štav. 279 TRST, v torek 5. oktobra 1909. Tečaj XXXIV ■■mm IZHAJA VSAKI DAN M8 »b asdsljab In praznikih sta 5., afc FanadelJUh sfe 9. ijsrtra). F«Mial{Be itev. m prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) ▼ mncgik toVsisjmRli ▼ Trsta in okolici. Gorici, Kranju, Št. Pefcrm, Paaiojai, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-JBfai, Dornbergu itd. Zastarele S ter. po 5 nvč. (10 stot.). MLA8I SE RA6UNAJO NA MILIMETRE ▼ firokosti 1 )nUa(. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, 4iaeartaice, zahvale, poslanice, oglas« denarnih zavodov p* *m rt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka —iaffaa vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-ftmcj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratai oddelek uprava ^jiUimoeti". — Plačuje se izključno le upravi „£din««ti". Qtasllo političnega društva „Edinost za Primorsko* V •dlnoetl J« mod I mm NAROČNINA ZNAŠA M vm leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece a K; na *a- f»čbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■•Mirnim* M ■»<«!)«>» lzd*nj* „EDIHOSTI" stan« : »»!»■ ——i letae K 5 20, pol lata 2 00 —— Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank»» vana pisma aa na aprejemaje In rekoplal aa na vračaja Naročnine, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nlloa Glorglo Galatti 18 (Narodni dosti Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsercijja lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti it. 18. Mtaa-kraBftlaKnl račun ŠL 841652. TELEFON it 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Cesarjev god. DUNAJ 4. Povodom cesarjevega godu ■o bile v obeh državnih polovicah v vaeh deželnih glavnih meit h slovesne službe božje, katerih so se udeležile civilne in vojaške oblastnije, šolska mladina in številno občin« stvo. Ogrska zbornica ne bo odgodjena. BUDIMPEŠTA 4. — V krogih stranke neodvisnosti se zagotavlja, da ne bo poslan* aka zbornica jntri odgodjena. Dne 6. in 7. t. m. ne bo sej, zbornica se pa potem sestane 8. t. m. Ogrske obrtne korporacije za gospodarsko samostojnost. BUDIMPEŠTA 4. K predsedniku zbor* niče Juithu je daaes prišla pod vodstvom post. Lazara deputscija ogrskih obrtnih kor-poracij in mu izročila peticijo za ustanovitev samostojne ogrske banke in samostojnega carinskega ozemlju. Predsednik Ju.th je izrazil *voje veselje, da se od Karpatov do Adrije ves narod in vsi njega sloji zbirajo okolu zastave, na kateri je zapisana rešitev gospo* darske ločitve. Velikim veseljem gledam, je nadaljeval predsednik, da so vsi državljani Ogrske pripravljeni iti v boj za gospodarsko samostojnost. Brez gospodarske samostojnosti podleže Ogrika ob prvem spopadu. Stranka neodvisnosti je odločna • Košutom na čelu storiti svojo dolžnost bodisi kaker večina, bc-disi kakor manjšina, bodisi na vladi, bodisi v opoziciji. „Veleisdajniški" proces v Zagreba. ZAGREB 4. Sodba v „veleizdajniškem" procesu bo razglašena jutri ob 8. uri zjutraj. Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 4. Tekom današnjega predpoludne je mnogo politikov, mej temi tudi Ludvik Hollo, prišlo k predsečnku Justfcu, da te ž njim posvetujejo o položaju. Ob 11. uri se je vršila ministrska konferenca. Ob 12.30 uri so podpredsedniki stranke neodvisnosti imeli pri Košutu posvetovanje. — Košut jim ja poročal o vspehu svoje avdijence pri cesarju. Otvoritev grške zbornice. ATENE 4. Včeraj je bila zbornica slovesno otvorjena. Ministerski predsednik je prečita! skl-cevaini dekret. Starostni predsednik je na:nttnil, da se zbornica zopet sest&na v četrtek, d .t ti izvoli predsednika in biro. Nato je bi'a «eja zaključena. — Mnogo častnikov je pris:stvvra2o seji na tribinah. Budimpeštanski mestni svetovalci v Sarajevu. SARAJEVO 4. — Sincči je bil prirejen banket na čatt budimpeštanskim meitnim svetovalcem. Napivalo se je obema meitome. SARAJEVO 4. Včeraj po noči so neznani storilci strgali z dregov nekoliko madžarskih zastav in jih pomazali. — Ta čin je provzročil v icestu splošno nevoljo. Zdravstveno stanje carice. LONDON 4. Ve&ti iz Odese zagotoiljajo, da so bile pretirane govorice, ki so se v zadnjem ča«u razširjale o zdrav;u carice. — Bivanje v Livadiji ugaja carici in nadejati se ]e, da carica ▼ par mesecih popolaoma ozdravi, Nesreča v gledališču v Bjelici. OPAVA 4. — V mestnem gledališču v Bielicu sa je v soboto malo pred zvršetkom predstave pripetila nesreča, S stropa je z groznim ropotom padlo v stojališ&e ia v lože 40 štr aštrh metrov štukature. Občinstvo je je prestrašeno bsžalo, Dvajset oseb je bilo PODLISTEK. Valo Bratina. M6ra. Vdrugič že je vzdignil roko, da bi pritisnil na gamb električnega zvonca, a odmaknil jo je izaova ia začel iznora premišljevati. Jezila ga je ailno ta nemožata, smešna, dft, skoro otročja neodločnost in bojazljivost. Sramoval se je samega sebe, „ Vr?ga, kakor da grem pod 'vislice !" je zarobantil slednjič in vzdignil roko vtretje. da pozvoni; a ni se še dotaknil s prstom belega gumba, kar so te cdprla nagloma Trata, na katerih se je pojavila visoka, interesantna postava mlada ženske v hišni toaleti, j. A, glejte, glejte, aai ste venđar tu I Videla cem Vas že od daleč akozi okno ; migala sem z roko t pozdrav, a Vi niste koteli pogledati gori v okn% Bala iem se že, da ate odšli mimo, ker Vas tako dolgo mi bilo g«H, in ni mi dalo miru, da sem prišla pogledat na stopnice. ranjenih, od teh se jih osem težko ranjenih nahaja v bolnišnici, drugi so ▼ domači oskrbi. Iz betona napravljeni strop gledališča je ostal notaknjen. Deželni predsednik je takoj odposlal ▼ Bielico državnega tehnika. Boji v Severni Afriki. MADRID 4, — Ministerski predsednik Maara je izjavil, da hoče vlada čim prej zvršiti vojno z Mavri in da odpošlje v to svrho ▼ Maroko vsa potrebna oja&enja. MADRID 4, Ig fant dan Karlos Burbon •ki je sinoči odpotoval v Melilc. SRBIJA. BELIGRAD 4. Skupščina je sklicana za 14, t. m. na redno zasedanje. TURČIJA. CARIGRAD 4. — Ruski potianikje od potoval v Livadijo, da bo navzoč pri vspre-jemu turške misije, ki se jntri poda tjakaj. — „Jeni Gazeta" pravi, da ae v krogih port9 ne pripisuje sestanku Izvolskega in Rifaad paše ni kake posebne važnosti. CARIGRAD 4. „Oam. Ljoyd« pravi, da da je .porta na prošnjo črnogorske vlade oaljubila, da ne bo dopuščala mejo beguncem, ki so se udeležili zadnjih nemirov v Orno gori. CARIGRAD 3. „Ikdam" poroča, da je argl. drž. tajnik za nnanje stvari Grey v nekem pismenem poročilu na porto, ki v*e bavi ; miadoegiptovckim kongresom v Ženevi, izja vil, da angleška vlada potrjuje, da je Egipt sestavni del Torčije. Dunaj 4. Poljedelski minister dr. Braf se je pri ct/oritvi razstave ječmena v Brnu prehladil in mora ostati v postelji. „Dante AlI§Meri" m — analfabetl-zem o nalili- Nameni znanega društva v Italiji pod imenom „Dante