Političen list za slovenski narod. Po po? preje*an velja: Z* eei« loto predplačan 15 gld., za pol leta* gld., za četrt leta 4 gML, za en mesec 1 gld. 40 kr V admlstm*(Jl iprejcman. v«l;>a: Za eelo leto 12 gld., za pel leta 6 gld., za četrt leta 8 gld..a en meneč 1 gld. V kitibljani na dom pošiljan velja 1 gM. 20 kr. več na leto. P«wamezne številke veljajo 7 kr. Naroč;no prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6. poleg ..Katoliške Bukvarne". v i\ Oznanila linserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l;,6. uri popoludne. ^ev. iiOS. ? Ljubljani. V četrtek -decembra 1891. Letnili XIX. Vabilo na naročbo. S rifoodnjo številko nastopi „Slovenec" svoj vajseti letnik. Tem povodom vabimo na |pjo naročbo. Nevesele razmere v naši ožji iij širši domovini utemeljujejo živo potrebo dločnega in neodvisnega konservativnega ovenskega dnevnika, da brez ozira na levo ?i desno vedno in povsod vzbuja in širi versk narodno in avstrijsko zavest ter neustušeno odbija napade domačih in tujih nasprcnikov na katoliško cerkev in narod Slovenki po priznanega slovenskem geslu: „Vse :a vero, dom, cesarja!" fekor doslej, bodemo tudi v prihodnje obrača vso pozornost na narodno - gospodarske in socijalno-politične razmere ter ob vsaki priliki zagovarjali koristi našega kmeta, trgovej, obrtnika in delavca, ki imajo od dne d< dnč težavnejši boj za svoj obstanek. S pogumom stopimo v mlado leto na novo telo pod staro slovensko zastavo in da morem) vspešneje izvrševati svojo nalogo, ostanejD naj nam zvesti vsi dosedanji naročniki iii*ootrudniki ter nam pridobe novih podpornikov in somišljenikov. „SL0VEiYEC", edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „DomoIjub" vred iveljd za Ljubljano pri upravništvu prejem m: Za celo leto fredplačan 12 gl. » pol leta ... 6 » „ četrt leta ... 3 „ „ jeden meste ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na imesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velj d: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. * pol leta .... 8 » — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ » jeden mesec ... 1 „ 40 . Naročaje se luhko vsak dan, a list se dobi še-Ie, ce se dopošlje naročnina. »DOMOLJUB", sam brez »Slovenca" stoji za celo leto s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom pošiljan le osemdeset novžlčev. Naročnino na to prilogo prejema „Slovenčevo" upravništvo. Uredništvo in upravništvo „Slovenca" in „Domoljuba". Staremu letu v slovo! Le še nekaj ur in poslovili se bodemo od starega leta 1891., ki zapušča med nami toliko bolestnih spominov, naj so že ozremo po širnem svetu po Avstriji ali naši slovenski domovini. Sedanji človeški rod hitro živi ter s parom šviga čez tisoč uničenih bitij. In to ravno imenuje sedanji svet na pred ek. Napredek zasledujemo v umetelnosti in ta se je ponižala že do Zolovega realizma; napredek vidimo vslovstvu,ki rije po vzgledu znane snažne živali po prahu in blatu; napredek pa čutimo tudi v socijalnem življenju, kjer si nasproti stoje kot gladijatorji z zavihanimi rokavi narodi, posamezni stanovi in politične stranke. Vse to so v smislu sedanjega napredka lepe lastnosti, ki pa imajo, kakor vsaka stvar, tudi svojo senčno stran. A znamenja kažejo, da temu napredku ni še konca: umetelnost je še preveč sramožljiva, v slovstvu premalo mate-rijalizma in v socijalnem življenju še nesmo dospeli do onega naravnega živalskega stanja, v katerem ima močnejši pravico po znanih besedah: »Macht geht vor Recht." I Knez Bismark je rekel nekoč, da ima močnejši pravico, in socijalni demokratje trdijo isto. In ti so pravi sinovi modernega napredka, katerega posledice hočejo izvesti do zadnje pičice, ti so velik vprašaj bodočnosti. A ravno te posledice so nevarne družini in državi, vsemu socijalnemu redu. Torej: Oaveant consules I Nam se kaj rado predbaciva, da se protivimo napredku. V tem pa je le toliko istine, da se upiramo takemu napredku, kakor smo ga gori opisali, napredku brez Boga, brez iskre iu duha iz božjega bistva, kajti družba človeška se me more ohraniti in zboljšati sama iz sebe, ker ni odvisna samo od naravnega, temveč od višjega zakona. Svet naj bi bil torej skromnejši in ne preziral idejalnih zahtev prave vere, ker le po tem je mogoč pravi in trajni napredek, katerega bi ! z veseljem pozdravljali. j Tudi za Avstrijo minolo leto ni bilo posebno ugodno in srečno. V gospodarskem oziru sicer nesmo nazadovali, a davkoplačevalci ne čutijo nikakih po-I lajšav. Mnogo na slabšem pa smo v političnem oziru osobito mi Slovenci. Daleč smo še od enega kon-i čnega namena, katerega je cesar izrazil v besedah : ! Mir hočem imeti med svojimi narodi. Načelnik naučne uprave, od katere moramo ravno mi največ zahtevati, se je javno izrazil za liberalna načela, katero je več let prikrival. In ob koncu leta nas je grof Taafte iznenadil z imenovanjem novega ministra iz srede nemško-liberalne levice, kar nam jemlje zadnje ! upanje na boljšo bližnjo dobočnost. Ponavljamo j bližnjo, kajti pravica mora zmagati in za to se borimo. In kaj naj porečemo o naši ožji domovini? ' Sreča jej ni bila še nikdar prenaklonjena, nikdar je ni preobila obsipala z darovi, pač pa jo večkrat zapustila v najnevarjenejših Časih. In novo leto se slovenskemu narodu bliža v takih razmerah, ki nam ' ne obetajo mnogo dobrega. LIS~ E K M o zii k. Kako je že dejal faucoski senator ruskemu carji, kakor je nedavno pročal »Slovenec" 9 Tako nekako blizu, da konstituija ue velja, ker v njej vladajo le a d v o k it j e. Pristavljam seveda, d» je to 4ejal francoski enator in ne jaz. Kako pa poje naš Jurčič v svojem »Tugo-meru" ? ,,Tvrd bodi, neiprosen mož jeklen, Kedar braniti j(— pravde Narodu svojemu Nečemo se prepiraj, ali jih je mnogo, ki je poslušajo po svoje teji sveta. Da ima naš narod nnogo pravd, to pač srnino trditi, kakor tudi to, d. bi bilo morda precej oljše, ko bi jih imel manj. Jj-li pa branijo te pravd samo tvrdi in neizprosni mijč, o tem je javno rnenie gotovo jasno, jasna pase more biti moja tratev, ker sicer bi se moglo trdi, da niti osnovnega lačela našega javnega živ-Jjen ne poznam, ki se glsi: Grditi, smešiti in \ n i 60 va ti se sne le »črna garda"; kdo bi so predrziil kje drugod p o-t e g ti z r a s k a v o » e 11 o, neznačajnik je in izdajica našega prevroče ljubljenega, milega in sladkega naroda slovenskega. Ko bi hotel le zapirali brez tolmača nekatere narodove reke, pogubljen bi bil; kajpa istoprav, ko bi se osmelil razložiti v svojem zgodovinskem razvoju z ozirom na javno življenje