Stev. 203. t soboto 24, MOm »15, Letnm xi. lzbaja vsak dan, tudi ob nedeljah,hi praznikih, ob 5 zjutraj. Uredrl&vo : Ulica Sv. FrančUki Asiškega ži. 20, L nadstr. — V* dcpisi naj se pobijajo irrcdniStvu lista. Ncfrsnkiraiu pisma se trn sprejemajo in rokopis; se re vračajo. Iidajateij Jr cdgovcrri urednik Štefan Godina. Ustnik konsorcij lifta .Edinosti". — Tisk tiskarne .tdlnostJ", vptsane zadruge z ctreierim pcrcS-tvorn v Trstu, ulica Sv. FrančiSk« AslStega JL 20. Tclefcn uredništva in uprave štev. It-57. Naročnina znaša: Za celo leto........K 24.— Za pol Jeta .... ............121— za tri mesece, . . . /............ 6 —- za nedeljsko izdajo za celo leto........ 5.20 za pol leta.............. • • . 2.60 Posamezne Stevllhe »Edinosti" se prodajajo po B vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta „ 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno Ic upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSk a Asiškega SL 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652. Bitka na nnmorski fronti še ni m - Tudi ivi navi p Boji na iužnem Poljskem m v Voiinill se naibillujelo. - Močni ruski naprti pri Kamionkl-SMloui krvavo odHiti, - Prodiranje Nemcev na Kurskem. Močni francoski napodi pri Souchezu, o SvečenKkan gozdu in v Vogezih odUltL - Operacije nemških letalce«. Poziv! Italijanska vlada in vojaštvo sta že tedaj, ko je bila Italija še naš »zaveznik , po vsej naši državi razprostrla mreže svojega vohunstva. Čeprav so skoraj vsi količkaj sumljivi liudje sedaj spravljeni na varno, je vendarle mogoče, da se nahajajo po naših deželah od Italije plačani ljudje, ki bodo izkušali vohuniti Italijanom v prid in jim poročati o vojaških dogodkih v naši deželi. Dognalo se je sedaj, da so bili italijanski podjetniki, ki so odjedali kruli našim ljudem in pošiljali vsako leto milijone pri nas pridobljenega denarja v blaženo Italijo, ponajveč plačani vohuni italijanske vlade. Ti so sicer odšli v blaženo Italijo, ali pa so zaprti; sumi pa se, da so svojim uslužbencem in dobrim znancem, ki so jih imeli tudi med domačim prebivalstvom, dajali — seveda ne zastonj — gotova navodila in da bodo ti zaslepljeni ljudje izkušali nadaljevati vohunsko delo laških trgovcev. Vsi pravi rodoljubi morajo tu našim oblastim pomagati ter delati na to, da se prepreči tako vohunstvo v naših krajih. Kdorkoli se vede sumljivo, n. r>r. da povprašuje, kako močne in kako sestavljene so naše čete, kam korakajo vojaki ali da se plazi okoli vojaških utrdb, skladišč, smodnišnic, vojašnic, da postopa v bližini žlezniških prog, tak človek je sumljiv in naj se takoj naznani županstvom, župnim uradom, orožnikom ali pa vojaškim poveljništvom. Naši listi so že poročali, kako sO slovenski Reziianci pomagali Lahom na Goriškem. Prebivalstvo naj se zato tudi po slovensko govorečih ljudeh ne da premotiti. Tudi ti so lahko vohuni in tem nevarnejši, ker se po njih govorici lahko imajo za domače. Naša županstva naj bi jx>sebno pazila na piskroveze, krošnjarje, brusače, postopače, lajnarje, begunce itd., ki hodijo po občini. Zglasilni predpisi so sedaj po naših krajih sila strogi, vsakdo se mora izkazati s primerno legitimacio, vsakdo se mora zglasiti, če pride od zunaj v občino. Zupani naj pa tudi te predpise brezobzirno izvajajo, potem se morebitni vohuni izslede kaj hitro. Pa ne samo kot postopači hodijo ti italijanski vohuni okoli, uporabljajo tudi vojaške uniforme, da, napravljeni so včasih celo kot avstrijski Častniki in uradniki. Goriško prebivalstvo, posebno na Tolminskem, pomaga naši slavni vojski z nevarnostjo lastnega življenja vedno in povsod s tem, da Ji donaša novic ter jo opozarja na vse, kar bi ji moglo koristiti ali jo obvarovati škode ali sovražnih naklepov. Slovenci na Primorskem in drugod, ne zaostajajmo za goriškimi "brati! Skle-nimo se vsi, kar nas ni v bojni črti, v mogočno vrsto, od starčka do otroka, od kjneta do gospoda! Bodimo vsi ene same silne volje: da branimo svojo ljubo domovino, da pomagamo naši vrli armadi, da se upremo z vsemi silami verolomnemu, krutemu sovražniku našega cesarja in naše države! Slovenci! ta boj, ki ga bojujemo, je svet-boj! Bojujemo se v prvi vrsti za svojo domovino, borimo se pa tudi za vzvišene ideale poštenja in zvestobe, za načela krščanske morale, proti zavratno-sti, hinavstvu in krutosti, proti nekulturi in napuhu tega zaslepljenega in ob Boga zapuščenega naroda. To, kar označa besnenje Italijanov v krajih, ki so jih zasedli, je brezprimerna krutost proti mirnemu in miroljubnemu prebivalstvu. Mnoge tisoče ljudi z dežele in državljanov so odtirali v močvirnate, po mrzlici okužene kraje Sardinije, kjer žalostno hirajo. Je pač tako, da laški sovražnik ne pozna spoštovanja mednarodnega prava in tako je tudi požgal številne vasi, cerkve in naselbine na Goriškem in v Furlaniji; lirokoznano romarsko cerkev na sv. Gori, svetišče Matere