lire« in številni igralci, ki so vsi dobro podali svoje vloge. Letošnja sezona je v znamenju narodnih iger. Sledil bp »Deseti brat*
Z Bleda
bi— Kronika leške župnije. V l«rtu 1930
ie bilo v leski župniji rojemk 31 otrok, od teh 5 v bolnišnici, 3 so bili nezakonski Umrlp ie 14 oseb, 7 starejših ra 6 otrok Med umrlimi je bila ena oseba pravoslav. ne vere iz Beograda. Poročenih je bulo v
minulem letu 17 parov......
hI— Sokolska javna knjižnica šteje 438
fcnjitf Med njimi je največ leposlovnih, nekaj pa tudi znanstvenih, učnih, zdravstvenih, potopisnih in tehničnih knjag.
Iz Tržiča
*— Sokolsko predavanje je priredilo trži-
Sko sokolsko društvo v ponedeljek zvečer v telova.L:ici meščanske šole Predavatelj g. Vekoslav Bučar je v poljudnih besedah opi. *al zgodovinski razvoj vseh slovanskih so-kolskib organizacij. V krepkih in zanosmh b^edah je očrtal težko nalogo, ki čaka bo-koìa kraljevine Jugoslavije pri vzgoji državne zavednosti vseh delov našega naroda m jasno povedal, da se Sokol ne oddalji od Tvrševib temeljev niti za las, stremeč vedno po enotnem nastopanju vseh Slovanov. Povabil ie v sokolske vrste vse. ki čutijo iskreno nagnenje za izgraditev velike in močne Jugoslavije. Številno navzoče >bčm-s vo in obrtni naraščaj, za katerega je bilo to prvo predavanje, je pazno sledilo izvajanem in navdušeno pritrjevalo predavate-lievim besedam. Takih predavanj smo v Tržiču prav potrebni.
Iz Krškega
kr— Dramski odsek Sokola nam je po
kratkem presledku podal novo delo, Tuci-čf-vo dramo »Gok'oto*. Moderna drama je v naših igralcih našla zelo dobre interpretante. Znova je utrdila svoj stari sloves prignana in požrtvovalna sokolska igralka s. K ri sta Varlova. ki je osvajala s temperamentno igro, iz katere je dihalo resnično življenje. Odličen partner ji je bil br. Fran Bratkovič, v čigar rokah je bila posrečena režiia in je ulogo Demetri ja izvedel v res «lovrseni obliki, dasi je bil to njegov tretji nastop. Ako bo še dalje tako deloval, bo z vnemo, veseljem in požrvtovalnostjo postal steber sokolskega odra. Br. Zrimšek je reši' svojo vlogo dostojanstveno, kakor se je pričakovalo <n je dokazal, da je cel mož pri drami kakor pri komediji. ImjMizanten v vlogi Njec« je bil br. Rumpret, ki ta težavno in važno vlogo rešil sijajno. Nad vse simpatičen je bil v vlogi samostanskega vratarja Peregrina br. Fero Rumpret ki je jgaial z neprisiljeno igro in odlično masko. Zelo simpatičen stanovski drug Demetriju je bil br. 2abkar v vlogi Apolonija. Tndi ljubimec br. T. Dvornik je posrečeno odigral svojo vlogo. Ostali menihi so bili povsem na mestu in so brez izjeme rešili vlogo prav dobro. Čudili smo se to pot scene-riji, ki je delo br. Zabkarja. Njegovo tiho delovanje za oder bi zaslužilo več priznanja kikor ga sicer zanje! Svetlobna inscenacija i*» bila odb'cna in gre tu vsa pohvala br. Antonu Lillegu. ki s požrtvovalnim delom dosegel res tepe svetlobne efekte.
Iz littfe
i— x upoštevanje prizadetim društvenim upravam. Prejeli smo: V Litiji je navada, da prirejajo društva iz kraja^ odhajajočim zaslužnim članom odhodnice. To je prav in tapo. Dogodilo pa se je že nekaikrat, da dotična društva, ki prireiao odhodnice, ne vabijo vseh članov. Vablienie le nekaterih članov je nedovoljena delitev članstva v skupine. Društvene uprave si dajo s takim postopanjem kaj slabo spričevalo; razume se. da morebitni izgovori na raznašalko okrožnice nikakor ne drže. Naj jo prisili uprava k disciplini, ali pa si naj najde zanesljivejšo. če najdeio vse člane takrat, ko rabijo društvena vodstva razne podpore in članarino, naj upoštevajo enako vse članstvo tudi ob drmnh prilikah. Želimo upoštevanja tega nasveta!
Iz Hrastnilia
h— Mlado žrtev hripe. Mnogoštevilni u» dar j evi obitelji Sosterjevd je koščena roka odvedla sinkn Stanka v večnpst. Zadnje» mu, 19. otroku, je botroval sam kralj. Bilo je do sedaj še 10 živečih fantov, a z izgu. bo Stanka jih ie ostalo še 9 Stanko je bil zelo vesten učenec 4. razreda in prav vnet Sokolič. Pred 14 dnevi je zbolel za hripo, ki med učenci 4. razreda zelo raizsaja in jih ie obolel» v 3 dneh kar 42 odst. Nactale so kompiiksiije in je dobil vnetje možganske mrene. Sosterjevim roditeljem, ki vzgajajo svojo mladino v veliki medsebojni ljubez. ni, naše sožalje! Pogreba se bo udeležila vsa šolska mladina deške šole in bratci So«
koIMS danes v petek popoldne ob pol 4.
izpred hiše žalosti na pokopališče ▼ Drago.
Iz Ljutomera
lj— Obrtniško predavanje. Zveza obrtnih zadrug v Celju je poslala v Ljutomer svojega tajnika g. žabkarja, da je 22. t. m. predaval obrtnikom o davkih in izpolnjevanju davčne napovedi. Predavanje se je vršilo v meščanski šoli. Udeležilo se ga je lepo število obrtnikov, kar je znak, da čutijo prav obrtniki vso težo novih davčnih predpisov.
Ij— Vino je poceni, toda cena slatine se drži na dosedanji višini. Morda pride celp do tega, da bo vino cenejše od nje. Daleč nismo od tega. Tudi pri slatini bi bila pocenitev na mestu.
GOSPODARSTVO
Naši gospodarski krogi in banovinski proračun
Za predlog proračuna dravske banovine, o katerem pravkar razpravlja banski svet, vlada v naših gospodarskih krogih veliko zanimanje. Sicer j. o računski predlog se m bil v celoti objavljen, vendar je struktura novega proračuna, vsaj glede načina kntja kolikor toliko znana. Povsem naravno ie. da se trgovina in industrija v prvi vrsti zanimata"^ za nove banovinske davščine, ki naj služijo za kritje izdatkov, in to tem bolj, ker gospodarskim organizacijam m bila dana prilika, da bi pred definitivno sestavo proračuna' izrazile svoje mišljenje o teh davščinah.	... rr, , .
Glasilo trgovskih organizacij ^Trgovski list« se v svoji zadnji številki peča s predvidenim davkom na nakladanje in razkladanje za prevoz na železnici, ki naj sluzi za kritje Izdatkov cestnega fonda in je v proračunu tega fonda vnešen s previdenim donosom 14.5 milijona Din. Ta davek bi znašal '25 Din od vagona. V gospodarskih krogih se pojavlja proti tej nameravani davščini očito nerazpoloženje. ker sedanje prilike ne dopuščajo, da bi vzelo gospodarstvo na sebe breme v nameravani ibliki Oni porabniki cest, ki prevažajo svoje blago po železnici, prispevajo za ceste itak že z drugimi davščinami (na vprežno živino, na motorna vozila itd.). Ta davščina bi pomenila špeeijalno obremenitev železniškega prometa in bi povišala železniške prevozne stroške Od strani industrijcev gredo pritožbe proti nameri, da se z novo davščino obremeni tudi promet na industrijskih tirih, ki so si jih podjetja zgradila na lastne stroške in kljub temu plačujejo visoke takse in še pristojbine za dostavo vagonov. Upoštevati bi bilo treba intencijo vlade, ki stremi za tem, da v sedanjih težkih prilikah čim bolj zniža javne dajatve. Interesenti iz gospodarskih krogov posebno poudarja, jo, da je podobno davščino hotela uveljaviti že oblastna skupščina ljubljanske oblasti tn je takrat finančni minister želje gospodarstva upošteval v toliko, da je z razpisom od 4. junija 1927 (Uradni list od 12. julija 1927) odredil, »da se dohodek po partiji »vagonski davek« v znesku 1 milijona Din črta. ker ta rrsta takse ne ustreza intere som narodnega gospodarstva in trgovine in ustvarja v državi carinske meje in oblastni protekcijonizem.« Gospodarski položaj v naši banovini se je v zadnjih treh letih, odkar je finančno ministrstvo prepovedalo pobirati vagonski davek, izdatno poslabšal. Ce že takrat po mnenju finančnega ministrstva tak davek ni ustrezal interesom narodnega gospodarstva in trgovine, so tem manj dani pogoji za tak davek v sedanji, še bolj kritični dobi. ko državna finančna pr itika v pravem razumevanju položaja, sanvj stremi za tem. da čim bolj olajša javne dajatve. Toliko »Trgovski liste.
Zveza industrijcev v Ljubljani se v svoji okrožnici od 27. L m. prav tako bavi z ba-novinskim proračunom in s takso na nakladanje in razkladanje železniških vagonov in pravi med drugim:
Banovinski proračun dravske banovine za leto 1931./32. obsega poleg splošnega proračuna v višini 119.9 milijona Din, še poseben proračun cestnega fonda z izdatki od 45.4 milijona Din. Ker je med dohodki cestnega fonda navedena dotacija od 5.1 milijona Din, ki je pokrita v splošnem prora čunu, znaša skupna vsota vseh preliminl-ranib dohodkov obeh proračunov 160.2 milijona Din, kar pomeni nasproti lanskemu proračunu povišek od 24.2 milijona Din ali približno 17 %. Ta povišek ie» tem občutnej-ši, ker je bil že lanski proračun relativno največji med vsemi banovinskimi proračuni. Izdatki tehničnega oddelka so predvideni z zneskom 21.5 milijona Din; če k tej vsoti prištejemo še predvidene izdatke cest. aega fonda, vidimo, da hoče banovina v letu 1931. /32. porabiti za gradbene svrhe nad 66 milijonov Din. Vprašanje je, če bo tel;om enega leta mogoče izdelati potrebne detajlne projekte za ta ogromna dela, zlasti ker še ^ izdelan petletni program za gr :d-bo in rekonstrukci jo nedržavnih cest, kal ur ga predpisuje zakon o samoupravnih cestah. Nad 40 milijonov Din naj v tekočem proračunskem letu znašajo davčnine in takse za cestni fond, ki so večinoma nove in med katerimi zavzema najvažnejše mesto davščina za nakladanje in razkladanje za prevoz na železnici. Obremenitev gospodarstva po tej davščini bi bila preobčutna in tudi škodljiva iz naslednjih razlogov:
Znaten del železniškega prometa tvori blago nizke cene, ki se prevaža v masah, kakor kamen, gramoz, pesek, opeka, apno, rjavi premog, razni odpadki iz tvornic itd. To blago lina povečini tako nizko vrednost, da bi pomenila nova davščina prekomerno podražitev tovornine, ki je blago ne prenese in bi se prevoz ne renti ral več. Najnevarnejša bi bila podražitev rjavega premoga (lignita), ki spada med najvažnejše pro dukcijske potrebščine in je že danes s prevoznimi stroški in drugimi taksami preobremenjen. Nova davščina bi občutno zadela naš izvoz lesa, ki so nahaja v težki krizi. Tudi ne gre, da bi se ta taksa pobirala od prevoza na industrijskih tirih. V kolikor se industrija poslužuje javnih cest, se itak računajo občutne pristojbine za prekomerno uporabo cest. Stanje naših cest je zares zelo slabo in je rekonstrukcija zelo nujna. Stroški za ta dela pa se morajo kriti z investicijskimi posojili in tako razdeliti na daljšo dobo.
— Za snišanje osnovne stopnje davka na poslovni" promet. Kakor znano, se z reformo zakona o davku na poslovni promet nI spremenila osnovna \% stopnja in se ima le s plačilom skupnega davka na poslovni promet pobrati ta davek za več faz prometa na enem mestu. Te dni ie medzbornični odbor za sestavo tarife skupnega davka na poslovni promet izročil vse gradivo s pred-
logom tarife finančnemu ministrstvu. _ Na koncu spomenice, ki je bila istočasno izročena, smatra odbor za potrebno, da iznese posebno važno ugotovitev. V teku razprav je odbor ugotoviC da bo skupni davek > na poslovni promet brez vsakega dvoma prinesel znatno povečanje davčne obremenitve, in to ne g'ede ua okolnost, da bo končn! efekt tudi zaradi koncentracije plačevanja m večje kontrole ugodnejši. Ker na drugI strani naše gospodarstvo ne prenese v današnjih razmerah povečanja davčnih bremen, zato smatra odbor, da je potrebno znižati osnovno stopnjo od \% na 0.5 %.