pregovore naše, kakor n. pr.; Boj se š.....bolj kot vraga! Ogibaj se jezičnim dohtarja in hudobcu! Saj bi zaslužil vislice, če ne še kaj hu-jpga. Ce tudi morda ni v vsej strogosti sprejeti kot aksijom — rek, da so Ie juristi izobraženci v pravem pomenu besede, če tudi morebiti ni r vsem gotovo, je-li so v šestnajstem veku samo advokatje in profesorji ubranili naš narod nemški veri in ž njo nemški narodnosti, če se prav ne dii trditi, da so v sedemnajstem in osemuajstem veku edino le advokatje učili naše ljudstvo čitati in pisati in mu pri tem pisali knjige v njegovem jeziku, dasiravuo bi se moglo ugovarjati, da so samo advokatje ustanovili »družbo sv. Mohorja", »Matico Slovensko" itd., ali da so edino le jezični dohtarji zgradili dom, v katerem se je redilo in učilo največ prvakov in prvačkov naših — »Alojzijevišče" — mislim, čeprav se ne ve natanko, koliko solz so posušili, ko- liko gladnih nasitili, koliko žejnih napojili, koliko žalostnih utolažili, koliko zdvojenih src pokrepčali, vendar je gotovo, da se iz kletvin iu zabavljanja proti njim nikakor ne dd sklepati, da oni nimajo vere, tiste edino zveličavne vere — v svoje zasluge. In ta vera je gotovo tudi nekaj, reči se sme, ta vera je mnogo, neizmerno mnogo. Iz te vere izvira tista dejanjska ljubezen do slovenskega naroda, ki z vsemi sredstvi, tudi s črevlji in betom izganja in pobija nesramne hinavce, ki že od Ciril-Metodovih časov in še prej, da po nekoliko že sedem na jststolet sem žive mej njim in v svojem fanatizmu delč ž njim srečo in nesrečo, preganjanj« in vesele dni, jok njegov in smeh samo zato, da bi se bojevali proti »Narodu", da bi »Brusu" iu »Zvonu" preprečili blagonosno delovanje, da bi izpodrivali »Rodoljuba" in v tem zniževali blagodejni, vse oživljajoči, ljubeznjivo mili, sladko nesebični vpliv nekaterih jezičnih dohtarjev na narod slovenski. Da Vam rečem, tako početje je naravnost — farizejsko. In da bi ti propadli, surovi ljudje vsaj hoteli poslušati kako modro besedo. Saj se jim pri-diguje že več nego dvajset let, in vendar — trdovratni so brez kraja in konca. »Veduo naprej in nikdar nazaj!" je bjlo in mora ostati geslo slovenskih politikov. Žaj, da utegne biti drugače. Vsled nepremišljene mladočeške politike pretvarjajo in pripravljajo se v Avstriji taki politiški odnošaji za slovanske narode, torej tudi za nas Slovence, da bodemo morda' v novem letu sto- it)* rili korak nazaj. Želimo, da bi bili krivi pro-roki, toda zgodovina nas uči, da teka bolitiških do-godjajev ue vrejajo in proužroCujejo samo posebni zakoni in elementarne sile, temveč tudi narodi sami, bodisi vsled svojih politiških hib ali predli ostij. In kdo je v novejšem času pri nas napravil največ hib in vsled tega tudi škoda? Ker se, če je le količkaj mogoče, ogibljemo osebnostij ter ločimo osebo od stvari, tudi danes ne bodemo vlačili pred javno sodišče slovenskega naroda oseb, temveč kličemo ob slovesu od starega leta: Popustite neplodno hujskanje, ne netite med ljudstvom strastij, ne ma-mite ga s praznimi frazami, temveč povejte mu či.sto resnico z ljubeznijo in miroljubivostjo. Doba je resna in potrebujemo vseh močij, da se ubranimo idejam napačnega liberalizma, ki prodirajo tudi čez meje slovenske in nam kvarijo narod, da se ubranimo vedno smelejšim poskusom narodnih nasprotnikov, ki pritiskajo na nas od vseh stranij. Ob pričetku novega, negotovega leta prosimo iskreno: Bog blagoslovi milo našo domovino in vrli naš rod, odvrne naj od njega vse nadloge in vse zlo ter mu podeli vso duševno in telesno srečo. Jednako želimo vsem svojim prijateljem in znancem : Veselo novo leto! Politicni pregled. V Ljubljani, 81. decembra. Motrma$® dežele« Položaj. Splošno se misli, da bode vitez Bi-linski največ iz političnih ozirov imenovan za generalnega ravnatelja državnih železuic. Da ima velike sposobnosti, ne da se tajiti, a vendar bi ga zaradi njegovih sposobnosti ue klicali na to mesto, ker železniške zadeve pozna vendar le po teoriji, praktičnih skušenj v tem oziru še nema nobenih. Tudi še ni silo za tako premembo, ker baron Czedik je še trden in zdrav in njegovo marljivo delovanje tudi kaže, da še ni truden. Znano je, da skoro noben višji uradnik toliko ne dela, kakor on. Vseh deset let, kar je na tem mestu, še nikdar m bil na dopustu. Sposobnosti mu tudi prizna prijatelj in nasprotnik. Umaknil se bode Bilinskemu torej le iz važnih političnih ozirov. Vlada skuša sestaviti novo večino. Ker pa količkaj zanesljiva večina brez sodelovanja vseh treh velicih klubov ni mogoča, skuša grof Taaffe pridobiti te stranke za vlado. Da bi levičarje pridobil, je poklical v ministerstvo Kuen-burga, Poljakom na ljubo se bode pa Bilinski imenoval generalnim ravnateljem državnih železnic. Kaj bode pa vlada dala konservativcem? Sicer se pa mi tacega razvoja stvari ne veselimo. Od večine, v kateri bode zjedinjena levica, ne pričakujemo ničesa dobrega niti v verskem, niti v narodnem, niti v narodnogospodarskem oziru. Obžalovati moramo, da tako dolgo Mladočehi ne popuste svoje napačne politike, kajti le od večine, v kateri bi bila samo desničarji, imamo kaj dobrega pričakovati. V. 0rearp goipr. J^nano je, ,<}» 30 „Na-n rjtstyv bili koufiskovani »radi zaupnic, ki so r. (Jregru vil|l pjegovefta govor|. Uteme; »otrditev teh l^pfiskacij je j»reklq sodišče, tja 5> $ )]st z omavo onikj. zaupnic iagrešij proti para >rafd 105. kaži, tak., ker zaupnffce odobravajo ka- proti jlifnotnj ft&jjMj) zlasti proti zvezi češke kraljevine z avstrijsko arzavo. Poljaki. Nekateri nemški listi hočejo vedeti, da bi jeden del Poljakov rad šel z levico, ^stali pa hočejo vsekako ostati na strani Hohejvvkrtovega kluba. Zaradi tega je baj6 že poslanec Javvorski pretil, da se odpovd predsedništvu kluba. Da bi bilo kaj resnice na tem prepiru, ni verojetno. Morda je to želja nekaterih Nemcev, ki bi radi, da bi se razbil poljski klub, ki se nikkakor noče odločiti, da bi levici delal tlako. Ogersko. Grof Gabrijel Karolyi je podaril mestu Stolnemu Belemu Gradu sliko Košutovo. Mestni zbor je sklenil, da se ta slika obesi v mestni hiši in slovesno odkrije. Za ta predlog je glasoval celo kraljevi svetnik iu vitez reda železne krone, Josip Havranek. Ugovarjala sta veliki župan in pa neki dr. Ludovik Raday. ali vsi ugovori niso nič pomagali. Imenovana gospoda sta se sedaj na vlado v Budimpešti pritožila proti omenjenemu sklepu. Ta sklep je jako poučen. Jasno kaže vspehe one politike, ki je pred vsem Madjarom dajala prednost Vsa »saje države. Francija in Bolgarija. Francoski