božje, je z granatami namenoma izpremenil v razvaline. Naši vrli vojaki stoje kakor skala ob Soči in rajši prelijejo zadnjo kapljo krvi, kakdf da bi pustili Laha k nam! Zato pa bo izkušal podli in bojazljivi Italijan za hrbtom naše armade škodo delati, kjer bo le mogel. Tu pa se mu upremo mi, pazili bomo na vse sumljive ljudi, na njih vedenje in govorico, ter sporočimo zvesto vse na pristojno mesto ali pa jih primemo celo sami. Naša armada, naša .a^zava nam bo hvaležna za vsako še tako majhno novico in za vsako pomoč. Darujmo vso svojo ljubezen in hvaležnost, vse svoje telesne in duševne sile našim vrlim, junaškim četam, da se izpolnijo prelepe besede cesarske pesmi Vse za dom in za cesarja, Za cesarja blago, kri! _ Z av^ijMlipl^a NB. DUNAJ, 23. (Kot.) Uradno se objavlja: 23. julija 1915. opoldne. Bitka pri Gorici še ni končana. Proti goriškemu predmestju so naperili Italijani včeraj mogočen artiljerijski ogenj. Napad na Sabotin je bil odbit. V predzem-1 ju Podgore leži na stotine sovražnih trupel. Naše čete imajo prvotne postojanke predmostja brez izjeme v posesti. Pri odbijanju številnih sovražnih naskokov so se dalmatinski deželni hrambovcl zopet posebno, izkazali. Na robu doberdobske planote se boj nadaljuje. Proti oddelku Peteano—Zdrav-ščina so izvršili Italijani v pretekli noči tri napade, ki so bili odbiti Istotako se je izjalovil poizkus Italijanov, da bi se med Zdravščino in Peteanom približali našim jarkom. Tudi novi napadi sovražnika pri Selcah, Vermeljanu in proti Kosičevemu hribu, so bili, kakor vsi prejšnji, brezuspešni Ob srednji Soči so se vršili le topovski boji. V ozemlju Krna so naše čete včeraj, potem ponoči in danes zjutraj odbijale napade. * Na koroškem in tirolskem mejnem o-zemJju se ni zgodilo ničesar bistvenega Artiljerijski boj se na posameznih mestih nadaljuje. Namestnik šefa generalnega štabav pl. Hofer, fml. Ustreljen župnik iz tržiške župnije. RIM, 23. (Kor.) »Giornale d 'Italia« poroča, da je bil tudi neki duhovnik iz tržiške župnije radi dozdevnega vohunstva ustreljen od Italijanom Italijansko vojno posojilo. CHIASSO, 22. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča, da znaša rezultat podpisov na vojno posojilo vštevši obveznosti bančnih konzorcijev, 1.1117.5 milijonov lir. Od največjih italijanskih bank ste nabrali Banca Commerciale 122 milijonov lir, od teh odpade 39 milijonov na Milan in na Credito Italiano 118 milijonov, od teh je podpisal Milan 38 milijonov. Neapelj. največje mesto Italije, je podpisal le 34 milijonov lir. S stike fronte. Iz izvirnega poročila »Slovencu« z dne 20. t. m. posnemamo? Hladno je kakor v letovišču. 2e tri dni je pomalem deževalo in tudi danes je nebo zastrto z oblaki. Hvala bogu! Dež in hlad pomorita bacile. Sicer pa imam na polici lizol in tudi nekaj opija bo pri rokah za slučaj potrebe. , "i ' ri i ~ " " ' r ■ - * Zdravstvena oblast je vse primerno u-krenila, mnogo napol zrelega sadja je zaplenila in sedaj se prodaja zrelo in kuhano sadje, pije kuhana, shlajena voda in črna kava — in dobro je tako! Vina in piva nimamo. Ker je naš glavni pridelek vino, želimo in prosimo boga, da nam pomaga pregnati Italijane iz naših solnčnih Brd in Furlanije še prej kot dozori grozdje. Včeraj je bil na goriški fronti sodni dan. Treskali in grmeli so ves božji dan naši in sovražni topovi, neprestano so prasketale strojne puške, a treskalo je tudi nebo. Dalmatinci so opravili izborno in sijajno, kakor vselej. Opazovali smo, kako so Italijani smo-treno obstreljevali vsako ped zemlje s težkimi granatami in marsikateri lajik v vojaških rečeh je pač pomiloval uboge Dalmatince, ko je opazoval, da Italijani tudi morebitne begunce iz jarkov neusmiljeno zasledujejo s šrapneli. A Dalmatinci so niso uniek-nili, vztrajali so. zmagali so! Stračice so bile polne italijanskih ujetnikov, to moramo priznati, hrabrih strelcev — bersaljerov, ki so bili zajeti v naših Jarkih, in tudi mnogo ranjencev Italijanov so pripeljali v osrednje semenišče. Danes je ljuta borba za goriško predmost-je in se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Nad vse izborno je vodstvo našega topništva. Naše baterije streljajo le redkoma, a kadar je njihov cilj getov, takrat gre za stavo z vseh strani y vse smeri. Opazili smo, da v takem treiutku italijanske baterije kmalu omolknejo. Naša samozavest se dan na dan krepi. Glavarstvo in sodišče v Gorici redno uradujeta; tudi denarni poštni promet je že pričel v št. Petru pri Gorici; govori se, da pride bliže k nam celo c. kr. davčni urad; naš knez in nadškof uraduje v svoji palači, dasi je bila že večkrat obstreljevana in je bil tam v svojem vrtu pod Gradom parkrat v smrtni nevarnosti, od izbruha vojne nepretrgoma do današnjega dne. Naš deželni glavar Faidutti je dogovorno z nadškofom izposloval pri naučnem ministrstvu, da dobe dutfovniški begunci, če se posvete dušnemu