Aliglreri* so znani. Firma je kultoma, poslovanje pa je politično akraj-nih ciljev mlade, ujedinjene, a vendar še ne „popolne" Italije. Non compiuta! Oficijelna Italija more pač sklepati razne zveze in stopati v najrazličneje evropske kostelacije, kakor to že najbolje slnži gospodarskim koristim njenim in v kolikor jej pri tem gre na roko slepota raznih Aebrenthalov; ali svojim idajalom in ciljem se vendar ne odpoveduje nikdar, in sicer ne le zato ne, ker bi prišla v konflikta z neefi-cijelno Italijo, ampak tndi zato, ker so te aspiracije in ti cilji tudi nje, to je iste oficijelne Italije srčna stvar! Tem ciljem oficijelne in necficijelne Italije služi društvo „Dante Alighieri". Malo je slučajev, ko se je pod zastavo kulture in „brambe svojega jezika" vozilo toliko kontre-bande prevratnih političnih ciljev. To naj so ne umeje morda kakor kako očitanje. Italija ima prav ia neumna bi bila, ako bi postopala drugače. Kajti bedak je, kdor ne dela ze-re izlasti ted&j, ko vidi, da so drugi — slepi ! Društvo „Dante Alighiori" je imelo svoj letošnji kongres v Bresciji od 22. do 26. septembra. Scenerija je bila — kakor običajno. Oficijelna Italija more hoditi pred svetom svoja pota diplomatične lojalnosti, mednarodne korektnosti in... zavezniške zvestobe in kakor se že imennjejo vse tiste čednosti, s katerimi evropska diplomacija često vara svet! Pa bilo to makari tudi nasproti tisti avitro-ogrski monarhiii, ki jej je notorično Italija cd nekdaj najintimneja — sovražnica. Ker jej mora biti: radi nav- Kje ste se zamudili tako dolgo ? Ža celo uro Vas pričakujem, a Vi se ne prikažete od nobene strani. Torej pojdite, stopite notri, da se ne bomo pogovarjali tu na stopnicah, saj nismo berači. Zakaj pa ste »i zopet tako zakrili oči s klobukom?" In prijela ga je za roko, da ga odrede v sobo. Oa se je je skušal rešiti. „Oprostite gospa, ampak danes ne mo* rem I Pustite, naj kar zopet odidem svojo pot ! Zelo mi je žal, pa vendar mora biti tako. Prišel sem samo, da ne bi pričakovali v negotovosti, to se pravi, opravičiti sem se hotel. Torej oprostite, hvala lepa, klanjam se gospa! In morda na sviden;e 1 „„Ampak gospod Otavil — Kaj je z Vami pravzaprav ? Kako ste zopet čndni! Pa vendar ne boste odhajali kar tako ? I Vsaj za trenotek se potrudite ? sobo! — — No, vstopite venđar, samo da popijete čašico čaja. Imam tudi nekaj dražega, pri čemer po treba] em Vas in se boste tudi sami zanimali za stvar. Torej!"" Pri tem se je nalahno umaknila v teman koridor, držeča za kljuko napolcdprtih vrat. Otavi je stal na prvi stopnici neodločno, s skrižja v interesih, političnih, državnopravnih, gospodarskih in ▼ eminentnem pomenu narodnih — navskrižja, ki se vedno in vedno pojavlja vzlic vsem diplomatičnim umetnostim in kljubu vsemu obisku kakih Tittonijev ▼ Avstriji, ali kakih Aebrenthalov v Italiji. Pojavlja se in se bo pojavljalo tudi v bodoče z neizprosno doslednostjo to navskrižje, ker ima ▼ naravi svoje korenike in ker raste iz narave ven. DiplomatiČna spretnost se pač more boriti za krajša ali daljšo dobo tudi proti logiki dejstev — premagati teh poslednjih ne more nikdar, ali jih spraviti iz sveta. Ravno zato zaslužuje društvo „Dante Alighieri" vso našo pažnjo. Kaj samo našo !! Tudi oni tam gori na Dunaju — in morda oni še bolj, nego mi — bi morali računati z dejstvom, da društvo „Dante Alighieri" ni nič druzega, nego jeden člen v verigi, ki se jo običajno označa kakor irredento, tiito politično organizacijo, ki ob needkriti intenzivni asistenci oficijelne Italije pripravlja teren, da iz ujedinjene Italije postane compiuta — popolna. To vse so stvari, ki so jasne vsemu svetu — le na Dunaju menda ne. Zagonetka zdraiemu razumu je le, kako dolgo bo še dunajska slepota asistirala društvu Alighieri na dosezanju ciljev, ki jih m o r e u r e s n i č i t i le na škodo integritete monarhije?! To vprašanje mora zanimati tudi nas v največi meri, ker gre tu — to je fakt, pred katerim si ne smemo zatiskati oči — tudi za nato kožo. Tu nekoliko statistike iz društva Dante Alighieri. Danes ima društva 251 krajnih skupin z 1227 usUncmikov in nad 50.000 členov. To število r i še bogve kako, ali uvaževati treba — ako hočemo prav ceniti pomen tega društva — da je v malo letih narastlo za dve tretjini in da je število členov samo v letu 1908 narastlo za 10.000. Dohodkov je imelo to društvo v minolem letu 391,944 lir. * * * Politični pcmen tega druStra se nam kaže najeklatantneje v dejstvu, da pretrezno skrbi za varstvo itali.anskćga jezika in kulture v izvenitalijanskih krajih, ko so v Italiji sami kulturne razmere po mnogih krajih naravnost desolatne. Zares kcrlstno, plemenito in humanno delo, ako bi pospeševalo šolstvo v Italiji sami. To bi morala biti vrhna naioga tega društva, ako bi bilo res kulturno. In ker društvo ne misli na to nalogo, msr7eč hoča skrbeti za šolstvo izven Italije, je pač jasno, da zasleduje dtuge in ne kulturne srrhe. A kake so kulturne svrhe po mnogih koajih Italije, to doznajemo iz kompeteetnega vira, ki je vzvišen nad sumom, da bi hotel govoriti noreinico na škodo Italije. Iz nekega članka, ki ga je priobčil italijanski stotnik Caruso v listu „Esercito Italiano" o šolskih razmerah : Med novinci tečaja 1907 iz okrajev Pavia, Modena, Foggia i a Aiellino, je bilo število analtabetov veliko in jednake, da-si v teh okrajih tudi „deluje" — Danta Alighieri. Razlika je bila le-ta. da so novinci iz nekaterih okrajev pozabili še tisto malo, kar so se v šoli naučili, dočim novinci iz druzih okrajev niso nikdar prestopili pragu šole. Med onimi iz prvo omenjene kategorije je bil redek, ki bi bil znal povedati par kratkih stavkov iz tega, kar je čital. Veliki del absolventov tretjega ljudskošolskega razreda je komaj zmagoval tri prve temelje računske operacije s celimi števili, a učenci iz realk in gimnazijev so imeli komaj le neko slabo idejo o šte- sklenjeno glavo, kakor da so ga ravnokar obsodili na dosmrtno ječo. Potem je stopil k vratom in se začel še enkrat poslavljati ia opravičevati. „Oprostita gospa, samo danes mi dovolite, da odidem tako! Posetim Vas jutri, če želite ; — samo danes ne bi rad.. •." »„No dalje, kaj ne bi radi?"" mu je segnila v betedo, ga potegnila za roko notri in hitro zaprla vrata za seboj.