CELJE, 23. junija 1961
LETO XI. štev. 23
CENA IZVODU 20 DIN
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZ!
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
»CELJSKI TISK<
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
V nedeljo je bil v Žalcu uspel
občinski festival telesne kulture,
na katerem je nastopilo nad dva
tisoč pet sto učencev osnovnih šol
ter pripadnikov partizanskih dru-
štev. Slovesnost so združili z ot-
voritvijo novega športnega stadi-
ona. Naša slika prikazuje pred-
sednika Občinskega ljudskega od-
bora Žalec Toneta Delaka, kako
izroča nov športni objekt svojemu
namenu. — Več o festivalu beri-
te na deseti strani
Še večja
aktivnost
Pred nekaj dnevi je bilo v Ce-
lju posvetovanje predsednikov
občinskih sindikalnih svetov, na
katerem so razpravljali o nadalj-
njem delovanju sindikatov v celj-
skem okraju za sistematično
poglabljanje delavskega samo-
upravljanja.
Res je, da so se v zadnjem času
pojavili dve skrajnosti glede
ustanavljanja obratnih delavskih
svetov ekonomskih enot. Nekate-
ri so hoteli biti med prvimi in so
samo formalno ustanovili eko-
nomske enote in v njih obratne
delavske svete, ne da bi pri tem
podrobno proučili kaj hočejo do-
seči. Skratka, šlo jim je za for-
malno ureditev tega vprašanja
še pred dopusti, da bo v letnem
času znova mir. Razumljivo, da
so bili ti pojavi slabo ocenjeni.
Na to ceno pa so se obesili še
drugi skrajneži, ki sedaj trdijo
— ekonomske enote bomo že u-
stanovili, tudi obratne delavske
svete bodo ekonomske enote do-
bile, toda to vprašanje moramo
najprej podrobno proučiti, pa če-
prav proučevanje traja leto ali
dve. •
Na posvetovanju so enotno ugo-
tovili da obe skrajnosti pomenita
slabost in da so škodljive. Kjer so
pogoji za ustanavljanje obratnih
delavskih svetov, jih je treba
ustandviti. Zaradi tega so tudi
sklenili, da bodo predstavniki
Okrajnega sindikalnega sveta
skupaj s predstavniki občinskih
sindikalnih svetov obiskali vsa
večja podjetja v okraju, kjer se
bodo pogovorili s člani kolektiva
o posebnih problemih vsakega
podjetja. Razen tega bodo pred-
stavniki občinskih sindikalnih
svetov obiskali tudi vsa manjša
podjetja.
Ta pobuda je zelo koristna, saj
se je v nekaterih primerih poka-
zalo da v podjetju obstajajo vsi
pogoji za ustanavljanje ekonom-
skih enot in ustreznih delavskih
svetov v obratih, da pa jih zara-
da tega ali onega vzroka še niso
ustanovili.	-mi
Nova pekarna
V soboto je ljudska poslanka tov.
Vinka Simoničeva svečano odprla pe-
karno v Dobrni. Ob pekarni je tudi
nova mesnica, oba objekta pa pred-
stavljata začetek ureditve preskrbo-
^alnega omrežja v tem zdraviliškem
kraju. Sredstva za gradnjo pekarne je
prispevalo podjetje Veležitar, ki tudi
v drugih krajih celjskega okraja gra-
di nove sodobne pekarne.
NOVINARJI S SVETOZAREVA V CELJU
Ob 20-Ietnici vstaje in hkrati 20-letni-
ci izseljevanja so bivši pregnanci, ki
so našli v Srbiji gostoljubno streho, na
pobudo »Večera« navezali stike z neka-
terimi nekdanjimi gostitelji. Pred krat-
kim je bila skupina bivših pregnancev
v Svetozarevu in Čupriji, sedaj pa je
obiskala Slovenijo skupina treh novinar-
jev tednika »Novi put« iz Svetozareva.
Po obisku v Mariboru in okolici so
prišli tudi v Celje. Tu so se pogovarjali
s tremi bivšimi pregnanci — književ-
nikom Franom Rošem, tovarišem Emilom
Petkom in kleparskim mojstrom Franjom
Dolžanom. Ogledali so si tudi naše mesto
in Velenje.
Za september pripravlajo bivši pre-
gnanci večji skupinski izlet s posebnim
vlakom v Srbijo, kasneje pa pridejo
Srbi k nam. Mariborčani so se že izrekli
za tesnejše stike s Svetozarevom. kamor
je bil odpravljen prvi vlak izseljencev
iz mariborskega okoliša. Celjani pa bo-
do verjetno navezali tesnejše stike s
Cuprijo, ker je prvi transport iz Celja
dobil zatočišče v tem mestu.
VELIČASTEN SPREJEM
PREDSEDNIKA REPUBLIKE MALI
MODIBA KEITE V CELJU
Med bivanjem v naši državi in
potovanjem po Sloveniji se je
predsednik republike Mali Modi-
bo Keita s soprogo in spremstvom
v torek, nekaj pred drugo uro
popoldne ustavil tudi v Celju. Za
ta sprejem dragega in visokega
gosta iz prijateljske države je bil
Šlandrov trg in ceste, po katerih
je vozila kolona avtomobilov,
slavnostno okrašene. Na drogovih
so vihrale jugoslovanske, in slo-
venske zastave, pa tudi zastave
prijateljske afriške države.
Ko se je dolga kolona avtomobi-
lov, ki je prišla iz Maribora, u-
stavila na Šlandrovem trgu, sta
iz prvega voza stopila predsednik
Modibo Keita,, ter predsednik
Ljudske skupščine Slovenije Mi-
ha Marinko. K visokemu gostu
je najprej stopil sekretar Okraj-
nega komiteja Zveze komunistov
Franc Simonič, se z njim po-
zdravil ter mu predstavil še os-
tale najvidnejše zastopnike jav-
nega in političnega življenja celj-
skega okraja in mesta kot Rika
Jermana, polkovnika Franca Roj-
ška, Franca Lubeja in druge.
Visokega gosta je pozdravil
Franc Simonič ter mu v imenu
prebivalcev celjskega okraja za-
želel toplo dobrodošlico in veliko
veselje, da ga lahko pozdravi tudi
kot velikega pobornika miru. Za-
tem je predsedniku Modibi Keitu
izročil pepelnik in škatlo za ci-
garete, okusna izdelka, celjske
Zlatarne. Za spomin na obisk v
Celju pa je njegova soproga dobi-
la lepo kristalno vazo. H gostom
so prišli tudi celjski pionirji ter
jim po prisrčnem pozdravu in
toplem stisku rok izročili šopke
rdečih nageljnov. Nato je pred
mikrofon stopil še predsednik
Modibo Keita, ki se je v franco-
skem jeziku zahvalil za lep spre-
jem.
Ves ta čas je več kot desetti-
sočglava množica navdušeno po-
zdravljala premiera prijateljske
države.
Po kratkem postanku so gostje
znova stopili v avtomobile ter se
po Ljubljanski cesti odpeljali ▼
Velenje, kjer 'so jim pripravili
prav lep sprejem na trgu pred
kulturnim domom. Po kosilu v
vili na Širokem v Šoštanju pa so
gostje nadaljevali pot proti Ljub-
ljani.
Priprave za osrednjo
proslavo
občinskega praznika in 20.
obletnice vstaje v žalski občini
V ŽALSKI OBČINI ŽE VEC MESECEV DELUJE PRI-
PRAVLJALNI ODBOR ZA PROSLAVO 20-LETNICE VSTAJE.
V ODBORU SO PREDSTAVNIKI VSEH POLITIČNIH IN
DRUŽBENIH ORGANIZACIJ, OBClNE, PODJETIJ ITD. OD-
BOR JE PRITEGNIL K SODELOVANJU NAJRAZLIČNEJŠE
ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA, VODI PA GA TOVARIŠ
POLDE RAJH, SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS
ŽALEC.
Osrednje proslave 20-letnice
vstaje bodo od 2. do 9. julija, tocej
kar polnih osem dni. Ker so bile
Griže s Preboldom in Libojami
središče vstaje, bo osrednja pro-
slava v Grižah. To je še prav po-
sebno dobrodošlo rudarjem, ki bo
do hkrati proslavljali tudi svoj
rudarski praznik.
Proslavljanje bodo pričeli s
skupnim nastopom članov PGD
žalske občine, vajami in tekmova-
njem v Žalcu v nedeljo, 2. julija.
Naslednji dan bo kulturni pro-
gram v Domu Svobode v Grižah,
ko bodo hkrati proslavili tudi dan
rudarjev.
Na dan borca — 4. julija bo v
letnem gledališču v Grižah gosto-
vanje igralske družine KUD Bra-
tov Dobrotinškov iz Škofje vasi.
Uprizorili bodo dramo Vas je Ocvir-
ka: »Ko bi padli oživeli-«. Uprizo-
ritev te igre na lepem in amfitea-
tralnem gledališču, ki ga bodo v
ta namen zopet nekoliko prenovi-
li, bo za okolico in Griže velik do-
godek, saj v letnem gledališču že
dolgo ni bilo predstave. Da pa Gri-
žani in Zabukovčani ljubijo dram-
ske predstave, so dokazali s svo-
jim obiskom na okrajni dramski
reviji letos maja, ko so v dveh
dneh obiskali 5 predstav.
Po vaseh žalske občine bodo
krajevne proslave dneva borca, ki
jih prirejajo osnovne organizacije
ZB NOV same. Od srede do sobote
se bo nato zvrstilo še več priredi-
tev. Vsak dan bo na sporedu kaj
zanimivega. Tako bo 5. julija ke-
gljaško tekmovanje v Zabukovci,
6. julija športna tekmovanja v
Žalcu, v Grižah pa šahovski tur-
nir. 7. julija bo predsednik občine
priredil sprejem borcev I. Savinj-
ske čete in drugih prvoborcev in
aktivistov, zvečer pa bo telovadni
in kulturni program šolske mladi-
ne iz Griž. V soboto, 8. julija bo-
sta priredili organizaciji ZB
NOV in Združenje rezervnih
oficirjev in podoficirjev »parti-
zanski napad« na Rudnik rjavega
premoga v Zabukovci, po zmagi
pa bo prijateljsko srečanje parti-
zanov v gozdičku pri Grižah s ta-
bornim ognjem in ognjemetom.
Po obronkih savinjskih planin pa
bodo ta večer zagoreli kresovi.
Višek slavnostnega razpoloženja
bo v nedeljo, 9. julija. Že zgodaj
zjutraj bo zabukovška godba z
budnico dramila prebivalce Žalca
in drugih krajev v občini. Dopol-
dne bo v počastitev občinskega
praznika in obletnice vstaje sve-
čana seja Občinskega ljudskeg*a
odbora Žalec, poleg tega prorne-
nadni koncert godbe na pihala i»
strelsko tekmovanje. Medtem bo-
do v Grižah, kjer so letos posebno
pridno delali, odprli več komunal-
nih objektov. Svojemu namenu
bodo izročili asfaltirani del ceste
od savinjskega mostu do Griž, do-
končujejo pa restavracijo, kjer bo-
do tudi klubski prostori, napelju-
jejo krajevni vodovod in pričeli so
z gradnjo novega mostu čez Savi-
njo, ki je bil več let ozko grlo v
prometu med Grižami in Žalcem.
Za zaključek bo v nedeljo popol-
dne veliko kulturno politično zbo-
rovanje v letnem gledališču Gri-
že. Nastopili bodo združeni mla-
dinski zbori Griže—Žalec, združe-
ni moški in združeni mešani zbori
ter pihalna godba zabukovških ru-
darjev. Če bo vreme ugodno, pri-
čakujejo na zaključnem zborova-
nju v Grižah več tisoč obiskoval-
cev iz Griž, Žalca in drugih kra-
jev spodnje Savinjske doline.
JG
PRAZNIK
RUDARJEV
Kakor vsako leto bo tudi letos
Velenje slavilo 3. julij, dan rudar-
jev. Vendar bo letošnja proslava
še posebno poudarjena zaradi pro-
slave 20-letnice revolucije, v kate-
ri so ravno rudarji prispevali svoj
veliki delež. Na dan rudarjev bodo
priredili promenadni koncert,
slavnostni kulturni program, ki se
bo končal s povorko po mestu in
otvoritvijo novega »Park-Hotela«
v centru. Pri športnih prireditvah
naj posebej omenimo republiško
hitrostno tekmo motorjev, ki bo
na dan pred praznikom 2. julija,
na katerem bodo nastopali naj-
boljši slovenski motoristi.
Za zabavo bodo poskrbeli do-
mači ansambli, verjetno bodo pri-
šli tudi Avsenikovi bratje in Je-
žek. Mariborska opera pa bo go-
stovala s Smetanovo »Prodano ne-
vesto«.	V. V.
Nov gospodarski sistem
zahteva veliko družbeno
odgovornost
Pred dnevi je bila v Mozirju seja občinskega komiteja Zve-
ze komunistov, ki so jo posvetili problemom novega gospodar-
skega sistema in zadnjim ukrepom Zvezne ljudske skupščine za
stabilizacijo tržišča in vlogi članov Zveze komunistov pri tem.
Nai seji so poudarili, da nov gospodarski sistem nima svojega
bistva v napisanih ukrepih ali predpisih, temveč ga uresničuje
šele izvrševanje novih dolžnosti. Pri tem bodo odigrale veliko
vlogo vse subjektivne sile v gospodarskih organizacijah in ko-
muni. Člani komiteja so menili, da je naloga komunistov, da bo-
do nove smernice pravilno razlagali, da bodo razumljive sleher-
nemu delavcu.
Člani Zveze komunistov bodo
morali pojasnjevati tudi nekatere
ukrepe, ki spremljajo spremembe
v gospodarstvu — krčenje investi-
cij, obvezna rezerva skladov, 10%,
blokada proračunov in skladov itd.
V zvezi z 10 % blokado proračuna
občine bodo nastopile nekatere te-
žave, ki jih bo treba reševati s pol-
nim razumevanjem vseh zaintere-.
siranih. V razpravi so poudarili, da
je namen novega gospodarskega
sistema v tem, da se gospodarstvo
sprosti raznih administrativnih
vplivov, da uvaja in uveljavlja de-
centralizacijo družbenih sredstev
in daje proste roke organom sa-
moupravljanja v skrbi za proiz-
vodnjo, delitev dohodka itd.
Ekonomske enote Lesne indu-
strije Nazarje so kljub kratkemu
času njihovega obstoja pokazale
zelo pozitivne rezultate. Decentra-
lizacija organov delavskega samo-
upravljanja na ekonomske enote
je pokazala večjo zainteresiranost
neposrednih proizvajalcev za pro-
bleme proizvodnjfe kot poprej. V
zvezi z decentralizacijo delavskega
samoupravljanja so člani komite-
ja menili, da je napačno postav-
ljati kaj naj da centralni delavski
svet v pristojnost obratnim delav-
skim svetom, nasprotno, razprav-
ljati je treba kaj naj še ostane v
pristojnosti centralnega delavske-
ga sveta.
Vsi člani komiteja so se strinja-
li z ugotovitvijo, da nov gospodar-
ski sistem zahteva veliko družbe-
no odgovornost, katere dobršen del
bodo morali nase prevzeti prav ko-
munisti. Da bodo to nalogo lahko
v redu opravili, bodo morali si-
stem dodobra poznati, seznaniti se
tudi z vsemi njegovimi vplivi na
odnose v kolektivih in iniciativo
neposrednih proizvajalcev. Na seji
so sklenili, da morajo vse osnovne
organizacije Zveze komunistov
čimprej pristopiti k študiju nove-
ga gospodarskega sistema. -er
Za razumevanje ukrepov
Šmarsiki občinski komite ZKS
se je sestal pred kratkim, da bi
utrdil svoje delovanje. Ob tej
priliki so imenovali komisijo za
kadrovska vprašanja, za gospo-
darska vprašanja, posebno komi-
sijo za kmetijstvo, Iki je prav na
Šmarskem odločilnega pomena,
iter komisiji za /idej no-politično
delovanje in za organiazcijska
vprašanja. Poudarili so še prav
posebej, da ije potrebno utrditi
neposredne stike z osnovnimi -or-
ganizacijami, zato so člani komi-
teja prevzeli odgovornost, da bodo
s posameznimi organizacijami
vzdrževali trajne stike.
Tovariš Jožko Lojen je članom
komiteja v razpravi prikazal
smisel novih ukrepov v gospo-
darskem sistemu in nakazal tudi
uspehe ter slabosti, ki so jih do-
slej ugotovili na Šmarskem
Priznanje za dobro delo
Na zadnji seji obeh zborov
Okrajnega ljudskega odbora, ki jr
bilo včeraj v Celju, so odborniki
razpravljali o nekaterih najbolj
perečih problemih gibanja gospo-
darstva v prvem tromesečju in o
poročilu Zavoda za napredek go-
spodarstva, na kraju pa še o ne-
katerih premoženjskih, poroštve-
nih in formalnih zadevah.
Živahen razvoj gospodarstva v
preteklem obdobju je zahteval
specifično obliko dejavnosti, ki bi
s kompleksnim. obravnavanjem
obstoječih in nastajajočih proble-
mov na področju gospodarstva nu-
dila podjetjem z uslugami posebno
pomoč. Taka oblika sodelovanja se
je hitro krepila. Tako je Zavod za
napredek gospodarstva lani izde-
lal za gospodarske organizacije že
74 različnih elaboratov, razen tega
pa še 128 raznih analiz in progra-
mov. V istem času je zavod izde-
lal tudi 28 raznih elaboratov, ana-
liz in podobno za občinske ljudske
odbore.
Ko ocenjujemo dejavnost Zavo-
da za napredek gospodarstva v
celjskem okraju, lahko trdimo, da
se je le-ta uveljavil na vseh pod-
ročjih. Oba zbora sta tudi dala tej
ustanovi za dosedanje delo vse pri-
znanje.
Razen tega so na seji okrajnega
ljudskega odbora razpravljali
tudi o nekaterih odlokih. Za
javnost bo verjetno zanimivo
stališče obeh zborov do pro-
blema prevozov uslužbencev okra-
ja z avtomobili avtoservisa.
Doslej so plačevali za vsak pre-
vožen kilometer servisu 65 dinar-
jev, razen tega pa še »čakarino*.
Sodijo, da je finančno ugodneje,
če lastnikom avtomobilov dajo za
prevožen kilometer polovico — 35
dinarjev. To vprašanje je še toliko
bolj zanimivo, ker bodo o njem
razpravljali tudi v drugih ustano-
vah.
za čas od 22. junija do 2. julija
Padavine z ohladitvijo se pri-
čakujejo okoli 22. junija in 1. ju-
lija. Med 25. in 27. junijem po-
goste krajevne nevihte. V ostalem
lepo vreme.
CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 23 — 23. jrulija 1981 ^^
Ko je Kennedy stopil v Belo hi-
šo, je menda izjavil, da se morajo
ZDA z Zahodom vred pripravljati
na najslabše, medtem pa upati na
najboljše. Novice da se bodo zelo
slabšale, potem nekoč pa se bodo
začele boljšati. Ali je bil že takrat
trasiran dunajski sestanek? In kaj
je Kennedyju tisto najslabše? Na
to vprašanje si vsak po svoje od-
govarja in na odgovor vplivajo se-
veda želje in strasti.
Sestanek je bil potreben, bil je
nujen, je dejal o Dunaju Hruščev.
Ustavitev nuklearnih eksplozij
in splošna razorožitev, to je po
njegovem glavno vprašanje. Pove-
zal ga je z vprašanjem Berlina in
Nemčije in to v takem trenutku,
da ga Zahod ne bo mogel odriniti
z dnevnega reda. SZ sprejme za-
hodni predlog o kontroli, če Za-
hod sprejme sovjetskega o splošni
razorožitvi. Zahod bi moral pri
tem pristati tudi na popolno usta-
vitev nuklearnih poskusov v zra-
ku, pod vodo, pod zemljo in v ve-
soljstvu. Pogodba z Nemčijo je po-
vezana z vprašanjem nacionalne
varnosti SZ in drugih držav. Če
ZDA priznajo potrebo po razoro-
žitvi, ne morejo mimo nemškega
vprašanja. SZ je tudi za sklenitev
dveh posebnih pogodb z obema
Nemčijama, zahodni Berlin pa naj
se demilitarizira. Skliče naj se mi-
rovna konferenca ali pa vsaj pro-
vizorično reši status Berlina. Če
ZDA ne uvidijo, da je treba pod-
pisati mirovno pogodbo, potem jo
bo SZ sama podpisala, z njo pa še
tiste države, ki bodo to hotele.
Berlin bi v tem primeru postal
svobodno mesto, okupacijski režim
bi bil ukinjen.
Če pretehtamo te sovjetske me-
morandume, ki jih je Hruščev iz-
ročil Kennedyju, vidimo, da je
Kennedy ob nastopu realistično
presojal položaj. Šestnajst let po
vojni in še ni podpisana pogodba
z napadalcem, ki je vojno začel!
Položaj pa je tak, da nobena dra-
matična poteza, tako je dejal Ken-
nedy, ne more čez noč sama po se-
bi spremeniti ravnotežja sil ali
dogajanja in ne more olajšati
ameriškega bremena. Te besede
ameriškega predsednika kažejo,
da v vojni ne vidi rešitve, pač pa
se boji, da bo ameriška moč po-
časi usihala, če se bo še nadalje-
vala toga politika hladne vojne.
Hladna vojna pa je bila stvar re-
publikancev, ki radi očitajo demo-
kratu Rossevoeltu, da je kriv da-
našnje sovjetske moči in socializ-
ma v svetu. Ni čuda, da so zaradi
dunajskega sestanka v Bonnu ta-
ko vznemirjeni.
V Ženevi je Zahod res sprožil
krizo, češ da se krši sporazum o
odgoditvi sovražnosti in da v ta-
kem položaju razgovori niso mo-
goči. Konferenca o Laosu je do-
bila injekcijo, sestanek treh lao-
ških princev. Zedinili so se za
koalicijsko vlado in tako bo kon-
ferenca spet stekla.
Odgodena je tudi konferenca v
Evianu. Francozi so govorili spet
o pridružitvi Alžirije, o posebnem
položaju Francozov, o nekakem
dvojnem državljanstvu in o poseb-
nem položaju vojaških oporišč,
predvsem pa o odcepitvi Sahare
Alžirska vlada seve ne more pri-
stati na te stvari, ker bi to pome-
nilo samo nov kolonialistični sta-
dij Alžira. Dokler bo govora o
francoskem državljanstvu in fran-
coskih bajonetih v Alžiru, toliko
časa ne more biti govora o svobod-
nem Alžiru. Pravijo, da most med
Alžirom in Francijo še ni porušen,
A do pravih pogajanj pravzaprav
še ni prišlo, le karte so položene
na mizo.
Tako Francija in Anglija sta se
slabo izkazali v OZN, ko je šlo za
Angolo. Postavili sta se na portu-
galsko stran, medtem ko se ZDA
niso. Klasični kolonializem je
stvar, ki je nevarna za mednarod-
ni ugled tistega, ki se ga še upa
podpirati. Podoba je, da se Ken-
nedy tega zelo dobro zaveda. To
kaže tudi poročilo, ki ga je podal
Stevenson o položaju v Latinski
Ameriki v zvezi s castroizmom.
Latinska Amerika ni več zaprto
lovišče ZDA, ker se je položaj na
svetu prav zaradi dekolonizacije
močno spremenil. In v tem proce-
su ima SZ prednost, ki pomeni
vsaj toliko, če ne več, kot uspehi
v astronavtiki. Zato je razumljivo
da je Kennedy zagotovil SZ, da se
ne bo umaknil iz obeh konferenc
v Ženevi in bo verjetno prišel tu-
di na tretjo — o Berlinu. Ta pa bo
zadela najbrž na nemški problem
v obliki, kakršne po vojni še
nismo doživeli. Bombni atentati
na Tirolskem, neofašistične sile, ki
take metode podpirajo, Straus-
sovi apeli za povečanje Bundes-
ivehra, to in še marsikaj kaže, da
se politika v Evropi ne bo sukala
tako, kot si je zamislil Dulles. T. O.
Gojitev in gospodarjenje
■ V V ■ I
v loviščih
V SOBOTO DOPOLDNE JE BIL LETNI OBČNI ZBOR
LOVSKE ZVEZE CELJE. OSREDNJE POROČILO O DELU,
PROBLEMIH IN NALOGAH JE IMEL PREDSEDNIK TOV.
JOŽE ANCIK.
Kakor v poročilu, ki so ga dele-
gati zbora sprejeli že prej, tako je
predsednik tov. Ančik tudi v svo-
jem izvajanju predvsem opozoril
na gojitev in gospodarjenje z lovi-
šči. Posamezni lovski kolektivi
lahhko napišejo še tako rožnata
poročila, je med drugim rečeno v
referatu, končna ocena za vsako
lovsko družino pa je vendarle sta-
lež koristne divjadi v njenem lo-
višču. Za dosego in vzdrževanje
dobrega staleža pa so nujni gojit-
veni ukrepi; dober stalež pa lahko
družina vsako leto dokaže z
ustreznim odstrelom.
Lovske družine na območju celj-
skega okraja so lani dosegle po-
memben korak naprej. Zlasti so
razveseljivi podatki o povečanem
odstrelu škodljivcev in staležu ko-
ristne divjadi. Vse ikaže, da se zla-
sti v tem pogledu bližamo normal-
nemu stanju. Lovski plen je bil
lani za okoli dva milijona bolje
vnovčen kot leto dni prej. Povi-
šali so se tudi članski prispevki.
Narasli so izdatki, toda navzlic te-
mu se zdi, da je bilo še zmeraj
premalo potrošenega za čuvajsko
službo ter za redno vzdrževanje
lovišč.
Pred lovsko organizacijo stoji
velika naloga — bonitiranje lo-
višč. Bonitiranje bo končano v te-
kočem lovskem letu za vse vrste
divjadi. In šele na tej osnovi bo
moč videti, kakšen stalež korist-
ne divjadi prenese lovišče brez
škode za kmetijstvo in gozdarstvo.
Na osnovi bonitiranja pa bo mož-
no ugotoviti tudi lovišča. Tako bo
bonitiranje postalo osnovni ključ
za gospodarjenje z lovišči.
Na območju Okrajne lovske zve-
ze dela 49 lovskih družin. Letošnji
občni zbor ni ocenil najboljše
osnovne organizacije, ker je bilo
dosedanje ocenjevanje nerealno
glede na različne delovne pogoje
družin. Zato so sprejeli siklep, da
naj do izrednega zbora, jeseni, le-
tos,' pripravijo pravilnik o tekmo-
vanju lovskih družin, ki pa naj
upošteva šest sektorjev. Ne glede
na to pa so predlagali lovsko dru-
žino Kajuh v Škof ji vasi za odli-
kovanje. Ta družina je namreč v
vseh letih po vojni dosegala naj-
vidnejše uspehe.
Med pomembne sklepe rednega
občnega zbora spada tudi odloči-
tev o sestavi elaborata o lovu v
Zgornji Savinjski dolini. Gre nam-
reč za čim večje uveljavljanje ta-
ko imenovanega lovnega turizma
Med bodoče naloge Lovske zve^
ze pa sodi tudi ureditev razmer,
ki so nastale zaradi divjega lova
na območju Bohorja. Vsi podatki
govorijo, da se je divji lov tod
razpasel edinole zaradi mile kaz-
novalne politike. Zato so na vidiku
ukrepi, ki naj bi tudi na tem pod-
ročju prinesli očitno izboljšanje.
Minuli občni zbor Lovske zveze
Celje je dobil tudi obeležje letoš-
njega proslavljanja dvajsetletnice
revolucije. Zato so sprejeli sklep,
da naj na lovskih kočah odkrijejo
plošče v spomin na padle lovce-
borce NOB. Prav tako so sprejeli
obveznost o ureditvi grobov ne-
znanih borcev, ki so po raznih lo-
viščih. In končno, v tem letu naj
dobijo zaslužena odlikovanja, tudi
preživeli lovci-borci narodnoosvo-
bodilne vojske.
Ob zaključku dela so izvolili 25-
članski upravni odbor, za predsed-
nika Lovske zveze Celje pa vnovič
tovariša Jožeta Ančika.
-an
MLADINA
v lovskih družinah
Starostni sestav članov lovskih
družin na območju celjskega okra-
ja (in tako je bržkone tudi dru-
god) ni zadovoljiv. Zlasti je očiten
nezadosten priliv mladine. Da bi
zagotovili vzgojo mladih lovcev,
so nekatere družine začele usta-
navljati mladinske aktive. Pri tem
so se v glavnem naslonile na tiste
prosvetne delavce, ki so hkrati tudi
lovci. Prizadevanja na tem po-
dročju so že na začetku rodila za-
dovoljive uspehe. Tako dela na
območju celjskega okraja že se-
daj pri lovskih družinah sedem
mladinskih aktivov, ki vključujejo
okoli štiri sto mladih lovcev. Zla-
sti lepo delajo ti aktivi pri lovskih
družinah v Vojniku, Škofji vasi,
Celju, Polzeli in Šentjurju.
Razstava del
mladih umetnikov
Zadnje dni prejšnjega tedna je
bila v prostorih Mestnega muzeja
v Celju odprta razstava likovnih
del učencev osnovnih šol celjske-
ga okraja. Četudi je šlo za pionir-
sko razstavo, pa so vendarle dela,
ki smo jih gledali in občudovali,
nazorno govorila, da gre za uspelo
razstavo mladih likovnih umetni-
kov. Razstava je potrdila, da so
dale Jugoslovanske pionirske igre
pod geslom »Moj kraj včeraj, da-
nes in jutri« toliko izvirnih pobud
za nov likovni izraz, ki je prese-
gel vsa pričakovanja. Pionirji so
na individualen, otroški način iz-
povedali, kakšen je bil njihov kraj
v preteklosti, kakšen je danes in
kako si ga zamišljajo v prihod-
nosti. Razstavljena dela so se od-
likovala po bogati izbiri materiala
po širini, svežini in originalnosti.
Večina del je potrjevala veliko
ustvarjalno moč mladih umetni-
kov. Zato ni naključje, da je prav
ta prireditev, ki -je bila hkrati
zrcalo prizadevanj in uspehov li-
kovne vzgoje na naših osnovnih
šolah, odprla staro in bolečo rano
— sitalne galerije, v kateri ibi se
lahko večkrat na leto zvrstila tudi
dela mladih likovnih ustvarjalcev.
Komorni zbor
zaključil sezono
Dan po nastopu na mariborski
reviji pevskih zborov, to je v po-
nedeljek, je moški komorni zbor
zaključil svojo sezono s koncertom
v Rogaški Slatini.
V polni dvorani hvaležnih po-
slušalcev je odpel svoj tako ime-
novani zagrebški program. To je
program mednarodnih klasičnih,
slovenskih in jugoslovanskih na-
rodnih in umetnih pesmi, s kate-
rimi se je predstavil letos v Za-
grebu. Mnogi ugledni gostje so na-
stop ocenili kot veliko doživetje.
Koncert je bil ena izmed kultur-
no umetniških prireditev, ki jih je
pripravilo tamošnje turistično dru-
štvo za čas letoviške sezone. Po
vrsti je bil to 302. nastop Komor-
nega zbora v dvanajstih letih nje-
govega obstoja.
V strojepisnici
Prvo leto administrativne šole
Te dni je zaključila svoje prvo
šolsko leto tudi šola, ki so jo
preteklo leto potrebe po šola-
nih administratorjih uvrstile v
seznam celjskih srednjih stro-
kovnih šol — celjska administra-
tivna šola. Glede na to, da bo
šele prihodnje leto dala prve
absolvente, mineva njena prva
poslovna doba več ali manj ne-
opazno. Toda zanimanje, ki ga
je šola zbudila ob svojem rojstvu
in ga vzbuja tudi ta čas, ko se
mladina iz osnovnih šol odloča
za nadaljnje šolanje, nam nare-
kuje prikaz njene prve bilance.