pastirstvu svojih ubeg-Iih župljanov, slejkoprej svojo kongruo in doplačo. Kdor imed duhovniških beguncev želi natančnejših pojasnil, naj se obrne do deželnega glavarja. Nasloyi parlament, Dunaj. _ L, L- iz Italiji Razdelitev italijanskega vrhovnega poveljstva. Iz Ženeve poročajo: Pariški prijatelji novega italijanskega »ministra za večjo Italijo«, pripovedujejo, da je Barzilai, ki se prej nikdar ni bavil z vojaškimi stvarmi, predlagal kralju, da naj se razdeli vrhovno poveljstvo po zemljepisnih razmerah na dvoje in pa da se izenačite mesti Cadorne in Porra kot načelnikov bodočega dualističnega armadnega vodstva. Misli se, da se za Barzilajem skrivajo o-sebni nasprotniki generala Cadorne. »Odrešeni« smo! Kakor poročajo iz Lugana, je pisal predsednik italijanske zbornice, Marcora, novemu ministru Barzi!aiu:: »Tvoje imenovanje za ministra za neodrešene dežele me utrja v prepričanju, da sem storil prav, ko sem tekom parlamentarne vojne krize polagal na srce kralju, naj zopet pozove Salandro. Ti sprejemaš zasluženo plačilo za svojo zvestobo in vztrajnost. Trst in neodrešeno ozemlje imata sedaj slovesno poroštvo za nepreklicni namen Italije, da za vsako ceno doseže njih o-svoboditev«. — V Rimu na varnem, se pač lepo »odrešuje«, toda Italijanom na fronti pa bo najbrž že kmalu preveč tega »odreševanja«! ________ Z fiostrUsko-riskeM tojltto. DUNAJ, 25. (Kot.) Uradno se objavlja: 23. julija 1913, opoldne. Boji na južnem Poljskem in v Voliniji in ob gornjem Bugu se nadaljujejo. Proti liniji Kamionka StrumUova—Kri-stinopol—Soka! ob Bugu, na katerega desnem bregu smo napravili par pred-mostnih postojank, je poslal sovražnik zelo močne site v bo*. Približal se le na po- sameznih točkah našim strelskim jarkom na 300 korakov. Na drugih krajih je.prišlo do bojev mož proti možu. Povsod so bili Rusi odbiti ob velikih izgubah. Jugovzhodno Sokala so lovci polka Kopal šv. 10 pri nekem drznem krilnem napadu ujeli 3 oficirje in 342 mož. Severozapadno Grubieszowa so nemške čete znatno pridobile na ozemlju. Med Bystrzyco in Vislo so čete nadvojvode Jožefa Ferdinanda pregnale sovražnika iz Be!syc in preko Wronowa. Zapadno Visle, od izliva Bystrzyce navzgor, so prodrli zavezniki do veletoka in do pasu Ivangoroda. Pri Kozienicah se naše čete še bojujejo s sovražnimi zadnjimi oddelki. Na drugih delih fronte je položaj v splošnem neizpremenjen. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Z nemiko-rusKega bojišča. BERLIN, 23. (Kor.) Veliki glavni stan, 23. lulija 1915: Vzhodno bojišče. Na Kurskem sledimo proti vzhodu umikajočim se Rusom med neprestanimi boji, pri čemer je bilo ujetih včeraj 6550 Rusov, uplenjeni 3 topovi in mnogo municijskih vozov in poljskih kuhinj. Proti Narewu in predmostni postojanki Varšave, so se naše čete pomaknile bližje. Pred Rožanom smo zavzeli vas Milu-ny in utrdbo Szygl, kjer smo ujeli 290 mož. Ponočni izpadi iz Nowogeorgijewska so se izjalovili. Jugovzhodno bojišče. Zapadni breg Visle, od Janowieca do Granice (10 km južno Ivangoroda), je bil očiščen sovražnika. V gozdovju jugovzhodno Kozienic se vrše še boji z ruskimi zadnjimi oddelki. Med Vislo in Bugom se je zveznim četam posrečilo, zlomiti žilavi Odpor sovražnika na. raznih mestih in ga prisiliti k u-maknitvi. Krvave izgube Rusov so izredno velike. Vrhovno armadno vodstvo. Francoski glasovi o ruskem umikanju. PARIZ, 21. (Kor.) Časopisje izjavlja splošno, da je rusko umikanje dobro premišljen strategični manever (?), ne pa zmaga zveznih armad. Sila ruske armade ni zlomljena. Koncem vseh koncev je vseeno, če se bojna fronta preloži dalje vzhodno, kajti Rusi so pripravljeni, pri prvi priliki zopet preiti v ofenzivo (?) Izpraznitev večjih ozemelj in mest, kakor Varšave, nima dalje nobenega pomena (!) Rusija in Japonska. PETROGRAD, 22. (Kor.) »Rječ« piše o možnosti zveze z Japonsko: Ker je sedaj Japonska izolirana in je postala Anglija vsled japonske politike nezaupljiva, Amerika pa Japonski naravnost sovražna, se skuša Japonska zvezati z Rusijo, da porabi lahko vso energijo za boj proti Ameriki. Z zapatfneta bojlfća. BERLIN, 23. (Kor.) Veliki glavni stan, 23. julija 1915: Zapadno bojišče« Ponočni napadi sovražnika z ročnimi granatami pri Souchezu. so bili zavrnjeni. Francoski napad v Svečeniškem gozdu se je izjalovil V Vogezih je bil sovražni napad proti liniji Lingenkopf— Barenkopf (severno Miinstra), odbit po srditem boju. Kot odgovor na večkratno obstreljevanje Tliloucourta in drugih kralev med Mozo in Mozelo, je naša artiljerija obstreljevala danes Pont a Mousson. Naši letalci so napadli železniški trikot St. Hilaire v Ša m pa ni ji in so prisilili sovražne letalce, da so se umaknili. Tudi na vojašnice v Gerardmerju, so bile vržene bombe. Pri boju v zraku nad Conflan-som, je bilo eno sovražno bojno letalo u-ničeno. Vrhovno armadno vodstvo. leresnitna ves! o potopitvi linijske ladje „Pommern" BERLIN, 23. (Kor.) Wolffov urad poroča: Kakor javlja Reuterjev urad, je Mac Nan\ara v dolnji zbornici naznanil, da je dne 1. lulija od nekega angleškega, pod- morskega čolna v Vzhodnem morju potopljena linijska ladja razreda »Deutsch-land«, bila linijska ladja »Pommern«. Wolffov urad poroča k temu s pristojnega vira, da dosedaj v Vzhodnem morju ni bila še nobena nemška vojna ladia potopljena od kakega sovražnega podmorskega čolna. Pogrešan francoski podmorski čoln. _ FRANKFURT OB MENI, 22. (Kor.) — Ženevski korespondent »Frankfurter Zei-tunge« poroča iz zanesljivega vira, da se francoski podmorski čoln »Joule« pogreša že od 23. aprila. Izguba podvodnika. je izven vsakega dvoma. S turških bojišč. CARIGRAD, 22. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Pri Ari Burnu je poizkušal sovražnik dne 20. julija zvečer, potem ko je zmetal bombe, bajonetni napad na naše levo krilo, a je bil po našem ognju dechniran in se je vrnil v svoje postojanke. Sovražnik je do jutra trikrat obnovil poizkuse, ki pa so bili vsi odbiti. Pognali smo sovražnika nazaj v njegove postojanke, pri čemer smo mu prizadejali velike izgube. Pri Seddil Bahru je obstreljeval sovražnik dne 20. julija popoldne brezuspešno dve uri naše levo krilo. V noči od 20. na 21. t. m. je bombardiral sovražnik naše desno krilo, poslužujoč se raket in žarometov in torpedovk. Mi nismo smatrali za potrebno, da bi odgovarjali V noči od 20. na 21. t. m. so otvorile naše baterije pri Kum Kalehu nepričakovan ogenj na sovražno taborišče pri Seddil Bahru, ki je povzročil veliko eksplozijo in dveurni požar v sovražni munlcijski zalogi. Dne 21. julja smo uspešno bombardirali sovražno taborišče in sovražne artiljerijske postojanke pri Mortolimanu. —* Sovražnik je odgovarjal brez uspeha. Na fronti ob Iraku je poizkušal sovraž* nik, da zakrije poraze, demonstracije t detaširanim! silami, ki smo jih odbili z lahkoto. Angleške izgube v Dardanelah. LONDON. 21, (Kor.) »Times« opozarjajo nato, da znašajo angleške izgube v Dardanelah 42.434 mož in so torej že Vć-čje, kakor tekom burske vojne, ko so znašale 38.156 mož. Norveški državni zbor. KRISTIJANIJA, 22. (Kor.) Štorting ie sprejel predlog vojaške komisije, da se zniža brambnoobvezna starost na 20. leto, službeno-obvezrja doba v deželni brainbi pa podaljša od 8 na 12 let. Marke — krone. DUNAJ, 22. (Kor.) Denarni kurz za plačilo v Nemčijo, je bil do nadaljnega določen za 100 mark = 133.50 K. nova Imenovanja ulic v Puli. Čim je izbruhnila vojna z Italijo, se je iz krogov prebivalstva izražala želja, da bi nekatera imena — posebno protidrža-vne tendence - izginila iz področja vojnega pristanišča, in da bi jih zamenili z imeni oseb, ki so ozko spojene s tradicijami naše vojske in mornarice, da se tako postavi tem imenom večen spomin. Uvažu-joč te želje je trdnjavski komisar, z odobrenjem zapovednika vojne mornarice, o-dredil povodom 49-letnice dneva pri Visu, da dobe nekatere ulice nova imena? po polkovniku Karolu K opalu, Tegeuhomi, Radeckem, Lazariču, Kuhnu, Manfroniju, Rioperiu in po raznih slavnih zgodovinskih dnevih in činih. O Tegetthoffu in njegovi slavi smo že govorili te dni. Tu podajamo še nekoliko podatkov o činih iu zaslugah nekaterih drugih teh mož. Polkovnik Karol pl. Kopal je se svojo! vztrajnostjo omogočil zmago pri Sv. Luciji (Santa Lucia). Dne 6. maja 1848. je od rane zore do 2. popoludne branil z junaško vstrajnostjo nokopališče v Sv. Luciji proti veliki italijanski premoči tako dolgo, da je splošni italijanski naskok prisilil k umiku. Dne 10. julija 1848. je 10. lovski bataljon pod vodstvom Kopalovim z naskokom na italijansko pozicijo severno Vicenze, in sicer na Monte Berico, osvobodil ogroženo brigado Culozovo in je s tem prisilil Vicenzo v kapitulacijo, Malo dni potem je polkovnik Kopal podlegel ranam, ki jih je dobil v teh bojili. Znano je, da je bil 10. lovskemu bataljonu! posvečen srebrn rog z napisomi » Stran II. •eumOST" šle*. 203. V Trstu, dne 24. julija 1915 ; Mome "Berico — Kopal kliče r. Ta rog spominja hrabri bataljon na bi\^ega junaškega polkovnika. Pod generalom topništva d Aspre je bila dne 21. marca 1M9. izvojevana sijajna zmaga pri Mortari, kjer se je posebno izkazal odločni polkovnik Benedek. Ko so \ juliju 1866. pri Kustoci pobiti Italijani nameravali naskočiti Trentin, ie odločil podmaršal baron Kuhn, da se z močnim udarcem resi garibaldinskih dobrovoljnih čet, ki so bile prodrle preko Condina v Indikarije. Dne 21. julija je došlo do bitke, v kateri so bile italijanske dobrovoljne čete tako potolčene, da je bil južni Tirol obvarovan pred nadaljnjim sovražnik ovi m prodiranjem. Stotnik Lazarić je tisti odločni junak, ki je leta 1843. odšel z Reke s 55 mož. da pribori zopet Istro in na lindarskem bregu pri Cerovlju. severno Pazina, se mu je res posrečilo, da je dosegel svoj cilj. V letu 1848. je bil Lazarić, tedaj že