DOMOLJUB. \ i Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. UU}a kot prtloga , SLO V K SCO ntltr v,ak prvi in tre{)i ietrtek menca p«yrt) Otna mm ji H6 kr. «a e*lo Uto. - .Spin in 4cp*n naj «e pojdi«*- M »Ukih ulicah H. 2. riaroinma m »nitrati pa opravniitn, .DOMOLJUBA* Ako jt ta dan pranik, itidt , DOMOLJUB' dan ureduUtvii .DOMOLJUBALjubka**, p plačujejo po dogovoru. Vodnikoee uliet it. ». — Natnanila k tiprejemajo m HUT. 23. V Ljubljani, 1. decembra. 1892 Letalk T. Kaj je novega po svetu? Na Dunaju so bili zadnji ledni v javnem življenju zelo vihal ni. Kristijani so se zbirali na tisoče in lmoče v prelepih zborih ler glasno in odločno obsojali, da se je prepovedovulo v ljudskih Šolali na glas delati znamenje sv. križa ICnasc lichietMem je rekel: Katoliška vera ni vera gluhonemih, da bi se njena značilna znamenja le kazala, ne pa tudi očitno io glasno izgovarjala. KutoliAki veri pa se dandanes v javnem življenju res godi, kakor da bi bila le za gluhoneme. Trpi se, da katoličani opravljajo svoje kričanake dolžnosti v domači hi*i in v cerkvi, toda v javnem življenju, v zastopih občinskih, deželnih in državnih, Utm vera molči, bodi gluhonema! — In ravno zato ker se države in vlade ne drže naukov Jezusove vere, gre rakovo pot sreča človeška. Mladina rase vedno bolj razbrzdana ker imamo slabe Šole; iz takih Sol nabirajo se liberalci, ki volijo liberalne zastopnike v občinske, deželne in državne zbore. Ti zastopniki kriče, kako bodo akrbeli za kmeta, rokodelca in delavca, cabav(j^jo na cerkev, škofe, na poštene krščanske može in slepijo ljudstvo s potratnimi veselicami. ? tem se ljudstvo omami, vda se liberalcem; a godi se mu kakor vtrujenemu popotniku, ki obnemore sredi visokega snega ; aanja se takemu revežu, kako se greje pri gorki pači, kako se krepča z gorko jedjo, v >em pa v resnici — zmrzne I Tako se godi ljudstvom, ki poslutogo liberalce, tako se bo tudi Slovencem godilo, »ko pndeje do krmila libeaalci. — Veseli nas pa, da s« pri nas v Avstriji počasi a vedno boU zavedajo ljudstva, v kako krute verige ao jih liberalci vkovaJi. Kako slačijo do nazega delavnega kmetovalca s hudimi davki, mu rackoaavajo zemljišča, draiijo plačila za posle, vravnavajo n« svojo korist ceno lita in »ivine. Malim rokodelcem liberalci bogatini skoro ne dajo aiveti. Hazpisujajo velika de|a, kjer treba mnogo denarja ter jih sami sprejemajo, kajti muh obrtnik brez potrebnega denarja ne more blizo. In tako pride, da je na primer v Ljubljani na enkrat kar na stotine malih obrtnikov — zarubljenih! — In odkod vse to? Odkod ker liberalci pravijo, da vera nima nič opraviti v politiki, pri javnem gospodariva. Tega se liberalci povsod drži. Ako pa vera nima nič opraviti v politiki, potem tudi sedma božja zapoved tukuj nič ne velja. In tako res dela liberalni kapitalizem. Na milijone in milijone Stqje se denar, katerega je liberalizem vkradel krivično — izsesal iz ubozega ljudstva. Zalo pa je vsak brezvesten slepar, kedor pravi, da vera nima nič opravili s politiko. Ali naj mar vera ve|j& samo za reveža, ne pa tudi za bogatina, samo za podložnega ne pa tudi za gospodujočega ? Kedor pravi, da vera niina v politiki nobene besede, tak trdi, da Bog nima nobene oblasti pri javnem gospodarstvu, kedor pa Bogu odreka to oblast, tak je brezverec in zato so večinoma vsi liberalci brezverci. — Le tako ai je mogoče razlagati zakaj, da se z blatom tepta šesta božja zapoved. Bog zapoveduje pošteno čisto tivljeaje, ki je podlaga dušnemu in telesnemu zdravju, bresverski liberalnem pa snuje po večjih mestih, kakor v zadnjem času v ljubljeni, hise nesramnosti, kamor se vabijo lju4jč preiom-Ijat zapoved neskončnega Boga. — To je sad bresver-skega liberalizma tudi pri nas, kjer se vadno zatrjuje, da ni liberalcev. — Blagostanje, imetje, po*teiye vse stavi liberalizem v nevarnost. Ta je naj največji sovražnik, zato vojsko proti njemu vsikdar in povsod 1 — Zadnji doKOdki v drlavneni »boru dunajskem kažejo, da nemški liberalci ne morajo skoraj dočakati svoje nadvlade. Najbolj na potu so jim nemški katoliški in slovenski poslanci. Zato se sedaj trudijo, da bi te odrinili i* večine; bati so je, da se jim to posreči. Potem se prične za Slovence nov luiževi pot, a ker smo Slovenci že vajeni trpeti, nas tudi ta poakuSiua na bo strla, ako ostanemo veren in posten narod I — Na Ogerekem im^jo nekig »ovil« minirtlOT. Vočinoma «o vsi Pn*o-lidarji in kalviad Tako globoko je wled UboraM padlo kraljoelvo, ki ae jo nekdaj a ponosom imenovalo kraljestvo Marijino. Ijnfctvo *isk*jo tidje, ubogi So-vaki se zatirajo i najhujlo silo in cela cerkev mnog kmt > /dibujo r liberalni i: kl«Wak. Taka jO podoba driave, ki sloni na breiverski podlagi. — Na Francoskem jt umrl v soboto dnč 26. t m. ob 1. uri po noči kardinal Laviterie. Pokojnik jo H potni« iu* »1 «kV>tra 1825. leta. Posvetil »e 1* debevakemu uUoo. Nekaj časa je učil cerkveno tgodorino na bogoslovaki fakulteti » Pariio, potem pa j« bil pokliean v Rim, kjer »o mo iuoi.li neke jako vaiao prelatoro. LeU 1863 ie bil imenovati anejškiss škofom in Itiri leu posoeje ■adttelom algierakim, pred dobrimi desetimi leti pa kardinalom mal-nikom. Ko je Francija dobila proteklvirat nad Tuoisom, je papel obnovil kar laško oadškofiio io Laviitrie je odslej imel a ulov afriški priaas ia nadškof kartaški in alti-erski. Lavižeris je sezidal na insstu stare Kartage lepo metropolitaosko cerkev Pokojoi kardinal se je jako trudil ta raUirienje krščaosstva v Afriki in odpravo robstta. Pred oakaterimi leti je prepotoval vso Knopo, da j« vplivse mote pridobival, da ga podpirajo v borbi proti robstvo io nabiral je denar v U oamen. Za razširjeoje krščanstva po Afriki je ustooortJ kardinal koufragacijo »Ig-.«^ (( Mjeoarjev, ki so uradi ijik bele ofeUko tnaoi ped ^ .boti očetje". DoporwMrtkr.eti|ig»tvt po 9alari% nt kjMc navedi rokottn, k *no«ai Irutln sahankik^, po »igle* "tartfc vHolkii redov, ftralj« *> bili o*4ut io }e bik n|ib aalog» obfciovati umit* » 9afcu ojati trgovce i robi. Sprrt J« ta bratorlfliie lepo napr«#9nll ali sedaj bode pa menda aaspala, ker jej pnmaajkuji fc naraik sredstev. V Jfrauet|i akda freliberalai dik. (t bi devolj podpirali take p*dj»l)o. Uon XIII. tu slavni papel oahaja dnč 15*. februarjan prihodnje leto p«, desetletnico, odkar je bil za «kofs posveten. Ta slovesa* se bo slavila po vseh katoliških delih sveta. Naši škof« ao v ta rumen izdali skupno pastirsko pismo, katero u je po cerkvah bralo prvo artventno nedeljo K »t*, ličani bodo po celem svetu nabirali denar ta sv. Ota da mu ga izitrfe kot dar ob tej alovesni priliki. Pip« namreč oropan posvetne oblasti (totrebuje za vladat cerkve mnogo denarja, vzlastiza »voje kardina!e svetovalr« in zastopnike pri raznih vladarjih. I lenarja posebno potrebuje za misijone po raznjii delih aveta. I>enarja tortj ki se nabere za papefe, »t OOe um ne porabi za m. pač pa za dobre namene. Kaj je novega po Slovenskem? U Clrknlce. dnč 26 novembra V Cirknico dobimo okrajno sodnijo. Dolgo časa so 1'irkničani prosili za njo in sedaj jih je vlada vendar ualrtala. Veselje je rmdr tega veliko. Vsaj je pa tudi bilo potreba v firknici »od- Listek. Bog je. (Slika.) Spiaal >'r. fuugu, Ko srno obiskovali ob vseh svetih pokopališče, bila sv« menda i (irtičrrim £tefcnom zadnja, ki sva zapustila sveto mesto. Mrzla sapa je vela čez tiho grobišče ter ugaoevala blede lučk*, ki so Ae briele po grobeb. Zd4o s« mi j«, kakor da aga&ajo plamen — vroči zublji — ki so čutih d ose v vicab do danes A molitev, solze in pokora so jib pogasili, da ao ae popek uboge duie v nasočje Stvaroikovo, kje* bodo m veke v nekakem speci ulivale večno Maftenstvo — Nemo sv« korakala s prijateljem od gomile do gomile. Zatopljena rra bila v pomembne misli, ki nama jih je bsdila boija njiva. Citala sv« j-x>o — da nekako čuk sva pretresljivi izrek vsega mogočnega Hoffa, kateri j« velel našemu pra-dedu: »Prab si, ia v prah es boi spremenil . Ze sv« prišla do zadnjega groba. Vieoka svetilk« je gorela na njem in izigral« Kič skozi pisano sleklo na bogate vence, ki so kriH gomilo. V.dHa sva, kako je uprav pred nama vstala črne oblečena ženska z groba obrisala si z robcem o« In odftla v temni mrak. Ko prideva do groba, zgane se moj tovariš, iz praij p« se mu iz vije vzdih' »Tedaj tu sile Zavzel ga poprašan • Kdo počiva tu?