-- „Tako ta boste lažje izpovedati avoje grehe in lažje se opravičevali. Kaj bi znnaj na stopnicah! Stopite za menoj, pogledati moram • •.." In odšnmela je skozi koridor in on za njo v sobo. Mehka toplota je bila v sobi. Gard i ne so bile napol spuščene in tja skozi okno se je videlo, kako podi burja prah in papirje po zraku; videlo se je kako se pripravlja na alabo vreme. V mračnem kotu je žaborel sa-movar •. • • 0 ta viju se je namah zazdelo prijetno in namab so se začele razmikati one neprijetne misli, ki so ga delale tako mrkega in neodločnega. vi ljenju z decimalnimi ulomki. Ljudje, ki so obiskovali srednje šole, niso vedeli, kje je Bavarsko ali Egipet in rečeni stotnik je dobil utis, kakor da prvikrat v svojem življenju čujejo ti imeni. Od novincev, ki so leta 1907 prišli v polk rečenega stotnika, jih 70°/0 ni poznalo — imena italijanskega kralja. Sploh niso vedeli kaj je to — kralj ? Nekateri so menili, da kralj je kak begat mogočen gospod. Samo en novinec je vedel o italijanskih osro-bojevalnih vojnah. Le malo jih je bilo, ki so vedeli, kaj sta bila Viktor Emanuel II in Garibaldi. V Avellino se je pred 6 leti iz neke male občine predstavilo nab:rni komisiji 15 cbvezancev, ki so bili v s i analfabeti. Presenečen po tem je avktcr vprašal župana dotične občine, da-li ni v občini nikake šole. Ia župan je odgovoril: „Že več let imamo učitelja in učiteljico, soproga in soprogo, ki sta nepremična in vtikata v žep polovico občinskih doklad. Kdor pa se hoče v naši občini priučiti pisanju in čitanju si mora prekrbeti primeren pouk!" To so kulturne razmere v Italiji. Kdo bo verjel po vsem tem, da zasleduje Dante Ali-phieri le kulturne svrhe, ki hoče svoje delovanje razširjati tudi v naše kraje ? ! Nikdo, ker je jasno, da so njega cilji politični v smeri irredentizma. Bavarski princ o avstrijskem nemštvu. Bavarski princ Ludvik je imel minolo nedeljo, o priliki odkritja nekega spomenika na vojno leto 1866, govor, v katerem je rekel, da Nemci v monarhiji niso več bili v stanu, da bi si bili ohranili avojo volilno vlogo petem, ko je bila Avstrija šiloma iztisnjena iz Nemčije. Izgubili so najprej Ogrsko, a ob enem so prišli v nevarnost v drugih deželah; in res v čisto nemškem ozemlju so iztisnjeni iz ene pozicije v drugo. Nemcem v avstrijski monarhiji ne ostaja druzega, nego, da drža dobro ukup, da puščajo prepire na strani in žive složno. Biti morajo dobri državljani in dobri ljudje, potem se jim zopet posreči, da zavzamejo ono stališče, ki jim pripada, (? ? ?) n e smejo pa škileti preko meje, ker to je veleizdaja. Pri vseh komplimentih je ta govor vendar le precejšen tuš za naše Nemce! V Vilnl na Ruskem in v Zagrebu. Sodišče ▼ Vilni je obsodilo nekega Za-krževskega, avstrijskega državljana v smrt na vešala. Neka brzojavka iz L70va javlja, da je poslanec Glombinski, načelnik poljskega „Kola" v parlamentu na Dunaju prejel brzojavko, v kateri ga avstrijski minister za vnanje stvari grof Aehrenthal obvešča, da je avstro-ogriki poslanik v Petrogradu dobil na« log, naj se izvršenje obsodbe odloži, dokler ne pride stvar na jasno. Vsled te|intervencije je ruski minister za vnanje stvari nemudoma ukrenil potrebno, da se je eksekucija odložila. Brzojavka zaključuje izrazom nado, da se ta stvar povoljno reši. Sinoči pa je došla neka dcuga brzojavka iz Zagreba, ki naznanja jako lakonično v par besedah, da se razsodba v zagrebškem „veleizdajniškem" procesu razglasi danes. Ti dve sporočili nas silita, da napišemo malo paralelo v karakteristiko te avstro-ogrska diplomacije. Hvalevredno je gotovo, da se naša diplomacija tako toplo zavzemlje za usedo svojih državljanov na — Ruikem in da bdi pa-znim očesom, da se ne izvrši nad kakim našim sodržavljanom justično umorstvo. Kajti „Poglejte, vendar Vas ni nič ugrizoilo. Sedite tam-le na zofo iu jaz Vam nalijem čaja." „„Dovolite gospa", je začel, a ona ga j a zopet prekinila. „Samo trenotek prosim, samo trenotek". in odhitela je v nasprotno sobo in se kmalu vrnila ter postavila na mizico pred zcfo aer-vice in nalila čaja. „Prosim torej, kaj ste mi hoteli povedati ?" je dejala in je komodno in nekako koketno sela v naslonjač, ki je stal primerno oddaljen od mizice, nasproti zofe. „Kaj Želite ruma ali vina v čaju ? Koliko hočete, mnogo?" „„Po Vali volji, gospa J"" „Toraj po moji. Tako, dosti ? — Povejte oni prosim sedaj I" „No, vendar! Pravzaprav ni nič posebnega gospa; povedati sem Vam hotel, da nobenih ljudi bolj ne sovražim, kakor one, ki gojavijo in dolgočasijo svojega bližnjega, pa naj bo prijatelj, sovražnik ali sorodnik, to je čisto egalno: greh je bil storjen in treba je po pravičnosti kazni in pokore. Stvar se ta-korekoč sama plačuje. (Zvršetek pride.) Stran II „EDINOST" št. 279 V Trsta, dn« 5 oktobra 190$ na mere biti groznejega, nego je ta, ako je, Grškc-katoliski župnik Hrycjrk je odločno kdo po zmoti prauc3 izg ibii svojo svobodo, * protestiral proti tema nazora in predsednik s7oj'e dobro ime, ali celo dragcceno svoje živ- idr. Dudikierić ni več dopuščal razprav o po ljenje. Torej hvalevredno je, da avstrijska di-plcmaclia skrbi za usodo krivično okrivljenih Btojin državljanov v tujih državah. Tembolj ram zsgrenerajo čutstva, ko se spominjajo ca „veleizdajniški" proces, torej v lastni mo-csiliiji, kler je 53 avstro-ogrskih pripadnikov radi pretveznih političnih zlečinstev brez ni-kakih konkretnih dokazov in zgolj v tenden-cijozne politične namene predloženih ▼ dolgoletne ječe in celo na sramotno smrt na ve* Salih — in ako se spominjamo, da je ve« ta procez po uverjenju vsega razsodaega sveta imce&irala a v s t r o*o grška diploma* c i i a z namenom, da opraviči jedno svojo državno-politiško akcijo in da odvali od sebe odgovornost za nedogledna komplikacije, ki bi l srečno ! litičnih in cerkvenih vprašanjih Baicfilski Malorari so se dogovorili, da bodo izdavali poseben dnevnik na ruskem jeziku, ki je že začel izhajati v L70VU. Dnevne vesti. Povodom cesarjevega goda je bila včeraj predpoludne v baziliki sv. Jušta pontifi kalna maša s zahvalno pesmijo, ki jo je sla žil škof mons. N?gl. Službe božje so se udeležili nadvojvedin a Marija Josipa in načelniki civilnih in vojaških oblastni]. Porodil 80 jo v nedeljo v tukajšnji pravoslavni cerkvi gosp. Fran Gregorović z gospico Amelijo Acerboni. — Bilo te mogle razviti iz one akcije. Taii na sdreso avstro-ogrske diploma1 cije smemo reči: lepo je, ako si skrbna človekoljubna zaščitnica svobode in varnosti dr* žavljanov v tujini; tembolj se pa veže dolžooit, da te čednosti uveljavljaš tudi d o m s. Ča^ je menila avttro-ogrska diplomacija, da jej je v kritičnem momentu zagrebški proces tako nujno potraben — naj bo! Saj politika ne pozna sentimentalnosti in zaradi tfga tudi ci izbirčna v sredinih. Ali ko je bil tisti kritični moment premagan, bil je gospod Aehrenthal dolžan ugledu in življeniki koristi monarhije, da >e storil korake, da sa spravi iz sveta zagrebški — škandal. In to bi bil mcg?l, tem lagl^e, ker :e dotično mesto, kier naj bi bil to storil, veliko bližje, nego — Pa-tregrad. Avstrija — dežela neverjetnosti. V nedeljski in ponedeljski številki smo priobčili veleinteresantni govor pokojnega Gjurkovića o ra?nopravnosti v Hrvatski. Ta govor ni zns menit le radi vsebine, ki se popolnoma pokriva s stališčem sedanje hrvatsko-srbske koalicije glede S bom zakonito zajamčenih narodnih pravic, ampak