Od 182 vpisanih dijakinj jih je
vztrajalo do konca šolskega leta
1G8. Med njimi jih je domala 70%
(116) prvo šolsko leto uspešno za-
ključilo, preostalih 30 % pa se bo
moralo jeseni javiti k ponovni
preizkušnji znanja, a nekaj med
njimi bo moralo razred celo po-
noviti.
Hkrati z rednimi dijakinjami,
so pretekli teden opravili prve
izpite tudi slušatelji oddelka AS
(administrativne šole) za odrasle
v Celju, 25 po številu, in v žele-
zarni Store (20) ter skupina (41)
slušateljev dopisne AŠ.
Številnim prošnjam za vpis, ki
jih šola že lep čas prejema, se-
veda ne bo moč ustreči. Ni
vzrok le v pomanjkanju šolske-
ga prostora ter drugih material-
nih sredstev, marveč načelo, da
bodi naša strokovna šola tudi
usmerjevalec v to ali ono stroko.
In ker bodo s sedanjim številom
djakov na AŠ krite prve potrebe
po šolanih administratorjih, lah-
ko pričakujemo rahel vpis šele
v jesenskem roku, vpis, s kate-
rim bi dopolnili razred ponav-
ljalcev. Ta razred pa iz tehnič-
nih razlogov ne bo smel preseči
števila 25 dijakov.
G. G.
5 kandidatov
ZA NAGRADE SKLADA
»SLAVKA ŠLANDRA«
Rok za prijavo kandidatov, ozi-
roma njihovih del, za podelitev
nagrad sklada »Slavka Šlandra«,
ki ga je ustanovil Občinski ljud-
ski odbor v Celju na pobudo sve-
ta za kulturo in znanost, je pote-
kel zadnji dan maja. Do tega časa
je svoja dela prijavilo le pet kan-
didatov in to: Komorni moški zbor
kot celota, nadalje Stane Terčak,
Fran Roš, Albin Podjavoršek in
Jakob Saivinšek.
Preseneča, da med prijavljenimi
kandidati ni niti enega gospodar-
stvenika, nadalje medicinskega de-
lavca itd.
Prve nagrade iz sklada »Slavka
Šlandra« bodo podeljene na slav-
nostni seji ljudskega odbora celj-
ske občine v počastitev občinskega
praznika, 20. julija. O razdelitvi
nagrad med posamezne kandidate
pa bo odločala strokovna komisija,
ki jo bo imenoval upravni odbor
sklada.
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ
VOJNIH REPORTERJEV
V počastitev dvajsetletnice
vstaje, enake obletnice Ju-
goslovanske ljudske armade
ter petnajstletnice lista »Na-
rodna arinija« bo v Celju,
28. t. m. v mali dvorani Na-
rodnega doma odprta razsta-
va fotografij vojnih foto re-
porterjev. Bogat in nadvse
zanimiv zbir fotografskih
posnetkov bo v prvi vrsti
prikazal življenje v naši ar-
madi, njen razvoj od prvih
dni, njeno oborožitev in po-
dobno. V Celju bo razstava
odprta do 3. julija. Vabimo
vas, da si jo ogledate v čim
večjem številu.
Petek, 16. junija
NA SEJI Glavnega odbora SZDL Slo-
venije so razpravljali o aktualnih zu-
nanje in notranjepolitičnih vprašanjih.
Razen tega so imenovali nov izdajatelj-
ski svet »Dela, za odgovornega uredni-
ka pa Franca Šetinca.
Sobota. 17. junija
V	MARIBORU so odprli speciali-
zirani sejem konfekcije 1961.
Nedelja, 18. junija
NA OTOCCU pri Novem mestu so
zaključili prireditve in tekmovanja v
okviru osmega mednarodnega državnega
prvenstva v športnem ribolovu.
Ponedeljek, 19. junija
V	PEČI so na slavnosten način poča-
stili dan ustanovitve Pete proletarske
brigade.
Torek. 20. junija
NA OBISKU v naši državi je pred-
sednik republike Mali MODIBO KEITA
prispel v Maribor, od tam se na poti
do Bleda ustavil v Celju, Velenju ter
Ljubljani. Povsod so dragega gosta po-
zdravili desettisoči prebivalci z navdu-
šenimi ovacijami.
Sreda, 21. junija
SKUPAJ s predsednikom Titom je
premier Modibo Keita prispel na Brione.
Na vsej poti od Bleda, skozi Ljublja-
no do Pulja so visoka gosta in njuno
spremstvo pozdravljali tisoči doma-
činov.
Pionir Janko pozdravlja Kajuhovo mamo
V BRIGADI
Palajce, v juniju.
Vreme je deževno. Mladi briga-
dirji so v barakah. Igrajo šah in
karte, drugi prebirajo časopise.
Najbolj živahno je okoli kitare, ki
je v baraki edino glasbilo. Vsi so
veseli in razigrani.
V naselje je pripeljal kamion
poln drv. Med vrati barake se je
pojavil dežurni in zabasiral:
Deset prostovoljcev za raztovar-
janje kamiona!
Neprijetna reč, a kljub temu se
je javilo, petnajst, dvajset mladin-
cev, ki so šli takoj na delo. Drva
so potovala iz roke v roko. Ka-
mion je bil prazen v hipu, drva pa
zložena.
Pred kratkim je bila osnovana
skupina brigadirjev »horuk parti-
ja.« V njej je deset najboljših bri-
gadirjev, ki delajo na trasi vsak
dan, ne glede na vreme in čas. Da.
tudi ostali delajo. Zato je dobila
Celjska brigada naziv udarne, pa
tudi pohvaljena je bila.
Brigadirji vsajajo ob pol petih.
Zatem se umijejo in telovadijo.
Zajtrk je zelo priljubljeno jutranje
opravilo. Pri njem nihče ne manj-
ka.
Mladi graditelji ceste gredo na
delo s pesmijo na ustih. Vedno so
veseli. Šesturni delovni dan je
hitro končan, skoraj prehitro. Na-
vzlic temu se vračajo v naselje
utrujeni. Novo poživitev prinese
»,zbor za ručak«. Tudi ta udeležba
je polnoštevilna.
Prijetno je, ker živijo v čistem
in lepo urejenem okolju. Brigadir-
ji čistijo okolico svojih barak vsak
dan po kosilu. Zraven tega ureja-
jo tudi notranjost začasnih biva-
lišč.
Tečaji spadajo v redno življenje
mladega brigadirja. Zelja po zna-
nju je lastna skoraj vsem. Zato so
le redki, ki ne obiskujejo nobene-
ga tečaja. Po tečajih so proste ure.
Tedaj pridejo na vrsto prostovolj-
ne akcije, ki jih skoraj nikoli ne
zmanjka.
Večer je čas umivanja in večer-
je. Zatem pride na vrsto posluša-
nje radijskih oddaj, pa tudi ples iv
kino predstave. Deveta ura je ura
počitka — in lahko noč.	-jm
Lep zaključek
ŠOLSKEGA LETA NA CELJSKI GLAS-
BENI ŠOLI
V	torek popoldne so zaprli vrnta in
zaključili letošnje šolsko leto tudi na
celjski glasbeni šoli. Kakor že nekaj
let zapovrstjo, tako (so tudi ob letošnjem
sklepu šolskega leta pripravili krajši
nastop nekaterih najboljših učencev
višjih razredov. Tako se je z violino
predstavila Bojana Kovač, pri klavirju
pa Jelka Velikanje. S šopkom prtizan-
skih pesmi je nastopil tudi šolski or-
kester pod vodstvom prof. Dušana San-
cina.
V	zaključnem govoru je ravnatelj šo-
le, profesor Egom Kunej opozoril ne
samo na težave, ki spremljajo šolsko
delo zaradi neustreznih prostorov, tem-
več tudi na vel/vke uspehe. Ji^vne
prudukcije, koncerti, sodelovanje učen-
cev te šole na nazrazličnejših prosla-
vah, akademijah in podobno dokazujejo,
da se šola vse bolj uveljavlja v kultur-
no prosvetnem in umetniškem življenju
celjskega mesta in da pri tem dosega
vedno večeje uspehe. Prav lepe uspehe
so učenci dosegli pri učnem uspehu,
saj se jih bo le okoli šest odstotkov
moralo zaradi slabih uspehov posloviti
od zavoda. To pa je v primerjavi z dva-
indvajsetimi odliičnjaki ter ostalimi, ki
so delo na šoli vzeli resno, več kot
minimalno. Zasluženo priznanje je rav-
natelj zavoda izrekel tudi šolskemu or-
kestru ter ostalim manjšim instrumen-
talnim skupinam, ki so se uveljavile v
zadnjem času..
Zaključno proslavo so izkoristili še za
to. da so se poslovili cd treh učencev,
ki s tem šolskim letom zapuščajo celj-
sko glasbeno šolo. Nekaterim najbolj-
šim učencem in učenkam je ravnatelj
podelil posebne pohvale.
nb
Nepozabno doživetje
—	Janko, si vesel, ko se znova
vračaš domov, v Beograd?
—	Ne, zdaj sem se že navadil.
Lepo je bilo pri vas u..
Beseda mu je zastala, oči zaro-
sile. V hipu jo je objel in pritisnil
na lica nešteto vročih poljubčkov.
—	Hvala vam za vse, je komaj
iztisnil in s solzami v očeh krenil
proti vratom. Za njim so se spu-
stili v pritajen jok še ostali...
Takšno je bilo slovo v skoraj
sleherni hiši, ki je prejšnje dni
sprejela v goste vsaj po enega od
tridesetih pionirjev iz občine Sav-
ski most v Beogradu, ki so prišli
v Celje in od tod krenili na del
poti, ki jo je prehodila slavna Šti-
rinajsta.
Priprave beograjskih pionirjev
na ta pohod so bile dolgotrajne in
sistematične. Trajale so več kot
tri mesece. V tem času so se spo-
znali ne samo s potjo Štirinajste
divizije, temveč tudi z njenimi
borci, bitkami, ki jih je imela, kra-
ji... Spoznali pa so se tudi z nje-
nim narodnim herojem Ivanom
Kovačičem-Efenkom. Ne samo po
pismih, ki so romala iz Beograda
do Celja in nazaj, temveč tudi v
resnici.
Prvič so se srečali z njim v Ce-
lju pred odhodom na pot. Pozneje
pa še na Paškem Kozjaku, kjer
jim je partizanski komandant pri-
povedoval o bojih in legendarnem
pohodu divizije na Štajersko. Pio-
nirji so ga vzljubili. Zato so mu
zapeli tudi pesem, ki so jo sesta-
vili:
Drug Efenko, zdravo zdravo,
Ti nas vodiš pravo, pravo,
tragom slavne divizije,
kroz planine i nizije ...
Slovenijom nek se čuje,
da se bratstvo proširuje,
jedinstvo pored toga,
da nam živi bratska sloga.
Koliko nepozabnih spominov bo
ostalo s te poti? Sprejem malih in
mladih Beograjčanov v domu par-
tizanskih otrok na Dobrni je bi]
edinstven. Kdo izmed mladih go-
stov je pričakoval špalir, pa ro-
žice ...
In potem, Paški Kozjak. Na ta-
borni ogenj so prihiteli tudi otroci
iz oddaljenih krajev samo zato, da
bi jim stisnili roko in jih spoznali.
Pionirji iz Beograda niso mogli
verjeti, da bodo mnogi od njih
morali pešačiti tudi po dve uri,
preden bodo spet legli v posteljo.
Sprejem v Velenju je bil čudo-
vit. Tudi tu so se skovala nešteta
prijateljstva. Potem so se pomerili
še na oddaji »Pokaži kaj znaš«.
Pot jih je vodila na Sleme, pa
spet v Šoštanj, kjer so obiskali
Kajuhovo mamo in tudi njej, kot
vsem ostalim, izročili lepo darilce.
Zadnji dan so preživeli v Celju.
Veseli pionirski popoldan je bila
velika manifestacija bratstva in
ljubezni. Ob slovesu so si zapiso-
vali naslove...
Pri nas velja rek, je med dru-
gim dejala njihova vodnica tova-
rišica Darinka Petanovič: bliže
severu, bolj hladno je... Toda, je
takoj nato pristavila, na tej poti
skozi vaše kraje in v srečanjih s
tukajšnjimi ljudmi smo spoznali,
da pri vas ni hladno. Povsod so
nas sprejeli toplo in prisrčno. Ni
besed, s katerimi bi lahko posre-
dovali naša čustva ... To spozna-
nje je naše največje doživetje.
M. B
CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 23 — 23. jrulija 1981 ^^
Očka pravi mamica - mamica pravi sinek - sinek...
ZAČARANI KROG,
ki ga nekdo mora prekinili
MORDA ČUDNO ZVENI, TODA RES JE TAKO. OČKA
KRIVI MAMICO, MAMICA PRAVI, DA JE ŠKODO NAPRA-
VIL SINEK, SINEK VALI KRIVDO NA SESTRICO, SESTRI-
CA PA KAŽE S PRSTOM NA OČKA. TAKO JE VČASIH V
DRUŽINI, A PRAV NIC BOLJE NI V NAŠEM PRELJUBEM
GRADBENIŠTVU. DOSLEJ SI ZARADI TEGA ŠE NIHČE NI
POSEBNO BELIL GLAVE. NAPAKE, NENEHNA POPRAVI-
LA NEDOVRŠENIH STAVB IN DOKAJ SMEŠNE ZADEVE
TUDI ZA LAIKA PA SE ŠE KAR NADALJUJEJO. VSE TO
ZAHTEVA DODATNA SREDSTVA, KI JIH NEKDO MORA
ODŠTETI. OB NOVEM GOSPODARSKEM SISTEMU, KO JE
ZA DELOVNE KOLEKTIVE POMEMBEN SLEHERNI DINAR.
PA SE DELAVCI IN DELAVSKI SVETI ZE ODLOČNO VPRA-
ŠUJEJO »KDO JE KRIV? IN KDO BO S KODO POVRNIL?
Za kaj gre?
Tega res ne bo težko pojasniti.
Skoraj vsi Celjani poznajo šušlja-
nje okoli nepravilnosti pri gradnji
novega celjskega hotela, škandala
ob otvoritvi nove pekarne v Ga-
ber ju delavci iz tega predela me-
sta še niso pozabili, potrošniki pa
še sedaj ne morejo razumeti vča-
sih nekoliko .slabšo kakovost kru-
ha. V Laškem so na primer na-
pačno postavili stanovanjski blok,
tako da gledajo balkoni in okna
proti severu, enako je postavljen
tudi velik stanovanjski blok v Ce-
lju, v celjskem okraju se je celo
baje zgodilo, da so zgradili stano-
vanjsko poslopje in šele potem
ugotovili, da ni stranišč, v Laškem
so pri gradnji ugotovili, da so te-
melji za stavbo prešibki in da ne
bodo prenesli teže nadaljnjih nad-
stropij in tako dalje. Zaloga teh
zgodbic, ki pa vsaka zase zahteva
ali dodatne milijone za odpravo
napak ali pa ostane za vselej iz-
vor negodovanja v kraju, je veli-
ka. No, in na koncu je prav tu tu-
di povod za razburjanje okoli no-
ve pekarne v Dobrni.
Hude pomanjkljivosti
Po svečani otvoritvi nove pekar-
ne v Dobrni so se strokovnjak«
smejali, zabavljali, jezili — oni, ki
bodo popravila morali plačati pa
so celo preklinjali. Prostor nam
ne dovoljuje, da bi opisali vse na-
pake in pomanjkljivosti nove pe-
karne v Dobrni. Zato samo nekaj
značilnosti.
Lani poleti je izšel zvezni pred-
pis, da morajo pekarne biti ureje-
ne tako, da bo vsaka delovna ope-
racija v posebni sobi. V starih pe-
karnah bodo to morali s preure-
ditvami napraviti do 1965. leta
Razumljivo pa je, da bi nove pe-
karne že morale biti tako grajene,
sicer bo treba tudi nove pekarne
preurejati. Pekarno v Dobrni bo-
do vsekakor morali preurediti. Ta
pekarna pa se razen tega dotika
mesnice — kako ugodna prilika
za muhe, da »vandrajo« iz mesni-
ce v pekarno in potem nazaj. Zra-
čenje v pekarni je silno pomanj-
kljivo in podobno. Teh čisto teh-
ničnih slabosti, ki bodo vplivale na
proizvodni postopek in ki jih bodo
morali odpraviti, je še veliko več.
Razen tega pa so pri tej gradnji
tudi nekatere nesmiselnosti, ki jih
navaden človek nestrokovnjak
težko razume. Tako so na oknih
vgrajene »polkne«, tki pa jih žal
zaradi posebnega sistema oken od
znotraj ne morejo niti odpirati ni-
ti zapirati, V pritličju zadeva še ni
tako huda, saj je možno le-te za-
preti od zunaj. Toda kako v pr-
vem nadstropju. Saj končno od
stanovalcev ne moremo pričakova-
ti, da bodo po lestvi lezli do oken
in zapirali »polkne«. To bi ponoči,
kadar spanje moti mesec, izgleda-
lo takole. V spalni srajci skočiš na
dvorišče, poiščeš lestev, jo prislo-
niš k oknu in zapreš. Lestev od-
makneš, neseš jo nazaj, paziš še,
da ne padeš in da te kdo ne vidi.
Zdaj pa povejte, če se prebivalci
upravičeno ne smejejo.
Mimogrede, tudi nosilec za za-
stavo je postavljen tik pod elek-»
trično napeljavo. V vsem kraju
že pred otvoritvijo zaradi tega ni-
so našli človeka, ki bi si upal
vtakniti v ta nosilec zastavo. Za-
stave so zato visele kar na oknih.
Začarani krog
Rekli boste: »Zakaj začaran
krog?« Jasno je, da je glavni kri-
vec projektant in on naj tudi nosi
vso odgovornost — moralno in ma-
terialno !«
Toda v teh »gradbenih strokov-
nih« zadevah ni tako preprosto.
Glejte zakaj?
Stavbo je projektiral mlad pro-
jektant, ki še nima pooblastila.
Torej mu je moral načrt nekdo
podpisati. Projektant si tako umi-
je roke. A tudi projektant podpis-
nik ima adut v roki. Res je, da je
projekt podpisal, toda nikjer ni re-
čeno, da je vsak projekt tudi do-
ber, vam bo dejal. Zaradi tega mo-
ra vsak projekt skozi revizijo, ki
ga ta odobri ali ne. Ce ga odobri,
dobi načrt še en žig in podpis ko-
misije za revizijo. Tako si tudi
projektant, ki je načrt podpisal
umije roke. Rekli boste, »to je pa
tudi konec zgodbe.« Vendar ni, in-
vestitor mora namreč tudi projekt
podpisati in povedati svoje mne-
nje — ali se s projektom strinjajo
ali ne? Ko so podpisali si tudi re-
vizijska komisija pravno umije ro-
ke. No, končno so tu še gradbeni
tehniki, ki izvajajo dela. Ti bi na-
pake lahko vsekakor že pred do-
graditvijo videli in jih popravili.
»Toda to ni naša zadeva,« pravijo.
»Nas pač ne zanima, kje je name-
ščeno stojalo za zastavo, kjer je
predvideno, tam ga postavimo!«
In, če na kraju vprašamo pred-
stavnika podjetja, ki je investiralo
sredstva za gradnjo, nam rečejo
»Mi smo načrt naročili, povedali
svoje zahteve in zmožnosti. Kako
naj mi iz načrta, ki smo ga podpi-
sali, razberemo ali se bodo »polk-
ne« lahko zapirale ali ne. Ce bi
bili arhitekti, bi vsekakor načrta
ne naročili. Naredili bi ga kar do-
ma. Tako pa smo zaupali strokov-
njakom, še toliko bolj, ker je na-
črt šel skozi toliko rok. Krivca
iščite zato pri arhitektu.«
No, vidite, tako smo le prišli do
začaranega kroga po družinskem
pravilu — očka — mama — sinek
— sestrica — očka ...
POSKUSIMO
PREKINITI KROG
Res bo potrebno nekaj urediti.
Preprosto zato, ker se te nepravil-
nosti vlečejo že toliko časa, da jih
ni možno več trpeti. To je namreč
— mimogrede povedano — že
druga pekarna v Celju, ki je dvig-
nila ogromno prahu. Ce tega za-
čaranega kroga ne bomo prekinili,
bodimo prepričani, bo slabo zgra-"
jenih pekarn, a ne samo pekarn!,
v celjskem okraju še veliko več.
Kako naj dokončno rešijo to pe-
reče vprašanje, naj razglabljajo
ljudje, ki so za to pristojni. Goto-
vo pa je, da delovni ljudje, ki z
milijoni plačujejo to igračkanje
lahko zahtevajo moralno in mate-
rialno odgovornost strokovnjakov,
katerim so zaupali načrtovanje ob-
jektov. Ce v Emajlirki za slabo iz-
delan »pisker« delavec zaradi
zmanjšane kakovosti dobi manjše
plačilo in če za pokvarjenega sploh
ničesar ne dobi, ZAKAJ BI PO-
TEM ISTE MORALNE IN MA-
TERIALNE NORME NE UPO-
ŠTEVALI PRI VISOKOKVALI-
FICIRANEM DELAVCU — PRI
PROJEKTANTU? Mile Iršič
Neverjetno
Zadnji topli dnevi so privabili
na celjsko kopališče množico lju-
di. Toda v nedeljo, ko je kopali-
šče bilo dobesedno polno, so se
ljudje vpraševali upravičeno —
»Zakaj je tudi letos voda umaza-
na, zakaj v otroškem bazenu ni
vode?«
TO RES MNOGI VPRAŠUJEJO.
POGLEJMO, KAKO JE S TEM!
Čistilne naprave na kopališču bi
morale začeti delovati že pred za-
četkom lanske kopalne sezone. Za-
radi nenehnega zavlačevanja
gradbenih del in zaradi težav pri
nabavi nekaterih materialov so či-
stilne naprave lani samo »gleda-
le« umazano vodo. Ljudje pa so se
tolažili, sedaj je že skoraj vse do-
grajeno, vsaj naslednje leto bo či-
stilna naprava stekla.
No, res, podjetja, ki so gradila
čistilne naprave, so pohitela in jih
zgradila, do začetka sezone. Toda
pojavila se je še ena nepredvidena
težava, ki pa se navadnemu člo-
veku zdi neverjetna. Preprosto ni
bilo komisije, ki bi novogradnjo
pregledala, kopalni mojster sam
pa ni upal pognati čistilno napra-
vo. Kaj bi bilo in kaj bi z njim
naredili, če bi se kaj pokvarilo ali
če bi zadeva v redu ne delovala?
Bržčas bi bil vsega kriv on.
Na koncu lahko samo upamo, da
se bodo člani komisije zganili, ra-
zen seveda, če že niso na dopu-
stih.
Podobno je tudi z otroškim ba-
zenčkom. Baje vode vanj ne smejo
spustiti preden ga ne prebarvajo.
Barve pa ni mogoče dobiti. Tako
na enem samem mestu kar dva
nesmisla — imamo čistilne napra-
ve in jih nimamo, imamo dva
otroška bazenčka, a vendar nima-
mo nobenega.	-mi
Osebni dohodki v trgovini - in (ene
Tovariša Miloša Jagodiča, poslovodjo trgovine »Preskrba«
na Dolgem polju, smo zaprosili za kratek razgovor, ki se na-
naša na nekatere pereče probleme široke potrošnje in pojave v
trgovini.
—	Kakšno je tvoje mnenje o
razpravah, ki kritizirajo pojave
neupravičenega povečevanja oseb-
nih dohodkov v nekaterih trgov-
skih podjetjih? —
#	Če je v vprašanju, kot pra-
viš, pavšalno povečevanje osebnih
dohodkov brez osnove, če ni po-
gojeno z večjo storilnostjo, z bolj-
šo organizacijo poslovanja, če ni
rezultat spodbudne delitve do-
hodka po učinku, potem je kritika
upravičena. Toda takoj pristavim,
da so tudi delavci v trgovini upra-
vičeni na iste pogoje, kot vsi osta-
li. Obsojanja vredne pa so težnje
povečanja dohodka na osnovi dvi-
ganja cen.
—	Ali bi lahko trdili, da delu
vodilnih kadrov v trgovini manj-
ka ob obilici komercialnega nekaj
več političnega posluha? —
0 Da, to prav gotovo. Če bi po-
zorno čitali govor tovariša Tita, ki
ga je imel na poti po Srbiji, bi
bilo takih pojavov veliko manj.
Več političnega posluha pa bi ko-
ristilo tudi uspešnejšemu razvoju
samoupravljanja v trgovskih pod-
jetjih, pa tudi družbenemu vplivu
potrošniških svetov itd. Ne povsod
toda marsikje je vloga političnih
organizacij preslabotna. Rekel bi
še to, da politična zavest in socia-
listična morala nista deljivi — re-
cimo po strokah.
—	Ali misliš, da v trgovini, ki
ni proizvodna panoga, lahko
uspešno deluje delitev dohodka po
učinku brez neupravičenega dvi-
ganja cen?
#	Tako bi moralo biti. Morali
bi poiskati notranje rezerve, raci-
onalizirati poslovanje, ki nam pre-
več obremenjuje obratno režijo. Z
dobro postrežbo in posluhom za
potrebe potrošnikov povečati ob-
seg prometa. Bolje koordinirati
nabave, prevoze in podobno. Me-
nim, da v mestu kot je Celje, niso
potrebne usluge potnikov, ki do-
stikrat samo prestrežejo naročila,
ki so že bila namenjena skladi-
ščem grosistov. Dirka za malimi
količinami blaga, katero recimo
proizvajalci na veliko ponujajo, je
dostikrat tudi način, kako si po-
samezniki olajšujejo plačevanje
obrokov za osebna vozila. Vse to
obremenjuje režijo podjetij, po-
sredno pa potrošnjo.
0 Tako se ne moremo pohvali-
ti, kot podjetja, o katerih pišete v
prejšnji številki tednika. Da po-
trošniki ne bi napačno razumeli,
če rečem, da so spričo uspehov in
prizadevnosti kolektiva preskrom-
ni. Povprečje pri celotnem podjet-
ju se giblje okoli 20.000 dinarjev,
vključno učinek in nadurno delo.
Toda kljub temu pravim še vedno:
Boljši dohodki v trgovini naj bodo
rezultat dela. Toda kot sam vidiš,
delo nima povsod iste cene, niti v
isti stroki.	c. k.
—	Zvedel sem, da vaša poslo-
valnica dobro dela, da je napra-
vila precejšnji napredek, da na
Dolgem polju potrošniški svet
prednjači?
# Če naslednji podatki kaj po-
vedo, tudi o tem. Pred tremi leti je
bil povprečen mesečni promet v
tej trgovini milijon in 400.000 di-
narjev. Letos je promet že okoli
štirih milijonov mesečno. Moram
omeniti, da je to tudi posledica po-
večanja stanovalcev v okolici, de-
loma tudi rezultat splošnega po-
rasta cen in kupne moči. Toda
lahko trdim, da je velik del zaslug
treba pripisati kolektivu.
Potrošniški svet je res prizade-
ven in nam nudi pomoč, hkrati pa
daje čutiti s svojim družbenim
vplivom, da smo ljudska trgovina
—	In vaši dohodki, so primerni?
Ko so gradili to stavbo, niso imeli težav zaradi načrtov
Odprto pismo
kolektivu Veležiiar
K PODRAŽITVI KRUHA
V torek se je v Celju spet
podražil kruh, mislim, da že
tretjič v zadnjem obdobju.
Ta ukrep, ki spet posega
neposredno v standard de-
lovnih ljudi, sovpada v ži-
vahne razprave v političnih
organizacijah, zborih voliv-
cev in občinskega zbora pro-
izvajalcev, ki ugotavljajo
pogoste pojave neupraviče-
nega povečevanja osebnega
dohodka v trgovini, obrti in
tudi nekaterih industrijskih
podjetjih. To povečanje do-
hodkov ne temelji na osno-
vi povečanja produktivno-
sti dela in izkoriščanja no-
tranjih rezerv proizvodnega
tehnološkega procesa, tem-
več v večini primerov bre-
meni potrošnjo z dviganjem
cen.
Ne vem za vzroke ponov-
ne podražitve kruha, ker v
vseh primerih povišanje cen
tudi ni neupravičeno, saj
vedno večje sproščanje za-
kona prednosti terja tudi ta-
ke ukrepe. Želim postaviti
organom samoupravljanja in
vodstvu podjetja neko dru-
go vprašanje.
Kruh je osnovni potrošni
artikel, ki se mu potrošnik
ne more odreči. To ni nekaj
takega, kot (vzemimo eks-
stremni primer) recimo te-
levizor, ko lahko rečemo:
— Če ni sredstev, bo pač
treba še počakati. — Ker gre
za nas neobhodno potreben
»vsakdanji krti h«, bi
pričakovali, da bi kolektiv
»Veležitarja« predhodno ob-
vestil javnost o vzrokih po-
dražitve, o tem, kaj je ko-
lektiv privedlo do tega, da
tak korak stori?
Ce so razlogi upravičeni,
če ima kolektiv dokaze, da
drugega izhoda ni bilo mo-
goče najti, čemu bi potem
javnosti ne povedali, da je
izračun tak in tak, in je za-
radi tega kolektiv prisiljen
storiti to in to.
Tako pa se je čez noč cena
spremenila, trgovski lokali
so dobili kratko sporočilo o
novi ceni in stvar je bila,
kot pravimo, gotovo dejstvo.
Tako so otroci, ki jim mate-
re dajejo po navadi toliko
denaria kolikor kruh stane,
hodili domov praznih rok.
Ponovno poudarjam, da si
nisem na iasnem o upraviče-
nosti podražitve. In ravno
zato, ker si nisem na jasnem,
in z mano 20.000 Celjanov,
se rojeva sum o neupraviče-
nosti.
Ali bo ta sum ostali, je
odvisno od prepričljivega
odgovora. Toda ne glede na
njegovo vsebino, ostane še
vedno problem obveščanja
javnosti, kar bi bilo v tem
primeru, kot tudi mnogih
drugih, neizogibno potrebno.
J. Kr.
Deset korakov naprej
V zadnjem obdobju je bilo
precej pripomb na delo občin-
skega zbora proizvajalcev. Te
smo lahko slišali na raznih kon-
ferencah, občnih zborih in zborih
volivcev v kolektivih. Zaključek"
je bil vselej dokaj podoben.
»Zbor proizvajalcev ni najbolj
delaven zaradi tega, ker vanj
nismo izbrali najboljših ljudi,
ker obdobniki ne poročajo vo-
livcem o delu zbora proizvajal-
cev in ker istočasno ne dobijo
mnenja proizvajalcev, ki jih v
zboru zastopajo.«
To pa je le ena plat zvona o
delu zbora proizvajalcev. Tova-
rišica Vrabičeva je pravilno opo-
zorila, da je verjetno prvi vzrok
za slabše delovanje občinskega
zbora proizvajalcev v Celju vse-
bina in metoda dela zbora pro-
izvajalcev, ki lahko tudi ohromi
zanimanje odbornikov.
Zaradi teh — včasih tudi hudih
— pripomb na delo članov zbora
proizvajalcev, so odborniki na
zadnjem zasedanju zbora podrob-
no proučili tudi to zadevo. Zahte-
vali so predvsem, da se na pod-
lagi izrečenih kritik sistem dela
zbora proizvajalcev izboljša.