= V Zagrebu je bilo lani zgrajenih več uovih hiš nego v Beograda Beograjsko »Vreme* objavlja zanimive podatke o gradbeni delavnosti v Beogradu v pret letu. Lani je bilo v Beogradu zgrajenih 273 novih hiš (zadnja tri leta 280 521 in 612) s 2408 sobami (2495.5111 in 5687) v vrednosti 143.6 milijona Din (134.5, 216.3, 324.8). Gradbena delavnost je torej zadnja leta precej nazadovala, zlasti nasproti rekordnemu tatu 1927.. ko je bilo zgrajenih 612 hiš s 5687 sobami v vrednosti 324.8 milijona Din. Od prevrata sein je bilo v Beogradu zgrajenih 3685 novih hiš v vrednosti 2379 milijonov Din. V teh novih bišab je 12.568 stanovanj in 1523 trgovskih lokalov. >Vreme< prihaja pri tem do zanimivega zaključka, da je Mia lani v Zagrebu gradbena delavnost znatno večja negò v Beogradu. V Zagrebu je bilo namreč lani zgrajenih 418 novih hiš (v Beogradu 273) s 1804 stanovanji (v Beogradu 988) in 3095 sobami (v Beogradu 2408) Vrednost teh novih hiš se ceni na 200 milijonov Din (v Beogradu 143.6 milijona Din). Vrh tega je bilo v Zagrebu zgrajenih 8 novih tvornic (v Beogradu pa nobena).
= Zanimivi podatki o prodaji novosad-ske elektrarne. Delniška družba za elektri-ška podjetja v Budimpešti, ki spada v koncem Madžarske kreditne banke, je pretekli petek zaključila transakcijo glede prodaje novosadske elektrarne in cestne železnice ameriški fiDančni skupini Mac Daniels, ki ima, kakor znano, v Vojvodini celo vrsto elektrarn. Kupnina v višini 1.7 milijona dolarjev ali 96 milijonov Din, je bila plačana v gotovini. Pri tem je zanimivo, da je znašala knjižna vrednost prodanih objektov le 45 milijonov Din in znaša torej za madžarsko družbo knjižni dobiček 55 milijonov Din. Kakor poroča dunajska >Die Börse«, Je morala ameriška finančna skupina presežek uad stvarno vrednost plačati za prenos ugodnih dobavnih pogodb za električni tok elektrarne z novosadsko in drugimi obči-uami.
= Razširjena zagrebška »Privredna revija«. Zagrebški mesečnik »Privredno revijo« je nedavno prevzel koncern Jugoslovenske štampe d. d. (>Novostic), ki je to revijo spojil z dosedanjo »Jugoslovensko Njivo«. Oba časopisa bosta odslej izhajala pod nazivom i Privredna revija«, mesečnik za pronicanje bankarstva, industrije i trgovine, v velikem formatu, na finem papirju v obsegu 50—60 strani. Revijo urejuje profesor trgovske akademije dr. Stanko Dejželič, ki Je znan gospodarski pisatelj. Pravkar je izšla prva številka te združene revije 8 pestro vsebino v obliki člankov in gospodarskih notic ter statistik. Med spisi vsebuje prva razširjena številka članek gosp. Hanuša Krofte, ravnatelja centrale Ljubljanske kreditne banke o položaju na denarnem trgu v Sloveniji; članek gosp. Josipa J. Kavčiča, predsednika Zveze trgovskih gremijev v Sloveniji Prilike v slovenski trgovini«; članek dr. Adolfa Golije, tajnika Zveze industrijcev 3>0 reformi socijalnega zavarovanja« in uvod k daljši razpravi o novčanifnih bankah s posebnim ozirom na našo Narodno banko, o čemer bo v naslednjih številkah razora vi ja J dr. Stanko Deželič.
= Začasno znižanje zakupnine za teža» rinske prostore v luških postajah. Kakor poročajo iz Zagreba je generalna d'reke'ja državnih železnic glede na obsto?ečo Kr;/o v lesni industriji na podlagi odl'»';.a pr » metnega ministra od 9. L m. znižala zakup» nlne v luških postajah, in sicer: 1. za po» krita skladišča (barake, pisarne) od 50 nr 30 Din za kvadratni meter letno (zakupni» na za zida.ua skladišča na Karadjordjevem pristanišču v sušaški luki ostane nespre» menjena); 2. za odprta sklad:Sča pri po» staji Dubrovnik od 25 na 20 Din, z i vse ostale luške postaje pa od 20 na 15 D^n za 1 kvadratni meter letno. To znižaiie velja od 1. januarja t 1. toda zaenkrat le prvih šest mesecev tega leta.
= Cene sirovim kožam. V ponedeljek 26. t. m. se je vršila redna mesečna avkcija sirovih kož zagrebškega udruženia mesarjev. Prodanih je bilo 2!<ž vagona govejih kož po 13.50 (iztreseno od soli), torei 25 parsene» je kakor zadnji mesec. Za telečje kože, ki jih je na razpolago 2 vagona, že v tretjič ni nobene primerne ponudbe. Eventualno bi se lahko prodale po 22 Din kg. — Kako so v zadnjih letih padle cene sirovim kožam, nam kažejo naslednje številke: za go-veta kože je znašala cena lani v tannarli) 15 Din, v januarju 1929 18.75 Din, v januarju 19?3 pa celo 25.25 Din.
= Nazadovanje pomorskega prometa zaradi svetovne gospodarske krize. Občutno nazadovanje mednarodne trgovine je v zadnjem času povzročilo znaten zastoj v pomorskem prometu. Kakor poročajo iz Londona. leži za 1,590.000 ton ladij angleške trgovinske mornarice v lukah brez posla. Tudi od trgovinske mornarice Zedinjenih držav je 1.400000 ton izločenih iz prometa. Skupna brezposelna tonaža trgovinskih mornaric vsega sveta znaša po cenitvi an« glešk* pomorske zbornice 8% miliiona ton.
= Prodaia lesa in drv se bo vršila potom licitacije dne 16. februarja pri direk-ciii šum v Ljublinni. Ponudbe je vložiti do 16. februarta. (Oglas in poboji »o na vido-gled v rtisarni Zbornice za TOI v Ljublimi.) _ = Oddaja zakupa bnffeta na postaji Brežice se bo vršila potom licitacije dne 16. fe-bninria pri direkciji državnih železnic v Ljublfani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOL pogoji pa pri isti direkciji.)
— Debave. Dlrekrija drl rudnika Velenje «prejema do 2. februarja ponudbe glede dobave 50 kg azbestnih vrvic, 100 kg iir-neža, 20 kg terpentina, 5 kg sikativa m 10 komadov karborundum plošč
== Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 4. februarja ponudbe glede dobave manometrov, 500 kg saxola, meril, 200 komadov vodokaznih stekel in uiaterijala za peči; direkcija državnega rud-uika Breza do 5. februarja glede dobave 250 plošč železne pločevine: direkcija drž. rudnika Kreka do 5. februarja glede dobave jekla in orodja in direkcija državnega rudnika Velenje do 9. februarja glede dobave 50 kg antoxyda. Dne 6. februarja se bo vršila pri proviantskem odseku ministrstva vojske in mornariee v Beogradu javna ust-mena licitaci ja glede dobave 90.000 vreč; 9. februarja pa glede dobave 60j000 vreč. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem odseku.) — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 4. februarja pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu glede dobave 1 stružnega stroja, pri direkciji driavalb železnic v Sabotici pa glede dobave 15.000 komadov tir. fonov (sistem s-C«). (Predmetni oglasi so sa vpogled v pisarni Zbornice.za TOI). Dne 4. februarja t L se bo vršila pri komandi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki licitacija glede dobave drv in premoga (Oglas je aa vpogled v pisarn! Zbornice za TOI v LJubljani, pogoji pa pri isti komandi).
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 5. februarja ponudbe glede dobave 1000 kg ječmenove kave; do 16. februarja pa glede dobave naprave za preizkušnjo visokih napetosti. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. februarja ponudbe glede dobave pisarniškega materijala. Dne 12. februarja se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu oferina licitacija glede dobave cevi za vodovod; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu pa glede dobave kompletnih ekret-nic.
= Dobai-e. Splošni oddelek direkcije dr» žavnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. februarja ponudbe glede dobave papir a in kartona; strojni oddelek pa do 5. februar» ja ponudbe glede dobave zatikačev, vija» kov, žičnikov. pločevine, železa, ìeK.'a itd. in do 6. februarja glede dobave železa in bakra. (Pogoji so na vpogled pri omeuje» nih oddelkih). Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. februarja ponudbe glede dobave 200 m železa, do 16 feoruarja pa glede dobave 1 formaiin&Köga razkuže» valnega aparata ter glede dobave 2 škrip» cev na vijak. — Direkcija državnega rudni» ka Kakanj sprejema do 11. februarja po» nudbe glede dobave 1 računsicsga stroja in 1 centhnalne tehtnice. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). — Dne 7. februarja se bo vršila pri rač.jpsko»ekonom» skem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave kablov in kablovega materijaU. 9. februar» ia pa glede dobave telefons<"h aparatov. (Oglasa sta na vpogled v Zboroizi za TOL pogoji pa pri istem oddelku).
BORZE
29. januarja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prav velik, zlasti v devizi Newyork in Praga. Tečaji deviz so ostali z malenkostnimi razlikami nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda za kaso trgovala po 416, za februar pa po 414. Investicijsko je bilo zaključeno po 86. 7% Blairovo posojilo se je ponovno nekoliko okrepilo in se je irgovalo po 80.50 — 81. Med bančnimi vrednotami je prišlo do prometa le v Unlonbanki po 193 in v Jugobanki po 77.50 — 7& Med industrijskimi delnicami pa so imele promet Trboveljska po 330, Narodna šum ska po 25, Drava po 235 in Slaveks po 50.
D» vif®.
Ljubljana. Ams'. 22 78. Ber. 13.4475-13.4725 (13.4625), Bruselj 7.8981, Budimpešta 9.8904. Curih 1095.9, Dunaj 794-67—797.67 (796.17) London 275.18, Newyork 56.45—56.65 (56.55). Pariz 221.09—223.09 (222.09), Praga 167.28 do 168.08 (167.68), Trst 295.45—297.45 (296.45).
Zagreb. Amsterdam 22.78. Dunaj 7^.67
do 797.67, Berlin 13.4475 — 13.4775, Bruselj 789.81, Budimpešta 987.54 — 990.54, London 274.78 — 275.58, Milan 295.5 — 297.5, New-vork kabel 56.56 — 56.76, Newyork ček 56.45 — 56.65. Parfz 221.09 — 223.09, praga 167.28 — 168.08. Curih 1094.4 — 1097.4.
Cnrih : Beograd 9.1275, Pariz 20.265. London 25.1125. Newyork 517.025, Bruselj 72.10. Milan 27.0675, Madrid 53.4. Amsterdam 207.95, Berlin 122.86, Dunaj 72.66, Sofija 3 745, Praga 15.3, Varšava 57.925, Budimpešta 90.25, Bukarešta 3.0725.
Efekti.
Ljnbljana. 8% Blair 92.5 bL, 7% Blair 80.5 bi., Celjska 160 den.. Ljubljanska kreditna 125 den., Praštediona 970 den., Kreditna 170 — 180, Vevče 128 den„ Ruše 20Q — 230.
Znerrb Državne vrednota• Voina Shod» 415.5 — 417, kasa 416 -r 417, za februar 413—414, za mare 412.5 — 414. investic"-sko 86 — 86.j. agrarne 49.5 — 51, 8% Blair 91.875 — 92.25, 7% Blair 80.5 — 81, 7% Drž. hipotek, banka 79 75 — 80.25, 6% beg-luške 6 den.; bančne vrednote: Praštediona 975 — 980, Uuion 193 — 194, Jugo 77.5 do 78, Ljubljanska krertUna 125 den., Srp-<ka 189 — 192, Zemaljska 130 den.: industrijske vrednote: Narodna šumska 24—26. Našička 968 bi.. Gutmann 130 — 137. Slaveks 50 — 51, Drava 232 — 237. Šečerana 285 — 300, Brod vagon 86 den., Vevče 128 den., Dubrovačka 380 — 390, Trbovlje 330 do 335, Jadranska 545 den.
Beograd. Vojna škoda 415 — 416 sakli., za februar 412.5 413.5 zaklj.. za mare 413 do 414 zaklj.. investici i«ko 87 bi., 7% Blair 80.25 zaklj., Narodna 8130.
Blagovna tržišča
LES
4- Ljubljanska boria (29. t m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil t vagon desk (38 mm, 4 m dolž., paralelnih. L, II.), za 2 vagona moràlov (58 X 58 in 68 X 68. 4 m dolž., smrekovih, na živ rob rezanih), za več vagonov hrastovih plohov (2.20 do 2.60 m, debelina 90 — 130 mm, I-, II.), za trame (uso Trst, 30 komadov 13 X 16 cm,
4	m; 50 komadov 13. X 16 cm, 7 m; 40 komadov 13 X 16 cm. 10—12 m; 60 komadov 11 X 13 cm, 4 m; 60 komadov 11 X 13 cm.
5	m: 60 komadov 11 X 13 cm, 7 m; 30 komadov 18 X 24 cm, 6 m),'za bukove testone (tudi sveže, 18 mm deb., 10 — 30 rm širine). za smrekove suhe kratice (12/13, 14 '15 18/20, 24^25 mm. dolžina 1—8.50 m, obrobljene, paralelne ali malo konične).