tudi radi osebe govornika. To ni bil morda kakov cpozicijonalec in nasprotnik vlade, ampak je bil to vodja vladne stranke, predsednik sabora in naravnost odličen m a d j a r o n. On in takratna srbska stranka. ki jej je bil pokojni Gjurkoiić voditelj, stajbila glavna opora in steber hrvatske vlade. Njegov cd nas priobčeni govor je bil torej nekaka vladna enuncijacija, A danes? Danes seda ljudje, ki trde isto, na zatožni klopi radi — teh trditev ! ! Ta konstatacija iz minolih časov je najbolji dokaz, iz česa vsega se da izkovati politične procese, ako se — hoče. Tadi „veleizdajniški" proces v Zagreba priče, kako resničen je znani rek, da je Avstrija dežela neverjetnosti. Nekdanji resnični veleizdajalci, postajajo ministri, a ljudi, ki niso nikdar ničesar zakrivili proti državni misli, se proganja radi — veleizdaje. Pri tem se zopet spominjamo drakoničnih kazni, izrečenih proti našim okoličanom in goriškim Slovecc°m, ki so sa iz dinasti čnlh nagonrv pregrešili proti zakonu. Po druzih državah zatiska juitica v takih slučajih eno ali celo tadi obe očesi, da ce zamori patrijetizma, Pri nas pa je narobe in zato so tudi vspehi državne politike narobe. — Smo pač v deželi — neverjetnosti. _ Razdor v staro - maloruskem taboru. Izjava poslanca dra,. Korola v deželnem zboru gališkem, da staro-malorusi le v ku turelnem pogleda priznavajo skupnost z velikim ruskim narodom, je provzročila v sta-rcmaloruskem taboru razkol, ki mu je bila posledica ta, da je nrevzel vodstvo stranke deželni poslanec dr. D a d y k i e v i č, ki se zarzčmlje za popolno skupnoit Malorusov z Ruti in ki je na mesto dra. Dobrzanskega izvoljen predsednikom staro-malornskega „na- Himen. — Gosp. Fran R o s m a n n, veletrgovec v Trstu ^se je poročil z gospico Miro Pižon, učiteljico v Skednja. —Bilo srečno! rodnega sreta". Nasprotna stranka pa je nastopila proti dru. I)udykievi<5u z raznimi ob- . tožbami, tako, da se je moral podrediti razsodbi ,klubu., rei • 6l.?loTJel!oeT častnega sodišča, - -« - Tržaška gimnazija in slovenščina. — V nedeljski številki „Edinosti" smo priobčili čla nek, kjer imo konštatirali na podlagi zadnjih letnih poročil, da nživa slovenščina kot de želni jezik večje pravica na gimnaziji v nem ftkem Grade 1 nego pri nas v Trstu. Tam je namreč slovenščina za Slovence stalno obvezen predmet, dočim velja pri nas obveznost le od leta do leta in ie to le za tiste, ki se prostovoljno priglasijo za obisk tega predmeta, ne oziraje se na to, ali je slovenščina njihov materin jezik ali ne. — Med tem pa se nas je opozorilo od poučene strani, da se je izvršila ravno letos važna izprememba na korist slovenščine, oziroma italijanščine na državni gimnaziji v Trstu. Poslej bo namreč slovenščina, ozir. italijanščina za vse tiste, ld se priglasijo, obvezen predmet za vse ostale gimnazijske razrede. Razun tega se bo poučevala, počenši z letošajim prvim razredom, po tri ure na teden, dočim sta ji bili doslej odmerjeni le dve. — Pri tej priliki moramo opozoriti slovenske stariše tudi na velevažno novotarijo, ki se je z letošnjim ftol. letom vpeljala v okviru omenjene srednje šole, namreč na raalno-gimnazijske razrede. Ustanovil se je namreč I. (to j a letos I. d) razred gimnazije, ki draži v sebi oba glavni obliki srednjih šol, ki imajo pripravljati za najvišje Stadije. Torej je mogoče iti z realne gimnazije prav tako na univerzo (seveda tadi v semenišče) kakor na tehniko. Klasična jezika (latinščina in grščina) se gojita nekaj manj, zato pa se pazi bolj na učenje živih jezikov. V Trstu se bo n. pr. poučevala italijanščina po štiri are na teden, isto pravico pa bo imela tudi slovenščina, in dijaki teh razredov bodo morali voliti med slovenščino in italijanščino, ki se bosta poučevali kot obvezna predmeta. — Dalje se izdatneje goje tudi realni pradmati in risanje bo obvezen predmet. 2 ozirom na vie to vidimo, da bo nndila vzgoja v lealno-gimnazijskih razredih več za praktično Življenje, nego stori to čista gim zija; ker pa je znano, da baš od slovenskih dijakov mnogi zapuščajo srednjo šolo, predno so dovršili vse razrede in se podajajo v prakso, bi kazalo, da Slovenci bolj uvažujemo ta novi tip srednje šole, ki nam ob enem tudi pred časom ne zapira poti do raznih poklicev in strok. — Torej slovenski sta* riši: Pozor na novoustanovljeno realno gimnazijo v Trstu 1 Nemški veslarskl klub v Barkovljah, Slovenci in „Indipendente". Včerajšnji „Indipendente" pripoveduje, da so se hoteli Slovenci polastiti — čujte in strmite!— nemškega veBlar-skega kluba v Barkovljah. Bilo da je v kluba i te 6 Slovanov. Eer so pa Nemci še pravočasno sprevideli nevarnost, niso več hoteli vsprejemati slovanskih členov. Zato pa da se je šestorica maščevala s tem, da so izstopili vsi iz društva. Tako „Indipendente", ki je svoje poročilo seveda primerno zabelil s svojimi navadnimi psovkami povdarjajoč, da iščemo Slovani povsodi — politiko. Poročilo „Indipendenta" je resnično v toliko, da je bilo v omenjenem veilarskem Ko se je 'prijavil za vstop 7. j a bil odklonjeor Povodom občnega zbora društva Kačkov- i. . To J6 T.fk ** skaga, - te najvažneje organizacije staroma- '»»J0 ^ nwni ^emct, kolikor It ah- loru»ov — ki se je vršil v Lvovu dne 29 >am' j? ob T"!' gial]ifo sporazumljenje septembra, so dru Dadykievića njegovi pristaši temi ,Jndmi> kakor hitro gre že ob prihoda na kolodvor prirejali ovacije. |protl °aiB f.lo™°™: . . Občni zbor ga je izvelil s pretežno večino! « Gospodje Indipendentovct dokazujejo predsednikom, dočim je za nasprotnega kan* •* tem «n5a]em zopet, kako je v njih sedi iata, deželnega poslanca patra Senyk gla sovala le mala peščica zborovaicev. Profesor dr. kako Ivražtvo nasproti nam toliko, da nas proganjaj o celo na nedolžnem športnem polju. To so dokazali pred par doevi s slučajem Geizov je stavil predlog, slovenskih jahačev. — Sedaj pa jih je to so-naj se v odobrenje p3 dru. Dudykieviću vi- rražtvo do nas zaslepilo tako daleč, da se soko držane ideje ruske solidarnosti na zbo* uiiljujejo — oni, Veleitalijani, ki hrepene po rovanju razpravlja ie na ruskem je- združenju z lepo „materjo-zemljo" — kakor z i k u. branitelji.,, Nemcev! Ta predlog je bil vsprejet ob splošnom' To je politika slepote, blaznosti, odobravanju in je vsled tega dr. Ben- i Niti ganiti se ne morejo iz mesta ven, ne dasiuk podal svoj refarat o slavnosti G o- da bi stali na izključno slovenski zemlji. — golja v inskem jezika. Brez slovenske zemlje n« bi mogli oni izvrše- Kmet Matvijkov je ojstro napadal dose- vati nikakega športa. Gorje gospodom, ako danje strankine organe Staromladorusov, ki pritirajo stvari tako daleč, da bomo mi prisi-jim je očital mlačno vedenje v narodnih ljeni vračati — klin s klinom! Ako se kočejo .nrol.niili 4>/%_ J . L ! _ . ~ na.Iiii .ulam »raka mAP Al A HA A1 AsAnm a gospodje