Poštnina plačana t gotovini. Leto 1X1, flev. ZIS v torcit zs. septembra iszb. ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din Z—, do 100 vrst 250 Din, večji inserari peth vrsta 4—* Din. Popust po dogovora. Inseratni davek pos.bej. •Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. ~ Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št 5t pritličje. — Telefon 2304. Največji gledališki požar zadnjega stoletja Po dosedanjih ugotovitvah je zahtevala katastrofa v Madridu okrog 1400 človeških življenj - Grozni prizori na pogorišču — Madrid, 25. septembra. O katastrofalnem požaru, ki je v nedeljo zvečer uničil 'največje in najstarejše Špansko gledališče, prihajajo na dan vedno grozovitejše podrobnosti. Število žrtev bo, kakor vse kaže; še mnogo večje, kot pa so poročale prve vesti. Po dosedanjih ugotovitvah je v bolnicah in zasilnih lazaretih že nad 400 težko ranjenih, dočim so na improviziranih rešilnih postajah obvezali preko 600 lažje ranjenih. Grozna slika pogorišča Pogorišče nudi pretresujoeo sliko. Šele sedaj, ko so razvaline že nekoliko razkopali, se vidi, kako grozna je morala biti smrt v plamenih. Stopnišča, hodniki in parter so naravnost zabarikadirani z grozno razmesarjenimi in ožganimi trupli. Pri vhodih so bila trupla tako zgnetena, da jih sploh nj bilo mogoče ločiti, marveč so morali z lopatami in krampi razkopati, da so jih mogli naložiti na vozove in prepeljati v improvizirano mrtvašnico. V ložah in na zgornjih galerijah, v kolikor se niso porušile, so našli mnogo žensk in otrok, ki jih je bržkone omamil dim in zadušil, še predno jih je zajel plamen. Najstrahovite'jso sliko nudi parter. Ko so odstranili ostanke strehe, ki se je sesula na parter, so našli ob obeh glavnih izhodih kakih 500 trupel. Tu je morala biti gneča in panika najhujša. Mnogo trupel je obgrizenih, nekatera trupla kažejo globoko zevajoče rane, ki izvirajo od vbodl.ia.tev z noži, kar priča, da se je vršil obupen boj za izhod. Več trupel so našli v krčevitem objemu, ker jih je bržkone sest'la streha v trenutku, ko so se med seboj borili na življenje in smrt. Trupla pri tleh so popolnoma razmesarjena in zgnetena, tako da predstavljajo samo še zmes kosti, krvi in ogorkov. Trupla, ki so bila na vrhu, so popolnoma zoglenela, tako da jih sploh ne bo mogoče identificirati. Le za kakih 30 žrtev je doslej ugotovljena identiteta. Število žrtev narašča od ure do ure Vojaštvo je skuipno z gasilci in prostovoljci včeraj ves dan in vso minulo noč razkopavalo razvaline, vendar pa so doslej odstranili komaj razvalime parterja. Ker obstoja, nevarnost, da se porušijo tudi še ostali zidovi, so reševalna dela zelo težavna in nevarna. Radi tega še vedno niso spravili na dan vseh žrtev in se še niti približno ne ve, koliko je pravzaprav mrtvih. Po dosedanjih ugotovitvah je 400 težko, 600 lahko ranjenih, dočim se je rešilo vsega okrog 700 ljudi, tako, da pogrešajo in prištevajo k mrtvim vse ostale posetnike gledališča, to ie okrog 1400 Luidi. Med žrtvami je največ deflavcev, uradnikov tn malomeščanskih krogov, iz katerih se je rekrutirala zlasti ob nedeljah publika tega gledališča. Pretresljiv pogreb Pogreb doslej izkopanih žrtev se je ws?l danes dopoldne ob 11. ob ogromni udeležbi občinstva. Pogrebu je prisostvovala celokupna vlada z diktatorjem generalom Primo di Rivero na čelu. Krste so naložili na vojaške vozove. Ko je nedogledna povorka krenila izpred improvizirane mrtvašnice v bližnji cerkvi, so se odigravali pretresljivi prizori. Za vsakim vozom so stopali svojci žrtev, v kolikor so bile dotlej identificirane. Vse mesto žaluje V mestu vlada nepopisno razburjenje. Na prstih se dajo prešteti hiše, ki ne pogrešajo tega ali onega prebivalca. V znak žalovanja so bile do nadaljnega ustavljene vse gledališke predstave v ostalih gledališčih, vlada pa ie do preklica zabranila vse javne prireditve in zabave. Tudi listi so v znak žalovanja »stavil* za tri dni svoje izhajanje, tako. da publika o obsegu katastrofe ni podrobno informirana. Madridska mestna občina je uvedla obširno akcijo za vzdrževani onih rodbin, ki so pri katastrofi izsrubile svoje hranitelje. Otroci, ki so ostali brez starišev, bodo sprejeti v državne deč- je domove. Tudi pogrebne stroške bosta krili mestna občina in država. Okrog pokopališča in bolnic se zbirajo neprestano velike množice, ki nestrpno čakajo poročil o nadaljnih žrtvah. Vojaštvo le z največjo težavo vzdržuje red. Ulice v okolici pogorišča so zabarikadirane z mobilijami. ki so jih gasilci odstranili iz gorečih poslopij. Poleg gledališča je namireč požar uni-50 še štiri večnadstropne stanovanjske hiše, dočim je na 11 hišah zgorel krov in deloma gornja nadstropja. Kako je nastal požar O vzroku katastrofalnega požara krožijo najrazličnejše verzije. Po informacijah na uradnem mestu je povzročilo požar zažiganje bengaličnega ognja. V odmoru pred zadnjim dejanjem je neki uslužbenec preizkušal bengalični ogenj ter zažgal na odru manjšo količino magnezije. Iz nepojasnjenega vzroka Pa je nastala nekaka mala eksplozija, tako da je košček goreče magnezije padel med kulise, ki so bile takoj v plamenu. Po nesreči je odpovedala tudi naprava za spuščanje železnega varnostnega zastora. Vsled požara na odru je nastal kratek stik pri električni napeljavi, tako da je v vsem gledališču v naslednjem trenutku ugasnila luč. Gledal'iško osobje je skušalo seveda z vsemi sredstvi pogasiti ogenj. Da pa bi pomirili publiko, ki je bila že radi krat- V Švici iščejo posojila Curih, 25. septembra. V tukajšnjih finančnih krogih krožijo verzije, da je beograjska vlada pričela na švicarskem denarnem trgu sondirati teren za najetje posojila v znesku 1 milijona funtov šterlingov in sicer na račun monopolske uprave. Ker ie znano, da potrebuje beograjska vlada denar za kritje proračunskih primanjkljajev, je seveda dvomljivo, da bi njeni napori uspeli. Hišne preiskave v Dalmaciji Split, 25. septembra. V zadnjem času se pod ministrovanjem dr. Korošca v Dalmaciji kar vrste hišne preiskave. Vrše se na veliko pod pretvezo zatiranja komunizma, čeprav ostajajo brez uspehov. Po neuspelih hišnih preiskavah na otoku šolti so bile odrejene mnogoštevilne hišne preiskave na otoku Hvaru in nato v Kaštel Lukšiću. Ponekod, seljaki odkrito protestirajo proti preiskavam in postopanju orožnikov, ki vse premečejo po hišah, v katerih iščejo kazenskega gradiva, čeprav ga po lastnih zatrdilih ni mogoče nikjer najti. Kakor vse kaže, so hišne preiskave postale sistem dr. Koroščeve vlade, ki skuša menda na ta način utrditi avtoriteto oblasti med ljudstvom. Tujski promet v Dalmaciji — Sušak, 25. septembra. Te dni je prišlo na Sušak večje število tujcev, ki potujejo ua Rab in v Dalmacijo. Včeraj je bil par-nik >Zagreb« na svoji redni poti v DaLna-cijo prenatrpan inozemskih letoviščnikov. Večinoma so bili Nemci, nekaj -pa je bilo tudi Angležev. Pričakuje se, da bo jesenska sezona v tujskoprometnem oziru zelo dobra. Kongres ruskih književnikov Beograd, 25. septembra. Danes dopoldne je bil otvorjen kongres ruskih književnikov in novinarjev v emigraciji. V imerru vlade se je udeležil otvoritve minister prosvete Milan Grol. Ravnatelj ljubljanske tobačne tovarne — Beograd, 25. septembra. Za ravnate* Ija Tobačne tovarne v Ljubljani je imeno* van Ivan Tome, dosedanji inspektor isto* tam in vršilec dolžnosti ravnatelja. Delegacija pariške občine v Beogradu — Beograd, 25. septembra. 7. oktobra prispe v Beograd delegacija pariške občine, da vrne poset beograjski občini. Delegacija se bo udeležila tudi vladne proslave probo* ja na solunski fronti. Letalski rekordi Pariz 25. septembra. Na letališču Le Bourget je skočil davi belgijski letalec Copans s padobranom iz višine 600 metrov in srečno pristal na zemlji. kega stika precej razburjena, je gledališki ravnatelj odredil, da je svirala godba. Ko pa se je začel širiti dim in ko so planili z odra v dvorano prvi plameni, je nastala katastrofalna panika, ki je v prvi vrsti vzrok, da je katastrofa zahtevala tako ogromno število človeških žrtev, tako da požar v Madridu označujejo kot največji gledaPškj požar zadnjega stoletja. Vsi igralci zgoreli Kakor so doslej ugotovili, se tudi izmed igralcev ni rešil nihče. Eden si je skušal rešiti življenje na ta način, da je skočil skozi okno drugega nadstropja. Padel pa je tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev. Vsi ostali igralci so našli grozno smrt v plamenih. — Londony 25. septembra. Španski kralj Alfonz je prispel pravkar v Lon* don, ko ga je dohitela vest o katastrom falnem požaru v madridskem gledali« šču. Kralj je takoj odredil, da se iz nje gove privatne blagajne izplača večja vsota svojcem ponesrečencev, na nje govo željo pa se je vršila danes dopol* dne v cerkvi St. James zadušnica, ki ji je prisostvoval kralj z vsem svojim spremstvom. — Pariz, 25. septembra. Predsednik francoske republike Doumergue je iz* razil španskemu kralju sožalje povo* dom katastrofe