zastopnik iz Sofije ni odpotoval in misli se, da se bode razpor še poravnal. Sedaj posreduje turška vlada, na katero se je obrnila francoska vlada. Dala si je že predložiti poročili francoskega zastopnika v Sofiji in bolgarske vlade. Govori se, da bode bolgarska vlada preklicala dekret, s Katerim se je Cbaudourne iz-tiral, s pogojem, da se ta časnikar več ne vrne v Bolgarijo in da se nekoliko premeni osobje pri francoskem zastopstvu v Sofiji. Nam se to ne zdi verojetno, kajti s tem bi bolgarska vlada več dosegla, nego je sama sprva želela. Nepovoljnega žurnalista bi ne bilo več v deželo in odkrižala bi se nekaterih francoskih diplomatičnih uradnikov, ki so jej iz prevelike navdušenosti za Rusijo delali sitnosti. Francoska vlada bi pa dobila le formalno zadoščenje. Sicer pa tudi mi mislimo, da se stvar še vravna, ker tudi v Parizu vidijo, da so se prenaglili. Bolgarija in Nemčija. „Nord. Allg. Ztg." priobčila je oster članek zaradi tega, da je Francija pretrgala diplomatične zveze z Bolgarijo. Ta list se posebno čudi, da v Franciji posebno naglašajo, da bolgarska vlada s svojimi ukrepi krati Turčiji njene suverenne pravice. Turški sultan bode že sam branil svoje pravice in ni treba, da bi bili Francozi bolj turški, nego so Turki sami. Iz teg* članka je jasno, da so sedaj v Berolinu veliko bolj naklonjeni Bolgarom, nego so bili, ko je bil še Bismarck kancelar. Omenjeni list je namreč ofici-jozen in izraža vladne nazore. Rusija. Po poročilih poljskih listov so v Varšavi zaprli že jako mnogo osob. Puntarski oklici so bili doposlani iz Moskve in so se tazširjali posebno mej častniki. Japan. Japanska opozicija se je hitro privadila postopanja skrajno opozicijskih strank v parlamentu. Znala si je z govori več omahljivcev dobiti na svojo stran, ter je tako zavrgla več važnih točk v budgetu. Njej ni bilo za to, če je kaka stvar potrebna, ali ne, temveč je vsemu nasprotovala. Kjer pa ni upala dobiti večine, je pa stvari z govori in formalnostmi zavlo&jvala. Vidi- pe^ da bouid že vse parlamentarne zvijače, p)Vlada je zatorej bila prisi-siljenaj razpustiti parlament. Štur IzviHil UUfM . . ivT ul^6 llf K-let je minujp o< A, varate se, črnosuknjarji! Poznajo vas in dobro vedo, da je le goriški prorok podpihaval Tomaža Hrena in pred njim Konrada Glušiča v šestnajstem in sedemnajstem veku, da je le goriški prorok pohujševal Potočnika, Jerana in Marna, da je le goriški prerok uzrok, da največja večina slovenskih pisateljev od leta 1850 do današnjih dnij ni bila stanu advokatskega; njegov in njegovih somišljenikov fanatizem je prouzročil, da je do najnovejše d6be toliko slavnih mož, ki bi bili lahko kot prvaki kričali na narodni strani, pohlevno uklonilo glavo tujcu in njemu služilo. Zato pa gorje vara, trikrat gorjd! Prej bo Bolnce samo izsušilo ljubljansko močvirje, prej bo vsled neznosnih dolgov propadel neskončno ljubljeni narod slovenski, prej bo domovina naša domovina sestradanih beračev, nego se bo izsušila gnojnica pred Naprednikovo hišo, predno bo zatajil Na-prednikovec sveto vero, ki jo je drago kupil pri židu, sveto vero, za katero je volj&n-ohripeti trikrat na dan, za katero rad polomi zadnje pero, prodno bo on — napredni sin Naprednikove hiše odtrgal se od avetevere — v svoje zasluge. Kakor je „tvrd, neizprosen, mož jeklen", kadar brani »pravde svojemu narodu" in kadar tirja pla- čilo z&nje, tako je tudi „tvrd, neizprosen, mož jeklen", kadar brani svojo jedino vero — v svoje zasluge. In zato je pač na mestu, da pričenjam s tem zaupnice našim slavnim prvakom, da tukaj vsaj v svojem imenu svečano izjavljam, da nikdar in nikoli še nisem trdil, da bi bila neovrgljiva resnica, da je advokatski terorizem največ škodoval slovenskemu narodu in da še škoduje, nikdar tudi ne, da 80 uprav nekateri zastopniki advokatskega stanu v neizmerni nadutosti svoji preganjali vse, kar jim ni služilo v povzdigo njihove častihlepnosti; nikdar in nikoli ne, da so oni častne izjeme svojega stanu hinavsko in podlo napadali, da v svojem terorizmu niso pozuali mej niti naravno nravstvenih, kaj pa stoprav krščauskih, da so grdili in grde vse, kar ne prija njihovemu v židovskem liberalizmu utemeljenemu ukusu, da so poleg oholosti častili in gojili le še pesimistični cinizem, in da so oni uzrok, zakaj toliko mladih mdž v črnogledem brezdelju propada. Svečano in odkrito izjavljam še jedeukrat, da nikdar iu nikoli nisem trdil, da je to neovrgljiva resnica, a ravno tako svečano in odkrito pa izjavljam tudi, da nikdar iu nikoli nisem rdil, da ni. M. V. ipav8jčem, dne 39; decembra. Nekaj j-- ,-----jijkar Šo v tukajšnjih fjullnah nehali lždelavati bakrene plošče. Ko so še ladije oklepali z bakrom, naredili so tukaj veliko takega blaga, a ko so jeklo izbrali oklopnicam, prenehali so s takim delom. Letos o Veliki noči so se pa zopet ^oprijeli starega izdelovanja. i Prvi je naročil bakrene plošče za streho novega zvonika v Bevkah prečast. g. dekan Jan. Koprivni-kar. On je pač poznan veščak v stavbarstvu iA pravi, š da ni ue njemu žal, da je to priporočal, ne ljuddm, ki so malo dražje plačali. Mnogoletna skušdja privedla je prečast. gospoda do sklepa, da ja najcenejša in najbolj zanesljiva streha ua zvon ku iz ba-; krtnih plošč. j / Nekdaj — pred tridesetimi leti — dtjval sie je še dober kositar. Kakih deset let ga ni barv; iti j. ni bilo treba, bil je namreč tako gladki da se barva niti prijela ni, še le ko se je nabilo nejskaj : rje, je barva obstala. Ali dandaues, kaksrjazjfaka! j Klepar je komaj kladvo odložil, že mora prijeti šče-j tinasti šopek, da prevleče kositar z oljnate« barvo j Nekaj let pozneje se mora isto ponavljati, aj pak, ; nikoli ni brez troškov. Vedna popravljanja narastejo zadnjič do svote, s katero se napravi kir nova S streha. Veliko ceneje se shaja, ako se pokrij^ zvonik ; z bakrom. Res, prvikrat je malo dražje, a to je | trpežno, ni treba poprav, in ako se čez vd deset-: letij zopet kaj zboljšuje, baker še vedno ohrani j svojo vrednost jednako staremu zvonu. Veščaki trdijo, da bakrena streha ve&o bolj ' ugaja gotičnemu in bizantinskemu slogu, kikor ko-I sitarjeva, ali cel6 ona, ki je pokrita s h»stovimi j skodlami. V Bevkah dali so za 186 □ m tabel 525 gld. i in vse delo je stalo 1065 gld. Naj bi bil' tudi s i kositarjem krili, ne bili bi shajali z 800 gll. i Prepričan sem, da bom marsikateremi, cerkve-| nemu predstojniku ustregel, ako ga opozirim na tukajšnje fužine, kjer izdelujejo domači Ijidje bakrene kotle in medene plošče. Ker je tukajšnja tvrdka v zvezi