V zadnjem času so povpraševanja na lesnem trem nekoliko živahnejša, vendar pa je i« samih povpraševanj razvidno, da gre bol? sa informativna povpraševanja, ki se tičejo
večinoma trdega lesa v fiksnih dimenzijah. Poleg hrastovine se iščejo orehovi hlodi za furnir, javorjevi plohi in lipa v prvovrstni kakovoetL V mehkem lesu se situaeija ni spremenila in se kupujejo le manjše količine za takojšnjo porabo.
2 ITO
-t- Ljubljanska borza (29. t m.) Tendenca za žito stalna. Zaključen je bij 1 vagon pšenice. Nudi se (franco slovenska postaja po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška. potiska m srbobrauska SO/81 kg po 210 - 212.5, gornjebaška, 79/80 kg po 205 — 207.5. baranjska. 79/80 kg po 190 — 1S2.5. Sombor okolica, 79 kg po 190 — 19250; oves: baranj-ski (pri navadni voznini) po 195 — 197 5; koraaa: baška. stara po 150_ 152.5, baška, aova, umetno sušena po 142.5 — 145. pri navadni voznini po 147.5 — 152.5. času primerno suha. pri navadni voznini po 140 do 142.5. moka: banaška >0« po 340 - 345
-j- Navosadska blagovna borza (20. t. m.) Tendenca mirna. Promet: 22 vagonov pšenice, 3 vagoni ovsa, 29 vagonov koruze, 6 vagonov moke in 10 vag. otrobov. Pšenica: baška, okotfea Novi Sad, 79/80 kg 150 do 152.5; baška, potiska, šlep 79/80 kg 157.5 — 160; gornjebaška, 79/80 kg 155 dò l60: gornjebanaška, 79/80 kg 152.5 - 155; sremska, 78 kg težka 135 — 140. — Jefmen: baški in sremski, 63/64 kg 107.5 do 112.5. Oves: baški in sremski 145 do 150. Kornza: baška in sremska, stara 95 — l00: nova 75 — 80; za januar 77.5 do 80: za mare - maj 87.5 — 92.5, sremska, umetno sušena 90—92.5. Moka: baška »0g< »0gg< 245 - 265: >2« 215 - 230; >5< 185 do 195: >6« 170 — 180; »7t 136 — 140; >8< 105 — 115. Otrobi: baški 95 — 97.5: sremski in banaški 90 — 95.
+ Bodimpeštanska terminska borza (Ä. t m.) Tendenca slabša, promet miren. Pšenica: za mare 14.36 — 14.37 (obračunski tečaj 14.40), za maj 14.71 — 14.72 (14.70); rž: za mare 10.38 — 10.39 (10.40). za maj 10.50 — 10.52 (10.50): koruza: za maj 11.98 do 12.01 (12), tranzitna za maj 9.52 — 9.54 (9.60).
Sport
Tekma v smussili skokih za prvenstvo dravske banovine
ki je bila 25. t. m. odpovedana, se bo vršila 1. februarja na mojstraniški skakal« niči pod pokroviteljstvom g. bana dravska banovine dr. Marušiča.
Sodelujejo tudi inozemski gostje, ki tek» mujejo izven konkurence. Tekmuje se po pravilniku JZSS. K tekmi so pripuščesni sa» mo verilifit rani tekmovalci.
Start točne ob 15. Žrebanje tik pred tek» mo pri skakalnici, prijavnhia 10 Din za tekmovalca, inozemski gostje so prijavnino prosti.
Razglas rezultata ob 17. v hotelu Triglav v Mojstrani, v primeru, da pa čas ne bo dopuščal, se razglasi rezultat po časopisih-Darila: Poleg daril g. bana podari pri re* ditelj Smučarski klub Do v j e*Moj strana pr» vaku banovine zlato plaketo, IL dobi sre» brno, III. pa bronasto plaketo. Prvak iz» ven konkurence prejme takisto plaketo Smučarskega kluba.
Železniške zveze od vseh strani zelo ugedne Dohodi: iz Kranjske gore ob 1330, iz Ljubljane in Bohinja ob 14.47. Oddalje» no-t skakalnice od postaje Dovje»Mojstra» na 10 min. in bo vsa pot od postaje do skakalnice markirana in sicer bo postavljen naraščaj Sm. ki. v svrho kažipota. Ouhod vlakov: Proti Ljubljani ou 17.29, proti Kranjski gori ob 18.27, proti Jesenicam in Bohinju ob 20. Skakalnica za trening cel teden pripravljena. V nr-'c'jo r-? dan i*k» me predpoldan je skakalnica -aprta
Prihod tekmovalcev poljuben. Pt>sebia vabila se ne bodo pošiljala, zato naj veiji ta objava kot vabilo vsem klubom.
Cenjeno športno publiko se opozarja, da bo ta tekma zelo interesantna tembolj, ker bo ta prireditev dosedaj prirejenih v naj» večjem obsegu kar se tiče smuškega spor» ta v skokih. Kdor ima smisel za smuški sport osobito za smuške skoke, naj ne za» mudi lepe prilike.,
Smučarski klub Dovje * Mojstrana.
Službene objave LNP
Prisotni gg.: Ribarž, Stanko. Karet. Kovač, Buljevič, Kralj, Malovrh, Vosper» nik, kiž. Kuljiš.
Vzame se na znanje dc-:s STC Trbovlje št. 3*31 od 18. januarja, v Katerem prijavlja nov odbor, predsednik g. B erger Ivan, mL, tajnik I. g. Dolinar Iv. — SiK Dobrna bo prejela pismen odgovor na dopis z dne 20. L m. — SK Javorniku se bo pismeno od» govorilo na dopis št. 94 od 21. L m. — SK Elanu se sporoča, da je JNS glasom do» pisa št. 2384.31 z dne 20. t m. zavrnil pri» zw proti naknadni veri?:kaciji igr. Strehov» ca in Benčme za SK Javoriiik. — SK Iliriji se sporoča, da je JNS zavrnil glasom dopisa 5t. 2583 z dne 20. t m. njesi pria i v pr=>» ti verifikaciji prv. tekme Abiv IVruorje -SK IUrija ter se mora tekma veritic rari z doseženim rezultatom 3:1 za ASK Priruor» je. — SK Reki se sporoča, da je JNS gla« som dopisa št 72 od 20. t. m. ugodil pri» zivu proti verifikaciji prv. tekme SK Reka : SK Natakar tako. da se mora tekmi, ve» rificirati z doseženim rezultatom 4:1 za SK Reko. — SK Železničar, Maribor, se sporoča, da mora poslati še eno primerno fotografijo za igr. Bačnika ZdTavka, ker drugače se ga ne more verificirati. — Ko» op tira se na naborniško mesto namertu g. Mariniča, ki jc službeno premeščen iz Ljub» Ijané, g. Masi Gvidon. — Delegira se v MOLNP Maribor namestu g. Bukova'e. ki je bil službeno premeščen v Beograd, g. Marusig Hugo. — Na dopis JNS št 7° od
19.	t m. bo LNP javil JNS, da naj sc pre» pusti določitev parov za climinatorne tek» me za vstop v drž. prv. tekmovanje le skupščini JNS. — Tajnik I.
SK Korotan. Jutri od 15. naprej ob ur;od» nem vremenu trening prvega in rezervne» ga moštva. V nedeljo ob 10. dopoldne otvo» ritvena tekma. Prvo moštvo bo igralo s kombiniranim moštvom Ilirije; rezerva pa igra popoldne s SK Marsom. — Obe tekmi bosta Ie ob ugodnem vremenu. — Članstvo se onozarja tudi na sestanek 2. februarja ob 10. dopoldne. Vsi in točno!
/4S*T Primorje ~ (nogometna sekcija). Redni občni zbor sekcije se vrši danes ob
20.	v kleti hotela Miklič. Prosim člane nogometne sekcije, da se istega sigurno ud» ležijo.
SK Ilirija. Danes bo ob prTki rednega treninga plenarni sestanek sabHaške sekej» je. Zaradi važnosti udeležba strogo obvez» na za vse svojčas v sekcijo prijavljeno članstvo.
Iz življenja In sveta
Stresemannov spomenik ob Renu
Levo: Načrt za spomenik, ki ga bo mesto Mainz postavilo znamenitemu nemäkemu državniku. Desno: Poprsje dr. Stresemanna, ki bo postavljeno v notranjosti spomenika.
Sličica iz madžarskega šolstva
Češki list »Podkarpatské hlasy« poroča o neprijetni dedščini, ki jo našla čsl. prosvetna uprava na ozemlju Podkarpatské Rusije. Madžarom ni bilo do tega, da bi se slovanski narodi naučili česa v šolah, marveč so jih hoteli držati v večni temi. Osobito rusko ljudstvo pod Karpati je bilo v tem pogledu strahovito zanemarjeno. Za učitelje so Madžari postavljali namenoma največje nevedneže, ki so bili obenem najboij goreči sluge raznarodovalnega sistema. Po prevratu je čsl. prosvetna uprava vzela v roke vso stvar in novi šolski nadzornik je v teh krajih naletel na ko-Kego, ki ni znal računati z vtomki. V nekem kraju je zasačil učitelja, ki je spal pijan na vrtu pod jablano, deca pa se je okoli njega igrala. Na neki šoli je opazil, da otroci pomagajo učiteljici razobešati perilo, učiteljica sama pa je bila nepismena. Ko je nadzornik ves v čudu vprašal župnika, kako je kaj takega mogoče, je umjatski župnik čisto mirno dejal: »Učiteljica je dobra, saj je moja žena«. Pri drugem obhodu svojega šolskega okrožja je učiteljem naznanil, da jih obišče čez dva tedna. Zato je v neki šoli naletel, da so otroci izvrstno citali pet stavkov, napisanih na tabli. Citali so negladko, zato je nadzornik zbrisal onih pet stavkov in mesto njih napisal pet drugih. Zdaj je bilo vse učenosti konec in niti najboljši učenec ni poznal ene črke. Csl. prosvetno ministrstvo se je energično lotilo čiščenja te madžarske šolske sramote in na-mestalo na šolah absolvente čeških učiteljišč, ki pa poučujejo na podkarpat-skih šolah v domačem ruskem jeziku.
Mojstrska dvojica na ledu
VI r:C C
• 9 »Vi a	J*.
Avstrijca Ida Pepetz ln Karel Zwack, ki Sta si pri tekmi na Dunaju priborila evropsko prvenstvo.
Sledovi prazgodovinskih velikanov
Iz Rima poročajo, da je italijanski nčenjak Evelino Leonardi na zapadno-italijanskem obrežju pri mestu Terraci-vi odkri! ostanke prazgodovinske naselbine bajeslovnih Titanov. V okolici mesta stoji skala, ki je močno podobna sfingi. Razločno je opaziti na njej obraz, oči in nos ter ogromne, naprej položene šape. Doslej so smatrali to skalo kot igro prirode. ker je površina kamna stara že vsaj nekoliko tisočletij ter ima podobo prirodne skale. Leonardi pa je dal kopati pod skalo in je kmalu naletel na gladko kamenito ploščo, na kateri je bila vidna nekakšna pisava. Nažalost so delavci pri dviganju skaie napis poškodovali. Kasneje so odkrili še eno slič-no kamenito ploščo z dobro ohranjenim napisom v črkah starih Pelazgov. Izkopali so tudi veliko železno dleto, ki je pokazalo pri kemični analizi tako visok odstotek železa, kakršne se v naravi nikoli ne dobi Morda je meteorskega izvora. Razen teh reči je našel Leonardi še razno kamenje, ki ima podobo raznih človeških organov, srca, ledic itd. Zlasti na srcu je ooaziti značilne anatomske podrobnosti, da ne more biti dvoma, kaj predstavljajo obdelam kameni. Raziskovalec je izrazil domnevo, da so to ostaline nekega pra-»tarega človeškega plemena, kfi je gra-
dilo ogromne stavbe iz velikanskih skal. Morda gre za bajeslovno ljudstvo Titanov, ki pa so morali biti na visoki stopnji omike, ker so čuvali železno orodje, da so ž njimi obdelovali kamen, poznana pa jim je bila tudi že pisava. Leonardi nadaljuje zanimiva izkopavanja.
Zlato kleparja Tausenda
Monakovska razprava proti modernemu alkimistu in kleparju Tausendu je vzbudila tako močno zanimanje javnosti, oa je moralo sodišče dovoliti pristop občinstva k obravnavam ter ljudem dati vse razpoložljive prostore, da iih zasedejo. Tausend je proglasil, da ga proces ne bo odvrnil od njegovega znanstvenega dela. Ima že pripravljen spis. obsegajoč več ko 2000 strani in obravnavajoč njegove teorije in poskuse. Rokopis je medtem zaplenilo sodišče in ga Tausend za sedaj še ne more objaviti. Zaslišane priče po znatnem delu /erujejo Tausendovim trditvam. Tako ie baron Herbert Obwurzer izjavil, da je prisostvoval nekaterim poskusom, ki so dali res pravo zlato. Predloženo je bilo v analizo dunajski tehniki. Tam so ga najprej smatrali za zlato iz Južne Afrike, ko pa so ugotovili, da ima či-stoto 99.5 odst.. so bili izredno presenečeni Oberwurzer pravi, da ga okoliščina, da je Tausend navaden klepar, ni ovirala v njegovi veri. češ da je tudi Krupp von Bohler bi1 spočetka čisto preprost kovač Tausend se je baronu zavezal, da mu v treh mesecih napravi 300 kg zlata Pri nekem poskusu je napravil zlato belkaste barve, ki pa je kasneje porumenelo: zooet drugič pa je Tausend iz 750 gramov svinca napravil 725 gramov zlata Priča von Rebay je nekdaj odkrila še pred poskusom v loncu košček zlata in je hotela zato podati kazensko ovadbo zoper Tausenda. Kljub temu von Rebav veruje poskusom, misli pa. da se posrečijo le pri manjših količinah Obtoženec sam je baje nezanesljiv človek, rad kroka in popiva ter se često po cele mesece ne loti nikake-ga dela To pa je velrka škoda za znanost. kaiti Tau sen d o va odkritja so abeceda moderne kemiie Za nadaljevanje pa je potrebno dolgotrajnega študija, proučevanja in poskusov toda klepar na žalost vse to zanemarja.