ne pozabijo tega, in naj strune nikar ne napenjajo preveč! Slavjanska čitalnica v Trstu. Društveno živi jene je sedaj v najlepšem razvoja v Trstu in okolici, členi se oklepujojo tesneje svojih društev, da si na ta način najdejo novih prijateljev in bojevnikov za svojo narodno stvar. In ko so vsa društva povzdignila svoj glas in oznanila svoje vstajenje in prarojenje, tedaj tudi naša stara „Slavjanka čitalnica" ni smela zaostati, ampak je tudi ona razposlala členom in prijateljem naslednji za nas zelo pomemben ok[ic: Mogočno in samozavestno, podiraje z elementarno silo vse zapreke, se je z zadnjem desetletja razvil slovenski ia v "bče slovanski živel j na tržaškem ozemlju. Raz rile so s s vsestransko njegove politične, gospodarske in kulturne sile, organiziral se je, in iz malega, skromnega početka je nastala mogočna vrsta narodnih društev in korporacij, ki so središča njegovega javnega življena in zavetišča mu na njegovem delovanju v dosego njegovih gospodarskih, kulturnih in socialnih težerj. Pred dobrimi petindvajsetimi leti ni bilo tsko! Takrat je bila „Slavjanska Čitalnica" edino slovansko dru§tvo v Trsti. V njaj se je četrtstoletja osrčdotočalo vse naša narodno življenje, njeni prostori so čuli porajanje in videli ožitvorenje novih idej in ciljev, in večina naših najvažnejših narodnih institucij sme v ponosom reči, da jim je -kumovala naša Čitalnica". Z razvojem slovanskega življenja v Trstu in z ustanovitvijo naših številnih narodnih društev so se razmera korenito spremenile. Razni narodni sloji so si vsi pripravili svoja lastna središča, gospodarska, izobraževalna in droga društva. Nastala je decentralizacija našega javnega življenja, neizogibna in potrebna vsakem silnem organizmu. „Čitalnica" — ie opustela. Je-li že odigrala svojo vlogo? Je li postala brezpotrebna ? Ša jo čaka važna in ne mala naloga. V veliki in krepki vrsti narodnih trdnjav in postojank v našem mesta manjka tabor, ki bi, svest si svoje naloge, skupil v močno enoto danes že mnogoštevilno, toda razcep-jeno, kulturno in socijalno dezorganizirano in >0 vsem širnem mestu raztrešeno slovensko in v obče slovansko meščanstvo, ki se vsled te razcepljenosti le prerado potujčuje. In vendar bi zamoglo močno, narodno Suteča in misleče meščanstvo, čegar intelektualne sile leže v nas pogostoma neporabljene za celokupnost, postati važen člen naša postojanke ob morju, ako bi bilo dobro organizirano. Zato si postavlja „Čitalnica" smoter: da bi z d r u ž e v a 1 a v ■ e slovansko meščanstvo v Trstu v trdno e-noto, da bi bila vsemu naše- vprašanjih, ter je izvajal, da bi ae rali S t a r o m a 1 o r u s i celo v m o- na*žiti svežega zraka, morajo na slovensko ver- zemljo. Isti veslarski klub v Barkovljah je na s k i h stvareh čutiti jedne z rusko slovenskih tleh in italijanski jahači menda pravoslavno cerkvijo. tudi ne morejo izletati na morje. Naj Vaša blagorodje! Uljudno Vai vabim©, da i Vi po svojih nagnenjih blagovolite sodelovati pri tej no vej akcij, staviti društvu na razpolago svoje moči, z Vašim dragocenim svetom dati društvu novih inicijativ, privabiti v naš krog vse Vaša prijatelje in znance, katere nam blagovolite naznaniti, in z obiskovanjem društvenih prireditev pribaviti našej staroslavnej Čitalnici starega ugleda in bleska. V svesti si velike zadače, katero si je postavil odbor, se isti trdno nadeja, Vaša blagorodje, da to vabilo in ta prešnja za sodelovanje ne ostaneta brezuspešna. Trst, v septembru 1909. Za cdbor „Slavjanska Čitalnice" ; Dr. Egon Stare t. č. predsednik. Dr. Božidar Maričič t. Č. podpredsednik. Dr. Anton Andrejčič t. č. tajnik. Češka in slovenska socijalna demokracija. Is delavskih krogov smo prejeli: Redkokedaj smo čitali „Edinost" tolikim zanimanjem, kakor te dni, ko je komentirala debato na kongresu češke socijalne demo« kracije o narodnem vprašanju. Nekako tesno in čudno nam je bilo pri srcu, ko smo v luči krasnih izra:anj čeških oodrugov presojali zopet vse vedenje naših sodrugov nasproti našim opravičenim nar^vaim narodnim borbam. Naši sodrugi menijo, da z nobenim očitanjem ne morejo tako p obijati in smešiti naših narodnih stremljenj, nego z zafrkacijami o „narodnjaštvu" in „narodnjakarji"; češki socijalisti pa govore, da se morajo tudi oni udeleževati bojev za narodna etična prava, ker služeči narodni skupnosti služijo tudi — sebi 1 čudni so ti naši sodrugi. V teoriji, na kakih akademičnih predavanjih, v areni, ko si stoje le z „narodnjakarji" nasproti, priznavajo — z besedo tudi oni, da naš narod ima pravico po enakopravnosti, pravico do svojih šol, pravico do uradnikov, ki bodo občevali žnjim v njegovem materinem jeziku. Č m pa narodnjakarji — prisiljeni v to po nasprotnikih, ki vsa ta prava odrekajo našemu narodu — posezajo po bojnem kopju, da s silo pribore, česar z lepo ne morejo pridobiti svojemu narodu — potem pa ie ravno naša secijalna demokracija hitro oglaša, z očitanji na adreso „narodnjakarjev", da so šovinisti, zdražbarji, hujskači, ki v teh borbah iščejo le svojo osebno korist! Ta neskladnost med teorijo in prakso pri naših sodrugih žali nas elovenike nsrodce delavce in nas cili v težavno poziciju, da se moramo boriti na dve fronti: proti izkorišča« valcem naše dlani ia istorodni — socijalni demokraciji. Vendar pa nam ie zelo ugajalo, da sta mu meščanstvu, osobito naše- ______________, mu uradništvu in t r g o v s t v u , p? nam je zelo ugajalo, da ste in slovanskemu sred-^S370rlU mirD0 beedo» da ,te takcr*koC nu' 1 dili socijalni demokraciji oljko — pomirjanja. V interesu tiite stvari, ki je nam slovenskim delavcem brez razlika političnega mišljenja vsem skupna, se pridružujemo tudi mi vaši želji, da bi naša jugoslovanska demokracija enkrat priznala resnico, ki te je na kongresu češke socijalne demokracije elasno proklamirala — resnico: da je v Jezikovno mešanih krajih borba za prava svojega naroda tudi eminentno delavsko vprašanje. Kajti v isti meri, kakor sa bo v našem Trstu slovenski element v svoji celoti uveljavljal politično in gospodarski, tem trdneja bodo postajala tla pod nogami tudi slovenskemu delavcu. Za tako bodočnost delajmo vsi. In to moremo skupno, ker tako delo ce zahteva cd nikogar kake žrtve na svojem političnem prepričanju. Družba sv. Cirila ia Metoda v Ljubljani je imela meseca septembra t. 1. sledeči promet i. s. L Prejemki : 1. redni a) Prispe?ki pcdružnic . . b) „ iz nabir&hikov c) razna darila, izku jila za narodni kolek, rać. listki itd«, skupaj ..... skupaj . 