z ntjio vačjo tovarno in ž njo skupaj dobiva baker p<* več tisoč stotov na leto iz Amerike, more ga tudi par odstotkov ceneje dajati, kakor (jrege firme, -■ katerih pa v omizji, - vsaj na Slovenskem — itak ni. : \ J. Iz Celovca, koncert decembra. (Pogled v minulo leto.) Priden gospodar naredi ob koncu leta račun ter se vpraša, koliko je v tem letu pri-gospodaril, koliko je n^ boljem ali na slabejšem. Tako se hočemo i mi ozreti na preteklo leto 1891 in cenjenim „Slovenčeviif" čitateljem podati kratek obris naporov in narodiega dela, ki so ga v preteklem letu dovršili Slovnici tužnega Korotana. Okoliščine, katere m! uesmo zadolžili, ostale so nam i v minulem letu lad mero nemile, da, v marsičem so se še shijšale in neizvršene so še mnoge naše potrebe, opr^ičene zahteve in prošnje. A vkljub neugodnim razceram in mnogim malone nepremagljivim oviram pkazalo je i minulo leto, da tudi koroški Slovak gre na dan! Velikih zvunanjih voehov koroški Slovenci v minulem letu sicer nemara pokazati, a tem reeji in prav razveseljivi sv muigi notranji vspehi, ki so nam porok, da mora i koroškim Slovencem p-ej ali slej zasijati solnce bolje pribodujosti. Slovensk« j ljudstvo se je i v Korotnu že zdramilo, tesneje I oklepa se svoje slovenske lomovine in slovenskega I jezika, kar se je pokazalo josebej povodom letošnjih državnozborskih volitev. Slovencem se sicer I ni še posrečilo prodreti s Ivojim poslancem, a pro-j padli so v volilnem okrajulOelovec - Velikovec le^ 7 glasovi, in to le po nesi^i. Tudi v okraju Beljal-Borovlje dobil je slovenski kandidat 45 glasov. 't> kaže, da imajo nasprotnik svojo Pirovo zmago s-hvaljevati jedino Ie voliluetu redu, kojega so »life-ralci" skrpali za časa neoiejeuega svojega gospostva tako, da so poskrbeli i za prihodnjost, da /0-venskim manjšinam v stanjih razmerah ni llko ( spraviti svoje može v javra zastope. Pa venda^az-merje oddanih glasov sprJuje, da narodna fest Priloga 298. štev. „Slovenca" dn6 31. decembra 1891. vedD bolj prodira med slovenskimi Korošci iu da so s i oni zdavna naveličali delati tlako sosedu iu biti 'odlaga tujčevi peti. Kako narodna stvar na Koroškem napreduje, prič® zlasti velekoristne podružnice sv. Cirila in let od a, kojih je po zadnjem izvestju na Koroško že 14 z nad 2000 ud'. Letos osnovala se je pdružnica v Libeličah dne 8. februvarija. Po-družice napravile so tekom leta nad 20 shodov, ki so vejidel jako dobro ali vsaj povoljno obiskani. Mnoptere so koristi, katere ljudstvo dobiva od teh shodf, kjer se skrbi za temeljit pouk ljudstva, kakoitudi za vsakovrstno pošteno zabavo. Pa baš zato »»ti sbodi nemškim mogočnežem trn vpeti, zbog tega Jorabljajo ves svoj vpliv, da bi (pod pretvezo, da m^ajo varovati »deželni mir"!) zabranili društvene shod' ako vedno bolj raste eeščenje sv. slovanskih blagoestnikov, pričajo tudi mnogi kresovi, ki so se na pidvečer godu sv. Cirila in Metoda zažigali na vseh ribih in planinah, kjer se še čuje slovenska besed ^ narodno-gospodarskem oziru so za nas pre-pomeijive slovenske posojilnice, katerih posluje sdaj že dvanajst, a trinajsta se snuje. Tekoče r leto oaovale so se tri posojilnice (v Črni, Tinjah in Vekovcu). Vse posojilnice sijajno prospevajo, njih vliv vedno bolj raste in slovenski kmetje dobivajo do teh prekoristnih denarnih zavodov čim dalje eč zaupanja. Nasprotniki napravili so sicer že nate naše narodne postojanke, za katere nas po pravic zavidajo, naskok, a izpodletelo jim je in dal Bog, t se jim ne posreči dobiti kateregakoli vpliva na sloenske posojilnice. Psebne važnosti za koroške Slovence je pre-potrebo nam „ Katoliško-poli tično in gospo dr sko društvo za Slovence na Koroškem', kojega neutrudni odbor 8e sme z zado-. voljstvm in upravičenim ponosom oziiati na svoje ^ogromp in vrlo delovanje v preteklem letu. Storilo je drutvo letošnje leto res mnogo za blagor slovenskem Korotana, da se moramo čudti, kako je v tužnih naših razmerah in 8 primerofta nedostat-nimi nočmi in sredstvi, ki so nam nI razpolago, bilo migoče doseči toliko. Velika hva'a in mnoga slava ge za to marljivim gg. odbornikon, ki so se nepre8t.no trudili, da bi dosegli društ\tuo zadačo. V plačio jim bodi zavest, da so svoje moči darovali svei stvari domovinski, da trudapohi, vztrajni napori hkdar neso ostali brez dobrega sadu, ako-'pram se vspehi ne kažejo povsod še seo»j. Polig zanimivega občnega zbora d|e 13. maja t. 1. v. Celovcu napravilo je katoliško p^itično društvo še več volilnih shodov v raznih .rajih, dne 16. avgusta jako dostojno in dobro obipano cesarjevo slavnost v Plešivcu, dnč BO. novembra pa javen shod v Frevaljih. Vsi ti shodi vršili so je lepo in dobro obiskovani, v dokaz, da najde izbrno delovanje drištva pri vseh slovenskih rojakh obilega priznanja. Načelne važnosti je borba, katero j katoliško-pojitično društvo imelo boriti s celovški! mestnim odborom zaradi slovensih vlog. Žagalo je v tej važni zadevi dvakrat. Zanimiva je tudi pravda, katero je pelo društvo z g. arhivarjem koroškega zgodovin :ega društva, A. Jakseh-em, ki je bil predrzno ndadel naša starodavna slovenska krajevna imenj V dveh izborno pisanih, strogo strokovnjaških briuricah, ki si bodo ohranile trajno vrednost, posveto je društvo imenovanemu gospodu .učenjaku", ki se je mogel prepričati, da se koroški Sloveti ne dado ugnati v kozji rog, niti po praških .ksino - liberalcih". Da vsestranski razjasni in osvetli k;vice, ki se nam gode po ljudskih šolah, izd® je katol.-politično društvo slovenski pisano knjiži^ .Šole na Koroškem" in sedem nemški pisanih rabrav, v katerih se obširno in temeljito razloži nat težnje in prizadeve za slovensko šolo. Iz tega kratkega in sevd nepopolne} pregleda delavnosti vrlega .kat.-političuega in gozdarskega društva za Slovence na Koroškem" je ratidno, kolike važnosti je za nas to središče, ki z' a in or-ganizuje raztrošene moči. Dal Bog, da i lštvo i v prihodnje tako blagodejno deluje za vem ilovensko ljudstvo ter se vspešno bori za naše praie.