v Madridu. Kongres za zaščito avtorskih pravic — Beograd, 25. septembra. V četrtek se otvori tu kongres mednarodne zveze za zaščito avtorskih pravic. Kongresa se udeleže predsednik mednarodne z\eze za zaščito avtorskih pravic, profesor haaške univerze Georges Maillatt, ravnatelj mednarodnega biroja v Bernu Oster Tag, predsednik literarno - umetniških organizacij v Nemčiji Miinz, ravnatelj umetniškega oddelka v francoskem prosvetnem ministrstvu Paul Leon, profesor praške univerze dr. Vaclav Thyl, ravnatelj pravne sekcije in delegat mednarodnega zavoda za intelektu-elno kooperacijo Raimond Weis, predsednik rumunske odvetniške organizacije Flo-rescu in praški univ. prof. Zavadski. Jugo-slovensko sekcijo zveze bodo zastopali Bra-nislav Nušić, Dušan Pantic, dr. Janko Šuman, dr. Branko Popovič, Veljko Po-pović. Svet. Predić, Košta Manojlović in Vladimir Velmar Janković. Velika poplava v dubrovniški — Dubrovnik, 25. septembra. Močno de* ževje zadnjih dni je povzročilo ogromno škodo v dubrovniški oblasti, zlasti v Ko* navijah. Voda je preplavila mnogobrojna polja, nasipe in pota. Ponekod stoji na 1 m visoko in ako bo še nadalje deževalo, bo vse propadlo. Ljudje brodijo do pasu pa vodi in obirajo koruzo ter ostale pridelke, do katerih morejo priti. Poplava je zahte* vala tudi človeške žrtve. Neki štiriletni otrok je utonil, nekega drugega pa so ko* maj rešili. O izsušitvi konavljanskega po* Ija se že dolgo govori, vendar pa se doslej še ni ničesar storilo. Če bi se to zgodilo, bi nastalo pravo blagostanje za tamošnje pre* bivalstvo, ki ga je sedaj zadela tolika ne* sreča. Silna beda v Črni gori Beograd, 25. septembra. Narodni poslanec Novica Šaulič, ki je v zadnjem času prepotoval Crno goro, Sandžak in del Hercegovine, je izjavil novinarjem, da je položaj prebivalstva v teh pokrajinah naravnost obupen. Ljudje so ostali zaradi suše brez vsakega živeža in z ozirom na bedo, ki vlada v tamošnjih krajih, so vsi politični in strankarski momenti brez pomena. Ako bi merodajni činitelji vedeli, kaj se godi v teh krajih, ne bi imeli poguma, da ostanejo še trenutek nadalje v vladi. Take bede, kakor vlada v teh krajih, ni menda nikjer na svetu. Epidemija med begunci — San Juan, 25. septembra. V velikem taboru, kjer bivajo ljudje, ki so ostali po katastrofi brez strehe, je izbruhnila epidemija španske, na kateri je obolelo 15.000 oseb. Oblasti si energično prizadevajo, da bi širjenje bolezni preprečile. Drugi d an seje širšega glavne ga odbora. - Važni sklepi o zmanjšanju vpliva ministrov in poslancev. - Stranka dobi zopet svojega šefa. Beograd, 25. septembra. Širši glavni odbor radikalske stranke, ki je včeraj začel zasedati v Beogradu, je na svoji popoldanski seji razpravljal o verifikaciji posameznih delegatov. Verifikacijski odbor je odobril 57 mandatov onih delegatov, ki jih je pezval glavni odbor in ki zastopajo legalne radikalske organizacije. 11 mandatov je proglasil za sporne. Med temi so med drugimi Vukičevičev sin Miloš, beograjski veliki župan dr. Račić in še nekateri osebni prijatelji Velte Vukičevića, zastopniki polica jradikalskih organizacij, ki jih glavni odbor ne priznava. O verifikaciji se je razvila večurna debata, v kateri so pristaši glavnega odbora ostro kritiziral: Vukičevičev režim in mu očitali, da je največji škodljivec radikalske stranke. Končno je bila debata o verifikaciji spornih mandatov odgođena za danes, nakar je bilo prečitano poročilo ožjega glavnega odbora o političnem položaju. Poročilo se bavi zlasti z Vukičevičevim režimom, našteva pogreške, ki jih je zagrešil Velja Vukičevič in nasrlaša potrebo čimprejšnjega sporazuma s Hrvati. Na današnji dopoldanski seji se je vršila najprej debata o spornih mandatih. Na Predlog delegata Petroviča je širši glavni odbor odobril vse sporne mandate, izvzemši mandate Miloša Vukičevića, dr. Račića in dr. Kozmanova, ki deloma sploh niso člani stranke, deloma pa, ker zastopajo organizacije, ki jih glavni odboi ne priznava. Nato je bila seja ponovno prekinjena, da so mogli odbori končati svoje delo. Prvi odbor, ki razpravlja o programu stranke in ki mu predseduje dr. NinČić, bo ostal v permanenci do sklicanja kongresa, da podrobno izdela novi program stranke. Za poročevalca je bil določen dr. Velizar Janković. Drugi odbor razpravlja o politični situaciji ter ima izdelati resolucijo, ki naj vsebuje smernice strankine politike v bližnji bodočnosti. Tretji odbor razpravlja o spremembi statuta, četrti o finančnem položaju stranke. Ob 11. se je zopet nadaljevala plemar* na seja pod predsedstvom Marka Trifkovi* ća. Predlagana Silno neurje na Poljskem — Varšava, 25. septembra. V vilenski vojvodini je včeraj popoldne razsajala strahovita nevihta s točo, ki je uničila vse poljske pridelke. Vihar je rušil drevje in odnašal strehe. Mesto Melokoste je najhuje prizadeto. Tam skoraj ni hiše, ki bi imela streho. Vas Zadorozki pa je vihar popolnoma porušil. Doslej je javljenih 20 človeških žrtev, sodijo pa, da je število ponesrečencev mnogo večje. Nova akcija nemških monarhi-stov — Berlin, 25. septembra. Predsed* stvo Stahlhetebunda je pozvalo nemške nacijonalistične stranke, naj sprožijo v državnem zboru vprašanje revizije ustave v monarh i stičnem smislu. Iz ljubljanske kronike Kronika zadnjih dni je nekako v znamenju senzacij. Po mestu krožijo različne vesti, ki jih je seveda težko kontrolirati, vsekakor pa niso brez podlage. Tako se trdovratno širi vest o begu neke ugledne osebe iz Ljubljane ki je baje napravila precejšnjo kopico dolgov in nato odnesla pete in o obnovitvi nekega senzacij onalnega procesa. Vse to je seveda več ali manj izmišljeno. Govori se tudi, da je policija danes aretirala nekoga, ki je osumljen roparskega umora. Včeraj je policija prejela brzojavno obvestilo, da se v Ljubljani skriva morilec posestnikovega sina in mesarskega pomočnika Viktorja Podplatnika v osebi zidarja Cirila 2., stanujočega v Rožni dolini. Pod-platnik je bil umorjen pred dobrim mesecem. Ko se je dne 12. avgusta vračal z živinskega sejma skozi tako zvani gozd Bukovnica. ki leži ob okrajni cesti Ptuj— Ljutomer, ga je zavratno napadel neki neznanec in mu pognal tri strele v glavo. Morilec je nato mrtveca oropal in mu odvzel več sto dinarjev ter pobegnil. Orožniki so seveda zločinca takoj zasledovali, vendar je ostalo vse poizvedovanje sprva brezuspešno. Na podlagi raznih indi-cij so pa kasneje osumili dejanja stavbin-skega delavca Cirila 2.. ki se je med tem odpeljal v Ljubljano. O tem so tudi obvestili policijsko direkcijo. Ljubljanska po- sprememba statuta je izzvala živahno in mestoma zelo ostro debato. Vukičevičev ožji somišljenik in podpredsednik radikalskega poslanskega kluba Siepan Janković je v svojem govoru zelo estro napadal glavni odbor ter mu oči* ta!«v da se bodi zgolj za ministrske stolčke. Na njegove očitke sta reagirala Nikola Uzunovič in Boža Maksimovič, ki sta po* vdarjala, da ima Stevan Janković, ki je glavni sokrivec Velje Vukičevića, najmanj pravice napadati druge. V dvorani je na» stalo strahovito prerekanje in Marku Trif* kovieu je jedva uspelo, da je pomiril raz* burjene duhove. Po daljši debati v katero so posegli številni delegati iz notranjosti države, je bila predlagana sprememba šta* tuta sprejeta. Zavrnjen je bil le predlog Aee Stanojevića, naj bi tvoril vrhovno vod* stvo stranke petčlanski odbor, ter sprejeta določba, da je predsednik glavnega odbora obenem predsednik stranke. Med drugimi važnimi izpremembami je določba, ki go* vori o tem. da vodi vse srrankine posle glavni odbor ter da on tudi določa mini* strske kandidate. Značilna je določba, da kongresu stranke ne sme prisostvovati več kakor 15 poslancev. Posamezni delegati so namrc; naglašali, da povzročajo baš po* slanci, ki se boje za svoje mandate, na kon* gresih največjo zmedo in razdraženost. Seja je bila ob 12.30 prekinjena in se bo nadaljevala popoldne ob 3. Popoldne bo stavljeno na dnevni red poročilo o politični situaciji in predlagana tozadevna resolucija. Pričakuje se, da bo popoldanska debata zelo živahna ter da bodo sprejeti važni sklepi, ki bodo merodajni za nadaljno politiko stranke. Med vukičevićevci vlada veliko razburjenje, ker se boje, da jih bo slavni odbor pritisnil popoldne ob zid. Velja Vukičević je sklical za soboto 29. t. m. sejo poslanskega kluba, na kateri bo skušal parirati akero glavnega odbora. V vukičevićevskih vrstah se namreč danes zopet zatrjuje, da bo glavni odbor sklenil, da morajo vsi radikalski ministri podati ostavke in na ta način izzvati krizo vlade, nakar bi imel glavni odbor na podlajri novega statuta stranke možnost, da pošlje v vlado svoje ljudi. liceja je seveda takoj odšla na posel in danes zjutraj sta dva detektiva moža aretirala. Mož je bil pri aretaciji popolnoma miren, dasi vidno presenečen. Policija ga sicer še ni zaslišala, vendar se zdi, da Ž. ne bo pravi krivec in da so orožniki na napačni poti. Podrobna preiskava bo