Železnica na gumastih kolesih
Francoske železniške družbe so preizkusile zanimivo novost, vlak. ki so mu kolesa opremljena z obroči iz masivnega gumija. Kakor poročajo listi, je poskus uspel nad vse pričakovanje. Gumasti obroči ne ublažuiejo samo sunkov, temveč zmanjšujejo tudi ropot. Bržkont bodo novost uvedli splošno v obrat.
Karbid raznese! ladjo
Španski parnik »Lečo«, ki je vozil tovor kalcijevega karbida iz Barcelone v Cartageno, je zašel pri Alicanteju v vihar, ki ga je poškodoval. Na njegove klice na pomoč je prihitelo več ribiških ladij, ki so ga spravile k bregu. V hipu, ko so začeli karbid odkladati, se je nevarna snov užgala. Sledila je eksplozija, ki je ladjo raznesla. 12 mornarjev je ubilo, 4 smrtno nevarno poškodovalo.
Švedski princ Lennart
Vnuk švedskega kralja Gustava, ki se je nedavno poročil z damo iz meščanske stockholmske družbe.
Čuden dokaz igralske sposobnosti
V Bruslju je bil nedavno ponoči napaden znani filmski režiser Charles Breugnon. Napadalec je bil neki brezposelni brivski pomočnik, ki je režiserja popolnoma obral in ga celo do krvi pretepel. Možakarju pa ta uspeh ni dal miru in moral se je s svojim činom bahati pred svojimi znanci, dokler ni o junaštvu pomočnika izvedela tudi tankoslišna policija. Napadalca so aretirali, ta pa je pri zaslišanju čisto resno trdil, da je hotel dokazati režiserju samo svoje zločinske sposobnosti. Ze trikrat se je bil ponudil režiserju, da ga namesti v svojem podjetju za razne zločinske vloge, režiser pa je vsako pot dejal, da mladenič gotovo nima nikakih sposobnosti za razbojnika. Ta odklonitev je pomočnika žalila in jezila, zato je sklenil, da režiserju dokaže svoje razbojniške talente Dokaz se mu je sicer posrečil, težko pa da bi ga na temelju tega angažirali Vsaj takoj to ne pojde, ker bo pomočnik moral najprej odsedeti kazen zavoljo ropa in težke telesne poškodbe.
Rdeča pesa proti hripi
Avstrijski listi so objavili pismo pred-arlskega zdravnika dr. Hausla, v katerem priporoča ta zelo zanimivo in baje tudi uspešno sredstvo proti hripi. To sredstvo je običajna rdeča pesa, ki jo skuhaš in pripraviš kot solato z oljem in jesihom. Te jedi si ori voščiš v'sak'h 12 do 14 ur poln krožnik in to nekoliko dni. Vodo, s katero si peso skuhal, popij. Dr. Häusle pravi, da je doživel prav nepričakovane uspehe s to metodo že za časa velike epidemije »šoanske mrzlice« 1. 1918., ko io je preizkusil na Dunaju in v Trstu. Tako mu je poslal poveljnik nekega avstrijskega odseka na južni fronti zahvalno pismo, češ da je rdeča pesa ohranila njegove vojake zdrave, med tem ko je epidemija divjala med moštvom vseh sosednih odsekov.
Miss Madžarska
Mariška Fekete
Zamorec v francoski vladi
Novi Lavalov kabinet je na Francoskem prvi. ki mu je član zamorski poslanec. To je senegalski poslanec Diag-ne, ki je med vojno kot vladni komisar organiziral prevažanje črnih čet iz za-padne Afrike na fronto Sedaj mu je Lavai z ozirom na mednarodno kolonialno razstavo, ki se bo vršila spomladi v Parizu, poveril državno podtajništvo v kolonialnem ministrstvu. V francoskem parlamentu imajo še enega črnega poslanca, Candacea. ki so ga pred kratkim imenovali za bidžetnega poročevalca trgovinske mornarice.
Zlobni komediograf
L. 1862. v Pragi umrli Johann Nepo-muk Nest'oy, znameniti igralec in pisatelj burk, je nastopal pred sto leti v nekem dunajskem gledališču. Takrat so bili peki na Dunaju precej zmanjšali svoje žemlje in Nestroy, ki se je rad norčeval iz ljudi, je pri neka predstavi »Orfeja v podzemlju« stopil na oder v suknji z imitacijo žemelj namesto gumbov. Peki so se čutili užaljene, tožili so ga in je prejel 24 ur zapora. Toda Nestroy jim je dobro poplačal. Pri naslednji predstavi je nastopil v isti suknji, pa brez vsakega gumba. »Kako se ti je pa godilo v zaporu?« ga je vprašal njegov partner na odru. »Ali si kaj stradal?« — »Prav nič,« je odgovoril zlobni pisatelj. »veš, moji dobri prijatelji peki so skrbeli zame. Svoje žemlje so mi metali skozi luknjo v ključavnici.« In občinstvo je hudobnemu Nestroyu za izborni dovtip priredilo viharen aplavz.
Kaj počenjajo bivši nemški častniki
V Berlinu so objavili zanimivo statistiko o poklicih bivših nemških častnikov. Kakšnih 50 odst. si je po vojni izbralo meščanske poklice, 10 odst. jih je ostalo aktivnih v državni brambi in vojni mornarici a 40 odst. jih živi od pokojnine; 1 odst. nima niti pokojnine niti kakšne službe. Tis+ih. ki so si izbrali civilne službe, je največ zaposlenih v trgovini m obrti.
Miss Grška
Gdč. Ajsula Rodi
Shakespeare ni bil Anglež
Tako trdi vsaj italijanski raziskovalec Taladius Dolga leta je zbiral vire o življenju velikega dramatika in pravi, da so njegovi izsledki absolutno zanesljivi. Ime Shakesipeare po njegovem m pravo ime moža, ki je pisal tako velika dela. in tudi Stratford na Angleškem ni njegov rojstni kraj temveč se je rodil nekje na Švicarskem. Od tu je moral bežati pred inkvizicijo, naselil se je v Londonu in tu je svoje pravo ime Giovanni Florio zamenjal za ime nekega trgovca z žitom Shakespearea. Malo težko bo dokazati vse te trditve. Baš o Shakespearejevi identičnosti so krožile že najrazličnejše teorije in so bili učenjaki, ki so trdili, da ni sploh nikdar živel. A končno so se izkazale vse takšne teorije za zmotne, Shakespeare je le ostal Shakespeare.
Radio
Izvleèek ir programov
Petek, 30 januarja.
LJUBLJANA 12.15. Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Napoved òasa, plošče, borza. — 17.30: Mladinska ura: klavirske točke igra Vojka Prelovec, narodne pesmi poje Karmen AntiČ. — 18.30: Naši nagrobni spomeniki in napisi — 19: Francoščina
—	19.30: Gospodinjska ura — 20: Vesela šahovska ura. — 20.30: Koncert radio • orkestra. — 22: Napoved Časa in poročila.
Sobota, 31. januarja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Plošče. — 18: V dolini gra* dov. — 18.30: Koncert radio orkestra. — 19.30: Angleščina — 20: Dr. Weber: Filozofija evangelijev. — 20.30: Ohcetna godba Magistrov. — 22: Napoved časa in poročila.
—	Godba za ples.
BEOGRAD 11.25: Plošče. — 12.35: Koncert radio - orkestra — 16: Plošče. — 17: Popoldanski koncert — 20: Prenos opere iz gledališča. — 22.20: Poročila. — Koncert lahke glasbe. — ZAGREB 12.35: Plošče. -17: Koncert radio - orkestra. — 20: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 16.30: Jazzband iz Moravske Ostrave. — 19.20: Koncert sokoiskega orkestra — 20: Poljuden večerni koncert. — 21: Koncert radio • orkestra. —■ 22.25: Lahka glasba iz Moravske Ostrave. — BRNO 16.30: Jazz - band iz Moravske Ostrave. — 18.30: Pevski koncert
—	19.20: Koncert iz Prage _ 22.25: Kabaretni program. — VARŠAVA 16.45: Koncert mladih glasbenikov. — 20.30: Orkestralen koncert — 22.15: Chopinove skladbe. — 23. Godba za ples. - DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 15.25: Odlomki iz operet. — 17.15: Koncertna akademija. — 19.35: Madžarska glasba. — 20.20: Ljudska igra. — 22.40: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20: Mešan program — Plesni večer. — KÖNIGSBERG 16.15: Popoldanski koncert. — 20: Prenos programa iz Berlina
—	MÜHLACKER 16.30: Klavirski koncert
—	17: Prenos koncerta iz Kölna — 19.20: Koncert lahke glasbe. — 20.05: Operetni večer. — 22 20- »Smeh je potreben«. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. -19: Plošče. — 20.15: Koncert Mozartove glasbe. — Ciganska godba. — RIM 17: Koncert operetne glasbe. — 2: Prenos opere lz gledališča.
Dopisi
PREVALI E. Lovsko društvo ▼ Preva» Ijah priredi v nedeljo 1. februarja v pro» štorih restavracije g. Rozinama lovski ples z bogatimi sporednimi točkami ob pol 7. zvečer. Vstopnina 5 Din za osebo Ker je čisti dobiček namenjen gasilnemu društvu v Prevaljah za nabavo potrebnega orodja, se prijatelji m znanci vljudno vabijo k udeležbi
DOLENJI LOGATEC. Dolgo pričakova» na in nad vse dobro pripravljena in izve» dena akademija v Sokolskem domu nas je 25. t. m. na vso moč presenetüa. Vsa čast zavednemu prebivalstvu vseh slojev, ki je s svojo mnogobrojno udeležbo pokazalo pravi smisel za vztrajno in trudiapolno so« kolsko delo v telovadnici. Posetih so prire» ditev najvišji zastopniki državnih oblast ev. Saj pa so niši vrli telovadci po vsej pra» V'ioi zasluzi'lj javno priznanje. Ne vemo. kateri nastopivsi skupini bi dali prednost, ker nas je vsaka zadivila v polni meri. Na« §i malčki so nastopili z isto samozavestjo kakor odrasli clami in članice. Niši sokol» ski telovadci 'n telovadfcinje pod vodstvom br. načelnika Lenarčiča in s. načelni ce De» želove so pokazali, kaj se da z marljivost» jo, vztrajnost jo in pravim sokolskim poj« movanjem doseči. Akademija bodi vsem «odelujocim v čast m ponos ter v spodbu» do, da še z intenzivnejšim delom razširi a« mo pravp sokolsko idejo. Na klavirju je spremljal posamezne točke br. Guček. Vsi rajalnd nastopi vseh kategorij so se vrstili drug za drugim s preciznostjo, ki smo jo vsi občudovali. Tudi telovadba na orod« ju je bih na višku in sme Sokol biti pono« sen, da ima tako pridne telovadca
\—/»v\— '	X	\—.<- \ —	/t* V— *	»
ANGLEŠKA VOLNA
Za pull-overje	1848
Toni Jager, Ljubljana, Dvorni trg Štev. 1.
čas hripe!
V tem času je velike važnosti, da Imate doma vedno
ASPIRIN
TABLETE.	/f
Edino prave so z Bayer-jevim rAEER' križem.
DOL PRI LJUBLJANI. Pripravljalni od« seit Sokola priredi skupno s tehničnim gd* sekom in odborom Sokola iz Most pri Ljub» ljani 1. februarja ob 13. v Prosvetnem do« mu ustanovno skupščino Qb 15. 6e bosta uprizorili igri »Cwobna košara« in »Sestrin varuh«. Po igri bodo akademija in pevske točke pevskega društva »Moste«. Vstopni» na: Šolska deca 1 Din. I. prostor 8 Din, II. prostor 5 Din. stojišče 3 Din. Zbirališče ob 12. v Sokolskem domu v Mostah, od« koder bo odhod z avtobusom.
PREVALJE. Lovsko društvo v Prevaljah priredi v nedeljo 1 februarja v gostilni pri Rozmanu velik lovski ples z bogatim spo» redom. Začetek ob pol 7. zvečer. Vstopnina 5 Din. Ker je časti dobiček namenjen ga« silnemu društvu v Prevaljah se prijatelji in znanci vljudno vabijo.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Obrtna zadruga lesnih strok bo imela svoj občni zbor na svečmeo 2 februarja ofc 9. dopol« dne v šolski risalnici. Na sporedu bpdo razen običainih poročil tudi volitve novega odbora. Vabljeni vsi člani!
SOKOL
Sokol Pobrežje sporoča članstvu, da uraduje vsaik četrtek od 19. do 20. pri bra* tu Renčlju.