* Mesto odgovor« se zgrudi na kotena in bridko-bridko *iyoč« — potem p« lepetaje moli Ni«em P hotel dramiti. Pokleknil sem «e jaz in molil nevedoč a koga. Za nekaj č«m vstane Štefan in mi reče mnk> »Pojdi va.» Vo*čil« sva «e enkrat vsem du/um voOni mir i» pokoj, poleni pa sva hitro proti mostu. Da sem pretrgal mučen mefk, prvUl sem » ao« Štefana: • Kodo je ondi pokopan, d« s« tako lalosu«?* •l>rafi moj, povom ti, p« le zato, d« si okrsai vse življenje v spominu nocoj^i veOer Mnogo ne^ nostij U bo le pretilo v življenji — pretilo posebao • pogubo tvojo duše. V vsakem bojo pn ae spomni prigodbe, ki U jo pove prijatelj vseb Svetih večer, » zmagal bo«. V grobu, ob kalorem sva molila, mi ne po««* »orodnik, ne dobrotnik — tu« ne prijatotj Imeaovaii ga morem le znanca. 8e>runila sva so » pr" »oH — a prijatelja nisva bila. Jas, sin loaon« koče, boeti siarrte>-, on __ bogate, OM^čanske rodovtn« J» ^ boj«, marljiv, — 0n razposajen, drse«, brezdelen Vidi« torej, da »e taka značaja nista mogla idrtrtiti Krvs>tki ije. Občina je velika, pot v I,ogatec dolga in teleznični d silno neugoden. In lotijo se Cirkničani, kakor je no znano, tako ailno radi. Marsikdo je te aatotil dom in posestvo. Ni pa »e določeno, kdaj da začne aodnija v Cirknici delovati, jedno leto bodegotavo preteklo, predno bode vse vrejeno. V Cirknici j« vročinska bolezen sedaj skoraj popolnoma prenehala. Začela se je pa širiti po Menišiji. i V Sellčku pri Begunjah jih je vže več tbolelo, nekaj ludi umrlo. Z Goranjekaf«. 21. novembra, (t M a t i j a it a b i i, umrl 11. novembra 189 2.) Dnč 11. novembra j« umri apoilovani in dsleč aaaoi rudokop Matija Rabič, po domače Zakokošič, it joeeniških Rovt, v 73. letu svojega življenja (rojen 19. febravarija 1840). Pokojnik js bil mol, da mata takih. Datirana je sbisksvai le domačo Mo, j« s Isstno pridnostjo tolik* taprtdaval, da j« slovenske io neoiks spise glidko bral io tudi rasnmet. Vstopil j« 1« mlsd v je*e-nšk* jam* kot navaden rudokop; ps s pridnostjo, zre-stobo ia ratamaostj* j* stopal od stopinja do stopinje, da je oapoalsd poeta! prvi .hntman" ali jamski Čuvsj in js mnogokrat ni sms to val samega jamskegs oakrbnits. Bil ja v ovojem poslu tars* vsestransko snajdon in je rasae kamna, rad« in okamnine morebiti boljs poznal, kakor kakšen profesor. Predstojniki so ga čslali, pa tudi podložni so ga Ijabtli; le kaki nerodnsiii g* niso megli trpeti, ker je bil strog in natančen, kar pa je pri tafco nsvsrnem delo ravao najbolj potrebno. V sroji težavni slolbi je bil večkrat v smrtni ne-varoooti. Nekdaj mu j* ratsUsljsns skala pokončala ok6 —■ — - i i mi je (srca, ko sem pobiral koace kruha, katere je sprijen Albert, tako mu je bilo ime, metal po Šolski sobi. Dve lati sva bila skupaj. Potem je pa zaostal in, kakor sem kmalu čul, tudi izostal, čemu bi si bil belil glavo, ko ja imel doma vnege v izobilji- Oče je hotel vzgojili Alberta za premetenega kupca. Zato ga je poslal v večje naasto, da se potrebno izobrazi. — Od tedaj nisem Cul dolgo ničesar o njem. Ko s* nekoč vračam akosi to mesto na počitnice — bilo je prav v petok — gram v gostilno, da se nekoliko okrepčan. V »gosposki« sobi je sedel mlad lovec ler obiral mastno pečenko ia preganjal dolgčas s tem, da ja dratil paa audeč m jemajoč mo kos pečenke. Poadravim gosta, aadem k dragi mizi in pričnem Citati časnik. Točajki pa naročim postno kosilo. Ko lovec aasUii besedo — postno kosilo — zasmeje — se — satansko se zakrohoče in prisede k meoi, vpralajoč me: »Ali al te vedno tako kmetiško neumen, da si ne upat v petek mesa jesti?« Jaz sam se kar zgrozil nad toliko predrano*jo. Vender aeat ae premagoval in mirno rekel: •Opraatita goapod, jas Vas ne poznam in menim, da Vam ni prav nič mari, kaj jaz jam — kot kritlijaa!« »O, asa bo« pa vender poznal, ne? Albert—!« Tedaj sera ga sposaal. Spremenil se je mnogo. M« ebnuu s« mu ja bralo, da ima popolno iivalsko io mnogo streljanje v jamah mu je vielo skoro ves posluh. Tadi je bil večkrat od jamskih plinov ves omsmljeo. Posebno se je skasal dol 5 decembra 1883, ko so jamski vetrovi (schlagends \Vetter) dva rndokopa sa-dalili in je bil tudi jamski oskrbnik gosp. Feseel le v nevsraosti. Sploh prsviju, da j« takrat rajnki Babič s svojo ras-umoostio in hlsdnokrvnostjo v splošni zmešnjavi zabranil še večjo nesrečo. Taka hrabrost, nič msnjis, kot vojsška v bitvi, tudi na višjem mestu ni mogla skrits ostati. Odlikovan je bil posebno valed te pogostnosti s srebrnim krilcem sa zuloge. Daairsvno js bil rajnki primerno sslč premožen it bi bil prtcejšojo pokojnino dobivsl, vendar ni kota! priljubljena službe pri jamah postiti, ampak js do tsdnjega (blizu 50 let) svojsmu poklicu zvsst ostaL — Spomin* vredno je tadi to, da je bila nova cesta is Jesenic k jamam (čet drs uri dolgsj po njegovem nsčrtu in pod njegovim vodstvom iigotovljens, in bo tako vedoo pričala, da so todi ns kmetih samouki, ki ae oe nstrsiijo vsakega inžeočrja. Njegovo zasebno iivljeoje j« bilo vzgledoo. 6 svojo zskonsko družico, ki mu je bils ensks po mjiljenjn io krščanski gorečnosti, j« živel v slogi in resnični ljubezni selih 46 let. Bog je blagoslovil njojin zakon t več otroci, koleri pa so večinoma majhni pomrli; le dvt dekleti ste dorssli, ali tudi ti jima je smrt za kotami pibrsls v nsj-lepši starosti (okoli 20 let) mtnds leta 1874. Tako sta tedaj ostala sama in sta s« potem še toliko tesneje oklenila eden drosegs. Odkar sta vse otroke sgobiU, sta avojo ljubezen obračala revežem, cerkvam in sploh ns dobrs dela. življenje, ravnajoč ae po pravilu: »Jejmo in pijmo, dokler živimo!« »Albert?« tako sem mu odgovoril, »kdo bi si bil mislil, da si ti, ker si se tako spremenil. Kako se ti kaj godi?« — Hotel sem pogovor saaukati na drugo stran, dobro vedoč, da je prepirale s tako plitvim in razuzdanim človekom o verskih stvareh prav tako brezuspešno, kot bi bo bodel z volom. »Dobro! Posebno kar se je stari spravil s poli« — (ako je govoril o očetovi smrti — »io pa kar nixem več krislijan, kakor imenuješ ti tisto priamodarjjo. Ali no vel, da je vera le za kmet«? Olikaneo je nima nobeden več, — ker je dokazano, dajo to sama sleparija!« »Albert, to je grozovito, kar govoriš I To j« bogokletno!