mi-steriiozni zločin pojasnila in pokazala, če je 2. res zločinec. Razburljiv prizor se je sinoči odigral v kavarni Zvezda, odnosno v Šelenbursovi ulici. V kavarni je pričel sinoči nenadoma besneti neki moški. Kričal je, »da ni politik«, »da ga nekdo preganja in hoče umoriti« in slične gluposti. Gostje so takoj opazili, da se neznancu meša in skušali so ga s pomočjo natakarjev spraviti iz kavarne. Toda rognvilež se ni dal ugnati. Besnel je vedno b ;lj in ugnala ga tudi nista dva stražniku, ki sta prišla na pomoč. Končno se ie pa le posrečilo, da so blazneža, ki je razsajal kakor bi živega drli, uklenili in naložili na rešilni voz. V bolnici so pa sprejem nesrečneža odklonih, češ. da takih pacijentov bolnica ne sme sprejemati. Nato so orogovileža obdržali na policiji. Dognali so, da gre za slaboumnega Alojszija M., ki je bil že osem mesecev na Studencu. Iz zdravniškega poročila je razvidno, da je mož skrajno opasen za svojo okolico in za to bo oolicija prisiljena, da ga zopet odda v. umobolnico._ Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.80—22.86 (22.83), Berlin 13.5625—13.5925 (13.5775), Bruselj 0—7.9149, Budimpešta 9.90—9.93 (9.915), Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8.007—8.037 ((8.022), Newyork 56.86—57.07 (56.96), Pariz 0—222.40, Praga 168.37—16917 (168.77), Trst 296.75—298.75 (297.75) Efekti: Celjska 158—0. Ljubljanska Kreditna 128—0, Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 105—110, Ruše 265—285, Stavbna 56—0, Šešir 105—0. ZAGREBŠKA BORZA. — Devize: Dunaj 801.20. Berlm 13.577^. Milan 297.75. London 276.23, Newyork 56.96. Pariz 222.40, Praga 168 77, Curih 10.956, Am* sterdam 2283, Budimpešta 9915 .— INOZEMSKE BORZE — Curih: Beograd 9 1285. London 25.205. Newyork 519.75. Pariz 20.30, Milan 27.17. Berlin 123.90, Praga 15.40, Budimpešta 90.50. 144 35 28 Stran 2. «SCOVENSKI NAROD, dne 25. septembra 1928. Stev. 219 Kongres Asocijacije slovanskih turistovskih društev Danes dopoldne je bil otvorjen v Ljubljani m. kongres Asocijacije slovanskih turistovskih društev. — Pozdravi in poročila. — Pomen skupne organizacije za povzdigo turizma tat slovanske solidarnosti. Ljubljana, 25. sept. Danes dopoldne Je bil v srebrni dvorani »Uniona« otvorjen HI. redni kongres Asocijacije slovanskih turistovskih društev, v kateri se udružena turistovska društva iz Bolgarske. Čehoslovaške, Poljske in Jugoslavije. Asocijacija je bila ustanovljena pred tremi leti in je bil I. kongres v Pragi, II. v Krakovu in deloma pod Tatrami, III. se pa vrši letos v Ljubljani. Kongresu v Ljubljani prisostvuje nad 20 delegatov in s. iz Poljske: prof. dr. G o e t I, dr. S t o 1 f a in major Romaniczyn, iz Čehoslovaške : dr. J e n i č e k, direktor Pavlini in mag. svetnik dr. M a r e k, iz Bolgarske: dr. Nikola Galcev (Sofija), z Dunaja dr. čižek. Od jugoslovenskih predstavnikov planinskih društev so navzoči: dr. H r i-stič iz Beograda, univ. docent dr. Ivan Horvat, dr. Prebeg in Bothe iz Zagreba, iz Slovenije pa: dr. Josip T o m i n-š e k, dr. M. S e n j o r, Makso H r o v a 11 n kot tajnik kongresa, Janko Mlakar, Rudolf Rozman in mnogi gostje, med njimi starešina slovenskih turistov dr. H. Turna. Mesto zadržanega predsednika Saveza planinskih društev SHS g. dr. Pasariča je ob 9.30 otvoril kongres predsednik SPD g. dr. Josip T o m i n š e k. Prisrčno je bil pozdravil vse delegate kot zastopnike slovanskih držav, ki se vse ponašajo s krasotami pokrajin in gora. Čehoslovaki in Poljaki so ponosni na svoje Tatre, Karpate in Beski-de, Bolgarska ima svojo divno Starplankio fn Rilo planino, a Jugoslavija Šarplanino, Dinarske Alpe, Velebit in v Sloveniji naj-lejše Alpe z mogočnim Triglavom. Kratko je omenjal, kako je prišlo do ustanovitve skupne organizacxije planinskih društev. Asocijacija ima za cilj gojiti medsebojne bratske zveze in pospeševati v bratskih slovanskih državah turizem. Po pozdravu delegatov je predsednik iskreno pozdravil zastopnika ministra za trgovino in industrijo dvor. svet. g. dr. Rudolfa Marna, predsednika oblastnega odbora g. dr. Natlačena in ljubljanskega župana g. dr. Dinka Puca. Kongres so mnogi tudisti pozdravili pismeno ali brzojavno, tako načelnik odseka za turizem v trgovkinskem ministrstvu g. dr. 2ižek in drugi. Župan dr. P u c je pozdravil kongres v imenu ljubljanske občine in mu želel čim več uspehov. Kongres naj poglobi medsebojne vezi vzajemnosti med slovanskimi narodi, zlasti Čehoslovaki, Poljaki in Bolgari, kakor tudi med Srbi, Hrvati in Slovenci. V imenu trgovinskega ministra in kot predsednik Zveze za tujski promet v Sloveniji je delegate pozdravil dvorni svetnik g. dr. Mar n, naglašajoč, da so ravno slovanska turistovska društva mnogo pripomogla k povzdigi turistike v Sloveniji. Zasluga planinskih društev je, da je letos po-setilo naše planine nad 2000 turistov več kakor prejšnja leta. Pozdravljajoč kongres je predsednik oblastnega odbora dr. Natlačen naglašal velik pomen turizma za naše kraje, ne samo v moralnem, marveč tudi v narodno -gospodarskem oziru. Delegat dr. G o e 11 se je v imenu poljskih turistov zahvalil za gostoljubje, ki so ga deležni zboTOvalci od strani Ljubljane in je apeliral na solidarno sodelovanje vseh slovanskih turistov za napredek turizma. Delegat dr. Nikola Galcev iz Sofije je želel, da bi se medsebojni odnošaji še bolj poglobili in da bi Asocijacija postala močan faktor za zbližanje vseh slovanskih naro- dov, da bi slovanski turisti spoznali lepote slovanskih pokrajin in gora in tako pripomogli k zbližanju in napredku slovanskih naTodov. Delegat g. Pavlini je pozdravil kongres v imenu Kluba Češkoslovaških turistov. Najprirčneje pa pozdravlja kongres kot zastopnik slovaških turistov izpod Tatre, zibelke, kjer se je najpreje porodila ideja ustanovitve skupne organizacije slovanskih turistov. Delegat dr. Čižek je pozdravil kongres v imenu češkoslovaške narodne manjšine na Dunaju. Delegat dr. J en i če k iz Prage se je v vznesenih besedah spominjal onih zgodovinskih dogodkov 1. 1918, ki so slovanskim narodom prinesli samostojnost in svobodo. Med splošnim odobravanjem je bil sprejet njegov predlog, da kongres odpošlje uda-nostne brzojavke kralju Aleksandru, kralju Bolgarske, predsedniku poljske republike in prezidentu Češkoslovaške republike dr. Masarvku. Po konstituiranju predsedstva in verifikaciji mandatov je tajnik g. Makso Hrovatin podal poročilo o izvršitvi na lanskem kongresu sprejetih resolucij. K poročilu so po-samni delegati podali pripombe in omenjali, kaj so poedina planinska društva storila v smislu lanskih resolucij. liaz-vila se je kratka debata o gojitvi turistike med šolsko mladino, o organiziranih izletih šolske mladine v posamne slovanske države, kakor tudi o označevanju turistovskih potov. G. dr. Turna je naprosil navzoče delegate, naj mu s statističnimi in drugimi podatki pripomorejo k sestavi obširne knjige, ki jo namerava izdati o razvoju in gojitvi alpinizma v posamnih državah. Knjiga ima predočiti kratko zgodovino, postanek, razvoj in sedanje stanje posamnih planinskih društev. Zanimiva je bila razprava o varstvu naravnih parkov, osobito rastlin in redkih živalskih vrst. V Sloveniji je že v veljavi splošni zakon za varstvo flore. Ustanovljen je nacijonalni park pod Triglavom. Delegat g. dr. Horvat je navajal, kaj je vse ukrenilo Hrvatsko planinsko društvo za varstvo flore in živali na Velebitu in na Plitvičkih jezerih. G. prof. dr. Goetl je omenil, da 6e je poljskim in češkoslovaškim turistom posrečilo v Tatrah ustanoviti poseben, doslej v Evropi edini nacijonalni park, ki zdrzuje v sebi ameriški in švicarski tip takih parkov in se sedaj zanj zanimajo Francozi oziroma Španci, ki nameravajo ustanoviti v Pirenejah sličen park. Kongres je dopoldne razpravljal o železniških olajšavah za turiste v vseh slovanskih državah, o končni ureditvi železniških zvez, kakor tudi o zgTaditvi novih, za tu-ristiko važnih železniških prog. Nadalje je kongres sprejel resolucijo glede varstva naravnih lepot v Bohinju in okolici, Kranjski gori, Pišenici in Logarski dolini. Druga resolucija kongresa poziva beograjsko vlado, naj likvidira servitutne pravice na ozemlju narodnega parka okoli Sedmih rrigavskih jezer v smislu finančnega zakona za leto 1928/29. Na predlog Češkega delegata je kongres sprejel tudi resolucijo kluba čeških turistov, da se naj uvede enoten letni čas v vseh državah, združenih v Asocijaciji slovanskih turistov. Kongres opoldne še traja in se popoldne nadaljnje- Udeleženci kongresa si ogledajo popoldne zanimivosti Ljubljane, jutri in v četrtek pa odpotujejo na Bled in v Bohinj. Klerikalna skrb za delavstvo v praksi Namesto da bi zvišal državno podporo za delavsko zavarovanje, jo je dr. Gosar znižal od 2 milijona na 100.000 Din. — Taka je klerikalna skrb za delavstvo. Zakon o zavarovanju delavcev, ki je bil sprejet 14. maja 1922, je ostal z zakonom o zaščiti delavcev fundament vse socijalne politiki v naši državi