V Rimskih toplicah je zboroval Sokol v nedeljo pod predsedstvom st br. Kuhar« ja, ki je podal splošno sliko dela v dru* štvu. Sedaj vežbajo vsi oddelki, tudi na* raščaj in deca. Izvolilo se je dosedanjo upravo. Najvažnejša točka zborovanja pa je bila gradnja Sokoiskega doma, ki ga r.a* merava društvo postaviti že leto6 spomla* di. Društvo ima na razpolag*} svoje stav« bišče, ki ga je podaril br. Fr. Kokalj, ostali stroški pa bodo primerno pokriti potom po« sebnega načrta. Vsekakor pa je skrajna potreba po domu. ker ni za pravi razmah sokoiskega dela ni kak ega lokala v celem kraju na razpolago.
Sokol Rakek je imel svoj zbor tudi v nedeljo ob obilni udeležbi. Zupo je zasto« pal br. dr. Fux, zbor je vodil st. br. Riba« rič. Predvsem se mora pozdraviti dejstvo, da se je zopet pričelo delo v vseh telovad« nih kategorijah. Skupno vežba okrog 200 telovadečih. Članstvo se je skoraj podvo« jilo, vendar pa jih je še, ki stoje brezdeli« no ob strani in najbrž pričakujejo povrat« ka starih časov. Finančni položaj ni baš zadovoljiv, vendar se bo dalo ob složnem sodelovanju vsega članstva marsikaj iz« boljšati. Govoril je tudi župni delegat dr. Fux in pozval vse navzoče k krepkemu razmahu v službi Sokolstva in domovine na državni meji.
Uprava sokoiskega društva Celje. Uprava sokolske župe Celje je imenovala sledečo društveno upravo: Starešina dok« tor Milko Hrašovec, namestnik starešine Sirec Drago, tajnik Novak Martin, načel« nik Polšak Rudolf. I namestnik načelnika Grobelnik Tone, II. namestnik načelnika Uršič Franjo, načelnica Almira Gruden, L namestnica načelnioe Križ-mamč Marjuči, II. namestnica načelnice Rozman Mirica, prosvetar Roš Franjo. blaga-jnik Naprud» nik Drago, matrikar Mišja Anton, gospo» dar Dolžan Franjo, člani uprave dr. Bav« dek Jože, dr Flajs Jože, Kresnik Anton, inženjer Ozvald. Stanič Ivan. Saksida Franjo, Trdinova Nina, Lojko-va Mimica, namestniki članov uprave: Gradišer«Diehl Mira, Oblišar H:nko. Prelog Slavko, Puš» n.ik Ciril, nadzorni odbor duš Franjo. De« belakova Zofka, dr Rajh Štefan, namest» nika Skaza Jos;p, Wltavsky Brenard. dtru» štveno razsodišče: dr. Jože Bavdek, dok« tor Rajh Štefan, Mišja Anton, dr. Dolni« čar Jože, dr. Nendl Alojz: namestniki: dr. Požar Joško, Mastnak Martin, dr. Rajšp Ivan.
Glavna letna skupščina Sokola v Gnšta-
njn se je vršila v šoli ob zastopstvu večine članstva. Udeležil se je delegat Mariborske sokolske župe br. Kranjc, načelnik koroškega okrožja brat Veljak ter okrožnt prosvetar brat Sovre, oba iz Slovenigradca. Starosta brat Rozman je s prisrčnim sokolskim pozdravom otvoril skupščino. Stalež članstva se je zvišal za 10 članov in 2 članici, pridobil se je na novo moški naraščaj, moška in ženska deca, tako da obsega so-kolska družina okrog 80 pripadnikov. Obisk telovadbe znaša 113j telovadečih v 115 telov. urah. Društvo se je udeležilo župnega zitta v Rušah, vsesokolskega zleta v Beogradu, interen društveni nastop pa je priredilo po deci, združen s šolsko mladino dne 30. novembra kot proslavo državnega praznika. Kulturno - prosvetnih prireditev je bilo: tri predavanja, dva članska sestanka, 27. nagovorov pred vrsto. Predlagana je bila večinoma dosedanja uprava z malimi izpre» membami. Za uspešen razvoj Sokolstva v našem obmejnem trgu je nujno potreben lokal. Akcija za zidavo sokoiskega doma te napredovala dosedaj že v toliko, da je za-8igurano zemljišče, sklenjena ugodna pogodba med šolsko občino in Sokolom za skupno zidavo telovadnice, ki bo ob enetn kulturno žarišče in zatočišče.	—ir.
Sokol Slov. Bistrica priredi 1. febru« arja v Okrajni hran'lnici tradicijonalni so« kolski ples s maškaTado. Sviraila bo pnzna« na mariborska godba »Drave«. Dekoracija dvorane je v dobrih rokah in lepo napre* duje. Naj ne bo člana, ki bi prireditve ne po6etil.
Sokolsko d)ruštvo Gornji grad je ime» k> svojo glavno skupščino 18. t. m. Od celjske sokolske župe sta bila navzoča br. Smrtnik in s. Grudnova. Udeležba iz Gor« njega grada bi pač monla biti večia. Po» ročila funkcijonarjev so bila soglasno odo« brena. Delovanje društva je bilo v minu« lem letu ze'\i živahno. Veliko skrb si ie uprava naprtila ko se je od'ociila za grad» ■ijo doma, ki mora biti še letos do^raien. Pa le pogumno po začrtani poti in šlo bo! Zupd je bila predlagana v imenovan ie sle» deča uprava: starosta dr. Rak. nodstaro* sta Podbrežnik, načelnik Sameja Franc, na» čelnica Podbrežnikova Milka, podnačelnik Božič Franc, podnačelnica Presečnik M Ti« ca, prosvetar Korban Josip, tajnik Plesko« •vrč Stanko, blagajnik Zuocon Grga. matrikar Samec Franc, gospodar Tratnik Anton.
Zane Qrey
o zadnfcga moža
Roman
Razbojniki so spet streljali. Svinčenke so udarjale v deblo borovca ui zvii&aie mimo. Jean se je preyidno s Klonil, prijel enega izmed Queenovih samokresov in ga iztrgaj mrliču iz roke. Samokres je bii prazen. Drugi samokres tudi. Jean se je se enkrat ozrl na plano, da bi videl, odkod so letele svinčenke, nato je v mislih zaznamoval bližnjico s svoje postojanke do gozdnega zavetja in stekel, kar so ga nesle noge. Dospel je v varno skrivališče. Glasno kričanje za njim je oznanjalo, da so ga opazili in uganili vzrok njegovega bega. Ozrl se je in videl dva ali tri moške, kako so plezali po griču nizdol. Nato se je začulo rezgetanje prestrašenega konja.
Jean je vrgel puško, ki mu ni mogla več koristiti, od sebe in stekel po bregu nizdol; držal se je vedno najbolj gostega borovja in se ogibal krajev, koder so rasle smreke. Med begom so mu rojile po glavi jezne misli: misel na to, kako bi se rešil, misel na to, da mora najti taborišče, kjer sta ležala Fredericks in Gordon v svojem grobu, in tam dobiti puško in kaj streljiva. Čutil je, kako mu je kri mokro curljala po lakti, a bolelo ga ni. Gozd je bil pre-redek in mu ui mogel dati varnega zavetja. Ni se upa! teči navkreber. Edina možna smer je bila naravnost, a ta se je kmalu končala s prepadom, ki je bil prestrm, da bi se bil mogel spustiti vanj. Ko je zasopel obstal, je začul žveriket kopit po trdem kamenju in r.;.:o zamolklo teptanje dirjajočih konj po mehki travi. Razbojniki so bi! dognali smer, v katero je bežal Jean mi izgublja! časa s tem. da bi se bil oziral in okleval. Saj mu tudi treba ni bilo ; zakaj med tem. ko je tekel ob robu pečine na desno, je počila puška in svin-čenka mu je prižvižgala mimo glave. Kakor srnjak ie bežal, skaka!
čez zemUske razpoke, debla ta skale, z ušesi polnimi šumečega
vetra, dokler ni njegovo bistro oko opazilo smrekovega vejevja, ki je gosto raslo ob robu prepada. Skočil je dol v to zeleno gmoto. Teža ga je vrgla skozi vrhnje plasti. Nato pa so razprostrte roke
zavrle padec in mu omogočile, da se je ujel. Po dolgi, nihajoči veji se je spuščal vse niže in niže, dokler ni ujel druge, močnejše veje, ki ga je držala. Grabeč z eno roko preko druge, je dospel do debla smreke, se spustil po njej nizdol, zgrabil za drugo bližnjo vejo in nadaljeval to plezanje, dokler ga ni obdajalo samo gosto, črno igH-čevje, pod katerim je padal rjavi, senčnati polog v globino. Prepričan, da ga od zgoraj ne vidijo več, je neslišno hitel pod drevjem in pritisk, ki mu je prej oklepal prsi, je jel ponehavati.
Stekel je do sive, lišajaste pečine in se tam ustavil, da se oddahne in prisluhne. Visoko zgoraj, po vseh znamenjih nekaj bolj na desni, se je oglašalo daljno peketanje kopit. Za trenutek se je čutil tukaj varnega. Snel je ruto izza vratu in si obvezal rano, ki ga je začenjala boleti. A naj se mu je biio v tem raztrganem, nepreglednem kraju še tako malo bati razbojnikov, njegov položaj vendar ni bil tolažilen. Edino orožje, ki ga je imel, je bil nož in v žepii svojega suknjiča je imel le še majhno zalogo mesa. Zato je bilo zanj najpotrebnejše, da poišče nočno taborišče, kjer je mogel dobiti puško in streljivo, speči nekaj kruha in se spočiti, preden se spet odpravi za razbojniki.
Vstal je in smuknil pod smrekami proti ravni, travnati jasi, ki se je pokazala med drevjem. In spotoma so mu možgani takole snovali:
Queen je bil na svojem begu nezmotno stremel proti temu kanjonu, dokler ni zašel v megli; in ko je spet našel smer, je s poslednjim, junaškim naporom poizkusil splezati na Rim in dospeti na zbirališče svojih tovarišev. A moči so ga pustile na cedilu. Ko je Jean to premislil, je prišel do zaključka, da je Queen, ko je izpre-videl, da ne more dalje, najbrže s samokresoma v rokah pričakoval svojega zasledovalca V tem položaju je bil umrl. Nato je slučaj pripeljal njegove tovariše na lice mesta; spoznali so vrednost pri-
rtke, mu pobrali naboje iz samokresov m ga naskraüi na drevo, da
bi privabili Jeana. Pripravili so mu zvito zasedo in malo je manjkalo, da ni poslednji Isbel izgubil glave. Za tem pretkanim načrtom se je najbrže skrival Colter. Od tistega boja na Isbelovem ranču, ki se je zdel danes že tako daleč, se je ta Colter čedalje bolj odlikoval kot nevaren nasprotnik, močnejši in nevarnejši od Jortha in Daggsa. In Colter je zdaj vodil ostanke tolpe, Colter je imel Jorthovo Ellen v svoji oblasti.
Stena kanjona na desnici je postajala čedalje bolj divja in strma, a leva je že pokazovala gozdnate pologe in zeleno grmovje m se tem dalje na zapadu končaval v dolgi, nizki, z borovjem obraščeni terasi. Nekaj milj više v tem kanjonu je bil tisti kraj, kjer je bil Queen zaskočil Jeana in njegova tovariša ob tabornem ognju. In nekje tam blizu je moralo biti skrivališče razbojnikov.
Jean je zdaj z vso opreznostjo nadaljeval svojo pot. trdno prepričan, da mu ne more uiti noben glas, noben zgibljaj, nobeno znamenje, nič, kar bi se razlikovalo od divjega miru v tem kanjonu. In prvi njegovih čutov, ki je nekaj zaznal, je bil njegov ostri voh. Ovce! Nato se je začulo tiho žvenkljanje zvoncev, in ko je vendar že mogel pregledati planoto, v katero se je širila soteska, je obstal njegov presenečeni pogled na velikanskem, sivem, volnatem morju, ki je valovalo preko mnogih oralov te ravnine. Na tisoče ovac se je paslo tu. Jean je vedel, da so pastini varovali v hribih več čred, ki so bile Jorthova last, a nikoli si ne bi bil mislil, da utegnejo biti te črede tako daleč na zahodu, več ko dvajset milj od Chevelon-skega kanjona. Njegove bistre oči niso mogle odkriti ne pastirjev ne psov. A vedel je, da morajo biti pri taki ogromni čredi tudi psi. In naj je bil še tako pretkan, tega se ni mogel nadejati, da bi ušel nosu ovčarskega psa. Najbolje je bilo, da se vrne po tisti poti, po kateri je bil prišel, in počaka teme, potlej pa spleza po drugi strani kanjona na vrh in krene v ovinku proti svojemu cilju. Takoj se je obrnfl nazaj. A tisti mah ga je ostro peketanje konjskih kopit prikovalo na mestu.
Matija Jama
(Ob priliki razstave v Jakopičevem paviljonu.)
Preden sem si utegnil ogledati njegovo razstavo v Jakopičevem paviljonu, sem bil elit,a! razna manj ugodna mnenja o njegovi uovejši produkciji Na oči sem se seveda prepričal, da te govorice zelo pretiravajo Res je. da nekaj slik plava do neke mere v nekaki, vsakemu lajiku opazijivi dvodi-menz-ijalnosti, pač ie, ker še niso dotirane d*. tiste mere eksaktne dovršenosti, s katero ie Jama doslej zadovoljeval tudi najhuje £e filistrske pedante Ostale »o pač v štadiiu dobre, točne skice. Tudi ni sledu o kaki senilnosti. kvalitete dela so slikarju vse neokrnjene. Le da ga je nervozni, rekorde loveči čas prisilil k rekordu, da je v nekaj tednib naslikal slik. po številu za malo ga-lerijico. Je pa razstavljenih tudi mnogo slik, katerim je mogel posvetiti dosti več časa in mirne poglobitve v delo.