Bili so mnenja, da je skrajno
napačno, če je dnevni red zase-
danj tako obsežen, da že dnevni
red zaradi obsežnosti zaduši po-
drobno obravnavo. Razen tega
menijo, da bo potrebno opustiti
razpravljanje o zveznih, republi-
ških, okrajnih in občinskih pov-
prečjih. Zbor proizvajalcev bo
moral podrobno obravnavati po-
samezne probleme v gospodar-
skih organizacijah. Saj, končno
nimamo ničesar skrivati, in kjer
koli odpravimo ali zmanjšamo
na ta ali oni način slabosti, bomo
koristili tudi povprečjem, so de-
jali.
V razpravi so člani zbora pro-
izvajalcev poudarili potrebo po
sistematičnem izobraževanju čla-
nov zbora proizvajalcev. Mnogi
odborniki imajo osnovno eko-
nomsko izobrazbo — mnogi je pa
tudi nimajo. In, če razprava v
zboru proizvajalcev ne sme izve-
neti kot zagovarjanje posamez-
nega kolektiva, potem je nujno
potrebno ustvariti osnovne pogo-
je, da bodo v razpravi o tudi ne-
katerih bolj zamotanih proble-
mih lahko govorili in povedali
svoje mnenje vsi člani zbora pro-
izvajalcev in ne samo oni, ki so
trenutno poklicno ukvarjajo s to
problematiko.
Vsekakor pa pomeni zadnje za-
sedanie zbora proizvajalcev ob-
čine Celje velik napredek. Kaže
tudi na to, da so člani zbora pro-
izvajalcev sami močno zaintere-
sirani, da bo njihovo delo plod-
nejše.
Tega res ne verjamem...
Bilo je na občinski konfe-
renci sindikatov v Celju.
Nek delegat je govoril o hu-
di zadevi, imenoval je tudi
podjetje, kjer se je zgodila.
Ker pa v zgodbo ne verja-
mem. na kraju bom tudi po-
jasnil zakaj ne, dovolite, da
izpustim ime podjetja. Ra-
zen tega, če bi zgodba bila
celo resnična, ni krivo pod-
jetje niti kolektiv, temveč
le ena oseba. Takole je de-
legat povedal:
*
V celjski občini smo veli-
ko naredili za preventivo v
zdravstvu. Končno je tako
tudi prav. saj je laže pre-
orečiti bolezen ali nezgodo,
kot jo ozdraviti. Preventiv-
na dejavnost je razumljivo
zajela vsa možna sredstva
— od denarnih do dobrona-
mernih navodil.
Tako so pred časom pod-
jetja dobila posebno navo-
dilo, kjer zdravniki še po-
sebej opozarjajo podjetja,
da je potrebno delavke, ki
delajo na težjih delovnih
mestih, a bodo postale kma-
lu matere, premestiti na de-
lovna mesta, kjer delo teles-
no ni tako naporno. Težko
delo med nosečnostjo nam-
reč lahko povzroči hude po-
sledice za bodočo mater ali
otroka, lahko je usodna tudi
za oba.
To navodilo je dobilo tudi
podjetje, kjer se je baje za-
deva pripetila. Toda žal, na-
vodilo je obležalo verjetno
v kakem predalu. Noseča de-
lavka pa je kljub temu de-
lala na zelo težavnem delov-
nem mestu.
Zgodba se je končala tra-
gično. Namesto v porodniš-
nico so nosečo ženo morali
zapeljati na kirurgični odde-
lek. Namesto prvega otro-
škega joka, so tokrat zven-
ketali kurirgični noži na
operacijski mizi.
*
Kjub temu. da je delegat
povedal zgodbo pred polno
tjvorano, vanjo ne verja-
mem. Dva vzroka sta, ki me
silita v to. Najprej ne mo-
rem verjeti, da bi v podjetju
kdo upal prevzeti za malo-
marnost nase to odgovornost!
Saj končno gre za človeka,
za sotovariša in enakoprav-
nega člana kolektiva. In če
zaradi podobne »nanake«
dvignejo na drog v podjetju
črno zastavo, ali ni to uboj
iz malomarnosti? To je sicer
verjetno zelo nestrokovno
mnenje. Vendar, če kazenski
zakonik predvideva kazen za
onega, ki pusti človeka, da
se pred njegovimi očmi
utopi, ne da bi mu pomagal,
tedaj tudi uslužbenec, ki za-
radi malomarnosti povzroči
hudo telesno poškodbo ali
celo smrt, zasluži kazen. Zla-
sti in predvsem tedaj, če je
vedel, da je delo noseče žene
na težaškem delovnem mestu
lahko zanjo in za otroka
usodno.
Razen tega pa bi, če bi
zgodba bila resnična, ustrez-
ni organi raziskali zadevo in
krivca tudi kaznovali. Pre-
pričan pa sem. da bi delavci
tako nevestnega, malomar-
nega in nečloveškega usluž-
benca dobesedno vrgli skozi
vrata tovarne.
No, vidita, zaradi tega
tudi tej zgodbi ne verjamem.
Mile Iršič
11 NAŠIH KOMUN
PLES
pomembno
vgojno delo
Pred dnevi je bilo v Celju posvetovanje o mladinski plesni
vzgoji, ki so ga sklicali okrajni komite Ljudske mladine Celje,
centralni komite Ljudske mladine Slovenije in Plesna zveza
Slovenije. Poleg predstavnikov vseh okrajnih komitejev Ljud-
ske mladine, so se posvetovanja udeležili še nekateri zastopniki
občinskih komitejev, prisostvovali pa so mu tudi predstavniki
republiškega sveta Svobod, zavoda za šolstvo, Zveze prijateljev
mladine in drugi.
Mladi ljudje v prostem času naj-
bolj sproščajo svoje interese. Do-
bršen del svoje zanimanje prav
opredeljuje, nekaj pa je takih, ka-
terih prostega časa nihče ne
usmerja in se prav zaradi tega
mnogokrat dolgočasijo. Kasneje se
taki ljudje mnogokrat zabavajo na
način, ki ni v skladu s časom, v
katerem živimo. Zato bi se morale
vse organizacije in društva, kate-
rih osnovo tvori mladina, povezati
in organizirati take dejavnosti, da
bi se vanje mladina rada vključe-
vala, hkrati pa bi bila to tudi mož-
nost za pravilno družbeno vzgojo.
Ni treba mnogo vedeti o mladih
ljudeh in njihovem prostem času,
pa lahko takoj ugotovimo, da je
še vedno njihovo najljubše raz-
vedrilo ples. Ker pa je najljubše,
je tudi najbolj razširjeno. Glede
na to in na to, da ples mlade ljudi
v polni meri etično in estetsko
oblikuje, pa je to vzgojno sredstvo
še vse preveč družbeno zapostav-
ljeno. V najrazličnejše namene se
najdejo sredstva in prostori, le za
ples jih v večini primerov ni. Res
je, da bi morda dotiranje kakšne-
ga mladinskega plesa pomenilo fi-
nančno izgubo, nikakor pa ne bi
bila to družbena. Če je že ples
najbolj priljubljeno razvedrilo
mladih ljudi, naj bo torej takšen,
da ne bo le igra erosa in seksosa.
temveč naj jih res v polni meri
duševno plemeniti.
Plesne šole, ki v večjih občin-
skih središčih zajemajo dve sto do
največ tri sto ljudi, ne bodo mogle
zadovoljiti vseh potreb plesa želj-
nih mladih ljudi. Elitni plesi (ča-
janke, valete, maturantski plesi),
kjer se sproščajo malomeščanske
težnje, pa poglabljajo socialno di-
ferenciacijo, zahtevajo veliko
sredstev — zato tudi besed, prav
gotovo niso primerni. Podobno je
z »mladinskimi« plesi v telovad-
nicah, gostilniških prostorih, ki so
po navadi zbirališče ljudi slabih
moralnih kvalitet. Plesno vzgojo
in oblike bo treba decentralizirati
tako, da bo v vsaki občini, v vsa-
kem večjem kraju in aktivu Ljud-
ske mladine ples, ki bo pravilno
družbeno vzgojen. Velik problem
pri tem bodo prav gotovo plesni
učitelji, brez katerih si dobrega
mladinskega plesa ne moremo za-
mišljati. Nedvomno bo tu največjo
vlogo odigrala plesna zveza, ki bo
morala poskrbeti za vzgojo in-
struktorskega kadra. Prav bi bilo
da bi v vsakem občinskem sredi-
šču delala plesna šola, ki bi v
kratkem času usposobila mlade
plesne učitelje, ki pa naj ne bi bili
samo strokovnjaki, temveč tudi
družbeno in moralno sposobni za
delo z mladimi ljudmi.
In še nekaj besed o dobri ples-
ni glasbi in glasbenih šolah. Ples
ne more biti kvaliteten, če je glas-
ba slaba. Vemo pa, da tudi dobra
plesna glasba zahteva odličnih
glasbenikov — naše glasbene šole
pa so šole s starimi koncepti in
malo naredijo v tej smeri.
Na posvetovanju so nedvomno
najbolj vneto razpravljali o tem,
kdaj naj mlad človek prične s pr-
vimi plesnimi koraki. Nekateri so
menili, da bi naj bilo to že v osem-,
letki, drugi so se spet ogrevali za
prve razrede srednjih šol. Otroko-
va vzgoja mora že v najnežnejši
mladosti vsebovati tudi elemente
ritmike. Z leti se naj metode spre-
minjajo in ritmične osnove naj za-
menja ples. Ples pa bi bilo treba
nujno vnesti v učni program sred-
njih šol, če ne drugače kot sestav-
ni del telesne vzgoje. Če se bodo
mladi ljudje plesa učili že v naj-
nežnejši mladosti in če ga bodo
že takrat pravilno pojmovali, bodo
prav plesali tudi takrat, ko bodo
odrasli.
Posvetovanje o mladinski plesni
vzgoji je bilo plodno in je sprva
govorilo o neštetih problemih
plesne vzgoje. Zal nam je lahko
samo, da se tega pomembnega po-
svetovanja vsi povabljeni niso
udeležili.
Zaključek pouka
V Rimskih Toplicah
Osnovna šola v Rimskih Topli-
cah je za zaključek šolskega leta
priredila razstavo tehničnih in li-
kovnih izdelkov. Razstava je bila
vsebinsko zelo bogata in gledalci
so lahko opazili glede kvalitete iz-
delkov viden napredek. V nedeljo
popoldne pa je bil na telovadišču
javni letni telovadni nastop kate-
remu je prisostvovalo več sto lju-
di.
Ali tega tudi ne boste
verjeli
Tov. urednik!
Ce se vam bodo moje vr-
stice zdele neverjetne,
POJDITE SAMI V
trgovino na periferiji mesta
in prosite prodajalko za mi-
neralno vodo »Donat«. Dobili
boste komu drugemu morda
zelo potrebno mineralno vo-
do »Radenska«. Ko boste pro-
dajalki pojasnili, da rabite
zahtevano vodo za zdravlje-
nje, vam bo odgovorila, da je
nimajo na zalogi. In ko se bo-
ste za »postrežbo« zahvalili
ter dali znak odhoda, se bo
prodajalka zbudila iz sanj in
vas potolažila, da bo kljub te-
mu pogledala, ali je morda
kje le še kakšna steklenica.
Segla bo pod prodajno mizo
in — v prvem »strelu« bo
»Donat« v njeni roki. Prav
prijetno boste presenečeni
nad tako hitrimi sprememba-
mi.
POJDITE SE V
celjsko »Samopostrežbo«. Ce
imate slabe zobe in vam trda
skorja na kruhu dela težkoče
kupujte tega le tam! Gospodi-
nje po neovitem kruhu
brskajo kot kokoši ter po si-
stemu »kufre gor — kufre
dol«, brezplačno mehčajo tr-
do skorjo v splošno »odobra-
vanje« vseh kupcev.
Tovariš uredniki
Ker v rubriki »Vaše vrstice« ne
zasledim tudi kakšne pozitivne
stvari, ki jo dosegajo nekateri de-
lovni kolektivi ali pa posamezni
delovni ljudje, sem se odločila po-
svetiti nekaj vrstic tem. Zeleno bi
bilo, da bi tem sledili tudi tisti, ki
te potrebe ne občutijo in njihov
odnos, do državljanov ni tak, kot
bi moral biti.
Kadar zapuščam trgovino »Sa-
vica«, se vprašujem zakaj ni po
vseh trgovinah taka postrežba kot
je tu. Zakaj niso prodajalke tudi
drugod, z neprisiljeno vljudnostjo
do strank, pozorne in urne. V tej
trgovini imajo prodajalke vse ti-
ste kvalitete trgovskega kadra, ki
ga po nekaterih trgovinah tako
zelo pogrešamo. In vendar so tudi
te prodajalke — ljudje, ljudje z
morda še večjimi življenjskimi
skrbmi, ki jih pa stranka ne ob-
čuti.
Prav prijetno presenečena sem
bila pred kratkim tudi v »Urar-
stvu-Optika« na Tomšičevem trgu.
Tudi tam poznajo pravilni odnos
do stranke.
Nedvomno je takih lokalov, ka-
mor človek z veseljem stopi v Ce-
lju še nekaj, prav bi pa bilo, da
bi bili v vseh trgovinah enako
vljudni do strank.
Žareča plošča
Med dopisi za rubriko »Vaše vr-
stice«, ki smo jo pred kratkim od-
prli, smo zasledili tudi zabavne in
duhovite zgodbe, ki jih radi priob-
čimo _ bodisi v tej rubriki ali pa
tudi v novi rubriki »domače zani-
mivosti«. Ti dopisi pa nam tudi
kažejo, da imajo naši ljudje polno
mero smisla za humor. Tak je tudi
naslednji dopis, napisan kot po-
smehljiv sestavek na dobrohoten
nasvet, kako se najlaže odvadimo
kajenja. Tovariš Janko K. nam ta-
kole piše:
Zdravilo proti
zobobolu
Ker je zobobol lahko zelo nerod-
na in mučna zadeva, svetujem
bralcem naslednji »recept«:
Deni v usta eden do dva požir-
ka vode. Nato sedi na »solidno«
razbeljen štedilnik ter čakaj, da
voda v ustih zavre.
Vsakemu, ki bo recept uporabil
»osebno garantiram«, da vsaj te-
den dni ne bo čutil prav nobenega
zoba. Seveda pa je recept nepri-
meren za one, ki nimajo naravnih
zob.	Janko K.
Tega pa res ne verjamem
Tov. urednik!
2e nekaj časa zasledujem v va-
šem listu posebno rubriko: »Tega
pa res ne verjamem«. V njej opi-
sujete stvari, ki se dogajajo v raz-
nih krajih in na različnih področ-
jih ter so več ali manj neverjetne.
Zato mi dovolite, da se tudi jaz
oglasim, in sicer ne z originalnim
prispevkom, temveč s vprašanjem
kako je to sploh mogoče.
V 23. številki »Delavske enot-
nosti« sem zasledil članek »Dvaj-
set milijonov za popravila preden
je hotel dograjen«. Večkrat sem
ga prebral in kar verjeti nisem
mogel, da so stvari resnične in
da se dogajajo v času, ko na vseh
krajih in na vseh sestankih go-
vorimo o povečani štednji. Toda
ne samo jaz, tudi drugi, kli so
članek brali, so me na to opozo-
rili.
»Mi se preko krajevnega odbo-
ra in občinskega ljudskega odbo-
ra borimo za tisočike, da lahko
rešujemo najbolj pereče probleme
našega kraja«, mi je dejal eden
od odbornikov ljudskega odbora
iz Vitanja. »Kako naj ljudem ta-
ke pojave tolmačimo^ ki se ne
dajo z ničemer opravičiti in ko
gre za vsote, ki so razmeroma
zelo visoke«, je ves nejevoljen
nadaljeval.
Ali je mogoče, kar je zapisano
v članku? Tisti, ki so članek bra-
li, pa se sprašujejo, kdo bo ta
denar dal, da bodo odpravljene
pomanjkljivosti, ki bi jih ne bilo
treba in ki bi lahko odpadle.
Na vse to pa seveda vsiljuje
več vprašanj; kdo je za vse to od-
govoren, kdo bo kril nastalo ško-
do, na kakšen način bo možno
storjene napake zagovarjati in
podobno. Menda ne bo pretirano,
če na tem mestu napišem, da v
podjetjih delavca mnogokrat kaz-
nujejo z odpustom iz službe za
zneske, ki dosegajo komaj nekaj
tisočakov a ne milijonov. V se-
danjem času pa je odpust po kaz-
ni ena najtežjih oblik kaznovanja,
saj ni tako lahko dobiti zaposli-
tve.
Prosim tovariš urednik, če bi
bilo mogoče, da mi celotno za-
devo podrobneje objasnite, ker
drugače res ne morem verjeti, da
se je to zgodilo v 1961. letu v na-
šem okraju.
POJASNILO
o poteku
gradnje
Od Biroja za stanovanjsko in
komunalno izgradnjo smo dobili
naslednje
Gradnjo hotela je pričelo izva-
jati Gradbeno podjetje »Ingrad«
v januarju leta 1960 po odobre-
nem glavnem projektu za grad-
bena de^la — projektanta ing.
arh. Vehovarja.
Predračunska cena objekta v
letu 1959 je znašala 124,112.196
dinarjev (skupno z zunanjo ure-
ditvijo).
Cena bi bila za eno ležišče
1,640.000 din.
V	restavraciji je bilo predvi-
deno skupno 100 sedežev v več-
jem in manjšem salonu. Točilni-
ca naj bi služila le stoječim go-
stom.
Shrambe za hotelsko in restav-
racijsko kapaciteto so bile abso-
lutno premajhne, prav tako tudi
instalacijam namenjeni kletni
prostori. Tudi prvotna kletna vi-
šina ni odgovarjala potrebam.
Da se omogoči pravilno in ne-
moteno poslovanje hotela, je bilo
torej nujno potrebno razširiti
oziroma povečati kletne prostore.
Ze v začetku gradnje so pristo-
pili k tej razširitvi in tako pri-
dobili v prvi etapi 43 m2 novih
kletnih prostorov, v drugi etapi
pa še 187 m2.
Po prizadevanju »Biroja«, Go-
stinske zbornice in ob sodelova-
nju ing. arh. Hartmana je bil na-
pravljen nov arhitektonski del
projekta, ki je upošteval kolikor
je bilo mogoče največ, že obsto-
ieče stanje objekta talco. da je
bilo čim manj rušenja, kar je
tudi uspelo.
Izpopolnjeni projekt odgovar-
ja vsem zahtevam po čim bolj-
šem poslovanju bodočega hotela,
dosežena je bila funkcionalnost,
ki zadovoljuje tudi gostince, kar
pa prej ni bil primer.
Bistvene dopolnitve, ki so s
tem nastale na objektu so na-
slednje:
Glavni trakt objekta je bil zvi-
šan na celi površini za eno etažo,
južni del trakta pa celo za 2
etaži. Z nadzidavo se je kapaci-
teta novega lvotola občutno pove-
čala, kar se je doseglo s 124 po-
steljami od prvotno predvidenih
76 oziroma 88.
Zmogljivost hotela se je s tem
zvišala za 36 ležišč. Investicijski
stroški za eno ležišče so se s tem
zmanjšali.
Prvotno projektirana prailnica
v 5. etaži je prenesena sedaj v
klet. i i prostori na so seda j iz-
koriščeni za hotelska sobe.
Nov projekt predvideva tudi
osebno dvigalo za osebje, ki je
nameščeno v neizkoriščenem pro-
storu ob glavnom stopnišču.
Pismo iz počitniške
kolonije borcev
v Rovinju
Dnevi prve izmene članov ZB
ki letujejo v Rovinju, ss bližajo
h koncu. Kljub temu, da je svet-
nik na cerkvi v Rovinju trdovrat-
no gledal po istrski krajini (s tem
je prerokoval slabo vreme), smo
imeli dokaj lepo vreme.
Naša počitniška kolonija je
vzorno urejena. Manjka še sicer
to in ono, vendar še te pomanj-
kljivosti urejamo. Zahvala gre v
prvi vrsti Okrajnemu odboru ZB
v Celju in upravi kolonije. Hrana
je tudi za razvajenega jedca do-
bra. Osebje kuhinje je več kot po-
strežljivo. Po možnosti postrežejo
celo z dietno hrano.
V	koloniji vlada red in tovari-
ško vzdušje, snažnost in vzorna
disciplina. Za smeh in dobro vo-
ljo skrbi večni mladenič — Niko-
la. Le eno nas skrbi, dnevi pre-
hitro minevajo. Misliti moraimo
počasi na povratek.	K. I.
V etažah hotelskega dela so z
načinom predelnih sten in opu-
stitvijo vzidanih omar zmanjša-
ni stroški. Dosegla se je boljša
funkcionalnost prostora in večja
udobnost.
Za to preureditev ni bilo po-
trebnih nikakih dodatnih stro-
škov, ker prvotno predvidene
predelne stene še niso bile zi-
dane.
Pritličje je popolnoma preure-
jeno. Po novem načrtu je sedaj
hotelskim gostom mogoč dostop
iz hola v restavracijske prostora.
Z zmanjšanjem hola pa so se po-
večali restavracijski prostori —
točilnica. Strežba gostov je bila
prvotno predvidena skozi glavno
restavracijsko dvorano, po no-
vem projektu pa so vsi prostori
povezani direktno.
Kuhinja in točilnica sta sedaj
direktno povezani s klet jo preko
centralnega dvigala. Sedaj' bo le
eno dvigalo od prvotno predvi-
denih dveh transportnih dvigal.
Z dopolnitvami in izboljšavami,
ki jih je dosegel objekt z izpo-
polnjenim projektom, so nasled-
nji stroški:
Za preureditvena dela okoli
2.000.000 din (tu je upoštevano
tudi potrebno rušenje oziroma
prebi janje novih odprtin za okna
in vrata).
Za povečana gradbena dela v
zvezi z razširitvijo kleti, dozi-
dava ene oziroma dveh etaž na
glavnem traktu hotela ter raz-
širitvijo restavracijskih prosto-
rov, je predvidena predračunska
vsota okoli 37,200.000 din (po ce-
nah iiz leta 1959—1960).
Upoštevati je treba višje cene
gradbene storitve glede na pro-
jektantski predračun, ki predvi-
doma znašajo 10—12 % ter zviša-
nja cen gradbenih in obrtnih sto-
ritev v zvezi z novimi ekonom-
skimi elementi v letu 1961, kar
bo zneslo približno 20 % podra-
žitve na cene iz leta 1960, (to bi
prav tako vplivalo na zvišano
ceno objekta tudi po prvotnem
projektu).
Res je. da so nastali z izpopol-
nitvijo projekta dodatni stroški,
ki pa so bili neizogibni, ker je
bila dopolnitev in izboljšava pro-
jekta nujno potrebna, če naj bi
stavba služila svojemu namenu.
Tako so objektu dodani vs»i
potrebni pomožni prostori, ki so
nujno potrebni za nemoteno po-
slovanje hotela in restavracije.
Projektant prvotnega načrta
pa res ni upošteval pripomb
Okrajne gostinske zbornice in
njihovih zahtev in tako povzročil
ponovno obdelavo orojekta. ne-
notrebne stroške in hkrati zman j-
šanje tempa gradnje.
Skoraj ne morem verjeti
Tov. urednik
Ko sem 8. t. m. v hudem nalivu
stopila v vežo hotela »Evropa« in
prosila, če lahko telefoniram v
bolnišnico, ker vem, da ima hotel
telefonske govorilnice, mi je nek-
do neprijazno odgovoril: »Za tele-
fonirati je pošta, pri nas ne mo-
rete.« Ko sem se pozneje informi-
rala kdo je ta človek, so mi pove-
dali, da je to direktor hotela. Pu-
stimo ob strani, ali je bilo nujno
klicati bolnišnico ali ne. Mislim
pa, da je telefon v vsakem pod-
jetju naprava, ki naj služi ljudem ,
v nujnih primerih. Vsekakor pa
me je zabolel odnos človeka, ki bi
moral biti bolj vljuden in člove-
ški do ljudi.
Skoraj sem prepričana, če bi
prosila za to uslugo v kakem tu-
jem jeziku, bi se mi gotovo ne bi-
lo treba pritoževati nad »vljud-
nostjo« direktorja. Direktorju bi
pojasnila le to, če sem imela ruto,
nisem nič manj vreden član naše
skupnosti. Zahtevano pristojbino
hi bila v redu plačala in se k te-
mu še vljudno zahvalila, kar mi
narekuje moja srčna kultura.
Te vrstice sem napisala zato, da
naj bi bili v naši domovini vsi
enaki z rutami ali klobuki, z glad-
kimi lasmi ali lepimi pričeskami,
s polno glavo učenosti ali s skrom-
no prirojeno vljudnostjo in inteli-
genco.
Lojzka Kronovšek,
Orla vas,
p. Braslovče
Očitne anomalije
in resnica
Tov. urednik!
V	21. številki »Celjskega tedni-
ka« je bil objavljen kritičen
članek pod naslovom »Očitne
anomalije«, ki se nanaša na obči-
no Šoštanj. V njem je med dru-
gim zapisano: »Mesečni dohodki
nekega inženirja znašajo 250 tisoč
dinarjev (povprečne plače usluž-
bencev nekega trgovskega podjet-
ja — po sicer nepotrjenih podat-
kih izven konference — 45 tisoč
dinarjev).«
Čeprav članek poudarja nepotr-
jenost podatkov, lahko objava, ki
nima podlage v materialni resnici
zelo vpliva tako na razpoloženje
potrošnikov kot tudi osebja v tr-
govinskih gospodarskih organiza-
cijah. Domneve, objavljene v ča-
sopisu pa so prav tako škodljive,
četudi so napisane v reportažni
obliki in ne na osnovi podatkov iz
prve roke. Resnici na ljubo objav-
ljamo točne podatke povprečnih
osebnih dohodkov v trgovskih
podjetjih na območju občine Šo-
štanj za razdobje januar—maj
1961: »Bazen« Velenje 21.008 din.
»Velma« Velenje 19.344 din, »Zar-
ja« Šoštanj 19.968 din, »Merkur«
Šoštanj 22.880 din, »Vino« Šmart-
no ob Paki 20.363 din in »Paka«
Šmartno ob Paki 22.256 din. Vsa
navedena povprečja razen pri trg
podjetju »Velma« so nižja kot po-
vprečja celoletnih izplačil leta
1960.
Trgovinska zbornica za okraj
Celje
Zato, ker sva
mlada
Tovariš urednik!
V	soboto zvečer sva šla z ženo
v hotel »Evropa« plesat. Večer bi
bil lep in prijeten, če se ne bi zgo-
dilo naslednje:
Z ženo sva sedela na vrtu hote-
la. Plesati sva hodila v dvorano in
tako sva se po dolgem času zopet
prijetno zabavala. Toda okoli 22.
ure, ko sva ravno plesala in se po
končanem plesu vrnila na svoj
prostor, sva bila z ženo neprijetno
presenečena. Miza, za katero sva
sedela, je bila zasedena z novimi
gosti. Kozarci s pijačo so bili pre-
stavljeni k sosednji mizi, ženin
plašč pa tudi pri sosednjem stolu.
Goste sem vljudno opozoril, da sva
prej midva sedela za mizo Oni so
odvrnili, da jim je sam direktor
hotela »Evropa« dal to mesto.
Vprašal sem direktorja, kako si
dovoli premestiti goste, prestaviti
plašče in kozarce k drugi mizi, ki
je bila tudi zasedena in to v času,
ko sva bila z ženo odsotna? Krat-
ko malo je rekel, da je bil prostor
in da so bili to njegovi gostje in
da bi zanje storil vse. Še prej pa
je dejal, da je vprašal, ikdo ob ti-
sti mizi sedi. Odvrnili so mu —
dva mlada človeka.
Dogodek naju je neprijetno pre-
senetil. Nehote sem pomislil ali je
bil denar direktorjevega gosta več
vreden kot moj?
Dušan Kune,
Celje, Cigaletova 6
ODGOVOR
Za pojasnilo ob obeh pismih na-
ših bralcev smo prosili 'tov. Pla-
ninška, ki nam je tole napisal:
Na pismo pod naslovom »Zato,
ker sva mlada« moram zaradi po-
jasnila dodati še tole:
Tisti večer je bil hotelski vrt in
vse mize polno zasedene. Na vrt
je prišel primarij dr. Jože Flajs s
svojci in me prosil, da mu najdem
kako prazno mesto.
Jasno je, da sem mu kot stal-
nemu gostu našega hotela in ker
je že tolikokrat uspešno zdravil
člane našega kolektiva in mene
esebno, takoj skušal najti prostor.
Opazil sem, da bi bilo pri mizi.
kjer sta sedela že dva tovariša, ki
sta pa takrat plesala, prostora še
za dve osebi.
Zato sem pri mizi, za katero sta
sedela tovariš Dušan Kune in nje-
gova žena, pripravil mesto za
dr. Jožeta Flajsa. Pri sosednji mi-
zi pa sem na prazen stol položil
garderobo tovariša Kunca in nje-
gove žene poleg dveh praznih sto-
lov, kamor bi se naj vsedel tov.
Kune in njegova žena.
Ni mi bilo mogoče zaradi odsot-
nosti gostov to z njima urediti,
zato sem naročil službojočemu na-
takarju, da se takoj po vrnitvi
obeh opraviči in pojasni to spre-
membo. Natakar pa zaradi pre-
obremenjenosti dela ni opazil po-
vratek obeh zakoncev, ki sta se
nato razburila.
Tovariš Dušan Kune se je ta-
koj oglasil pri meni, nakar sem se
mu opravičil, vendar se zakonca
za opravičila nista zmenila.
Priznam, da sem napravil na-
pako, ker nisem počakal, da se
tovariš Kune vrne k svoji mizi in
da ga šele nato prosil, da se pre-
seli k sosednji mizi, kar bi zanj in
njegovo ženo ne bilo težko. Seve-
da sem se pri tem zanesel na na-
takarja, ki pa kot rečeno, ni mogel
pravočasno sporočiti nastale spre-
membe.
Poudarjam, da nikakor nisem
hotel zapostavljati mlajše goste
pred starejšimi, niti napraviti raz-
like med njimi, temveč sem le
hotel ustreči gostom, kolikor se da
v trenutku, ko je vrt prenapolnjen.
Na pismo uredništvu »Skoraj ne
morem verjeti...« lahko pojasnim
naslednje:
Tovarišici sem, ne morda zato.
ker ni imela pričeske in ne klo-
buka na glavi in ker ni govorila
tujega jezika, pojasnil, in to na
vljuden način, da se po sklepu
delavskega sveta hotelski telefon
ne more uporabljati kot javna te-
lefonska govorilnica, temveč je te-
lefon namenjen predvsem hotel-
skim gostom, da pa je v bližini
javna telefonska govorilnica.
Ce bi bila tovarišica povedala
da gre za nujen primer, česar pri
pogovoru z njo nisem vedel, bi ji
bil takoj dovolil uporabo telefona.
Miloš Planinšek
Razstava
kuharskih del
Učenke višjih razredov osnovne
šole Vrh nad Laškim so priredile
minulo nedeljo pod vodstvom tov.
Valentine Šket zelo uspelo razsta-
vo kuharskih del.
To je edini primer v občini, ko
je učiteljica dala na razpolago
skozi vse leto za izvajanje gospo-
dinjskega pouka svojo malo ku-
hinjo, kuhinjsko posodo in pribor.
Tov. Šketova je izvedla program
gospodinjskega pouka pod težkimi
pogoji, zato pa je bil uspeh toliko
večji. Učenke so dobile zelo solid-
no znanje, ki ga bodo lahko z
uspehom uporabljale, ko bodo iz-
stopile iz šole. Za izredno priza-
devnost in uspeh, ki ga je tovari-
šica Šketova dosegla, ji pripada
prav posebna hvala in priznanje.