2. izredni PrispeTki za Ciril Metodov obrambni" sklad..........K 5042 63 Skupaj . . K 11451*01 II. Isdatlci 1. redni........E 10528 03 2. izredni Za čas od 1. iakl. 28. septembra t. 1. za Ciril Metodov sklad prejeti in plodonosno naloženi prispevki . . . . „ 4517 63 Skupaj . . K 15045-71 torei meseca septembra t. 1. primanjkljaj K e r v s o m njemu stanu sploh središče n zbirališče in delovalo v o, da se tudi nase meščanstvo tesneje spoji z vsem slovanskim življenjem v Trstu. Začelo se je novo društveno leto, in to iriliko porablja novoizvoljeni odbor, da v smislu intencij občnega zbora in na temelju svojega moderniziranega in na široko podlago postavljenega programa začrta pot boidečemu društvenemu delovanju. „Čitalniča" hoče vsemu slovaci^emu me-ičanstvu nuditi svoje okrilje, povspaševati vse njegove sredine izišle inicijative, dajati vsakemu slovanskemu inteligentu možnost, da deluje po svojih magneniih na raznih pojavih calturnega slovanskega življenja v Trstu, nu-' diti streho in pomoč iz členov, eventuelco tudi nečlenov sestoječim kulturco-iz jbraževalnim in družabno-zabavnim krožkom, odsekom in dubom. Ob primernem odzivu členov in njih prijateljev nečlenov, poda „Slavjanska Č talnica* tudi svojo neposredno pomoč in sodelovanje na vstanavijanju takih društvenih klubov in odsekov z izobraževalnim, predavateljskim, iterarno'poučnim, pevskim, muzikalnim in di-etantiko-dramatskim programom. Sestavi se tudi stalen, in odposlanci drugih slovan-kih društev pomnožen odsek a informacije in vsprejema-je gostov iz drugih slovan-k i h narodov. S popolni se čitalnica z naročbo novih časopisov, revij in ilustrovanih listov, spo->olni knjižica z nabavo novih knjig, da se )0vsp& na višek današnjih zahtev. „Čitalnica" bo prirejala v svojih na novo »reurejenih prostorih za svoje člene in po njih ali po odboru uvedene goste tudi primerne in zahtevam tržaškega meščanstva odgovarjajoče družabne in zabavne prireditve: manjše tedenske domače plesne zabave, postavljene na nov tenselj, mesečne družabne sestanke in vsprejemne večere v stilu angle-kih five o' clock tea in prirejala bode v ve-iki dvorani „Nar. doma" širjemu slovanskemu meščanstvu, članom in povabljenim nečlanom namenjene družabne večere v finejšam stilu, umetniško godbo, zborovim ia solo-petjem, zabavnimi in skioptikonskimi projekcijami, I ar plesom v društvenih prostorih. V letnem fesu pa se prirede društveni izleti, sa dra* itvenike in prijatelje društva v bližnje in dajjne kraje, K 2734 90 1353 94 „ 2319-54 K 640«-3a meseca 3594*70, kateri se je pokril iz prebitkov prejšnjih mesecev. Popravek. — V včerajšnjem dopisu g. Frana Medena iz Sv. Križa ie zgrešeno rečeno, da trguje z vinom že 4—5 let, na pa še-le 2 meseca. Glasiti bi se moralo, da ne trguje z vinom 4—5 let, ampak še-le 2 mašeča. Seja deželnega zbora tržaškega se vrši jutri, v sredo ob 7. uri zvečer. Na dnevnem redu je predlog o uvedbi občinske doklade sa Na ta način upa „Slavjanska Čitalnica" i davke od totalizaterjev, zakonski načet o okupiti okolo sebe slovansko meščanstvo, od«) podaljšanju veljavnosti zakona glede občmkih egniti ga tujinstvu in napraviti ga krepkim davkov na ?gioe pijače in proračaa dežal-členom slovanske organizacije v Trstu. nega šolskega f>nda za let d 1910. V Trstu, dne 5. oktobra 1909. »EDINOST St." 279 Stran IH Zopet ljubavna tragedija. lovi, ki js gitofo morala zsstaviti mnogo truda, da je spravila v harmonično gibanje Karo! Weitenbiiller roj. leta 1884 7 Kn:.t- toliko elementov, mladih in starib, diletantcv-telfeldu na Štajerskem, ključavničar, je bil do j početnike? in priznanih umetnikov. Trebalo pred 14 dnevi zaposlen pri tuk. drž. železnici. [ bi pokazati zakulisno življenje našega gleda ki g) je pa odpustila. Bil je neoženjen. PredjHlčs, sredstva, s katerimi razpolaga, razmere, letom dni se je zaljubil v neko žensko, javno! v katerih mora delovati, — i n 1 e tedaj prostitutko, po ira?cu Mici Fieiccher, roj. 188C bi mogli nazorno predoči ti pred-doma iz Uslice na Ograkero. ivčerajšnji v s p e h ! Sicer nepoučeno Minoli meiec juni je Weitttenhuller po- j oko opeža samo nedostatke, pa evo ti dedoval 5885 kron in veči del tega denarja1— kritike. je porabil s Fieiscb rjevo, v katero je bil j Ljubljanska gesta je občinstvo vsprejelo strastno zaljubljen. Šla sta tudi na potovanje, i toplo. G. Grom (Jonel) je mlad človek, ali Dokler je imel Weittenfcu!ler denar, se | inteligenten igralec, eleganten, poln tempera-mu je ženska vedno prilizovala. Eo mu je pa: menta. Obeta mnogo. Nekaj malo prisilje-den«r pošel, sa ni hot-la več brigati zanj. jnosti izgine po sebi. Nadejamo se, da ga Weitt&inhiiller je bil radi tega ves obupac. j bomo zopet aplavdirali v kaki hvaležneji Sinoči je WeittenLiiller šel k Fieischerjevi, j vlogi. kar sa med njima dogodilo ostane tajno, ker j Gospića S 1 a v S e v a (Pija) ie ttala ni b lo nobene priče. Lahko se da pa misliti,; divno ob boku glev&i junakinji. Perfektan ker je Fleischerjeva drugim R*o;im torarišicaiai je bil oiobito veliki prizor v tret;em dejaniu, povedali?, da ne ljubi več Wcittenhullerja in j kjer sta se srečali obe rivalki. Obe sta bili da ima drugega ljubčeka. F^kt je, da so ce; veliča st veni — istiniti; popolna celota. Zamalo pred 7. uro sinoči iz omenjene sobe [služili sta poklonjeno jima priznanje, Tadi slišali tudi streli z revolverjem. > njej kličemo : na svidenje I Ko ete prihitele v sobo dve tovatišici Fleiich?rjeve se jima je nudil grozen prizor. Ne dospevamo, da bi zaporedoma omenjali vse ostale igralce. Vidili se bomo zopet, Ž?nsua je ležala na postelji, Weitenbu1!er pa; proučevali jih bomo, ko se izkažsjo v veči h ca tleh z rerolvArjem v desni roki. Ustrelil j vlogah. Pohvalimo nai tu le naše stare je bil dvakrat v FHzcherjevo in j o zadel v; znance : g. Stoka (Čuku), ki je vsikdar prsi. Potem si je izpalil kroglo v desno eence;dobro došel na slovenskem odru v Trstu, in in ostal takoj mrtev. :g. L e g i <5 a (Olescu), ki žanje aplavz ob FleiKcherjevo so odvedli v bolnišnico, i svoiem prvem koraku pred občinstvom. Na truplo Weittenhii11erja pa v mrtvašnico pri; znšetku iskreni čestitki dvema igralcema, sv. Juitu. V njegovem žepu so nfšli listnico, j katerima smo lati toliko krst priporočali: v kateri je bilo 455 kron, in nekaj drugih j ne prctravsjte, ne tresite se! Gosp. Bole-dragocenoiti. j s 1 a v r k i (Fortucat) je znatno moderiral __ . ~ . . j svojo dikciic, nastopa naravneje, pofcttja Tržaška mala KrOniKa. isimpstčen. Gosp. Brati na pa, v vlogi ci- Dete pad o z okaa. Včeraj zjutraj se je poltretje leto staro deta Josip Romanelii, stanujoče v u1. 