vpoko-jen, vnovič pozvan v vojno službo in doše! v Istro, da organizira bataljon dobrovoljce v. Istra ima vso pravico in vzrok, da časti tega moža. Korvetni kapitan Mantroni je z flotiljo na Gartlskem jezeru v juniju in juliju tako podpiral avstrijsko vojsko s ponovnim, hrabrim in čvrstim sodelovanjem, da mu je bil podeljen vojaški red Marije Terezije. Polkovnik Urs de Margina si je s svojim hrabrim vedenjem v vojni leta 1859. zaslužil red Marije Terezije. V naših hvaležnih srcih živi v prvi vrsti radi hrabre obrambe Visa dne 18. in 19. julija 1^06., dokler ni mornarica dne 20. julija končno osvobodila otoka. Admiral Ripper, ta energični povspeše-vatelj interesov c. in kr. vojne mornarice in občine Puliske, nam je še vsem v živem spominu in zaslužuje v polni meri. da se 7. njegovim imenom krsti ena puljskili ulic. ___ ~ Razne politične uestL Pred sestankom ruske dume. Ruski list Kievljanin je objavil članek iz Petro-grada pod naslovom »Otročja nestrpnost«, v katerem piše med drugim: Skrajna desnica se ne more pomiriti radi sklicanja dume. Socijalisti in naprednjaki se jeze, ker ie zbornica sklicana pod konec julija, kakor da bi bila od teh malo dni odvisna sreča države in kakor da bi bilo potem naenkrat vse bolje. Razun tega treba misliti na to. da treba v ministrstvu znamenitih izprememb in da morajo ministri podrobno proučiti zakonske načrte, ki jih hočejo predložiti. Prenagljene skle-re o sedanjih delikatnih vprašanjih bi morali trezni elementi ruskega naroda obsojati. V našem narodu, pa tudi v dumi sami, je še danes mn;>go nasprotnikov ideje narodnega zastopstva in kaka mala neprevidnost bi mogla močno utrditi to mnenje. Zato je otročje, ako se želi naglica. Samo -mali politiki« zahtevajo to, resni pa vedo, da treba vse natanko razmisliti. V ruskem narodu se opažajo sedaj tri struje. Skrajna desnica, ki ne želi daljšega zasedanja dume; ta misli, da je zbornica dolina le izreči svoja domovinska čutstva in željo, da se vojna vodi do kraja. Skrajna levica zahteva nasprotno, da duma ne preneha s svojim delom, marveč da v vsem času vojne odločuje o vsem. a poleg tega da ima dovolj dela z nabavljanjem živeža in s skrbjo za siromašne in z vsemi drugimi administrativnimi posli. Prvi odrekajo narodu pravico, da sam odločuje o sebi: drugi se izgubljajo v malenkostih. ki jih morajo sedaj pozabljati tudi najbolje organizirani narodi. Največo s r-io rndo stavljamo v tiste, ki žele v seobe e edinstvo vseh slojev naroda, ki edino more dovesti do zmage. — V dumi naj ne bo razprav o i-oiitičnih vprašanjih poedi-nih strank, ker za čas vojne obstoji tudi za take razlike nekak »moratorij«. Posebno težko je v sednjem ča^u dotikali se vprašanja šole. ker se ob tem vprašanju morajo voditi borbe radi kulturnih nazorov, a te borbe bi mogle zadobiti tudi večje dimenzije v širokih masah. Sedaj je najbolje in najpotrebneje da se vsa moč družbe posveča vojni in na to edino mora misliti duma — ker je domovina v nevarnosti! Novi ruski vojni minister, general pehote Aleksej Andreievič Poliva nov se je lodil leta 1*55 in se je za časa vseh svojih štu iij kaza! izredno nadarjenega mladeniča. \ rusko-turški vojni je bil Poliva-nov težko ranjen in je že tedaj dobil več odlikovanj za svojo hrabrost. Leta 18K8 je bil že polkovnik v generalnem štabu. Ko so v letu 1899 preosnovali oficijelna vojaška lista »Ruskv Invalid^ in »Vojeny Zbornik*, ie postal tedanii polkovnik Po-livanov namestnik urednika, a že v avgustu istega leta glavni urednik teh dveh voiašl i!1 glasil. Za njegovo mišljenje ie zr : !::<». da je dovoljeval popolno svobodo razpravljanja v »Ruskem Invalidu« — in to tudi mladim ča5tnikom. Seveda je spisal u nogo razprav strogo vojaške, vo-laš!- '-/gifdovmske in vojaško-zemliepi-si.e naravi, a to tako. da so njegove stvari radi CinJi tudi nevojaški krogi. Dobo, ko je Pt aiio\ deloval kot urednik rečenih dvci - so označile »Birževja Vie-domosti i ot najsiiajnejo epoho militari-čno - oiicijoznih glasil Rusije. Od leta 19»«6—1912 je bil Polivanov pomočnik vojnega ministra. Velikih zaslug si je pridobil za reorganizacijo ruske vojske po rusko - japonski vojni, posebno pa artiljerije. Predsednik dume M. V. Rodžianko slavi Polivanova kot izvrstnega tehnika, ki posebno pozna vprašanja deželne brambe, dočim se mu »Novo Vreme« kla ija tudi kot človeku: priprost je in pri- stopen vsakomur, ali v pogovorih zelo previden. Edini sin njegov je padel v tej vojni. Te podatke smo posneli po Bern-skem Bundu«. t »Fantastične vesti* iz Bolgarske. — »Agence Telegraphique Bulgare« piše: Inozemsko časopisje objavlja nekaj dni sem najiantastičneje vesti o bolgarskih stvareh. Te vesti širijo v prvi vrsti listi, ki v Sofiji — nimajo dopisnika in ki datirajo iz Sofije poročila, v katerih javlja-i jo: ali da bolgarski kralj v bližnjih dneh odpotuje v Atene na sestanek s kraljema grškim in romunskim, ali