do današnjega dne. S tema dvema zakonoma se je naša mla* da država povzpela med socijalno najna* prednejše .države v Evropi, kakor je pred tremi leti priznal glavni tajnik Lige dela v Ženevi Albert Thomas. Politična stranka, ki je kumovala temu zakonu, je hotela še posebno naglasiti traj* no skrb države za delavsko zavarovanje in zato je bil v ta zakon sprejet tudi § 136, ki odreja vsakoletno pomoč države Osred* njemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu v iznosu 2 milijonov Din. Ta prispevek sigurno ni velik. Vendar bi pa pomenila vsakoletna vsota 2 milijo* nov prilično materijalno, še več pa moralno podporo države. Mišljeno pa je bilo tudi tako, naj bi se za enkrat dalo 2 milijona, v ugodnejših socijalnih razmerah pa da se ta vsakoletna podpora zviša morda na 10 ali še več milijonov. Tako so si zamišljati to zadevo oni, ki so da-i državi in vsemu našemu delovnemu ljudstvu omenjena fundamentalno socijalna zakona. V ministrstvo za socijalno politiko pa s je pozneje v veliko škodo socijalnega razvoja našega naroda preselila radikalska korupcijonistična in velekapitalistično mi« sleča zalega. Kradlo se je na V6e strani in zato ni čuda, da je začelo primanjkovati denarja tudi ministrstvu za socijalno po* fctiko. Dodatno k temu naj še omenimo, da si je država pridržala v zakonu o zavarovanju delavcev neke vrste vrhovno nadzorstvo nad vsem poslovanjem Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in s tem nad celokupno ustanovo delavskega zava* rovanja. Sevede je bilo nadzorovanje v za* konu zamišljeno kot brezplačno, kajti kje najdemo državo na svetu, ki bo podre je* nim ustanovam zaračunavala (!) svoje nadi zcrstvo. To bi bil unikum. A še večji, če bi država zahtevala od delavskega zavaro* vanja plačila za svoje «nadzorstvo». Na to socia&no absurdno idejo je prišel začetkom l, 1926. radikalski minister za so* cijalno politiko, Simonović, ki je nato v fi* nančnem zakonu za I. 1926/27 uzakonil določbo, naj država ne podeljuje več Osred* njemu uradu za zavarovanje delavcev v Za* grebu v zakonu o zavarovanju delavcev predvidenih 2 milijonov, ampak samo 1 ml* lijon 800.000 Din, to je za 200.000 Din manj. To vsoto naj porabi ministrstvo za socijal* no politiko za čim »popolnejše nadzorstvo« nad delovanjem Osrednjega urada. Ta Si* monovićev člen finančnega zakona za le* to 1926/27, ki ma številko 146, se glasi: Romeo in Julija«. Kino Matica: »Mož proti možu«. Kino Ideal: r>Trije muškatirji*. Planinsko predavanje v Unionu ob pol 20. Dežurne lekarne. Danes: Bahovcc, Kongresni trg, Ustar, Sv. Petra c, Hočevar, Spodnja Šiška. Molimo za sporazum! Si&ri Aca je sklical svojo vojsko in ji prigovarja, da bi kazalo skleniti spo* razum z brati Hrvati, kajti drugače da Angleži ne dajo posojila. Zdaj, ko so Hrvatom puščali kri, bi bil sporazum res potreben. Toda je križ s tem spo* razumom. Gospodje v Beogradu bi ga ko j sklenili, samo kolonij noće jo izgu* biti. Kolonijalna politika je pri nas v najboljših rokah in bi se lahko hodili Angleži v Beograd učit, kuko jo je tre* ba voditi. Kolonije pa nočejo sporaz* uma, dokler so kolonije. In tako tudi stric Aca ne bo imel sreče. Natresel bo kolonijalni raji peska v oči, potlej pa pojde s prijateljem Vel jo na lov in sporazum bo sklenjen. Pepetu iz uredništva se zdi še naj: pametnejši predlog kolonijalnega polh tika Cede Mijatoviča, ki je na počitni* cah v Londonu in ki pravi, naj po vseh cerkvah molimo za sporazum. In res, če molimo za lepo vreme, za dež in za zveličanje duš, zakaj bi ne molili za sporazum? Morda nas pa le usliši bož* ja previdnost in bomo z njeno pomoč* jo sklenili sporazum tako, da bo za vse prav. Pepe je že hotel davi zaviti v cer* ke\>, da bi molil za sporazum, pa se je spomnil, da tudi ta pot ni gladka. Kaj pomaga, če bi molil on in bi molili pra* voslavni, mohamedanski, protestantov* ski, židovski in katoliški bratje s ciga* ni vred za sporazum, ko ga pa vsi ti bogovi v nebeškem kraljestvu še samt med seboj niso sklenili? Nič bi ne po* magalo, kajti so bogovi naših bratov skregani in bi nam že v interesu nebe* ške harmonije sporazuma ne privoščili. Je res križ s tem preklicanim sporaz* umom! Prasneta »Pohujšaje v dolini šentflorjanski«. Izmed vseh dramatičnih del nesmrtnega Rana Cankarja je doživelo na odru najlepši uspeh ravno »Pohujšanje v dolini Šentflor-ianski<. Brez dvoma je to eno najbolj uspelih slovenskih odrskih del in posamezni tipi, ki so jih ustvarili v tej farci člani na>€ drame, so nam nekako v neizbrisnem spominu. Tembolj bo zanimiva jutrišnja vpri-zoritev tega Cankarjevega dela, ker je režijsko in scenično popolnoma na novo zamišljena in je razdelitev vlog posameznih junakov po večini tudi nova. Tokrat vod režijo režiser g. Skrbiušek. Dekoracije ne je naslikala gledališka slikama. Zasedb* je sledeča: Peter — g. Jan, Jacinta — gdč Mira Danilova, župan — g. Bratina, Županja — ga. Juvanova, dacar — g. Peček, da carka — gdč. Rakarjeva, eks ped i tor i ca — ga. Balatkova, Šviligoj — g. Gregorin, no tar — g. Plut, štacunar — g. Lipah, 5ta~u narka — ga. Medvedova, cerkovnik — g. Cesar, debeli Človek — g. Potokar, popotnik — g. Sancin, zlodej -*- g. Kralj, gostn — gg- Smerkolj in Danilo. Predstava t* vrši na premierski abonma. Komedija >Fany, tete. strici itd.c je n letošnjem dramskem repertoarju in se vpr-zori tudi za abonente. Prva predMava if » četrtek dne 27. trn. Zn abonot* r*da B Prva repriza $hak«cp«&rj«-vo traged *>Romeo in Julija bo v ljubijanaki dr1-danes v torek, dne 25. tm. iu sicer za a! i nente reda A. Zasedba ista kakor pr» pii mieri, le Julijo igra tokrat gdč. Vida Juvu nova. « Stev. 219 SLOVENSKI NAROD« dne 25. septembra 1928. Stran 3. Onevne vesti. _ Maršal Franchet d' Esperev v Beogradu. V pondeljek l. oktobra prispe v Beograd znani francoski maršal Franchet d'Esperey, ki se udeleži proslave 10-letni-ce proboja solunske frante. Maršal Franchet d'Esperev, naslednik generala Sar-raila, je bil vrhovni poveljnik zavezniške armade na solunski fronti in je vodil v septembru 1918 odločilno ofenzivo proti bolgarski armadi. — Opozorilo rezervnim častnikom. Spor. ki je nastal med središnjo upravo in ljubljanskim pododborom Udruženja rezervnih častnikov, se še vedno vleče in prišlo je tako daleč, da je bila uprava ljubljanskega pododbora razpuščena in imenovan komisar, ki ga pravila sploh ne poznajo. Uprava ljubljanskega pododbora je storila s svoje strani vse, da bi se ta mučni spor, pri katerem ne zadene nje nobena krivda, mirnim potom poravnal. Toda središnja uprava na čelu z g. Radosavljevičem menda še čuti za seboj varno zaslombo v hegemonističnem režimu in zato hoče ljubljanski pododbor kratkomalo prisiliti h kapitulaciji. To bi pomenilo, da dajo naši rezervni častniki središnji upravi absolutorij za vse njeno početje in da se strinjajo z njenim delom, ki mrši ugled te patriotične organizacije in sistematično izpodkopava njene temelje. Da se napravi temu mučnemu stanju konec, je uprava ljubljanskega pododbora sklicala izredni občni zbor, ki se bo vršil v soboto 29. tm. ob 20. v mali dvorani Kazine. Opozarjamo vse rezervne častnike, da se občnega zbora v interesu organizacije zanesljivo udeleže, kajti samo na ta način bo mogoče spraviti spor s središnjo upravo na čisto in zaščititi ugled slovenskih rezervnih častnikov, ki jih hočejo razni, od središnje uprave najeti agenti prikazati javnosti kot nekake puntarje. — Poljski častniki v Zagrebu in v LJubljani. V nedeljo 30. tm. prispe v Zazreb 30 poljskih generalštabnih častnikov pod vodstvom polkovnika Zamorskega. Poljski častniki so se mudili zadnje dmi v Beogradu in v Južni Srbiji. V Zagrebu jim pripravljajo svečan sprejem. Na kolodvoru jih sprejmeta armijski general Matic in komandant savske divizije general Uzum Mirkovič. Poljski častniki si ogledajo vse važnejše zagrebške ustanove, zlasti vojaške. V ponedeljek dopoldne odpotujejo v LJubljano, od koder se vrnejo preko Dunaja v domovino. — Osebne vesti s pošte. Iz 4. skupine v 3.skupino III- kategorije so napredovali: Al. Urbančič. Iv. Tratnik, Krista Raznožnik, Iva Pristov in Slava Juh v Ljubljani; Danica Serajnik, Jožica Což in Iv. Pahor v Mariboru; Marta Kitzler v Damžalah, Ana Blaznik v Žireh, Pavla Kurinič na Jesenicah na Gor., Slava Pehani v Slatini - Radencih, Francka Vescniak in Marta Burger v Ptuju ter Al. Ljubic v Litiji. — Poroke: pb. ur. Natalija Kiigler v Črnem pri Preva-ijah z uradnikom Fr. Korošcem, v Ljubljani zvaničnika: Vinko Dvoršak z Jožico Si-vec in Al. Ursič z Marijo Jazbec. — Draga Acimovič na Rakeku je odpovedala postno službo — Organizacijsko gibanje. Zadnjo nedeljo popoldne se je vršil v Žalcu glavni sestanek osrednje poštne organizacije. Kljub neugodnemu vremenu se je shod prav dobro obnesel. Velika hotelska dvorana je bila polna do zadnjega prostorčka. Na sestanku je bila posebno zastopana Savinjska dolina, a tudi iz drugih štajerskih in pa kranjskih krajev ie bilo