« Tako sem vskliknil užaljen in razsipen zajedno. »Ha, hal Bogokletno I Kako bodM klel Boga, ker ga ni? Povsodi aem že lazil, po gorah in mestih, po •oči in po dnevu a Boga nisem srečal. Ziv človek mi pa ludi ni še nikoli pov«dal, da hi ga bil videl. Morda si ga ti? Imaš gotovo posebno »račol« »Da, videl sem ga, hvala Vsegan^ogočaamu! Ne sicer iz očij v oči. Pač pa sem videl in gladam vsak dan dela ajdovih rok. Ce pogledaš neizmerne svetove, ki tekajo po svojih določenih Jtrogih, ali pa če opazuješ najdrobnejšo cvetko — in najmanjšo živalko — vse ti glasno kliče: »Bog je, Bog mora biti!« te*« * J* ««««i zar.i aeaa»ada* f«** ^ M * ,z»t« *r*>. hitr- » cdkoder- ^ w =3 * i »•«:»)«• J*"*9* ^ tic»e 'ti dt*ra:t: k Ni rrl.-aN.«« f Mrd M ko K r^ija « ■ gu. j* :» *** - rt.tfc Ea-rf - k«" m* |>u « 4ik:rrtiat nt*«rrr Z«ai » ■« Wa ia««ai T,raia~s;a » pel&ii K -•♦« 31Mrf Pi bat a a: čad* 0« » ^ po cr^aib. i*p»k je nj* perbtrtJ H«'ke j ki;*a W je de iaia*f» «1 .Mi«« SMea*«' i« kar »k?« a •» »■• ti .IMefj"* dr=tt«v Ti m * at > 4 k0 * rt aktf t u aafb f.kr%t\i tat tarad: I W reok«*! fT+ p-teBia ta ntet Pi r»ra« » i« « H » ngVhi yo«unc S»e.-± rmlik a. aiketj ta M«trti. iw in« ie sd » ki* ia Uhi.^ petfraft ar; k.^i ia dabt f* TaJ» »pnie •♦'«»• f"^ ipVit. i kiierr « po klMt eW*T»ti M n iv a?n! tetr. tTkrriii« tt poats« I it i» takraaeau K k>5kruk »rfra« rr««^ T»4- » ted:r teteia. t « t: s t; led« d*:; '.ntla pruei r» takrtaeeu ia a j* trt' troje i. t»' m w ittifi )}tfct• UA Mat tt t«k. L ^f1«. II left, k ^ k 1 Mi t«« » :t u be «w Pmk«:i«bt ltM| ;ti. h aei«a. ki m je od aje p:tieeu 1 tt«i ^ t^Mdui:: .L tkt ao)t l«at" Vtc*r; ti to« m ttm :4a»;ti cd doat; tli tdt; pt t« , H pe tkl«ptac ta mw 1 t:km : fc, „ dtj k* bko ttkik Trfik ali I Z 1*1» •• •»■ fro*: Po pcve^nei« ad«rtt t kot;4r^ktca «Mt d. «. k/, (mi a« i krt t Ao dteU ^ ponatk hmrn S*lu * SvtaAi rHr DitrtTi prrt dn c a iepeft it fmttft trem« snu it « kr drUrt* krt borom f iitadc«. ki te^ u iatt(ra* • Tt ime« bedo pun iiaate *m ka m*. Mn«ili. t me« liki a po kfit)rt i (tr. itktrtti* >t t.rta ik Oboie a -ktlm. ker ;ta t prk:4t»*bM u>t» iToj.b k*M uke o4at u a ?r~o c. kr. katdttk« knite krea|tu c«e« i^r^i ^»trirevaiaeo pminmt. dt m ja i«i:i »t ki: p fn:-fei ir^ftle. kakor »Bet- t«efc. *.o .«♦ * 'ako ia k '.aate V«t v*hii /a 7« B4 bca T«roril triu j tudi c« aorea »are- ' t^': « — \> ac* pfoaierta.e fc^o laroc; -koto f ;«res m .« od a«a« S»c le a.'M* ko dot a od n;^ fOTt Xa.pna(*«i*a »e cr* da pr.icm ta*:. t ser ? X.?e jeai Afcer. M anrtai I pcw«Ci ia bc-oe fsroc.u 1 a«ooj Laako k !i ii uko • s* * pr«re§Ja u norica Naroča kc tute. t o««: S*m»;. M< k veki da < jaea t bc4.< pocC.o - ncjre^uela T»?neau o^.M Predeo «ea dot^ei t a«ato posedal m. j« »ur kako a * ctefir A»er pcoea^ll • Ma<«t« >aana ja bJo ko an»o ta * caric« hx a^aS A8«fla. k jo .«kai a I01 Ju ac ie rekoi Stefaar^rea« Aaiata da a č^Tak m bc « k« drar 6of «■ bc »in: Jme< Ia ko w * Jaz p« pra\ ia in te poračeoa. č* bi bd taoa t4v«d. k: prav. zapor«!tae praina« . ipobcm bd bi zdaj zdrnr kot nba. na pa na nroi m« ni dc-ka^L Preki ro aa »torel « zaot-al Pr.derz na Aibertoe dom. Skortu ti*na .« ;c h.«: Na d.gea hodatka <«t tetaa zdra-atka Um ;u o Albertorra tunjo. Ob« a,a:ac brc«« odk taau and da ee bode dolnrei ree«rx Va. na t predaobo. V aaAoa,aču je »«<»«•' bleda, prafadena « zjokam k oči. Poiaato »JCco na posteij boij arMa podobaa koc .l*v«k« ^ da rra pntta. odpre trike (rapateca. zajeda, »preieo «m ta traaoge kakor arek obratu Sedat tea k poete^ czaL je pa t>. a iti ni.ua fepetak — giaTr m ac f* r^«*' aae pcpcate: .Ti ah je Bof- Porej ta »• tt ■ tadn/v: r foeuiaj fovoni!« PnporedoraL dokazom! m razitgaJ aa a>o o W ce*o uro - »er* koiikor aaa ac«ei rade. » . aa aa bral kako afeo au jt dtrji. bo» »* Io 500 ljudij, da so se posvetovali, kako bi Slovence nogli se huje preganjati nego doslej. Odrekali so ko-oskim Slovencem kar na kratko vso pravico do obstanka D trobili staro laž, da je Koro9ka neraSka (?), da mora pka tudi obstati I Glavni del govorov nemških hujskačev, ned katerimi jih je veČina Ne-KoroScev (I), so bila sum-ličenja, neresnice. Ia2i. Posebno se je Sirokoustil nek 'irolec dr. Luggin, ki bi kar najraje potopil vse Slovence r žlici neslunega kropa in »ubogo« nemSlvo tako spravil Io — moči! Poleg Luggina oznanjevala sta brezobzirno ovrastvo nasproti Slovencem Se stara zagrizena naAa ovražnika dr. Steinvvender in pl. Dumreicher, ki Slovana iar živega ne moreta videli I Neznansko jezi te ljudi, Ia Slovenci na Koroškem Se živimo, da se ne damo »onemčili in da terjamo svoje pravice. Na potu so jim na$>' sijajno prospevajoče slovenske posojilnice, podružnice sv. Cirila in Metoda, družba sv. Mohorja, nas »Mir«, iploh vse, kar j« slovensko! Izvolila sta se tudi dva odbora (12 »generalov« in 24 »hauptmanov«), ki sta lobila menda nalogo, da Jsodela katoliške Slovence žive jekla in slovenščino pometala iz dežele! Kakor kažejo >osvetovanja tega nemčurskega strankarskega shoda, čakajo koroAke Slovence Se hudi dnovil A obupavajo te ne; kajti nj>h alvar je pravična, in taka stvar je doslej Se vselej zmagala! Vsaka sila do svojega časa! Vrla slovenska občina Kotmaraves ob Celovcu pritožila se je zoper to, da so ima dvorazredna Sola razdeliti v dve jednorazredni in zahtevala, naj se vpe(je slovenščina kot učni jezik v tamoSnji koli. — Tudi slovenski možje občine Vetrinj ob Celovcu vlolili so prošnjo za slovensko Aolo. Dobro! Slava zavednim moi^rn.— Novo Solo bodo zidali v Celovcu. Stala bode kakih 200.000 gld. Kavno A zmagala je milost božja. Na vse moje prigovarjanje mi je rekel samo: »Po gospoda naj gredo«. Pri tem pa sta mu pritekli dve gorki solzi na bledo lice — dve solzi toplega kesanja. Alberta so prevideli. In skrajni čas jo že bil. Zakaj po duhovnikovem odhodu ni pregovoril nobene besede več. Krčevito je drlal v roki sveto razpelo in nepremično zrl v Križanega. Videlo se je, da se borita smrt in življenje. Oko mu je vedno bolj umiralo in se potapljalo v skrivnosti onega sveta. Klečali smo ob postelji in molili. — Kar naenkrat pogleda jasno vAme in spregovori glasno: »Prav imaA, Bog je!« Se en tresljaj, Se en globok vzdih in Alberta ni bilo. Drugi niso razumeli, kuj hoče s tem povedati — razumel in čutil sem pa tembolje jaz. Zdelo se mi je, kakor da je že čutil pričujočnost božjo, "videl Boga pravičnega sodnika in da je prav v trenotku ko je stopil pred sodnji stol, vsem v svarilo izustil te besede. In tedaj sem spoznal bolj kot kedaj resnico svetopisemskih beaodij: »Rekel je neumnež v svojem ercu: Ni liogaU Moj spremljevalec je končal. Prišla sva sredi mesta, i Vsakega je vedla pot drugam. Segla sva si v roke in slovesno oba zajedno izrekla: »Bog je«. tam bodo zidali nemški »konservativci« novo tiskarno. — Pet koroških rodoljubov zložilo je nedavno v Celovcu za družbo sv. Cirila in Metoda 100 kron v zlatu. Slava jim! -m— Ntajarsko Občina »Cven« pri Ljutomeru obsega Štiri vesnice, namreč: Gornje in Spodnje Krapje; Mota, Cven. Vrli kmetje po imenovanih krajih so se v najnovejšem času začeli v nArodnem obziru živahno gibati. Ustanovili so si namreč zaporedoma tri društva in sicer: »Bralno društvo« in »Zbor tamburaSev«, nedavno pa se »Požarno brambo«. K zadnjemu druMvu se je hitro prve dni oglasilo 46 oseb; isto vodijo: Rajh Josip kot načelnik, ostale posle opravljajo: PuSenjak Tomo, Žkrgot Ivan, Karba Josip, Rus Matija, Krajnc Jakob, Slavič Josip, Liabič Martin. DruAtveniki so »v polni obleki« prvokrat se prikazali v trgu na rojstveni dan svetlega cesarja, kamor so se bih podali k sveti maSi. Gasilna dolžnost jih je pa ob prvič poklicala na