'IZ ŽIVLJENJA NA ¥AS1
Izobraževanje
kmetijskih
delavcev
Pred dnevi je kmetijska zbor-
nica v Celju pripravila posveto-
vanje o izobraževanju kmetijskih
delavcev; pod drugo točko dnev-
nega reda pa so razpravljali o de-
lavskem samoupravljanju v kme-
tijstvu.
Tuidd v kmetijstvu se kaže, da
je ena najbolj neizkoriščenih no-
tranjih (rezerv človek. Pri uvaja-
nju sodobnih metod v kmetijsko
proizvodnjo se namreč čedalje
bolj čuti pomanjkanje delavcev,
ki bi obvladali sodobno kmetijsko
tehnologijo in potem tudi tako de-
lali. Kmetijski delavci so v večini
priučeni ali pa so absolventi -niž-
jih kmetijskih šol starega tipa.
Zato je razumljivo, da novega na-
čina kmetijske proizvodnje, ki iza-
hteva specializiranega delavca za
posamezno delovno mesto, ne mo-
rejo v polni meri dojemati. Tudi
kmetijske šole prve stopnje da-
jejo prav malo delavcev — večina
jih namreč nadaljuje studii j, aiii
pa ostanejo na domačem posestvu.
Nujno je torej, da se za delavce,
ki so že zaposleni v 'kmetijstvu,
pa tudi za novince organizira do-
ber sistem (izobraževanja. Tak si-
stem pa bi jim moral poleg stro-
kovnosti posredovati tudi eko-
nomsko in politično znanje.
Ker zahteva sodobna specdali-
ziiraina proizvodnja, specializirana
delovna mesta iin zato tudi specia-
lizirane ljudi, bi ob upoštevanju
sedanjega stanja in perspektive v
kmetijstvu morali organizirati
dve stopnji izobraževanja. V prvi
naj bi delavce priučevali na do-
ločene delovne operacije, ki se
stalno ponavljajo, v drugi stopnji
pa že za zahtevnejše poklice —
kjer je delovni proces nemogoče
ločiti na posamezne stalne delov-
ne operacije. Prva stopinja zahte-
va praktično znanje in le malo
teorije, druga pa bo poleg tega,
kako se posamezne delovne ope-
racije opravljajo, morala učiti
tudi, zakaj je tako.
Cilj smotrnega izobraževanja je
prav gotovo večja proizvodnja. In
le na podlagi večje in boljše pro-
izvodnje, se naj višajo tuidi oseb-
ni dothofdki zaposlenih. Zato bi
morali delavski sveti delavce se-
znaniti z njihovo osebno perspek-
tivo in omogočiti sposobnim in
delavnim, da se izobražujejo. Go-
spodarske organizacije bodo mora-
le torej same skrbeti za svoj ka-
der.
Iz vsega tega sledi, da bodo mo-
rali tudi v kmetijstvu izdelati
programe izobraževanja, v zvezi
s tem tudi analizo delovnih mest,
in zanje usposabljati nove delav-
ce,. prav tako pa skrbeti tudi za
inštruktorslki kader. Napak je
namreč, da se mnogokrat ob mi-
lijonih, ki jih v kmetijstvu vla-
gajo v nove naisade, obrate in stro-
je, ne naj'de sredstev za izobraže-
vanje. Tudi to je smotrno nalože-
na investicija.
Na posvetovanju so tudi vneto
razpravljali o decentralizaciji sa-
moupravljanja v gospodarstvu in
v zvezi s tem o problemih, ki se
porajajo. Mnenja so bili, da bo
treba tudi v kmetijstvu čimprej
približati upravljanje neposred-
nim proizvajalcem, kajti šele talk-
rat bodo lahko pričakovali večje
proizvodne uspehe. In ko so kas-
neje s tem v zvezi govorili o for-
miranju ekonomskih enot, so bili
mnenja, da bo v kmetijstvu treba
prej decentralizirati organe delav-
skega samoupravljanja in šele ka-
sneje, ko se bodo ti utrdili prenesti
na ekonomske enote tudi del de-
litve dohodka. Mnogo prej bi jim
lahko prepustili delitev osebnih
dohodkov, sprejemanje in odpust
delavcev, delovno disciplino itd.
Pri tem bodo imele veliko vlogo
tudi subjektvne sile v kolektivih
— predvsem Sindikat in Zveza ko-
munistov. Pri proizvajalcih bi mo-
rali vzbuditi izanimanje za nov
sistem upravljanja, tako da bi
pobuda za decentralizacijo prišla
iz kolektiva.
Kdo se poslednji smeje?
Zgodba, ki jo zapisujem, je ena
izmed mnogih, ki jih piše novo
življenje na vasi. Podeželje je pol-
no nasprotij. Tu je najbolj kričeče
opaziti vsak nov pojav, a prav ta-
ko najbolj trdovratno korenini jo
stare navade. Boj dveh miselnosti
srečujemo na vsakem koraku.
»Tebi se je pa verjetno zmešalo,
kaj? Grmovje sadiš na njivo, gr-
movje,« so nekateri govorili Mla-
karjevemu Janezu, ko je okrog 30
arov položnega polja zasajal s
črnim ribezom. Janezu je skoraj
bilo nekoliko tesno pri srcu, ko so
se norčevali. »Pa ti, ki si pameten
kmet; tvoj oče je bil pameten! V
grobu se bo obrnil, ko bi vedel,
kaj počneš,« so nekateri zbadali.
Janez pa je vztrajal, saj je podob-
no doživljal, ko je pred leti med
prvimi posadil njivico kumine. To
so se smejali. Ko pa je na 15 arih
pridelal preko 350 kg kumine in jo
lepo prodal, je smehljaj tistih, ki
so prerokovali narobe svet, kislo
otrpnil v rahli zavisti.
Pred dnevi smo obiskali Mla-
karjev nasad črnega ribeza. Obi-
ralci so pridno obirali in na ob-
ronku se je večal kup zabojčkov
z debelimi črnimi grozdi. Mlakar-
jev Janez se je zadovoljno smeh-
ljal in božal jagode, kot bi jih s
posebno nežnostjo ljubkoval. »Ve-
ste kaj, zadrugi sem prisluhnil in
poskusil. Kocko sem vrgel: kaj bo
pa bo! Vedel sem pa tudi, da je
zemlji potrebno dati, če hočem kaj
dobiti. Samo letos sem posul po
nasadu — okrog 34 arov ga je! —
1000 kg nitrofoskala in 900 kg kal-
ksalpetra. Drugače ničesar ne bi
bilo. Štiri leta je star; doslej mi
je pozebel, letos pa ne. Poglejte,
veselje ga je gledati!« je veselo
vzkliknil in dvigal težke veje, ki
so bile obložene s črnim boga-
stvom.
Tovariš Tone Narat, ki v šmar-
ski zadrugi skrbi za blagovni pro-
met, če tako rečemo, je navdušeno
ogledoval grmiče. »Verjemite, da
tako lepega pridelka še letos ni-
sem videl. To je Mlakar dosegel
samo s pravilno nego, dobrim gno-
jenjem, da so se grmi resnično
razbohotili. »Veš, Janez,« se je či-
sto domače obrnil k rojaku, »če
hočeš pa do konca pravilno delati
moraš tudi zdaj pri obiranju biti
skrben. Prvorazredni pridelek
imaš in bi bilo škoda, če ga ne bi
pravilno obiral. Pri obiranju so di-
narji na tehtnici. Črni ribez je po-
trebno podbirati, ker vsi grozdi ni-
so istočasno zreli. Paziti je treba,
da ne trgaš grozdiča, ki ima še
zelenkaste jagode, čeprav samo
eno. Od tega je odvisna kakovost
in po njej se gibljejo tržne in iz-
vozne cene. Letos je pri nas naj-
višja 180 din, če pa si malomaren,
dobiš lahko samo 100 din in mor-
da še kaj.« Tudi tovariš Narat je
hodil od grmiča do grmiča in se
veselil, saj je to uspeh, pri kate-
rem je sodelovala v veliki meri
kmetijska zadruga, in pomeni spet
zmago naprednega na vasi.
»Ne, ne obžalujem,« je smeje po-
vzel tovariš Mlakar, ki ima letos
prav gotovo najlepši pridelek v
Šentvidu pri Grobelnem, a tudi
daleč naokoli. Na grmiču je dose-
gel od 4 do 9 kg pridelka, kar je
več kot samo lepo. »Da, povrnil
mi bo vse investicije za tri leta na-
zaj in še nekaj bo ostalo. Letos
bom nasad še povečal, da bom
imel zaključen hektar črnega ri-
beza« Smeji se in je zadovoljen.
Ljudje, ki so se pred leti posmiha-
li, danes spet pogledujejo na nji-
vo, kjer raste grmovje. »Sment, pa
je res lepo! To bo zaslužil. Seve-
da, pa on lahko, ko ima pod pal-
cem, saj tudi pri drugih kulturah
zasluži,« rečejo nekateri, kot bi mu
zavidali uspeh. No, kdo se posled-
nji smeji? Tisti, ki je prizadevno
delal, se naslonil na kmetijsko za-
drugo in uspel! Tako je kmetu na-
kazana pot. Morda je mislil celo
drugače, morda se še oklepa tiste-
ga, kar so ga naučili oče, stari oče
in še ded in je nekje globoko še
občutek nasprotovanja novemu,
toda uspeh je najboljši dokaz, ki
odločno odpravlja zaostalost. Na
Šmarskem se je črni ribez že uve-
ljavil, posebno še na kozjanskem
območju in videti je, da ga bo na-
slednje leto še več.	s.
Kmet Janez Mlakar in zastopnik šmarske zadruge Tone Narat oce-
l^afifid	njujeta črni ribez
Hmeljarji pozor!
V naravi je še mnogo stvari, ki
so na videz nepomembne, če pa
najdemo njihovo koristnost, so pa
velikega pomena za naše gospo-
darstvo. Tako je z uporabo hmelj-
skih trstik, ki smo jih doslej po
obranem hmelju sežigali, odslej
jih bomo pa lahko uporabljali za
prekoristne izdelke.
Gozdovi so naše bogastvo in les
postaja vse dragocenejši, ker je
redni prirastek manjši kot potreba
po lesu. To so že pred časom ugo-
tovili v inozemstvu in zato sku-
šali uporabiti vse lesne odpadke.
Pričeli so z izdelavo panel plošč.
Tudi pri nas smo pričeli s štednjo
pri lesu in smo zato les nadome-
ščali z aluminijem pri pohištvu in
oknih, ali z železom pri opažih v
gradbeništvu.
Na področju celjskega okraja je
hmeljarstvo gotovo ena najvažnej-
ših kmetijskih panog. Ko je hmelj
obran, ostanejo ogromne količine
hmeljskih trstik, ki so jih doslej
sežigali, ker se jih pač za drugo
koristnejše ni dalo uporabiti. Po
grobih cenitvah je pri nas okoli
15 do 20 milijonov kilogramov
hmeljskih trstik.
Ediju Golcu, direktorju Lesno
industrijskega kombinata »Savi-
nja« je prišlo na misel, da bi se
morda dalo te hmelj ske trstike pa-
metneje in koristneje uporabiti
kot pa za sežiganje in s tem za
minimalno gnojenje njiv. Prouče-
val je, poskusil in tudi uspel. Iz
hmeljskih trstik je z dodatkom ne-
katerih lepil po preprostem po-
stopku dobil dobre in zelo uporab-
ne plošče, ki so enakovredne pat
nel ploščam. Proizvodnja plošč iz
hmeljskih trstik je mnogo cenejša,
ker se kot surovina uporablja ti-
sto, kar smo doslej sežigali. Glav-
no pa je, da se s proizvodnjo prič-
ne lahko takoj in ni treba za to
nobenih novih investicij.
Po analizah Zavoda za preizkuš -
njo materiala se je pokazalo, da
se vse hmelj ske trstike lahko upo-
rabi za izdelavo plošč, pri tem se
pa porabi še manj lepila, kot pri
proizvodnji panel plošč, ker hmelj-
ska trstika vsebuje že sama neko
lepilo, ki odlično veže gmoto. To
lepilo napravi plošče še trdnejše
in odpornejše.
»Hmeljske plošče« bodo lahko
uporabljali za izolacije namesto
heraklita, za plošče kot mozaik
parket, posebno pa še v pohištvu,
ko se nanje nalepi furnir, kot pa-
nel plošče za vrata, letne hišice in
podobno.
Vsekakor, pa je izdelava »hmelj-
skih plošč« za naše gospodarstvo
koristna, ker se bo pri tem pri-
hranilo najmanj 15.000 m3 lesa
letno.
Te dn so marsilkje začeli obirati
črni ribez. Tako se nekje pohva-
lijo z dobrim, 'drugje pa spet toži-
jo zradi slabega pridelka. Črni
ribez pa je treba tudi prav obi-
rati — s pedlji.
Za to natančno delo so seveda
najbolj primerne male, nežne ro-
ke. Marsilkje se je zdaj zato med
nasade ribeza naselil živ-žav. Ta-
Lesno industrijski kombinat
»Savinja« v Celju bo že letošnjo
jesen pričel z odkupom hmeljskih
trstik. Ni še proučen način odku-
pa, vsekakor pa bodo proizvajalci
hmelja dobili zanje več, kot je bi-
la doslej vrednost sežganih trstik.
ko je blo tudi na prvi »obiralni«
dan na Planini. Nad trideset pa-
rov rok je segalo po ribezu in ko
so se okrog poldne zbrali z zaboj-
čki okrog itehtnee, so jim veselo
žarele oči. Lepo so obirali, bili so
pridni, zato bodo čez nekaj časa
že žvenketali z lepimi »zlatimi«
kovanci.
Pri kmetijskem *>ospcdarstT u
Janina" Šentjur
Pred upravnim poslopjem kme-
tijskega gospodarstva »Planina« v
Šentjurju sem se najprej srečala
z zidarskimi delavci, ki preureju-
jejo in »lepšajo« neprijazen videz
poslopja. Ko sem nekaj trenutkov
kasneje govorila z direktorjem
kmetijskega gospodarstva tovari-
šem Lovrenčičem, mi je zaupal, da
se bodo tudi od tu verjetno kmalu
preselili. Najin razgovor je trajal
precej časa in tako sem zvedela
tudi to, da je bil zametek kmetij-
skega gospodarstva leta 1957 usta-
novljen obrat zadružne poslovne
zveze. Takrat so na Planini iz
starih ruševin zrasli hlevi za dve
sto glav goveje živine. Obrat na
Planini se je širil z odkupom zem-
ljišč, leta 1959 pa so odkupili tu-
di v Šentjurju 16 hektarov posest-
va. Kasneje so vzeli v zakup še
51 hektarov, letos prevzeli še za-
družno ekonomijo in zdaj imajo
okrog štiri sto hektarov skupne
površine — od tega tri sto hekta-
rov obdelovalnih površin in sto
hektarov gozdov. Površine pa še
vedno širijo. Nekaj težav imajo
sicer s sredstvi, ki jih ni ravno
preveč, pa vendarle računajo s
povečanjem površin.
»Glavna smer naše proizvodnje
je živinoreja,« je nadaljeval tova-
riš Lovrenčič. »Imamo pa tudi ne-
kaj nasadov črnega ribeza na Pla-
nini in v Loki; nameravamo pa ga
seveda še širiti. Redimo okrog dve
sto pitancev, okrog sto molznic in
sto glav mlade živine. Živinoreji
je prilagojeno seveda tudi polje-
delstvo — v proizvodnjo krmnih
rastlin.
Kmetijsko posestvo je bilo dc
letos brez lastne mehanizacije, za-
Direktor kmetijskega gospodar-
stva »Planina« tov. Janez Lov-
renčič
to smo se morali posluževati za-
družnih uslug. Letos pa smo že na-
bavili nekaj strojev s priključki,
ki bodo zadovoljili trenutne potre-
be« je še dodal.
Kmetijsko posestvo »Planina« je
eno najmlajših v celjskem okraju
Se torej razvija in prav zato še ni
doseglo kakšnih bleščečih uspe-
hov. Imajo nekaj težav zaradi raz-
tresenih in zamočvirjenih zemljišč
Voglajna namreč redno poplavlja.
Tako računajo, da bodo po regula-
ciji površine meliorirali in se bo-
do potem tudi laže širili ob rav-
ninskem pasu Voglajne. Celjska
kmetijska zbornica pa je že v tem
letu pričela z arondacijskimi deli.
»Ce že govoriva o težavah, paš
moram omeniti največjo. To je de-
lovna sila. Skoraj vsi moški so za-
posleni v industriji nekateri v Ce-
lju, drugi v Štorah, tretji pa v Al-
posu in »Bohorju«. Tako zaposlu-
jemo predvsem ženske in mlado-
letno delovno silo. Rešilna bilka
so sezonski delavci, za katere smo
letos ustanovili tudi menzo, kjer
dobijo enkrat dnsvno topel obrok.
Letos smo tu v Šentjurju uredi-
li devet družinskih stanovanj, v
kratkem pa bomo dogradili če-
tvorček na obratu na Planini —
pripravljamo pa še gradnjo še-
storčka v Šentjurju. Torej vidite,
da skrbimo za delavce tudi po tej
plati.
V zadnjem času smo se začeli
baviti tudi z novim načinom na-
grajevanja. Tako so vsi trije na-
ši obrati (Loka, Planina in Šent-
jur) kot samostojne ekonomske
enote. Temu je prilagojeno tudi
knjigovodstvo, ki zasleduje fi-
nančni uspeh posameznih obratov.
Delavce v veliki večini nagrajuje-
mo po enoti proizvoda, pri nas se
to namreč mnogokje da. Prav pro-
blem nekvalificirane delovne sile
nam narekuje, da bomo še bolj po-
skrbeli za izobraževanje teh lju-
di. Mislimo torej spet na zimske
tečaje in seminarje, ki jim bodo
dali osnovno izobrazbo,« je kon-
čal pripovedovati tovariš Lovren-
čič.
Za novo leto so dobili elektri-
ko, lani pa so na Planini napelja-
li tudi vodovod. Sredstva sta pri-
spevala okraj in občina in s tem
rešila obrat velike nadloge.
Zdaj je v kmetijskem gospodar-
stvu vse v pričakovanju obiranja
nasadov črnega ribeza. Bo pride-
lek dober? Zaenkrat še nihče ne
ve odgovora na to. Končno pa, do-
bro upanje nikomur ne škoduje!
-ij
Kmalu bo lepše
K17LT17RA IN PROSVETA
Spodbuden začetek
Po redni konferenci so bile pri
Občinskem odboru SZDL v Celju
izvoljene nove komisije. Ena iz-
med šestih je tudi komisija za so-
delovanje z družbenimi organiza-
cijami. Zaradi nedelavnosti članov
in predsednika se ta komisija v
pretekli mandatni dobi ni uvelja-
vila. Zato jo je bilo nujno kadrov-
sko skoraj v celoti spremeniti. Tu-
di v novem sestavu sprva ni šlo
tako, kot bi moralo iti, zdaj pa so
se člani komisije lotili svojega de-
la z vso vnemo.
Kot prvi pomembni uspeh dela
komisije je prav gotovo ustanovi-
tev Občinske zveze za telesno kul-
turo. To je pomembno tem bolj,
ker so se priprave za ustanovitev
te zveze vlekle skoraj eno leto.
Komisija si je postavila lep pro-
gram dela — sistematično sprem-
ljanje itn analiziranje stanja v
posameznih organizacijah in dru-
štvih. Tako je komisija že pripra-
vila posvetovanje o problemih
Občinskega sveta Svobod in pro-
svetnih društev x Celju. Ko je
predsednik Občinskega sveta po-
ročal o delu, je med drugim dejal,
da svet še dosedaj nima svojih
prostorov in da gostuje pri okraj-
nem svetu. Na območju občine je
19 društev, ki imajo prav tako te-
žave s prostori. V izjemno boljših
pogojih delajo društva v Štorah in
pri Ingradu. Posebno težaven po-
ložaj ima Delavski oder. Za dvo-
rano morajo plačevati visoko na-
jemnino, čeprav jo v celoti sami
vzdržujejo. Zato je umesten pred-
log, da naj dvorano dobi v uprav-
ljanje Delavski oder.
Nekaj nemogočega se je pripeti-
lo v Ljubečni. Prebivalci tega kra-
ja in člani prosvetnega društva so
prispevali s prostovoljnim delom
in prispevki pri gradnji zadružne-
ga doma. Kljub temu je društvo
moralo imeti občni zbor v gostilni,
ker je zadruga po dograditvi do-
ma dvorano lepo zaklenila in jo
celo spremenila v skladišče. Pro-
svetno društvo Zarja v Trnovi j ah
je skoraj v podobnem položaju.
Tam baje »ni mogoče« izseliti
stranke iz doma. Vprašujemo se,
kaj bo s prosvetnim domom v
Kompolah, ki si ga gradijo tam-
kajšnji prebivalci. Menda ne bo
spet kdo prišel in odnesel ključ?
Svobode in prosvetna društva pa
imajo precej težav tudi zaradi po-
manjkanja finančnih sredstev. Ob-
čina je zanje iz proračuna name-
nila štiri milijone dinarjev. Pred-
log je bil utemeljen za šest. Od
tega pa so doslej dobili komaj
700.000 dinarjev. Tako jim pri-
manjkuje sredstev za gostovanja
in za delo sploh, da o honorarjih
sploh ne govorimo. Svobode in
prosvetna društva vključujejo v
svojih vrstah okrog štiri tisoč mla-
dine, ki pa jim ne morejo nuditi
vsega. Zato bi bilo prav, če bi en-
krat za vselej rešili vprašanje do-
tiranja teh društev. Poleg dotacij
iz proračuna dobivajo organizaci-
je in društva nekaj sredstev tudi
od gospodarskih organizacij. Ven-
dar nad temi ni točnega pregleda
Zato bi znova kazalo obuditi misel
o ustanovitvi enotnega občinske-
ga sklada za potrebe družbenih
organizacij. Z ustanovitvijo takš-
nega sklada bi lahko zagotovili
pravičnejšo razdelitev skupnih
sredstev. Vsi samoupravni organi
v podjetjih pa bi se enkrat za vse-
lej znebili velikih kupov prošenj,
saj bi z enkratno odobritvijo lah-
ko opravili zadevo za celo leto.
O klubskem življenju se v Celju
skoraj ne da govoriti. Nekatera
društva so sicer začela organizira-
ti klube, vendar jim manjkajo
osnovni pripomočki.
Na koncu posvetovanja so člani
Občinskega sveta Svobod izrazili
željo po večji pozornosti političnih
delavcev do dela prizadevnih ama-
terskih funkcionarjev in ostalih
v Svobodah in prosvetnih dru-
štvih.	-čič
PEVSKA REVIJA
V MARIBORU
LEP USPEH
CELJSKIH ZBOROV
Organizacijsko do kraja pri-
pravljena in z zgledno gostoljub-
nostjo je naša severna metropola
— Maribor — sprejela preteklo ne-
deljo 15 slovenskih amaterskih
pevskih zborov, med njimi dva s
Koroške in Tržaškega. Bila je to re-
publiška revija najboljših pevskih
zborov, ki jo je pripravil maribor-
ski okrajni svet Svobod in pro-
svetnih društev v povezavi z re-
publiškim svetom kot eno izmed
proslav dvajsetletnice ljudske
vstaje.
Celjske pevce sta na tej veliki
glasbeni prireditvi uspešno zasto-
pala ZPD »France Prešeren« pod
vodstvom Danila Gruma ter Ko-
morni moški zbor pod vodstvom
Egona Kuneja. Prvi je zapel Da-
nila Bučarja Sonce, Jakoba Šegu-
le Sredi naše vasi ter Rada Simo-
nitija Dolgo nočko, drugi pa Jako-
va Gotovca Mi, Radovana Gobca
Kurir ter Vasilija Mirka Gostiiva-
nje se služi.
Kljub temu, da je v celotnem
sporedu prevladoval slovenski
skladatelj, je revija predstavila
tudi jugoslovansko, po skladate-
ljih Pokornyju, Rimskemu Korza*
ku pa tudi slovansko in drugo vo-
kalno skladateljsko ustvarjalnost.
Ker ni šlo za pevsko tekmova-
nje, ampak predvsem za pregled
in manifestacijo amaterskega zbo-
rovskega petja v naši republiki,
lahko poročamo le o vtisih, ki so
jih zbori zapustili. Ti pa so bili
najboljši; skratka, kakor je ugoto-
vil Miloš Ledinek, taki, ki potrju-
jejo, da ima pevska kultura pri
nas globoke korenine v množič-
nosti, in da so zbori postavka v
našem družbenem življenju, ki je
ne gre podcenjevati, zlasti še, ker
so se mnogi s svojo kvalitetno vi-
šino uveljavili tudi izven kraja
svojega udjestvovanja in okrajev
ter celo v mednarodnem kultur-
nem svetu.
G. G.
Na novih poteh
Pred nekaj leti je prosvetno
društvo v Petrovčah prenehalo z
delom. Vzrokov je bilo več. Eden
glavnih je bil ta, da sta bili dru-
štvu odpovedani obe dvorani, ki
sta bili privatna lastnina. Z zgra-
ditvijo zadružnega doma pa je do-
bilo društvo lani lepo dvorano z
odrom, s čimer se je njegova de-
javnost ponovno razmahnila.
Društvo ima danes poleg agilne-
ga dramskega odseka in moškega
pevskega zbora primerno oprem-
ljen klubski prostor s televizor-
jem, nabavilo si je pa tudi že ma-
gnetofon. V klubskih prostorih, ki
jih obiskuje zlasti mladina, je tudi
knjižnica z nad pet sto kvalitet-
nimi knjigami, ki si jih bralci po-
sebno v zimskem času pridno iz-
posojajo.
Največ priznanja si je za svoje
delo trenutno zaslužila dramska
sekcija, ki jo vodi prizadevna re-
žiserka učiteljica Vika Hrušovar-
jeva. Z lanskimi »Dvanajstimi
apostoli« so mladi amaterji sode-
lovali celo na okrajni reviji v Što-
rah in poželi lep uspeh. Minulo
nedeljo pa so nas spet presenetili
z dramo »Globoko so korenine«.
Poleg režiserke, ki je doživeto za-
igrala črnsko mater Bello, so so-
delovali sami mladinci, ki so se
tudi tokrat potrudili in z dobro
igro pritegnili številne obiskoval-
ce.
Požrtvovalni predsednik dru-
štva Milan Špacapan obljublja, da
bo društvo že letošnjo jesen pri-
stopilo k načrtnemu delu v lepo
razvijajočem se klubu, ki bo po-
leg razvedrila nudil obiskovalcem
tudi možnosti neprisiljenega iz-
obraževanja.	D. P.
Skoraj
štiri desetletja
Štiri desetletja je že precej. Več
kot za polno pokojnino. Vinko
Drobnič, predsednik šolskega od-
bora v Virštanju, pa skoraj štiri
desetletja predseduje šolskemu
odboru. Prvič je bil izvoljen že le-
ta 1924 in od takrat se zanima za
delo šole in vzgojo v kraju. Samo
enkrat je prekinil pred vojno in
pa med okupacijo, ko je bil pre-
gnan v Srbijo.
Krepak Dolenjec se je hitro spo-
prijaznil z virštanjskimi vinogra-
di in danes domu je visoko na re-
bri, od koder je lep pogled proti
dolini ob Sotli. Okusnega sadja in
dobre kapljice je vedno najti pod
njegovo streho, zraven pa je še
prizadeven čebelar.
»Delamo, kaj hočemo!« navad-
no poreče in je vedno dobre vo-
lje. Smeha mu niti »Stari pisker«
niti pregnanstvo nista mogla okr-
niti. Lastnih otrok nima, zato pa
je svojo gostoljubno streho nudil
že petim, ki so ostali brez staršev.
Silva je zaključila administrativni
tečaj, Ivan je na celjskem učite-
ljišču, Micka se je poročila na
bližnje gospodarstvo, France je že
pri vojakih, Lojzek pa zdaj, ko je
končal osnovno šolo, pomaga svo-
jemu dobrotniku gospodariti.
Tako se je virštanjski »šolski
oče«, kot mu radi pravijo, lotil
vzgojnih vprašanj doma in v šoli.
Trdna slovenska korenina je in
tak naj še ostane vrsto let sredi
virštanjskih vinogradov, ki jih je
vedno z veliko ljubeznijo negoval,
pa čeprav je moral biti težek boj
z blatom in strminami. Danes je
že drugače. Sola je obnovljena,
mimo vodi lani zgrajena cesta
elektrika sveti; vendar delati mo-
ramo, kot pravi oče Drobnič, pa bo
še bolje.	s.
Premalo cenjeno delo
(Iz razgovora s predsednikom Svobode Store R. Zapuškom)
Letošnja sezona delavsko pro-
svetnega društva Svobode Štore
je bila uspešna. Morebiti uspešnej-
ša od preteklih sezon, kljub temu,
da je trajala komaj šest mesecev.
Vse sekcije so delale in si priza-
devale, da bi bilo njihovo delo
tudi v kvalitetnem smislu plodno.
Tako je v uvodu našega razgo-
vora ipouidaril predsednik društva
Roman Zapušek.
Med posameznima alkcijaimi je
dramska družina z uspehom upri-
zorila Maritna Držiča Tripče de
Utoloe, razen tega pa še mladin-
sko igro Kelkec nad samotnim
breznom. Tamburaši so gostovali
v Slivnici iin Loki pri Zusrmu, po-
leg samostojnega koncerta doma so
skupaj s celjskimi tamburaši sne-
mali v radiu ter Sodelovali na
tamburaški reviji v Dobrni. Me-'
šani pevski zbor je nastopal na
vseh proslavah in poleg snema-
nja v ljubljanskem radiu priredil
tudi samostojen koncert. V dkviru
Svobode je delala še knjižnica, ki
ji je uspelo izpopolniti knjižno
zbiiko im poskrbeti za strokov-
no izposojanje diobrih knjig;
kinosekcija, ki ji je uspelo priskr-
beti nekaj dobrih filmov; šahov-
ska sekcija ter godba na pihala,
ki je sodelovala pri proslavah
krajevnega praznika; poleg tega
pa je društvo priredilo tudi espe-
rantski tečaj, ki ga je z uspehom
zaključilo 12 članov.
To je kratka bilanca pravza-
prav že končane letošnje sezone,
ki kaže v glavnem to, da je dru-
štvo nekaj delalo in nekaj nare-
dilo.
Kakšni pa so bili pogoji tega
dela iin v čem težave?
»Največji problem imaimo s
pevskim zborom,« je pojasnil Ro-
man Zapušek. »Ni mladih pevcev.
Zasluge za njegove nedvomne
uspehe ima profesor Grum, ven-
dar je vprašanje, če bo mogel
zbor dolgo živeti brez dotoka mla-
dine. Zanimivo pa je, da imam«
zlasti v dramski isekaijti skoraj
same mlade ljudi. Tudi kakšnih
večjih finančnih problemov ni bi-
lo; bili pa so v toliko, da bo nam
onemogočali gostovanja zunaj
Štor — z vstopnino namreč teh
stroškov ni mogoče kriti. Nekaj
pomoči nam je nudila Železarna,
iz katere je skoraj tri četrt vseh
članov društva,.nekaj ismo dobili
tudii od občine. Zdi se mi, da je
naše delo vise premalo cenjeno
zlasti s strani družbenih organi-
zacij. Tako je na primer pevski
zbor žrtvoval za vaje kakih 800*
ur, koncert pa je obiskalo kakš-
nih 100 poslušalcev, med katerimi
ni bilo tistih, ki bi se navsezadnje
morali zanimati za amatersko kul-
turno dejavnost. Ne gre toliko za
povečan finančni efekt v primeru
njiihove udeležbe, kolikor moralno
priznanje, ki ga pogrešamo in ki
je pravzaprav pri amaterskem
delu vse. Tudi zanimanje občin-
skega Sveta Svobod in prosvet-
nih društev za naše delo je bilo
prešibko. Vsa naša povezava se je
končala na sejah, na katere so
nas vabili.«
Društvo ima tudi že okvirni
načrt dela za prihodnjo sezono.