-- Najznamenitejši dogodek minulega kta pa jo brezdvomno deputacija koroških Slcence v, ki se je meseca novembra odpeljala na Dunaj, da se na najvišjem mestu potegne za naše pravice. Nasprotniki so sicer hiteli oslabiti vtis, ki ga je napravil ta velevažni korak, koji nam je dokaz, da se koroški Slovenci sami zavedajo svoj.h pravic. Da ta deputacija, ki se je zlasti potrudila za slov. šolo, ni šla se samo šetat v mrzlem jesenskem času na Dunaj, kaže prvi pozitivni vspeh tega odposlanstva, ugodna rešitev pruivov občin Št. Jakob in Tolsti Vrh, kojima se je dovolila slovenska šola. To je prva naša pridobitev, najznamenitejša minulega leta, v težki borbi za narodno šolo; vesel porok, da veliki napori neso ostali brezvspešni. Vložilo se je tekom leta vkupe 33 prošenj za slovensko šolo. Prošnje doslej še neso rešene; a ugodni vspehi občin Št. Jakob in Tolsti Vrh dajo nam upanje, da se bode z neustrašenim postopanjem in odločno vztrajnostjo posrečilo si pridobiti, kar nam gre. Minulo jesen imeli smo občinske volitve. Kolikega pomena so baš one za nas, priča najbolj prizadevanje nasprotnikov, ki po najhujšem uasil-stvu in prav z zvijačo hočejo obaržati vajeti v svojih rokah. A ravno te volitve pokazale so lep napredek naše dobre stvari. O ukaželjnosti našega dobrega in vernega ljudstva priča posebej še družba sv. Mohorja, ki šteje letos na Koroškem že 4362 udov — 242 več, nego lani — za naše tužne razmore gotovo lepo število. Iz tega pregleda, kojega smo podali čč. bralcem, je razvideti, da koroški Slovenci v minulem letu nikakor nesmo spali, temveč da se je i slovenski Korotan že probudil, da se i tostran Karavank začelo veselo gibanje v narodnem oziru. Dal Bog, da bi tudi prihodnje leto naša stvar vztrajno napredovala, da bi i nam vremena se zjasnila, nam milejše zvezde nego zdaj sijale! Vam pa in cenjenim bralcem: Srečno ter veselo novo leto 1 —rn— Iz Zagreba, 27. decembra. .Matica Hrvatska" je te dni dotiskala svoje knjige ter jih bode začela v kratkem razpošiljati. Knjige za leto 1891. so pa sledeče: 1. Kučera Oton: Črte iz magnetizma i elektriciteta. Sa stodevetdeset i šest slika. 8°, VIII, 381 str. — 2. Valla Fr.: Poviest srednjega vieka. Prvi dio: Od selidbe naroda do Karloviča u Fra-načkoj. Sa kartom tega razdoblja. 8°, XIX, 337 str. — 3. Lepušic Ivan: Slike iz Bosne. Črtice. 8°, 131 str. — 4. Kumičič Eugen: Obiteljska tajna. Komedija u tri čina. 8°, 122 str. — 5. Demeter Dimitrija: Teuta. Tragedija u pet čina. Grobničko polje. Pjesan, Uvodom popratili Vlad. Mažuranič i Fr. Markovič. Sa slikom pjesnika. 8°, LXXXVIII, 187 str. — 6. Kozarac Josip: Medju svjetlom in tminom. Pripoviest. 8°, 161 str. — 7. Slike iz svjetske kujiževnosti. Svezak prvi: Pjesnički prvaci u prvoj polovini XIX. vieka. 8°, VIII, 232 str. — 8. Šandor Gjalski Ksaver: Iz varmegjinskih dana. Portreti, akvareli i razne risarije. 8°, 276 str. — 9. Plutarb: Izabrani životopisi. Dio drugi: Životo-pisi znamenitih Rimljana. Preveo, uvod i biležke napisao prof. Stjepan Senc. 8°, XIII, 332 str. Prvih osem knjig morejo dobiti članovi „Ma-tice Hrvatske" za letni prinos 3 goldinarjev, a deveto kot nakladuino .Matice" za 1 for. Toliko knjig in po dosedanjem izkustvu večidel dobrih knjig more malo katero društvo svojim članom podeliti za tako nizko ceno. Zatoraj .Matica" pozivlje vse svoje dosedanje prijatelje, da jej ostanejo verni in da tudi pridobe novih članov. Dozdaj se je oglasilo od lanskih 6585 članov še le 1500, vendar pa je nade, da se bodo članovi zdaj, ko so knjige dotiskane, podvizali priposlati letni donesek. Od letošnje razpošiljatve zavisi izdavanje Matičinih knjig za bodoče leto 1892. .Matica Hrv." želi za bodoče leto knjige razdeliti že mnogo poprej, vsaj pred Božičem, tako da bi jih članovi imeli za čitanje že za zimo. Ker ima .Hrv. Matica" tudi med Slovenci že mnogo članov, pa jih želi morda še več pristopiti, napisal sem te vrstice za ravnanje ter ob enem priporočam vsakemu naobraženemu Slovencu to društvo, da vztrpi tri goldinarje za tako lepe in koristne knjige. Ku-pujmo rajše slovanske knjige nego nemške in pod-pirajmo na tak način slovansko literaturo, v katerej se gotovo ne nahaja toliko literarnega smetja, kakor v novejšej nemškej literaturi. Nedvojbeno je, da se Zagreb v novejšem času zares hitro razvija, tako da se o tem govori tudi v našem saboru, češ, kako je nagodba z Madjari dobra in koliko koristi ima celo Zagreb, to opozicijonalno mesto od zveze z Madjari. Neki govoruik je prigodom debate o letnem proračunu celo trdil, da je tudi okolica zagrebška ravno radi te nagodbe tako lepa. Ali mi mislimo, da naravna lepota ni vezana na nobeno nagodbo. Saj jo je Bog tako ustvaril, predeli pa se dado seveda še bolj polepšati, kar se je tudi z okolico zagrebško zgodilo, vendar pa pri tem delu nema nagodba nobenega vpliva, nego le poivzet-nost zagrebškega prebivalstva, ki troši vse le od svojih dohodkov za polepšanje mesta in okolice. Ko bi imeli pri tem tudi Madjari kaj govoriti, gotovo ne bi bilo najbolje za Zagreb, kar dokazuje nedavna preteklost. Zagreb je povzdignilo le meščanstvo samo, saj se ni do zdaj na državne stroške postavilo nobeno veče poslopje, razun novega kolodvora, za kateri je pa moralo dati mesto prostor. Tedaj vse znamenite zgradb je izvela ali dežela, ali pa poje-dinci. Leta 1891. se je sezidalo v Zagrebu: novih hiš: 1 na tri nadstropja, 16 na dva, 16 na eno in 13 prizemnih, tedaj vkup 46 hiš; nadozidanih iu prizidanih hiš: 3 na dva nastropja, 1 na eno in 2 prizemni, vkup 6. Vseh zidanj in večih popravkov je bilo 229. To je gotovo lepo število hiš, in vendar je v Zagrebu še veduo veliko pomanjkanje dobrih stanovanj. Največa poslopja, ki so letos dozidana so: novi kolodvor, kr. učiteljišče in palača .Narodnih Novin." Na leto se bode zidalo bržkone tudi gledališče, in sicer na onem mestu, kjer je bila izložba. Ban se je vsaj tako izrazil, ko se je razpravljalo v letnem proračunu o gledališču. S tem bi bila izpolnjena davna želja zagrebškega prebivalstva, kajti sedanje gledališče zares nič več ne odgovarja sedanjim potrebam. Pa tudi za gledališče je narod večidel sam zbral veliko svoto od 300.000 goldinarjev, tako da zemlja sama ne bode trebala mnogo, aii pa še morda nič trošiti. In vendar bodo gotovo po vla-dinih časopisih proslavljali sedanjo dobo, v katerej se tako lepo razvija tudi duševna kultura hrvatskega naroda. Da razvija se, ali z lastnimi dohodki, ne pa državnimi. Pri stolnej cerkvi je letos južni zvonik izjed-načen s severnim. To ogromno delo napreduje sicer počasi, vendar pa je nade, da bode morda vendar le za 10 let dogotovljeno vse, če že ne poprej. In potem se bode pokazala naša stolna cerkev v vsej veličajnosti svojej kot ena najlepših v celej državi. Staro obzidje s kulami, s katerih so nekdaj odbijali napade turške in v katerih je zdaj vse živo golobov, bodo podrli in tako trg razširili, da se bode vse pročelje cerkve videlo. Bog daj, samo, da se no bi dohodki za popravek krčili. Vsa nada se postavlja v novega nadškofa, ki pa morda še ne bo tako kmalu imenovan, kajti