poštnih nameščencev večje število. Zborovalce je pozdravil predsednik OPO J. Jakše, na kar je imel dobro zasnovan govor. Drugi govornik ie bil društveni tajnik J. Čampa. Oba govornika so navzoči z velikim zanimanjem poslušali in odobravali njiju izvajanja. Na to se ie začela prosta zabava ob petju in plesu. V prijateljeskih in stvarnih pogovorih so urice lepe prireditve vse prehitro minile. — Poziv prebivalcem iz bivšega po Italijanih okupiranega ozemlja. Po vojni so italijanske čete z belemi zastavami zasedle velik del našega ozemlja, katerega pa so ža] po rapalski pogodbi le deloma izpraznile. Tisti čas (1918—1923) so imeli Italijani zasedeno naše ozemlje med Vrhniko in Cerknico, okolico Reke, otok Krk ter severno Dalmacijo z otoki. Vse one iz teh naših krajev, ki so takrat sami trpeli preganjanja in škodo, ki so bili zaprti ali internirani, izgnani z rodne grude, vse, ki so bili priča raznim neštetim zločinom in grozodejstvom, požigom in ropom od italijanske sodateske, D' Annunzijevih Iegijo-narjev, arditov ter fašistovskih tolp, vse, katerim je znana kakršnakoli moralna in materialna škoda, ki jo je tedaj utrpel naš živeli, poziva Jugoslovenska Matica v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7-II, da ji pismeno javijo svoja doživetja in opazovanja. Javite vse najmanjše podrobnosti, ki bodo zbrane v celoto pokazale jasno sliko takratnega italijanskega divjanja. — Tujski promet v Crikvenici. Predlanskim je bilo v Crikvenici 6939 gostov, lani 11.760, letos pa 9913. V primeri z lanskim letom je torej tujski promet v Crikvenici letos znatno nazadoval. — Mednarodni kongres inženjerfev na Dunaju. Včeraj se je pričel na Dunaju mednarodni kongres inženjerjev za mostove in visoke gradnje. Naše ministrstvo javnih del zastopata na kongresu inspektor Dragorin Maslič in ing. Stanislav Josipović. — Sneg tudi pri Zagrebu. Začetek jeseni je prinesel sneg tudi Hrvatski. V nedeljo zjutraj je bilo Sljeme pri Zagrebu pobeljeno. Tudi v Zagrebu imajo hladno vreme. — Povratek dr. Pernarja. V nedeljo se je dr. Pernar vrnil z Dtmaja v Zagreb. Svečanega sprejema v Zagrebu ni bilo. Njegovo zdravstveno stanje še ni povsem dobro, vendar je pa že izven nevarnosti. _ Št. Vid Pri Ljubljani. Vpisovanje obrtnih učencev v obrtno nadaljevalno za mizarje in v občno nadaljevalno šolo bo v nedeljo dne 30. septembra od devete do enajste ure v risalnici obrtne šole. Učenci prinesejo seboj izkaze oni, ki vstopijo na novo, pa šolske odpustnice. Vpisnina je ne-izpremenjena in jo je plačati pri vpisovanju. Ob enajsti uri pa je vpisovanje v nameravani strokovni tečaj za mizarske pomočnike. _ Vreme. Kljub izredno nizki temperaturi se je snoči nebo zopet pooblačilo, kar je bila še sreča, kajti sicer bi imeli danes hudo slano. Včeraj ie bilo oblačno in megleno po vsej državi. Dunajska vremenska napoved pravi, da bo vreme nestanovitno in hladno. Atmosfera se je res zelo ohladila, posebno pri nas, ker je zapadlo v neposredni bližini precej snega. Včeraj popoldne, ko se je zjasnilo, so nudile planine pravo zimsko sliko. Sneg jih je pokril globoko v dolino. V jugozapadnih krajih imajo Pa še vedno toplo vreme. V Skoplju ie bilo včeraj 28, v Beogradu 26, v Dubrovniku 23, v Splitu 19, v Mariboru 12, v Ljubljani in Zagrebu 9 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 764 mm, temperatura je znašala samo 3 stopinje. _ Družba sv. Cirila in Metoda sporoča, da bo kolek 20. IX. 1908 v 14 dneh na razpolago. Želimo, da si ga vsakdo takoj naroči, posebno pa C. M. podružnice. 714-n Iz LmMiffl« — Nove ceste v Sp. Šiški. Tekom letošnje sezije je mestna občina napravila v Sp. Šiški vse polno novih komunikacij in to posebno med bloki, kjer je nastala nova kolonija, eno- do tristanovanjskih hiš; poleg nekaterih ulic, ki še nimajo svojega imena, so se v Sp. Šiški napravile se Černetova, Dennotova in Podlimbarskega ter del Ve-rovškove ulice; dolžina teh novih cest znaša preko poldrugi kilometer. — Ena izmed najnovejših komunikacij v tem delu mesta bo sčasoma postala gotovo Černetova ulica, ki veže Sp. Šiško z Bežigradom; ta ulica pa ni še urejena vzdolž lesenih barak nekdanje vojaške milarne, ker ni še občinska last. Menda se prizadeti posestniki ne morejo pogoditi glede skupne parcelacije tega sveta. —lj Regulacijska dela na Krekovem trgu. Na Križišču Poljanske ceste in Kopitarjeve ulice opravlja mestna občina nekatera regulacijska dela. Tako je dala pred Mahro-vo hišo napraviti nekak otok, ki je obrobljen z granitnimi robniki. Ta otok ie predvsem namenjen regulaciji prometa, zakaj na tem kraju je dosedaj vladal pravcati kaos. —lj Novi parki v Tivoliju. V Tivoliju sedaj pripravljajo in sondirajo teren za nov park, ki se bo razprostiral nad igriščem Atene. Baje bo mest. občina dala preurediti v parke vse dosedai še neurejene prostore tako, da Bo Tivoli en sam velik in moderen park. —lj Cena vožnjam avtobusnega prometa Splošne maloželezniške družbe d. d. v Ljubljani se poviša z dnem 25. septembra za 1 Din pri vožnjah ob delavnikih po S. uri zvečer, za enak znesek tudi ob nedeljah in praznikih ves dan. —Ij Pri javni borzi dela v Ljubljani je v času od 16. do 22. septembra 1928 iskalo delo 653 moških in 207 žensk, skupaj 860 brezposelnih: prostih je bilo 124 moških in 11 ženskih, skupaj 135. Posredovanj se je izvršilo 60 moških in 10 ženskih, skupaj 70. Odpotovalo 73 moških; odpadlo pa je 79 moških in 2 ženski, skupaj 81 brezposelnih. Delo Išče: moški: 2 manipulanta za lesnn stroko. 2 ekonoma. 2 rudarja. 1 vrtnar,, 2 steklarja, 1 kamnosek, 3 zlatarji, 9 kovačev, 17 stavb, ključavničarjev, 6 kleparjev, 4 železolivarji, 5 železostrugarjev, 24 stroj, ključavničarjev. 7 elektromonteriev, 1 puškar, 1 urar, 16 mizarjev, 5 kolarjev. 3 so-darji, 5 Žagarjev, 1 graver vulkanizer, 2 usnjarja, 4 sedlarji - jermenarii, 3 taDetni-ki. 16 kroiačev. 15 Čevljarjev, 3 slamnikarii, 2 knjigoveza, 2 mlinarja, 2 mesarja. 17 pekov, 4 natakarji. 1 inž. kemije, 1 stavb, tehnik. 6 zidarjev. 4 dimnikarji, 6 tesarjev, 17 strojnikov, kurjačev, šoferjev, 12 pisar, slug, 27 trgov, pomočnikov, 4 knjigovodji. 2 trgov, potnika. 29 kaseb. uradnikov, 1 godbenik. 1 boln. strežnik. 1 geometer. 1 črsnikar. 1 kinooperateur, 12 hlapcev, 72 pomož. delavcev. 35 dninarjev, 5 vajencev: ženske: 9 pisarn, moči, 2 kontoristinji, 5 prodajalk, 1 restavr. blagajničarka, 3 natakarice, 11 šivilj, 1 Šivilja za perilo, 16 šivilj za slamnike, 2 šteparici, 1 črkoslikarica, 2 pletilki, 6 tkalk, 44 tovar, delavk, 26 dnina-ric, 47 kuharic, postrežnic, 6 vajenk. Delo je na razpolago: moškim: 1 inž. kemije, ve-ščaku v usnjarski stroki s praks, 1 stro)ni-ku, 2 ključavničarjema za avtogenično varenje, 4 kleparjem, 1 sodarju, 24 Čevljarjem za šivano delo, 1 sedlarju, 1 mlademu peku, 10 zidarjem, 31 navadnim delavcem, 22 sobarjem, 8 vajencem, 1 kamnoseku; ženskam: 1 vzgojiteljica za francoski in agle-Ški jezik, 3 hotel natakaricam, 10 pletiHcam, 1 kmečki dekli, 2 modisttnjama - v a Jenka ma. —U Predelava trgovskih lokalov. G. J. B. preureja pritlične prostore v svoji hiši na Starem trgu hiš. štev. 20, kamor prenese papirnato svojo trgovino s Sv. Jakoba trga. —lj Danes ob 18. uri se zaključi razstava naših najmlajših v Jakopičevem paviljonu. Bilanca: 2 uničujoča kritika, 1473 po-setnikov, 41 prodanih del. —Ij MerkurjevI večerni učni tečaji. Trgovsko društvo »Merkur« bo otvorilo ob zadostnem odzivu s 1. oktobrom t. 1. večerne tečaje v šoli na Grabnu za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaja za nemščino in italijanščino se bo-deta letos vodila v dveh oddelkih: a) za začetnike in b) kot višji nadaljevalni tečaj. CIani plačajo malenkostno učnino, dočim ko morajo nečlani, ako se prijavijo, postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni Gradišče 17-1 med 10. in 12. uro dopoldne in 3. do 5. ure popoldne. V sobotah popoldne se ne uraduje. 