Uprizorili bodo opereto, priredili
revijo vseh sekcij, razen tega pa
dva večera neznanih talentov.
»Tako bomo dejavnost še poveča-
li,« je rekel Zapušek, »in prišli
morda do denarnih sredstev. V
jeseni nameravamo urediti tudi
klub, s čimer bo naša dejavnost
gotovo še bolj zaživela. Treba se
bo pač postaviti na lastne noge
in delo prilagoditi danim pogojem
kraja, predvsem pa zbuditi zani-
manje zanj pri mladini, jo priteg-
niti v sekcije v čimvečjem šte-
vilu in tako zagotoviti društvu
nenehno rast.«
Štorska Svoboda šteje dane6
1300 članov — jih ne bi mogla
šteti vsaj še pol toliko več?
SOLSTVO-
najtrši
oreh
Krajevna organizacija SZDL v
Laškem je pir|ed dnevi sklicala
sestanek članov odbora z name-
nom, da bi ise seznanili s šolsko
problematiko občina
O problemih šolstva je govoril
ravnatelj laške osemletke profe-
sor Jože Sirec. Poudaril je, da
krajevna organizacija SZDL sicer
ne bo mogla rešiti teh problemov
v celoti, da pa bi naj skušala re-
šiti vsaj nekatere.
Gre predvsem za vprašanje
družbenega upravljanja v šolstvu,
kakor za materialna vprašanja
šol. V zvezi z novim sistemom
finansiranja šolstva jso tudi v laš-
ki občni ustanovili ustrezni sklad,
v kaiterega odvajajo posamezna
podjetja dolločen prispevek, ter
izvolili upravni odbor, ki naj bi ta
sredstva razdeljeval. Ze po prvih
dveh sejah tega odbora pa se je
izkazalo, da primanjkuje v laški
občini kar 16 milijonov dinarjev
za osebne izdatke in drugo. Po-
manjkanje sredstev je občutno
tudi v pogledu tehnične opreme
in gospodinjskega pouka, zaradi
česar predvidenega učnega načrta
niso mogli docela uresničiti.
Velik problem je tudi pomanj-
kanje učnih moči za slovenski in
angleški jezik na laški osemletki,
predvsem zato, ker ni na razpola-
go stanovanj. Občina je sicer zgra-
dila dva učiteljska bloka v
Rimskih Toplicah in Brezah, kjer
je bila potreba največja. Nujno
pa bi morali zgraditi tak blok tu-
di v Laškem, saj je tu zaposlena
polovica vseh učiteljev občine in
hodi v to šolo polovica vseh otrok.
Nekateri učitelji nimajo primer-
nih stanovanj in bivajo celo v za-
časno najetih sobah, ki jih morajo
v času počitnic izprazniti. Trenut-
no primanjkujejo štiri stanovanja,
z izpopolnitvijo učnih mest pa jih
bo primanjkovalo devet. Nikakr-
šnega razumevanja niso za izbolj-
šanje stanovanjskih razmer poka-
zala podjetja, ki v svojih blokih
niso hotela odstopiti prosvetnim
delavcem nobenega stanovanja,
kar pa ni slučaj v drugih občinah.
Ker dobiva družbeno uprav-
ljanje v šolstvu vse večjo veljavo
in ker opravlja tudi vse večje
naloge in dolžnosti, bo posebno
važno, posvetiti novoizvoljenim
šolkim odborom vso pozornost in
pritegniti vanje sposobne in de-
lovne ljudi.
Na seji krajevnega odbora SZDL
so obširno obravnavali vsa ta
vprašanja, pri čemer so se vsi
strinjali, da jih bo treba čimprej
rešiti, iker gre vsakršno zavlače-
vanje v škodo otrok in vzgoje.
Kazalo bi tudi, ustanoviti pri
SZDL sekcijo za vprašanja šol-
stva, ki bi lahko aktivno sprem-
ljala razmere na tem področju in
z njimi .seznanjala najiširši krog
državljanov. Tako bi bilo morda
tudi reševanje teh razmer lažje.
Silva Radčenko:
Sanje
Zaprle so mi oči
in rožnata roka
ne vem katerega eveta
se je sklonila nadme.
Prijele so me
za roke
in me odpeljale
kdove kam.
Pa so odšle
kdove kam,
kjer ni ne bolečine
ne radosti.
Peter Rlepec
Pionirski dramski krožek v
Šentvidu pri Grobelnem je v okvi-
ru letošnjih Jugoslovanskih pio-
nirskih iger uprizoril veseloigro
Peter Klepec. Pod vodstvom uči-
teljice Martine Bouhe so pionirji
odlično zaigrali in navdušili mno-
goštevilno občinstvo.
Prebivalci si podobnih priredi-
tev še želijo, hkrati pa menijo, naj
bi tudi mladi zadružniki sledili
zgledu pionirjev in jim še oni pri-
pravili kakšno kulturno razve-
drilo.
S polic
Študijskeknjižnice
Bonovič.: Posleratni razvoj privrede u
Albaniji. Beograd 1959. S. II 2105/11-12.
Grasijani B.: Privreda Bugarske u po-
sleratnom periodu. Beograd 1959. S. II.
2105/6.
Jankovic D.: Lokalni organi vlasti u
Rumuniji. Beograd 1959. S. II. 2105/9-10.
Jankovic D.: Privredni razvoj Rumunije
posle drugog svetskog rata. Beograd
1959.	S. II. 2105/?.
Jevtic Z.: Ekonomski razvoj CSR posle
drugog svetskog rata. Beograd 1959.
S. II. 2105/5.
Knčkin V.: Privredni razvoj Poljske.
Beograd 1959. S. II. 210574.
Kraljic J. & B. Tadic: Razvoj nemačkog
pitanja od drugog svetskog rata do
pripreme ženevske konferencije mini-
stara inostranih poslova 11 maja 1959
g. Beograd 1959. S. II. 2105/2-3.
Petrovič N.: Problemi radne snage u
projekthna o integriciji zemalja za-
padne Evrope. Beograd 1959. II.
2105/8.
Štajner E.: Posleratni razvoj madarske
privrede. Beograd 1959. S. II. 2105/1.
štempihar J.: Avtorsko pravo. Ljubljana
1960. S. 208-0.
Thomson D.: World History from 1914
to 1950. London, New York & Toronto
1960.	S. 20945/228.
Tomaševsikij B.: Puškin. I. Moskva &
Leningrad 1956. S. 20778.
Živkovic Lj.: Uvod u astoriju ljndske
svesti. I. Beograd 1957. 20888.
Sola je zadeva vseh
V teh dneh so v teku priprave
za volitve šolskih odborov v šmar-
ski občini. Šolski odbori so v na-
šem družbenem življenju, v priza-
devanju za reformo šolstva, v uve-
ljavljanju novih predpisov, ki ure-
jajo posebej še materialno vpraša-
nje šol, ter ob krepitvi družbene-
ga upravljanja nad vse pomemb-
ni. Včasih so ponekod volili šolske
odbore formalno in precej prime-
rov je bilo, ko je pravzaprav funk-
cijo šolskega odbora moral vršiti
šolski upravitelj ali učiteljski ko-
lektiv sam. Takšni odnosi so pre-
živeli in nikakor ne morejo pri-
spevati k nadaljnji izgradnji na-
šega družbenega sistema.
Na Šmarskem so po anketi ugo-
tovili, da tudi zadnji šolski odbori
niso bili najprimerneje sestavlje-
ni, kar dokazuje, da priprave pred
dvema letoma vsepovsod niso bile
najboljše. V odborih je pičlo šte-
vilo žena, čeprav je prav pri vzgo-
ji levji delež materin in tudi ro-
diteljske sestanke obiskujejo ve-
činoma žene. Posamezni ljudje že
vrsto let vodijo šolske odbore z
vso požrtvovalnostjo.
Nov sistem finansiranja šolstva
zahteva od šolskih odborov res-
nega dela. Potrebno je premisliti,
kako bodo obrnili dinar in z njim
čim več napravili. Prav tako pa
je potrebno reševati vzgojne pro-
bleme, krepiti vezi med starši in
šolo in ne nazadnje celo starše
vzgajati, jim pojasnjevati, da bo-
do pravilno razumevali reformno
prizadevanje v šolstvu. Urejevanje
tega zdaleč ni samo zadeva uči-
teljstva, temveč vseh. Organizacije
SZDL morajo prav v teh dneh do-
bro pretehtati, koga bodo na zboru
volivcev predlagali v šolski odbor.
Vsekakor državljane, ki se bodo
zavedali svoje odgovornosti, ko
prevzemajo dolžnosti v šolskem
odboru in s tem veliko odgovor-
nost. O tem so razpravljali na ob-
činski konferenci ZKS, prav tako
na pokongresni občinski konferen-
ci SZDL, naj temelj itejše in kon-
kretne pa so razprave pri krajev-
nih organizacijah in roditeljskih
sestankih, ki tudi potekajo v teh
dneh, ko zaključujejo šolsko leto.
Upamo, da bodo šolski odbori, ki
jih skrbno pripravljajo na Šmar-
skem, v prihodnjih letih kos ve-
likim nalogam. Potrebno bo gra-
diti nove šole, potrebno sedanje
opremiti, potrebno uvajati nove
metode in oblike pouka, ki naj bo
vedno povezan z življenjem in
proizvodnjo: to pa bodo dosegli sa-
mo tedaj, če bodo sodelovali vsi
in bodo šolski odbori aktivni. s.
CELJSKI TEDNIK ŠTEV. Ž3 — 23. junija 1961
-
S kočijo v
partizane
Z dolgim tovornim vlakom se je
začela pot v neznano. Nemci so
nas strpali v vlak v Brestanici. Bi-
li smo namreč nekaj tednov zaprti
v Rajhenburškem gradu, kjer je
bilo zbirno taborišče za izseljeva-
nje Slovencev iz Štajerske.
Potovali smo nekaj dni in konč-
no prispeli v Trstenik v Šumadiji
sredi julija 1941. leta. Tu nas je
pričakalo gostoljubno srbsko pre-
bivalstvo res bratsko in odprtih
rok. Celo godba na pihala nas je
čakala na postaji. Prve dni, dokler
niso uredili skupnih kuhinj, so nas
razdelili po družinah in prav tek-
movali so med seboj, kdo bo vzel
več slovenskih izseljencev.
Druškoviča Draga in Jožeta iz
Slovenjega Gradca in mene je
sprejela v svojo hišo napredna
družina tetke Stake. V njihovi
knjižnici smo naleteli na dobre
knjige in celo Anti-Diihring ni
manjkal, kar nam je zelo prav
prišlo.
Po nekaj dneh smo že našli zve-
zo z našimi in kovali načrte, kdaj
in kako bomo odšli v partizane.
Prve partizanske enote so se že
formirale na Goču v bližini
Vrnjačke banje. Tudi v okolici
Trstenika jih je bilo. Dogovorili
smo se s tamkajšnjimi aktivisti,
da se bomo priključili partizanom
ob prvem napadu na Trstenik. Zal
nam je to ob prvem napadu spod-
letelo. Počakali smo še nekaj dni,
da so se duhovi v Trsteniku po
tem napadu pomirili. V hiši tetke
Stake nismo z ničemer pokazali
naših priprav, čeprav je tetka, ka-
kor da je slutila naše namere,
vsak dan svarila, da naj nikamor
ne hodimo, češ da je nevarno in
da nas je škoda, ko smo še take
mladi.
Nekega jutra smo organizirali
kočijo in tetki Staki povedali, da
gremo na obisk k izseljencem v
Vrnjačko banjo. S seboj smo vze-
li vse kar smo imeli, a imeli smo
malo;'k ker so nam Nemci skoraj
vse pobrali. V bližini Vrnjačke ba-
nje nas je čakala zveza: čevljarski
vajenec — okrogel, okreten črno-
lasi mladenič, ki nas je spremljal
v partizansko enoto: četo »Jove
Kursule«.
Odhod v partizane smo si vse
drugače predstavljali — vse ne-
varnejše in težavnejše. Začetek je
bil resnično lahek in tudi vessl.
V enoti nas je sprejel komisar
in nas predstavil komandantu Mi-
lenku. Komandant nam je takoj
priporočil, da naj rdeče rute okoli
vratu spravimo v žep, kajti te bi
bile za sovražnika najvidnejša
tarča. Predali smo svojo prtljago
in vsebino kovčkov je komisar po-
delil tovarišem v enoti, ki so stva-
ri potrebovali. Izpraznili smo de-
narnice v skupno blagajno.
Prihodnji dan smo že bili na
skupnih vajah. Nam, ki še nismo
služili vojske, je bilo vse potreb-
no: od koraka do držanja orožja.
Občudoval sem tovariše, ki so zna-
li celo sestavljati in razstavljati
puško in mitraljez. To sem takrat
videl prvič v življenju. Učili smo
se tudi partizanskih pesmi: »Par-
tizanska hrabra četa, napred svi
u boj ...« in »Šumadija glasala . .«
Takrat so četniki še sodelovali
z nami. Bili so naši sosedi v kom-
biniranem četnišiko-partizanskem
»Vuletovem« odredu. Od partiza-
nov so se razlikovali, da niso no-
sili petokrake na kapah. Bili so
večinoma okoliški kmetje, ki niso
hoteli »na kazan« kakor mi parti-
zani, temveč so se hranili v malih
skupinicah, vsak ob svoji culici, ki
si jo je organiziral od doma.
Nekega dne sem stal v vrsti za
kosilo. Grupa četnikov me je ra-
dovedno ogledovala in potem sti-
kala glave. Glasno so se krohotali
in me končno krstili za »Moloto-
va«. To ime me je spremljalo do-
kler sem bil v Srbiji.
Minevali so tedni. Prebirali smo
radijske biltene. Veselili smo se
naše prve republike: Užičke re-
publike in bili smo trdno prepri-
čani, da bomo še dolgo v njeni
predstraži.
Osvobodili smo Vrnjačko banjo
raznih četniških vodij, ki so sode-
lovali s fašisti. Takrat je okupator
poizkušal s podkupovanjem raznih
vodij in nekatere teh vodij tudi
pridobil na svojo stran. Čeprav
brez vojske, so se takšni samo-
zvanci imenovali za »vojvode« in
potem z nekaj plačanci hoteli te-
rorizirati svojo okolico. Nekaj
takšnih »vojvod« smo internirali
globoko v gozdovih Goča.
Ob osvoboditvi Vrnjačke banje
se spominjam govorov, ki so z op-
timizmom napovedovali skorajšnji
konec okupacije ... Tedaj smo se-
veda vsi v naša prerokovanja ver-
jeli. Takšen optimizem se nas je
držal na srečo še nekaj let borbe.
V. V.
D
-'-'oinišmca ameriške Korrtiistije
za atomsko energijo v Argoniu za
zdravljenje nekaterih vršit raka je
dobila pred nedavnim v eporalbo
aparat, ki ga smatrajo kot naj-
močnejše orožje, izdelano doslej
v borbi proti tej bolezni. Aparat,
Močno orožje
proti raku
ki je dobil ime lineak, je težak
25 ton, sestoji pa se iz naprave, ki
pospešuje gibanje atomskih drob-
cev do ogromne brzine in iz »topa«
za izžarevanje, ki »izstreljuje«
atomske drobce globoko v tkivo
raka. Lineak je v stanju, da do-
zara globoko in intenzivno izžare-
vanje, tako da dosipejo atomski
drobci do tkiva raka, ne da bi po-
škodovali bližnje tkivo in sosed-
nje, za življenje važne organe.
Noben doslejšnji aparat za borbo
proti raku ni dosegel tolikšne kon-
trole.
Ta aparat 'bodo, po besedah dr.
Leona Jacobsona, direktorja bol-
nišnic v Argonu, zelo koristno
uporabili tudi v druge namene:
služil bo tudi kot instrument za
znanstveno raziskovalno delo.
Zadnji šolski dan
Gospodar je stopil na hišni prag
se ozrl v nebo, rahlo je dvignil
klobuk in se čehljal za ušesom.
Potem je hitro premeril dvorišče
in se ustavil pred hlevskimi vrati
»Korl, danes ne boš šel v šolo!«
»Včeraj me tudi niste pustili!«
sem užaljeno protestiral.
Gospodar Ostrovršnik ni nikoli
preveč govoril. Kadar pa je dal
vedeti, da je on gospodar, je glas
nekoliko zvišal in besede so bile
kratke, odsekane.
»Kosili bomo, planino bomo obr-
nili. Skoči h Gabru, pa k Trbež-
niku in Lipovšku. Naj se pobje
podvizajo. Pa hitro, čas teče.«
Gospodar je šel pripravljat ko-
se, jaz pa sem tekel po kosce.
Sonce je poslalo prve žarke in za
hipec sem obstal. Danes je vendar
zadnji šolski dan! Danes bodo
spričevala. Vsi bodo prišli, sošolci
in sošolke, le mene ne bo. Le kaj
poreče učiteljica? Tako dobra je
bila z menoj. Zmeraj je rada z
menoj malo pokramljala. Njene
črne oči, pa tista nežna, bela polt
in njen topel, srebrni glas. Vsega
tega ne bom videl, ne bom slišal.
Ne bom občutil mehkobe njenih
rok. Drugi sošolci ji bodo dali šop-
ke, jaz pa ji niti hvala ne bom
mogel reči.
Stisnilo me je v srcu, stisnilo me
je v grlu. V meni je rasel, začel je
tleti tih upor. Le zakaj gospodar
Ostrovršnik ne mara šole? Mar
res ne more odpustiti učiteljem,
ki so ga nekoč pretepali in zapi-
rali po pouku? Moja učiteljica ni
taka. Dobra je z nami, rada nas
ima in mi njo.
Premaknil sem se. Tekal sem od
soseda k sosedu in klical kar na
pragu:
»Fantje, pridite, Ostrovršnik va-
bi, v planino! Pa le pohitite kose
so nared!«
Prišli so in prijeli za kose. Tudi
meni jo je gospodar porinil v ro-
ke.
»Na, le stisni jo, za svinčnik si
tako že odrepil!«
Kosili smo. Jaz sem kosil zad-
nji. Gospodar je bil prvi. Že šesti
križ si je nalagal na ramena, a v
košnji mu je bil le redko kdo
kos. In kadar sem le preveč za-
ostal, mi je zaklical preko drugih
koscev.
»Korl, da mi kosišča ne zlomiš!«
Drugi so se zdaj obrnili in mi
začeli klicati.
»Reci mu, reci, da avto brez
bencina tudi ne pelje!«
In gospodar mi je ukazal:
»Korl, natoči jim tepkovca, na-
toči!«
Točil sem in ko je bila petliter-
ca prazna, sem moral domov. Med
potjo pa mi je dozorel sklep: »V
šolo zbežim!«
Doma sem natočil pijačo in skri-
vaj v vrtu potrgal najlepše nagelj-
ne. Na križpotju sem v grmovju
skril steklenico, nato pa sem stis-
nil dišeče cvetove in tekel, tekel..
Do šole je bilo slabe pol ure ho-
da. A jaz sem pot pretekel v do-
brih desetih minutah. Odprl sem
vrata in... Razred je bil prazen,
za katedrom pa je sedela učitelji-
ca.
»Karlo, moj Karlo!« je kriknila,
vstala in prišla k meni.
»Karlo, kod hodiš tako dolgo?«
Požrl sem suho slino in rekel:
»■Kosimo, v planini, pa ...«
»Pa te gospodar ni pustil.«
»Delavcev ni in pomagam . .\«
»Lepo, zelo lepo. Delo ni sra-
mota. O šoli pa se bomo z gospo-
darjem že pomenili. Glej, tu pa
imaš izkaz. Izdelal si s prav do-
brim uspehom. Na — in lepo ga
shrani.«
Vzel sem drobno knjižico, z dru-
go roko pa sem učiteljici ponudil
šopek.
»Hvala za vaš trud,« sem rekel
s tihim glasom. »Rad bi, da bi me
drugo leto spet vi učili... Na svi-
denje ...«
Obrnil sem se in prijel za klju-
ko.
»Karlo!« me je učiteljica še en-
krat poklicala.
Pogledal sem ji v tople oči, ona
pa me je z njimi pobožala in
rekla:
»Karlo, morda te med počitnica-
mi obiščem...«
Pod planino sem pritekel z ve-
liko zamudo. Gospodar me je že
od daleč ošteval. Jaz pa sem stopil
predenj in mu pomolil izkaz.
»Poglejte, s prav dobrim sem iz-
delal!«
Gospodar si je ogledal ocene, na-
to pa me je potrepljal po rami:
»Pobič, glavo imaš na pravem vra-
tu nasajeno!«
Všeč mi je bil gospodarjev
obraz. Krepko sem prijel za kosd
in skušal nadoknaditi zamujeno.
Padalčeva smrt
Po Gorjancih se je podila jesen-
ska megla. Partizansko topništvo
je mrzlično zakopavalo svoje to-
pove in se spreminjalo v pehoto.
Nemci so namreč začeli z veliko
ofenzivo v jeseni 1943. leta.
Še pred dnevi je osamljena ba-
terija razbijala ustaško utrdbo, ki
je bila na gradu Ozlju. Postavila
je svoje topove v bližini žumber-
ske vasice — Vivodine. Sedaj pa
je baterija že spremenjena v četo
in italijanske havbice ležijo skrite
nekje globoko v gozdu.
Nemci so napadali z vseh strani..
Tudi padalce so spuščali. Same
mlade, razvite in zagrizene tevton-
ske mladeniče — pripadnike SS.
V vas na meji med Slovenijo in
Hrvatsko so pripeljali ujetega
nemškega padalca. Plavolas, visok.
Izpod zelene čelade mu je zijal ti-
pičen švabski obraz: rdečkast in
pegav. Plave oči so mu sovražno
streljale po partizanih. Pod dol-
gim kljukastim nosom, podobnem
kljunu ptice roparice, mu je po-
ganjal rahel puh, na katerem so
se nabrale potne srage. Roke je
imel zvezane na hrbtu.
Marok je ukazal naj ga razveže-
jo in potem ga je pozval na dvo-
boj v slabi nemščini, vendar do-
volj razumljivi za esesovca. Čoka-
ti Marok mu je segal le do ra-
men.
Vnela se je borba. Udarci so
medsebojno padali s strašansko
naglico. Borba je dolgo tekla ne-
odločeno.
Partizani so stali nekaj metrov
vstran in spremljali z velikim za-
nimanjem nenavaden prizor.
»Udari, Marok!«
»Razbij mu gobec!«
Nemcu moči niso popuščale. Tol-
kel je na vse strani in Maroka
spravil za nekaj trenutkov celo na
tla. Le s težavo se mu je izvil. Ne-
nadoma se je v esesovski roki ne-
kaj zabliskalo. Bil je nož in no-
beden ne ve od kod ga je privle-
kel.
»Marok, pazi, nož!« je nekaj to-
varišev na glas opozorilo koman-
danta.
Tedaj je Marok odskočil, name-
ril samokres v padalca, ki se je
isti trenutek zavedel, kaj ga čaka.
Strel je odjeknil.
Padalcu je padel nož iz roke,
vendar je z vso preostalo silo sku-
šal doseči Maroka, da bi mu izvil
revolver. Toda Marok je bil okret-
nejši. Veliko padalčevo telo se je
začelo majati. Hotel je še nekaj iz-
ustiti, ko mu je kri presekala be-
sedo, ki je bruhnila na usta. Zlek-
nil se je, hropel in krčevito mahal
z rokami. Potem je padel v neza-
vest.
Vaščani, ki* so tudi spremljali
borbo, so se oddahnili. Slekli so
mu škornje. Telo so zakopali, kr-
vave sledove na tleh pa izprali z
vodo. Nekdo je vtaknil padalčev
nož v žep. »Križec«, ki je med
borbo padel na tla, je Marok s pe-
to zaril v zemljo.
Iz nabreklih oblakov je začelo
pohlevno deževati. Drobno in go-
sto. To je bil začetek dolgih jesen-
skih mokrih dni, ki so šli partiza-
nom prav do kosti ...
Četa se je pripravljala za odhod.
Na Gorjance se je spuščal mrak.
Mlad partizan je božal brzostrel-
ko, s katero si je hotel padalec
prislužiti še kakšen »križec« s hra-
stovim listom.	V. V.
CEPIVO PROTI TRAHOMU
Specialisti za očense bolezni s
Harvardske univerze v ZDA so
uspeli v sodelovanju z virusologi
proizvesti femient, ki se je pri mi-
ših izkazal kot zelo učinkovito
sredstvo proti tralhomu, to pa je
pred kratkim uspelo tudi našim
učenjakom.
Spričo tega, da je učenjakom
uspelo vzgojiti ta virus v svojih
laboratorijih, omenjajo upanje, da
bodo iznašli učinkovito cepivo
proti povzročitelju te bolezni.
Glede na to, da ameriški uče-
njaki smatrajo, da povzročata tra-
hom dva virusa, se ukvarjajo se-
daj znanstveniki harvardske uni-
verze z izdelovanjem dveh različ-
nih cepiv.
RIŠE :
VLADO PIRNAT
Zemljini rešitelji
PIŠE :
JOŽE JESIH
10
Nadaljevala sta pot po goščavi. Vedno znova sita morala
razkrivati vejevje. Trnje ju je precej opraskalo. 2e sta se
hotela brezupno obrniti in se vrniti v taborišče. Tedaj pa so
Janezu zažarele oči. »Poglej Vili, steza!« Nekaj korakov stran
od grmičevja se je vila očiščena steza.
11
Prebila sta se od steze in se vsa vesela oddahnila. Z mnogih
prask sta krvavela. Toda praske so bile takoj pozabljene, kajti
radovedno sta nadaljevala pot. Hodila sta previdno, samo po
prstih. Pot ju je vodila po vzpetini. Na vrhu sta obstala, se raz-
gledala, vendar nista ničesar videla, ker jima je drevje za-
piralo razgled.
12 -
Zmignila sta z rameni in nadaljevala pot. Noge so se jima
kar same pričele hitreje premikati. Nenadoma se je steza raz-
širila. Nekaj korakov pred njima se je spremenila v razsežno
jaso. »Poglej,« je povzel Vili z drhtečim glasom, »vidiš, da se
za tistimi drevesi nekaj svetlika.« Janez se je glasno zasmejal.
Toda napravila sta samo nekaj korakov ...
©CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 23 — 23. junija 1961
--
za male bralce
Vesele počitnice
Tako! Končno je tu tako težko
pričakovani čas počitnic. Za nekaj
tednov bomo pozabili na šolske
skrbi in se vsi posvetili soncu in
poletju. Odšli bomo letovat, ali pa
bomo ostali kar doma. Oboje bo
prav prijetno.
Želimo vam, dragi mladi bralci
in vsi ponirjii, da bi počitnice kar
najlepše preživeli. Želimo, da bi
vam bilo vreme naklonjeno, da bi
od vseh koncev in krajev odmeval
vaš živ-žav, pa da bi bili vse po-
čitnice zdravi in dobre volje. Da
pa ne boste tudi v počitnicah po-
zabili na nas, vam prilagamo to-le
sličico. Vesele počitnice, torej!
Draga Ical
Dobili smo Tvoje pisemce in se
navdušili za predlog v njem. Pra-
viš, da bi kdaj pa kdaj odgovarjali
mladim bralcem, zakaj jim ne ob-
javimo tega ali onega prispevka
— ali da bi uvedli celo redno rub-
riko pogovorov z našimi mladimi
sodelavci. To je prav pametna za-
misel! Bomo videli, kako se bo da-
la izvesti.
Zdaj pa nekaj besed o Tvojih
dveh pesmicah. Kot si sama napi-
sala, bi bila za objavo le pesmica
»Moj dom«, toda tudi ta ima na-
pako. Od osmih vrstic so štiri čisto
enake. Ce bi to popravila, bi ti jo
morda objavili.
Veš Ica, ker nam pišejo tudi
prav mladi pesniki, od njih ne mo-
remo zahtevati kakšne večje
»umetniške« stvaritve. Prijetno je
že prebirati njihova prva topla
prizadevanja. Od vas, starejših pa
že nekoliko več pričakujemo! Piši
še kaj!
Pisemce je namenjeno Ici No-
vak iz Tabora, pa tudi vsem tistim,
ki jih muči vprašanje, zakaj jim
česa nismo objavili.
Urednica
GAMSI
Bilo je lepo nedeljsko popol-
dne. Prisluškoval sam petju ptic
in opazoval domači pridelek ina
vrtu. Nato sem slučajno dvignil
pogled in se zazrl v hrib. Nena-
doma sem na jasi ob robu go-
zdiča opazil živali, podiabne do-
mačiji kozam. Hitro sem stekel
na hrib. Obstal sem. Res na robu
so se pasle živali lepe kože z ma-
lini rogovi in kratkjimli repkiL
še na misel mi ni prišlo, da bi
bili to gamsi.
Stekel sem nazaj uin povedal
po vsej soseski, kaj sem videl —
toda nihče mi ni verjel. Le moj
prijatelj se je šel na lastne oči
prepričat in je potrdil moje be-
Isede. Bila sva radovedna, zato
sva skupaj odšla k lovcu. Ta na-
ma je povedal, da so to res pravi
gamsi. Povedal nama je še, da
so zašli iv naše kraje zaradi paše
in ploditve.
Bili so res štirje lepi, živi gam-
si. Zelo sem bil veseli tega ne-
pričakovanega dogodka in se
spomnil: »Tudi tisti, ki ne more-
jo videti teh lepih živali, ki Ikrasi-
jo naše gore, naj se ob mojih
vrsticah spomnijo slik iz šole.«
In napisal sm nekaj besed za vas.
Ludvik Bobnar
Laško 153.
Šolski zvonec
Zazvonil je šolski zvonec
v znak da je pouka konec,
žalosten njegov je glas,
ker poslavlja se od nas.
Nekateri kar za vedno
bodo poslovili se,
drugi pa v jeseni
kličemo na svidenje!
Zdaj podajmo si še roke
v spravo in pa za slovo,
če bilo je kaj narobe,
naj bo vse pozabljeno.
Ti pa — ljubi šolski zvonec,
naj ne bo ti nič dolgčas,
kmalu leto bo minilo
in boš zopet videl nas.
Jerica Kolar,
Šentjur pri Celju
DROBCI
IZ DELA SVETA
ZA VARSTVO
DRUŽINE
Svet za varstvo družine pri celj-
ki občini je v preteklem letu opra-
vil obsežno delo. Tudi letošnje se
ne bo mnogo razlikovalo od lan-
skega — vsaj v glavnih smernicah
programa dela. Se vedno bo ena
prvih nalog osvobojanje družine
izpod bremen zaostalega gospo-
dinjstva. Prizadevanje sveta za
varstvo družine v tej smeri pa bo
prav gotovo imelo le malo uspe-
hov, če se ne bodo za to pomemb-
no delo ogreli tudi sindikati go-
spodarskih organizacij. Le-ti naj
bi v okviru stanovanjske skup-
nosti povezovali težnje za izbolj-
šanje življenjskega standarda svo-
jih delavcev.
Izredno obsežne naloge nalagajo
svetu za varstvo družine predpisi
s področja socialnega varstva,
predvsem v skrbi za mladinske
prestopnike. Mladoletni prestop-
niki po navadi izhajajo iz družin,
kjer je doma alkohol, razdor med
starši, nizek kulturni nivo itd.