Pa so tudi cene slik za mojstra Jamo — selo skromne. Morda je kaka vzročna zveza med tem tempom ustvarjena in med smešno nizkim nivojem cen, na katerega so umetniško delo potisnili razni neregistrirani 'n tudi registrirani sodobni diletantje 8 svojim igračkanjem Le tako se je mogla zgoditi nezaslišnost. da pride k trgovcu s slikami veleugledna ljubljanska gospa !n zahteva sliko avtorja »z imenom< za celih 100 Din, nakar ji je trgovec pravilno odvrnil. da lahko dob za to svotico pač le ime, s b ez slike. Po vsem ie očitno, da pri nas umetniki >podpiraio< mecene, ne pa obratno.
Ne bom moril avtorja ln interesentov s podrobnejšim prerešetavanjern del, ni prostora in nima smisla Pocleite si jih sami: same o sebi dovolj jasno pričajo!
Pojdite, poglejte in kupite! Laž je. da m denarja! Res pa je. da posebno zadnje generacije padajo v način življenja. kS se razlikuje ne bistveno, ampak le po rafinirano-sti od načina divjakov, samo da so si le-tl ohranili globoko spoštovanji in ljubezen do svoje zelo primitivne umetnosti. Nivo spoznavanja estetsko - etične vrednosti umotvorov ie precej blizu ničle, pod ničlo celo pa ;e nivo spoznavanja njih gmotne vred-Tìosti Ne moreš ljudem dopovedati, da je denar za slučaj homatij, prekucij, vojn, v umotvorih boljše in varneje naložen, nesro celo v bankah in hranilnicah, bolje nego v draguljih in zlatnini, katerih cene so zelo la-b'Ine. medtem ko posebno od slovenskih umetnikov za te smešno skromne cene kup-! "•*! umotvori morejo na vrednosti le pridobiti. dasi nc nesejo vsakomesečnib obre-sii, a donašajo lahko v prav kratkem času velik prirastek kapitala In razumni ljudje, ki «icer nimajo nobenega srca za umetnost. ?. Dreorodajo umotvorov zaslužijo vèasiù ne neao celo do 1000%. Ljudje, ki se od strahu pred bodočo vojno ne upajo c-mit' se. naj pomislijo, da med svetovno vojno noben -boljši* človek ni od gladu po-j'ni] in da umetnostni trg nikoli, ne prej -e slei ni bil tako živahen kot takrat, tako
?? mi osebno dostikrat stol* po tistih letih časih.
Laž je takisto trditev, da >je drugod tudi tako< V neki relativni meri gotovo, kot Je šmarna gora takisto gora kot Gavrizankar k ' m pa ie pri nas kak slikar zahteval ln dobil za sliko 50.000 do 100.000 mark pred vojne vrednosti? Kdaj je v novi dobi kak na? mecen kupil starinsko sliko za 15 do 100 milijonov dinarjev?
Razmerje mei »producenti in konsumen-
ti< umetnosti pri nas ni zjravo [n f>0 čigavl
knvdi? Mar je I. Cankar vse življenje" zastonj prepovedoval? Mar ne govori dovoli kruto lasno dejstvo, da niti eden 'zm«d naših umetnikov (ne mislim le pa slikarje) fr ni spoštoval in ljubil svojih ' rojakov iz dna srca, temveč ce Je more, zapusti preljube mu kraje, zbeži od svojih ljudi kamorkoli v tujino in si s tem le dobro ustre-fp? Mnouo jih je že ušlo. tudi M. Jama Je r eno nogo že v skoku. Držite ga, če vam le količkaj mar zanj!. . Zastonj govorim, vem. da tudi za njim ne bo jokal Tn če vam vsi pobegnemo. — se boste olajšani v mini posvetili le svojim pridobitnim virom iti svrham ter vsem gostilnam, barom, plesnim dvoranam in sploh vs em otipljivejšim užitkom!	H. Smrekar.
Gostovanje g. Borisa Popova v operi
Lefo?nja operna sezona mrgoli raznih gostov Brez njih. žal, kakor vse kaže, tudi re more izhajati. Med aosti smo torej včeraj zvečer (sreda) pozdravili tudi našega znanca izza nekolikih let nazaj, crosp. Borisa Ponova. ki smo ga takrat šteli med rav dobre ruske bariton'iste. Kot član ne-aterih znamenitejših oner v inozemstvu Je plasovno nekoliko pridobil, se usladil. igralski pa se je ustalil in umiril. Svoj čas je rad nekoliko pretiraval tako v igri, v ma-sk i ranni itd... ni»?ov včeraišnii Onjegin pa je bil lepa. zaokrožena in poglobljena kreacija. njegovo umerjeno in toplo občuteno
jlasbenc- ter igralsko podavanje je bilo res vzorno ter si je sosp eost že takoj spočetka pridobil simpatije poslušalcev med kateri* mi ie bilo zlasti mnogo njegovih ožjih roja kov Prav kaj posebnega pa nismo doživeli V >OnjeginiK so sodelovali še ge Majdiče va, Kogeieva. Spanova. Strniševa, gg. Go •sti?. Rümpel itd Predstavo je vodil kot doslej vedno, gosp štrtof Bila je živahna Teater ie fc-il močno zaseden Gosp Popov gostuje še v nedeljo kot Scarpa v »Tosoü
—è.
Bepertoarii
LJTBLJAVSRA DRAMA
Začetek ob 20
Petek. SO.: Serija A-000001. E.
Sobota, 31.: Trije vaški svetniki. Izven.
Nedelja, 1. februarja ob 15.: Princeska in pastirček. Izven. — Ob 20.: Gospa ministrica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 2 ob 15.: Princeska in pastirček. Izven. — Ob 20. : Mercadet. Izven. Ljudska predstava po znižanih cenah.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20. j Petek. 30.: Werther. C. " Sobota, 31.: Zaprto.
Nedelja, 1. februarja ob 15.: La Mascotte. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Tosca Gostuje ruski baritonist gosp. Boris Popov Ljudska predstava po znižanih cenah Izven.
Ponedeljek. 2. ob 15.: Ptfna nana, punčka moja.. Balet. Fi.gurm Globoko znižane cene. Izven. — Ob 20.: Prodana nevesta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Petek, 30. januarja: zaprto.
Sobota, 31. januarja ob 20. uri: »Ljubimec« ab. B. Premiiera.
Nedelja, 1. febr. ob 15,: »Odgodena noč«. Kuponi. _ Ob 20.: »Grof Luksembur-ški. Znižane cene.
Ponedeljek. 2. jan.: ob 15- nri »Prodana nevesta« Znižane cene. — Ob 20.: »Gospa ministrica«. Znižane cene.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
Začetek ob 20.15
Nedelja. 1. februarja: Prostozidarji.
Ponedeljek. 2.: Prostozidarji
c
z siušbenih cbjav
Razglašen je stefaj o imovini zapuščine
'-ige Rupnik. bivše trgovke v Mariboru. Konkurzni komisar dr. France Kovča. upravnik mase davčni upravitelj v pokoju Anton rabjan. Prvi zbor upnikov 26 t m ob 9 oglasitveni rok do 20 febr., ugotovitveni naroK dne 23. febr ob 9.
Stečajni oklic. Razglašen je stečaj o imo-v;ini .f"e. C,Torc v Kočevju. Stečajni sodnik dr. Matija Lovrenčič. upravnik sklada dr. Ferdinand biegmund, odvetnik v Kočevju Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Kočevju 5. febr. ob 9.. oglasitveni rok do 12. marca istotam Ugotovitveni narok prav tam 26. marca ob 9
Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini dolžnika Otona Badia, trgovca t usnjem v Mariboru, poravnalni sodnik dr Francè Kovča, poravnalni upravnik dr Tone Pernat, odvetnik v Mariboru Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču 2 marca ob 9. Rok za zgtasitev do 25 febr
Uvedeno je poravnalno postopanje ò imo» »■ini dolžnika Albina Baideta. trgovca v Studencih pri Mariboru. Frankopanòva ul 11. Poravnalni sodnik dr. Francè Kovča s o. s. v Mariboru, poravnalni upravnik Ludvik Sef, trgovec v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Mariboru, soba 84. bo 2. marca ob 11 Rok za oglasitev do 25. febr.
Vpisane so naslednje spremembe r trgovinskem registru: pri tvrdki »Ceh in v .v!-trski Soboti ie izstonil družabnik Jože Gašper. Besedilo tvrdke odslej Ceh Franc. — Pri tvrdki >Ceh France« v Murski Soboti je podeljena prokura Čeh Ani. — Pri tvrdki »Balkan mednarodna

RADI PRESELITVE PRODAJAM
ceneje
vse vrste čevljev znamke »DOKO« v Prešernovi ulici št 9 (dvorišče)
Se priporoča
Ivan Čarman
transportna družba z o. z. v Mariboru« je «brisana prokura Pavleta Velacher.
Vpisane so naslednje spremembe v zadružnem registru: Pri »Vinarski zadrugi« v Ljutomeru r. a. z o. z. je izbrisan član Ivan Antolič in vpisan Vekoslav Stampar — »Obrtniška stavbna zadruga« r z z o z. v Ljubljani je spremenila svoja pravila v nekaterih paragrafih
Okrožno sodišče v Celjn ie uvedlo postopanje. da se proglase za mrtve Ivan Kranjc. delavec v Kokarjih: Janez Knez. delavec v Sromljah; Valentin Ročnik »z Podtera in France Drozgo, delavec iz Spodnjih Po-brež.
L. MIKUŠ
t*«» f«?
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic--
t
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stric, gospod
Ignacij Treven
dne 29. t. m. po kratkem muke-polnem trpljenju mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 31. januarja 1931 ob pol 16. popoldne iz hiše žalosti, Gerbičeva ulica 3, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 29. Januarja 1931.
EALUJOČI OSTALI.
23471
V Krajinskih toplicah
vis-a-vis kopališču, naprodaj takoj celo POSLOPJE. Hotel, kavarniška -v-racija. v pritličju 3 veliki lokali z vsemi pritiklinaml. v 1. nadstropju 10 velikib parketiranib sob z vsem hotelskim kom-fortom. gospodarska poslopja za domače potrebe, klet. hlevi, 3 vrtovi za zelenjad. napeljana razsvetljava, vodovod, kanalizacija. glatni center vsega kopališča Kupcu je treba 100.000 Din gotovine ali najemnina za več let po 48.000 Din. — Ponudbe do 20. februarja na lastnika Fran ja Jur ko vi éa, Zagreb, Krajiška 25
2192
\li ste že naročnik edin* slovenske	te-
denske revije „življenje ir
®©©©©©ee®e©e©e
Dražba avtomobila.
Osebni FIAT 503 se bo PRODAJAL ua prostovoljni javni dražbi v soboto dne 31. t m. ob V« 11. nri v notarski pisarni ▼ Ribnici.	2305
hrastove plohe
popolnoma suhe, bres grö, la, 6 cm debele,
40 — 50 cm široke, 250 — 350 em dolga KUPIM. Ponudbe s ceno poslati na mestni župni urad Jesenice, Gorenjsko.
234«
Za Din 25
Za Din 25
< . » , • ' M .".-M ' t
cevlie za oles in maikarado!
če nimate primernih čevljev za ples aH maškarado, prinesite nam kake poljubne, že rabljene, da vam jih prebarvamo s poljubno barvo ali bronco v raznih barvah, prikladno k vaši toaleti. Pri tem pa ne pozabite, da vam jih po končani plesni sezoni zopet lahko prebarvamo na vsako poljubno promenadno barvo in to ne da bi se čevlji kaj pokvarili.
Barvamo pa čevlje vseh vrst, iz usnja, platna aH atlasa ter vam JEh ttKfi opremimo s svetlikajočiml se okraski raznih barv, to pa proti malenkostnemu doplačilu.
Barvamo ln prebarvamo pa tudi vsakovrstne druge predmete lz usnja, kakor suknjiče, ročne torbice, klubske garniture, kovčege, aktovke itd.
Kdor pa hoče barvati ali broncirati sam, mu nudimo specialne, za usnje prirejene barve in raznobarvne bronce v veliki izberi ter obenem natančno navodilo
Ne barvajte pa usnjenih predmetov z navadnimi broncanii, ker s tem usni® samo pokvarite.
čevljarjem in trgovinam s čevlji nudimo znaten popust.
Vsa naročila izvršimo v teku 24 ur.
Za trpežnost, solidno delo in točno postrežbo Jamči in se priporoča tratta
MÄHER G., d. z. o z., LJUBLJANA, Tržaška cesta št 9.
nasproti tobačne tovarne _Podjetje za barvanje ln prebarvanje usnjatlh predmetov.
anufakturist
samo izvežbana moč in dober prodajalec, ki je vajen v občevanju z mestno stranko, se sprejme v večjo detajlno trgovino v stalno namešrenje Ponudbe pod »Vojaščine prost *25< na oglasni oddelek >Jutra«.	230^

« dobrimi priporočili potrebujemo ca prodajo naših predmetov: vseh vrst mila. Ponudbe na Riviera, fabrika sa-puna, Eotor.	2355
Razpis.