715-n gospodične in gospe! Poslužite se ugodne prilike in prijavite se k pouku za izvrševanje lastne garderobe. Pričetek sistematičnega poldnevnega pouka 1. oktobra. Modni atelje M. Šare, Ljubljana, Miklošičeva cesta, vhod Pražakova ulica, III. nadstropje, palača Pokojninskega zavoda. —I] Dve nezgodi. Josip Andlovic, 161etni sin posestnika iz Velike Loke pri Novem mestu, je včeraj doma tako nesrečno padel, da si jc zlomil desno nogo. — Podobna nesreča je doletela tudi 71etnega Alojzija Bojca. posestnikovega sina iz Dolenje vasi pri Kočevju. Deček je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Iz Celja — Živin, sejmi v Celju se vršilo vsak prvi pondeljek v mesecu na sejmišču pri Zelenem travniku in sicer za govejo živino, konje in drobnico, če je na ta dan praznik, se vrši sejem naslednji delavnik. Na teh mesečnih živinskih sejmih se ne bo pobirala nikaka pristojbina. Prihodnji živinski sejem se bo vršil v ponedeljek, dne 1. oktobra. —c Draginja v Celju postaja zares prav neznosna. Tudi »Slovenec« je prinesel dopis iz Celja glede draginje. Dopisnik omenja sadje in grozdje, ki je tako drago, kakor da bi ga dobivali kje iz Kitajske. Je že res, da je sadje v Celju zelo drago, pozabiti pa ne smemo, da je v Celju tudi najdražji kruh, ta najvažnejša ljudska hrana. Dasi smo že to ponovno ožigosali v našem listu, se do danes ni naš magistrat zganil, da bi uiedil cene kruhu na celjskem trgu. Je že mogoče, da dobivamo tudi moko iz Kitajske aH pa iz Avstralije. —c Smrtna kosa. Umrl je včeraj v Celju zobozdravnik g. dr. Oton Kunst v 60. letu starosti. — V nedeljo zjutraj pa je umrl vinski trgovec in posestnik g. Fr. Tram-štk. — V Braslovčah je v nedeljo zvečer padel po stopnicah tamošnji posestnik in usnjar g. Ferdinand Grah. Vsled dobljenih poškodb ie takoj umrl. Bil je star 37 let. — N- v m. p.! —c Občinski svet v Celjski okoliški občini je imel v nedeljo dopoldne svojo proračunsko sejo. Občinski preračun za leto 1929 predvideva 1,383.600 Din izdatkov in 130.000 Din dohodkov, torej 1,253.600 Din primanjkljaja. Kritja je za 995.000 Din tako. da ostane še 258.600 Din primanjkljaja. Proračun se je obravnaval od točke do točke. Pri debati o kritju končnega primanjkljaja so se socijalisti odstranili z motivacijo, da večina ni upoštevala vseh njihovih predlogov. Vsled njihovega odhoda je postala seja nesklepčna. Obrtno-nadaljevaino šolstvo v Sloveniji Tudi naše strokovno šolstvo preživlja težke čase. — Statistika obrt no-nadalje valnih šol in poseta v zadnjih 10 letih Motto: šola je učilnica znanosti. Za ča* sa osvobojenja je naše obrtno-nadaljevaino šolstvo preživljalo jako kritično dobo v vednem pomanjkanju denarnih sredstev za vzdrževanje teh šol. N'ckatere obrtno-nada* Ijevalne šole radi denarnih razmer niso mo* gle začeti s šolskim poukom v mesecu okto* bru, temveč v novembru ali decembru in celo šele po novem letu — dru^e so pa tudi predčasno že v februarju prenehale s po* ukom namesto koncem aprila. Ampak ne pozabimo na tiste obrtno^nadaljevalne šole, ki pa sploh niso otvorile svojih učilnic celo leto in še po več let ter bile zaprte šole za naš obrtni naraščaj. Za te zadnje obrtno? nadaljevalne šole se javno opozarja, da po* skrbi oblast, da se letos ob desetletnici osvobojenja odprejo šole za našo obrtno mladino. Da se to lahko zgodi, je odvisno veliko cd dobre volje lokalnih faktorjev in je treba, da se zganejo — in vajenci bodo zopet imeli svojo šolo, brez katere ne sme jo biti za časa učne dobe. Več o tem po* zneje. Za danes podamo razvoj obrtno*na* daljevalnega šolstva zadnjih deset let po vojni. Prvo leto osvobojenja l. 1918/19 smo imeli v ljubljanski oblasti na obrtnonada* ljevalnih šolah Črnomelj 19 vajencev, Kam* nik 27, Kranj 85, Kropa 29, Trbovlje na Vo* dah 54, Tržič na Gorenjskem 71, Vrhnika 39 in v Toplicah pri Zagorju 68 vajencev, skupaj 392 vajencev. Drugo leto l. 1919\20: Bled 45, Črnomelj 31, Kamnik 65, Kranj 123, Kropa 17, Krško 29, Ljubljana-Rakovnik (Zavod Salezijan* cev) 16 vajencev, Mengeš 50, Metlika (tr* govski tečaj) 21, Mokronog 27, Novo me« sto 103, Radovljica 60, Sevnica 22, Št. Vid nad Ljubljano 136, Trbovlje 72, Tržič 101, Zagorje Toplice 80 in Žiri 95, skupaj 1093 vajencev in va>jenk. Prve dve leti v Ljub* Ijani nismo imeli obrtno*nadaIjevalnih šol. Tretje leto 1920121: Bled 58, Brežice 47, Dev. Marija v Polju 114, Kamnik 93, Kranj 113, Kropa 37, Ljubljana splošna 68, obla* čilna moška 242, oblačilna žensk-i 171. stavbne obrti 361, mehanične obrti 259, Ra* kovnik 43, Mengeš 62, Mokronog 35, Novo mesto 128, Radovljica 79, Št. Vid nad Ljub* ljano splošna 69 in mizarska strokovna So* la 94 vajencev. Šmartno pri Litiji 42, Tržič 80, Zagorje*Toplice 94 in Žiri 94, skupaj 2383 vajencev. Četrto leto 1921/22: Bled 68, Brežice 31, Dev. Mar. v Polju 98, Domžale 102, Kranj 127, Kropa 22, Ljubljana splošna 89, obla« čilna in umetne obrti moška 345, ženska oblačilna in umetne obrti 214 vajenk, stav* bne obrti 432. mehačnine obrti 352, Rakov* nik (zavod Salezijancev) 35, Mengeš 59, Novo mesto 111, Radovljica 71, Št. Vid n. Ljubljano splošna 65, mizarska strokovno šola 109, Šmartno pri Litiji 39, Trbovlje* Vode 77. Tržič 95, Vrhnika 85, Zagorje* Toplice 132 in Žiri 104, skupaj 2862 vajen* cev in vajenk. Peto teto 1922123: Bled 76, Cerknica 43, Dev. Mar. v Polju 65, Dolnji Logatec 62, Domžale 118. Kamnik 119, Kranj 134, Kranj* ska gora 22, Kropa 38, Krško splošna 59 in trgovski tečaj 16, Ljubljanske obrtno*nada* Ijevalne šole tega leta vse zaprte, edino na Rakovniku 42 vajencev, Mokronog 43, Ra* dovljica 48, Sevnica 65, Št. Vid nad Ljub* ljano 69 in mizarska 121, Šmartno pri Litiji 44, Trbovlje*Vode 81, Tržič 95, Vič pri Ljubljani 75, Vrhnika 98, Zagorje*TopIice 111 in Žrri 116 vajencev, skupaj tega leta samo 1750 vajencev in vajenk. Šesto leto 1923J24: Bled 72, Brežice 59, Cerknica 45, Dev. Mar. v Polju 70, Dolnji Logatec 49, Domžale 122, Jesenice (tovar* nigka šola) 29, Kamnik 107, Kočevje 141, Kranj 119, Kranjska gora 26, Kropa 17, Kr* sko 107, Laško 56, Lesce 26, Ljubljana splošna 100, oblačilna molka 249, oblačilna ženska 186, stavbne obrti 324, mehanične obrti 293, gostilničarska 36, Rakovnik 63, Mengeš 47, Radovljica 71, Sevnica 32, Št. Vid nad Ljubljano splošna 75, mizarska 120, Škofja Loka 88, Šmartno pri Litiji 39, Trbovlje*Vode 76, Tržič na Gorenjskem 83, Vič pri Ljubljani 93, Vrhnika 73, Zagorju^ Toplice 86 in Žiri 103; skupoj 3282 vajencev in vajenk. Sedmo leto 1924/25: Bled 81, Brežice 104. Cerknica 43, Črnomelj 51, Dev. Mar. v Po; Iju 74, Dolnji Logatec 50, Domžale 117, Hrastnik 66, Jesenice tovarniška 29, Kam= nik 123, Kočevje 103, Kranj 117, Kranjska gora 25, Križe na Gorenjskem 65, Kropa 29. Krško 90, Lesce 23, Ljubljana splošna 130, oblačilna moška 320, oblačilna ženska 2S4, stavbne obrti 359, mehanične obrti 352, go* stilničarska 50, grafične obrti 43, Rakovnik 64, Mengeš 56, Mokronog 40, Novo mesto 151, Radeče pri Zidanem mostu 50, Radov* 1 jica 66, Sevnica 28, Št. Vid nad Ljubljano 64, mizarska 115, Škofja Loka 85, Šmartno pri Litiji 36, Trbovlje*Vode 95, Tržič 98, Vič 59, Vrhnika 97, Zagorje * Toplice 95, Zgornja Šiška 22 in Žiri 111, skupaj 4060 vajencev in vajenk. Osmo leto 1925\26: Bled 75, Brežice 85, Cerknica 35, Črnomelj 47, Dev. Mar. v Po* lju 63, Dolnji Logatec 48, Domžale 112, Hrastnik 86, Jesenice 84, Kamnik 90, Kastav 28, Kočevje 115, Kranj 106, Križe 68, Kro* pa 15, Krško 91, Laško 58, Ljubljana splošna 128, oblačilna moška 334, oblačilna žen? ska 263, stavbna 366, mehanična 348, gostil* ničarska 48, grafična 36, Rakovnik 79, Men* geš 47, Mokronog 41, Novo mesto 144, Ra* deče 60, Sevnica 24, Št. Vid nad Ljubljano 80, mizarska 102, Škofja Loka 84, Šmartno pri Litiji 46, Trbovlje*Vode 118, Tržič 93, Vič 42, Vrhnika 87, Zagorje*Toplice 134, Zgornja Šiška 25 in Žiri 94, skupaj 4028 va* jencev in vajenk. Deveto leto 1926127: Bled 71. Brežice 83, Cerknica 39, Črnomelj 47, Dev. Mar. v Po* lju 55, Dolnji Logatev 51, Domžale 104, Hrastnik 78, Jesenice 40, Kamnik 94, Ko* čevje 125, Kranj 120, Križe 57, Kropa 12, Krško 89, Laško 65, Ljubljana splošna 147, oblačilna moška 325, oblačilna ženska 324, stavbna 320, mehanična 350, gostilničarska 56, grafična 36, Rakovnik 79, Mengeš 50, Metlika 60, Mokronog 39, Novo mesto 149, Sevnica 38, Št. Vid nad Ljubljano splošna 87 in mizarska 92, Škofja Loka 65, Šmartno pri Litiji 48, Trbovlje*Vode 100, Tržič 89, Vič 36, Zagorje*Toplice 171, Zgornja Šiška 26 in Žiri 84; skupaj 4003 vajencev in va* jenk. Deseto teto 1927128: Bled 72, Brežice 81, Cerknica 37, Črnomelj 50, Dev. Mar. v Po* lju 63, Dolnji Logatec 52, Domžale 100, Hrastnik 93, Jesenice 36, Kamnik 100, Ko* čevje 112, Kranj 107. Kropa 2S, Krško 81, Laško 61, Lesce 31, Ljubljana splošna 172, oblačilna moška 317, oblačilna ženska 348, stavbna 351, mehanična 321, gostilničarska 61, grafična 24, elektromonterska 45, Ra* kovnik 71, Mengeš 56, Novo mesto 156. Ra* dovljica 38, Sevnica 39, Št. Vid nad Ljub* ljano splošna 86 in mizarska 103, Škofja Loka 57, Šmartno pri Litiji 52, Trbovlje 139, Tržič 89, Vič 44, Zagorje*Toplice 142, Zg. šiška 44, skupaj 3859 vajencev in vajenk. V minulem šolskem letu nismo imeli obrtno*nadaljevalne šole v ljubljanski obla* sti: Kastav, Kranjska gora, Križe na Go* renjskem (v tem okraju je razvita čevljar* ska obrt isto tako kakor v Žireh), tudi žir* ski obrtni naraščaj na imel v minulem letu šole, nadalje v Metliki, Mokronogu, Rade* če pri Zidanem mostu, Ribnica in na Vrh* niki; v vseh teh krajih je že obstojala obrt* no*nadaljevalna šola že pred vojno. 