Mnogokrat so ti problemi poveza-
ni s tesnimi stanovanjskimi pro-
stori. Vprašanje mladinskega pre-
stopništva je svet za varstvo dru-
žine reševal v sodelovanju z orga-
ni notranje uprave, šolami in
družbenimi organizacijami. Pred-
vsem šole in stanovanjske skup-
nosti posredujejo zanimive podat-
ke — kažejo namreč, v kakšnem
okolju mladoletnik živi.
Svet za varstvo družine je lani
obravnaval vrsto perečih proble-
mov. Pomagali so urejevati spore
med razvezanimi zakonci, pred-
vsem v zvezi z odmero in izplače-
vanjem preživnin mladoletnim
otrokom, pomagali samohranilkam
itd. Lani so tudi začeli sistematič-
no obravnavati problem alkoholiz-
ma. Tako je od 238 alkoholikov
prostovoljno pristalo na zdravlje-
nje dvanajst žensk in 104 moški.
Se vedno pa je najhuje z zaposlit-
vijo ozdravljenega alkoholika. Go-
spodarske organizacije se jih bra-
nijo, kadar pa jih sprejmejo, po
navadi dajejo prednosti ostalim
delavcem_
Svet za varstvo družine se je
posvetil tudi skrbi za zdravstveno
okrepitev mladine. Tako je lani v
obmorskih kolonijah letovalo 919
otrok, v višinskih 174, v dnevna le-
tovanja pa so zajeli 200 otrok. Tu-
di pri kolonijah so težave — naj-
večja je vzgojiteljski kader. Uči-
teljev med njimi skoraj ni najti.
Zato menijo, da bi bilo prav, če
bi v bodoče to službo opravljali
dijaki višjih letnikov učiteljišča.
Od otrok, ki so letovali, je bilo 10
odstotkov samoplačnikov, 57 od-
stotkov z delnim prispevkom star-
šev, 33 odstotkov pa takih, ki jim
je socialno skrbstvo v celoti krilo
stroške letovanja.
Ker se obseg socialne službe vse
bolj širi, je svet veliko razprav-
ljal o formiranju zavoda — social-
nega centra, ki naj bi povezoval
posamezne službe, ki niso nepo-
sredno vezane na upravni posto-
pek. Zavod bi lahko s stalnimi so-
cialnimi delavci in ob pomoči pa-
tronažne službe, vzgojne posveto-
valnice in podobnih institucij res
kvalitetno reševal problematiko
komune in ob tem razvil široko
preventivno dejavnost.
V sredo, 14. junija so pionirji
tretje osnovne šole prav prijetno
presenetili mlade in starejše lju-
bitelje amaterske dramske umet-
nosti. V Delavskem odru so se
predstavili z Rdečo kapico v re-
žiji Mire Zelinka. Pionirji so va-
dili igrico dva meseca in so ves
čas prav pridno hodili na vaje.
Zato je bila tudi njhova pred-
stava prisrčna — tako so jo poz-
dravili tudi mladi gledalci. Rdečo
kapico je zaigrala prikupna Zlat-
ka Krašovec.
Pionirji so naslednje dni igrali
še za vse tri celjske osnovne šo-
le, prikazali igrico tudi hudinj-
skim tovarišem ter celo dvakrat
igrali za izven.
OBISK
zagrebških
esperantistov
Prvo soboto v tem mesecu so
nas obiskali mladi esperantisti iz
Zagreba. Prišli so ob dvanajstih,
nato so kosili na drugi osnovni šo-
li, zvečer pa so v klubu pripravili
lep in prisrčen program. V nedeljo
so si ogledali razvaline celjskega
gradu in stari del mesta. Mladi
gostje so se za celjske lepote zelo
zanimali in mnogokje so začudeni
obstali. Popoldne po kosilu so se
veselo podili po igrišču druge
osnovne šole. Toda, kakor vsako
lepo popoldne, je tudi to nedeljsko
zelo hitro minilo. Kazalci so se po-
maknili na sedem, zapustiti so mo-i
rali igrišče in se odpraviti na po-
stajo. Stopili so na vlak, se hitro
pririnili do oken in nam veselo
vzklikali: »Saluton kaj gis la re-
vidon en Zagreb!« (Zdravo in na-
svidenje v Zagrebu).
In vlak je počasi odsopihal iz
postaje.
Marjana Kukovič,
Ronkova ul. 12,
Celje
Ubogo žrebe
Naša kobila je dobila žrebička,
ki pa je bil že od rojstva nesre-
čen. Kobila mu ni dovolila, da bi
sesal, le brcala ga je. Zato smo ga
hranili mi — kot pravega malega
dojenčka. Kmalu nato se je na pa-
ši pretegnil in dobil je kilo. Ope-
rirali so ga in mislili smo da bo
zdaj žrebičkovih nadlog vendarle
konec. Toda ne! Na paši ga je ju-
nec z rogom sunil v zobe in mu
preklal čeljusti — pa to se mu je
kar dobro zaraslo. Nekega dne se
je napičil na osem centimetrov de-
bel kol, ki se mu je zarinil v telo
82 centimetrov globoko. In tako
smo morali našega žrebička za-
klati. Res je bilo ubogo žrebe ne-
srečno že od rojstva.
Miran Levstik,
4. razred,
Podsreda
Namizni nogomet
V novoletni številki »Pionirske-
ga lista« je bil načrt za izdelova-
nje namiznega nogometa. Skrbno
sem prebral sestavek in sklenil, da
napravim to zabavno igrico. Na-
črt sem razodel prijatelju Stanku
in skupaj sva šla na delo. Očka
sem naprosil za nekaj desk in žeb-
ljev. Zbila sva nogometno igrišče
in postavila seveda tudi vrata. Po-
tem sva začela delati igralce, ki
so nama delali največ preglavic,
saj jih je treba izrezati iz trde le-
penke. Ko sva to storila, sva jih
obarvala — enajst rdečerumeno.
enajst pa modrordeče. Prvi zasto-
pajo barve Jugoslavije, drugi pa
reprezentanco Danske. Toda »no-
gometaše« je bilo treba pritrditi
na paličice, te pa na ograjo no-
gometnega igrišča. Takoj, ko je bil
namizni nogomet gotov, sva ga
preizkusila. Imenitno je bilo. Igra-
nje nogometa nama je kmalu po-
stala najljubša zabava.
Potem so zvedeli za najin nogo-
met še drugi prijatelji in sošolci.
Vsako popoldne je zdaj kuhinja
polna nadebudnih nogometašev, ki
se hočejo spoprijeti z nasprotni-
kom.
Pionirji in mladinci, napravite si
tudi vi namizni nogomet!
Ivo Zemva,
Dobrna
Očetovo slovo
Majdi je bilo komaj štiri leta,
ko je oče odšel v partizane in se
ni več vrnil; pa vendarle ne bo
slovesa nikoli pozabila.
Oče je prišel pozno zvečer do-
mov in bil je videti zelo razbur-
jen, toda odločen. Dolgo je z ma-
terjo govoril o stvareh, ki jih
Majda ni razumela. Le tega se
spominja, da je mama zajokala,
oče pa je začel v nahrbtnik zlaga-
ti perilo in obleko. Predno je od-
šel, sta oba stopila k Majdini po-
stelji in deklica je v polsnu zasli-
šala očetov glas: »Pazi nanjo! Ce
se ne vrnem, naj ti bo ona v to-
lažbo,« je iztisnil iz grla. Ko pa je
videl globoko materino žalost, je
poln vere dodal: »Pa saj bom pri-
šel nazaj! Bosta videli, kako lepo
bo takrat!«
Majdi je bilo komaj štiri leta,
pa je vendarle začutila, da se je
zgodilo nekaj resnega ...
Več let je že preteklo. Majda je
odrasla, pozabila na marsikak do-
godek iz detinstva — nikoli pa ne
bo pozabila očetovega obraza ob
slovesu.
Štruklec Metka,
Ljubljanska 10/III.,
Celje
V PREKOPI
Ker se še nilhče ni oglasil iz
Prekope, sem se odločila, da ivam
opišem svojo rodno vas. Vas
Prekope je že zelo stara. Znano
je, da so jo prvič omenili že leta
1229. Ime je dobila po nekem pre-
kopu. Mirno naše vasi teče Bol-
ska, v katerih je mnogo lepih po-
strvi. Zdaj poleti bo dobila Bol-
ska nove prebivalce — to bomo
otroci, ki se bomo v njej kopali.
V Prekopi je tudi nekaj, le-
pih, novih stavb. Sicer pa se kme-
tje tu bavijo predvsem s hme-
ljarstvom.
Želela bi, da bi se naša vas
vedno bolj razvijala in da bi čez
čas morda dobila svojo šolo.
Elza Ura nič,
Prekopa,
učenka 4. razreda
ŽENA• DOM • DRUŽINA
Jelka odhaja v kolonijo
Pred dnevi me je s temi bese-
dami .pozdravila njena mati lin pri
tem vsa sijala od veselja. Njena
trinajstletna hčerka je vzgojena
dokaj samostojno m si je letos
zbirala počitniško kolonijo. Prav
nič nisem starokopitnai, ampak
tedaj se mi je nehote vsilila mi-
sel, če je .takšna vest res tako raz-
veseljiva za mater trinastletne
deklice, pa čeprav je dekle samo-
stojno. Res, da dekli/ci ničesar
slabega ne pripisujem, lahko pa
bi bila zaradi svoje samostojnosti
malo lahkomiselna. Dovolj je, da
bo utajila majhen prehlad zara-
di izleta, ki bo naslednji dan in
pri občutljivem otroku lahko na-
stanejo posledice. No, in morda
še oprijemljivejši primer: pokvar-
jen oziroma napačno pripravljen
sladoled je povzročil obolenje de-
setim otrokom iz Rimskih Top-
lic, ki se iz izleta potem niso mo-
gli vrniti dalj kot do ljubljanske
bolnišnice. Krivda seveda v veči-
ni takilh primerov ni na spre-
mljevalcu, oziroma vzgojitelju,
ampak na starših, ki iso pred od-
hodom otroka brezskrbni in pre-
pričani, da so za nekaj časa pre-
ložili skrb za otroka na druge
rame.
Samo starši vedo kako vpliva
na njihovega otroka, hlad, vlaga,
vročina, kdaj se utrudi in podob-
no. Seveda precej teh posebnosti
raje prikrijejo, morda zaradi stra-
hu, da bi otrok ne prišel v to
skupino ali ta in ta kraj. Ven-
dar pa se to skoraj vedno mašču-
je. Zavedajte se, da odhaja vaš
otrok z mladimi ljudmi in da je
to v vsakem primeru lepo, 'ker
bo iimel druižbo sovrstnikov, v
v kateri se razumljvo najbolje po-
čuti. Vendar pa ne zanemarite
nobenega naročila zaradi zdravja
otrolka. Seveda tega ne urejajte
na postaji, ko v kraj prihaja vlak
ampak si vzamlite za pomenek
dovolj časa že nekaj drni pred
odhodom. Otroku pa, četudi ni več
majhen, povejte posledice, ki jih
lahko povzroči s svojo nepremi-
šljenostjo.
Kolonije in talbori Počitniiiške
zveze imajo v večini primerov
dobre vzgojitelje in bo vaša skrb
le njim v pomoč, vendar pa mo-
rete predvideti, da bo otrck, kdaj
kakšno uro prepuščen sam sebi
in tedaj mora točno vedeti, kaj
sme in kaj ne sme; ne le zaradi
sebe, svojega zdravja in varnosti,
marveč tudi zaradi ostalih.
eva
Vsako leto se v celjskem počitniškem domu v Baški zbirajo otroci.
Letos je tam že druga izmena
KISLO MLEKO
Kar precej ljudi, pa tudi otrok ne ma-
ra mleka in ti ga večinoma slabo prena-
šajo. Odrasli ga v tem primeru kratko
in malo ne uživajo, otrokom pa ga starši
malone tihotapijo v obliki bele kave.
čokolade, mlečni kruh lin podobnega.
Vendar pa mleko v taki obliki izgublja
precej svojih najdragocenejših snovi in
najbrž tudii v teh oblikah ni ravno
priboljšek za otroka, ki mleka ne mara.
Razen bele barve im istih snovi ima
kislo mleko kaj malo skupnega s pres-
nim ali kuhanim mlekom.. V nasprotju
lahko kislo mleko uživamo ob vsakem
času kot prijetno, osvežujočo jed. Brez
predsodkov lahko kislemu mleku prime-
šamo tudi sadje, nobenega zvijanja ne
bo povzročilo, čeprav je kislina v vsaki
teh jedi druga. Najboljše pa je kislo
mleko z rženim kruhom, seveda tudi
zelo lahko prebavljivo in zdravo.
Snovi, ki jih vsebujejo mleko, so za
razvoj telesa silno važne, zato je uži-
\nnje mleka ali mlečnih izdelkov nuj-
no. seveda v obliki, ki jo dobro prena-
šamo. Otrok, ki se je vso dolgo jesen
Ln zimo otepal navadnega mleka, bo v teh
dneh prav rad pojedel neverjetno mno-
go kislega mleka in bo nadomestil po-
manjkanje kalcija, ki mu je predvsem
potreben in ga je največ prav v mleku.
Nekatere gospodinje v strahu preit
o.kužbo z bnerilom tuberkuloze mleko
precej časa prekuhavajo. Takšno pre-
vrefo mleko izgubi velik del svodih
dragocenih snovi, poleg tega pa izgu-
bi aromo, ki jo ima predvsem presno
mleko. Zlasti, če ste prepričani, da je
mleko od zdrave živa.Ji, priporočajte
vsem članom svoje družine, da ga v
toplih poletnih mesecih uživajo pri
zajtrku, vendar hladno in presno. Pozne-
je ga seveda morate prekuhati, če ni-
mate na razpolago hladilnika. (Presno
mleko, ki je že stalo nekaj časa v
hladilniku, moramo uporabiti takoj, ko
ga postavimo ven, sicer se pokvari.)
EVA
Drobni nasveti
Posodo za mleko osvežimo tako. da
da prekuhamo v nji surove krompir-
jeve olupke. Kiselkast vonj bo izginil.
Trdo meso, ki se dolgo kuha, polijmo
z rumom, ali s kakšnim drugim alkoho-
mol. Vonj po alkoholu bo izginil že po
15 minutah kuohanja, meso pa bo posta-
lo mehko in okusno.
Ce je vroč likalnik pustil na perilu
rumeno liso. namočimo tisto mesto v
vroči rastondir.i vode in boraksa. Če
liti niso prežgane, bo lisa izginila.
Sokovi iz zelenjave
Pred dnevi smo vas opozorili gospo-
dinje, da je,še čas, da mislite na pri-
pravljanje sadnih sokov za zimo,če ne
iz drugega vzroka, pa zato. da temu iz-
datku prilagodite gospodinjski proračun.
Prospekt, ki ga dobite, ko kupujete
sokovnik, pa vam priporoča tudi so-
čenje najrazličnejših vrst zelenjav ir*
celo zdravilaih rastlin. Vsaka gospodinja
sama bo najbolje presodiila. katero ze-
lenjavo ji kaže sočiti. Izkušnje so poka-
zale, da je odličen sok paradižnika, ne
le za pitje, ampak tudi za kuho. sek
špinače. rdeče pese ali korenja. Prav
dober sok izcedimo tudi iz gomoljev,
korenja, majarona, paradižnika n dru-
gih ostankov zelenjave, ki nam služi
kot začisiLa.
IZ NAŠIH R0MFN
Šolska vprašanja
S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKB3A ODBORA V ŠOŠTANJU
V sredo popoldne je bila v Šoštanju seja obeh zborov ob-
činskega ljudskega odbora, na kateri so obravnavali tudi poro-
čilo sveta za šolstvo.
Poročilo je zajelo problematiko
•tega področja v občini z vidika do-
sedanjih kakor bodočih prizade-
vanj. V občini je 15 osnovnih šol,
od tega 5 popolnih osemletk; 2 va-
jenski šoli, 1 industrijsko rudar-
ska šola, 2 glasbeni šoli in 1 po-
sebna šola. Vse te šole v glavnem
zadostujejo potrebam, vendar bi
jih bilo treba ponekod temeljito
prenoviti, zlasti pa tehnično opre-
miti, da bi bile lahko kos spre-
membam njihovega notranjega
življenja in načina dela, ter da bi
bil tako zagotovljen skladen raz-
voj z ostalimi panogami družbene
dejavnosti. Šole so namreč stare,
saj jih je devet bilo zgrajenih še
pred prvo svetovno vojno, tri pred
dvajsetimi leti, dve pred desetimi,
medtem ko sta samo dve novi. Iz
tega izhaja precej kritično stanje
notranjih ureditev, dotrajanost po-
sameznih delov, neurejene sanita-
rije itd. Podobno je tudi z učili in
opremo. Od skupaj 78 učilnic je
29 zadovoljivo opremljenih, med-
tem ko bo ostalih 49 treba opre-
miti na novo. Sedanja oprema v
bistvu le škoduje učencem. Z bolj-
š;..m:, tehnično izpopolnjenimi
sredstvi bi bil učinek, dosti večji.
To, kar lahko učenec zaznava s'
svojimi čutili, tudi prej dojame.
V pogledu učnega kadra je sta-
nje v šoštanjski občini zadovolji-
vo. Od 146 prosvetnih delavcev,
kolikor jih je na področju občine,
ima 19 srednjo, 22 višjo in 5 vi-
soko izobrazbo. Manj zadovoljive
so š? vedno stanovanjske razmere
— 26 prosvetnih delavcev je še
vedno v neprimernih stanovanjih.
Najbolj prizadeti so učitelji v
.Šmartnem ob Paki, Topolšici, Ska-
lah in Šoštanju.
Kar zadeva novi sistem finansi-
ranja šolstva, so v občini formal-
nosti za uvedbo tega sistema v
glavnem urejene. Ustanovili so ob-
činski sklad za šolstvo in imeno-
vali upravni odbor; odrejen je tu-
di prispevek iz proračuna sklada,
izdan odlok o kategorizaciji po-
sameznih šol kakor tudi o merilih
za razdeljevanje sredstev. Vendar
pa kljub povečanju osebnih in ma-
terialnih izdatkov za osnovno de-
javnost šol od 58 milijonov 600 ti-
soč v letu 1958 na 147 milijonov
v letošnjem letu, sredstva ne bodo
zadostovala. Upravni odbor sklada
lahko namreč za to leto računa s
sredstvi v znesku 142 milijonov
dinarjev, medtem ko izkazujejo
finančni predlogi šol 7 milijonov
primanjkljaja. Kako ta primanjk-
ljaj kriti, bo stvar vseh činiteljev
v občini, ki so zainteresirani za
pouk in vzgojo mladine.
Tri vprašanja
Med vprašanji, ki jih je obrav-
navala komisija za družbeno ak-
tivnost žena pri občinskem centru
za napredek doma in družine v
Žalcu, je bilo pomembno zlasti
troje vprašanj: problematika dija-
ških kuhinj in uvajanje ustreznej-
še prehrane, obrat družbene pre-
hrane in to, ali naj bi izvedli an-
keto o tem kaj misli o sodobnem
stanovanju neposredni koristnik
stanovanja, oziroma ali naj ta so-
deluje vsaj pri notranji zgradbi
stanovanja.
Kar zadeva prvo vprašanje, je
komisija pregledala ob zaključku
šolskega leta poslovanje dijaških
kuhinj, pri čemer je ugotovila, da
prehrana v glavnem ni zadovolji-
va. Gre namreč za pomanjkanje
določenih snovi, ki bi bile nujno
potrebne za zdrav razvoj otroške-
ga organizma. Zato bi zlasti ka-
zalo izvesti akcijo sadnih sokov
(ki bi prišli v poštev posebej tudi
za bolnišnico v Novem Celju),
uvesti raznovrstnejšo hrano, pri-
skrbeti dijaškim kuhinjam več
sadja, predvsem pa izdelati v
tem smislu primernejše jedilnike.
Hkrati s tem pa bo v bodoče nuj-
no treba opravljati zdravstvene
storitve na šolah — razna ceplje-
nja itd. tako, da bodo starši po-
učeni o vrsti cepljenja, kar je
zlasti važno v primeru obolelosti
otroka; razen tega pa omogočiti
tudi zdravstveno ogroženim kmeč-
kim otrokom zdravljenje v ustrez-
nih kolonijah.
Problem družbene prehrane v
Žalcu se je sicer premaknil z
mrtve točke, vendar s tem še ni
rešen. Obrat je deležen pogostih
kritik na račun neprimernih po-
gojev, v katerih da se nahaja —
v resnici pa so nekatera podjetja
uredila svoje lastne obrate, kjer
so pogoji nemara še slabši. Ce bi
bilo torej razumevanje večje in če
AVTOPARK
Tekstilne tovarne
v Preboldu
Tekstilna tovarna Prebold je
odmaknjena od železniške postaje,
zato si je morala ustvariti kar naj-
več možnosti prevažanja z avto-
mobili. Avtopark je danes dobro
urejen in skoraj brezhibno oprav-
lja svojo nalogo. Šoferji so pre-
vidni vozači, saj je vsak izmed
njih prevozil že na desettisoče ki-
lometrov, vendar do večje nesreče
še ni prišlo. Njihove daljše pro-
ge so Reka—Zadar—Split. Včasih
je treba tudi v Zagreb, Beograd in
še dlje. Da je uspeh še popolnejši,
je treba omeniti tudi prizadevne
sovozače, transportne delavce in
upravni kader. Vsako leto gre ko-
lektiv na izlet, in to z namenom,
da se še čvrsteje med seboj po-
veže.
bi ta sredstva prispevali za ure-
ditev osrednjega obrata družbene
prehrane, bi bil ta že zdavnaj na
trdnih nogah in se ne bi vedno
znova majal. Gotovo bi mogla tu
več storiti stanovanjska skupnost,
morda tudi SZDL in ostale druž-
bene organizacije. Očitno primanj-
kuje resnosti, da bi se stvari lo-
tili načrtno, kakor da gre za po-
membno družbeno akcijo.
Zanimiva je bila prav gotovo po-
buda, da bi izvedli anketo, v ka-
teri naj bi koristniki stanovanj iz-
razili svoje mnenje o sodobnem
stanovanju, oziroma naj bi sode-
lovali pri notranji ureditvi stano-
vanj. Čeprav ni prišlo do enotnega
stališča, je vendarle samo po se-
bi umevno, da bi utegnila taka
anketa roditi le pozitivne rezulta-
te. Dosedanja praksa stanovanjske
gradnje namreč v celoti izključuje
sodelovanje stanovanjskega po-
trošnika, celo v primerih, ko je ta
soudeležen pri gradnji s svojimi
lastnimi sredstvi. Arhitektura zu-
naj kakor znotraj je vnaprej do-
ločena, hiše so kratkomalo unifor-
mirane. Spričo tega, da je taka
uniformiranost razumljiva na zu-
naj, ker mora biti pač v skladu z
urbanističnim načrtom, je manj
ali pa sploh ni razumljiva v no-
tranji strukturi. Tu bi jo prav go-
tovo lahko prikrojevali želji sta-
novalca — seveda v skladu z da-
nimi možnostmi projekta. Navse-
zadnje je to ponekod celo praksa.
Zatorej je vsakršen pomislek, naj
potrošnik ne bi sodeloval pri pro-
jektiranju, odveč, saj je stanova-
nje navsezadnje namenjeno nje-
mu.	dhr
SPREJEM
najboljših vajencev
Pred zaključkom šolskega leta
je podpredsednik Občinskega ljud-
skega odbora Žalec priredil spre-
jem za najboljše vajence, učence
vajenske šole v Žalcu.
Sprejema se je udeležilo 10 po-
vabljenih vajencev, ki so v tem
šolskem letu dosegli najboljše učne
in delovne uspehe. V razgovoru s
predstavniki občine so jih sezna-
nili z nekaterimi problemi vajen-
ske šole in šolanja strokovnih
kadrov. Vajenska šola v Žalcu
nujno potrebuje dodatne prostore
za delavnice, brez katerih ne mo-
rejo razvijati pouka. Jeseni, ko
preide na periodično šolanje
kadrov v tromesečnih tečajih, bo
to vprašanje še bolj pereče. Zato
je toliko bolj utemeljena prošnja
šolskega odbora, da se šoli dode-
lijo sedanji prostori obrata druž-
bene prehrane, ki se bo od tam
odselil v nove prostore. S tako
rešitvijo se je strinjal tudi svet
za šolstvo občine.
Ob »dnevu vajencev« so se učen-
ci udeležili enodnevne ekskurzije,
pripravljajo pa tudi, kakor prejš-
nja leta, večdnevno poučno eks-
kurzijo po Jugoslaviji. Tudi letos
so za zaključek šolskega leta pri-
pravili razstavo svojih izdelkov, ki
vsako leto pritegne množico obču-
dovalcev.
Humoristična
KRONIKA
»TEMPERATURNI« SKOK
Ker se je v soboto živo srebro
precej dvignilo, se je na primer
dvignila cena paradižnika v pro-
dajalni zelenjave v Cankarjevi
ullici (morda tudi kje drugje) od
184 din, po kolikor je bil še dopol-
dne, na 196 din popoldne. Nekateri
spravljajo to torej v sklad z živim
srebrom in pravijo, da je paradiž-
nik do popoldneva pač dozorel za
12 dinarjev pri kilogramu.
SODOBNO IGRIŠČE IN NEZNA-
NI TALENT
Hodniki znanega bloka 107 so
postali otroška igrišča. Morda za-
to, ker so za to primerni, morda
pa tudi iz konkurenčnih nagibov
— nekaj metrov stran od bloka so
namreč pred kratkim odprli otro-
ško igrišče.
Razen tega se je v nedeljo v
tretjem nadstropju južne polovice
pojavila na steni hodnika še kras-
na »freska«, ki kaže predvsem ze-
lo veliko domišljijo neznanega ta-
lenta. Drži modrost: kjer osel leži
... s to pripombo, da je tu po vsej
priliki stal.
PERO JE ZABELEŽILO
Ne samo objektiv, tudi pero lah-
ko včasih kaj zabeleži. Tako je pe-
ro zabeležilo ondan v neki trgovi-
ni takle prizor:
—	Pol kile napolitank.
Prodajalka jih je stehtala.
—	Ah, veste kaj! Po čem so pa
tisti keksi?
—	Po štiri sto.
—	Pa tisti zraven?
—	Po štiri sto petdeset.
—	Pa oni?
—	Po tri sto petdeset.
—	Kaj pa tistile?
—	Po dve sto petdeset.
—	Po čem so pa napolitanke?
—	Po pet sto.
—	Ah, veste kaj! Dajte mi kar
15 dek tistih keksov po 250.
RECEPT
Kadar »nameravamo« v kakem
lokalu servirati abonentom trd
krompir in zrezke, ki imajo malce
poletnega vonja, kakor se je to
zgodilo v nedeljo opoldne nekje v
Celj*x, se držimo raje tega prepro-
stega recepta: krompir pečemo ta-
ko dolgo, dokler ni pečen, zrezkov
pa v kuhinji ne hranimo čez noč
če morda nimamo primernega hlai
dilnika.	oh
CELJSKA RAZGLEDNICA — Na natečaju za najlepše razglednice
mesta Celja je ta posnetek Julije Dvoršak prejel eno izmed nagrad
Po poteh Savinjske čete
V okviru Jugoslovanskih pionir-
skih iger je občinska pionirska
komisija v Žalcu priredila po-
membno in privlačno manifestaci-
jo: pohod pionirjev po poteh Sa-
vinjske čete.
Na mestu, kjer je bila 27. ju-
lija 1941 ustanovljena Savinjska
četa, med Libojami in Grižami se
je začel tudi pohod pionirjev. Na
zborno mesto je prišel tudi prvo-
borec in udeleženec prvega poho-
da Savinjske čete tov. Albin Vi-
potnik-Strgar, ki je pionirje toplo
pozdravil. Predsednik ZB NOV
Griže je pionirjem izročil zastavo
Pionirjev Savinjske čete, pozdra-
vili pa so jih pionirji iz Liboj in
Griž. Libojski pionirji so izročili
darilo — keramično vazo za prvo-
borca Viktorja Šcštarja — Dobro-
veljskega Miho, ki se je četi mla-
dih pridružil naslednji dan.
Od tod je kolona krenila po sto-
pinjah Savinjske čete iz leta 1941.
Ustavili so se pri spomeniku v
Grižah ter krenili proti Preboldu.
Potem, ko so gredoč pozdravili ne-
katere borce, se ustavili v neka-
terih partizanskih hišah, so do
poldneva prispeli k spomeniku
NOB v Prebold. Tu so jih lepo
sprejeli predstavniki ZB in drugi
krajevni zastopniki, nato so skup-
no z njimi obudili spomine na živ-
ljenje Slavka Šlandra, ki se je šo-
lal v tej šoli.
Po izdatnem kosilu, ki so jim ga
priredili v tovarni, so krenili v
spremstvu prvoborca Kotnika na-
prej proti zahodu. Ustavili so se
v Šmiglovi zidanici pri Grajski
vasi, kjer so se seznanili s pome-
nom in potekom partijske konfe-
rence, ki je bila tu leta 1937. Ve-
čer so prebili ob tabornem ognju
v Taboru. Tudi tukaj so jih po-
zdravili predstavniki družbenih
organizacij in srečanje se je spre-
vrglo v pravi miting.
Naslednjega dne so nadaljevali
pot proti Vranskem in se ustavili
pri Mihu Dobroveljskemu ter mu
izročili darilo libojskih pionirjev.
Tudi Miha se je rad odpravil z
njimi na pot v dobroveljske goz-
dove. Seznanjal jih je s prvimi
borbami Savinjske čete in s
kasnejšimi akcijami in dogodki na
Dobro vi j ah, ki so bile vsa leta
dokaj varno in trdno oporišče šta-
jerskih partizanov. Odtod so imeli
izhodišče v Zgornjo Savinjsko do-
lino, Zadrečko dolino, preko Sa-
vinjske doline (spodnje) pa zvezo
z Mrzlico in do rudarskih revir-
jev v Zasavju.
Pionirji so pozdravili znane par-
tizanske družine in nekatere tudi
obdarili. Zvečer so na Creti prire-
dili ob tabornem ognju in siju ra-
ket partizanski miting. Tu sta jih
pričakala pisec lokalne zgodovine
NOB Drago Predan in prvoborec
Vili Rebaršak-Cuk, prav tako eden
izmed ustanoviteljev Savinjske
čete.
Tretji dan so se mladi »parti-
zani« odločili za povratek proti
Gomilskem, kjer so jim za zaklju-
ček pohoda priredili pravo slavje.
Njihov pohod seveda ni bil zdaleč
tako tvegan in naporen, kakor oni
pred 20. leti, vendar je bil poln do-
živetij in nepozabnih zgodb, ki se
bodo vsem prav gotovo vtisnile
globoko v spomin. Prav v tem pa
je največji vzgojni pomen zelo
uspele manifestacije, ki jo je vodil
predsednik občinske pionirske ko-
miisije Ivan Centrih.__
PARTIZANSKO SLAVJE V GALICIJI
Pri Supergerju nad Galicijo pri Žal-
cu se bodo dne 25. G. 1961 ob 14. url
zbrali nekdanji borci in aktivisti, ki
so v NOB delovali na tem območju.
Veliko partizansko slavje bodo zdru-
žili z odkritjem spominske plošče
padlim borcem tega kraja.
Anki Kristan v slovo
V nedeljo 11. junija je v celjski
bolnišnici umrla delavna in aktiv-
na žena Anka Kristan. V Vojniku
kjer je živela 30 let, ne moremo
verjeti, da ne bomo več srečali na-
še Anke.
Takoj po osvoboditvi se je
vključila in pomagala pri obnovi
našega kraja. Bila je izvoljena v
odbor OF, nato v krajevni in kas-
neje v občinski ljudski odbor. Pri-
dobila si je tako široko zaupanje
volivcev, da so jo izvolili za tajni-
ka ObLO Vojnik.