pokriti se ima za pokojnim Mihalovičem skoraj pol milijona zaostatkov, iu sicer iz dohodkov za časa sedesvakancije. To je menda tudi glavni razlog, da se nadškof tako dolgo neimenuje. Bode li se zidala že v bodočem letu tako potrebna cerkev sv. Blaža za dolenje mesto, ni vero-jetno, kajti mesto ne more zmagati tolikih stroškov posebno ne zavoljo tega, ker je pri svojih dohodkih vsled točarine silno prikračeno. Počakati so bode moralo še nekaj časa, da dob^ prebivalci dolenjega mesta svojo župno cerkev. Iz Žirov, 28. decembra. Kaj redki so dopisi iz našega kraja, dasiravno bi Vam mogli večkrat kaj poročali. Ljudje že dolgo ne pomnijo tako gorke zime brez snega; res, nekaj posebnega. Ljudje so pa tudi ob tako ugodnem vremenu kaj pridno prihajali v cerkev vsak dan. Imamo ravno sedaj občinske volitve. Dal Bog, da bi izvolili vrle može, unate za vero, dom in cesarja. Te dni sem slišal moža, da doposlano žito ia krompir nesta bila za reveže, ampak le za zboljšanje semena. Za reveže res nesta bila, ker ti neso nič dobili. Dnevne novice. V Ljubljani, 31. decembra. (Novoletno čestitanje pri prevzv. knezoSkofa.) Po vsakoletni navadi čestitali so danes prečast. gg. duhovniki ljubljanski svojemu prevzvišenemu knezo-škofu za novo leto. Mil. gosp. stolni prošt dr. L. Klofutar je v izbornih besedah izražal v imenu duhovnikov iskrena voščila prevzvišenemu. Zatrjeval je, da čim bolj bodo nasprotuiki cerkve napadali in psovali prevzv. višjega pastirja, tem resneje se bodo kakor dejanja kažejo, duhovniki oklepali v udanosti in v ljubezni svojega višjega pastirja, tem udanejše bo prevzvišenemu tudi naše verno ljudstvo. — Prevzvišeni knezoškof, zahvaljujoč se za prelepa novoletna voščila, izjavljajo, da jih v vseh britkostih in težavah tolaži iu podpira prepričanje, da ž njim trpč in žalujejo tudi njegovi duhovniki, da vsi skupaj nosimo bol, a tudi veselje. Kajti ako prav ume-vamo svojo nalogo, ne bomo se čudili, da je dandanes škofu in duhovnikom mnogo trpeti. Učenec pač ne sme biti več, nego učitelj. Ako so Gospoda zaničevali, tudi nas ne bodo slavili. A uprav to nam je dokaz, da smo na pravem potu. Sploh pa je želeti, da bi vsi duhovniki in verniki delovali vedno z ozirom na večnost po gžslu sv. Alojzija: „Quid hoc ad aeternitatem ?" To bodi vedno vsakemu pred očmi, naj dela zasebno ali javno v službi domovine, drugače se morda liudje veliko trudijo, a konečno ni vspeha nobenega, ni za posamezne, ni za narode. Vzlasti nas skušnja in zgodovina učita, da so nesrečni liudje, nesrečni narodi, ki zaničujejo svojo vero in svoje duhovnike. — K sklepu izrazijo prevzvišeni željo, naj bi si bili škof in du-hovn ki tudi v prihodnje bratje med seboj, jedna duša, jedini v mišljenju in delovanju za čast božjo iu v prospeh izročenega jim ljudstva. (Občni zbor „Katol. - političnega društva") v Ljubljani vrš 1 se bo, kakor smo že naznanili, v nedeljo, duč 3. januvarija, ob 4. uri popoldne v hiši »katol. rokodelskih pomočnikov" z običajnim dnevnim redom. — Po končanem občnem zboru pa bo v istih prostorih shod tega društva, na katerem bo govoril kanonik Klun o sedanjih političnih razmerah in vodja Povše o novih trgovinskih in carinskih pogodbah. — Natančni program prijavimo v soboto. (Mestni zbor ljubljanski) je imel sinoči sejo. V Imenu pravnega in personalnega odseka poroča odbornik dr. Tavčar o premembi § 23. pravil mestne hranilnice ljubljanske, ki je potrebna, da more hranilnica posoditi 100.000 gld. deželi kranjski za novo gledališče. Prememba je bila soglasno sprejeta. Na to je odbornik Ravnikar poročalo proračunu mestne občine za leto 1892. Obžalujemo, da ne moremo obširneje poročati o tej za občinstvo velevažni točki, ker na našem magistratu gospodje neso tako prijazni, kakor drugod, da, bi namreč poročevalcem časnikov postregli, dolgih kolon številk pa si nihče ne more zapomniti v hitrici. Ce smo prav slišali, znaša v ord'nariju potrebščina 174 187 goldinarjev, pokritje 228.191 gld., prebitek 54 004 goldinarjev. Potrebščina v ekstraordiuariiu pa znaša 54.344 gld. Proračun je bil potrjen. Pri posameznih točkah so odborniki izražali rali nazadnje ter gotovo hvaležen spomin ohranili sleharnemu, kateri bo nam revnim gorjancem kakorkoli pomagal, da spravimo šolo pod streho. (Podpornemn drnštvn za slovenske visokošolce na Dnnajn) je poslal državni poslanec g. Viljem Pfeifer, ustanovnik društvu, 65 gld., katere so darovali čč. gg. državni poslanci: Viljem Pfeifer 5 gld., Ivan Nabergoj 5 gld., dr. Ferjančič 5 gld., kanonik Klun 5 gld., dr. Gregorec 5 gld., Luka R o b i č 5 gld., grof Alfred C o r o -nini 10 gld., Povše 5 gld., in društveni ustanovnik velečast. g. dr. Anton Gregorčič 20 gld. Nadalje so dar vali gg.: Fran Miklavčič, višji železniški uradnik na Dunaju, 5 gld.; dr. Mirko Ploj, koncip. v fin. ministerstvu. 3 gld.; dr. Vladimir pl. Globočnik-Soradoljski, c. kr. podtajuik v fin. ministerstvu, 6 gld.; Ivan Lazar, revident pri južni železnici, 3 gld.; Fran Kan-dernal, šolski svetovalec v pokoju, 2 gld. — Za Božič pa je na Češkem živeč slovenski domoljub, ki ne želi biti imenovan, »Podpornemu cuštvu" poslal 40 gld., ki so se razdelili mej najpvaejše dijake na božičen večer. Iskrena hvala it) veselo novo leto vsem blagim prijateljem slovenskilirevnih vseučiliščnikov! (Nov političen časopis) bode z novic letom pričel na Dunaju začetkom samo po dvakra na teden izhajati pod naslovom: „ConservativeCorre-spondenz", — zastopajoč interese konservtivnega kluba v državnem zboru. (Katol. drnštvo rokodelskih pomočutov) v Ljubljani priredi božičnico v dvorani last« hiše, Poljske ulice št. 10, na novega leta dan 1. anuva-rija 1892. Vspored: 1. J. Bdhm: »Driivena", zbor. 2. Nagovor. 3. A. Kohm: »Pri jilicah", zbor. 4. V. M.: „Sveti večer", deklamacija. 5. A. S.: .Pri zibeli", čveterospev. 6. # * # „Našarezda". 7. A. Hajdrih: »Srota", zbor z bariton->lo. 8. »Novi zvon ua Krtinah ali Srečna sprava". Selška igra v treh dejanjih, spisal Anton Kržič. Vsipnina: Sedeži po 40 kr. in 30 kr.; vstop 20 kr. Kačetek ob pol 6. uri zvečer. (Vrhniška čitalnica) ima svoj občni zl|r v nedeljo dnč 3. januvarja 1892 zvečer ob ( društveni sobani z navadnim dnevnim redo uri v (bor. (»Sveta Elizabeta"), spevoigra z dekla tcijami in 6 živimi podobami, ponovila se bo v Marija" nišču" s slovenskim tekstom jutri ob 5. nr zvečer. Kakor znano, je bila njena prva ffidstava z zasluženo velik n pohvalo .odlikovia. — Vstopnina je jako nizka, le 20 kr., s sed em pa 30 kr. (Vabilo) na koncert, ki ga priredi Litijsko pevsko društvo" v nedeljo dn4 3. januvarijal892.1. v prostorih g. J. Oblaka v Litiji na korist flruštvu z nastopnim vsporedom: 1. A. Foerster: feamo", moški zbor. 2. H. Volarič: »Gospodov da", im-šani čveterospev. 