1 se imenuje občutek, ko smo srečni. Tako veseli smo lahko tudi tisti dan, ko se pere perilo, ako se spomnimo 7 prednosti, katere ima Divjaki požrli policijsko ekspedicijo Nedavno so inozemski listi poročali, da so na Novi Guineji Papuanci napadli holandsko kolonijalno četo policistov in da so vse nesrečneže umorili in pojedli, Šele zdaj priobčujejo holandski listi podrobnosti o strašni tragediji policijske ekspedicije. Nesrečo sta zakrivila baje dva policista, ki sta bila v slu/bi preveč vestna. In ta dva so divjaki iz osvete ubili in požrli. Distriktni šef in policijski poveljnik v Teminaboeii sta bila poslana k poglavarjema divjih plemen Moedu in Scri-tanu, da bi izterjala davke. Nastopala sta pa zelo surovo in sta več divjakov ubiia. Razjarjeni divjaki so se skrili v zasedi in napadli policijsko četo. Preiskava je dognala, da sta omenjena poglavarja pregovorila odnosno podkupila poglavarja sosednih plemen, da bi ubili policijskega šefa i»n distriktnega načelnika. Distriktni načelnik je ušel smrti samo na ta način, da je v zadnjem hipu krenil na stransko pot. Policijski poveljnik je odšel s četo v gore, kjer je izterjal davke. Divjaki so se vedli tako mirno, da poveljnik ni slutil nevarnosti. Čini so odšli policisti po vodo, so jih divjaki napadli in pobili. Poveljnik je zaslišal klice na pomoč in je planil iz koče, toda divjaki so ga na mestu ubili. Trupla so razdelili med prebivalce štirih naselbin. Nosači ekspedicije so srečno odnesli pete in obvestili o napadu holandske oblasti. Takoj so bili poslani v gore štirje močni oddelki policije, ki so poglavarje upornih plemen aretirali. V naselbinah so našli še tri glave nesrečnih pori cist o v. Pridal Pride Cirkus Chapiin Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Mednarodni kongres avfomobilistov Jutri bo na Kapitolu v Rimu svečano otvorjen V. mednarodni kongres av-tomobilistov. Predsednik pripravljalnega odbora, poslanec grof Galenga-Stu-art. je izjavil novinarjem, da se udeleži kongresa prvič oficijelno pet velikih mednarodnih organizacij, Društvo narodov, Mednarodne trgovske zbornice, Mednarodne organizacije avtoklubov, Mednarodne turistične organizacije in Mednarodne žele zrn ičarske unije. Na kongresu bodo zastopane tehnične organizacije vseh civiliziranih držav sveta. Iz Anglije so prispeli v Rim zastopniki štirih ministrstev, iz Japonske treh, iz Nemčije pa dveh. Na kongresu bo zastopano tudi mesto Praga. Fredsednik pripravljalnega odbora otvori kongres s predavanjem o vplivu napredka avtomobilizma na socijalno življenje narodov, zastopnik Anglije bo govoril o pomenu avtomobila v državni in javni upravi, francoski delegat o razmerju med avtomobilizmom in železniškim prometom, italijanski delega1 pa o avtomobilskih cestah. Udeležene kongresa si ogledajo avtomobilske to varne v Milanu in Rimu ter avtomobilske ceste v Italiji. Po kongresu odpotujejo vsi v Pariz. Stran 4. S C O V F N S K T NAROD* dne 25. septembra 1928. Stev 21Q Roger de Beauvoir: Sužnja Roman. — V Benetkah «so dobri vodniki tujcev, ki skrbe saimo za to, da si tujci ogledajo vse zanimivosti in da dožive Čim več pustolovščin, — je čital markiz v knjižici. — Spoznate jih po tem, da sede osamljeni kje na trgu in preže na tujce, ki so dobro založeni z denarjem. — Dobro, to je kot nalašč zame, — je nadaljeval markiz, ko je p reči tal ta odstavek. — Osamljen mož na klopi... najbrž čaka... to je nedvomno on. Markiz je spravil knjižico v žep in stopil h Grirnaniju. — 2e prihaja, — je pomislil inkvizitor in premeril pri§leca od nog do glave. — Hm, hm, hm, — je pričel markiz pokašljujoč, — vi vdihavate svež zrak, gospod... Kaj pravim? Trideset stopinj vročine je. Zdi se mi, da sem Je vedno v Tuilerijah. — Ali iščete svoje znance, gospod? — Pustil sem oba lakaja pri mostu, pred katerim sem stopil iz kočije. Kaj pravim iz gondole. To je diven voz, ta gondola, dragi gospod. Človek potuje z njo udobno in po mojem bi bilo treba poplaviti ta ali oni trg v Parizu, da bi ljudlje videli, kako se znamo voziti mi. markizi. — Afelite? — Priznam, da so me Benetke zelo mikale in da so sijajne, posebno trg sv. Marka. O, privoščil sem si vse, moja gondola je vsa izmučena. A tale okraj, tu je slab zrak... Kako se imenuje? — Ghetto. — Nedvomno stanuje tu ona, — je dejal markiz in si zabeležil nekaj v knjižico. — Povejte mi, dragi moj, — je nadaljeval in ponudil mošnjiček denarja Grimaniju, ki ga pa ni hotel sprejeti, — ali niste videli tu pred dobre pol ure izstopiti iz gondole dame, ki jo je spremljal kavalir? — Vse beneške dame imajo kava-lirje, — je odgovoril Grimani flegmatično. — To ml je znano. Nekatere imajo celo po dva. Ta kavalir je bil oblečen nekako tako, kakor vi. Dami je nesel masne bukve. Ona je imela črn paj-čolan. — Pa vendar ni bila moja žena? je pomislil Grimani in se ozrl začudeno na markiza. — Takoj se prepričamo ... pustimo ga, da se sam ujame. — Povejte točno, — je dejal in-kviizrtor, — in z veseljem vam . . . — To je uljuđen mož, je zamrmral markiz. Stvar je zelo enostavna. Nedavno sem se vozil po velikem kanalu, radovednost me je gnala, da sem pogledal iz gondole in tedaj se je zaletela v njo druga, ki jo je malone prevrnila. — Ta nezgoda mojega voza, kaj pravim, moje gondole, je bila kriva, da sem se ozrl na gospodo v drugi gondoli. Dama, ki je sedela spredaj, je govorila tisti hip s čolnarjem in mu nekaj zapovedovala. Mislim, da sem jo spoznal po glasu, kajti po modi vaše dežele ji je zakrival obraz pajčolan. Ker sem prispel v Benetk kot čvrst neresec, ki ga mikajo ljubavne pustolovščine, bi se rad seznanil s to damo. No tore, ne bojte se izpostaviti me nevarnosti, saj prihajam iz Francije in sem — vzor poguma od pete do glave. — Če je pa ta dama omožena? — Kaj me brigajo zakonski možje? V mojih očeh so to nadležni upniki. Ta dama mi je bila všeč, dragi moj, in zdaj komaj čakam, da bi ji mogel dvoriti. Smešen zanos, ki je odmeval iz njegovih besed, njegova vprašanja in skrajno površna informiranost o beneških običajih bi bila ovrgla sumničenje v srcu manj ljubosumnega moža, nego je bil inkvizitor. Toda on je hotel biti s svojimi dvomi na čistem, poleg tega je pa iskal priložnosti, da se osveti. — Mudi se vam, gospod, — je dejal markizu, — toda vaša odločnost mi ugaja. Ker vztrajate na tem, vam lahko povem, kje se s to damo sestanete. — Povejte, povejte, prosim vas! — je vzkliknil markiz in mu znova ponudil svojo denarnico. — Snoči sem prvič v osmih dneh priigral pri grofu Lippone in polovica tega denarja je vaša. Kje najdem to dražestno bitje? — Tu na trgu. — Kaj, pred tole cerkvijo? A kaj naj storim, ko pride? — Mene vprašate? — Seveda. — To je vaša zadeva. Bahate se s svojim junaštvom in menda niste za-stoifri markiz. Stopite k nji in odgmite ji obraz. — Kaj ,obraz nai ji odrgnem? Kar tako tebi nič meni nič? — je vprašal markiz, zroč na moža, ki ga je še vedno smatral za vodnika tujcev. — To je drzno, zelo drzno, naravnost predrzno. In markiz se je zasukal na petah. Potem si je pa premislil in stopil h Grimaniju: — Ali mislite, da se razjezi? — Drznost dame nikoli ne ujezi. V Parizu bi vam utegnilo to Škoditi, v Benetkah vam bo pa koristilo. — Zlate besede, toda prosim . . . sprejmite mojo denarnico. — Plačati si dam šele po uspehu, kakor slavni zdravmiki ali odvetniki, — je dejal Grimani. — Imam ga v pesteh, — je mrmral sam pri sebi, ko sta se ločila. — Zdaj pa brž po biriče! Aretacija, kakor se spodobi po vseh pravilih, jn sicer takoj prvi dan po prevzemu urada, to bo zavezalo mojim prijateljem v Benetkah jezike, da me ne bodo mogli opravljati. — Na razpolago sem vam, Excellen-ca, — je pripomnil. — Takoj se vrnem. Dovolite, da stopim po nevesto, ki jo moram privesti v cerkev. Preprost kipar se poroči danes s hčerko Žida Ot-tala. Grimani je odšel in markiz je bil vesel, da je našel poštenjaka. — Vodiči lažejo, — je pomislil, ko je inkvizitor odhajal. — V vodiču stoji, da so ti ljudje grabežljivi. Bogme, tu je vodnik tujcev, ki postavlja knjigo na laž. Življenje v Benetkah je divno. Jasno je, da me je objel tok. #In markiz je znova mislil na srečo, ki mu ne more uiti, ko je naenkrat začul, da se odpira nad kanalom okno. Krasno mlado dekle se je nagnilo na balkon in blodilo s pogledom po vodni gladini. — Imeniten grižljaj, pri moji veri, — je pomislil markiz. — Za Židovko ima presladek in preveč nedolžen obrazek. Ce so v Ghettu vse kakor ta-le... Zdelo se je, da dekle nestrpno posluša, kako bije ura v zvoniku cerkve sv. Jeremije osem. — Ta lepotica oči vidno nekoga pričakuje, — je pomislil markiz. — Otožno je okrenila glavo in vrača se v sobo. A kaj za to! Ta ni zame. Tisti hip je nekdo na balkonu lahno zakašljal. Dekle v beli svileni obleki se je znova nagnilo nad kanal. — Bog mi odpusti grehe. Zdi se, da me kliče.