pa da so bivšega ministra Genadiieva zaprli, ali pa celo. da je ta poslednji izvršil samomor (češ. da je razprava o atentatu v sofijski kazini prinesla dokaze, da je bil Genadijev zapleten v ta atentat ter da je zagrešil zločin veleizdaje). Vse te vesti so izmišljene. Kralj Ferdinand ni nikdar mislil na kako potovanje v Atene. Kar se tiče afere Genadijev. jo zelo pretiravajo. Ni govora ne o aretaciji, ne o policijskem nadzorovanju, kamoli o samomoru! Najizdatne-je izpodbija vse te vesti zborovanje vrh-nega odbora stranke Stambulova (umorjenega pred 20 leti), pod predsedstvom - Genadijeva, ki se je vršilo 18. t. m. ob 20. oblf^nici smrti Stambulova. — 1915. Ker so se šole zopet otvorile za počitniške tečaje, bo tudi refekcija z 19. julijem zopet vzpostavljena. Ker je mnogo družin odšlo iz Trsta, in ker se je zdravstveno stanje mnogih o-trok, ki so bili prehranjevani od šolske refekcije, zboljšalo, bodo sedaj lahko sprejeti tudi učenci, ki do sedaj niso mogli priti na vrsto. Vprašanje, Drača. Londonska »Morning-post« piše o dogodkih v Albaniji: Med Italijo in Srbijo obstoje diference, ki se ne morejo potajiti, četudi bi bilo res, da Srbi niso zasedli Drača, ali — kar je verjetneje — da so ga zopet izpraznili. Pristop Italije k državam trosporazuma je gotovo razočaral Srbe. Dogodki na Balkanu nam morajo sedaj delati skrbi, in to celo tudi tedaj, ako so nesporazum I jen j a med Rimom in Nisem samo prehodna. Štrajk v ogljenikih dela angleški vladi velike skrbi, ker bi pomanjkanje oglja moglo postati velika kalamiteta za nadalj-ne vojskovanje. Angleško ljudstvo je silno razsrjeno na štrajkujoče delavce, češ, da je ta štrajk več nego zločin — in to ne samo na Angliji sami, ampak tudi na nje zaveznikih. Ta štrajk da je izdajstvo. — Produkcija oglja da je opora zaveznikov Anglije. Ako so sedanji zakoni nezadostni za postopanje proti štrajkovcem, naj angleška vlada zahteva od parlamenta novih zakonskih sredstev, da bo mogla tam, kjer je to potrebno, postopati proti Štrajkovcem s prisilnimi sredstvi. Kake posledice bi mogle nastati vsled tega štrajka, oziroma zmanjšanja produkcije oglja, nam predoča poročilo iz Cardiffa, da je eno največjih industrijalnih podjetij prisiljeno, ugasiti ognje svojih peči za talen je. V Svanseu bo 10.000 delavcev raznih kovinarskih industrij že v nekoliko dneh brez dela. ako bo štrajk trajal dalje. — Zaloga oglja na Angleškem je že zmanjšana »a milijon ton. Iz Londona so brzojavili dne 20. t. m., da je minister za municjjo LIoyd George odpotoval v Car-diff, kjer se je pogajal z zastopniki delavcev. Domece vesti. Namestnik v Gorici. Namestnik baron Fries-Skene, je prispel včeraj v Gorico in sprejel v poslopju okrajnega glavarstva zastopnike lokalnih oblasti in uradov. Nato je obiskal v spremstvu voditelja goriškega okrajnega glavarstva, barona Bauma, rezervno bolnišnico Rdečega križa in se je vrnil zvečer v Trst. Tudi pri današnjem obisku v Gorici se je za-mogel namestnik prepričati o lojalnosti mesta in konstatirati z zadovoljstvom, da je prebivalsvo pri najboljši volji in trdno prepričano v zmago. Zdravstvene razmere v Gorici in okolici so trajno ugodne. Odlikovanje m*Joija Turudije. Major Stanislav Turudija, ta hrabri poveljnik dal matinskih junakov na avstrijsko-italijanskem bojišču, je odlikovan z vojaškim križem za zasluge 3. stopnje z vojno dekoracijo. O majorju Turudijf so časopisi v zadnjem času mnogo pisali, v slovenskih narodnih krogih tržaških pa je g. major znan še iz časov, ko ie bil kot nadporočnik v tržaški ga miz ij i. v Nezgode na delu. 18 letni voznik Svetko1 Zivic, ki stanuje v Barkovljah in je v službi v tovarni ledu istotam, je včeraj zjutraj ob polisedmih po nesreči prižel pod kolesa svojega lastnega voza. Zadobil je pri tem več poškodb po hrbtu, po prsih in posebno po obeh nogah. Pozvan je bil k njemu zdravnik, z zdravniške postaje, ki rau je podelil nai- TPCflHI f takoj' Xaslov r°ve Tn*' ntitnoičn r»rtm/T? In F .. ItiUlJl odd Edmo-ti. 322 nujnejso pomoč in ga dal potem prepeljati __________ v mestno bolnišnico, kjer so ga soreieli v t4n«nn L?vmilA za molzne krave, delavno vole, IV. kirurgični oddelek. nUUlU lUlllilU — 22 letni kotlar Edvard Apolorij, ki! stanuje v LIoydovi ulici št. 22, si je včeraj popoldne na delu porezal desno roko ped laktom. Moral je na zdravniško postajo, da mu je tam službujoči zdravnik desinfteiral rane in povil roko. :: NALI OGLASI: se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskarne beseda se računajo enkrat več. — Najmanj3a. : pristojbina znaša 40 stot Ink. : Padnma 5. pra-ice se dobi v zalogi Via 325 Ište se čevljaija-pomočnika za- vsako 'telo Ul. Boccaccio 4, IvraLner. najfinejše maslo za čaj, naravno in vedno sveže se dobi po nizki ceni v skladišču ulica Commerciale št. 14. IJ17 Občinske zadeve. Kdo ve kaj? Prosijo s« podatki o naslednjih osebah: Ivan