Moti, kjer se jim je posrečilo, da so poZar obstavili tako, da se his«, ki je prizidana ob goreče poslopje, nesrečonosni piamen ni mogel obleznoti. Povodom »konjske dirke« napravili ao Spalir. Dne 18. septembra je pa »Bralno druAtvo«' priredilo veselico na nekem travniku. Tukaj seje ljudstva gospodskega in kmeiakega zbralo okoli 700 oseb. Ali veselje zdelo se je spremeniti v žalost. Nekje za vesjo se je začelo kaditi. Ker so pri voselici bili tudi ognje-gasci, povabila jih je dolžnost, da pojdejo gasit. In kaj li je bilo? Neki Segavci ao n&vlaS vkup nanosili slamo in drugo smodje. S tem se je pa gasilcem delo samo pokazilo. — Na Kogu pri središču je za občinskega predstojnika izvoljen Franc IvanuS«, za svetovalca pa Jakob Govedič in MatjAS Pokriv&č. — Na Slatini so po dolgoletnih borbah vendarle domačini in za vbogega kmeta skrbeči ljudje dobili v roke občinsko gospodarstvo. Za župana je izvoljen vrli gospod Franc Kert. — V Za-vrču umrl je dekan, veleč, gospod Rupert Šula. Bil je blaga duSa. Svetila mu večna luč! — Na Skomarji pri Vilanji so farani imeli ves tjeden duhovnega veselja. V njihovej sredini bivali so namreč gospodje misijonarji Jalsovec, Kovalik in Kitak. Bog blagoslovi delo! — Na Vidmu ustanovili so »Vinorejsko društvo«. V odbor so izvoljeni gg.: Novak Jovan za načelnika, za odbornike pa: Zupevec Alojzij, Pogled Henrik, Vidmar Franc. Društvo je občini Videm podelilo jedno parcelo njive, da napravi vzgledno matico-lrsovnico za ameriške trle, katere se bodo druStvenikom prodajale za malo odškodnino. — DeželnoSolski so vet je Šolskim oblastvom po deželi razposlal pismo, s katerim se prepoveduje, da bi lovci Šolske olroke rabili za gonjače na lovu. — Občinski odbor za občino Giiss pri Ijubnu na nemškem delu nase dežele je sklenil, da naj vsaki gospodar odpovč stanovanje osebam, ki tam živijo v divjem zakonu. Kdor bi tega ne storil, plačati bo moral kazni 5 gld. Gospodarji pa, ki bi take ljudi vsprejemali pod streho, morali bodo plačevati kazni po 10 gld. Kakor se po časnikih bere, gospodarji vbognjo radi. — V Bruku bivajoči posestnik, gospod Jur(j Bepin, doma is Vojnika, je od svetlega cesarja dobil za zasluge zlati križec s kromeo. 23* Cerkev in šola. Podob« Iz ilvljenj« % CI>M)*) 47. .Neumni k is« t." Tefcko i« pisati zgadavioo „oeumsega kmeta*. Dolga j« io ialo.taa je in daa at d»o se m noti oo»i pe)«*» — trga lotnega poglavja. Vsak plearček. vsak kemij, »»k čre»harski oč»nee «uti M ie od nekdaj sposobnega, da ie ovrko*«-di t dobevilimi dovtip' v tem obnro; aodro^ti in n^noaii ima talike v iaobiljo, da kar sršf ko s* rat-gavaijajo • kak i a .kmeAkia očetom". .Neomm kmet" — al> ne ponavljajo tega vskKka ratoovrita« pimse, koder aad< prvaki in vdtaki, aH oe govor* f lem srnsla bere teloigm io p«veati »o romani. dopisi io uvodni člaaki aii o« kaie lega vae javno tivljenj«? O, da bi hoteli popisovati .pasje* ravoante. katere skute oebroiaokrat »a« .aeaaai kaet* taa kjer bi s« ia>et« »jema postreči; kier plačuje oa tiste, ki se p»t«n> norčojrjo it njega, da bi baieli opiaavati v a« tisto poaite»anje, katero trpi kmet-»ki »uo, vse tinte dogodke, kalen dokaruiejo, kako bret-BMioa j* predrznost »nagib novodobnih olikaocev, ko »Matej« i „a*nmnia kmetoa", f debelo knjigo bi na-raaiMl ta pop«! Io priaertajao s Ura vse tisti bumbag, ki se vrti tedni, ko se .neaont kaet" potrebo}«, vse tisto hinavstvo liberalne dob«, s katerim se love kmečki oovei io .neern-aaga kmata* glaaon! Tedaj spada .ueamni kmet* me) vrle mai«, mej afc-bre dvinve. mej dvčni, ljubljeni narod, a«j rasb«rite velfake dlaoe io idi! Tedaj je dober in aoder — aausai kmet! Socijeloi demokratje češkega rodu imeoojeio češke kmete — norčke, ker se jim oe dajo zvabiti na led. Norci m imenujejo, ker imajo Se živo vero, ker se vklan-jajo ie »t o jemo Bogo in oblasti, ki jim jo je dal. ker imajo ie krtčanvko poiteaie v tislrh in se tavedijo svojih verskih doiiaostij. Kaj bo .neumni kmet" — to je tudi bistvo vsega tratega pisarjema v slovenskem jezika, ki sedaj skoia oa jako čnden oačio pregovoriti Ijodvtvo, naj oe itraža svoje ndanosti ikofn, ki ga Ijobi. Kaj v6 kmet o takih stvareh; on le mč>lh io plačat io — ubogai! O te« določajte le — veliki in očeoi io bogati — gospodje; kmet — je neomeo! Io ta .oeomni kmet" se vendar-le giblje, m darove, ki mo jih je dal ojegov Stvarnik v obili meri, uporablja tudi v to, da spoznava svoje doinosti v javnem iiv- tieniu io da t moškim ponosom ločoje svoje prijtWj, od svojih neprijsteljev. Ta ločitev se bo gotovo udi srečno tavrSils; kdor m^ni drugače, ne potna oi»«g, rodi. Niš kmet vstaia in sicer določno io pogomoo k« katoliški slovenski kmet in vstal bo v strah «*0 tistim, ki mu hot* t liberalstvom uničiti njegovo miil^. njegov toačaj 10 — srečo njegovo. Tedaj ae bo pa videla, kje je narod sloveoski io kako mora govoriti, kako m«i delovati Usti. ki hoče govoriti ali delati v njegovem imeao, ki hoče delati tanj. Direktivo bo dajal o n s a m in »obt deri drogi; zajemal jo pa bo iz vrelca resnice, it noji iive, katoliške vere. 4S. Skrb ta a boga. Sv. Vincencij Pavijan, znan posebno po svojih V«. cencij»vih drožbah, imel je postno usmiljenje z nbofim On sam ni sicer imel ničesar, vendar je vedno (Mil miloičinr v podporo reveietn. Nekega dne ni imel prti nič več, a vsled neke nesreče bila je neka podpora potrtac potrebna. Svetnik sklene, da gre h kraljici, dasi bi jt Še nedavno podelila veliko podpore. Bil je večer ta krili« se je rimo odpravljala s svojimi domačimi na slavooitoc veselico, Sveti Vincencij stopi pred kraljico ter ji ruleti svo)o veliko zadregro. Kraljica mn pov<, da je v ta nim« ie večinoma vse razdelila. Svetnik pa se ni dal ophfcti Kraljica je nosila dragocen bleer na svoji obleki, ivrt Vincencij ga je opazil ter rekel: .Kraljica, ali niste Ti mogočna in mnogospoštovana gospa? Ah mar je Vao tnbt tega bisera, da bi pomnožili darove, ki Tam jih je Bof naklonil? Največja lepota vsake iene so ujene čedootti Pozemeljske nečimernosti ne morejo jim pridobiti oobeoib zaslug. Oddajte zato svoje bisere, podprite i ntimi reveU in svetili se bodo nekdaj v večnem blesku na Vaši plavi!* — Po teh besedah kraljica Ana avstrijska odloli »vojt bisere ter jih izroči .očetu ubogih*. Ta pa je vesel hvaH Boga. blagoslavljal dobrotno kraljico ter hitel, da pride se o pravem Času trpečim ua pomoč. — Po takih potih si je pridobival pomočkov, da je toliko storil za reveie — Bralcem svojim ob tej priliki iskreno priporočam«, naj radi podpirajo reveie v svojem kraju, vzlasti naj « z darovi spominjajo Vincencijevih druib po onih krajih kjer te drutbe blagodejno delujejo v podporo revnih droiia in zapuščenih otrtk. Gospodarske in obrtnijske stvari. Koliko hm i« imamo poklminti Oni ni'/ Pri kroaljanji livine nam ni gledati ie na to. da ftivini le toliko krme pokladamo, da jo pri *ivlj«nji ohranimo, temveč v taki množini, da kina« raste in m redi, to je, da prebavljena krma gre v meso, mleko, loj, v mast, v volno itd. To pa dosMemo s tem, da Jivini dsjeo° več klaje, nego ji j« potreba samo za tivljenje. K°,l1ic nam je tej ali oni hvali dati krme, se ne dfl kar «pW° določili. Kajti množina krmejeodvtima od redilne vrednost-krme, katero pokladamo, od velikosti in teie iivin«. plemena živine in nje starosti. Množina krme je pa tudi odvisna od toplote hleva, od oskrbovanja in posebno od tega, Čemu živino redimo, ali zaradi mleka, vožnje, ali mesa. Navadno so krmi živina s senom. Preračunih so, da zadostuje govedetu, ako ga s senom krmimo, '/io "ieROv® ,eže nit dan< kadar hočemo govedo samo pri življenji ohraniti. To se pravi za vsacih 70 fantov žive vage moramo dati na dan 1 funt sena. Ako govedo tehta 700 funtov t. j. 7 stotov (centov), dobiti mora na dan 10 funtov sena. Ako pa dotično govedo rabimo za vožnjo ali ako je molzemo, mu moramo dati dvakrat toliko sena. torej na vsacih 70 funtov žive vage 2 funta sena. Vol, ki tehta 14 stotov in ga rabimo za vožnjo, mora dobivati 40 funtov sena na dan. Ako pridevamo senu drugih krmskih stvarij, kakor detelje, ovsa, otrobi, preft itd., ni treba seveda toliko sena pokrmiti in sicer toliko manj, kolikor znaSa redilna vrednost dotiffne krme. Tako n. pr. 5 funtov ovsa ali 7 funtov otrobi ravno toliko izdft, kakor 10 funtov sena. JMz kokodl tudi po Mimi nosijo jajca, skrbi za zadostno gorkoto. Dobro je imeti kokoli v toplem hlevu; ako pa to nI mogoče. htnosi v koloSlnJak za 1'/, Čevelj na debelo konjskega gnoja, ki bode dirjal kokošim potrebne gorkota. Treba Jim Je tudi dati večkrat kuhane plče, n. pr. krompirja z otrobi. JDa uafci po zimi mladih drevesc ne oglodajo, namažl sedsj drevesca tako visoko, da zajec tudi, ko sneg zapade, ne bode mogel vISJe seči, z mazilom, ki ga narediš iz apna, ilovice In živalske krvi. Dobro je tudi, ako drevesce poveže« s trnjem in sicer tako gosto, da zajčji gobček ne more do lubada. Stari »rebrni denar. Kdor Ima Se kaj starega srebrnega denarja, izmenja n^j ga do konca tega leta pri c. kr davkarijah. Tam dobi namreč zanj celotno vrednost, med tem ko si drugI menjalci pridrtč nekig za plačilo; po nekod pa (aki menjalci Se cel6 grdo derejo ljudi pri mertjavar\)I. Sprejemajo pa le na* denar; tiyih (n. pr. bavarskih Šmarnih) tolarjev ti ne zmenjajo v davkariji. TurSični storit imajo zlasti v mrzlih krajih veliko redilno moč, zato naj se nikar ne zametuj^Jo. Stolčenl in poparjeni so tečna piča goveji živini. Razne novice. (Vabilo na naročbo .D o m o ljub a".) 8 tam maaaoem dokonča ,.Domoljub" svoj letošnji letnik. Btajhen po avoji obliki in akromen ▼ svojih nplh j« ,,Domoljub" pričel Uhajati pred petimi leti; pač ili pričakoval, da ae bo v petih letih tako vtrdil med 81ovencl, kakor ae je to, hvala milemu Bogu in zvestim njegovim prijateljem, sgodilo sedaj: „Domoljub" je med vaemi slovenskimi liati naj* bolj rasiirjen llat To je veaelo znamenje se naše ljudstvo. »Domoljub" ima namreč namen vtrjevati v Slovencih vdanoat in ljubesen do katolilke cerkve, v kateri nam je zagotovljeno naie večno isvellčanje; namen mu je b n d i t i med ljndatvom ljubezen in delavnost is lepo slovensko domovino, in sa mogočn o A v str ij o, v n e-mati Slovence za duševni in g oapo-daraki napredek, odkrivati trpljenje in atiaka revnega ljudstva ln zagovarjati njegove pravice naaproti krivičnim mogotcem Poleg tega ja liatn namenzmlčnim pripovednim berilom blatiti naie ljudatvo termu vnje-govih hritkoatih vaaj sa to ali ono uro oskrbeti poštenega kratkočaaja. Tem namenom primerno bo »Domoljub" deloval tudi prihodnje leto. Do sedaj Je ishajal ..Domoljub" kot priloga časniku ..Slovencu"; ker pa „81ovenao" za tvoje obilno gnriivo potrebuje vedno več svojih prilog, sato ..Domoljub" ne bo več iahajal kot priloga Slovencu", ampak kot aamoatojen 1 i a t v poduk in sabavo slovanskemu ljudstvu ter ae bo tudi posebej naročevsl. Prijatelje in naročnike »Domoljuba" prosimo, naj list pridno naročujejo in rasširjajo. V slasti prosimo: Pošljite o pravem čaau naročnino 80 kr. s a Domoljuba, da do novega leta ie vredimo razpošiljanje Posebno novi naročniki naj te hitro o g 1 a a i, da lahko vaakemu pošljemo ie prvo številko s novim letom Priporočamo sopet tvojim prijateljem, da naj ti list nsu-očajo po več akupaj pod enim naalovom. To nam sel6 polajšuje delo pri raspošiljanju. — Ob enem naj nabirajo pri naročnikih „Domoljuba" bivajočih na Kranjskem ud ni no 20 k r. sa katoliško politično društvo. Vaak, ki pošlj e sa „Domoljuba"engoldinar, vsprejme ae ko t ud katol. polit, društva, ako aesa to oglaai. — Tem potom b o n aj -loije pomnoie vati itevilo udov pri katol. polit, društvu. Denar sa ,»Domoljuba" naj ae pošilja naravnost in jedino pod naalovom :Upravniitvo »Domoljub a" v LJubljani, ker le tedaj dobimo naročnino pravočasno v roka in tudi lahko točno pottreiemo. Na naročila brez denarja ae ne m o-remo oairati In ,.Domoljuba poiiljamo le toliko časa, aa kolikor je plačan. Sicer bi namreč pri tolikem itevilu naročnikov ne bilo mogoče vsdrievati potrebnega reda in pregleda Na viakih 10 listov skupaj naročenih pod enim naslovom dobi ae en list breaplačno po vrhu. Nasprotniki »Domoljuba" r^jejo proti liatu, kjer le morejo, aato proaimo avoje prijatelje v imenu dobre stvari, naj mu pridobivajo prav pridno novih naročnikov! Kako lepo bi bilo in bres poaebnih težav, dabivaak »Domoljubov" naročnik dobil vaaj enega novega naročnika! Za to uslugo prav lepo proaimo avoje prijatelje. — Kolikor več bo naročnikov, toliko več berila bo prinaial ,.Domoljub" Delajmo sdru-ieni vai verni, poiteni Slovenci nevtrudno % geslom: Vae v večjo čast božjo in v blagor naiega naroda! 'Vdanostne izjave) poslale so nadalje prevzviSenetuu knezoskofu ljubljanskemu občine: Dobrniče-Sela pri ?umbrcgu. Gora pri Sodražici. Št. Jernej na Dolenjskem, Kaplja V a s, KI a n ec in K ri 2 prt Komendi, Kriika Vas pri Metliki, Križka Vas inl.eskovec pri ViSnji Gori, Loka pri Črnomlju, Lokvica pri Metliki, Mekine pri Kamniku, Mlake pri Komendi, Moravče (Sv. Križ poleg Litije), M oste in Naso viče pri Komendi, Ovsiie Dobrava pri Kropi, Preserje pri Borovnici, Suhodole pri Komendi. Talči Vrh pri Črnomlju. — Slava lepi vrsti zavednih občin in vrlim njihovim predstojnikom! (Katoliški de«ekratje ) Mnogo jih je, ki današnje dni na jsko jedoosUven način rešujejo socijaluo vprašanje. Nekateri trde: duhovščina ima nalog, da t verskimi ratlogt vpliva na delavce, kmete Io rokodelce, češ, trpite, vda|te ae v svoje stanje in mirni ostanite. Ti ne poioajo bistva Kristusove vere, ki sicer pravi, da oajpreje skrbimo ta nebeško kraljestvo, ki je pa h krafu največja nasprotnica vsaki kriviei. In krivica ostane tudi na gospodarskem, ekonomičnem polju _ krivica. Slabeji se ne sme nikedar utirati, ker se itsesavanju sam ne more braniti. Vlivanje, napuh, lakomnost nI greh samo za reveie in prosto Ijadstvo, marveč ta vse, tudi ta tiste, katerim je v bogatih palačah tekla tibelka, prav tako kakor je tapoved; delaj _ ta vse! — Dragi trdč t droge strani, da brani driava mir ia red In v tem umevajo, naj t bajoneti poseže krepko vmes, ko bi se kedo osmelil roditi sladki mir, ki ga imajo bogatinov rrstt Ti topet ne vedo, kako daleč tega driavna moč; država mora oajpreje kolikor spada v njeno področje odstraniti krivico, ki dela nemir, potem naj brani mir! — Takih krivičnih mnenj je jako mnogo tudi mej — katoličani. Ni se čudKi. V liberalnih načelih vzgojeni, v predsodkih svojega stanu aii rodti vko-reninjeni, v vlivanju otopeli ah t željo spletati vitje — sebičnostjo navdani niso sposobni, da bi premij,,t|ll t tem, koliko moja ia koliko solia in koliko OeijraU,«, revščine se drži denarja, ki ae juu steka v blag*,,,* Tak h ie povsod dovolj, tudi pri naa. Vender pa |« tastopaua ta vrsta v Belgiji prt tako ivani konserru,T[1 tlraoki. — Zato t ve*«l|em čujemo, da se je mnogo ta. vednib. vnetih kaioličanov sestalo v močno tvei«, y j le nadeta ime .d e m o k r a t i i o a li g a*. N« misli „ bojevati proti ustavnemu kraljeatvu, marveč le proti prid-sodkom. ki jih imajo . neke vrste ljudje •. fofoj, tirno je uarastlo število udov ie do 20 000; ia koocsa septembra t. I. so se sestali odposlanci le tvete prvič pn chodu v Bruselju v posvete. O veleanamenitib sklepih ugi shoda menimo o priliki ie itpregovoriti. Za sedai hiti-l«mu le besede, katere je govoril Hellepulta, predudoik ligi, v tlsmščini otvarjaioč shod: .Mi amo kriči,, s k i demokratjs. Mi verujemo, dasovii ljudje bratje io o d r a i a n t p o K r i 11 o ion krvi. Zato se mora a vasmi delavci ravnati kot t ljudmi in t brati. V evangeliji vnaukib cerkvenih, v tadaji okroioiei Leona XIII. imamo svoj program i o lit načel*. Lepe besede! Kedo ni a celim arcem tik mokrat? (Prezentevaa je) t. g. Aoton Len asi, karat ai CjIu, ta iupuiio Ihan. (.Mir* a politične« po letaj s ) Ztdnia itevilka .Min' ima jako dober članek o našem političnem poloiajo. Poroča. kako smo Sloveoci t veselimi upi potdravljali vlzdt TaslTnjevo, a kako malo teb upov nam j« apoloii Tuff« vsled vrdoih spletk in mogočnega vpliva liberalo b Ne«-csv. Potem pravi: .Prišla ao nesrečna volitve na Ceikia, ko je tmagala mladočeika stranka, ki ai marala ti pri|-šojo slovansko-konservativno večino. Ker liberalni Nemci tdravega telesa krščanskih narodov avstrijskih, ki io b.li zavezani v prejioji večini, niso mogli drogače prtoigif, tastrupili so v visokih it mladočeške politike, ker le tista je ne«-škim liberalcem v sedlo pomagala; p* P" verieni smo, da se bo češki narod v kratkem stre"'1 »* spotnal, da tan| ni droge rešitve, kakor v tesni t drugimi krščansko mislečimi narodi Avstrija, i Sto" venci. Hrvati, Poliaki, Romuni in planinskimi nemški®'* kmeti." — Kaj p o rek d tem besedam ,N»roi': ■ Edinost«, . Nova 8 o« a", ti p r o 11 a v 1 j •n ratšir jevalei mladočeške politi«' med Sloveoci? I Dekliška iola ielikfk aeiter eeljike ekalce) C«ljj' okolica j« te!6 velika občina. Ima torej tudi veliko u godnih io šolo oblekujočih otrdk, ki so do leta 1875 bodili v celjske šole. Te so bile pa kmalu prenapolnjene, io TM nemške, torej nepripravne ia slovensko deco it okoliee. Zato M j« omenjeno leto ustanovila posebna šola ia okolieo, ? katero to bodili dečki in deklice, čeravno je imela šola takoj a početka tri ratrede, (t dandanes ie todi ta dečke premalo triratredoa šola), vendar je bila tako prenapolnjena, da je bilo ie v prvem ratredu 180 olrdk. Vsled tega in vsled moralnega dobitka je katalo, da ee šola po spolih loči. Zato se je po odstranjenih mnogih taprekak leta 1878 ustanovila posebna privatna dekliška šola i dvema ratredoma, katero ao prevtele šolske sestre it Maribora. Solo jo katalo koalo raaširiti na tri io pot;m na štiri ratrede, ker je bilo obilo nkaieljnib deklic, katere so kotel« ia morale v šolo hoditi. Zadetkoma so imele šolske eestre to obilno obiskovano šolo v občinski hiši celjske okoliee. Po radodarnosti pokojnega knttoškofa lavan-tioskega ia drogib dobrotnikov postavila si je pa šola na Grabna novo lepo poslopje, r kateri je še sedaj dobro sbranjeaa. Vadrtavanjo šole s tolikimi ratredi, ta katero ni nobeni javili denarni tavod do sedaj nič plačeval, je stalo veliko troškov, kateri so se do leta 1880 poravnali t rasnimi darili šolskih pri>atol|ev io podpornikov. Ti troški se tnašaii aa leto ie takrat kakih 1500 gld. — Dekliška šola bi bila morala* ie pred kakimi deset ali dvanajst leti prenehati, ako bi je ne bilo pod svoje varstvo provtelo .Katoliško podporno društvo v Celja". To marljivo društvo jo nabiralo povsod podpore io je porabilo vsako leto vae evoje dohodke ta dekliško šolo; vrh tega pa je vsako leto ta Boiič obdarilo še veliko revnih deklie io dečkov it obeh okoliških šol t mnogo obleko io obotvijo ter dajalo jim po tirni opoldne tople brane pri čč. šolskih sestrah. — Na ta način so čč. šolske sestre s pomočjo .Katoliškega podpornega društva" neizmerno koristile. Petnsjsto leto ie vtdriujejo vtorno dekliško šolo, kjer ae deklice veliko nauči in v slovenskem jetik« tor pravem krščanskem duhu k vsema dobremo napeljujejo. Koliko je pa to tudi vredno ta prihodnje gospodinje naše, to ved6 ceniti vsi razumni domoljubi. »saj pa tudi hvalijo to šolo vsi sta-riši, katari imajo ondi svoje otroke, in vsi, kateri pridejo t tavod om v dotiko. Vse polno pob vale o njej sta bila pa tudi okrajni ia deislni Šolski nadtornik, kadarkoli sta jo oadtorovala. Ker pa ta Šola ne dobiva nikakoršne podpore it deielnega zaklada, niti od občine, uto prihrani deieli ia občini aa leto kakih 2000—8000 gld. Kakor po-snaneao ii računa .Katoliškega podpornega droštva" od leta 1891, ima ono aajvsč dohodkov od posojilnic, katere ao dale precejinje podpore, poeebno celjska (200 gid.). Spornoil se je iole sam presvetli cesar t darom 100 gld. Udjo so tudi veliko storili. Imelo je društvo lota 1891 res okoli 3000 gld. dohodkov, • katerimi je pa poravnalo deloma primanjkljaj prejšnjega leta (1800 gld.) in pokrilo tekoče troike. Vendar društvo, ki ima le v obligacijah nekaj malo promoienja, ai meglo ie vseh dolgov plačati, in pokatalo se je i« lani nekaj primanjkljaja (kakih &00 gld.). Zato, ker draitvo tako blagodejno deluje, ker ima na čelo jako odlične domoljube (predsednik je aam prečast. gosp. opat Ogradi), — zato ga moremo toplo občinstvu priporočati. Naj se domoljubi naši oglasijo kot udje, naj a tem podpirajo njegov tavod, to preko-ristno slovensko dekliiko iolo iolskih sester v Celju! . .Dom.". (Osrednje semenišče sarajevske.) Vsled toplega ta tidanje povoljoega vremena nadaljuje se še vedno delo pri stavbi semenišča v Sarajevu, ki bil je namenjeno ta vse itiri šktfije v Bosni in Hercegovini. Delo se bode oadaljevale, dokler bode dopuščalo vreme. Koncem avgusta prihodnjega leta bode zapadni del velikanskega poslopja dovršen. Semenišče in veliki altar v semeaiški eerkvi bo-deta posvečena av. Cirila in Metodu, koja vzbudita v imenitni ntmen mnogo dobrotnikov I (Veitaik šolske drnibe sv Cirila ia Metoda.) VI. Izdalo in tsloiilo vodstvo. Tako je naslovljeno poročilo druibe sv. Cirila in Metoda u I. 1891/92. Il poročila pouamemo, da ima drutba 131 podruinic, pokroviteljev 83, Dstanovmkov 851, letnikov 4147, podpornikov 3482, vseh droibenikov 9007. — M«d društvenimi tavodi so našteti: 1. otroški vrtee v Celja pod vodstvom čč. šolskih sester, 2. otroški vrte« pri sv. Jakcbu v Trsta, 3. slovenska Štirirairedna ljudska šola pri sv. Jakoba v Trstu, 4. otroški vrtec v Bojana, 5. na Greti, 6. v Povrni pri Gorici, 7. v Ločniku. Druiba je podpirala, 1. otroiki vrtec v Podgori pri Goriei, 2. droštva .Sloge' dva otroška vrtca in trirazrednieo ia novo mešano jednoratrednico v Gorici. — Knjiinica druibe sv. C rila in Metoda šteje te-le knjige: 1. Franc Joief I. k 15 kr. 2. Budolf Habsburški ii 20 kr. 3. Valentin Vodnik it 15 kr. 4. Junaki it 25 kr. 5. Matej ltavnikar a 10 kr. 0. Pesmi Valentina Vodnika ii 15 kr. 7. Junaki (II) » 30 kr. 8. Janez Cigler a 20 kr. — Druibi sv. C rila in Metoda ielimo obilnih vspebo', ki ji bodo zagotovljeni v polni meri vtlasti tedaj, ako se vredi njeno delovanje v sm slu sklepov I. slov. kat. shoda. (Občiiske volitve na Studencu) Pri občinski volitvi na Studencu — okraju krškem — so bili izvoljeni: Fr. Zoideršič, iupan, Mat. Jaklič, Franc Novšak, Mat. Selak, Anton Hočevar, J. B tjak, J. Selak, Mat. Koračiu, Anton Komljanec, Jan. Hirar, občinski svetovaleiv (Volitev iupana v Zgornji Šiški. ) Dnč 17. t. m. so noioitvoljeni občinski moije ta občino Zgornjo Šiško itvolili ta novega iupana g. Mateiia Burgarja (Ig. Cerneta), posestn ka v Zgornji Šiški. Za svetova'ce so izvoljeni: Jak. Babnik, Aot. Suštaršič, posestnika v gorenji Šiški, Janez Florijančič in Miha Knoovar, posestnika v Dravljab. — Občina Gorenja 8 ška je dobila • to itvo-litvijo svoje pravo katoliško-slovensko lice. (Predlogi xa esejeije pijaačevaaja.) Dolgo časa ie moledujejo pošteni tretni ljudje pri driavnem tboru, naj kaj stori proti pijančevanja in vtlasti iganjepitja. Kakor poročajo listi, bode vlada še v tam tasedaaju itročila tbornioi take predloge. Porodilo u ta predlogo je iivršil poslanec S a kije, ki nasvetuje, da naj bodo iganjarije taprta v sobotah ivečer ia v nedeljah dopoldoe med alaibo boijo. Ali naj bodo iganjarske betniee taprta todi v nedeljah popoldne in v praznikih, o tem naj odločujejo de-ielni tbori. (.DrektiniceV) Katolilks drožbs ratpošilja svojim udom .Drobtinice-, XXVI. letnik, »redil dr. Kr. Lempe, sa leto 1892. Gosp. vrednik ts letn k poklania svojim vrlim prijsteljem. sotrudnikom pri .Dom in Svetu". Tudi U letnik .Drobtinic" odlikoje se i raznovrstno ta-nimivo vsebino. Prinaša namreč nastopne spise: Duh sv. Frančiška (nadaljevanje) od 1—55. strani; življenj^'« Franca Ks. K rs mer j a. (od 55. do 159 strani) Be- sedaoprvem slovenskem katoliškem shoda, od 156. do 165. strani; Sveta sok nj a Jezusova t T r e vi r o na Nemškem. od atrani 166.—171. H koncu sledi raioe lepe pesmi in imenik udov katoliške drutbe ta Kranjsko leto 189?. Poleg tega podajajo letošnje .Drob ioice" petero lepih slik: S v. A o t o o , prcsl ta nls; krasno naslikal Simoo Ogrio, fotografiral dr. Lampe; sv. suknja, izpostavljena v Trevira, m podobe knetoškofov dr. Missie in dr. Nspotoika, ter sltka kannn ka Kramerja. — Vzemite io berite! (Odbor rrfcne letenje! v prid misijonske hiše v Ko-čevji oainaoja, da ss bode srečkanje loterije, katero je vi«oko c. kr. deoarstveno mioiaterstvo t di l 5. decembra 1891, It 48.041, za leto 1898 dovolilo, veršilo neprekl c-Ijivo dol 28. decembra 1892. Do tega drl se srečke, razposlane po raznih krajih sveta, še lahko pokupijo ali pa nazaj vrnejo v daljno razpečevanje. — Kaša loterija, če tudi bolj skromna, broji vendar le 40 lepih glavnih in 5fV0 postranskih dobitkov. Glavni dobitki so poleg drozih: elegantoa zlata žepna ura, darilo Njihove c kr. visokosti presvitlega gospoda feldmaršala nadvojvoda Albrechta; drago:en v lat mašeo plašč s krasoo umetno vtkano podobo presv. Srca Jezusovega; štirje prav lepi beli malni plašči; mašeo kelib, velika šUtuva presv Srca Jezusovega, itd. Ts loterija se torej že po svojih dobitkih, še bolj pa po svojem blagem namenu sama na bolje pripor. ča. Srečke se še dobivajo tržne dni v sobi, kjer io dobitki rečne loterije razstavljeni, to je na Kongresnem I trgu št 17; vsaki dan pa se dobivajo pri podpisanem, dalje v tabačnih prodajalnicah na Cesarja Jožefovem trgu. v Spitaliških ulicah In v Selenburgovih nhrah. Srečka stane le 25-kr., ratp-ča ateljero se dov ljuje 20% cdškodnioe. — Za odbor: Jauet Smrekar, Vodnikov ulice št. 2. (Hči grofk Pejačeviča - redovnica) je dnč 25. pr. m. v samostanu .ubogega deteta Jezusa" v Dublingo pri Daoaju napravila samostanske obljobe. Re dovnice se pečajo t vzgojo otrok in njihov zavod slovi po crli Avstriji kot oajbolji v izdelovanje ženskih ročnih del. (V Sentropertn ia Dolenjskem.) Kakor se nam poroča, umrl je g. Martin J o r i č , trgovec v Seot Kupertu, po dolgotrajni in avčni bolezoi. Bil je » vseh tadevah blaga duša. Dol 25 pr. m. je bil pokopan. Njegovi tnanei in prijatelji priporočajo ga v blag spomio. Naj v mirn počival (Valsvedi ia vodnjaki) v suhih krsjih os Dolenjskem se bedo pričeli vendar delati morda že drugo teto. Deteloi odbor je bil poslal svojega inženirja letos na Dolenjsko v žužemperflki, črnomaljski in kočevski okraj, to je bilo meseea avgusta in septembre. Deželni inženir js Um preiskava! pokrajine in vodoe itvire, it katerih bi pre- skrbeli oddalienim vasem prepoirebno vodo, kater« K manjkanja sedsj aelo trp«i. Nspravili ae bodi vofclo4j po cev i h is »litega želeta. K»*r pa iavirov ai, ta« bado vodnjaki. Načrti bodo dodelani menda že letos. Ako bi prt bivslci prispevali s tlako in s kamenje«, opeko, peskom, lesom itd. do vrednost« »0 odstotkov, bi dr«|t pretzsla dežela io država v določnem razmerja. T« j; za narodno goepodaraki napredek oače dežele naii»«|0 važno podjetja. Načrt ta vodovod v Ambroan » Uiea perškem okraja je poalil deželni odbor že poleti sa rUo s prošnjo is itdatao podporo, atvar ae uradno abraiaan sedaj pri poljedelskem ministru na Doaaja is m opc-tarjaje na U naši gg. drtavai poaiaaei. .D. N.' (V Kočevja i m je dne SO. t m. na TsaUnoven u toleu obesil 19 let stari Hlape« Stefaa Levatek, dsat u Sodrašiee. IM j* strasten igrale«. Zadnje dni se jt p-tikal okrog brez dela. (Nesreče.) T svojem vodniška j« atomi preleta poaedaljek Anton Vidmar, poaastark v PMak t skrijt žnžsmperškem Ko vlače t vedroas pifi vode ia vsdsjski se aau izpodrine, prevsga sa in pade v vodnjak. 2mi njegova, vsa vsnsmirjena, da moža ai «d vodnjaka, jrt gledat za»Mi še malo pljuskanja v vodnjaka, pskl* sosedov in ti potegnejo vAn ie mrliča. I'ripel|ali ae ga r mrtvašnico f llinje. — Rudar Fraae B'jee v Idriji pride v ponedeljek po noči ves pijan r hišo poaaatoika Krta« Kogoja, v temni veli zaide ia pad« po stopnjicah r klel tako nesrtčno, ds vsled tega dragi dan nmn«- — sestnik Jsoez Selak iz Griča pri Novem Mestu ja IS. a»-vembra a svojimi tremi s novi in t enim hlapcem aaksJ v gozda hrastov les. Pri te« zadene rebka vejs poseiaaefi hranta 20letnega sina Alo lija, da valed raa umne. (Kaj sUri sorjialaa desekrae a sa delavce?) Olaali soeijaln h demokratov vedno govorijo o blaieno-n kauri bode nastala, ako stopijo ljudje v a jih vrsti. Seveda m nahaja mnogo tac h. ki va« verjamejo, kar vodn ki soc jalao-demokratičoe stranke govorijo ali pišejo. Zanimivo j', h je i' sedaj stranka ia avoje pristaše storila, in kaj js w od nje v prihodnje še pričakovati. Glavna reč s»ei|alao-demokratičnih vodnikov j«, pobirati deoarje. Kaj »s M 1 novci zgodi ? Zginejo v tipih vodnikov, aa da bi ae obrt* 1 v prospeb delavcev. Zid Ifcbel dobiva 1»0 mark na ni*< ta to, da oskrbuje eentralao delavsko biegajao, kojo P» oskrbuje tako, da se mors v listu #VeiwfcrU' »edae popra« liati. Na ahodu r frfurtu ao a« predložil« reč« Agitacije ao veljale 40 tiaoč mark, oskrbniki ia ved«*1 8 nger, I/ebkoeeht ia drugi so pogoltnili 17 tiaoč, » cijslno demokratični poslanci so ai raadelili črez 15 zaprtim vrednikom- hujskačem aa priboljAek 6 tisoč. H* pora listom 19 tisoč itd. Vs« aovce ao alotoli dels«!,11 kakšno korist so imsli? Dejanjske nobene ne, samo ralno, da ss čutijo neko oloto ia da v zaupanja pr.