Na temelju § 4 zakona o zdravstvenih občinah se razpisuje
mesto zdravnika
▼ samostalni zdravstveni občini Vič, srez Ljubljana-okolica.
Prosilci naj vlože svoje, po določilih člena 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in § 18 uredbe o službenem razmerju zdravnikov združenih zdravstvenih občin, opremljene prošnje najkasneje do 10. februarja 1931 pri podpisanem županstvu.
RESTHVRRCIJft-KHVRRNH-
z 10 nanovo opremljenih sob v Primorju naprodaj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	2206
nrnnrarantimraiiiiidHiiiiiiiii
DVA POLIRJA
za gradbo cest, mostov in regulacijo rek (globoke
zgradbe) in
STROJNIKA
k vrtalni napravi (kompresor), le prvovrstne moči
išče za takoj
Gradbeno podjetje inž. JOSIP DEDEK,
Ljubljana, Žibertova uL 7, L nadstropje. Telefon 2237.
Županstvo občine VK,
dne 27. januarja 1931.
3342
INSERIRÀJTE V „JUTRU"
Prometni zavod za premog d. d.
Ljubljana, Miklošičeva c. 15/1.
PRODAJA po najugodnejših cenah in samo na debelo
^ra	a domai! tn inozemski »a do-
macojiurjavo in industrijske
tfCovasiei premog
M c fes livarniški. plavžarski ln plinski
(ßrSßete
vseh vrst
«	e
8	O
>	o
«	o
rt	^
o.
«
^s
rt X)
>N O
73
S
rt
*S? s
u
«
*«*
rt
>c/3
O jO
S
O
cA
*5 o
9
JB.
o >
S
N
53 rt u
S —•
u. ©
«
rt 'E
O >
O rt
rt
c/j >
« «M
O
S
o
V)
o -s
rt s
o >:> r
S
N
a>
C
5
m
JO
o •o
*cT rt
a,
z
Dne IO. FEBRUARJA 1.1, se Trši
žrebanje dobitkov obveznic vojne škode
s sledečimi dobitki:
"H
fi c«
o >
O
•O 3
M N
1	dobitek od .... . 500.000 Din
2	dobitka po..... 250.000 »
5 dobitkov po..... 100.000 »
10 dobitkov po..........50.000	»
20 dobitkov po..........25.000	»
50 dobitkov po..........10.000	>
100 dobitkov po..........5.000	»
■■ Te drž. obveznice prodajamo tudi na mesečna odroéila in to najmanje:
2 komada nominale 2.000 Din na 18 mesečnih obrokov po 62 Din aH 2 komada nominale 2.000 Din na 24 mesečnih obrokov po 48 Din
v
Z izvršenim prvim vplačilom dosežete pravico na sodelovanje pri žrebanju in na dobitek.
BANKOVNO KONANDITNO DRUŠTVO A. REIN I DRUG
Ilica 15, Trg Kralja Tomislava 17;
ZAGREB
Podružnica BEOGRAD, Knez 9KihajIoTa nlica 47
Sì
»	O
CT	3
CO	Ä-
s.
3
O.	3*
o	3 S
S?	rò
©	N
<	EL
©	cs
o*	s;
•	<
S
o	ar
Cm.
<5	O. O
t/K	C/5
w	o
O	Q.
o.	s: <6
-o
0	3
1	& S	v
N
i	E
£	I
o	3.
ž	? 5?	w »	2. __.	C/5
^	9T
2 „
3 i ' &
65 3
§ °
2 ff
3	o
as	3.
ts>
ffi cr -t c
(S
as*
N*
E
o
3
Si
C/K
3
&3 pr
S" o.
CK
es t» o ■c
t/3 «
< C—
ra
(Tj Z
»J
ra o
ra
*
I
5* T

CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj Dove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številket 2492. 3492
éMdor hoče
da m mu pestjo po pošti no«/oe ati ßaße drugo informacije ticeco mo matih ogtesmov naj pritoži v mnamßah a	•
mi cor no ho projol odgovora t ^
'iti
CENE MAUM OGLASOM:
Zenitv» in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-ka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine le uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Brivskega
pomočnika
mlajšega, dobrega delavca • prejme Ivan Lisac v Trbovljah.	8843-1
Šivilj, učenko
spTejme atelje »Juijana«, Rožna dolina VHI/26.
3892-1
Brivski pomočnik
si ajši Slovenec, dober delavec dobi takoj stalno «! »i ž bo. Zabiek, Ljubljana, Cerkvena ul. 1. 3S16-1
Perfe.Ktno perico
JjSiiem za dva dni na me
»pi-.. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3813-1
Blagajničarko
hotelske stroke. vsestransko izvežbano starejšo moč posebno solidno in zaupno, ki obvlada perfektn-o hrvaščino in nemščino, sprejme morsko velekopališče. Ponudbe s slike in prepisi «pričeval na oglas, oddelek »Jutra« pod »Grand-hotel».	3785-1
Pisarniško moč
«a'etao, absolvent, trg. tečaja, zmožno nemščine, ki bi imela ve«;lje tudi do trgovine. Išče tukajšnja modna trgovina. Naslov v og'asnem oddelku »J'itra« 3776-1
Šivilj, učenko
«■prejmem. Naslov v os'.as. oddelku »Jutra«. 3ČS-3-1
Fotograf, pomočnik
prvovrsten dobi nameščeni s 15. februarjem. Ponudbe s prepisi spričeval ìt sliko na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Foto 68«.
3868-1
Gospodično
« !5.fW Din kavcije sprejmem takoj za vodstvo podružnice v Ljubljani. Dopise pod šifro »Delikatesa« rs oglasni oddelek Jutra.
3891-1
Slaščičar
za fino desertno in čajno pecivo, dobi mesto takoj. Pismene ponudbe ta ogl. oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Slaščičar 300«.
3889-1
Dobra kuharica
ki bi opravljala vsa hišna dela, v starosti 35—45 let dobi takoj službo pri samostojnem gospodu v mestu na Gorenjskem. Ponudbe z navedbo starosti in plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva kuharica 322«. 3885 1
Korespondentinji
samostojni — absolvent,inji trgovske akademije, zmožni nemškega, slovenskega, francoskega in angleškega jezika, ~ stenografije t.er strojepisja, s petletno trg. korespondenčno prakso, jako solidni, želita premeniti sedanji službi. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samostojna korespondenti-nja«.	8004-1
Pek. pomočnika
mladega, ki bd bil pripravljen tudi raznašati kruh. sprejme takoj pekarna Urbar, Rakek.	3919-1
Trg. poslovodjo
verzira-nega v galanterijski stroki, iščem za samostojno mesto. Ponudbe z navedbo referenc in zahtevkov na oglasni oddelek »Jutra« pod' »št. 20.10«.
3941-1
Natakarico
s kavcijo sprejmem t 1. februarjem ua račun v boljšo restavracijo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8958-1
Sobarico
z znanjem nemščine, staro 25—35 let, ki zna tudi dobro kuhati, z letnimi «ipri čevali iščem za takoj. — Ponudbe s točnimi podatki na naslov: Zagreb. Post Box 23.	39:»-1
Fiksum ln provizijo
lobe » manufakturi »erzi rani potniki, za obisk pr vatnih strank » Ljubljani okoli« ta cell Dravski oa novini Nastop takoj pi* mene ponudbe aa »gla»n' oddelek »Jutra« v Ljuhlja n; pod Šifro »Fiksnm 't orovizlia«.	1359 P
Kdor
se boie hitro ia pravilno naučiti igrati harmoniko,
naj s« obrne na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutrac.	3812-4
Pozor, šivilje!
Agilne šivilje, t lepim vedenjem. ki se želijo Izobraziti v krojenju, obče vanju e strankami, lahko nastopijo kot pomočnice — krojiteljice. Za oešivilje lahek sistem krojenja. Po nudbe na Strokovno krojno učilišče. Ljubljana. Sta ri trg 19. — Nov tečaj [»o Sveč niči.	3956-4
'.A.té <* tifki
Prodajalka
mešane stroke, želi mesto kjerkoli na deželi. Naslov v oglasnem oddelku Jut.ra 3849-2

Blagajničarko
pridno in vestno, za topilnico sprejme hotel Štrukelj.	3952-1
Prodajalko
poSteno ln izurjeno sprejmem. Na-slor v oglasnem oddelku »Jutra«. 3949-1
G. Th. Rotraan:
Osel gospoda Kozamurnika
56.
Spodaj na reki so se drsalei razreseljeTali i svojim športom, ko je ▼ njihor strah ln grozo zdajei priletela na led ogromna kepa in se nevdržno valila naprej. Vse je bežalo pred njo.
2 zastopnika
enega za Ljubljano in oko lieo, drugega pa za bivšo Kranjsko 'ščr mlin z lz-borno molto ln veliko ka paciteto. Samo uvedeni in zmožni gospodje, event. taki. k! že zastopajo kak drug predmet, naj pošljejo ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra provizija«.	3814-3
Zastoonike
a.gflne in marljive — najraje vpokojene državne in priv. ura inike. nameščence ter zavarovalne agente itd. sprejme takoj domače velepodjetje za vse Vra ie, trge in občine v Sloveniji. Dober in stalen zaslužek bodo imeli zlasti oni. ki uživajo v svojem okolišu ugled, ter so dobri po2.naval<M ljndi in razmer. Ponudbe z natančno navedbo podifkov pollati na osrla». oddelek »Jutra« pod značko »Uspeh — tra jen dohodek«.	3932-3

Radio-aparat
štiri cevni. z zvočnikom. sVoro nov. in aVnmiilat-or poceni proda Slavko Les-ničar. Rovte štev. l<v? -»res Logatec.	377S-9
Oblastveno koncesllonlrana
šoferska šola
Gofko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12. — Zahtevajte informacije 205-4
Camernikova šoierska šola
Ljubljana, Dunajska e. 36
(Jago-Auto). Prva oblast, koncesijonirana. — Prospekt zastonj Pišite ponjl 251
Nemško govoriti
se vsakdo hitro nauči po moji metodi. Uspeh zajamčen. Ljutova, Poljanska e. St. 13/m.	3906-4
Mesto praktikantinje
ali zdraviliške asistentke
želi gospodična, absolvent ka mešč šole. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
3897-2
Prodajalka
poltena, z dveletno prakso v trgovini mešan, blaga in trgovskim tečajem, želi mesta. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod «Grem tudi na deželo«.
3882-2
Prodajalka-
blagajničarka
mešane stroke, želi kamorkoli premeniti službo. Cenj. ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj prodajalka«.
8923-2
Dekle
pridno in pošteno, zmožno tudi kuhanja, išče s 1. februarjem službo k manjši družini- Vprašati v mie karni na Miklošičevi c. 7.
3921-2
Repasirarica
irvretna krojačlca in šivilja. želi službo za takoj. P-orodbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Ropa-sirarica«.	3947-2
Brivski pomočnik
mlajši, ki se	želi izpopolniti v stroki,	iJče primerno mesto. —	Ponudbe na o?la.s. oddelek	»Jutra« pod ♦Nekadilec«. 3957-2
Pubasto perje
či&to, tubano, kg po 48 Din druga vrsta po Din 88 sg
čisto, čohat-o. kg po 48 Din Din in čisti puh kg po Din 250. — Razpošilja po pošt oem povzetju L. Brozovič. Zagreb. Ilica 82. kemična čistilnica perja.	262
Dobro plinsko peč
poceni proda Türk, Miklošičeva 7.	3853-6
Kino - stroj
Monarch I, kompleten, marmornate plošč?, amperme-ter, motor ventilator, sireno, transformator, azbestno zagrinjalo. elektr. klavir z notami itd. ag>dr.o p t o d a m zaradi opustitve podjetja. Pojasnila daje drogerija »Sanitas« v Trbovljah.	3935-6
Jeklenih kroglic
od krogličnih ležišč, rabljenih kupim večjo množino. Ponudbe na nas»lirv: A. Trfcvn. Jesenice. 3590-7
Soposestnika vile v Mariboru
s kapitalom 70.000 Din iščem. O s. ta nek hipoteka. Ista stoji na lepem prostoru in ima stanovat-je ob ra jemo proti Pohorju. — Ponudbe pod šifro »Miren dom 89« na pod.ruž. Jutra v Mariboru.	3869-16
Hišo s pekarno
in krasnim stanovanjem, » večjem industrijskem kraju takoj prodam ta 110.000 Din. Prevzame se lahke takoj. Naslov ? oglasnem »oddelku »Jutra«. 3744 20
Nova hiša
pritlična, z 2 stanovanj! to vrtom za 110.000 Dit naprodaj v Rožni dolini. — Pojasnila daje društvo posestnikov, Saiendrova 6.
3870 iO
Preproge
perzijske ali smvrua 3X4
in manjše kupim — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodno« 3857 7
Otroški voziček
modem, dobro ohranjen kupi takoj Zafuta. Celie. Za vod na 103.	3465-7
2 maniša štedilnika
dobro ohranjena kupi Leopold Jesih, Medvode.
3700-7
Zložljivo posteljo
dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z navedbo cene oa oglas, oddelek »Jutrac pod »Dobro ohranjena po-steljac.	3911-7
Petrolej, svetiljko
visečo, knplm. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »švetiljkac.	3912-7
Pult, ogledalo ste-laže in stole
kuj« T. Oarma.n, Prešernova ulica št. 9 r- dvorišče.