14, III nad. ul. Beccherie, igrečkai na oknu kuhinje; na enkrat je zgubil ravnotežje in padel na nižje ležečo verando. Date je dobilo težke poškodbe in pretresen je možganov. Sprejeli eo ga v bolnišnico. gata Barbu, nas je prijetno iznenadil s avoj.m napredkom. Pcksztl je, da je po-rabna moč, ako ga ne ovira tista neopravičena bojazljivost, ki smo jo laui opažali na njem. Ako bi se igra ponovila, bi bilo pomožnemu osebju priporočati malo več živahnosti, posebno, ker ie igra cerazmerno raztegnena, izlasti 7 IV. dejanju. „. - Kar ee tiče nekoliko predolge psvse med Poskus samomora. Ob 3 in četrt pred- im in d im deja3.em^ opozo. sinočniim se je črkoitavec F.an Csretato, jriti da je kri,da teffin T tiranikem prostoru ■^V? ^"Mdana, zaposlen / Z8 knlii&iBi, pri čeme r pt je še posebno stoiferjevi tiskarm, vrgel v kanal bluu Žele- LagUfitf da §0 za ^ razmere naravnost nega moste. Nekateri tiskaru so ga s pc- p r e k r a 8Q e sceDerije (oosebno vrt v močjo redaria rešili na kopno ter aprav.li v n. in sodns dvorana v IV. dejanj«) zahte-bolmšuico. Garevati je ravno slavil svoj im?n- ?ale po g?oji kompIieir^nosU mnoga dela. dan m .toni žalostni sklep bržkone v alkoho- Qdtom ca gkroani Bredltf8j B katerimi, lističnem stanju. razpolaga naše gledališče, se more reči, da? Junak noža. V nedeljo zrečar je tesar je bila otvoritvena predstava mneg) obetujoč Ju "i' Stanich, star 48 let, brez tehtnega ] začetek letošnje sezone. Ako Ln)do igralci vstrajali in napredovali, ne dvomimo, da so jim simpatije i a f e □ ■ i i:i : Odlikovana Pekarna in slaščičarna : z zlato kolajno in križc«m na mednarodni obrtni razstavi v Londona 1909 Trst, ulica Rcquedotto 15. - Podružnica ulica Miramar 9 naznanja slavnemu občinstvu, da ima trikrat na dan svež kruh. Prodajalnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biškoti, posebno za Čaj ; ima razne fina vina In likerje v buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naroČila za vBako vrstne torte, krokante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. Priporočam se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem Vinko Skork. Velika skladišča manifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke. Plačilo na obroke, M. B. Katz TRST - ulica Sanita 16, II. nadstr. Podružnica v Gorici, ulica Alvarez 3, I. a. M Prof. Dra. H. ScMflt-a v' primarija dežel, porodilnice v Linču, Goap. J. SERRAVALLO TrsU Naznanjam, da je Vaše Železnato Kina-Vino Serra-vallo (Vino di China Ferruginoso Serravallo) izvrstno krepilno sredstvo po kroničnih in mrzličnih boleznih. LINC, dne 7. februvarja 1903. Prof. Dr. Scbmidt. vzroka z nežem ranil težaka Andreja Sinčiča na hrbta. Na debelo in drobno •u i ui uca • vi j i Ui o i |j a i i j u i u Rata je neznatna, ker je prebodla le — ; 2 n j i m i tuđi materijalna podpora j suknjo ! stalno zagotovljene. A to sta glavna , Izboren parček! Jcsia Fabian, dninar, stanu.cč v ul. Comrneiciala 6t. 88, je v nedeljo po noči zaspal na trgu Scorcola. Nek mož in neka ženska sta g* pri tem hotela obrit1, ali ita bila zasačena in aretirana. O j a je p-r. stitutka, on t=2ak. Koledar In vreme. — Dsnes: Piacid in tov. muč. — Jutri: Brunon sp. T^ir^erstura včeraj ob 2. uri popoludne -h 23° C. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primora ko: Semtertja oblačno — Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena, znčetku lepo petem motne. pogoja za hodečaost naS&ga gledališča. J- (Dastavek credniStra. S)glsšu;oči z izvajanji naSega kritika in posebno z njegovim zaključkom izjavljamo tudi cd svoje strani, Naše gledališče. 'Valenska svatba*. Pisatelja drame sta izbrala dober pred- j DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE ulica Sanita 23-25 prltliftje. Dražba, ki se b j vriila danes 6. t- m. od ! 9. do 12. predp. Goali (3 č^trt) in lok, fl »uta, note za !pet:e: „Roberto il diavcb", „Airaei", „Si-Imon B^ccanegra", „Capsral llimi", Večci govornik", obeski, tocb:ca in tobačnica za veržinke, britače in prti, stiliate §arpe, boa, stenska obešala s zrca om. ktajike miz ce, artistične stolice, ocčoa svetilka, ovitki, divan, lak, usaie, lončki is k«, vzmeti, obročki, gumbi, pod^lake, žeblji in &mola z\ čevljarje. Pri škofu" Za jesen in zimo najnovejše : Zebe-line, Cheviot, Đam. sukno, Tir. loden Kamgaru, Sukno za gospode, Flanela, Velour, Hermolin, Piq,errvno ceđe na svojih sedežih, a nameščeni stražarji pasivno č 5 kaj o konca. To je neki deus ex msebina, nelogičen in neverjeten konec tragedije življenja krasne ciganke, ki je zaslužila drugo usodo. A i fgra ima tudi dobrih strani. Pcučna je, v pojedinih prizorih polna morale, ki jo jb v r- dno propagiiati z odra. Miilimo, da jo je c* ga „Dramatično druitvo" izbralo poglavito zaradi glavnega junaka, zaradi ciganskega deteta S a n d e, ki od začetka do kraja zahteva popolno, razumno, tempera-mentr.o interpretatorko, ker je ciganska duša neka; nenavadnega tajinstvenega kakor demen* S te strani je bila izbera dobra. Gospa Danilova zna kreirati, zna se vživljati v svojo junakinjo, pa iz oje iskri življenje, venz^-m, neprisiljena ljubav, ciganska strast, nespripodobljivi cinizem in veličanBttena tragika, ki gane in vznosuje. Včeraj so se nam predstavili tudi drugi: skoro vsi naši igralci, in vsi so bili lepo v sprejeti. Ml ramo le čestitati gospej Dani- Poneuerletno visokih cenah "V^4* ^P^® blago za molke lm a enake oolesa. Temu m lahko Uognete, »ko naročite biago direktno pri tovarni. Zahtevajte tedaj breeplačao pošiljate* moje zn mM in ml nzorcev Imam t zalogi samo najbolji« blago aadnjih novoati. FranzSchmidt.JagerndorflQ3 Naznanilo. =====s=====^===r^= I ! Vsem našim cenjenim odjemalcem uljudno naznanjamo, da smo imenovali gospoda Frana Flego iz Škednja pri Trstu j našim gjavnim zastopnikom za Trat, okolico in Spodnji Krat. — Naš zastopnik g. FLEGO je pooblaščen tudi za inkaso denarja. Kolinska tovarna za kayine primesi Trgovsko akcijsko podjetje Kolin, £jnbljana, prostejev in Ričany. Avatrtjaka Šlexija. Stran IV .EDINOST" St. 279 V Trstu, dne 5. oktobra 1909 da bo nai liit — kakor je dosedaj — tudi nadalje z vsemi svo'imi silami podpiral stremlieDja trga našega kulturnega zavoda. Ako bomo včasih dajali prostora tudi kaki ostrejši kritiki, bomo delali to vedno le v interetn gledališča njega vodstva in posamičnih igralcev samih). Društvene vesti. Glasbeno društvo „Trst" vabi vse gg. p. n. g. podporne kakcr tudi izvršujoče člene ca sestanek, ki se bo vršil jetri, v sredo 6. oktobra ob 8. in pol nri zvečer v društvenih prostorih („Jadran") nI. S. Sebaitiano št 6. L Vsprejema]o se dobre pevske oziroma tamburaške moči. Pn. g. členi so naprošeni, da se poloc številno udeleže tega sestanka. Telovadno društvo TRŽAŠKI SOKOL v Trstu Pevska vaja za moški zborie danes točno ob 7. in pol uri v „čitalnični" dvorani. Ženski pevski zbor ima svojo prvo vajo jutri v sredo točno ob 8. nri v „čitalnični" dvorani. Na teh dveh pevskih skušnjah se oglasijo lahko še novi pevci in pevkinje; zato vabimo vse prijatelje in prijateljice petja, da *e pravočasno priglase h pevskemu zboru, ki nastopi 13. novembra na prvem družinskem večeru. Pe70V0dja. Naraščaj telovadi v sredo v veliki dvorani in sicer dečki od 3.