Posebno se je zanimala za raz-
voj našega kmetijstva. Sodelovala
je pri ustanovitvi kmetijske za-
druge ter kot odbornica vse do
svoje smrti pomagala pri njenem
vodstvu.
Mnogo uspehov je imela tudi na
področju zdravstva in socialnega
skrbstva. Ustanovitev otroške po-
svetovalnice v Vojniku je v glav-
nem zasluga njenega prizadeva-
nja. Njeno nesebično in požrtvo-
valno delo pa smo čutili posebno
leta 1954 ob priliki velike popla-
ve, ki je ravno Vojnik silno pri-
zadela.
Njen delokrog pa ni zajemal le
Vojnik, temveč področje celotnega
okraja. Kot aktivna delavka v or-
ganizaciji RK je bila izvoljena v
okrajni odbor RK, kjer je bila več
let tudi predsednica. Kot poverje-
nik tajništva za zdravstvo in so-
cialno skrbstvo okraja Celje-oko-
lica, je pomagala ustanavljati mre-
žo zdravstvenih ustanov, pred-
vsem preventivnih za zaščito otrok
in mater.
Hvaležni za njeno nesebično de-
lo, nam bo naša Anka za zgled —
kot lik delovne in požrtvovalne
žene, ki je še v svojem 73. letu
aktivno sodelovala v raznih odbo-
rih in organizacijah. Ostala nam
bo v trajnem spominu in spomin
nanjo nas bo bodril pri našem na-
daljnjem delu.
Nenavadne navade
ali napol resna reportaža
Tale reportaža se začne v tre-
nutku, ko pade ina zemljo mrak.
Pri tisti priči pade namreč na
zemljo tudi konservna škatla.
Pade prva, za njo druga, tretja,
četrta. Baza »izstrelkov« je nekje
napol ineognito, pač po vsej pri-
liki tam, od koder letijo.
Sicer pa so prebivalci tu miirni.
Ni mogoče trditi, da bd bili boj-
no razpoloženi. Ko se torej zmra-
či, se stegne skozi okna nekaj
rok in trenutek za tem je slišati
pek ali pok — odvisno od veli-
kosti konservne škatle in mate-
riala. Ker namreč tu ni smetnja-
kov, je samo po sebi razumljivo,
da je tovrstno odlaganje škatel
najprimernejše, saj gre naposled
tudi za prijetna občutek, ki ga
povzroči padec kovine na tla. Si-
cer pa to še ni vse.
POKAŽI, KAJ IMAŠ, DA BOŠ
TO SAM VIDEL IN DA BODO
VIDELI DRUGI
Prebivalci so tu zlomili tradici-
jo popularne radijske oddaje »Po-
kaži kaj znaš«, in jo spremenili
v »Pokaži kaj imaš«. Nekdo na
primer nekaj kupi, in to, kar je
kupil, brž obesi na ibalkon. Tako
lahko to sam vidi, hkrati pa lah-
ko vidijo tudi drugi. Posledica je
potem ta, da mu sosedi obesijo
pred oči še kaj boljšega im da si
reče: Viš, kako so oni ibogati!
Ampak jutri jim pokažem! Bal-
koni so postali nekakšni razstav-
ni paviljoni, po katerih se pasejo
brezštevilne oči tistega občinstva,
pravi semenj manufa kturnega in
galanterijskega blaga: na vrvi
obešajo nove suhe komibineže,
nogavice, srajce, torbice in dru-
kor konservne škatle. Da je okno,
ki mežika v večer v različnih
barvah. Najprej se prižge navad-
na svetloba, čez nekaj časa .rdeča,
nato zelena in nazadnje rumena.
Pravijo, da se zaporedje večkrat
ponovi, da nima ndč opraviti s
fotografsko temnico, pač pa izra-
ža štiri stopnje razpoloženja, raz-
burjenje, jezo in pomiritev.
Male so te reči. In čudne. Ra-
zodevajo kos človekove dejavno-
sti; veliko aktivnost v zanimanju
za rast osebnega standarda dru-
gih; nekakšno ihto in zavidanje;
tekmo v razkazovanju garderobe
in drugih artiklov osebne potroš-
nje; delni dolgčas in nazadnje
tudi prepričanje, da so še otočUri,
ki jih ni zajel tisti tako imenova-
ni tempo sodobnega življenja.
In kje je vse to? — bo nemara
kdo vprašal. Na zemlji in v se-
danjem času.
oh
go, da, celo nove čevlje, ki govore
o tem, da je njihov lastnik vrvo-
hodec.
Ob posebnih dneh tekmujejo v
razstavi hišne flore.
KADAR OBEŠAŠ PERILO,
GA VEČKRAT NA DAN
PREOBESI, DA SE VIDI Z
VSEH STRANI
Ena izmed posebnosti, ki sicer
ni splošno v veljavi, je na primer
ta: hišna pomočnica opere perilo,
pravico do obešanja pa ima samo
gospodinja. Ta ga najprej obesi,
nato pa ga približno vsaiko uro
»pregrupira« z ene vrvi na dru-
go, s čimer dosežejo (posamezni
kosi popolno enakopravnost. Ta-
ko se perilio vidi z vseh strani,
vidijo ga ljudje, vidi pa ga tuidi
sonce, ali če sonca ni, veter ali
kdo drug.
ŠTIRI NOČNE BARVE: BELA,
RDEČA, ZELENA, RUMENA
Prebivalci pripovedujejo, da pri-
naša tu mrak še kaj drugega ka-
CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 23 — 23. jrulija 1981 ^^
TELESNA VZG07A IN ŠPORT
Mednarodna zmaga celjskih atletov
CELJE : GRADEC 319:307
V organizaciji Štajerske atlet-
ske zveze je bil prejšnji teden v
Gradcu dvoboj moških in ženskih
reprezentanc Celja in Gradca v
atletiki. V vsaki disciplini sta
imeli obe reprezentanci po tri svo-
je predstavnike. Dvoboj mestnih
reprezentanc je obsegal vse disci-
pline olimpijskega programa ra-
zen teka na deset tisoč metrov.
Medtem, ko so reprezentanco Ce-
lja sestavljali člani in članice AD
Kladivarja so bili v reprezentanci
Gradca predstavniki štirih klubov,
razen tega pa še nekateri tuji štu-
denti. Organizacija tekmovanja je
bila dobra, naprave pa izredno
slabe, kar velja še posebej za te-
kališče.
Celjski atleti so bili v Gradcu
lepo sprejeti. Tekmovanje je mi-
nilo v pravem športnem in hkrati
prijateljskem razpoloženju. Tek-
movanje je odprl župan mesta
Gradca.
Dvoboj se je končal z zasluže-
no zmago Celjanov 319:307 točk,
za kar so prejeli tudi lep pokal.
Povratno srečanje obeh ekip bo
jeseni v Celju.
Rezultati dvoboja pa so bili:
Moški: 400 m ovire Polutnik 57.4,
2. M. Kopitar (oba C) 58.2; 100 m:
Lorger 11.0, Lešek 11.0 (oba C);
800 m: Wicher (G) 1:55.5, Stajner
1:57.2 (C); kopje: Buchner (G) 66.61.
inž. Brodnik (C) 65.09; 110 m ovire:
Lorger 14.7, inž. Brodnik 15.2;
krogla; Poetsch (G) 15.36, 3. Kol-
nik (C) 13.09; 400 m: Ledi (G) 49.7,
Vučer 50.7, Polutnik (oba C) 52.0;
daljina: Kolnik 687; 5.000 m: Lack-
ner (G) 15:29.2, St. Kopitar 15:29.6,
Primožič (oba C) 15:51.0; 1.500 m:
Naraks (C) 4:01.7; kladivo: Poetsch
(G) 54.76, Peterka (C) 46.58; višina:
inž. Brodnik (C) 180, Slavnitsch
(G) 180; skok ob palici: Lešek 420,
Kolnik (oba C) 420; disk: Peterka
(C) 46.06, Poetsch (G) 45.38; tro-
skok: Kolnik 14.15; 4X100 m: Celje
43.3, Gradec 43.4; 4X400 m: Gra-
dec 3:23.8, Celje 3:24.4
Ženske: 100 m: Silan 12.6, Ser-
bec (obe C) 12.9); krogla: Werthan
(G) 11.91, 4. Potočnik (C) 10.61; vi-
šina: Urbančič (C) 145, Samek (G)
143; 80 m ovire: Maurauer (G) 11.9,
3. Urbančič 12.4; 200 m: Silan 26.0.
Cede 26.4 (obe C); kopje: Tutsch
(G) 37.05, 3. Urbančič (C) 34.30:
800 m: Slamnik 2:19.6, Tovornik
(obe C) 2:24.2; disk: Hofrichter (G)
47.09, Kroflič (C) 35.89; daljina:
Lubej 498, Serbec (obe C) 498;
4X100 m: Celje 49.8, Gradec 50.5
Čez prvo oviro
CELJE :GRAFICAR (M. Sobota) 5:1 (0:1)
V nedeljo se je začel kvalifika-
cijski turnir za vstop v slovensko
consko ligo. Med osmimi kandida-
ti za dve prosti mesti je tudi enaj-
storica celjskega železničarskega
nogometnega kluba. Prvo preiz-
kušnjo so celjski železničarji pre-
stali v Murski Soboti. Žreb jim je
za nasprotnika določil moštvo ta-
mošnjega Grafičarja. Celjani so v
prvi boj poslali naslednjo postavo:
Radoševič-Perovič, Vidmar-Zu-
panc, Reberšak, Herič-Regner, Bel-
cer, Devčič, Letner, Tajnšek.
Prva kvalifikacijska tekma je
imela dva zelo različna dela. V
prvem polčasu so bili domačini ab-
solutno boljši. Odlikovali so se s
startom na prvo žogo in veliko
prizadevnostjo. V tej premoči so v
23. minuti igre dosegli tudi prvi
gol. Edini, ki se je od Celjanov
odlikoval v tem delu igre je bil
vratar Radoševič. V drugem delu
se je gostom posrečilo, da so igro
umirili in prevzeli pobudo v svoje
roke, ali bolje rečeno — noge. Ta-
ko so že v petnajstih minutah dru-
gega polčasa zabili tri gole in si s
tem zagotovili zmago. Proti koncu
tekme so bili še dvakrat uspešni
in postavili končni izid 5:1 (0:1).
Drugi polčas je pokazal, da so bili
domačini fizično slabše priprav-
ljeni. Gole sta zabila: Belcer 2 in
Devčič 3.
Celjani so si zmago povsem za-
služili, pa čeprav niso pokazali za-
dovoljive igre. Zanimivo je, da so
odpovedali tisti, ki jih po napadi
nikoli ni zlomila živčna napetost.
Razen vratarja se je posebej odli-
koval Herič v krilski vrsti, v na-
padu pa Belcer in Devčič.
Moštvo celjskih železničarjev je
tako uspešno prestalo prvo preiz-
kušnjo v kvalifikacijskem turnir-
ju. Upajmo, da bodo tudi drugo,
ko bodo imeli v nedeljo, 25. t. m.
na igrišču pri Skalni kleti povrat-
no srečanje z nogometaši Grafi-
čarja iz Murske Sobote. Kot vse
kaže, jih v nadaljevanju turnirja
čaka ljubljanski Grafičar.
ŠTIRJE REKORDI
V drugem kolu ekipnega prven-
stva LRS za mlajše mladinke je
prva ekipa Kladivarja zbrala 9243
točk ( v prvem kolu 8385), druga
pa 6542 ( v prvem kolu 5870).
Po tem uspehu sta celjski ekipi
najmlajših tekmovalk še zmeraj
na čelu republiške lestvice. Na
tekmovanju pa so bili doseženi
kar štirje rekordni izidi. Tako je
Jožica Fonda postavila v teku na
400 metrov nov pionirski državni
in republiški rekord v času 66,7
sekunde. Nadalje je Mira Kodela
dosegla republiški pionirski re-
kord pri skoku v višino z rezulta-
tom 140 cm. Lepo se je izkazala
tudi Marjana Lubej, ki je pri sko-
ku v daljino zabeležila najboljši
izid v državi in rep. rekord za
mlajše mladinke; glasi se pa 5,18
metra. Zadnji rekord so dosegle
še tekačice Kramarič, Šerbec, Ros
vita Lešek in Lubej v štafeti 4
krat 60 metrov. Čas 30,6 velja za
rekordni izid v državnem in re-
publiškem merilu za mlajše mla-
dinke.
Hokej na travi
STAREJŠI BOLJŠI OD MLAJŠIH
V nedeljo bi morala biti na igrišču
pri Skalni kleti povratna tekma v hoke-
ju na travi med HDK Celjem dm Seno-
vim. Ker gostov ni bilo, so domačini
odigrali trening tekmo med seboj. V
tem srečanju so zmagali »starejši« nad
mladimi z rezultatom 6:4.
M. B.
Pionirji v nogometu
« " • T »1
Občinska zveza za telesno kulturo v
Šmarju pri Jelšah je minulo nedeljo
izvedla občinsko prvenstvo v nogo-
metu za pionirje. Moštva mladih igral-
cev so se zvrstila takole: 1. Rogatec,
2. Rog. Slatina I, 3. Rog. Slatina II,
4. Kozje, 5. Šmarje in 6. Bistrica ob
Sotli. Tekme pa so se končale z na-
slednjimi izidi: Rogatec : Šmarje 4:0,
Rog. Slatina II : Kozje 1:0, Rog. Sla-
tina I : Bistrica 6:0, Rogatec : Rog.
Slatina II. 2:0 in Rogatec : Rog. Sla-
tina I. 3:2.
Društveni miting
Kladivarja
V okviru drugega kola ekipnega pr-
venstva LRS za mlajše mladinke je bil
v soboto popoldne na stadionu Borisa
Kidriča še društveni mitiing, ki je dal
pri mladincih naslednje najboljše re-
zultate:
Vlišina: Kunej, Resiček, Veselak in
Polutmik vsi po 155; kladivo: Oset 39.07:
disk: Lednik 37.00; kopje: Svajger 46.96;
800 m: Zunta.r 2:08,2. Kalafič 2:10.8;
100 m: Lužar lil.6.
CLAN1 — kopje: Ogrizek 48.87; kla-
divo: Peterka 49.23;	krogla: inž. Brodnik
13.05.
ČLANICE — disk:	Škorndk 31.34; kop-
je: Škornik 33.53.
Tine Šrot -
drugI
V soboto in nedeljo je bilo v
Ljubljani republiško prvenstvo v
vajah na orodju. Med člani zvez-
nega razreda je zmagal Miro Ce-
rar iz Ljubljane s 114.20 točke,
drugi pa je bil član gabrskega
društva Tine Šrot, ki je zbral
104.85 točke.
Prav lep uspeh je dosegel tudi
Avgust Kisel, član Partizana Ce-
lje-mesto, ki se je med člani
prvega razreda uveljavil na dru-
go mesto s 103.10 točke. Tretji v
tej skupini je bil Pavčič, prav
tako član mestnega Partizana, s
103.05 točke. Posebno pohvalo pa
zaslužijo tudi mladi telovadci iz
Slov. Konjic, ki so v ekipnem
ocenjevanju mladincev drugega
razreda zasedli prvo mesto s
310.50 točk.
MLADINCI CELJSKEGA
PARTIZANA
republiški
prvaki
V ROKOMETU
V nedeljo je bilo v Celju re-
publiško prvenstvo v rokometu
za mladince. Mladi igralci Par-
tizana iz Celja-mesto so tokrat
pripravili z osvojitvijo prvega
mesta prijetno presenečenje.
Najprej so premagali favorita,
ekipo iz Slovenjega Gradca 13:6,
zatem lanskoletnega prvaka,
Mladost iz Kranja 9:7, nazadnje
pa še ljubljanskega Slovana s
14:8.
Pri Celjanih je bil odlično raz-
položen Franc Hribernik, ki je
bil s sedemnajstimi goli najbolj-
ši strelec turnirja. Izkazal se je
tudi vratar Dvornik, da ne ome-
njamo ostalih igralcev, kot Rov-
šnika, Finka, Savodnika, Dobraj-
ca, Orača, Toplaka, Dorna, Ko-
kota in Janeza Goršiča.
Pretekle dni so bile odigrane
polfinalne tekme v rokometu za
pokal maršala Tita. V Laškem
so Soštanjčani premagali doma-
čine z visokim rezultatom 31:17,
v drugi tekmi pa je Partizan Ce-
lje-mesto odpravil Prebold s 38:9.
Cetfska tazpteduita
Pred kratkim sta Olepševalno in
turistično društvo ter Foto-kino dru-
štvo Celje razglasila rezultate prvega
natečaja za najlepše razglednice me-
sta Celja. Čeprav prvi poskus, zaradi
skromne udeležbe šestih kandidatov,
ni najbolje uspel, pa je natečaj ven-
darle pokazal, da je treba iti po tej
poti naprej in spodbuditi vse ljubi-
telje fotografije, da sodelujejo in po-
magajo pri iskanju motivov za tako
imenovane turistične razglednice me-
sta ob Savinji. Prav zaradi tega sta
obe društvi sklenili, da bosta v krat-
kem razpisali že drugi natečaj. Razen
BRODNIK
68,12 v kopju
Točke telovadnega nastopa v Žalcu so
Uspešno izpopolnila še atletska tekmo-
vanja, na katerih so se v glavnem po-
merili člani in članice AD Kladivarja.
Med nastopajočimi se je najbolj izkazal
inž. Brodnik ki je kopje zalučal 68,12 m
daleč. Odlična je bila tudi Lubejeva, ki
je v skoku v daljino dosegla rezultat
5.10 metra. V štafeti 400X300 X 200 X 00
so zmagali tekači iz Žalca pred mlado
vrsto Kladivarja.
<-
NOGOMET
MLADA REPREZENTANCA JU-
GOSLAVIJE : KLADIVAR
6:1 (1:0)
Uspel nastop
harmonikarjev
na Dobrni
V nedeljo je zbor mladih celj-
skih harmonikarjev, ki jih pod
okriljem Svobode vodi in uči prof.
Oskar Leskovšek, nastopil na
Dobrni. Uspelemu dopoldanskemu
koncertu je v popoldanskih urah
sledil še nastop kvinteta, kj je
prav tako žel obiilo odobravanja.
tega sta sprejeli predlog, da bosta vsa
predložena dela zbrali na javni raz-
stavi, na kateri bodo tudi njeni obi-
skovalci ocenjevali posamezne raz-
glednice. Razumljivo je, da bo pred-
ložena dela ocenila še posebna stro-
kovna komisija.
Posnetek — razglednica, ki je bila
na minulem natečaju najbolje oce-
njena. Od petih možnih je dobila pri
tajnem ocenjevanju štiri glasove.
Njen avtor pa je Zdravko Vidmar,
direktor Fotolika.
-an
Lilijana Petrovič
v Celju
Uprava doma JLA v Celju priprav-
lja za petek, 7. julija nastop članov
radia iz Novega Sada. Med pevci in člaini
instrumentalnih skupin, bf bodlo izva-
jali melodije vseh narodov Jugoslavije,
bo tudi znana pevka Lilijana Petrovič,
ki je letos z velikim uspehom nasto-
pila na reviji popevk v Cannesu. Na-
stop priznanih umetnikov iz Novega Sa-
da bo v petek. 7. julija ob osmih zve-
čer v veliki dvorani Narodnega doma.
Krompir st. — (25), krompir novi 42
(50—60). čebula 120—140 (100—120), čes n
IGO (120—200), fižol neluščen v. 170,
140 (130), fižol lušč. n. 100 (80—100), so-
fižol neluščen n. 100, fižol lušč. v. 00 -
lata 40—80 (40—80), špinača — (100—151),
ohrovt 40—50 (50—60), petršilj 120—2^0
(120—200), por — (100), pesa 120 (14C),
koleraba 40—60 (60—80), korenjček 75
(80), mleko 56 (56), smetana — (323),
skuta — (200), maslo — (720—840), jajca
25 (22—25), kokoši — (600—1000), piščan-
ci 440 (200—500), paradižnik 196, češrje
80 (50—120), jagode — (200—300), zelje
gl. b. 30, grah str. 100 (80—140), grah
sladk. — (200), borovnice — (100), gcbs
sveže — (200—350), hruške 140, kumare
150—160 (150), paprika 440, cvetača 100
(140—150), breskve 160, maline — (200—
250).
Trg je dobro založen. Primanjkuje
pa še vedno mlečnih izdelkov, perut-
nine in jajc.
Poročilo o gibanju prebivalstva v Ce-
lju, v času od 12. do 18. junija 1961.
Rojenih: 26 dečkov in 21 deklic.
Poročili so se:
Maks Kopše, avtomehanik iz Maribo-
ra in Kristina Karneža. učiteljiica iz
Žetal. Janez Dolinšek. kmet. tehnik in
Marija Pečoler, kmet. tehnik, oba Ma-
ribora. Vinko Apotekar, delavec in
Frančiška Lipičnik, polj. delavka, oba
iz Šmartna. Anton Krušič, str. tehnik
iz Celja in Štefanija Vesulak. knjigo-
vodkinja iz Levca. Vid Brinovčar, uslu-
žbenec LM in Marija Šuštar, trg. p<;m.
oba iz Celja. Stanislav Plesnik. upravnik
iz Pirešice in Magdalena Grm. gosp.
pomočnica iz Vinske gore. Stanislav Glo-
bin, delavec in Ana Gajšek. delavka
oba iz Celja. Marjan Dobovičnik, klju-
čavničar in Hedvika Trebičnik. knjigo-
vodkrnja oba iz Celja. Alojz Kolar, šo-
fer in Pavla Feldin, delavka, oba iz
Štor. Janez Drobne, uslužbenec iz Ce-
lja in Jožefa Rutar, telefonistka iz
Ljubljane. Izidor, Pavel Bokal, skla-
diščnik in Jožefa Vrečar, trg. nom. cbu
iz Celja. Jožef Drstveoišek, kurir in
Jožefa Ekhard delavka, oba iz Videm-
Krško.
L MRLI SO:
Josip Goropevšek, kmet iz Parižlj, star
38 let. Friderik 2ekar, krojaški mojster
iz Celja star 55 let. Anton Gaber, kmet
iz Lipovca star 58 let. Elizabeta Šurc.
gospodinja ti\z Celja stara 61 let. MtihaeK
Na<»''Č. T7H»'«T»n 17 "71-1..... -'ir
79 let. Pavel Bremec, avtomehanik-šofer
iz Celja star 60 let.
Uspelo tekmovanje
pionirjev
Minule dni so pionirji stano-
vanjske skupnosti Center v Celju
izvedli zanimivo tekmovanje svo-
jih aktivov v streljanju, šahu, med
dvema ognjema, risanju, tenisu in
atletskih disciplinah. Prvo mesto
je zasedel pionirski aktiv z Raz-
lagove ulice, drugo pionirji iz
Ključavničarskega bloka, tretje
člani pionirskega aktiva s Titove-
ga trga in četrto pionirji iz Zi-
danškove ulice. Ob zaključku tek-
movanja pa so v sredo izvedli še
prireditev pod naslovom »-Pokaži
kaj znaš«.
Marija Lavriha z Ljubljanske ceste
je padla in si poškodovala glavo. —
Ladislav Miholan iz Štor se je pri delu
poškodoval po telesu. — Marija Rojnik
iz Braslovč si je pri padcu zlomila nogo.
— Tudi Marija Rizmal iz Braslovč je
padla in si zlomila nogo. — Franc Okorn
z Brega pri Polzeli je padel in se poško-
doval po glavi. — Z motorjem je padel
Franc Recko iz Celja in si pretresel mo-
žgane. — Frančiška Senčar iz Matk pri
Preboldu je padla s češnje in si zlomi-
la nogo. — Na Polzeli je padla Marija
Šerdoner in si zlomila nogo.
Nov stadion
in lep nastop
Vrsto uspelih telovadnih nasto-
pov šolske mladine in pripadni-
kov partizanskih društev je v ne-
deljo zaključila enaka prireditev
v Žalcu, ki so jo združili z otvo-
ritvijo lepega športnega stadiona.
Po povorki, ki se je končala na
novem športnem prostoru je slav-
nost začel predsednik občinske
zveze za telesno vzgojo Janez
Meglič, za njim pa je o pomenu
novega objekta in rasti telesne
vzgoje v žalski občini govoril
predsednik sveta za telesno kultu-
ro Milan Gerželj. Zatem je pred-
sednik žalskega Partizana Vlado
Veber nanizal prizadevanja za
zgraditev novega objekta, priza-
devanja, ki so združila ne le šol-
sko mladino in člane partizanske-
ga društva, temveč tudi družbene
in politične organizacije. Gradnja
novega športnega stadiona je bi-
la utemeljena ne samo s čedalje
večjim razmahom dejavnosti v
žalskem Partizanu!, temveč tudi
v pretesnih prostorih, v izgubi
nogometnega igrišča itd. Za grad-
njo stadiona je bil Ustanovljen
poseben odbor, ki ga je vodil pri-
zadevni Drago Markovič.
Skupna vrednost vloženih del in
materiala znaša blizu deset mi-
lijonov dinarjev. Stadion še ni
povsem dograjen. Zato bo treba
urediti še nekatera igrišča, gar-
derobe in drugo.
Ob zaključku slovesnosti je
predsednik ljudskega odbora žal-
ske občine Tone Delak odprl sta-
dion in ga izročil v upravljanje
Občinski zvezi za telesno kulturo.
Sledil je telovadni nastop šolske
mladine žalske občine ter pripad-
nikov partizanskih društev, na
katerem je sodelovalo nad 2500
mladine. Nastop je uspel. K njego-
vemu, vsaj zunanjemu uspehu, so
v mogočem pripomogli tudi enot-
ni ter okusno izdelani in obarvani
kroji. Med najbolj uspele točke
lahko štejemo ritmične vaje učenk
sedmih in osmih razredov. Pa
tudi v ostalih točkah je prišla do
izraza velika prizadevnost učite-
ljev in profesorjev za telesno vzgo-
jo, trud, ki so ga vložili v pripra-
vo in izvedbo velike prireditve,
s katero so poSastili tudi dvajseto
obletnico ljudske vstaje.
Štirje posnetki z nedeljske prireditve v Žalcu. Zgoraj na levi:
predsednik žalskega Partizana Vlado Veber, na desni predsednik
Občinskega sveta za telesno vzgojo Milan Gerželj. V sredini: rit-
mične vaje mladink, spodaj: del povorke
CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 23 — 23. jrulija 1981 ^^
Drugi zdravstveni dom
Komaj leto dni je minilo, kar so
na Polzeli slavili veliko delovno
zmago. Odprli so novo, na sodob-
nih zdravstvenih temeljih zgraje-
no zdravstveno postajo. Kako po-
trebna je bila, je pokazala doseda-
nja praksa. Ker je delo po svoji
zmogljivosti ter po doseženih
uspehih preraslo iz posvetovalni-
škega na dispanzerski tip in ker
jim tudi novi zakon o organizaci-
ji zdravstvene službe nudi novih
spodbud za nadaljnji razvoj usta-
nove, so iz dosedanje zdravstvene
postaje ustanovili zdravstveni dom
ki je drugi v žalski občini.
V novem zdravstvenem domu
bodo n. pr. v dispanzerju za žene
poleg rednih pregledov posvečali
ženi skrb predvsem v njenih raz-
ličnih fizioloških obdobjih, zlasti
pa v materinstvu, in preprečevali
obolenja z najsodobnejšo medicin-
sko tehniko, v dispanzerju za otro-
ke pa bodo spremljali in zagotav-
ljali zdrav razvoj otroka v vseh
njegovih razvojnih fazah itd.
Velika delovna zmaga na pod-
ročju polzelske zdravstvene službe
ni le plod lokalnih prizadevanj in
delovnega kolektiva z upravnikom
dr. Knezom na čelu, marveč je kot
nešteto drugih delovnih zmag re-
zultat velikih naporov vseh naših
delovnih ljudi, da bi čimprej in
čim bolj razvili socialistične druž-
bene odnose tudi v zdravstveni
službi. Tudi tokrat gre kakor leto
poprej zahvala vsem, ki so kakor
koli pripomogli k veliki delovni
zmagi, zlasti pa Tovarni nogavic,
kmetijski zadrugi in pa seveda
vsem, ki so moralno in materialno
sodelovali pri razvoju zdravstvene
službe na Polzeli.
Nova trgovina
Podjetje »Sloga« v Šempetru je
pred dnevi odprlo v prostorih
hmeljarskega doma novo trgovino
mešanega tipa z delno samoizbiro.
Trgovina posluje non stop od
6. do 20. ure dnevno, tudi ob so-
botah popoldne. Poleg mešanega
blaga bo trgovina imela v prodaji
tudi mleko in meso.
Ta trgovina je poleg samopo-
strežbe v Preboldu in poslovalnice
mešanega tipa v Trnavi že tretja
nova trgovina trgovskega podjetja
»"•Sloga«. Kolektiv namerava v
bližnji prihodnosti urediti tudi
prodajalno mešanega industrij-
skega blaga v Preboldu, za kar
ima že pripravljene načrte in odo-
brena denarna sredstva. F. P.
Zdravstveni dom
Še letos bodo nadaljevali z iz-
gradnjo zdravstvenega doma v Ve-
lenju. Porabili bodo 16 milijonov
dinarjev, kar bo zadostovalo, da
ne bi prišlo do večjih okvar na
domu, ki je že nekaj let v suro-
vem stanju.
V. V.
Opozorilo
Okrajni zavod za socialno zavarovanje
>• Celju prosi vse upokojence, ki NISO
ČLANI društva upokojencev, da na
uradni dan predložijo svoje in svojih
družinskih članov zdravstvene izkaznice
zavodu ali pristojni podružnici da bo-
mo označili v knjižici pristojno občino.
Tekstilna tovarna v celjskem bazenu
razpisuje delovno mesito
vodje splošnega sektorja
Pogoj: Visoka ali višja strokovna izo-
brazba z dvoletno prakso ali srednja
strokovna izobrazba s petletno prakso
na vodilnih delovnih mestih v industriji.
Ponudibe sprejema pod šifro >8418<
uprava Celjskega tednika.
Komisija za razpis mest direktorjev
gospodarskih organizacij in upravnikov
kmetijskih zadrug pni ObLO Šmarje pri
Jelšah
razpisuje mesto upravnika
!
Avtoinehanične delavnice. Rogaška Sla-
tina.
Pogoji: Visoko kvalificiran avtomeha-
nični delavec z nekaj let prakse pri vo-
denju avtoservisnih delavnic.
Vloge je poslati pravilno kolkovane do
10. 7. 1%1 na naslov komisije.
Zavod za zaposlovanje delavcev Celje razpisuje nasled-
nja delovna mesta:
1.)	Sekretarja zavoda
Pogoj: Visoka šosfca izobrazba z opravljenim izpitom in
najmanj 2-letno prakso v državni uipravi.
2.)	Pisarniškega referenta
Pogoj: Popolna srednješolska izobrazba in najmanj 3
letna praksa v vložišču v državni upravi.
Trgovsko podjetje za tekstil an galanterijo na veliko
»TKANINA-GALANTERIJA« Celje razpisuje za šolsko leto
1961/1962 sledeče štipendije:
1.)	eno za šolanje na ekonomski
fakulteti
2.)	eno za šolanje na višji komercialni
šoli
Prošnje s ikratkim življenjepisom in potrdili o doseda-
njem študiju je vložiti do 15. julija 1961.
Prednost imajo prosilci iz področja občine Celje.
Razpis
Kmetijska srednja šolav Vrbju pri Žalcu bo v šolskem letu 1961-62
sprejemala v prvo stopnjo:
I.	Učence in učenke, ki so uspešno končali osemletko ter imajo ve-
selje do* kmetijstva in niso starejši od 18 let.