3. V. F.: »V mraku", smospev za bariton i spremljevanjem glasovirja. 4. EBeriot: „E Vezzosa si la Rosa", za gosli in glasovi. 5. A. Nedved: »Slovo", moški zbor 8 samospeom ca tenor. 6. I. Titi: »Ouverture", čveteročno igrattje na glasovi^u. 7. V. Parma: »Eno devo te bom ljubil", čveterospev. 8. F. S. Vilhar: »Mtva ljo-bav", sanospev za sopran s spremljevanjen glasovirja. 9. A. Nedved: „Venec slovanskih pesni", moški zbr. 10. Prosta zabava. Začetek očno ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina za podpornik« prosta. Neudje pkčajo 30 kr. za osebo in 60 krita, rodbino. Prdplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi abi najuljudneje o 1 b o r. Telegrami. Metika, 31. decembra. Volilni shod v Metliki, ha katerem zastopan tudi drnomelj po župnu in mnogih odbornikih, izrazi poslancu Sukljeju popolno zaupanje, odobravajoč negovo razpravo o trgovinskih pogodbah in vinski carini. Imenom volilcev zahvalil se predsednik zbora prost Dovgan poslanci za delovanje. Mozronog, 31. decembra. Županom izvoljen Franc Zupančič iz sv. Križa svetovalci: Jinez Dolenšek, Kari Šašelj, Janez Povše, inton Majcen, Franc Pisek. Duiaj, 31. decembra. Minister Kuenburg jedanes prisegel v pričo grofa Taaffeja. Hin, 31. decembra. „Messaggiero" poroča, dž Rudini začasno prevzame pravosodje. Rin 30. decembra. Papež je danes povodon novega leta sprejel tretjo in zadnjo vrsto difomatičnih zastopnikov. Mej njimi sta bila rancoski veleposlanik grof de Be-haine in ruski diplomat Izvolski. S francoskim velposlanikom se je papež razgovarjal nad jedi> uro. Carjgrad, 31. decembra. „Agence" odločno 'reklicuje baj6 nameravono turško-francoskt moruarično demonstracijo proti Varni inBurgasu zaradi znanega dogodka. 1remeitnko »porodilo. a M O Cm Stanje Veter Vreme li? ■ s opazovan. trmkomera T mm toplomtra po Ctliljs 30 7. u. 2. n. *> 9. «. tft. 7337 731 7 7318 1-2 5-6 12 H sl* zapad n n oblačno n 000 Vsem prijateljem in znancem želi srečno novo leto (i53i i) Iyan Murnik s soprogo. Poslano. 'Vsem častitim prijateljem in zttaneem vošči (1518) l veselo novo teto rodov ina dr. Sffosche. Srdačna voščila povodom I novega leta čast. duhovičini in cenjenim obiskovalcem moje bri-^ jaenice. Poseč nadaljne blagonaklonjenosti beležim A spoštovanjem | _ Matkovie, brivec, . (1530) 1 nasproti stolni cerkvi. NajDrisrčneja voščila k 1 noremu i a vsem prijateljem in znancem (1519) 2-. rodbina Karol Pollak. Voščilo k novemu letn in priporočilo. Podpisani voščim cenjenim dosedanjim svojim naročevaleem, osobito prečast. duhovščini veselo, srečno novo leto ter se zahvalim za dosedaj v obilici izkazano mi naklonjenost. Ob enem pa se priporočam i v bodoče zatrjujoč pošteno, dobro delo in točno postrežbo. M. Škrabec, (1524—1) kleparski mojster. Vsem prijateljem iz znancem: K novemu letu izrekam vsem svojim čč. p. n. gostom, prijateljem in znancem najprisrnicjsa voščila proseč nadaljne naklonjenosti. (1523) i Franc Ferlinz z obiteljo. m Veselo novo leto vošči preč. duhovščini in vsem drugim p. n. naročnikom ter se priporoča i nadaljni naklonjenosti z vsem spoštovanjem Josip Grošelj, (1524) 1 podobar v Selcih. t naravnost s Francoskega pripeljan, najboljše, stare vrste, v steklenicah a 3 gld. in v malih steklenicah k 1 gld. 75 kr. Piccolijeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (1312) 4 „THE MUTUAL" največja in najbogatejša zavarovalnic na svetu. Osnovana I. 1842 na goli mejsobojnosti. Garancijski zaklad: 3673|4 milijonov goldinarjev a. v Skoro 70 mili jonov goldinarjev več, kakor vsaka druga zavarovalnica. Avstrijska ftUjila, koncesijonovana od c. kr. ministerstva in jednakopravna domačimi društvi. © Zakonita kavcija in vse rezerve avstrijskih za varovalnin naložene ao v Avstriji. Primera št. lO. Društvo je pred mesecem dnij lastniku poliee st. 278.12' izrodilo oheok na ftintov šterlingov 1099-13 kot do biček za 1. 1891. Ta polica izdana je bila 1. 1886. /.a funt. st. 10.000 p. petletnem dividendneiu načrtu. Takih izidov ne more na vesti nobena druga obstoječa zavarovalnica. Od svoje ustanovitve pa do 1. januvarija 1891 izplačal je »MUTUAL" lastnikom polie več kakor 760 mili jonov goldinarjev in sicer 209 milijonov za delež« od dobička. Leta 1890. dobili so lastniki polie na deleže od do bička 6,908.980 goldinarjev. (1521) 3-2 Generalno ravnateljstvo za Avstrijo: I>imaj,I, Lobko\yitzplatz 1 Glavni zastopnik za Kranjsko: v I^ubljani. na Sv. Jakoba trgu. Cenilniki zastonj in franko. Največja zaloga šivalnih strojev I JAN. JAX, I LJUBLJANA, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-40) Zamenjuje stare stroje. Poprave v v še, se točno trajno in ceno. i Sargove specijalitete. Novoletno darilo. i B ii Od kar jih je izumil in uvel F. A. Sarg, rabijo jih Nje velečastva cesarica in drugi člani Najvišje cesarsko hiše in mnoge tuje knežje rodbine. Priporočajo jo prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra. pl. Zeissl, dvo ni svetnik pl. Scherzer itd itd., dvorna zdravnika za zobe Thomas na Dunaju, Meister v Gothi itd. Glycerinovo milo v papirji, kapicah, blanjic-ah in škatljicah. — Medno gljrcerinsko milo v lepenki. — Tekoče glycerinsko milo v flakonih. — Toilelno karbolno glycerinskd milo. — Eucalyptus glycerinsko milo. — Glycoblastol (sredstvo za pospeševanje rasti las). — Chininsko-glycerinska pomada. — Glycerinska crSme. — Toiletni glycerin itd. itd. (1420) 3 li \ I i()IHIft[rr zdravstvenocblastveno pre- J12UJUIMF1* 1, skušena zob; a creme. T. A. Sarg-a sin *V couip., c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunaju. Dobiva se v vseh lekarnah in parfuraerijali. ina dr. Gregorič-eva. (1527-1) lHasasa5HSHSHSHSH5HSaSHSHSH5H5HHS£ Ivan Hafner in soproga, ^ & restavrat&r hotela „pri Slonu". A (1482) 30-23; devetdnevna, oziroma šestne-deljna pofrožnost v spomin blažene smrti sv. Alojzija. Spisal Jan. Smrekar, katehet ljudskih šol v Ljubljani. Cena v usnji z zlato obrezo 80 kr. v platnu vez. 60 kr. Dobiva se v ,Katoliški Bukvami" v Ljubljaui. Naznanilo otvoritve jerme-narske in sedlarske obrti. i Slavnemu občinstvu ljubljanskemu, mestni gospodi, T gg- izvoščkom in spošt. posestnikom z d'žele usojam si uljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem otvoril na sv. Petra cesti št. 34 + jermenarski in sedlarski obrt. Izdelujem vsukovrstno konjsko uprežno ln opravo za ježo, jermene za stroje na p&r, kovčke itd., sploh vsa, v jermenarsko stroko vštevajoča se dela iz trpežno tvarine in solidno Vsakovrstne poprave in prenavljanja izvršujem lično in po mogoče ni/.ki coni. V obila n tročila so priporoča (i483) 10-4 Uljudno naznanjam, da bodem otvoril z novim letom v Gornjem Gradu (1517) 2-2 Ivan Fisclier, e. kr. notar. t I f Gospodinje, trgovci, obrtniki, ___podjetniki pozor! Podpisani priporoča pristen izvrsten »j n Franc Velkavrh, jermenar jn sedlar, sv. Petra cesta 34 v Ljubljani. !L po naslednji oeni, in siccr: 40-50 čolnih stotov po 45 kr. čolni stot 20-30 „ „ „ 46 » „ „ )> » »> 48 »» » » 1 čolni stot „ 50 „ na dom dostavljen. — Teža natančna in poštena, blago dobro, o čemur se more vsakdo prepričati. — V obila naročila se priporoča spoštovanjem (1512) 3-3 OROSLAV JANKO Vič, Kolodvorske uliee št. 27. ) Gosp. lekarničarju Piccoli-ju v Ljubljani. Podpisanca potrjujeva s tem, da Vi že 18 let dobivate marsalsko vino iz naših kletij in sicer vedno najboljše. Pooblaščava Vas, tla smete to pismo priobčiti, da se potrdi resnica, in znarnujeva se z velespoštovanjem O315) 10-4 ig lPl©'£:ift«> Y Palemill (v Italiji) decembra meseca 1891. Zobni zdravnik iz Berolina univ. med. IB Stari trg št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani ordlnira od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. nre popoldne; ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. (1413) 10-10 (5) Za uboge ob petkih od 9. do 10. ure dopoldne. VeleČastiti duhovščini in cerkvenim, predstojništvom ! Usojam si opozoriti velečast. duhovščino in si. cerkvena pred-stojništva, kakor tudi posamezne osebe, katere žele darovati kakej župni cerkvi ali podružnici, kapeli itd., na svojo izborno veliko zalogo vsakovrstnega cerkvenega orodja in posode <0 sploh vseh v mojo obrt vštevajoeih se oerkvenih potrebščin ter uljudno vabim na ogled iste. Dola izvršena so v istini povsem krasno. Ker mi nedostaje prostora, prodajein vso zalogo D*ST po prav nizki ceni. Vsa naročila od od najprlprostejše izdelanega svečnika do najfinejše umetno izvršene monštranoe in raznega diuzega orodja izvršim v najkrajšem času po nizki ceni. Da si more omisliti tudi najrevnejša župna ali podružna cerkev potrebnih stvarij, dovoljujem izredno ugodne plačilne pogoje. Najodlicivjšim spoštovanjem priporočam (1484) 9 Leop. Tratnik v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 27. V 2*3 jr ZJtZ M ♦ M M M M M Zahvala in priporočilo. Zahvaljuje se najtopleje za dosedanjo naklonjenost priporoča L Vj* sc udano podpisani povodom nastopa novega leta p. n. častitcmu k* u^ občinstvu, zlasti prečast. duhovščini, najvljudneje tudi v prihodnje, zatrjujoč, da bode v svoji TJ brivnici na Šentpeterski cesti št. 2 Jj skrbel za najboljšo postrežbo. "js Svojim častitim naročnikom voščim veselo novo leto. ^ 1522-1 Josip Bllkovnih, brivec h vlasuljar. jj^ y \ y\ y\ y\ y\y\ 1 J. Kapsch Prešernov trg » LWi si usoja slavn. občinstvu in častitim svojim odjetnateljem naznaniti, ~ W da je svojo novourejeno M I flfiii v Ljubljani 1 SI Id trgovino z zlatimi, juvelnimi (biser-nimi) in srebernimi izdelki I V premestil v lastno hišo na Prešernovem Trgu. Ob jednem izrekam najtoplejšo zahvalo za dosedaj v obilici j mi izkazano naklonjenost ter se priporočam v tiadaljna pm mnogo-brojna naročila, zatrjujoč točno, najfinejšo izvršbo in primerno ^ pošteno ceno. 0enj. odjemateljem voščim srečno, veselo nova leto! uH Velespoštovanjem 1528 (3-J) J. Kapsch, jvvelir. \ 1 I M Zobozdravnik Schweiger nastanil se je v hotelu „Pri Maliču" (Stadt Wien), II. nadstropje, št. 25—26. Ordinira vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 5. ure popoldne. — Ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne do 1 ure dopoldne. Na razpolago ima najnovejše in najboljše tJede umetno zobovje, bodisi posamezuo ali vkupno. Plombuje votle zobe z najtrpežnejšim in najboljšim plombovnim sredstrom — zlatom in platino — prednje zobe pa v emailirani plombi, ki je barvi zob popolnem enaka. (1423) 13 Za dobro izvršitev jamči v vsakem slučaju. Usojam si prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele uljudno naznaniti, da bodem z dnem 2. januvarija 1892 v lastni hiši na Poljanski cesti štev. 11 otvoril pod tvrdko c? trgovino s špecerijskim, koloiiijalnim in inaterijalnim blagom, ter z domačimi pridelki. Sklicujem se ob tej priliki na svojo mnogoletno izkušnjo v tej stroki trgovine zagotavljajoč povsem pošteno postrežbo z vedno svežim in dobrim blagom. Spoštovanjem (1515)2-2 >1 I II V E I, LAVRIČ, trgovec. D u n a j s k a l> o r z a. Dne 31. deoembra. Papirna renta 5%, lo% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kred tne akcije, 160 gld........ London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)........ Cesarski cekini ......... . Nemških mark 100......... 92 gld. 75 kr. 92 ,. 30 „ 109 55 „ 102 „ 40 „ 1012 291 n ?5 ., 117 „ 85 . 9 „ 35 . 5 „ 58 „ 57 ,, 95 „ Dne 30. deoembra. Ogerska zlata renta 4«.......100 gld. 20 kr. Ogerska papirna renta 5%......101 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 134 o% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 148 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....179 Zastavna pisma avstr. osr.zein. kred. banke 4% 96 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/»% 100 Kreditne srečke, 100 gld.......185 St. Genois srečke, 40 gld.......63 75 75 70 25 75 Ljubljanske srečke, 20 gld..............23 gld. — kr Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 „ 65 „ Rudolfo.e srečke, 10 gld.......20 „ — „ Salmove srečke, 40 gld........63 „ — „ VVindischgraezove srečke, 20 gld..........56 „ - „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 154 „ 70 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2810 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 81 „ 50 „ Papirni rubelj....................1 „ 15\'2„ Laških lir 100 ....................45 „ 75 „ imenjarnična delniška družba na Dunaju, I„ WoIlzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. B*" Kii7.nu naročila izvrSč se najtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo : 4% gališke propinaoijske zadolžnioe. 4'/, % zastavna pisma peštanske ogerske komer- cijonalne banke. 4'/j% komunalne obveznloe ogerske hlpotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska ba^Jttrnr-jMtdrui-niče njene. /f-V^ itifN goldinarjev se dobi 7, ogersko hipotečno promeso h gld. ll/i in 50 kr. kolek. Žrebanje dne 15. Januvarija.