*Ne . . . zmotil sem se, — je nadaljeval in se napotil proti mostu. — Nekoga drugega kliče. Poglejmo. Kavalir v maski, čegar gondola se ustavlja pri veznih vratih. Kaj hoče tu? Bog mi odpusti grehe! Ključ je vzel iz žepa in zdi se, da ga ne mika vstopiti. A vendar! Zdaj je snel prstan, bogme, velik prstan, ki ima zelo čudno obliko. Vrata so se zaprla, je že notri. A to okno. dekle ga je že zaprlo. To je način, katerega se bom rad spominjal kot znaka beneške morale. Prizor, ki ga je markiz opazoval, se je res odigral pred njim neverjetno hitro. Ko se je ozrl je stal pred Grima-nijem. Grimani je prišel z mladim možem čedneg-a obraza v delavski obleki. V roki je držal poročni šopek. Naglo se je ozr. okrog, stopil je k veznim vratom in dejal Grimaniju: — Gospod, če je res, kakor pravite, da moja nevesta Ziana še ni prišla iz hiše, potrkam tu, kajti ura bije že osem. — Dobro. Tu prihaja ženin, a pred njim oni drugi, — je pomislil markiz. — Ta se je požuril. Najbolje bi bilo, da ta kavalir v maski, podoben priležniku, čim prej izgine. Mož pride prezgodaj. — Kako se pišete, dragi moj? — je vprašal markiz mladeniča, ki je na vso moč trkal na zidova vrata. — Kipar Taddeo, gospod. Jutri vam bom povsem na razpolago, danes se pa ženim, kakor vidite. Priporočam se, po nevesto moram, da jo od ve dem v cerkev. — Samo trenutek, mladi gospod. Urediti moram častno zadevo. Ali mi hočete biti priča in sicer takoj? — Vprašajte po Taddeu, gospod, v okraju okrog arzenala in tam vam povedo, je-li pustil kdaj koga v zadregi. — Dokažite mi torej, — je dejal markiz in potegnil — meč. — Baš tu pričakujem svojega tekmeca in prisegam vam, da ga pozovem na dvoboj v tej zakotni ulici. Pojdite z menoj, takoj bo ta zadeva v redu. — Kaj se vam meša? — je odgovoril mladenič in začel znova razbijati po vratih. — Aj! Vi me žalite, vi me izzivate, vi bi radi na vsak način v hišo, — je kričal markiz na ves glas, da bi ga slišal maskirani kavalir v hiši. — Hočete me izročiti naključju dvoboja, ker sem v Benetkah tujec. No, vedite torej, nesrečni mladenič, da sem se spri zavoljo vaše ljubice in da mi morate pomagati zavezati jezik temu predrznežu, ki si je drznil trditi, da sprejema ona na domu priležnika. — Hvala, dragi gospod, — je odgovoril Taddeo. — Mi, navadni zemljani, uredimo svoje zadeve sami. — Stvar gre gladko od rok, — je zamrmral markiz, ko je pogledal proti zalivu. Zdaj je odšel že drugi, čoln se oddaljuje. Ce je mož na svojem mestu, mi bo to še drago plačal. Markiz je komaj izgovoril te besede, ko se je pojavila na pragu Ottalove hiše Ziana v spremstvu svojega očeta, častitljivega starca, znanega v Betekah po poštenosti in značajnosti. Ottalo je bil ob tem času v Benetkah predstojnik državne kovnice. — Taddeo, — je dejala in stopila k mlademu možu, — kaj pomeni ta krik in vik? — Saj nisem kriv jaz, marveč ta-le tujec, ki me ni hotel pustiti v hišo, — je odgovoril mladi ženin. dolarjev za kvadraturo kroga V francoskem mestu so odkrili te dni spomenik bivšemu učitelju Lerondu, ki je v Ameriki obogatel in določil v oporoki 50.000 dolarjev za rešitev problema kvadrature kroga. — V mestu Troyes je bil te dni odkrit spomenik bivšemu učitelju Lerondu, ki je zagledal v tem mestu luč sveta pred 60 leti. Spomenik je delo nekega pari* škega kiparja. Predstavlja Leronda, stoječega pred risalno desko in drže* čega v eni roki šestilo, v drugi pa rav* nilo. Na podstavku spomenika sta iz= rezljana kvadrat in krog. Spomenik je bil odkrit brez običajnih ceremonij in zanimivo je, da je mož, ki so mu po* tavili spomenik, javnosti skoro popol« noma neznan. Zdaj se v mestu malo* kdo spominja bivšega učitelja, ki se je že v zgodnji mladosti preselil v Ame* riko, kjer si je pridobil veliko imetje. Spomenik so mu postavili zato, ker je Lerond zapustil mestu pred petimi leti 13.000 dolarjev pod pogojem, da se po* rabi 10.000 za dobrodelne namene, 3000 pa za njegov spomenik. Lerond je v oporoki določil, kakšen mora biti njegov spomenik. Njegova želja je bi* la, da ga ovekovečijo s šestilom in rav* nilom v roki in da izrezljajo na pod* stavku spomenika kvadrat in krog, ki sta bila cilj njegovega življenja. Lerond je bil velik čudak. Njegova oporoka, ki so jo odprli leta 1923 v Newyorku, je vzbudila splošno senza* cijo, ker je pokojni zapuščal 50.000 do* larjev onemu, ki bi se mu posrečilo re* siti problem kvadrature kroga. Ta pro* blem obstoja, kakor znano, v prenosu kroga s šestilom in rnvnilodm na kvadrat, čigar ploskev bi se ujemala s ploskvijo kroga. Kvadratura kroga spada k najstarejšim in najtežjim na* logam, kar jih pozna geometrija. To je problem, s katerim so si belili glave že 10-letnica strahovite eksplozije Pred desetimi leti je nastala v \Vol-lersdorfu strahovita katastrofa. V \V61-lersdorfu je bila velika municijska tovarna, v kateri je nastala strahovita eksplozija. Avstrijske oblasti so napele vse sile, da preprečijo objektivno poročanje o posledicah katastrofa, toda kljub temu je prišla resnica na dan. Eksplozija je nastala v oddelku municijske tovarne, kjer so bile zaposlene večinoma ženske. Značilno za takratne razmere v Avstriji je bilo dejstvo, da so bila vrata zaklenjena, da bi delavke ne mogle prezgodaj oditi iz tovarne. Posledice eksplozije so bile grozne. Zaposlenih je bilo 450 žensk, od katerih je našlo smrt 382. Mnoge ženske so v strahovitih bolečinah zgorele. Postale so žrtev zločina onih, ki so povzročili svetovno klanje. Zločince pa je kmalu doletela zaslužena kazen, kajti Avstrija je b:la že takrat na robu razpada. Amundsena bodo še iskali Kljub temu, da so že vsi polarni raziskovalci obupali nad Amundsenovo usodo, se bo iskanje znamenitega junaka poilarnih krajev nadaljevalo. Francoska križarka »Strassbourg«, ki je doslej iskala Amundsena in Al e s san dr in i-ievo skupino, se vrne v kratkem v Brest. Drugi francoski parnik, ki se je doslej udeleževal rešilne ekspedicije, se vrne k obali Grenlandije. Norvežani se pa nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da je Amundsen izgubljen. Zato se je norveška vlada spo- nešteti učenjaki. Akademije vseh ev» ropskih držav so prejele v preteklem stoletju toliko rešitev odnosno pred* logov glede rešitve te težke naloge, da so pozneje po zgledu pariške akademi* je sklenile spraviti vse to gradivo v ar* hiv, ker cilja sploh ni bilo mogoče do* seči. Končno se je matematičnim potom posrečilo dokazati, da prenos kroga S šestilom in ravnilom na kvadrat sploh ni mogoč. S tem je bilo to vprašanje za znanost definitivno rešeno. Ni pa bilo rešeno za navdušene matematike in zlasti ne za lajike. Med te je spadal tudi bivši francoski učitelj Lerond, ki je kot trgovec v Ameriki obogatel in se je zadnja leta pred smrtjo pečal iz* ključno z matematiko. Najbolj se jo zanimal za problem kvadrature kroga. V oporoki sam pravi, da je skušal se* staviti posebno komisijo, obstoječo iz odličnih matematikov, ki naj bi pro* učili vse predloge glede rešitve tega problema. To se mu pa ni posrečilo in zato se je obrnil na svojega prijate* lja ing. Williama Cooka v Newyorku, ki ga je smatral za enega najboljših matematikov. V oporoki je določil, da je zadnji rok za natečaj 1. januar 1926. Nesrečni inženjer Cook je prejel do omenjenega dne 10.000 rešitev tega problema in vse je moral proučiti. Največ jih je bilo iz Evrope, zlasti iz Nemčije. Toda nobenemu se ni posre* čilo rešiti problema kvadrature kroga. Zato tudi nihče ni dobil nagrade v znesku 50.000 dolarjev. Ta denar se bo porabil v dobrodelne namene. razumela s francosko, da bodo iskali Amu Zračna, c_1717 Krojaški pomočnik sposoben za vsako boljše de;k> dobti takoj stalno shižbo. Naslov v upravi. 1719 Ustanovljeno 1860 Kamnoseška industrija i\a nove,?; kamin ta salon LIUBLIANA poleg gt kolodvora. Cerkven« umetna dela altart onžnice ^btiaitlne mize itd Marmornate plošče £3 mobilije, t*lektiomonter(e, stio-jarje, trgovske pulte, mesnice, ko palnice, stopnišča in veže v vseh barvah Nagrobni spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnice, ka pele. Marmornati kamini za salone in elegantna stanovanj Kamenu lijak t* «atmn« Mizarski delovodja se išče za takoj ali za 1. november pri lesai industrij, /a mizarski oddelek. V DOštev pridejo \* oni z dobrim izničevali in večletno prakso pri večjih mi arskih pod ietjih. Pismene ponudoe se sprejema o na oglasnem oddelku »Slov. Naroda" p d št. 1647 Ntrtlffllfr brnsbi Nosov zajamčeno čisto volneni moški in domski Mojovi Zadnje novosti ara jesensko in zimsko sezono razpošilja starorenom rana zaloga tvornice sukna Siegel-lmhU Brno Palackeho tr. 12 (Českos cven V a) Največja izbira. Najnižje tvorn ske ceno. :: NajsolidnejSa Izvršitev vseh naročil :: Na zahtevo vzorci zastonj in po sin prosto llflllAflTI ^ n.-en'-' ^ me' Og ejte si pred na• upom zalotO lavflO* Nlllllila 1 ar dož! 11 kl sni!l brz°š valnih slojev, na^novejse lili ■ U Ji Iznajdbe mod rne tehnike Na vsak s roj popolnoma ^n^c-^r, ^ šiv te vs?kov stne ba.o, naši ke in črnke s ciriCHK t um veže e m^moi e nejše in luknji aste vezenin«-, gumbe in gumnuue. Pouk v vezen u brezplačen. Ceniki Iranko. Prodaja ludJ na obroKe. — . i MBUNA" F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesia št. 4 KNJIGE, BROŠURE, ČASOPISE, VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZA DRUŠTVA, POSE-INICE, OSMRTNICE i.T.D. IZDELUJE LIČNO HITRO IN CENO **A TIS** Urejuje: Josip £upanči6» — Za »Narodno tiskamo*; rrao Jezeršek. — Zrn opravo io inseratoi del usta: Oton CbristoL — Vsi t Ljubljani. 65 19