*««c' jejo skapno — beijše bodoč aorti. Od ajihorih ,f redijo ljudje, ki nami ai« dišati nočejo. Drnaega ni tek*1 človek« treba storiti, kakor da podarja nojnoet nove|»10 eijalnsga luta, katerega vrednik, asrada sam P«*" 8edsj Ispo j«, pij«, kadi io nič ae dels. Ako ee P» f1' šamo, od kod jsmljef .fcavedai* delat«« f» vzdrtMI* v listu *• namreč pobira ia agitacije, za jetniški zaklad ,td„ doneski pt lepo zginejo ? iepib vrednikovib Takih vredoikov je eela kop;ca Ravno tako tivijo od delavskih tuljev poMjnii soeijaliMi gosoruiki, katerim so njih pola prav dobro pleAann. To etorij* meijaloi demukratje za delavce in ne, da bi jim v bolezni pomagali, ali vdove kij podpfMlif i« cele psi Atrajkih niue moi beseda. Obljubijo takrtt veliko it drirtbine Magajnice, dajo pa bore malo. Zakaj neki? Ne marajo ta dela usmiljenja, ia dela Ijnbetnl, hočejo, da bi bil de ]i v ee nezadovoljen. To je nauk voduika socijal nih demokratov te omenjenega iida fiebela. Kjer ni krščanstva, tndi ni nanabiftassti. Da ee drufcijo delavci, je dobro, da ae pa dajo take iaioetno varati brezvestnim agentom pekle, Je Utoo in nevarno. ■V P/OMkAtJa AttvOka „DOMOUUBA" Izida dn« fr tdcitiibni Lotor^ak« srečke. Mae, tU. a*«d«A»*o . . .i KoitrunoTo . . . I 4W Krompir, . ... 3 OS 3» (U4a. . . . . 12 — Ptkaneo..... — 4n i Grab, . . . . 10 _ Golob .... — 16, nuj, . . . » — Seno, 100 kgr. . 2 2H Mulo, kgr. . - 00 Blama..... Drva trda, 4 kab. mir 1 •Ifi Vam, . . - 7i- 8peh (vel, I" 50 . aaabka. , 1 Zalstil A. Selbrmg Lipiija, Novomeito *a«rt 1« oMelava C. OplUa Eeajtl «dd«lkov, «b»oiaj»6i: I. Namftjo .B: i®**"*0 IV. Francijo V. Italijo VI. Belgijo in Holanilljo VU. Svodijo in Norurfko Vili Danijo IX Vil. Ilritapiio. X. Španijo ia Portu|[*I. XI. Rusijo in »podnje podonavske drlave. "H 1 r Pokalno v M Udmjah A 80 te "i Dobi M v v teb knjigarnah. 78-1 Henrik Zadnikar pasar ln srcbrar v Ljubljani, Sv. Petra centa 17 »« priporoča velecaatitej dohovieini v napravo in popravo vsake vrstae »r cerkveao f asode n ia krona in arsbra v poljubnih slagih r tagolovilom trajnega, dobrega dela in najnilje cene. Napravlja na fcetjo cerkven« dela i» plaiH« aa iblti Bpnieiua etare reči v prenovljonje, t j. v poirabreaje Ia peztalsnjo 7« (14-1) V ulo^i im» vttno raiUtne oerkvtBV poioie, Utotako XXIX atralsvodU. JU M N N N M N N N N * n N N N N /V ,.- \ i t H-. / 4 • \ . l/delovanU« \ "v» / \ . ■v ' I ^m^ ti / -h auao arziufe^j ' t Primerna darila I priporoča uljudno Fran Čuden, urtir, preje J. OEBA, v Ljriljiii, SlnBvialieiit.ll, ter vabi uljudno prsi. duhov-ioino in el obfinetvo na ogled ■voje Tolike taborna *a-log« najratnovritnejUh kapnik ur, alatik, srebrnih in nlkelnatih, atenskih uv a nihale*, ar a atojalom in ar batlUU (Weckeruhr«n), ar s (odbo m godbenlh vsl&kOT v ličnih poUtiranib omerieuh, riunovritnih variila, prttuev in sbeuter. Cene iepnin uram to nailednja: NajOnejloailMbat« aro ... edgld.4»Od« . erebro« nn • kostem , „ 7 50 „ * . erekrne raiuonUt* are , , 7 50 „ lite i dvojnim oklepom , „ 9 — . „ zlate ore a* dame . „ „ 18 — „ alet« ara aa goepoio . „ Garantiram povsem ta poitenoet pri meni kupljenega blaga; ta »aneeljlvost mehanltma pa eno leto jamčim. - Gecjenl naretaiki . A-r>. 10— rt,-86-1W jBMIVIMI. —------------- - ^ moje blago ni lamenjati g dunajskim tovarn vilic temo, de predajam dekro blaga za r« nizke eeae avtla iivriujem trie« Ia »aneeljivo Wr janrftm ta dobra iavrtbo — Vnaajlm narednikom noetrakem p* lelji i obratno polt«. 1716 105 38 - 35 ST Hasmvaat ssafti aa gnrtla Ia »ml®. t&dnj* oena R. jfliklaiic v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5. Zalogi vsake bale g vaiit nega blaga za inožke in fcenske »* 95 kakor todi vse vrste koce. kovtre, srajce, Jopo, nogovlce, svilene in cajgastc rntc itd. po najnižji ooiii. H N : & m C. 9 C » » Podfosfornasto-klali apneno-železni sirup priMji ltkualter Jallj Barbabajr •« Dnnajl- Ta le «2 ki ■lk«v ■les, S najta . atula nnpehoni rahljoni, »d mnogih idrut-iv a*jMj« pritmtnl ii priporoiaai p ml sira p rastaplja s, apokajuj« ka*«U, pomaaj*v0« pOt daje ilut do J«dl potpduj« pr»b»rl>nj» ia radilnoat, '.»Io Jadl la krapt. Zai«io. al j« v tiranu v Ubko ii prltvtjajn.'-i obliki, Ja jako kanalna u aar«janj« krvrl, ratlopljiv« foa-foruo-apaana aoll, ki m t nj*m. p« poatbno pri alabotnlb otrootk po»peiuj»jo narajanj« koitlj • >r.a rtekltoiei ller-l>abnyj«vega apn«no-i«letnt|ca »inipa j« 1 irld. !•" kr., pn j-«ti 80 kr. im ta uvganja. (Polovi.'nib nUkleaic ni) IfivnriLI 8»ariiuo prtd po. arilO. n,rf<1l,,a,i, ki H pojavljajo (»"I ^iln.ikinii ali p««l sinil tm»m a *■< vendar po tvoji aaatavl la tvojaat uAlnkn po-poln>im:> rail.."n» mI n*< ira oriiti-aaln»ira 2'J Irt ol.ntoj.^ia pod- tgEELli« a'"• ' 1 i^l 'J L J M • i ■ 'J Ha ieleinoga ilrapa. Zahuva nuj a* tor»j VMl»j laredae H«rbabny-J«v apnaao- ioleinl ■tmp. Pasi naj a« tudi na to, da Ja aravan atojefta oblaatvano protokallraaa varttvena znamka na ▼•akt «UkJ«alol io proti««. na daj t« a« »apaljatl alti s nitjo oeao, alti a droalml pratreaaml, da bi kaplll kak« poaaradb« I s.i t i <'»mlaja rMpoii jalnicm tu pMviaaija. na Dunaja, lokama „»nr Barmbortlgkolf JULIJA ETEKBAB mm. Kalaarstrajao 7». Piodt)a)t Kwp*lj« ■■ ■■ ■ ■■ ■ ■ arm *«« m • •• ■•;•»/« p. .» a<"|'l"l)r kkaroii-arji: V Ljubljani J, Svoboda, Oab. 1'icovli, I bald -I. Trakoeaj, W. Mayr, dalj« m prodajajo r »'olja, J. Kapl.r-ttkniied, Hitumbadiovj d«di&; oa Itaki: J. liauiotr, 0 I'roda« A Hchlodler, Ani Minam. kkarnMar. K Pr M. Mfciam, drwt ; v Brtiah A Bupp«rt. na Sovodjen (limtndr 1. MSlIor ; v Oslov««: W. Tharavald. P. Birnba-Ur J. K v-nioltar. A Kftgfr v NoTonmooia; A. pl. Bladotlra; ? Si. Vidu A. Kotabol ga Trii.« ; A. H.ojrl. v Trtlu K Zan-tti A 8si-Uaa B. Riaooleito. J. Soratallo, K v. I^utanbur« p Prtndmi M. Ravatial; v Beljaka: K. Bob«k dr K. Kompf. » i rnom]ji: J. Blalak , v Volikotta: J. Jobai, v VVal/.bornu J. Hulb jom. Cofmaa, pleakar, laklrar la aaplaal allkar, (jj) ▼ Ljubljani, ii lre|n it«. ao prlporoAa •Lobiinaua » mootu in na doioU v lično UvrUUf vaah r strako aptdaJoMk dal. pooaboj at pripona „ obn aikoa (rokodoloaaa) v ii^kuT laaaaaklk la ruBlk nanU«^ jju solidno, trajno la oon« nlak« Na Najiiaj« povelj« Si- «. in kr ap«l^ik«Sa vtli^n, lloaato oakrb(j«aa po r. kr. ravnatoljatvu loUry.kii " »»jani^ona XXVIIL državna loterija JX» siv Um dakfdelaa Mam XS HM dobitkov ▼ Tkaaaana aa«aka 170.000 »u. a I |laval tokltak iTo.OOO «14 t i.lai prsM^t^ „ dvo«a podokitkoM« * »00 «M , I ftaval MM . 30 OSO T , | ,„ddo«tk«* k I H««« M «« I«, I ii.k| anoAs 30 000 fld. - Zrakaaja s« bs vriiU ••(kmIicm M 21 doeaaikra IIM - Srečka rta«« t |ld avrtr ul| podrobnojla določil« im igralni aa^rt. ki m dobin br«ipla>;no i trskami pri oddalka a« drlavn« loUriji, Liunt L Hi«m*r£a*^ 7, II Pu*» io JakoKarbofrkakor tudi p« ano^j proiiajalnieah. — IrHti S« p«M)a|« peOtela« prati« Daaaj, okubr* mt««4 6-1 Umetne zobe in zobovja Htavlj.i na način, ki no provzro& nikakih bolečin, ter 0}>ravlja vae zobna opera-olja in zobna plombo vanj a A. PAICHEL, (p) zobozdravnik pri Hr%deckega mootu I. nadstropje. P»dpia»ni iiwija ti pri^aat dukovMnt. tp<«t ur».lnkoa Ii «r ob-'inalvu v mt-«tu in na dvloli pri poro-' ili a« v najlrajn^ ud^""*' \nišk^ oblake uradniške ohloke (uniformo), uradniške drž.-ži'le/.. obleke, uradnlftke zaH.-*rlrz. ohlfkf, Clvlll« vnakovrslup »hlfkf |>o puljubn< m kroj« prirejene, udelaa« it tajam>Vno Uvr«in»p po j'rtmerno nitki cfni. NajratlUa»|io bla^o imam ' uM C6 (101") Vtltopoliovaajaa F*. CaniniiiB v Ljubljani, Žiloaburfve ulice 4 ••4«ui«m. \ W III. zvazak: O V B 8 TI Andrej Kalai) »zAel je ravnokar ter bo dobiva koraki 20 kr., po pofitl 2$ kr. v Katolik Bukvami in TIskarni v IJubU«®1- J — Tudi II. zvezek je še v zalogi-