II.	V drugo stopnjo — oddelek za odrasle — slušatelje, ki niso
mlajši od 20 let, ter imajo nižjo kmetijsko šolo, izpit za kvalificiranega
kmetijskega delavca ali daljšo prakso v kmetijstvu.
Kandidati pod I. vložijo lastnoročno napisano in kolkovano prijavo
(50 d;n), kateri priložijo spričevalo o dovršenem osmem razredu, rojstni
list in zdravniško spričevalo.
Kandidati pod II. vložijo kolkovano prijavo, dokaz o šoLski aH stro-
kovni kvalifikaciji, oziroma mnenje in priporočlo podjetja o kandidatu
Kandidati za vpis v II. stopnjo, morajo opraviti preizkus znanja
iz slov. jezika in matematike.
Redni vpis bo od 20. do 30. junija t. 1. vsak dan od 8. do 12. ure,
naknadni pa od 1. do 5. septembra t. 1. pri upravi šole v Vrbju. Preiz-
kus znanja bo 1. in 3. julija.
Kandidati pod I. obvezno stanujejo v internatu, kandidati pod II. pa
lahko tudi izven.
DOPISNA ŠOLA LJUBLJANA, Likozarjeva 3
RAZPISUJE
VPIS T
1.	I. letnik dopisne TEHNIŠKE SREDNJE ŠOLE
a)	pripravljalni tečaj
b)	strojni oddelek
c)	elektriški oddelek
d)	lesni oddelek
e)	kemijski oddelek
2.	I. letnik dopisno EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE
3.	dopisno ADMINISTRATIVNO ŠOLO
4.	dopisni STROJEPISNI TEČAJ
5.	I. in II. sitopnjo dopisne SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE ŠOLE (8-letke)
6.	I. stopnjo JEZIKOVNEGA TEČAJA za nemški in italijanski jezik.
Šola je namenjena predvsem članom organizazcije Zveze borcev,
vanjo pa sel ahko vpišejo tudi člani Zveze sindikatov.
Pričetek šolanja za vse šole bo meseca septembra oziroma oktobra.
Prijave pošljite DO 1. AVGUSTA 1961 na naslov: DOPISNA ŠOLA,
Ljublj ana, Likozarjeva3, p. predal 106/11.
Program, prijavno tiskovino in podrobna navodila za vpis in šolanje
> Dopisni šoli dobite OD 25. JUNIJA DALJE proti plačilu din 50 pri
okrajnih in občinskeh odborih ZB, pri okrajnih in občinskh sndkalnh
svetih ali v Dopisni šoli, Ljubljana, Likozarjeva 3.
Ustne informacije daje vodstvo šole po telefonu št. 30-043, za posebne
pismene informacije pa priložite znamko za odgovor v znesku din 25.
REPUBLIŠKI ODBOR ŽELEZNIČARJEV ZA PROSLAVO
20. OBLETNICE UPORA LJUBLJANA (MOŠE PIJADE 39)
zbira zgodovinsko gradivo o delu OF na železnici, ki bo pozneje
objavljenov posebni publikaciji. V ta namen
poziva
vse aktirvne železničarje, ki so kakorkoli pomagali OF na železnici ali
r kraju svojega bivališča, da izpolnijo anketne liste, ki jih lahko dobijo
v svoji delovni enoti, tiste pa, ki so bili po letu 1945 upokojeni ali za-
posleni drugje, da sporočijo do 1. VIL 1961 $voj naslov šefu najbližje
železniške postaje. Prav tako prosi odbor vse tiste terenske aktiviste
OF,, ki so iimeli med vojno avezo z aktivisti OF na železnici, da svoje
sedanje naslove sporočijo temu odboru.
Upravni odbor obratne ambulante Celje razpisuje de-
lovno mesto
BOLNIČARKE
v amulanti za prvo pomoč
Nastop službe 15. VII. ali 1. VIII. 1961.
RAZPIS
Na temelju 32. člena statuta in 11. člena pravil Centra za izobraže-
vanje djeLavce? v blagovnem prometu.
RAZPISUJE
TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ CELJE V CELJU
MESTO DIREKTORJA CENTRA
Zahteve:
Delovno mesto zahteva organizacijske in pedagoške sposobnosti vo-
denja centra usmerjanja teoretičneg in praktičnega pouka po sodobnih
načelih za mladinske oddelke in oddelke za odrasle, sposobnosti usmer-
janja tečajev, seminarjev in drugih oblik izobraževanja za potrebe delov-
nih mest v blagovnem prometu. Ker je Center zavod, ki razpolaga z last-
no šolsko zgradbo in lastnim finančnim računom ter opravlja jse admi-
nistrativne posle v zvezd z izobraževanjem, se zahtevajo tudi sposob-
nosti za usmerjanje služb, ki so materialno tehnične prirode.
Pogoji:	|
Najmanj Višja šola ekonomske smeri in najmanj 5 let prakse v
gospodarstvu ali javnih službah:
Najmanj višja pedagoška šola in najmanj 5 let prakse v gospodar-
stvu ali javnih službah.
Interesenti vlože prošnjo na tajništvo Trgovinske zbornice za okraj
Celje v Celju, Miklošičeva ulica 3 v 15 dneh od dneva objave razpisa
v Ur. 1. LUS.
Prošnji morajo priložiti:
1.	življenjepis
2.	zadnje šolsko spričevalo
3.	potrdilo o dosedanjem službovanju
4.	prepis odločbe o razvrstitvi (velja za javne uslužbence)
5.	da je jugoslovanski državljan
6.	da ni v kazenskem pregonu
7.	da je telesno in duševno sposoben
Trgovinska zbornica
za okraj Celje
OBJAVE IN OGLASI
GLEDALIŠČE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Sobota, 24. junija ob 20. uri — Nušič:
Gospa ministrica. — Gostovanje na
Ljubnem.
Nedelja, 25. junija ob 16. uri — Stevens:
Zakonski vrtiljak. — Gostovanje na
Frankolovem.
Sreda, 28. junija ob 20. uri — Nušič:
Gospa ministrica. — Gostovanje v Mo-
zirju.
Četrtek 29. junija ob 20. uri — Nušič:
Gospa ministrica. — Gostovanje v Voj-
niku.
KINO
KINO UNION BO ZARADI ADAPTA-
CIJE ZAPRT OD 26. 6. DO 6. 8. 1961
KINO METROPOL
24.-27.	6. 1961 »GOLA MAJA<,
ameriški barvni Csc film
28. 6. — 1. 7. 1961 »SPLETKE IN LJUBE-
ZEN«, nemški Csc film
LETNI KINO
25.-27.	6. 1961 >OŠAMLJENI ČLOVEK«,
ameriški barvni VV film
28. 6,—1. 7. 1961 »NOTREDAMSKI ZVO-
NAR«, francoski barvni Csc film
DPD »SVOBODA« CELJE -
MLADINSKI KINO
Dne 24. in 25. 6. 1961 »POROČNO KO-
SILO«, ameriški film
Predstave v soboto ob .15. in 17. uri
ter v nedeljo ob 10., 15. in 17. uri
KINO DPD »SVOBODA« -
ŠEMPETER V, SAVINJSKI DOLINI
Dne 24. in 25. 6. 1961 »LEPOTICA IN
CIGAN«, francoski barvni Csc film
Dne 28. in 29. 6. ,1961 »KLJUČ«,
angleški Csc film
SLUŽBE
ŽENSKO osebo za mesec dni od 1. ju-
lija za čuvanje otroka iščem. Cajič
Matilda, Tomšičev trg 3 Celje.
VAJENKO pošteno, natančno za cvetli-
čarno sprejmem. Naslov v upravi lista.
MIZARSKEGA POMOČNIKA z odsluženo
vojaščino sprejmemo. Cepin Anton,
Dobrova 8, Celje.
ZANESLJIVO, skrbno moč k starejši
ženski osebi iščem. Popolna oskrba s
prenočiščem v hiši. Nastop možen ta-
koj. Naslov v upravi liista.
KUPIM
ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom
ali samo glavo, kupim. Januzovič An-
gela, Aškerčeva 8.
MELBROSIN — preparat cvetnega prahu
in matičnega mlečka (GELEE ROYALE)
garantiramo znastveno stabiliziran
proizvod MELBRO — COOP (Zavod
za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh
lekafnah. Lekarne, ki preperata še ni-
majo, naj ga nabavijo pri »Kemofar-
maciji« v Ljubljani.
PRODAM
ENOSTANOVANJSKA hiša takoj vselji-
va za 2,800.000 din. Teharska 86 na-
prodaj.
HARMONIKA nova, črna 120 basna HO-
HNER VERDI III. naprodaj. Cater, Te-
harska 34.
VEČJO otroško posteljico, kompletno
prodam. Cesta na grad 10 Celje.
KLAVIRSKA harmonika naprodaj. Na-
slov v upravi lista.
OPRAVO za lovsko sobo (kavč, omara,
itd.) z lovskimi motivi ter vrtno gar-
nituro, skoraj, novo (Lesnina), pro-
damo. Naslov v upravi lista.
500 ZIDAKOV, rabljenih proda »Nova
cvetličarna« Celje.
PRODAM pod zelo ugodnimi pogoji dvo-
družinsko hišo v krasnem okolju ob
glavni cesti — cena 900.000 dim. Naslov
v upravi lista.
UGODNO prodam novo otroško karmo-
niko »Pionir-Melodije«, 32 basov. Na-
slov v upravi lista.
RAZNO
ODDAM v najem garažo v Kajuhovi
ulici. Naslov v upravi lista.
GARAŽO, vrt in uto (stanovanje) v cen-
tru mesta oddam tudi posamezno. Po-
nudbe pod šifro »Večletno«.
GARAŽO (večjo) iščem v mestu ali oko-
lici. Ponudbe na upravo lista pod »Le-
to vnaprej«.
DELOVNI KOLEKTIVI!
Turistična poslovalnica Avtobusnega
prometa, Celje IZLETNIK organizira za
delovne kolektive izlete z modernimi tu-
rističnimi avtobusi po domovini in v
inozemstvo. Za večdnevne izlete nudimo
izredne popuste.
Naša poslovalnica nudi še naslednje
usluge:
NABAVA POTNIH LISTOV IN TUJIH
VIZUMOV.
Prodaja AVIONSKIH, MEDNAROD-
NIH. ZELEZNIŠKIH IN AVTOBUSNIH
KART.
REZERVACIJE za letni oddih, preno-
čišča, spalne karte za vlake doma in ino-
zemstvo.
INFORMACIJE VSEH VRST — ME-
NJAVA VALUT.
Cenjene stranke obveščamo, da imamo
na zalogi aivtokarte SLOVENIJE in JU-
GOSLAVIJE, ter avtobusne in železniške
vozne rede.
Za cenjena naročila se priporoča IZ-
LETNIK turistična agencija, poslovalnica
Celje, Titov trg 3, telefon 28-41.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše dobre žene, zla-
te mamice, stare mame
ELZE ŠURC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo
spremili na njeni zadnji pot, ji daro-
vali vence in obsuli njen prerani grob s
cvetjem, ter nam izrazili pismeno in
ustmeno sožalje.
Lepa hvala članom kolektiva Okraj-
nega zavoda za socialno zvarovanje, Jav-
ne zobne poliklinike in Trg. podjetja
»Volna« iz Celja za darovane vence.
Zahvaljujemo se zdravnikom Celjske
bolnišnice, dr. Zaveršniku iin dr. Faza-
rincu z internega oddelka, primariju
kirurgičnega oddelka dr. Rojcu in dr.
Orlu za njihovo skrb.
Posebna hvala dr. Sevšeku, ki je ne-
umorno in požrtvovalno lajšal bolečine
med njeno boleznijo. Vsem iskrena hva-
la.
Žalujoči mož hčere in ostalo sorod-
stvo.
OBVESTILA
Rdeči križ — občinski odbor Celje —
obvešča vse svoje osnovne organizacije
in njihove člane, da je po sklepu glav-
nega odbora Rdečega križa Slovenije
letna članarina za 196l povišana od 60
na 120 din. Ker smo bili o tem poviša-
nju obveščeni šele koncem maja t. 1.,
prosimo vse člane Rdečega križa, ki so
za letos že poravnali članarino v dose-
danjem znesku 60 diin naj blagohotno
sprejmejo pobiralce, ki se bodo pri njih
oglasili v drugi polovici tega leta in naj
jim z razumevanjem poravnajo še osta-
nek članarine 60 din.
»METALKA«, trgovsko uvozno in iz-
vozno podjetje, Ljubljana, Titova c 24
sprejme
takoj aLi po dogovoru vajence za priu-
čitev v tehnično-železninarsko stroko.
Prošnje s spričevalom o uspešno do-
vršeni osemletki pošljite na naslov »Me-
talka«, Ljubljana, Titova c. 24 do 30.
junija 1961.
Podjetje »POSREDNIK« Celje sprejme
TRGOVSKEGA POMOČNIKA
za komisijsko trgovino. Ponudibe spre-
jema uprava podjetja, Celje, Slomškov
trg 1.
STANOVANJA
MOŠKO osebo sprejmem na stanovanje.
Mariborska 32 b.
SAMSKO sobo odstopim. Za ureditev po-
trebno 100.000 din. Ponudbe na upravo
pod »Novogradnja«.
SOBO kuhinjo, shrambo, drvarnico v
centru mesta, II. nadstropje, zamenjam
za sobo, shrambo in drvarnico v cen-
tru mesta, I. nadstropje ali pritličje.
Ponudbe pod šifro »Zamenjava« na
upravo lista.
ZAMENJAM sončno sobo za isto v cen-
tru. Naslov v upravi liista.
GELEE ROTALE - MATIČNI MLEČEK,
garantirano znanstveno stabiliziram,
prorrvod Zavoda za čebelarstvo dobita
▼ vseh lekarnah. Lekarne, ki prepa-
rata še nimajo, naj ga nabavijo pri
»Kemofarmacj ji< v Ljubljani.
Oglašujte v
Celjskem tedniku
ClTAJTE
CELJSKI TEDNIK
Ure<fajjs&tvo Celje, Titov trg 5 —
poitivi predaj 16 — telefon 25-23 in
■J4-23 uprava: Celje, Trg V. kon-
gresa 3 — poštni predal 152 — tele-
fon 23-75 im 20-89 — Tekoči račun pri
Narodni banki Celje: 603-11-1-65*
kzhaja ob petkih — letna naroi-
aioa 800, polletna 400, četrtletna
300 din — Inozemstvo 2.400 dia
posamezna številka 20 din —
-okopisoT ne vračamo.
»KOMPAS«
TURISTIČNO IN AVTOBUSNO
PODJETJE
Poslovalnica Celje
ORGANIZIRA
skupinske izlete s turistično opremlje-
nimi avtobusi, po želji in naročilu za po-
samezne izletniške skupine, doma im ▼
inozemstvo.
NUDI
vsakovrstne turistične usluge: prodaja
železniške vozovnice za Jugoslavijo in
inozemstvo, rezervira mesta v spalnikih
na domačih in inozemskih železniških ter
letalskih progah, prodaja ladijske vozov-
nice, preskrbuje POTNE LISTE in vse
TUJE VIZE, menja tuje valute, izvršuje
in nudi vse rezervacije za LETNI ODDIH
ter daje najrazličnejše in zanesljive in-
formacije o potovanjih.
Dvanajstdnevno potovanje
z luksuzno motorno ladjo »Jugoslavija«
(od 15. 10 do 26. 10. 1961)
2500 MILJ PO SREDOZEMLJU!
Prijave za potovanje sprejemamo naj-
kasneje do zaključno 5. septembra 1691.
PRED VSAKIM POTOVANJEM OBIŠČITE
POSLOVALNICO »K O M P A S« CELJE
TOMŠIČEV TRG 1 - telefon 23-50.
ZANIMIVOSTI
NAŠ GOST
IN NJEGOVA
DOMOVINA
MALI
Več tisoč Celjanov je ▼ »orek
na Šlandrovem trgu t Celjri nav-
dušeno pozdravilo velikegu pri-
jatelja Jugoslavije, predsednika
mlade afriške republike Mali,
gospoda Modibo Keito. Enako
navdušenje in prijateljski spre-
jem je malijski suveren s svojim
spremstvom doživljal po vsej dr-
žavi. Vse do nedavnega smo mi,
kot tudi večina človeštva, kaj
malo vedeli v tej deželi v Afriki.
Kako smo tudi mogli, saj je bila
vseskozi v globoki senci kolo-
nializma, neznatna, do kraja iz-
koriščana dežela, pred leti ome-
njena samo kot francoski Sudan.
Republika Mali je postala svo-
bodna in noodvisna dežela v času
kot večina afriških dežel. Obsega
površino 1 milijon in 204.000 kva-
dratnih kilometrov, njeno prebi-
valstvo pa šteje okoli 3.700.000
ljudi. Mlada republika Mali je
kot večina dežel, ki so se osvo-
bodile kolonializma. zaostala dr-
žava. Njeno gospodarstvo slor.i
na naturalnem poljedelstvu in ži-
vinoreji. Industrija je le slabotno
razvita, je pa v razcvetu precej
obširna investicijska izgradnja.
Po francoskem referendumu, ka-
terega posledica je bila vrsta no-
vih držav v Afriki, se Sudan ni
popolnoma odtrgal od francoske
skupnosti, vendar je ta nadaljnja
povezanost le prehodna etapa na
poti republike Mali k popolni ne-
odvisnosti.
Mali je bil precej prizadet, ko
je razpadla prvotna Federacija
Mali in se je pozneje od nje od-
cepil Senegal, ki je gospodarsko
bolje razvit, preko ozemlja te
države pa je Sudan, sedanja re-
publika Mali, imel izhod na oba-
lo x\tlantskega oceana.
Republika Mali predstavlja
člen v verigi tistih držav, ki od-
klanjajo vojaško povezovanje v
bloke, ki stremijo za tvorno so-
delovanje in ki jim je težnja za
mirom eden od temeljev zunanje
politike.
Do stikov z Jugoslavijo je pri-
šlo ob potovanju predsednika Ti-
ta v Afriške dežele, ko je Modibo
Keita povabil našega predsedni-
ka na obisk, čeprav poprej ta
obisk ni bil predviden. Prvi stik
je skoval tesno povezanost in
globoko prijateljstvo med obema
voditeljema in narodi obeh dežel.
Malijski suveren Modibo Keita,
ki je v torek tudi v Celju poglo-
bil naše simpatije do njegovega
ljudstva in do sebe, je sin ple-
menskega poglavarja in je eden
od redkih nadarjenih Afričanov,
ki jim je bilo mogoče pridobiti
fakultetno izobrazbo, študiral je
v Franciji, potem pa poučeval v
zaostalih vas.eh svoje domovine.
Zelo zgodaj se je začel politično
udejstvovati. Nagibal je k fran-
coskim levim socialistom in fran-
coski KP, pozneje pa postal ob
Seku Tureju in Boignyju eden
vodilnih osebnosti v Stranki afri-
ške solidarnosti.
Ko je nastala Federacija Mali,
skupnost Sudana in Senegala, je
bil Modibo Keita najprej župan
Bamaka in poslanec sudanske
nacionalne skupščine. Pozneje pa
je postal predsednik sudanske
vlade in pred razdelitvijo pokra-
jin predsednik vlade Federacije
Mali. Po odcepitvi Senegala je
bila ustanovljena Republika Ma-
li, ki jo vodi predsednik Modibo
Keita.
Med Jugoslavijo in Malijem so
bili upostavljeni diplomatski sti-
ki leta 1960. Zelo hitro so se raz-
širili trgovinski in finančni stiki,
kot tudi sodelovanje na znan-
stvenem področju.
Ob njegovem potovanju skozi
Celje smo lahko videli, da je
predsednik Modibo Keita obdan
z mladimi sodelavci, kar se sim-
bolično sklada z mlado republi-
ko, z novimi in progresivnimi
težnjami te daljne prijateljske
dežele.	-ek
Prizor s prisrčnega sprejema malijskega visokega gosta in njego-
vega spremstva v Celju.
Atomi in nakit
Japoncem se je posrečilo umet-
no izdelati črne bisere, ki so jih
doslej po svetu poznali le v ori-
ginalni beli »izdaji«. Japonska je,
znana po umetnih gojiščih biser-
nih školjk, ta nakit pa hkrati za
Japonsko predstavlja važen vir
narodnega dohodka.
Črne bisere so dobili tako, da
so bele bisere izpostavili atomske-
mu žarčenju. Ta fenomen je začel
zanimati znanstvenike. Profesor
Horiuči je odkril tajnost, zakaj
postane biser črn, če je pod vpli-
vom atomskega žarčenja. Prepo-
lovil je tak biser in ugotovil, da
je črno v bistvu samo jedro bi-
sera. Le-to pa zato, ker biserno
jedro vsebuje mangan, ki pod
vplivom atomov oksidira.
Japonci so v preteklem letu na
ta način vzgojili okoli 36 ton čr-
nih biserov. Koliko skrbi in dela
za nečimrnost?
Muca je bila že do vrti grla
sita misi, mleka, celo mladi ptički
v gnezdu so se ji zataknili. Pa je
šla muca po svetu in prišla do
velike vode. Sedla je na leseni
pomol in pomežikala v bistro .vo-
do pred seboj. Po njej so plavale
ribe. Lepe, velike, vabljive in
okusne. Zavidala je racam in go-
sem, ki so se potapljale in lovile
ribji drobiž. Tudi muca bi rada
ribo, toda mačji rod je skregan
z vodo...
Potem so race pripodile veliko
posirv prav do brega. Muca je
stegnila tačko z ostrimi, kot trn-
ki nevarnimi krempeljčki. Hopt
in riba je že na suhem...
Kaj je nauk v tej basni?
To, da tisti, ki vodo kali, ne
ulovi največje ribe. To, da dosti-
krat pade plen v nenadejane
kremi je in to, da mnogi lovijo
ravno tam, kjer so najmanj po-
klicani ...
Nacionalizacija starin
Antične ruševine Jupitrovega templja v Baalbeku na srednjem
vzihoidoi. Ta ogromen silno lepo izrezljan kamen je v enem kosu
i V nekaterih arabskih deželah
j? so prepovedali izvoz zgodovinskih
| predmetov, ki so nekoč brez vsa-
? ke odobritve zapuščali kraje
, najdb in danes predstavljajo sen-
zacionalne muzejske vrednote v
razvitih zapadnih deželah. Tako
f je dragocen kip Nefretette v Ber-
linu, velik obelisk iz Heliopolisa
^ v Parizu. Vrednost teh najdb v
* evropskih in ameriških muzejih
I gre v težke dolarske milijone.
J Dežele, ki so zaščitile arheolo-
1 ške najdbe, niso računale samo
| na vrednost, ki jo taka kulturna
I dediščina predstavlja v turistič-
t nem smislu. Pravijo tudi to: na
: tisoče zapadnjakov je zaslužilo
j doktorate na naših najdbah. Cas
j bi že bil, da naši študentje pišejo
■i diplomske naloge in doktorske di-
sertacije, ki ležijo v naši, v pre-
, teklosti tako zelo izkoriščani zem-
I lji.
( Cemu vse to, je razumljivo.
i Egiptologi živijo povsod po svetu,
v le Egipčana komaj najdete med
' njimi. Kot v Egiptu, tako je tudi
X drugod. Še slabše celo. Zato ta
»nacionalizacija starin«.
DIHAJ GLOBOKO
d)® 10
Nervoza, živčnost, neprištev-
nost itd. Vsak dan jih slišimo, te
besede. Je tega res toliko? Je in
ni. Veliko je nervoze, ker je naš
čas postavil to moderno bolezen.
Kakšna pošast pa je to? O, prav
nič huda, če ne podivja v člove-
ku. To je namreč živčni sistem
človeka...
Veliko pa je tudi hudobije, do-
mišljije, histerije, zlohotnosti in
egoizma, ki se skrivajo za pojav-
ne oblike živčnih bolezni.
No, toda tudi nervoza je ozdrav-
ljiva. Še več. Prav lahko bi se je
izognila velika večina, kajti naj-
več nevrotikov ima zelo malo
•vzrokov za ta »šport«.
Kaj storiti proti nagnjenju k
živčnosti:
—	izogibajte se nenehnemu po-
milovanju samega sebe;
—	ne obtožujte se neprestano
zaradi malih neuspehov v živ-
ljenju in pri delu;
—	izogibajte se prevelikih ci-
ljev, ki niso v skladu z vašimi fi-
nančnimi in delovnimi sposobno-
stmi;
—	ne drobite svojih misli na ti-
sočere malenkosti;
—	odpovejte se željam, da bo-
ste druge ljudi zgnetli po svojem
kopitu. Ljudje smo družbena bit-
ja, za življenje v družbi pa je po-
trebna strpnost. Zato začnite pri
sebi...
—	glejte da boste imeli vedno
odgovarjajočo in redno prehrano.
Draga hrana ni niti malo važna,
red pri hrani pa zelo.
Ce bi ugibali, kateri spol je bolj
nagnjen k nervozi, bi ugotovili,
da so sicer ženske tiste, ki so hi-
tro živčne, ki se razburjajo hitre-
je in ki prej vržejo puško v koru-
zo kot moški. Toda resnične živ-
ljenjske krize pa ženski spol na
splošno veliko bolje in pogumne je
prestaja od tako imenovanega
»močnega spola«.
Ce pa se razburiš, ravnaj po
nasvetu v naslovu ...
Opisna križanka
BREZ SAMOGLASNIKOV
(A 1) je šel na (B 1), da bi nabral
pridelkov za (A 2). Tam je zadel
ob (C 2) in (B 2). Da bi si potolažil
bolečino, je vzel (C 1) in si pri-
voščil kapljice, ki jih daje (D 2)
ali (D 3). Potem je vzel (D 1), z
njim zagrabil (C 3) in (B 3), ga od-
rezal in ker je le-ta ravno cvetel,
ga je vtaknil v (C 1) in ga z dru-
gim vred odnesel na (A 3).
,Nepolitične' dunajske iveri
Čeprav je poteklo že veliko vo-
de po lepi plavi Donavi od prvih
junijskih dni, je srečanje Hru-
ščev—Kennedy še vedno zelo po-
pularna tema časopisov. Na dan
prihajajo slike in sličice, zgodbe
in zgodbice, resnične in izmišlje-
ne, duhovite, neslane — iz kakr-
šnih virov in nalivnih peres pač
prihajajo.
2e dolgo ni bilo podobnega sre-
čanja, o katerem bi bilo tako ma-
lo in hkrati toliko napisanega.
Malo zato, ker armada novinar-
jev ni ujela niti drobtinice z mi-
ze v konferenčni sobi obeh veli-
kih, pa je zato morala hlastati po
drugih priložnostnih »prigrizkih«.
Zato je ob prilikah, ko je sedmi
velesili bil dovoljen pristop, bila
gneča toliko večja in so na du-
najskih starinah spočite oči čas-
nikarjev zapazile vsak gib, vsak
nasmeh, ušesa pa slišala vsak a
in vsak b. Še tisti renomirani,
avtoritativni in resni možaki sve-
tovnega tiska, ki so prišli tehtati
težo besede enega in drugega asa,
so morali poiskati že davno po-
zabljeno poetičnost in se zadovo-
ljiti, namesto z umetnino, z okvir-
jem.
Tako so v cesarsko kraljevem
Schonbrunnu, kjer so za oba ve-
lika nasprotnika in izbrano oko-
lje priredili svečano večerjo, vi-
deli zapuščenost in zadrego pred-
sednika avstrijske republike
Scharfa, ki baje ni imel sobesed-
nikov, čeprav je sedel na čast-
nem mestu med obema paroma.
In to je bilo ravno tisto. Na eni
strani sta sedela Kennedy in Nina
Hruščevna, ki sta bila ves čas za-
pletena v poglobljen pogovor. Ni-
rta, ki odlično obvlada angleščino,
je Jacku silno imponirala s svo-
jim materinskim značajem. Ken-
nedy jo je baje pogosto tako za-
vzeto poslušal, da je izgledalo ka-
kor da priden sinko posluša na-
svete izkušene mame.
Na drugi strani predsednika
Scharfa pa se je, kot,pravijo, raz-
vijal pravi pravcati flirt. Zviti in
prekanjeni »mužik» je imel ob se-
bi lepo in mlado Jacqueline, ki je
kljub donečemu naslovu »prva
dama Združenih držav«, tip film-
ske zvezdnice. Čeprav je temu
paru gotovo rojilo po glavah obi-
lo vprašanj, je med njima bila
jezikovna pregraja za uspešnejšo
konverzacijo brez tolmača, zato
sta se omejila bolj na vizualne
oblike »pogovora«.
Tako je potekalo srečanje na
Dunaju v znamenju dobre volje.
Dobro voljo sta pokazala oba ve-
lika, pokazali sta jo njuni sopro-
gi, ki sta se ganljivo menili o
otrocih in gospodinjstvu, pokaza-
li so jo novinarji, ki so vsako ge-
sto prijaznosti in strpnosti z ru-
ske in ameriške strani takoj zbo-
bnali po svetu.
Dobre volje pa so bili tudi Du-
najčani, kajti že desetletja se o
mestu ob »lepi plavi Donavi« ni
po svetu toliko pisalo.
AIenavadno - resnična
KOT TISOČ IN ENA NOC —
SAMO...
Ko je Toni Gardiner, mlada
Angležinja, sedela v telefonski
centrali doma v Angliji, se ji pač
ni sanjalo, da bo postala kraljica.
Zgodilo se je tako, kot pripove-
dujejo mnoge zgodbe v »Tisoč in
eni noči«. Njen oče, polkovnik, je
bil prestavljen v Jordan kot vo-
jaški ataše. Tja je prišla tudi To-
ni. Kot mnogostranska športnica
se je spoznala z jordanskim kra-
ljem Huseinom, s katerim se je
pred kratkim poročila.
Toda vse to ni tako rožnato.
Čeprav je prestopila v musliman-
sko vero, se Jordanci ne morejo
sprijazniti z Angležinjo na pre-
stolu. Predolgo so bili pod bri-
tansko nadvlado. Navsezadnje tu-
di Husein sam ne sedi več preveč
trdno na vladarskem tronu. Nad
njim je senca usode njegovega
bratranca, kralja Iraka, ki je bil
pred leti ubit. Poročno potovanje
je bilo odloženo na jesen, tako tu-
di kronanje Toni za kraljico.
ASTRONAVTSKI »VRH«
V GRČIJI?
V Grčiji, domovini mitološkega
letalca Ikarusa, pripravljajo vr-
sto prireditev in razstavo razvoja
človekovega osvajanja neba od
želje v davni preteklosti, preko
načrtov Leonarda da Vincija, vse
do sodobnih uspehov. Na sveča-
nost so povabili tudi Jurija Ga-
garina in Allana Sheparda, prva
kozmonavta. Torej še en »vrh«.
Morda se bo uresničilo srečanje,
zlasti zdaj, ko sta se srečala tudi
njuna vrhovna šefa?
KAŽE, DA BO FIDEL CASTRO
DOBIL TRAKTORJE
Pravijo, da so pogajanja dele-
gacije na Kubi ujetih agresorjev
in kontrarevolucionarjev, ki se
mudi v ZDA, dobro odvijajo. Gre
namreč za odškodnino, ki jo za-
hteva Castro. Zeli imeti 500 trak-
torjev za ujete sovražnike, ki jih
bo takoj izpustil iz taborišč, če
želji ugodijo.
Traktorji so kubanskemu kme-
tijstvu nujno potrebni, bolj od
ujetnikov, ki kot pripadniki bur-
žoaznih plasti itak ne znajo prid-
no delati, da bi popravili povzro-
čeno škodo vsaj deloma.