3938-7

Pozor!	Pozor!
V Kranju
KokrHko predmestje it 39
je sledeče naprodaj: i tovor, avtomobila znam ke »CbevroleU, štiricilin ierska. telo dobro obra njena, tudi na obroke; 5 konj * popolno opreme: { različnih voz; siamorej niča; 7 različnih sani ln mnogo različnih sani. pri padajočih k špediciji.
3311-6
Hladilnica
na električni pogon naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutrac. 8972-6
Navadno tehtnico
t uteži kupim. Ponudbe
■na oglas, oddelek »Jutrac pod »Tebtnicac. 3948-7
Trg. naobražen
s primernim kapitalom, ieli pristopiti v solidno podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Solidna eksistenca«.
380116
Družabnika-
slaščičarja
z vsaj 10.000 Din kapitala sprejmem. Naslov r ogla«, oddelku »Jutra«. 3873-16
Družabnika (co)
z večjim kapitalom sprejmem na gostilno in posestvo. kjer bi imel pri dobrih ljudeh dober dosmrtni dorn. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« poi »Družabnik 220«. 3961-16
Pohištvo
otroško in veliko posteljo, omare, kredenco io drugo prodam. Naslov t oglas, oddelku »Jutrac. 3898-12
é'é iliillll
Kompletne maske
po ISO Din nodi s a m u atelje Misa. Mestni trg 25 8002 13
Več krasnih mask
na razpolago v Kolodvorski ulici it. 23, levo. 3888-18
Smoking obleko
Jaket in črno suknjo po niizki eend, event. tmdi na obrok« proda Joško Zor-t,ik, Ljubljana, Levčeva 11 3936-13
Elegantne maske
dobit« na P r u 1 a h, v II. nadstropju vile Vidmar — na srp roti rile Zalaznik.
3929-13
Lep lokal
za mizarsko delavnico, t Sp. Sižki ali mesto vza mera v najem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod éifro »Svetla«. 3903-17
Trgovski lokal
s trg. opremo (pudelj, ste-laže, tehtnica itd.), s pripadajočim skladiščem, 2 stanovanj, sobama, kuhinjo in lelenjadnim vrtom oddam pod ugodnimi pogoji v najem Lokal se nahaja tik ceste in farne eerkve ter se v istem poslopja nahaja drž. pošta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3881-17
Stanovanje
sob« ln kuhinje išče družina 3 oseb za 1. april. Plača lahko za delj časa naprej. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Obrtnike.	3933-31
Sobo in kuhinjo
ali sobo s Štedilnikom ta takoj iičem na Sv. Petra cesti, ali kje v bližini. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »2 osebi«.
3861-31
Gostilno
v večjem mestu, oziroma okolici vzamem ▼ najem ali u račun. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod značko »Prevzem takoj«.
8878-17
PridOki
Lepe orehe
v vsaki množini k o p t tvrdka K Hrepevnik. Slo venske Konjice. 3764 33
Olešnike
suhe, domače po	8 Din prodam. Vzorec na	razpolago. Naslov pove	oglasni oddelek »Jutrac.	3960-33
Bukova drva
lepa ln zdrava kupi vsako količino dr vara Ivi ca Paznik. Zagreb. DraSkovi-čeva 54. Na ponudbe brez cene se ne oziram. 3875-15
l
Večie stanovanje
v promotni ulici sredi Ljub liane oddamo s 1. majem. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutrac pod »Stanovanje 2200«.	3726-21
Stanovanje
3—I »ob lo pritiklin. v centru mesta tččem za maj Ponudbe na oglas oddelek »Jutrac pod »Udobnoc.
3640-21
Stanovanie
1—2 »ob išče tričlanska uradniška družina. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Odrasli«.
8955-21
Stanovanje
1—! sob, kuhinje in pri tiklin, oddaljeno 10 minut od glavne pošte, iščem za takoj. Plačam za pol leta naprej. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Za pol leta naprej«.
3922-31
Več poslovnih prostorov s stanovanji
na Tržaški cesti (Gltace) oddam kot poslovne pro store, ali kot stanovanja Pojasnila daj« drštv« po-sestnikov. Saiendrova ui. št. 6.	3871-19
Trgovino
malanoga blaga, dobro vpeljano, f inventarjem, blizu farne eerkve oddam v najem • 1. marcem t. 1. Interesenti naj se obrnejo na oglas, oddelek »Jar.ra« pod »Dobro vpeljana tr govinac.	3685 17
Skladišče
pripravL« za trgovino s kurivom, event. tudi «amo prostor vzamem v najem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za takoj«.
3848 17
Stanovanje
(celo I. nadstr.) 2 parketi-ranih sob, kabineta, balkona in pritiklin oddam mirni m čisti stranki v Rožii dolini — tik mestne meje. Naslov r oglasnem oddelku »Jutrac. 3924-21
Sobo in kuM«»o
išče vdova brez otrok. —
Prednost v bližini glavnega kolodvora. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Vdova».	3920-21
Stanovanie
majhne sobe in kuhinje pri Trnovem oddam ■ 1. februarjem 2 lemukama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3942-21
Stanovanje
3 sob ln pritiklin Sčem. Pomudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Takoj stano-vanjec.	3962-21
Stanovanie
2 velikih in parketiranih sob, kuhinje ter verande, v centru mesta oddam 10. februarja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutrac pod šifro »Mesečt« 1200«. 3963-31
'J <Ta
Mesečno sobo
v centru mesta oddam s 1. februarjem solidnemu ln stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 2888-23
G. Prokurist
Pismo prepozno dobila zato s as tanek zamudila pred državno gimnazijo Prosim za ponovni sestanek pod šifro »Zapužčena« 3944-24
Franjo
Na določenem kraju ob 7. uri zvečer. Kot znak ne-site dva nageijn*. 3966-24
V oglas, oddelku »Jutra«
dvignite siedeča pisma
Akademik 300, AutogaraJa
25, Bodean oetaia zvesta do groba, Bežigrad S4, Brez otrok, Bližnja periferija, Cm in blond, Dobra h. zanesljiva moč. Dr. K., Dobra peè, Dobra moč Drva, Dobro ohramjeao 30
Opremlleno sobo
večjo, s kopalnico ln posebnim vhodoan. v »reJini mesta iščem za takoj. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »P. S.c 3852-23
Lepo sobo
solnčno ia zraČLO, a parketom ter elektriko oddam « 1. februarjem v Dvora
k o vi olici samo boljšemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 3815-23
Oorem'ieno sobo
mesečno oddam na Taboru Naslov po>ve oglasni oddelek »Jutra«. 3894-23
Majhno sobo
z neposebevm vhodom oddam. Naslov v oglastem oddelku »Jutra«. 3886-23
Sobo
lepo opremljen«, e posebnim vbodom ta eJektrikOj v centru mesta išče stalni gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod »M. S.«	3915-23
Sobo
oddam oni ali 4v< bama v Idrijski ulici 6 — »Stan in dome. 3940-23
Opremljeno sobo
z električno razsvetljav« sredi mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3936-33
Lepo sobo
s posebnim vhodom in uporabo kopalnice oddam. — Naslov poive oglas, oddelek »Jutrac.	3953-23
Sobo
s s ep. vhodom in električ-mo razsvetljavo oddam takoj v Kocenovi ulici 11 — •pot v Rožno dolino. Ogledati mei 12 ln 3. ter 5. in 7. uro.	SS46-23
OoremUeno sobo
v vili blizu Tivolija oddam s 1. februarjem solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3950-23
Sobo
» strogo separirarfm vbodom «Idam gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku Jutrac.	3966-23

»Fortuna«
Spot Lala sem Te lele sedaj — očividec povedal. Cukrčkl dobrodoSli, fasti-tam!	3896-34
Gospodična
trg. izobražena, želi znanja i boljšim gospodom. Cenj. dopise na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Upanje 50«.	3877-24
Pomladanska sreča
Dvignit« pasmo. 3927-34
Črni kodri, v družbi
Sporočite cenjena, če Vam je sestanek mogoč? Sicer na ogl. oddelek »Jutrac pod »Ljubim — Ljubišc.
3962-34
Dober vosač, Dobra plača,
Ì Dobra eksistenca, Dober promet 731, I>oIenjaki cviček, Evern tueluo, Enodružinska hiša, 1. februar, Fo-toamater, Gospodinjstvo M. 3, Harmomiat, Harmonija, Hiša 80, Herrenzimmer, Hilda, Iz mesta, Izredna prilika. Jesenska zakonska sreča. Izurjena entla-rica. Industrijalec, Instruk-cija, Korespondentinja za 1. februar. Krasno, Kore-petitorica, Korespondemtka. Ka-vcije zmožna V), Ljubljana _ 15, Lep značaj. Lju-beznjiva. Lep nastop. Lepa bodočnost. Marec, Miren 6, Mirno življenje. Marljiva čebelica. Merkur 1800, Modna trg. v Ljubljani. Moj prijatelj, Mirna, Mož pri gostilni potrebeL, Maja. Marljiva in vestna. Moj dom. Manjša trgovina brez konkurence. Marljiva in poštena. Nizka najemnina. Nesrečen zakon Natančna 744. Osebna pravica 54712, Objekt. Oprava 1535, Opal srca. Otroški voziček. Plačilna natakarica, Prodaja, Pisarniška moč. Pošten slnsa. Potreben kapital Din 7000 Pridna vajenka. Priložnost Pletilja, Pridna in zadovoljna, Pek, Poštenih staršev, Probujenje, Prijatelj, Potujem po vsej Sloveniji, P. S., Perilo, Pekovski pomočnik 10, Pogled za ik-tualiteto. Primorka 200.000 Prednost z dežele. Rožica, Samica, Svetel lokal. Srečen zakon. Sreč-na bodočnost, S. O. S.. Strojna stroka. Sreča. Sigurno it rentabilno. Sollgitara, Sposoben, Sposobnost 2712, Solidna S?, Samostojna pomočnica. Takojšen nastop 387, Trgovska pomočnica. Takoj. Tovarniški poslovodja, Tehnična pisarna. Takojšnja služba. Takojšnje plačilo. Trg. obrtna hiša 220.000, Tajnica, Takoj 120.000 Din, Tiha mladost, Takoj 4811, Trg. in gostilna. Točka 33, Uspeh Ugodno. Udobno stanovanje, Večja trgovina v Ljubljani, Vesela pomlad. Vrt, Vrnjena sreča. Weiss Franjo, Vajene«, Velika, V Ljubliani, Visoka provizija, Vojaščine prost 55. Vrbe. Zmožna I, Zvezda, Zmožna 300, Značajnost 310, Zupan, Vanda, 2et.it-bena jvmudfoa 32, Žaga 55 60, 3464, 90, 264. 10.000 Ljubljana, 5 jezikorv, 70, 300.
2 mlada lovska psu
samec m samica, oemšk« kratkodlaka fermača čisir pasme oa prodaj. Velep«. sest v« Crai potok, n, Šmartno pri LÄtiji. 34034?
7 T'«
Kratek klavir
prvovrsten, za 7500 M» prodam, event. iodi o« obnoke. Naslov v o^rliš. oddeilku »Jutra». S&4-V*
Pletilne stroje
za oogavie«. avtomatsko za električen pogon, dobro ohranjene kupim. Poca ib. na ogiaeni oddelek »Jutra« pod šifro »Stroj za nogavice 156«.	3678-29
^Ji
Razglednice
z« serijo uaročite že sedaj, da boste imeli prvovrstno izdelavo in popust,
ki Vam ga nudi tvornica fotografskih razgledüe la slik: Lojie Smuč, Ljubljana VII, Aleševčerva uìl'-a št. 26.	98
Stanko Gl..?č
pridi nujno domov! J*»»» ia otroci brei sredstev.
3905-31

Dekle s posestvom
želi spoznati 45—86 let starega gospoda v »vrhe ienitve. Mizarski mojstri imajo prednost; vdovci z enim otrokom riso izključeni. Dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Na Gorenjskem«. 3879-25
T»Mon 2059
^zlP r e m o g /S suha drva
Pogačnik, Bohoričeva ft.
EVAWREDWA TOUZÄ?
2elezna «Iniiotka patent postelja zložljiva, • ta«
Eeciraoom madracom. «e« > praktična ta vsako hišo, hotele, nočne »luž« bewin potuiuč« otoba •tao* samo Dia JM.—« Razpošiljam po poitne« bom povzetja.
tako
'/«.CO* SCQ2EM
Lttnt palesi posteti«.
dolili**, e tapecirani™ nadr.com. «et« praktična. staoe same D MO-
Pes
volčje pasme, se J« fegnbil
Najditelj naj ga pripelje v pisarno Velesejma. 3959-28
«Springer Spaniele«
'pisane mlade pse. prvo -rstue. tzborne iztikače in ta lov v vodi odda gozd na uprava grofov Thurnov — Ravne, poita Guštanj. Cen« 800 Din. 3687-27
Potem Imam veliko t— togo	«•*• fofca-
oog perl« U po D druga vr«t ki po D 18—, «iato belo foste k g po
J) |30___ in tisti pob
kg po D 256—. Razpo-iiljam po poitnem povzetja. Moaroci punienj C volnom »t n e ju samo
Din 750— L. BROZOV1C. ZAGREB Pica 82.
krepi In zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENIK Ljubljana VIL
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek, Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi r LjubljanL