—4. in pol, deklice cd 4. in pol do 6. ure. Vpišejo se še vedno lahko novi telovadci in telovadkinje. Čitalnica pri Sv. Jakobu opozarja gg. pevke in pevce, da se vršijo vaje po sledečem redu: torek mešani zbor, četrtek moški, petak ženski; vsakokrat točno od 8. in pol ido 10. ure. Ker se je pričelo z velikimi zbori za neki večji nastop, so naprošeni gg. pevci, da zahajajo, redno k vajam. — Vsprejemajo se nove pevke in pevci. „Tržaško podporno in bralno društvo" vabi vse svoje odboroike in niih namestnike, da se gotovo udeleže redne seje, ki bo v četrtek dne 7. t. m. cb navadni uri zvečer. Har* delav. organizacija Narodna delavska organitza-r i j a priredi danes, ob 8. uri zvečer v Skednju, v prostorih „Gospodarskega dru-itva" Javen shod. Dnevni red: „Položaj delavstra v Trstu ■ posebnim obzirom na minule drgcdke". Ker se v soboto radi dež;a m mogel vršiti napovedani shod pri Sv. Jakobu, vabi N. D, O. vse tovariše na Javen shod ki bo v četrtek, dne 7. oktobra t. 1. ob 7. uri zvečer na vita „konsumnfga društva. DNEVNI RED: Položaj delavstva v Trstu s posebnim obzirom na mino-le dogodke. Tovariši! Vdeležite se v velikem številu tega shoda. * * * V nedeljo, dne 10. t. m. ne vrši II. redni občni zbor N. D. O. Na dnevnem redu je mej drugim volitev predsednika, odbora in ostalih društvenih or ga nov. dimu, Občni zbor se vrši u tržaškem „Nar. * * VBarkoljab, in sicer v „Narod, demu", priredita cb priliki II. občnega ;bora N. D. O. prihodnjo nedeijo, dne 10. oktobra t. I. N. D. O. in pevsko društvo „Adrija* v Barkofljah; veliko delavsko veselico. Program je nenavadno obširen in ga priobčimo pojutršnjim, Vabimo vže danes vse tovariše in somi* šljenike naj pridejo v — ogromnem številu. Z& nedeljsko veliko delavsko veselico N. D. O. — Adrija v Barkovljah, prosimo vse tovariše, naj po svojih močeh pošljejo kakovo darilo za sre-čolov na urad N. D. O. in sicer do nedelje dopoludne. * * * V konsumnem društvu „Jadran" pri Sv. Jakobu priredi N. D. O. v soboto, dno 9. t. m. ob 8. uri zvečer shod. Opozarjamo že danes na to vse tovariše iz Sv. Jakoba. * * * V četrtek, dne 7. t, m. ob 7. uri zvečer se vrši zelo važen •hod vseh zaupnikov v prostorih N. D. O. _ Vesti iz Goriške. b šolske službe. — Suplent na državni realki v dunajskem IX. okraju dr. Ivan Gregorin je imenovan pravim učiteljem na državni realki v Gorici. Novo društvo. — C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: .Telovadno društvo Sokol" v Kobaridu. Dvokolo je bilo vkradeno v petek v Gorici I«anu Mrmolja iz Dolinje Vrtojbe h. št. 114. Število kolesa je 1155 in ima znamko „Panzer*. Svarimo pred nakupom tega kolesa. Kdor bi dobil to dvokolo ali zalotil tatu, dobi primerno nagrado. Tovariši! Podružnico. Konennma zadruga N. D. O. je ie otvorila v ulici Miramar svojo J 1740 PrnHoin cd okna> VTata' BtoPnice> doge, p II UUdJU O C kete, opeka, cement itd. U1 Teea 31. Onrli mali in veliki se prodajo v ulici dc OUUI Vali« 1. li ar-lica Trgovskega učencaki jep°r Anton Žerjal, trgovec z jeatvinami, Belvedere št^^ Prodajalnica jestvin ee proda takoi VBled odpotovanja po nizki ceni. — Ponudbe na Fran Macorig Barriera 38. (1756) Toiina In aolldna poatrežba. Prvo primorsko pMe za prevažanje pltra in snefllcii. Mietle Rudolf Exner, Trst ===== VIA DELL A STAZIONE Št* v. 17 == Filijalke: v PULI, GORICI. REKI In GRADEŽU Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevaženje blaga na vse svetovne proge. Sprejema se tndi poMStvo in druge predmete t slrabo v lestaa za to uriDmllena suha sflađišča. I EDINI TEŽAŠKI ZATOD ZA ČIŠČENJE V/^HIIM CLEANER" HM IN SHRANJEVANJE PKEPBOfr „VMUUlfl ULtMIlbll . 3 M I O S4 M. G-al, ■■> TRST, Corso 4 GORICA, Corso Verdi 11 JgCS" Specijelna tvrdka za "S38E gumijev, predmete 6nmijeve cevi, gum- posteljnine, gnm. poBvzglavniki it9. POTREBŠČINE ZA POSTREŽBO BOLNIKOM. D RANOCELNIŠKO 0>R0DJEn ^ ^ ^ ^^ | I nnn en h O 86 odda takoj v ulici Miramar 9 Lcpd OUUa U. stopnjice v pritličju. (1754) Krasni gramofoni skimi komadi. Ulica Cavana 4 K 32'— pl >šče s slovenskimi in hrvat-1703 Išče gg za gostilno, pol ure oddaljeno od me- sta, vodja, ki govori slovensko. Ugodni pogeji. Pojasnila da e Kolarsič — Kavarna Corso od 9. do 11. in od 3. do 6. 1764 Proda se vsled bolezni zaloga oglja, drv in petroleja v sredini mesta. - Proda mesečno poldrngi vagon. Pojasnila daje Kolarsič, Kavarna Corso od 9. do 11. in od 3. do 6. (1783 H 3 ul. Poste Nuove Alla cittil di Londra Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marijeod Salarini Ponte della Fabra 2 (vogal Torrente) Velik izbor izgotovljenih oblek za moSke in dečko kostumi za otroke. PovrSniki, močne jope, kožuli in raraih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. NepremoČljivi plašči (pristni angleški). Specijaliteta: blago tn- in inozemskih tovarn, Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkin cenah =====* L UP TVBDKA IZDELOVANJE ORTOPEDIČNIH APARATOV. Kilni pasi, opasnice, nogovica in obvezo za krtiee, ravno držaj i, ortopedični oplečki itd. itd. Snspenzorji, iriptorji, sMice, Malatorji in mrzlični termometri. Mila, dišave, tolletne potrebšHne in SCetke. PRISTNI ANSLEŠKI PLAŠČI. —— BUSKE SAL0ŠE. HIG JENIČN! PREDMETI. ^ ikm Kostoris skladišče oblek za moške in dedke Trst, via S, Giovanni 16, I. n, (zraven Restavracije Cooperativa ez Ilacker) prodaja na mesečne ali tedenske obrofcg obleke in površnike za moške, perilo itd. fiajdogovornejše eene. POZOR! Skladišče ni v pritlijču ampak v prvom nadstropju. Gospodarsko društvo — v Rojanu ___________ novo POGREBNO PODJETJE H„ gf* z bogato opremo zavsako- COPSO 49 (Piazza Goldoni)| vrstni pogreb. ^BA in prodajal- n nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga voščenih sycč š« Prodaja na debelo in drobno. razpisuje službo krčmarja Prošnje naj se pošljejo na odbor Gospod, društva v Rojanu.. JSkm Bi vmo ELEKTR. DRUŽBA. Umetni zobje .v IHoiab&a&j* zobov. Izdiranje zobov br m m vsaka bolecki® v zobozdravniSkens kabineta Dr.XČermak ing. točk T R8 T uHsa Mil Catsrma 4tev. (3 i«. ssiti. .Ji':' m Ulica Lazzaretto vecchio štv. 37 Telegr. naslovi: SPANNUNG-TRIEST. Električne napeljave vsake vrste Velika zaloga elekričnega Ulica Lazzaretto vecchio 41. TELEFON 14-go » ! ALEKS. FRAXC 3I AVEII - TKST i žgalnica kave TELEFON 1743. Najboljši vir za dobivanje pečene kave. fi. jfflllovatz mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška deia kakor tndi nikelovanja. Kaka radost in kak ponos obhaja gospodinj o ob popledn na svetlo in čisto kuhinio. In kako nrno je vse očiščeno toliko pohištvo kolikor perilo. Čarobna zadovoljnost in radost vladate na njenem doma. Vse to pa se lahko doseže z Schicht^m milom Odprlo se je novo veliko ekladiSde POHIŠTVA in tapetarij Faolo Gastwirth v mlici Stadion št. 6, Tel. 22-85 e veliko izbero popolnih Bob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. —: — Zadnje novosti te stroke. Zamore bi vsakdo ogledati, ne da je primoran kupiti. a