Toplikar, posestnik, Osek št. 95 (Primorsko Oglasil se ni že 3 mesece. Zadnji čas je b:l zaposlen pri vojaškem delavskem oddelku v Lonjerjn. Povprašuje žena Ivan Toplikar. Spodoji Otok št. 11. poŠta Radovljica 5, .Gorenjsko-Kranjsko. Počitniški šolski tečaju Pričakuje de- finitivnih ministerijalnih odredb glede počitniških tečajev, je c. kr. narnestništvo provizorično odredilo, da učiteljsko oso-bje šolsko mladino tukajšnjih ljudskih in meščanskih šol in sicer tako deško, kakor dekliško, ob dopoldanskih uraii primerno zaposli in nadzira. Kako naj se to zgodi, imaio sedai urediti šolska vodstva po svojem lastnem preudarku. — Družinskim poglavarjem se toplo priporoča, da vplivajo z vsemi sredstvi na svoje otroke, da bodo pridno in redno obiskavali omenjene tečaje. Šolska refekcija. Šolska refekcija v občinski re/.ii (ulica Madonna del Mare 13), ki je urejena za prehrano 250 bolnih in konvalescentnih otrok, izbranih od šolske zdravniške sekcije po raznih občinskih šolah, je sprejela tekom tekočega šolskega leta v raznih turnusih fi70 učencev. Število obiskov tekom 185 dni, odkar obstoja refekcija, znaša 45.483. Stroški za živila so znašali za vsako posamezno porcijo povprečno 26 vinarjev s splošnimi stroški pa 33 vinarjev. Reči se mora. da je ta institucija ob sedanjih razmerah prava blagodat, ker ne nadomestuje samo pomanjkljivo domačo rrehrano. temveč prehranjuje tudi znatno število otrok, ki se nahajajo v najža-lostnejših zdravstvenih razmerah. Četudi se je morala mera dijete z ozi-rom na aprovizaeijske težkoče skrčiti, so se mesne porcije razdeljevale trikrat na teden. Gledalo se je na to, da je bila hrana raznovrstna in redilna ter je odgovarja zahtevam racijonaine prehrane. Refekcija ie bila otvorjena 4. novem- do solnčnih kopeli, bra 1914. ter se ie zaključila 15. julija dnosti. Njemirovič-Dančenko o Hrvatih. Poznani ruski književnik in vojni poročevalec „Ruskega Slova" piše o avstrijski vojski, kako žilavo se bori. A to ne samo Madjari, ampak tudi druga plemena se bore energično in se le težko predajajo. Posebno junaško se bore Hrvatje — tisti narod, ki je pod vodstvom Radeckega v gornji Italiji delal prava čudesa junaštva. Razpuščena italijanska društva v Istri. Narnestništvo razglaša v uradnem „Osserva-toru" razpust naslednjih društev: „Circolo Nicolo Rizzi" v Fazani, „Sociat& filarmonico-drammatica con biblioteca circolante« in „Gabinetto di ritrovo agricolo-sociale San-vincenti" v Sanvincenatu ter „Circolo popo-lare di coltura" v Galežanu. Žetev v Dalmaciji. Splitsko „Naše Jedinstvo" poroča, da bo letošnja letina žita tudi v Dalmaciji bolja, nego lani. Res je sicer, da je deževje prineslo nekaj škode in da bo na nekaterih krajih za petino ali četrtino manje, toda tudi v Dalmaciji so letos povsod posejali vsaj dva- do štirikrat - več nego v prejšnjih letih. Okrajni šolski svet za goriško okolico uraduje začasno v Ajdovščini. — Fr. Sever, namestnik okr. š. nadz. Jugoslovanska akademija znanosti v Zagrebu. Izvolitev nadškofa zagrebškega za pravega člana Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, dra. Antona Bauerja, pokroviteljem, in rednega vseučilišnega profesorja te akademije dra. Tomislava Mare-t i ć a podpredsednikom Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu je zadobilo cesarsko potrjenje. Nevarnost solčnih kopeli. Ob sedanji žgoči temperaturi treba opozoriti, da sol-nčne kopeli, ki so že nekoliko let v modi, niso tako brez nevarnosti, kakor mislijo tisoči obiskovalcev, V »Deutsche medici-nisehe Wochenschrift« poroča dr. Romer iz splošne bolnišnice S t. Georg pri Hamburgu o dveh slučajih solnčarice, ki sta nastala vsled dolge solnčne kopeli ob nepokriti glavi in ki sta se po preiskavi hrbtnega mozga izkazala kot pravo, četudi lahko vnetje možganske mrene. Posebno pri meščanih, ki ne obiluiejo na krvi, ni njihova bleda na krvi uboga koža tako zavarovana proti nevarnostim luči. kakor pri utrjenih prebivalcih na deželi. Le prava mera pri uživanju tega zdravilnega sredstva more obvarovati pred ško-jo^. (najCeceie» Zato treba previ- I Sardele (sveze) „Poizvedovalni urad za begunce" v Trstu, ulica Boficbetto 32. vrata 23, daje med "uradnimi urami od 8 do 11 dop. in 4 do 5 pop. naslove sledečih beguncev: Iz Opatjegasel« : Got'č Josip (1981), Cotič Ka-rolina (1S33), Cotič Marija (1907), Cotič Alma (1909), Cotič Josip (1912), Cotič Ivan (1915), Cotič Roza (1862), Ootic Marko (1902), Cotič Roza (1891. Cotič Katarina (1828), Cotič Anton (1859) Cotič Ivsn (1854) Cotič Tereza (1849 , Cotič Tereza (1855) Cotič Ivan (1892), Cotič Ivin (1894) Cotič Franc (1892» OotiČ Marija (1905) Cotič Kari (1902), Cotič Štefan (1900), Cotič Sofija (1915), Cotič Josip (1850), Cotič Tereza (18G4s Cotič Sofija (1915), Cotič Elizab (1858), Cotič Marija (1902», Cotič Leopold (1911), Cotič Aca (1013), Cctič Frane (187t>i, Cotič Katarina (1845), Cotič Ro/.ala (1P0G), Cotič Marija(1908), Cotič Josip (1852», Cotič Lucija (1852) CottČ Ro-zala (1888) Cotič Peter (1902), vernic Andrej <1836;, Černic Justina (1878), Čarnic Polona < 1840), Čemi c Marija (1902', Černic Olga (1904), Čern c Franc (1908), Černic Vencelj (1900), DevetakPeter (18')9), Devetak Terezija (1859). Devetak Terezijo (1892). De c c tak Marija (1914), Devetak Elizabeta (1878% Devetak Kriš'of (1903», Devetak Franc (1905). Devetak Antonija (1889>, Devetak Frančiška (1893), Peretak Marija (1887), Devetak Katarina (185S). Desetak David (1913, Dere'ak Ladis:av (1909 , Deveiak Minka (1921), Devetak Danilo (1913, Devetak Peter (1864», Devetak Matija (1891>, Devetak Terezija (1871 . Devetak Marija (1903), Devetak Frančiška (1S(>8) Devetak Kristina (1898). Devetak Amalja <1895t, Devetak Katarina (1835), Devetak Ivan (1854), Devetak Terezija (1837», Devetak Marija (1885), Devetak Feliks <1908», Devetak Ernest 1910», Devetak Mirko (1914), Devetak Marija (1912), Grilj Uršula (1859), Grilj David (1911), Grilj Jožefa (1889), Grilj Ivan (1913), Grilj Josip .1915), vGrilj Jožefa (1909), Juren Frančiška fl880\ Juren Štefanija (1910), Juren Marija (1902), Juren Angela(1900), Juren An^e'a <1935; Fclicon Marija (1802) Pelicon Emil (1901), Pelicon 'Štefan (1904', Co'ič Andrej (1876) Cotič Frančiška (1878) Cotič Emilija (1907; Cotič Andrej f1909> Černic Marija (180S) Cernic Marija (1893) Čbrnic Pavlina (1695j (Jernic Ana (1896) Černic Emilija (1901) Černic Roza (1904) Pernic Karolina (1907) Černic Ivan-(1309; Devetak Josip (1847) Devetak Frančiška (z847) Devetak Tereza (1878) Devetak Marija (1910) Devetak Anton (1901) Devetak Franc 1904) Devetak Kari (1900) Devetak Andrej (1909) Devetak Roman (1911) Devetak Frančiška (1913) Devetak Marija (1865) Devetak Marija (1899) Frandolič Marija (1841) Juren Katarina (1869] Juren Amalija (1893) Juren Leopold (1900) Juren Marija (1902) Juren Štefanija (1908) Juren Dominik (1909) Juren Katarina (1838) Juren Anton Anton [1873J. Borovi. — V spomin junaške smrti umrlega tova riša Rado MerŠka daruje učiteljstvo C. M. šol K 32 moški podružnici CMD. v Trstu. — Na korist vojakom na južnem bojišču je prejel cesarski komisar od g. Hermana Hausbrandta K 20; na korist tržaških mladih strelcev od g. Marcela Bačerja, lastnika salona „Novo Čine" K 5. — Cesarski komisar je prejel na korist brezposelnim od „Consorzio ingegneri co-struKori" Venezian & Comp. K 312 50, ki mu gredo za dela, izvršena pri Sv. Vitu. isce za takoj fotograf Oton Sadar bb dogovoru. Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone in obrobki VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik TRST, lil. Coscrina ft. 13, II. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ O ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Umetno-fotosrafični atelje Trst. ulica del Rivo U. 42 (pritličje) Trst Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanast« plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOST: POVEČA M JE IK VSAKE FOTOGRAFIJE :n Padi udobnosti naročni- kov sprejema narof.be in jih izvršuje na domu, ev. tudi zunaj mest* po najzmernejSih cenah. »n tttt Trst, ul. tlel Rivo šteu. 42 !! SoRio u groslsfe in mum uprave!! Hast > Ogrski seEam - Klobase - Soljeno meso -, Kasna kenserva - GulcS kon> serve - Švicarski in inozemski sir • Sferi-lizirano mieko kakor tudi druge jestvine prodaja po ceni AGRUMARS& D* D. Trst - Via deile Posla 14, U - Trs« ZDRAVNIK Med. Dr. Karo! Perničit ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). SI EES^žŠJ^SS 9iffi^: JOSiP STRUCKEL Trst, vogal ul. Naova-S. Caterina — G Ivan pl. Scaramanga je izročil cts. |J3 Nov prihod volnenega blaga za moške, komisarju K 200 na korist ranjenim trža-čanom. Cene raznih živil u Trstu. (Dne 23. julija 1915.) K Moka (pšenična, mešana z rženo) Moka (za kuhinjsko rabo) . . . . Sladkor............ Meso (goveje) sprednji deli . . „ „ zadnji „ K . Meso telečje .*...»• Meso k oš trun ovo • . • Slanina (soijena) • • . Gnjat, kuhana ....», Maslo sirovo...... Kokoši ... ••••• Piščanci ....... Polenovks suha .... „ namočena . . Fižol .......... Rob .•••«..... Ječmen ........ Fižol otročji) vinarjev . Grah Krompr „ . Paradižniki . • Radič , • Salata , . Česen „ • Čebula » . J sjea » • Buče » . Pesa „ . Mahi ncane . . Kumare „ . Koleraba „ • Mleko ... K 2-— kg ( . . K — 95 kg . . K 1— kg . K 3 6S, 4-08 kg | , . 4*32, 4 72 kg . . K 8 — kg ! 2 40 do 2 60 kg i . . 4.40 do 5.40 k eno krono. - ODDAJA PUSICE). Puitno-hranilnićni račun lfi.0H4. 1'EiiEFUK it ' Ima varnostno c*'Ico (safe d- . sits) zj snr&rabo vredno . nih listin, dokumentov m raznih vre'inot, |>spo!r:Pjn;i «amo pruti nlomu in po2anu areft-no po najnovejšem načir-u ter jo oddaja strankam v -lajem po najnižjih cej***h. f TAM JE VLOG 34ILM3K&V KRCI4. fabJ m: o. i 'k ^pcM. ta »A 3 da S ppoti. Uplaanjc !2 n>> itkrA o? tesnih mi i ir: