Poštnina plačana r gotovim. Leto Xm., štev. 107 Ljubljana, nedelja 8. maja 1932 Cena 1 Din Upravništvo; L . btjana, K-Oifljeva ulica 5. — Telefon it 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inserami oddelek: LJubljana, Selen-buroova al. 3. — Tet 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2 — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št- 11.842. Praha čislo 78.180, W;en !t I*1? Naročnina znaša mesečno Um, n frnozem« 40— D n- U reamštvo: Ljubljana, Knafljeva ilica 5- Telefon št 3122 3123. 3124 3125 to 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje Kocenovj, u< $ Telet ?t 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasa po tsrifu. Danes voli francoski narod svoje nove zastopnike, v torek bodo volitve novega predsednika republike, v četrtek pa So spremil narod pokojnega Doumerja na zadnji poti Pariz, 7. ma]a č. Predsednic francoske republfte, Paul Doumer, Je davi ob 4.37 po skoro 12-urni agoniji podlegel ranam, ki mu jih je zadala zločinska roka pri včerajšnjem atentu na razstavi francoskih književnikov v Parizu. Zdravniška veda mu ni mogla rešiti življenja. Vest o njegovi smrti je globoko pretresla vso Francijo, ki žaluje ob mrtvaškem odru svojega najvišjega predstavnika. Truplo so davi prepeljali v eDzejsko palačo, kjer bo položeno na mrtvaški oder. Svečan pogreb se bo vršil v četrtek dopoldne. Pokopali bodo Doumerja v Pantheonu. Uradno žalovanje bo trajalo v Franciji mesec dni. Na vseh javnih poslopjih so razobešene žalne zastave, vsa gledališča in drugi zabavni lokali so zaprti. Po ustavni določbi se bo že v torek sestala velika Narodna skupščina, ki jo tvorita senat in poslanska zbornica, da izvoli novega predsednika republike. Najresnejši kandidat je sedanji predsednik senata Albert Lebrun. Pariz, 7. maja. č. 2e snoci se je Izvedelo, da je stanje smrtno ranjenega predsednika Doumera brezupno. Zdravniki so zaradi tega tudi opustili vsako operacijo, ker so uvideli, da bi bilo vse zaman in da bi ranjenec zaradi splošne oslabelosti vsled velike izgube krvi operacije bržkone n« prestal. Odstranili so samo kroglo v ramenu, toda brez :iarkoze, ker je bilo srce že zelo oslabelo. Okrog 10. zvečer je bil ranjenec zelo miren in se je za hip prebudil iz nezavesti. Ko je zagledal okrog sebe številne zdravnike, je začudeno vprašal. zakaj je toliko ljudi okrog njega. Takoj nato pa se je zopet onesvestiL Zadnje ure Proti pobioči se je stanje ranjenca vidno poslabšalo. Nastopila je splošna slabost in bolnik je zelo težko dihaL Zdravniki so mu lajšali položaj z injekcijami in -vdihavanjem kisika. Malo po polnoči se je Doumer zopet za hip zavedel in vprašal: »Kie sem?« Upravnik bolnice, dr. Gosset, ga je pomiril, češ, da ni nič hudega in da se mu je je pripetila samo mala avtomobilska nezgoda. Takoj za tem je zopet padel v nezavest, iz katere se m več prebudil. Ob 1. ponoči je minister Narodne obrambe Pietri odšel v elizejsko palačo ter obvestil Doumerjevo soprog-o. da je nastopila kriza. Gospa Doumerjeva se je šele malo prej vrnila iz bolnice in si niti še ni slekla plašča. Ko je sprejela žalostno obvestilo, je začela krčevito plakati in se je takoj zopet odpeljala v bolnico. Komaj in komaj je izstopila iz avtomobila in dospela v čakalnico, kjer so bili zbrani ministrski predsednik Tardieu, minister pravde Reynaud, notranji minister Machieu in vse tri hčerke. Ker je bil Doumer že zelo slab, zdravniki njegovih sorodnikov niso pustili k njemu. Ob 2. ponoči je izdalo notranje ministrstvo kratek komunike, v katerem je objavilo, da je nastopilo vnetje mož-gan. V teku noči so izvršili še eno transfuzijo krvi. Zato se je ponudil mlad ruski emigrant, ki je hotel tako vsaj deloma popraviti strašen zločin, ki ga je zagrešil njegov rojak. Nekaj časa so mislili zdravniki tudi na to, da bi odstranili levo oko in tako preprečili nadaljnji izliv krvi v možgane. Izkazalo pa se je, da bi tudi to ne pomagalo več in so zaradi tega to svojo namero opustili. Zadnje besede Malo po 2. uri se je Doumer zadnjič zavedel. Prve njegove besede so bile: »Rad bi videl svojo ženo.« Zdravniki pi. so se bali, da bi ga poset žene preveč razburil in so s primernim izgovorom njegovo željo odklonili. Par hipov je nemo zrl predse, nato pa je nekam žalostno spregovoril: »Nikdar nisem storil nikomur nič hudega.« To so bile zadnje besede Doumera. Katastrofa Od pol 3. dalje je bolnik vidno pešal. Bitje srca je bilo čim dalje bolj neredno, dihanje vse bolj težko in kmalu po 3. uri je nastopila popolna agonija. Ob 4.37 so zdravniki ugotovili smrt. Šele tedaj so pustili soprogo in hčerke v sobo. Soproga se je vsa obupana vrgla na posteljo in krčevito objokavala smrt ljubljenega soproga. Predsednik Tardieu je z ostalimi člani vlade takoj ukrenil vse potrebno za prevoz trupla, nakar je spremil Doumerjevo vdovo v elizejsko palačo. Prevoz trupla Čim je vdova s hčerkama zapustila bolnico, so prepeljali truplo pokojnega Doumerja v elizejsko palačo. Med spre vodom so bile izkazane mrtvemu predsedniku najvišje vojaške časti, krsto pa so spremili vsi člani vlade s predsednikom senata in poslanske zbornice. Takoj po prevozu trupla so zaprli vsa vrata v elizejsM palači, zastavo, ki se vije na palači, pa so spustili v znak žalosti na pol droga. Opoldne so posneli posmrtno masko. Doumerjevo truplo bo položeno na mrtvaški oder v samotni dvorani elizejske palače. Ves dan so prihajale v elizejsko palačo najodličnejše osebnosti in se vpisovale v sprejemno knjigo. Vest o smrti predsednika republike se je bliskovito raznesla po vsem mestu. Jutranji listi so že v prvih izdajah objavili kratko obvestilo, da je predsednik podlegel poškodbam. V prvih dopoldanskih urah pa so že izšle posebne izdaje s podrobnimi poročili. V inestu je tako rekoč zastalo vse življenje. Vsa zabavišča, kinematografi, gledališča, va-rieteji itd. sjo zaprti. Tudi v trgovinah počiva skoro vse delo. V državnih uradih opravljajo le najnujnejše posle. Vojaštvo je zbrano v vojašnicah. Vsi še za danes napovedani politični shodi so bili odpovedani Jutrišnje volitve se bodo vršile tako rekoč v znamenju najglobljega žalovanja. Priprave za pogreb Dopoldne ob 11. se je sestala vlada k izredni seji ministrskega sveta, na kateri je bilo sklenjeno, da se bo vršil pogreb prihodnji četrtek, in sicer z največjimi svečanostmi, kakor pritičejo državnemu glavarju. Truplo bo blagoslovljeno v katedrali Notre Dame, k večnemu počitku pa bodo pokojnega predsednika položili v Pantheonu. Oficijelno žalovanje, ki se nanaša na vse civilne in vojaške oblasti, bo trajalo mesec dni. V dobi žalovanja bodo na vseh državnih poslopjih izobešene zastave na pol druga. Tardieujeva poslanica Pariz, 7. maja, s. Ob priliki umora predsednika Doumerja je ministrski predsednik Tardieu v imenu vlade izdal poslanico francoskemu narodu, ki pravi med drugim: V»a Francija je ogorčena in presenečena. Francija plaka zaradi smrti znamenitega starčka, čigar življenje je bilo v njeni službi in čigar štirje sinovi s0 padli pri obrambi Francije. Klanja se v bolesti pred užaloščeno vdovo, ki je davi na bolniški postelji zatisnila oči svojega soproga, ki je prav tako umrl na polju časti. Fokažimo državnemu glavarju z našim mirom in dostojanstvom edino spoštovanje, ki bi si ga bil želel. Jutri bo Francija volila svoie zastopnike. V torek bo Narodna skupščina designirala novega predsednika, v četrtek pa bo francoski narod Spremljal Paula Doumerja iz Elyseeja v Pantheon. V spominu na velikega r oža in v izvajanju zakona bo Francija pokazala Svojo žalost in svoio edinost. Živela Francija! Živela republika! Sožalnice Beograd, 7. maja. r. Po nalogu Nj. Ve!, kralja je prvi adjutant, divizijski general Ječmenič izrazi! odpravniku poslov francoskega poslaništva, g. Dubailu. osebno so-žal.ie ob smrti predsednika Doumerja. Predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi je posla! predsedniku francoske pcslan. zbornice Ferdinandu Bouissonu naslednjo brzojavko: Globoko ganjen nad hudo izgubo, ki je zadela francoski narod s smrtjo velikega državljana Paula Doumerja, ki je padel kot žrtev napada, ki ga z gnusom obsoja ves civilijirani svet. Vas prosim, da sprejmete v Imenu jugosloven-ske Narodne skupščine nase iskreno sožalje. Predsednik senata dr. Ante Pavelič pa je poslal predsedniku senata francoske republike, Albertu Lebrunu, sožalno brzojavko, v kateri mu tolmači globoko žalost vsega ju-goslovenskega naroda spričo odvratnega zločina nad velikir^ sinom francoskega na- roda, čegar smrt objokujejo Jugosloveni v neomajni zavezniški zvestobi. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Marinkovič je osebno posetil g. Dubaila in mu izrazil v imenu vlade sožalje ob smrti Paula Doumerja. Sožalnice sta posla?! tudi Udruženje prijateljev francoske republike in bivših dijakov francoskih šol v Beogradu. Francoska vlada : prejela dalje z vseh strani sveta brzoiava simpatij in obžalovanja, med drugimi od angleškega kralja Jurija, predsednika Masarj-ka, predsednika Hindenburga, belgijskega kralja Alberta, italijanskega kralja Viktorja Emanuela, Lloy-da Georgea, Baldwina itd. Odmev v Londonu London, 7. maja, č. Vsi današnji jutranji listi pišejo z velikim ogorčenjem o atentatu na predsednika francoske republike in izražajo si upatije angleškega naroda do Francije. \ svojih komentarjih se večinoma omejujejo na to, da opozarjajo na možnost notranjih zapletljajev, ki bi lahko nastali zaradi 6mrti predsednika republike pri jutrišjih ožjih volitvah, »Mor-ningipost« pa v svojem komentarju ostro napada Sovjetsko Rusijo in piše, da bo ta tragični primer odpri o5i evropskim državnikom, da bodo enkrat vendar že uvideli potrebo skupnega nastopa proti bolj-seviški nevarnosti. Volitev novega predsednika Po določbah francoske ustave se mora čimprej izvoliti novi predsednik, kakor hitro se izprazni mesio predsednika bodisi z njegovim odstopom ali pa zaradi smrti. V dobi do izvolitve novega predsednika vodi vrhovno kontrolo nad vodstvom državnih poslom vfnj Predsednika voli tako zvana Velika narodna skupščina, ki jo tvorita poslanska zbornica in senat, ki se morata sestati za izvolitev predsednika k skupni seji v Versaillesu. Tokrat pa je nastopil še orav izjemen primer. Poslanska zbornica je prav za prav že razpuščena m mnogi poslanci so, že pri prvih volitvah izgubili svoje mandate, nekateri pa jih bodo še pri jutrišnjih ožjih volitvah. Ker pa traja poslovna doba stare zbornice do sestanka nove zbornice, v tem primeru torej do 1. junija, bodo volili novega predsednika republike še stari poslanci, čeprav jim je prav za prav mandat že ugasnil. Na današnji seji je ministrski s\-et sklenil, da se skliče Velika narodna skupščina za torek. Predsedstvo senata je izdalo že vse potrebne ukrepe za zasedanje Velike narodne skupščine. Kot najresnejši kandidat se smatra sedanji predsednik senata Albert Lebrun, ki je kandidiral že pri zadnjih predsednišk h volitvah kot kandidat republikanske zajed-nice Poincarejeve in Maginotove skupine. Albert Lebrun je rojen 1. 1871. v Lotarin-giji in je član senata že od 1. 1920. Računajo, da bodo tudi levičarske skupine Dostavile svoiega kandidata. Med najresnej-šimi kandidati levice se navaja bivši večkratni minister Painleve. Preiskava proti morilcu Pariz, 7. maja. č. Preiskava proti atentatorju dr. Pavlu Gorgulovu se vrši z največjo naglico in energijo. O njegovem življenju so znane že vse podrobnosti ter so dospela podrobna poročila policijskih obla-stev iz vseh krajev, kjer se je Gorgulov mudil po svojem begu iz Rusije. Danes so Gorgulova prepeljali v ječo Sante. Zaradi ugotovitve njegovega duševnega stanja so bili pozvani trije najboljši pariški psihija-tri, da ga preiščejo. Na zahtevo pariške policije je bila aretirana v Monaku snoči tudi Gorgulova žena. Gorgulov je bil prvič poročen v Prerovu na Češkem, kjer se je oženil !. 1922. Njegov zakon pa ni bil srečen in se je žena že čez eno leto ločila. Lansko poletje se je Gorgulov v drug č poročil z neko Švicarko. Aretirano ženo so davi v spremstvu policijskih uradnikov pripeljali v Pariz. Ona odločno zanika, da bi kazal Gorgulov doslej znake duševnt zmedenosti, pač pa je bil zelo ogorčen nad francosko vlado, ker ga je že dvakrat izgnala. Žena o njegovi nameri sploh ni vedela. Bila je prepričana, da se je iz Monaca, kjer je bil v zadnjem času nastanjen, odpeljal v Nico, da bi tam prodal neki svoj roman, ki ga je spisal šele v zadnjem času. Danes je preiskovalni sodnik izročil Gorgulovu obtožnico, ki ga dolž umora predsednika republike. Obenem je bil vložen predlog, naj se Gorgulovu imenuje zagovornik ex offo. V pretekli noči se je vršila v notranjem ministrstvu nad tri ure trajajoča konferenca, ki so se je udeležili ministrski predsednik Tardieu. pravosodni in notranji minister, vrhovni državni tožilec in prefekt pariške policije. Po tej konferenci je bil izdan komunike, ki ugotavlja, da ubijalec predsednika republike Gorgulov ni bil v nikakih zvezah z ruskimi begunskimi krogi in da je hotel leta 1930. organizirati r Pragi vserusko kmetskn stranko novoboljševiškega značaja. Prav ta- ko je dognano. da je neka pariSka tiskarna natisnila neko brošuro po nalogu Gorgulova z boljševiškim ambleniom. ki predstavlja dva jelkova vrha in mrtvaško glavo. Sknpine, ki se poslužujejo takih amblemov. so inspiri-rane po tretji intemacijonali; člani teh skupin so pogosto agenti - provokaterji. Na koncu komunike ugotavlja, da se da Iz uradnih podatkov iz Prage sklepati, da je Gorgulov imel izkaznico komunistične stranke. ki so jo pri njem našli ob preiskavi leta 1930., ko je hotel ustanoviti vserusko kmet-sko stranko v Pragi. Pariz, 7. maja, č. Edini človek, ki bo imel korist od smrit predsednika Doumerja, je neki na smrt obsojeni morilec svojega brata, ki bi imel biti danes obglavljen. Zaradi smrti predsednika republike je ministrski predsednik i-zvršitev smrtne kazni odgodil. To je smatrati že za pomilostitev, ker je običaj, da se odgodena smrtna kazen ne izvrši. Iz življenja atentatorja Gorgulov je dobil doktorat na praški univerzJ pred štirimi leti. Po rodu je Armenec s Kavkaza. Ko je prišel v Prago, se je precej udejstvova-I v političnem življenju ruskih beguncev. V političnem pogledu je bil popolnoma desničarsko usmerjen ter je Izražal na zborovanjih ruskih beguncev zelo teroristične ideje, v splošnem so ga smatrali kot duševno de-fektnega človeka Zelo rad je govoril o svojih načrtih za osvoboditev človeštva ln 6lično. Takoj po svojem prihodu v Prago, je skušal priti v tesnejše stoke z monarhi stičnimi ruskimi begunci ter je hotel posetitl tudi v Pragi živečega cari stičnega generala Hodorovica, ki ga pa ni sprejel, ker mu monarhjsti niso preveč zaupali. Govoril je te s polkovnikom Bigaje-vim, bi pa ga je tudi zavrnil. Med praškimi ruskimi begunci Je bil sumlij.lv, ker je posital iiz poveljnika zelenega kadra na Krimu navdušen fašist Ta zeleni kader, ki je t glavnem nastopil v času državljanske vojne aa Krimu, je obstojal iz vojaških beguncev deloma bele, deloma rdeče vojske, ki »o se večinoma skrivali v gozdovih in so se pridružili enkrat beli, drugič pa rdeči vodskl, da bi lahko plenHi. Gorgulov de skušal v Prag« stopiti t stike s ruskimi fašisti, ker pa je bdla ta skupina, ki Je imela nekaj časa tesnejše zveze tudi z generalom Gajdo, le slabo zastopana, je ostai prav za prav politično osamljen. Da bi propagiral svoje fašistične Meje, Je spisal tudj knjigo, v kateri Je proglašal rešitev Rusije v diktaturi, ki naj bi hffla poverjena njemu to dvema njegovima pobočmifkoma. iz Češkoslovaške J« pobegnil, ker Je umrla neka ženska, M JI Je odpravil pdoA, zaradi česar bi moral biti aretiran. Tedaj je pobegnil v Francijo in .prekinil tudi vse zveze z ruskimi emigranti. Praga, 7. maja. d. Po informacijah praške policijske direkcije, je prišel atentator na predsednika francoske republike Pavel Gorgulov 1. 1921. iz Varšave v Prago, kjer je ostal do 1. 1927. Svoje stanovanje je pogosto menjal ter je nazadnje stanoval v Krču pri Pragi. Zglasen je bil kot slušatelj na medicinski fakulteti. L. 19H0. si je pustil izdati Nansenov polni list. L. 1929. je na praški policijski direkciji zaprosil tndi za pojasnilo, v kakih okoliščinah bi mogel v Pragi osnovati organizacijo vseruske narod; t- kmečke stranke, namignili pa so mu, da na češkoslovaškem ozemlju ne more ustanoviti politične stranke. Odkar je dobil Nansenov potni list, se Gorgulov ni več pojavil v Pragr, ker je bržkone že takrat ali pa kmalu nato odpotoval iz Češkoslovaške. V Prerovu, kjer je živel bržkone od 1. 19*27. do 1930., se je poročil s hčerjo nekega tamošnjega meščana. zakon pa je bil kmalu ločen na zahtevo žene, ker je slabo z njo ravnal. Ko je bival še v Pragi, je bila proti niemu vložena tudi ovadba gospodinj.. pri kateri je stanoval, zaradi nevarne grožnje in odprave plodu. Po raznih informacijah je bil Gorgulov sploh nasilnega značaja. Protest ruskih emigrantov Pariz, 7. maja. č. Največje ogorčenje je izzvala vest o atentatu na predsednika re>-publike med ruskimi emigranti, saj je znano, da je Francija šla ruskim emigrantom zelo na roko in da je bil baš pokojni predsednik Doumer eden največjih zaščitnikov ruskih beguncev. Osrednji odbor ruskih beguncev v Franciji je poslal listom protest v katerem z gnusom obsoja zločin, ki ga je zagrešil Gorgulov. Vodja ruskih republikanskih demokratov, bivši ruski zunanji minister Miljukov, objavlja v listih izjavo, r kateri naglaša, da je ogorčenje vse Francije docela upravičeno, vendar pa Izraža nado, da bo francoska Javnost trezno presodila položaj in da si bo na Jasnem, da sre za osebni zločin nenormalnega človeka, ki nima političnega značaja tn za katerega se ne more naprtiti odgovornost vsem roškim beguncem. Vest, da Je predsednik zveze Mladorusov Aleksander Kasenbeg ponti-dil svojo kri za transfuzijo, )e izzvala ▼ Javnosti veliko zadoščenje. Odbor ruskih beguncev je izrazil sožalje vdovi Doumerja in obenem poslal pismo ministrskem« predsedniku Tardieuju, v katerem obžaluje atentat _ -i Ožje volitve v Franciji Danes bo padla odločitev o nadaljnji francoski politiki — Vpliv smrti Doumerja na razpoloženje volilcev — Levičarji računajo s 300 mandati Pariz, 7. maja, g. Jutri se bodo vršile v Franciji ožje volitve v zbornico. Kakor znano, je bilo v nedeljo zasedenih le približno 250 mandatov, ostalih 350 poslancev pa bo izvoljenih šele jutri. Herriotova skupina in tudi razne socialistične frakcije so pri prvih volitvah dosegle precejšnje uspehe. Za ožje volitve je bil med Herriotom in socialisti sklenjen dogovor, po katerem bodo posamezne skupine umaknile svoje kandidature v korist levičarskim kandidatom, ki imajo v svojih okrožjih več upanja za izvolitev. Levičarji računajo, da bodo tmeB ▼ novi zbonricd najmanj 300 mandatov. Vprašanje je sedaj, ali ln v koliki meri bo umor Doumerja vplivaj na izid jutrišnjih volitev. Po eni verziji je bil Doumer umorjen od desničarsko-radikalnega ruskega fanatika. Logična posledica tega atentata bi torej bilo oja-čenje levice v Franciji. Na drugi strani pa se označuje atentat kot čki bo-ljševi-škega agenta provokaterja. Keo- bodo volitve povzročile najbTŽ rrpremembo dosedanje politike, bo vprašanje nove vlade aktualno že v ponedeljek, ko bodo znani vsi volilni izidi Avstrijska vladna kriza Posvetovanja zveznega predsednika z zastopniki strank niso rodila še nobenega uspeha Dunaj, 7. maja, d. Zastopniki socialnih demokratov so izjavili zveznemu predsedniku Miklasu. ko jih je konzultiral o rešitvi vladne krize, da bi smarrad vstop Heimatblocka v vladno večino za bojno napoved, zaradi česar bi takoj prešli v najostrejšo opozicijo. Krščanski socialci so se izrekM za čim širšo koncentracijo meščanskih strank ter 6e je njihovemu mnenju pridružil tudi Landbund. Velenemci so za sedaj še rezervirani in bi radi predvsem vedeli, kdo bo predsednik nove vlade. Ako bi jim novi zvezni kancelar mogel nuditj jamstva za izpolnitev njihovih zahtev v zunanji in notranji politiki, bi bil klub pripravljen pričeti pogajanja t designiranini ministr-rk'Tn predsednikom. Zveznii predsednik se še ni od očil ter je zastopnike štirih meščanskih strank samo naprosil, na: zapostavijo vsa na-prot-so«li bi se zopet združili z notranjim ministrstvom. Vsekakor j>a zahteva Landbund. da se notranje ministrstvo ne izroči Hei-matbiocku, pač pa po možnosti nevtralizira. KUjub napovedim iz desničarskih krogov kriza vlade še ni rešena. Konzultacije, ki so se vršile včeraj in da.nes pi računati s tem, da bi bil poverjen mandat za sestavo nove vlade pred ponedeljkom. Kakor zatrjujejo, so tudi med meščanskimi! strankami naziranja. zelo različna in je prvotno zamišljena desničarska vlada za sedarj še v zra.ku Pričakujejo, da bo predsednik republike konzultiral, preden bo poveril mandat za sestavo vlade, še zastopnike socialnih demokratov. Žilavo vztrajnost našega človeka dokazujejo „Jutrovi" oglasi9 ki dajejo sliko našega trgovskega kotenja« Danes 464 ponudb in povpraševanj• Mislimo na matere! Socijalno usmerjeno ženstvo zapadnih narodov se že več let vztrajno trudi, da bi iz materinskega dne, ki ga slavimo na današnji dan, ustvarilo nekak človečan-ski praznik. Naj bi bil ta dan enako svet vernikom vseh cerkva in enako prikladen vsem narodom. Nihče ne bo mogel tej pobudi odreči plemenitosti; nihče ne sme tudi odkloniti one majhne moralne podpore, ki jo ta dan zahteva od nas vseh, da si ustvari potreben sloves, vpliv in tradicijo. Materinski dan nas kliče, da za hip obrnemo oči od »velikih problemov«, ki gibljejo javno življenje in ki na nje po-ilagamo tako važnost. Pozabimo za trenutek vse časovne konflikte in novice iz visoke politike in se spomnimo majhne politike, ki j j tesno zvezana s samimi koreninami človeške usode. Pozabimo na razoroži^vene probleme in reparacij-ske spore: mislimo na matere! V tem pozivu je p rodimo spoznanje in velika resnica. Javnega življenja ne gibljejo samo problemi, ki se nam vidijo podobni velikim, težkim kolesom; ono dobiva največ pogonske sile od skritih, majhnih kolesc, ki proizvajajo silno energijo in ki jih človeštvo ne bi moglo nikdar pogrešati Mislimo na matere! To se pravi: mislimo na rodbino. Vsa socijalna vprašanja izhajajo iz enega samega: rodbinskega. V rodbini se začenja drsava; z njenimi vezmi so nežno spletene korenine vseh političnih in etičnih vprašanj. Vzemite narodu rodbino: kaj ga bo še vezalo? Vzemite državi rodbino: kaj jo bo še držalo? Razbijte organizmu stanice, ki ga tvorijo in bo ostala rieorganična snov. V socijalnih odnosih pomeni to: neorganizirana družba, stanje brez reda, anarhija. Toda vzemite rodbini mater — kaj bo še ostalo? To je vprašanje, čigar daljnosežnost sta spoznala dva sorazmerno mlada činitelja; žensko gibanje in socijologija. Oba pouoaxjata važnost rodbine kot osnovne stanice družaoruh organizmov in oba sta opozorila na to, kar je človeštvo v srcu \sekdar zaznavalo in priznavalo: na važnost materinstva za vzdrževanje rodhne kot socijal-ne naprave. Nihče ne more tudi oče" "umskemu deležu, ki drži slasti gospodarsko plat rodbine, odreči velikega pomena. Vse pa kaže, da ima. prav stari presrevor, k; pravi, da žena podpira tri vogle v niši. To staro spoznanje kmečkega ljudstva je sodobna socijologija potrdila. Mislimo torej na matere! Varujmo pa se one čuvstvene komedije, ki izprija toliko človeških dobrih namenov: ne dajmo se zapeljati od lepih puhlic in obti-čati pri govorniškem patosu. Naše matere! Svetnice! Mučenke! Večna hvaležnost! ^kušajmo se od teh reči kaj naučiti in podpreti namene materinskega dne s tem, da se zavemo velikega in usodnega značaja rodbine v sodobnem življenju. Danes, ko se družba zvija in lomi v težkih krčih, ki so morda porodni znaki novega sveta, nI nič nenaravnega, da je tudi rodbina v krizi. Ta proces je treba preboleti Kakorkoli se utegnejo kdaj preurediti socijalni in gospodarski odnošaji, eno bo moralo ostati vzvišeno nad vsem, 'car bo čas odplavljal in nosU v ocean preteklosti: namreč materinstvo. Ne materinstvo v navadnem fiziološkem smislu, zakaj to še ni materinstvo. V teku večtisečletnega družbenega razvoja se je izoblikoval pojem socijalno-etičnega materinstva, ki je v naravni, vendar pa ne v nujni zvezi s fiziološkim materinstvom. Pojem takega materinstva je silno obsežen: v njem so temeljni problemi ženstva, otroka, rodbine. Človeštvo danes lahko tu krene samo naprej ali nazaj, ne more pa iti mimo. Zaman vlada na zapadu »kriza zakona«, zaman so na vzhodu poizkusi »sozijaliza-cije žene«, uničenja rodbine v duhu skrajno pretiranega komunizma. Nad vsem bo zmagala žena-mati kot najsvetejša posoda novega življenja, kot večni vir pre-rajajoče in s požrtvovalnostjo odkupljene ljubezni, kot varuh etično i .jmovane in zato socijano najbolj prospešne rodbine. Vse pretiranosti bodo odpadle, vse zablode izginile: materinstvo bo ostalo in ves socijalni razvoj se bo moral usmeriti k temu, da ga izpopolni in še bolj povzdigne. Problemi žene, otroka in rodbine ostanejo neločljivo združeni — evo velikega nauka, ki bo preživel i kapitalizem i komunizem! Po tem odnosu do socijalno-etičnega vprašanja, ki ga predstavlja materinski dan, pa nastopa za vse nas, ki verujemo v svetost materinstva, v njegovo prirod-no-socijalno nedotakljivost, vrsta dolžnosti in obvez. Mislimo na matere, toda kaj stori današnja družba za matere?! Vedno bolj jih vklepa v svojo gospodarsko verigo in jim jemlje možnost, da se posvečajo visokemu materinskemu poklicu. Socijalna zaščita matere! — to je točka, ki ne bi smela manjkati v nobenem programu. Nekdo je dejal, da se so-cijalizem začenja pri posameznemu človeku, toda socijalnost se brez dvorna začenja pri materi. Družba, ki ni obzirna in pozorna nasproti materi, je daleč od socijalnosti. Poleg gospodarsko-sodjalne zaščite matere pa je treba tudi vzgoje za materinstva Res je instinkt ljubezni najlepše sonce otroku, toda poleg ljubezni je danes treba znanja. Mati ni otroku samo prva učiteljica, ona je tudi ena prvih opor občne higijene. Modernizirajmo materinstvo, toda na pravem mestu; rešimo ga zastarelih predsodkov, toda varujmo se, da bi samega smatrali za predsodek. Zaščitimo mater sodjalno-goepodar- sko in vzgajajmo v duhu večnih vzorov novo, sodobno mater — to sta dva klica materinskega dne. Delo za matere v tem duhu je največja hvaležnost, ki jo lahko izkažemo tudi lastnim materam. Paul Doume? I Paul Doumer, trinajsti predsedtaifc tretje francoske repoibloke, je mrtev. Včeraj, ob 4.37 zjutraj, je kljiub vtsem naporom zdravnikov, da bi mu rešili življenj«, podlegel poškodbam, ki so mu jih. zadali re-volverski streli ruskega emigranta dr. Gor-gulova. Dne 13. maja bi slavil ravno obletnico, odkar je dosegel najvišjo dostojanstvo v državi, mesto suverenega pred-stavitelja mogočne Francije in njenega naroda kot najvišje priznanje svojega dolgoletnega uspešnega javnega udejstvovanja. življenje predsednika Doumerja sijajno potrjuje pravilo, da je v francoski demokraciji vsakemu državljanu odprta pot do najvišjih časti in do najvažnejših mest v državi. Kot sinn siromašnega železniškega delavca mu življenjska pot ni bila uglajena, saj ni bil deležen niti one primitivne iozbrazbe, ki je v mladih letih dosegljiva tudi otrokom maraj toovitih staršev. Deček je vstopil v tiskamo kot vajenec, da se izuči za stavca. Obenem pa se je z vnemo lotil graverskega posla, da sd poveča skromne dohodke. Risal je okraske za razne lepake in slične tiskovine. Zraven tega se je učil z neizrekljivo vztrajnostjo in je v najtežjih gmotnih prilikah dovršil srednjo in visoko šolo. Po dovršenih študijah se je posvetil novinarstvu in voditelj radikalne stranke so kmalu postali pozorni na mlado silo, ki se je razodevala v peresu globokoaimnega publicista. Zato ga je tedanji predsednik skupščine Floquet imenoval za tajnika svoje pisarne in v tej službi si je Doumer pridobil toliko vpogleda v praktično politiko, da je že L 1888., star komaj 31 let, kandidiral za poslanca v zbornico in bil tudi izvoljen na programu radikalne stranke. Prvi njegov nastop v poslanski zbornici proti vladi Ribata je bil izvršen s tako silovitostjo, da so mladega Doumer a imenovali novodobnega sansculotta. Paul Doumer ni edfini politik, ki je začel svojo kariero na radikalnem programu, opojen od stare jakobinske tradicije, s katero se ponaša ta stranka. Vendar pa je kasneje uvidel razliko med zanešenjaškim programom in kruto realnostjo, ki ne prenese tako korenitih izprememb brez primernih vmesnih razvojnih stopanj. Ognjeviti politik je kmalu krenil bolj na desno, osobito ko se je začel bajviti s finančno fjolitičnimi in narodno gospodarskimi vprašanji. S svojo veliko nadarjenostjo si je tudi na tem polju pridobil sloves odličnega strokovnjaka. Zato mu je bilo L 1895. v prvi Rooirgeoisovi vladi poverjeno ministrstvo financ. Dve leti je v odsekih prevzemal najsuhopamejiša poročila, prenatrpana s samimi številkami, kar se smatra v parlamentarnih krogih kot najnehvaležnejSi posel. Za vsako tako poročilo je treba napornega nočnega dela, eikspoze sam pa iz-jsvend pred žbornioo brez priznanja, kajti v gospodarska poročila ne spadajo visotko-leteče rečenice, ki bi lahko izzvale navdušenje zbornice. Ko je 1. 1896. senat odklonil sodelovanje K radikalno vlado Bourgeodsa, Je slednji podal ostavko. Francoska Javnost Je pričakovala ogorčene kampanje radikalov, v katerih prvu vrsti je stal Doumer; ta pa je odklonil brezplodno politično prerekanje in rad sprejel mesto guvernerja v Indoki-ni, ki mu ga Je ponudila desnica, da se od-križa nevarnega nasprotnika. Doumer je kot finančni minister spoznal žalostno stanje te važne azijske posesti. k4 je državi povzročala samo stroške, mesto da bd ji nosila dobiček. Sklenil je posvetiti svoj trud in svoje znanje azijskemu kolonialnemu ozemlju in v šestih letih je res tako temeljito preobrazil upravo, da je Indo-kina pod guvernerjem Doumerjem in v tesnem sodelovanju z generalom GaUi^snijem postala naravnost vzgledno upravljana kolonija. Nasprotniki, ki si jih je bil s svojo politično preorieatacijo — kar pa se v francoskem javnem življenju smatra le za dalekovidno uvidevnost — nakopal obilo na vseh straneh, so sficer prigovarjali njegovemu gospodarstvu v Indokini, toda nihče m mogel naivaSti ničesar tehtnega proti zgovornim številkam o nastalem blagostanju pod njegovo upravo. Po svojem povratku lz AsSJe Je Ml Doumer kmalu zopet v prvih vrstah političnih bojev. L. 1905. je nasledil radikala Bouis-eona na predsedniškem mestu žbornice, moral pa se mu je čez eno leto zopet umakniti Pri volitvah za predsednika republike je L 1906. z neznatno manjšino podlegel Falližresu in se je nato za nekoliko let umaknil i z ospredja. Dve leti pred svetovno vojno ga je Korzika poslala v senat, v težkih časih svetovne vojne pa je v Briandovi vladi spet prevzel finančno ministrstvo. Dne 13. maja 1931 je francoska narodna skupščina izvolila Doumerja, ki je bil tedaj senatni predsednik ie že 74-letnik, kot naslednika Doumerguea za predsednika francoske republike. Pokojni predsednik Doumer je i^»uo«paenj« K) a»t*M -rafod nabiranja ttrupoT t knl ln slabega izločanja. Radi tega postane kri nečista, se prič-ne slabo pretakati, ter postaje gosta. Z uživanjem naravnega »PLANINKA« zdravilnega čaja dobimo normalno Izločevanje in pravilni obtok krvi. Zahtevajte v lekarnah samo pravi »PLANINKA« ZDRAVILNI CAJ ki »e »e prodaja odprt«, temveč samo v plombiranih paketih po Din 30.— z napisom proizvajalca: Mr. L. BAHOVBC, Ljubljana. Poslanca dr. Rape in Petovar med volifci Lož, 7. maja. Narodni poslanec g. dr. Rape je imel na praznik v Ložu dobro obskan shod, katerega s« je udeležilo večje število volilcev in tudi takih, ki 8. novembra niso prišli na volišče. Zborovalce je pozdravil župan mestne občine g. Škrbec, nakar je g. poslanec obrazložil dosedanje delo Narodne skupščine, ki je v nekaj mesecih sprejela več novih in pomembnih zakonov. Obširno je razpravljal tudi o gospodarskem položaju v naši državi, posebej še v dravski banovini in v logaškem srezu, kjer je lesna industrija v zadnjem času skoro čisto propadla in se kriza zaradi tega še bolj občuti. Ostro je zavrnil vse begajoče vesti, ki jih tros:jo med prebivalce razni hujskači in krivi preroki, ki s svojimi izmišljotinam! spravljajo ljudstvo v zmedo in mu slabijo voljo do vztrajnega dela. Ptuj, 7. mafa. Narodni poslanec xa ptujski s rez g. Petovar, je priredil 4. t. m. lepo uspel shod v Rogozn:oi pri Ptuju, naslednjega dne pa shod pri Sv. Andražu v Slov. goricah tn popoldne pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Za vso shode je vladalo veliko zanimanje in so bili izredno dobro obiskani. Podeželsko ljudstvo se je povsod zanimalo za novo vsedržavno stranko JRKD. Poslanec g. Petovar je podal izčrpno poročilo o delovanju Narodne skupščine in tolmačil zboro-valcean pomen sprejetih zakonov, zlasti zakonov o trošarini in zn^iti kmetov. Tajnik sreskega odbora g. dr. Fermevc, ki Je spremljal narodnega poslanca na shodih. J« govoril zboTovalcem o pomenu nove stranke in razložil pravila in ustroj JRKD. Na vseh zborih so si zborovalci izvolili stalne krajevne odbore hi ee je t krajevne organizacije priglasilo veliko število kmetov, obrtnikov in delavcev. Poslancu g. Petovarju so zborovalci povsod izrekli zaupanje z željo, da jih čimprej zopet obišče. Shod! «e nadaljujejo fe »o fe določen h ra Oirkovce 22. t. m. po rani maši. za Breg pri Ptuju istega dne ob pol 11„ 29. t m. zjutraj po rani maši pri Sv. Marku, ob 11. v Dornavi in popoldne v Oslušovcih. Vse krajevne organizacije, ki še niso poslale svojih izkazov poziva sreskl odbor ▼ Ptuju, da to store čimprej, ker bo v kratkem sklicana sreska skupščina. Iz srednješolske službe f Beograd, 7. maja. j>. Z ukazom MJ. Vel kralja j® napredoval t Kil poiužajno skupimo Anton Zupan, direktor realne gtamar zije T Celju; v rv-l Josip Plraot, profesor realne gimnazije .v Mariboru; v UV-2 Hin-ko Vodnik, profesor realne gimnazije v Ptuju ln dir. Lovro SušnTk, profesor TI. realne gimnazije v Ljubljani; .v V-l Ignacij Voštar, profesor realne gimnazije ▼ Kočevju, Josip Ovsenek, profesor 4. realne glm-naizije v Ljubljani in Mirko Govekar, strokovni u&telj moškega učiteljišča v Mariboru. V VI. položajno skupino: Rudolf Sodnik, profesor HL realne gimnazije v lujubljani, dr. Alojzij Zupan .ln Slavko Vimpolšek, profesorja klasične gimnazije v Ljubljani. Avgust Čuk, suplent realne gimnazije v Kočevju, je premeščen na realno gimnazijo v Slavonski Brod, Bogu-mir Pregelj, diplomirani filozof v Ljubljani Je imenovan za suplenta na realni gimnaziji v Smederevu. Požar v Strelišld ulici Ljubljana, 7. maja. Nocoj, okrog 19.35, »ta dva strela z Grada naznaniia ljubljanskemu prebivalstvu, da v mestu gori. Rdeči petelin je objel skladišč« tesarskega mojstra g. Franca Pusta v Streliški ulici 31. Ogenj je nastal na podstrešju, kjer je bilo nakopičenih več voz sena in slame. Seveda je bilo to dobro netivo in zato ni čuda, da se je požar z bliskovito naglico razširil na vse ostrešje; veliki krvavordeči zublji so sikali proti nebu ter daleč na okrog demonsko razsvetljevali okolico. Poklicni gasilci so šli nemudoma na delo ter začeli z reševalno akcijo, kateri se je pridružilo tudi vojaštvo, ki je iz bližnje vojašnice že popreje prihitelo na pogorišče. Vojaki so požrtvovalno nosili tramov-je, deske in drugo leseno robo izpod skladišča na piano ter na varno. Gasilci »o nato iz Streliške ulice ter iz Ceste za Gradom napeljali šest cevi, motorna brizgalna je začela brenčati in kmalu so močni curki vode padali v goreči objekt. Združeni po-clicni in prostovoljni gasilci so kmalu ogenj toliko lokalizirali, da se ni širil naprej ter ga končno po 3-.ournem gašenju popolnoma omejili. Kako je požar nastal, ni znano, mogoče, da se je vnelo seno, ki je bilo preblizu dimnika. Zgorelo je nekaj voz sena m slame, uničen je tudi precejšnji del ostrešja. Koliko je škode, ni znano. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ra danes: Oblačno, spremenljivo, vetrovno, toplo, r lokalnimi nevihtami. — Situacija včerajšnjega dne: Barometrska depresija z manjšimi centri leži nad večjim delom srednje in južne Evrope ter povzroča lokalne nevihte. Skrajni sever in gornji del ^tlantika z južnim de-om zapadne obale kontinenta je pod vplivom višjega pritiska. Barometrski tlak je v splošnem padel za 2 do 6 mm. Temperature so v ozadju narasle za 1 do 11 stoninj, v Primoriu pa so ostale brez spremembe. Dunajska vremenska napoved ra nedeljo: Grozi močno motenje lepega in toplega vremena s prihodom mrzlega zraka in neviht. Anton Lofovic: Naš glasbeni praznik duhovnega ziravfa Politično življenja v avstritsfci državi, koje vodilni krogi so bili z dinastijo vred nemški, ni bilo naklonjeno duhov-no-kulturnemu razvoju Slovencev. Tedanji napor našega naroda, da bi dosegel celo vsaj eno slovensko srednjo šolo, je ostal brez uspeha. Na lastno slovensko vseučilišče misliti je bilo pri tistih političnih prilikah popolnoma izključeno. Tako Slovencem ml kazalo drugega, kot da so se postavili na lastne noge in se oprli edino na svoja lastna, četudi omejena sredstva, ko so hoteli z vso silo duhovno napredovati. Ko pa so bila naša materfjalna sredstva skromna in smo bili vezani le na požrtvovalnost našega domačega, v siromašnih razmerah živečega človeka, m razen tega široke plasti naroda niso bile narodno zavedne toliko, da bi bilo od njih pričakovati materialnih žrtev za naše duhovne potrebe, nam naravno ni preostajalo drugega, kot da so orni naši ljudje, ki jim je bilo na srcu naše duhovno napredovanje, napeti vse svoje sile popolnoma nesebično, bodisi da so materiialno prispevali k zadovoljitvi duhovnih potreb, bodisi da so žrtvovali svoj čas in svoje delo za dosego svojih ciljev. Skromn a prilike naSega žMjenJa ta politično nasprotovanje tedanje nam sovražne nemške države avstrijski so tako skupno povzročile, da se je v mnogih naših ljudeh razvil občutljiv duh za požrtvovalno nesebično nar. delo. Skratka, nejposredna korisit naših skromnih prilik m nam sovražne državne politike je bila v tem, da je v našem narodu bujno hi nujno vzrastla moralnost v narodno-d u h ovnih stvareh. Po prevratu se je naše mišljenje nekaj časa deloma izpremenilo. Naši ljudje so pred prevratom nad seboj občutili težko moč sovražne države, ne da bi bili razbrali, te kakih virov izhaja taka moč. Obdali so državo tako z neko mistiko, ki je državi, kot bitju zase, dajala nadčloveške sile. In ko smo končno prišli v svojo lastno državo, so taki naši verniki državne mistike pričakovali, da bo naša država, že samo v^led tega, ker je država, pokazala iste Izredne siile, kot Jih Je bila kazala tista država, ki nas j; fflačila. Zakaj vsaka država je imela v očeh teh ljudi to posebno lastnost, da je bila sdkio močna. In ker je bila po prevratu sedaj te naša država, so taki naši državni verniki misli K, da so poslej postali nepotrebni vsi tisti požrtvovalni m nesebični napori, katerim smo se do prevrata ime K Slovenci zafrvaittj za svoj duhovni napredek, ter da je poslej vse tako breme imelo pasti na pleča novi narodni državi Toda težkoče ta hfbe, M Sfc Je tekom let po prevratu pokazalo naše državno in javno življenje, so kaj kmalu morale opozoriti našega naivnega državnega vernika, da je državi po krivici dajal misttični nimbus. S prepadenostjo je moral občutiti, da država nima nikakih nadnaravnih sil, ter da je nasprotno njena moč v natančnem sorazmerju z duhovnimi in moraličnimi sposobnostmi in silami vsakega posameznega državljana, vzetimi v celoti. Spoznati je moral, in to tembolj, čim bolj so se slabšale mednarodne razmere in prilike, da ne le ni čas, naprtiti vso težo razmeT itn odgovornosti edino državi, temveč da zahteva poslej naš narodni napredek ne samo talcih žrtvovanj in nesebičnih naporov, kot smo fih bili vajeni za svoj duhovni dobrobit pred prevratom v sovražni državi, temveč da je poslej treba pomnoženih naporov vsakega, ^ da vzdržimo svoje duhovno-kulturno življenje na taki višini, kot jo za našo narodno eksistenco, še bolj pa za ono naših bratov na Koroškem in Primorskem kategorično zahteva brzina življenja v nam sosednih narodih in državah. Življenje v lasfcn! državi je tord pokazalo, da nam je nujno potrebna poglobitev moralnega občutja tudi za naše narodne duhovno-kulturne potrebe. Ko gledam nazaj na delo Glasbene Matice pred prevratom in po prevratu, ko motrim vneto prizadevanje vseh njenih članov, bodisi sodelujočih v zboru ali orkestru, bodisi v njeni organizaciji in šoli, ne morem prezreti, da smisel za samo-sebe zatajujoče predanost glasbeno-kulturnim ciljem, tudi po prevratu ni bil manjši kot pred prevratom, pa najsi bi bilo to pripisovati tudi samo konservativnosti in močni prevzeti tradiciji. Duhovno okrožje Glasbene Matice, gojeno že pred prevratom s tankočutno vestnostjo že toliko desetletij, je bilo toliko močno, da vsi naš' ljudje, ki sta jih ali slučaj ali pa lastno nag-njenie privedla v ta krog, nikakor niso zapadli oni poprevratni zmoti: da bo poslej vse delo opravila narodna država ter da si Slovenci sedaj po predpre-vratnih naporih lahko zadovoljno prekrižamo roke v brezdelju. Če je neki filozof trdil, da je za estetsko ugodje značilno to, da sta naše veselje in naš užitek ob kaki umetnini desinteresirano veselje in desinteresira-ni užitek, se mi ne zdi nič manj gotovo, da je vsako duhovno-kulturno ustvarjanje v svojem bistvu tudi desinteresirano v materfjalnem pogledu. Ona duhovna predanost ustvarjaiočega človeka, ki je temelj in pogoj vsaki duhovni stvaritvi, ne sledS materijalistič- ' nemu zakonu mdSviduaftstičnega in obenem egoističnega gospodarskega življenja, ki vrholi v načelu: daj, da dam. Nasprotno, če bi se hotelo postaviti tako merilo, bi ne bila mogoča nobena duhovna tvorba, kajti ona zahteva od svojega tvorca skrajni napon duševnih sil, ako naj po pravici nosi ime umetnine. Zato trdim, da nobena duhovna kultura v nobenem narodu na mogoča razen s samozataievanjem m z žrtvovanjem. Cim bolj so egočstični elementi izločeni iz duhovnega napora onega, ki hoče ustvariti kulturne vrednote ali jim pomagati do razmaha, tem čistejše so tvorbe duha, ki jih roda tak desinTeresi-rani napor. Grem še dalje. Ko vidim, da je vsaka duh ovne-ku Itu rn a ustvaritev dejanje, ki je v svojem bistvu darovano družbi in katero je vsied tega eminetntno socijalni čin in če nato oprem pogled v širše duhovno življenje družbe, se mi zdi gotovo, da sploh nikako socijalno dejanje ni mogoče brez požrtvovalnosti in brez zatajitve egoistič-nih nagonov. Z drugo besedo, ni bogatega duhovnega življenja, nd zdravega socijalnega sožitja brez moralnosti v pogledu duhovne in socijahie kulture, brez moralnosti, ki je označena t žrtvovanjem in nesebično predaoostfo duhovnim in socijalmm ciljem. Čim večji krog ljudi v narosJu objame taka moralnost v duhovnih in socijalnih stvareh, tem večja je notranja strnjenost in medsebojna navezanost t narodu, tem trdnejša je notranja konsolidacija narodovega organizma, tem polnejša je njegova odporno« r^asppo-ti razdOrnim in razkrajajocim v-^fvora, tem polnejše in tem roinistnerjše je torej njegovo dtihovno zdravje. Naš glasbeni festival nam med drugim prinese revijo najnovejših tvorb celega venca milad3h skfejdatehsfah naših siL Da smo obdarjeni s toHkin* mladimi glasbenimi tvorci, tega se po pravici lahko radujemo, zavedajoč so obenem, da je taka oibdaržterv le stečajno nagnjenje Usode. Takega bogasrtrva talentov ne more prrfčarati mkak zavestni napor človeka aH njegove dražb«. Toda tisto, kar more ostvarfti naš© požrtvovalno delo, idoče za dnbovnfcn napredkom, so pa ngoctea £iv4jetrisfe» prilike, ki lahko znatno in ceio bistveno pripomorejo k lepšemu ta bogatejšemu razcvitu naše duhovni tvorbe. In če se s takimi mislimi astavim ci> važni obletnici dela in najporov jt±4-lanfke Glasbene Matice, moram * radostjo ugotoviti, da so vsi naši Ijod^fc, ki jih skuplja Glasbena Matica okrosr sebe in nič manj oni, ki so bfH prejšnje čase zbrani v njenem kroga, vršili eno nesebično, požrtvovalno, skrerfka moralno dalo, ki je balo edino sposotooo roditi kulturne vrednot« a mintSrve vrednosti ia naš narod ta obenem ustvarjati ono čisto, mosratoo duhovno ozračje, v katerem je mogla krepko zadihati in na široko zaživel naša gias-bena ustvariteljnost. To čisto, moralnega ozeca potao Pichler, upokojeni upravnik daivčnega urada. V tem kraju je vodil davčno upravo teza leta 1927 pa do svoje upokojitve lani. Bil je veeten ln zmožen uradnik. Star je bil 57 let. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaJja. kraii Materinstvo Beseda pesnika Otona Župančiča na proslavi mate* < — , — finskega dne Kadar sc ratopS ▼ materinstvo. si nenadoma v kraljestvu najresničnejše realnosti in hkrati r kraljestvu najskrivnost-nej.ših sanj. V samem bujnem toku in ob vrvrajočem izviru stvari, tam kjer se snuje človeška usoda in bodočnost naroda ln »veta. Vsi naši posli, ki niso usmerjeni v bodočnost, so jalovo prizadevanje ali prazna igra, zakaj vse je nagnjeno kakor ločje za tokom, ki hiti v bodočnost Materinstvo, vsa materina misel in skrb, vse njeno delo je samo delo in skrb za bodočnost. Mati, sklonjena nad zibko — to je človeštvo, sklonjeno nad svojo usodo. Taka svetost je v tem materinem delu, da pred njim razorožena obstrmi kritika, te cinizem ali obup. ki more prokleti ljubico in ežno. žensko si moža, svet m Boga —-pred materjo s« ustavi s evetim strahom \ nspoštovanjem kakor pred nedotakljivim čudom. Mati in drte. Nft ga objema tako tesnega, kakor ie objemala mati svoje nerojence: rez rekami, nrdri in ustnicami, — z vso notrino svojega telesa, z vsem svojim toplim in krvavim jedrom ga je poljubljala in objemala in prežemala devet mesecev, po-j'!a ga dobesedno s svojo krvjo, v nji, sre-c nje. iz nje je raslo, dokler se ni ločilo od nje. Ali se je res ločilo? Da, giblje se po svoje, ne zajema več iz nje, hodi svoja pota — in vendar, jaz sem doživel in vi-- i tole. Bil je deseti brat ne po številu, po čudi deseti brat; z nemirom y srcu, ki ga je gnal po svetu, da je izginil za leta in leta brez sledu in tiru. In nazadnje pride glas, da je deseti brat v Hamburgu umri. /'alost v hiši, tudi za njim, ki je pozabil dom in družino, pretrgal vse zveze in brodil in blodil bogvedi kod, bogvedi kako. Oče rn brat žalujeta, a se sčasoma spravita s tem, kar se ne da predrugačiti. Ne tako mati. Kadar se vrne oče, kadar se vrne sin domov, najdeta mater v solzah — itn vedno in vedno: »Ne, ni umrl, oglasi! se bo, jaz čutim, da ni umrl!« Očeta in si-n? vznemirja ta materina kljubota in tr-rnrKjlavost, s katero se brani priznati resnico. pa bodi še teko bridka. Moti iu. življenje hoče svojo pravico, najhujša žalost mora upiahniti v bledejsi, blag spo-Trvr.. Z neprestano mislijo na preteklost — ki vsak, tudi najdražji mrlič je preteklost Odroor Vodnikove družbe je končno določil naslednji književni program za leto 1932.: 1. Vodnikova pratfka za leto 193S. otffl- TO ilustrirana in s članiki pestre vsebine: vsakemu nekaj in neikaj za vse. 2. Davorin Ravljen: »Tiilipasn«, povest te; življenja naših izseljencev v Nemčiji. Blizu 50.000 naših rojakov tone na nemškem zapadu v morje tujsfcva. Avtor, ki je sam prepotoval te kraje in podrobno spoznal način življenja slovenskih družin na Weetfailskem in v Porenju plastično podaja sliko vsega življenja naših rojakov, ki si v sajastem črnem revirju služijo vsakdanji kruh. Knjigo prepleta pretresljiva ljubavna zgodba mladega slovenskega rudarja. Krepko je orisana podoba velike industrije. 3. France Bevk: »žerjavi«. Knitga bo vzbudila med člani Vodnikove dražbe veliko senzacijo, ker obravnava prvič v slovenski literaturi problem naših Aleksan-drink. To so ona nesrečna dekleta in žene, ki odhajajo iz naše sončne Primorske v Aleksandri j o kot dojilje, a jih zadene po večini »sreča« zelo dvomljive vrednosti. Lepa Francka, ki jo pregovori teta, tudi bivša Aleksandrinka, zapusti po porodu svojega otroka in moža, nesrečnega vojnega pohabljenca, in gre v Egipt iskat srečo. Tam se ji vzbudi hrepemjenje po otroku in ljubečem možu. Hoče se vrniti, a nedovoljena ljubezen in dejstvo, da si ni ničesar prihranila, jo zadržujeta. Otrok f umre, mož se vrže pod vlak, a ona potuje s svojim ljubčkom v Južno Afriko. Pisatelj nam je podal v tej knjigi že toli-ikrat opisani motiv Lepe Vide v novi obliki. 4. Pupin: »Od pastirja do teumditdda,< JT. del. Pisatelj nam popisuje konec svojega študijskega življenja v Angliji, svoje doživljaje med počitnicami v slikoviti škotski, svoje dijaško življenje v Berlinu, kjer se je seznanil z lepo mlado Američanko, sestro enega svojih visokošolskih — ni mogoče živeti in vršiti poslov, ki jrh zahteva življenje od tebe. Žalovala sta, saj žalujeta, a premagala sta in ne moreta prenašati večne navzočnosti mrtveca, ki se vrača v materinih besedah v hišo, ves njun moški zdravi nagon se upira prikle-panju na eno točko v življenju, preko katere moraš, ako hočeš svobodno dihati ln delati m se ohraniti. Ali glejte: pride drugi glas: »živi!« — In res je živel, in mati je to kljub pismu čutila, vedela je s svojim srcem resnico preko vsega pričevanja in vse verjetnosti. To sem doživel šn presunjen vem, da materina skupnost z otrokom ni prerezana vse življenje. Mi-sterij? Dejstvo. In ko sem doživel in videl to, mi je bilo popolnoma jasno, da je pisala gospa de Sevigne svoji daleč omo-ženi hčeri: »Hčerka, hčerka, kaj je to, mene bole tvoje prsi!« In res je bila taias njena hči hudo bolna na pljučih. Kdo razen nje — matere — bi presanjal vse tiste sanje, ki jih je presanjala mati, ko je nosila dete v sebi? Kdo bi izmeril vse njeno hrepenenje? Kdo bi izpel vse tiste pesmi, ki jih je prepevala njena duša. ko ga je dojila in zibala, p&stovala, spremljala mu prvi potoglavi korak, prvi poskus v samostojnost? Ves svet nima bogastva in zakladov, da bi mogel uresničiti na esnem samem človeku, kar mu je priželela m prisodila mati. Ah ne. Ta prvorojenec, ki mu je ona prisodila hišo in grunt in lepo in bogato domačo nevesto — moral bo po »vetu, v zadušno tovarno, v vročo fužino, v rudnik; ta drugi kodrolasec naj bi bil gospod in jedel bel kruh — kaj bo iz njega? Izprijen študent zapit pisar, potikal se bo v oguljeni suknji po beznicah, in oni tretji, najnežnejši, — taval bo ln zataval v bedo in greh in zločin, nečast bo prinesel hiši in vasi. In ne bo našel očesa, ki bi ga hotelo poznati, ne roke, ki bi segla v njegovo — a v zadnji zapuščeno-sti, v poslednjem obupu mu bo zasvetila tolažba in luč, da je nekje le še odpuščanje zanj ki milost in blagoslov — pri nji. — Ne, svet nima bogastva m zakladov, da bi materine sanje uresničil, a tudi nima moči, da bi jih uničil. Ali niso vse pesm! naših pesnikov daljni odmev tistih pesmi, ki mu jih je prepevala mati, ali niso slike naših slikarjev, kipi naših kiparjev daljni odsev in medel posnetek tistih serij, ki jih je bočila njena domišljija nad zibko, tistih podob, s katerimi je obliudovala dneve in noči svojemu otroku? Kdo ve. kaj se pretaka v tistih tajnih trenutkih iz oči v oči, iz duše v dušo, iz bitja v bitje? Ali niso napori iskalcev novih oblik na svetu, prizadevanja junaških preoblikoval-cev, borbe upornikov za nov red med ljaidmi — aH niso poskus, udejstvovati na zemlji vsaj majhen del tega, kar je ljubeče materino srce prisodilo svojemu ne-bogljenčku, ko se je sklanjala nad zibko? Dale so nam matere Prešerne, Kreke in Cankarje, dale nam bodo novih, morda večjih mož. Materin strah, njeno trpljenje, njerve skrbi in bolečine — vse velja otroku, zato jih sprejema vdano in ponižno kakor zrak in luč, kakor nekaj, kar je zvezano z bitjem na zemlji: da je mogoče, bi rada prevzela še večjo mero, še bridkejšo kupo, zanj, za dete, za bodočnost In prav je, da praznujemo materinski dan v dobi, ko se bude v naravi mlade klice, ko vse živo brsti in vse sili v cvet, zakaj v materah pozdravljamo nežno cvetje človeškega mesa in duha, ki je pri-klilo iz njih in vse še nerojeno človeštvo bodočih dni. tovarišev, a katero se je poročil v ruski cerkvi v Londonu. Pupin se vrne s svojo mlado ženo v Newyork, kjer dobi mesto pomožnega profesorja na novem oddelku za elektrotehniko na univerzi Columbiji. Nadalje nam pripoveduje zelo živo in pestro o svojih znanstvenih delih, svojih izumih, o veselih in žalostnih dneh iz svojega pestrega življenja, o smrti svoje žene, o svojih prijateljih in znancih in o svojem glavnem izumu tako zvani Pupinovi tuljavi ,ki nam omogoča telefoniranje na velike razdalje. Pisatelj nam pripoveduje vse to tako zanimivo in napeto, da čitatelj ne odloži knjige prej, dokler je ni prečrtal. Knjigo bo krasilo mnogo izvirnih slik ki jih je poslal profesor Pupin Vodnikovi družbi za slovensko izdajo svoje knjige. Ta lep književni dar Vodnikove družbe bo nedvomno vzbudil veliko zanimanje med Slovenci. Huda je gospodarska kriza, ki postopno zajema vse sloje našega naroda. Dobra in lepa knjiga nas bo gotovo osvobodila za nekaj časa vsakdanjih skrbi. Za 20 Din dobite 4 lepe knjige na jesen od Vodnikove družbe. Priglasite se takoj pri poverjeniku svojega kraja za člana Vodnikove družbe ali pa sporočite po dopisnicah centralni pisarni v Ljubljani, da želite pristopiti k Vodnikovi družbi. Želodčne bolečine, pritisk ▼ želodcu, gniloba v črevesju, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo cesto po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice, s tem da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I. vseslovanski kongres narodnih noš Kakor smo že poročali, se bo ti® ob priliki velesejmske prireditve v jeseni od 3. do 6. septembra L vseslovanski kongres narodnih noš. že sedaj vlada izredno veliko zanimanje za ta kongres narodnih noš in za velike svečanosti, ki se bodo vršile v Ljubljani. Poleg Poljakov in Čehov, ki so se prijavili v velikem številu, so zanesljivo obljubili svoio udeležbo tudi že Francozi, Švicarji in Rumuni. Spored bo zelo pester. V soboto dopoldne 3. septembra bo otvoritev kongresa, pozdrav gostov, zvečer bo po mestu bak-lada in bajna razsvetljava na Kongresnem trgu, med koncertom godbe spuščanje raket. V nedeljo nato ob 6. bo budnica, med 6. in 8. uro pa sprejem gostov na kolodvoru, ob 9. na Kongresnem trgu maša, nato zborovanje in prikaz ustoličenja na Gosposvetskem polju, nato pa sprevod narodnih noš in cvetlični korzo po mestu. Po kosilu (ob 15. uri) bo revija narodnih noš na ljubljanskem velesejmu, ob 20. uri pa na Kongresnem trgu narodne igre in prosta zabava. V ponedeljek ob 9. pohDte udeleženci na Bled in Vintgar, večje število kongresistov ostane za nekaj dni na Bledu, drugi se vrnejo v Ljubljano isti dan. ker se bo vršil izlet na Jadransko morie. Ob 19. uri bo odhod z vlakom iz Ljubljane na Sušak. Drugi dan se bodo peljali po morju z okrašenim in nazsvet-ijenim pamikom v Split in Trogir, ter z avtobusi v Solin in druge zmamenitejše kraje. Druga skupina odide ista dan v Split in Dubrovnik. Tudi za izlet na morje je veliko zanimanje. Na parniku bo celodnevni koncert in razne igre. Zvečer bo pa bajna rasjsrvetljava na parniku in spuščanje raket ob splitski obali. Izlet bo tmjail iz Ljubljane na Sušak, SpKt, Trogir in Solin 4 dni in to z vso oskrbo, »vožnjo z vlakom in izboljšanim pa rn ikona po morju tja in nazaj. Prehrana ta prenočišče bo po najnižji cena (drugi razred okrog 750 Din, tretji razred okrog 550 Dinl. Izleta se razen članov udeleži lahko vsak prijvljenec. Ljufblijana bo torej doživela v začetku septembra velike ln res učinkovite prireditve. Danes natrabavnejša veseloigra v tej sezoni! Po znanem oderskera delu z najboljšimi igralci v glavnih vlogah Grete Mosheim, PVritz GrSnbanm Paul Horbiger, Cbarlotte Ander Paul Morgan Dve url smeha-krohota, muzfka, petja in sijajnih dovtipov! Salve smeha! NajboijSa zabava! NajnovejSi Foxov svočnl tednik! Ob S., 5., 7. n 9. nri zvečer Vstopnice v predprodajl od 11- do %13. ure dopoldne. Elitni kisi® Matica Telefon 2124 Prvi slovenski glasbeni festival V tekočem tednu se začne Prr4 tfuveu- ski glasbeni festival s svojimi prireditvami. Po obsegu koncertov in važnosti sporeda je to največja glasbena prireditev, kar smo jih dosedaj imeli Slovenci. Slovenski glasbeni festival bodo posetili v velikem številu gostje iz vseh krajev naše države .navzočih bo veliko število bratov iz Češkoslovaške, zastopana pa bo tudi Poljska in Bolgarija. Gostje se pridno javljajo, do sedaj je prijavljenih nad 1200 oseb. Glavne prijave pa pridejo še v teku tega tedna. Zavoljo točnega pregleda naj navedemo vse prireditve ob slavnostfi. 60-letnice Glasbene Matice ljubljanske. 10. maja, torek: vokalno-fagfcrumeataM koncert šole Glasbene Matice ob 20. v unionski dvorani. 13. maja, petek: komorrH koncert kon-servatorijskega kvarteta ob 20. uri v Filharmoniji. 14. maja, sobota: et> 11. uri otvoritev glasbene razstave v veflitkfl dvorani Narodnega doma. — Ob 20. uri simfonični itn zborovsko instrumentalni koncert Glasbene Matice v Unionski dvorani. 15. maja, nedelja: ob pol 10. nrt eer-kreni koncert v frančiškanski cerkvi, ob pol 12. uri Gallusov koncert zbora Glasbene Matice v Filharmoniji, ob 15, url koncert slovanske pesmi na Kongresnem trgu. Nastopijo: Hlahol, Praga; Stankovi č, Beograd; Lisinski, Zagreb in Slovenski učiteljski pevski zbor, ob 20. uri v opernem gledališču Matija Bravničar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. 16. maja, ponedeljek: ob 9. uri sSavnost-nd občni zbor Glasbene Matice v Filharmoniji. Nato razvitje zastave Glasbene Matice, dar Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v dvorani Filharmonije; ob pol 11. uri odkritje spomenikov pred Matičnim poslopjem v Vegovi ulici; ob pol 13. tekma slovenskih pritrkovalcev ,ob pol 16. uri tekma pevskih zborov dravske banovine. Obe tekmi bosta na velesejmu. Pevska tekma v paviljonu K. V nedeljo ln deloma fcaffl ▼ ponedeljek se bo vršil kongres JPS. Nobenega sledu več o zobnem kamnu! Za vedno bodo zobje osvobojeni od nevarnega zobnega kamna, ako jemljete ra negovanje redno Sargov Kalodont Samo Sargov Kalodont vsebuje proti zobnemu kamnu učinkoviti sulforicinoleat po Dr. BrSur*-tichu. Neškodljiv za zobe in usta razkroji organske substance, ki tvorijo zobni kamen. Tako zobni kamer* izgubi polagoma svoje oporišče, se zdrobi in odstrani s trdo zobno ščetko. Zanesljivo in udobno ohrani Sargo« Kalodont zobe zdrave in trdna. Proti zobnemu kamnu Vozne ugodnosti: UdeSežeisci sHavja Glasbeno Matice in Pveskega kongresa imajo na podlagi legitimacije 75 odst. popust na železnici po odloku železniškega ministrstva št. 6757 cd 30. marca 1932. Vsakdo mora kupiti na odhodai postaji polovično karto do Ljubljane, ki velja tudi za pot nazaj. Izkazati se mora samo % legitimacijo, ki mora ob povr&tku imeti potrdilo o udeležbi na proslavi odnosno na kongresu. Legitimacije razpošilja pisarna Glasbene Matice ta stane 3 Din komad s poštnimi stroški vred. žig za prisostvova-nje slavnosti kot potrebno potrdilo za povratek pa se bo doMo v ponedeljek, 16. t. m. despoMne v ve9 puclmuja FHiarnK*- rrffina čmzžfoe na Kongresnem trgu in popoldne na velesejmakem prostoru pr! blagajni db vbodu v Lattenrmmovem dtrevrv redu. Opozarjan«), da je vhod za cfoCsrk-stvo na pevske in pritrkeva^ae tekme v po-nedeljek le v Lattermasnovem drevoreda, nasproti Igrišču Ljubljanskega Sokola. Vs< drugi dohodi na vel esejem bodo zajprti. Občnnsbvo vafctkno, da v veSkesm gteviio poseti koncerte za časa festivala- GrenSos Hnajndl lasu je najuUMl)) vejše in najidealnejSe odvajalno sredstvi Podzemsko bogastvo t Zfeelovem Francoska družba bo investirala kapftal ki začela tzfeorfščafi afc&si ležišča prvovrstnega premoga Zbekrvo, v maj«. V nedavnem dopisu smo že opozorili os podzemeljske zaklade naše zfcelovake okolice. G. konzul G. D. Andreae iz Lausao-nea je piscu teh vrstic žrtvoval pred odhodom v Lausamie in Pariš nekaj minut, ter mu poudaril, da je po več tedenskem bivanju v tukajšnji okolici radi vi j en ne-le nad naravnimi lepotami, temveč kot praktičen. poslovni človek, ki je v konzularni službi prejadral nad pol sveta, t»di nad skritimi podzemeljskimi zakladi, ki že rbo-tisoče let počivajo v osrčju naših razruva-nih hribov. Kakor je sam zatrdil, ima za seboj močno družbo iz Francije, ki je pripravljena storiti velike investicije, da »o tukajšnji naravni zakladi dvignejo. Gospod konzul je nadaljeval: — Gmotno krepka francoska dražba fco na podlagi prijazno mi na razpolago stavljenega natančnejšega poročila dipl. fetž. g. A. Gottinga iz Zagreba izvršila svoje investicije v prid okolici Zbelovega m je pripravljena žrtvovati tudi milijone dinarjev. Do tega namena Je družbo privedlo gotovo dejstvo, da pripadajo tukajšnji naravni premogovni zakladi k najstarejšim formacijam plinskega premoga, ki ga menda razen našega okoliša ne premore kaka druga pokrajina v Jugoslaviji Uvažamo za naša plinska podjetja dragi plinski premog iz Anglije in Nemčije, dočim imamo tukaj — po analizah pri prostosledih na površju — posebno značilen plinski premog z vročinsko temperaturo 7250 kalorij, vsebino 0.94% žvepla in 8% pepela. Drago plačujejo posebno naša avtonomna mesta, angleški in nemški premog posebno za plinske naprave, ne vemo pa, da nam v lastni zemlji leži naravni zaklad. Z izkoriščanjem naših domačih W odpadli za naše razmere težki milijoni, ki gredo v inozemstvo za premog, katerega imamo doma, ustreženo pa bo z eksploata-cijo pod zemljo ležečih črnih dijamantov naši okolici sami, državi in tudi podjetnikom ,ki bodo za svoj investirani kapital ako že ne v začetku, pa kasneje prejeli primerne obresti Razmere in lega premogo-kopa so lahke, ker prerezuje sled ležišč premoga bivša južna železnica, in je najbližja normalno tirna postaja (Poljčane) do jam oddaljena le blizu 5 km, do ozkotirne fcdez&i&e proge Konice - Poij6aoe ia ob enem do dobro ohranjene baoovtosk® cesti pa samo kakih 400 do 1000 metrov. Nameravano je, da »e tocB ta rarfika dowai kasneje preseka z vzpostavitvijo pojo{ai» ga železniškega postajališča v bližani Vse doeedanje preiskave so se vršile v*»-fifcoma le &a povzšju, ie aa protea s« najdejo tudi ležišča mlajSega rjavega pm-moga. Skušalo t»o bo oživotvoriti todi ta Konzul G. D. Andreae iz Lausanne Ž5ča rjavega premoga, ki bi bil a industrijsko in hišno kurjavo isto tako unosen. Krajevne razmere za razširjenje in intenzivno delo v tukajšnjem okolišu so zelo ugodne: ni pritiska visokih gor, brez proda in brez treskavih plinov, na razpolago so cenene domače delovne moči. ki so v rudoko-pu že izvežbane. Naši možje so zdradi nad-produkcije morali svojčas v rudokope v Nemčijo ali na Gornje Štajersko, v zadnjem času pa v Francijo, Belgijo in Nizozemsko. Tako »mamo dovolj domačih delavcev tudi pri precejšnjem povečanju sedanjih del. Naš premog je iskan, razprodaja njegova je v Jugoslaviji lahka, prebroditi je treba samo prve težkoče. Tako država kakor krajevna oblastva so pokretu za oživotvorjenje premogokopa zelo naklonjena. .! i z o b j e: C h I o r odo nt prijetno osvežujoča zobna pasta s poprovo meto. tuba Din 8.—Din T3.— Brezplačno zdravljenje zob mladine Ob snovanju društva za ustanovitev šofskfb ambotatodjer LJubljana, 7. maja. Pod predsedstvom g. dr. Vlad. Ravnikarja ge je vršila v mestni posvetovalnici prva seja pripravljalnega odbora Društva za ustanavljanje in vzdrževanje šolskih zobnih ambu-torijev, ki ima namen, da z vzgojnim in izobraževalnim delom, tiskom, predavanji in drugimi propagandnimi sredstvi širi v vseh slojih pebivalstva smisel za vrednost in pomen zdravega zobovja ter z ustanavljanjem šolskih zobnih ambulatorijev skrbi za to, da bo čim večje število otrok v mestih in na deželi postopoma deležnih dejanske in sistematične zobne nege. Za manjše kraje, kjer stalnih ambulatorijev ni mogoče ustanavljati, so predvideni potujoči ambulatoriji. 0 potrebi in pomenu društva je podal w>-bozdravnik dr. Josip Tavčar izčrpno poročilo, iz katerega posnemamo: Propadanje zobovja je zavzete po vojni tako strahoten obseg, da se v vseh kulturnih državah bolj in bolj uveljavlja potreba po organiziranem zatiranju zobnih bolezni. Zlasti so prizadeti otroci in preiskave po Šolah so dognale, da je 70—80. ponekod celo 90% vseh zob pri otrokih nagnitih ali popolnoma uničenih. Izkušnje, ki smo jih dobili pri zatiranju drugih bolezni, nas uče, da ne zadostuje, če se samo trudimo, da nastale bolezni pri posameznikih ozdravimo, ampak je kristnejše preprečevati, da sploh ne nastanejo ali jih omejevati v začetku, ko še niso zavzele prevelikega obsega. Če ta izkustva uporabimo pri zatiranju zobnih bolezni, pridemo do zaključka, da imamo največ upanja na stalne uspehe, če začnemo pri mladini in posvečamo največjo pažnjo ohranitvi zdravega zobovja pri otrocih v šoiski pa tudi predšolski dobi. S poukom nosečih in doječih mater, z navodili za pravilno prehrano otrok v času, ko se zobovje in čeljusti razvijajo, se že da storiti mnogo koristnega, z navajanjem na stalno in skrbno zobno nego in popravljanjem vseh nastalih napak pa lahko dosežemo, da bo vsak otrok zapustil šolo z urejenim zobovjem in tako vzgojen, da bo tudi v poznejšem življenju znal ceniti vrednost zdravega zobovja m ga negovati, če društvo v bližnji bodočnosti ne bo imelo izdatnih denarnih sredstev na razpolago, lahko pripravi vsaj tla za poznejše uspešno delovanje, ker brez temeljnih priprav sploh ne moremo računati na kak uspeh. S predavanji, kratkimi navodili sa »oboo nepo, ki naj bi se o primerni prilfki v šolah preoitali ali sprejeli med berilo v čitanke, s majhnimi letaki, ki bi se na roditeljskih sestankih razdeljevali med starše in jih opozarjali, kako važno je v redu držano zobovje za zdravje otrok in še z drugimi sredstvi, za katera ni treba dosti denarja, bomo zbudili ono razpoloženje, ki je potrebno, da se bodo društveni zobni ambulatoriji mogli razvijati in doseči one uspehe, ki si jih želimo. V drugih državah obstoji jo že vzorno organizirani ambulatoriji. Prednjačijo Angleži, Amerika in Nemčija. V naši državi skrbijo za zobno nego otrok zobni oddelki šolskih poliklinik, mestni šolski ambulatoriji m bolniške blagajne, toda organizirano to delo ni nikjer. Organizacijo bo izvedlo novo društvo, ki bo v sebi združevalo vse činitelje, ki so dolžni skrbeti za zobno nego otrok. Prvo delo, ki nas čaka po ustanovitvi društva, bo pridobivanje članov in denarnih sredstev, na drugi strani pa zbiranje statističnih podatkov. To pripravljalno delo bo trajalo do jeseni in šele takrat lahko ustanovimo Osrednji šolski zobni ambulatorij v Ljubljani. Vsem otrokom ne bomo mogli naenkrat popraviti zobovja, ker za tako ogromno delo ne bi moglo biti niti dovolj zdravnikov, niti dovolj sredstev na razpolago. Ambulatorij bo samo tedaj uspešno vršil svojo nalogo, če bo delalo točno po določenem sistemu. V prvem letu bomo uredili zobovje vsem otrokom v prvih razredih osnovnih šol, onim otrokom pa, ki so že bili v prvem letu v ambulatoriju. se bo zobovje v drugem letu trikrat pregledalo in popravilo, kar se je med tem čafom na novo pokvarilo. Tako se bo delo nadaljevalo od lete do leta, dokler otrok ne bo zapustil šole in v desetih letih bodo imeli vsi otroci od 6. do 16. leta urejeno zobovje. Osrednji šolski zobni ambulatorij bo šola in matica za vse druge, ki jih bo društvo po mestih in po deželi v teku let ustanovilo. V njem se bo izvežbalo zadostno število zobozdravnikov in pomožnega o=obja, da bodo sposobni na isti način nadaljevati delo v novih ambulatorijih. To nalogo si je nadelo društvo in če bo naša javnost prizadevanja t razumevanjem sprejela in podpirala, potem smemo pričakovati, da bo društvo vršilo važno in koristno delo na polju narodnega zdravja. Ustanovni občni zbor novega društva bo v ponedeljek ob 17. v dvorani OUZD. Kmetovalcev sovražnik Aretacija drzne pustolovske trojke Novo mesto so zadnfe cfn! vznemirfaJl trije elegantni mfedenfci, Id so se tedaiaB za slikarje umetnike, prodajali neke sffke in kradli Nalcafeo pred petimi dnevi sta prispela v Novo mesto dva elegantno ofclečem. mladeniča, ki sta nastopala kot umetnika slikarja. Nastanila sta se oba v nekem tukajšnjem preoooišiu in pričela svoj posel z razjpefcavamj ero s>li'k. Obiskavasla sta podnevi privatna stanovanja in pisarne, zvečer pa popivala po raznih gostilnah. Popoldne sta včasih sedela tauli v kaki kavami in igrala na karte. Oba mlada moža, Gprešnfik Maitkc, vo-Jen leta 1910. v Zavednem pil Čednim njegov tovaTiš Potočnik Ivam, roiesn L 3906. v Hamburgu, pristojen pa v Griže pri Celju, po poklicu tovarniški delavec, sta po-setila, 1. t. m, tudi VVindisoherj ev hotel, kjer sta prosila natakarico za pijačo na upanje. Ker je točajka Kimtaričeva menila, da se taiko elegantna, gospoda le šalita, jima je zahtevano vino prinesla, zlasti ko je Potočnik pokazal denar, čez nekaj časa se je Oprešniik kot čeden fant začel vsiljevati natakarici za točilno miza Ko je ta pisala neki račun, se je naslonil s hrbtom ra omarta predaj, v katerem je bil dnevni iniKaso ,in začel predal aprezrao odtpirati. Ta nakana pa se ni posrečila, ker je bila njuna namera pravočasno opažena. Oba kavalirja sta nato izrabila ugodno priliko to. pobegnila iz lokala, ne da bi plačala zapitek. Prijavljena sta bila policiji in sta morala zaenkrat plačati saimo zapitek, ker sta se izgovarjala, da sta delala vinjena le šale. Dne 4. t. m. cto 22. url sta prlSla mJada moža v družbi še enega tovariša, ki je dospel iz Ljubljane in se legitimiral kot Potočnik Ernest, rojen leta 1909. v Hamburgu, pristojen v Griže pri Celju, po poklicu umetniški slikar, v gostilno k j-Zebljarju«. Okrog 23. ure se je OprešnSk napravil pijanega in zaprosil točajko Pavlo Nediče-vo, naj ga povede v sipalno sobo. Češ, da mu je slabo. Ker je verjela njegovim besedam, ga je Pavla pustila v sobo, kjer je Oprešnik legel na zofo, ge prej pa je izročil skrivaj svoj denar Potočniku Ivanu. V gobi, kjer je Oprešnik ležal, je bil v omarici denair. Citm se je točajka odstranila, je Oprešnik vstal in pričel odpirati predale omare. To je čula natakarica, ki se je hitro vrnila v sobo, on pa se je vrgel na zofo in se dela! spečega. Po ponov- nem ocEhodu natakarice je znova pričel brskati po omari ln skrffl v razburjenosti le 10 Din v svoj žep. To pot pa ga je prt dejanju dobila budna natakarica, ki je poklicala ljudi na pomoč. Prihiteli so iz sosedne sobe godbeniki novomeške godibe, ki so hoteli umetnika odvesti rta policijo, čemur pa sta s euprla njegova tovariša. Oprešnik je na jezo ubil kozarec, katerega. je plačal z ukradenim desetakom, nato pa so jo vsi trije jadmo odkuriK v Ko-šakovo gostilno na prenočišče. Potočnik Ernest se je ta efen loCH od svojih tovarišev in poizkušal srečo na svojo pest v gruči rekrutov, ki so se nahaja® v Grobovškovi gostilni na Glavnem trgu. Med noferci se je izdajal za reservne-ga oflcdrja in jah poučeval na prav nesramen način, kako se naj ponaša.jo pri vojakih, Naposled se jim je predsta/vii za akademskega slikarja. Med pijančevanjem se je pričel objemati z rekruti, zlasti je stiskal k sebi retonuta Pfcrca Josipa iz Velikega Podljubna, v katerega hlačni žep so zašli Potočnikovi dolgi prsti. Pire je po tem tesnem Objemu kmalu opazil, da mu manjka 60 Din. Tatvine je bil osumljen Potočnik, ki je med glasnim vpitjem tn prepirom pobegnil Zadeva je b&a prijavljena pofldjl Ju orožnikom, ki so začeli zasledovati pobeglega Potočnika. Po tem dogodku so kmalu prišle na uho policije tudi druge čedne reči, ki jih je zakrivila ta trojica, nakar so možje postave obkolili njihovo prenočišče in vse tri aretirali. Na poSaijS so se mladeniči skrajno predrzno obnašali Izjavili so, da niso dolžni odgovarjati na vprašanja in da se bodo zagovanaiB pred sodiščem, kjer bodo navedli imena odličnih mož, ki se bodo potegnili za bedne umetnike. Oprešnik, ki je ponujal v nakup sffl-ke, je privatnikom izjavil, da prodaja slike, ker je v to primoran, tn da pričakuje kot akademik državno štipendijo .ki mu je potrebna za nadaljevanje študija. Varnostni organi so mnenja, da jim je prišla v roke prav drzna pustolovska družba, M mora imeti še kaj drugega na vesti, čedna trlperesma deteljica, pri kateri so našli 410 Din gotovine, je bila izročena v zapore okrožnega sodišča, kjer jim bo preiskovalni sodnik feorašal vest. o 00 o Zatrcmo ga z ceolj enim apcen. dešikoat Zgodaj zjutraj, ho je ie rosa, posipamo enakomerno in prav na tanko — ohrog SO kg na 1 h. jutro — tspne-ni dušik po žitnem polju* To delo moramo izvršiti sedaj, Ito je plevel mlad in nežen* Najuspešnejše zatre-mo plevel v trenutku, ko razvije divja repica in gorčica listov. Iz češkoslovaškega Sokolstva Toe 23. tn 24. aprila J® zasedal ▼ Tyrše- vem domu v Pragi zbor župnih prosvetar-jev. Ob tej priliki je bil tudi osvetljen pokojni dr. Jos. Scheiner kot sokolsko-prosvetni delavec. Njegova deviza pri tem delu je bila: najbolj učinkovito sredstvo v sokolsko-prosvetnem delu je vzgled!! — V letu 1931. se je vršilo v okviru ČOS v 2787 društvih 34.890 nagovorov pred vrsto, v 2622 društvih 10.908 predavanj, v 1150 sokolskih društvih 2318 »beseda v 1196 društvih 4435 debatnlh večerov, v 2384 društvih S364 dramatskih prireditev, v 1446 društvih 4372 poučnih izprehodov, dalje 8S1 koncertov, 1706 akademij in 127 razstav. Župnih prosvetnih šol je bilo 38. Čez 1500 društev ima lastne gledališke odre; od iger, ki so se igrale, jih je bilo čeških nekaj čez 93 •/». — V prosvetno šolo ČOS, ki bo v času od 14. do 27. avgusta, bodo poslale svoje tečajnike tudi Jugoslovenska. lužiškosrbska, ruska in ameriškočeška sokolska organizaija, — V najkrajšem času izide v založbi COS knjiga >Tyršuv telocvik« od dr. A. Pechlata, danes pač najboljšega češkoslovaškega teoretika v za:41, moškega članstva 256.326, ženskega pa 103.114 ČOS ima tedaj 663.702 pripadnikov ali dva in pol krat toliko kakor jugosio-vensko Sokolstvo. 0 pokojnem starosti dr. Schelnerju pišejo nemški turnerski listi, da je bil odkrit nasprotnik Nemcev, obenem pa na glasa jo njegovo izredno požrtvovalnost in delavnost ter ga stavijo kot vzor vsem nemškim tumorjem. Pripisujejo mu zlasti velike zasluge glede uedinjenja vsega slovanskega Sokol-stva ter dobesedno podčrtavajo, da je bfl pokojni starosta po Tyršu najslavnejši voditelj vsega Sokolsiva. Tyršev park in a lica v Bratislavi Mestni svr* v Bratislavi je sklenil proti glasovom Madžarov, Nemcev in slovaških ljudovcov poimenovati največji, sedan ji petržalski park in ulico ob njem s TFrševim imenom. Sprejem ruskih Sokolov v Mednarodno telovadno zvezo je sklenjena stvar. Pravkar je dobil ruski Sokolski savez za granicaml obvestilo predsednika MTZ, da so sprejeti in se lahko udeleže že prihodnjih mednarodnih telovadnih tekem. Formalni sprejem pa bo sledil na seji MTZ na vsesokolskom zletu v Pragi Sedaj tvorijo Mednarodno telovadno zvezo telovadne unije v Angliji, Belgiji, Češkoslovaško Sokolstvo, Lotiška, Finska, Francija, Jugoslovensko Sokolstvo, Luxem-bourg. Nizozemska, Norveška, Poljsko Sokolstvo, Rusko Sokolstvo za granicami, Rumu-nija, Madžarska, Švica, švedska, Italija, Bolgari, Španci, Portugalska, Zedinjene države severnoameriške, Čile, Urugvaj in Egipčani. Odprava naraščaja Sokola Jugoslavije n* vsesokolski zlet bo štela 500 oseb, 320 naraščajnikov in 180 naraščajnic. Za odhod v Prago je določen 22. junij iz oddaljenejših žup tako, da se bo nato skupno odpeljal ša dospel v Prago 24. junija zvečer. Kot povra-tek je določen 30. junij. Naraščaj bo skupno z vodniki potoval s posebnim vlakom. Jugoslovenska Sokolska matira bo imela 20. t. m. ob 17. redno glavno skupščino v Narodnem domu. Na dnevnem redu so poročila načelstva in nadzornega odbora. Velik sokolski tabor se bo vršil dane« na Strelskem otoku popoldne. Sklicalo ga je praško Sokolstvo. da začuje novega etaroeto češkoslovaškega Sokolstva, ki ga bo izvolil danes predpoldne odbor (glavna skupSSna). Tabor pa se nadalje vrši tudi z ozirom na zletne priprave, kjer je vendar praško Sokolstvo angažirano v prvi vrsti kot odlično sodelujoč činitelj. Istočasno bo oddajal govore tudi praški radio vsem zbranim društvom v ostalih krajih, tako da lahko trdi-n. o, da bo danes popoldne takorekoč zbrano vse Češkoslovaško Sokolstvo in bo poslušalo besede svojega novega staroste. Telovadna akademija zagorskega Sokola se je vršila na praznik ob lepi udeležbi občinstva Otvoril jo je naraščaj z deklamacijo Ganglovega »Pohoda Sokolov«, za njm pa je v belih oblekah nastopila s srčkanlmi vajami s paličicami ženska deca pod vodstvom s. Bergrove. Potem pa jfc petorica naraščajnikov odvežbala težke proste vaje. Vodil je br. černelč. Nato se je razživelo vse ob igrah moške dece. Za dečki so dokazale tudi članice, da so pričele živahno delovati. Njihove vaje z obroči so bile nagrajene z obilnim odobravanjem. Vodila jih je s. Klu-nova. Orodna telovadba članov je bila prav dobra, zlasti nekateri bratje so se odlikovali. Sledila je z dobro izvajanimi prostimi vajami moška dela. nato pa naraščainice z »narodnimi koli«, ki so jih prav bravurno odplesale in odvezbale. Končno so eakliuči-li spored člani, ki 90 izvajali težke proste vaje v sedmorici pod vodstvom br. Kluna in pokazali, kaj vse se da doseči. Vse vežbe je spremljal na klavirju br. Kulot. Zal, so morale pevske točke edč. Kajzelove od pasti zaradi njene obolelosti. — Akademiia je bila skrbno pripravljena, vsi oddelki so dokazali ravno pot zagorskega sokolskega društva. In tako bodi! Sokol Maribor matica v prvem četrtletju. Letos bo obhajalo mariborsko matično društvo 251etnico. Zvesto tradiciji nadaljuje za-početo delo z velikim uspehom, kar priča tudi četrtletno poročilo za 1932. V tehničnem pogledu ie bilo vpisanih povprečno 97 telovadcev. 88 telovadk. 104 naraščainiki. 82 naraščajnic. 173 moške dece. 192 ženske deca Telovadnih ur so kneli vsi oddelki sku- pa* v prvem četrfletjn 122, obiska pa Je bfto skupno 11.676. ali povprečno na mesec 3892 ali na eno telovadno uro okrog 97 oeeb. Prednjaškemu zboru gre torej vse priznanje za tako dobro odpravljeno delo pod toO-stvom br. Dekleve in a Živičeve in seveda ostalih vseh vaditeljev ta vaditelji«, ki so vršili tudi idejno vzgojo po telovadnicah v obliki nagovorov pred dvoredom skopo® v preteklem trimestni 79 krat Kazen tega pa se je vršilo od strani prosvetnih organov Se 14 administrativnih predavani 6 izletov, 2 razgovora in 11 lutkovnih predstav za mladino in 1 za odrasle. Drugo četrtletje pa bo v znamenju Prosa, kamor se društvo t m vnemo pripravlja. Svojo 251etmeo p« bo praznovalo 4. in 5. junija, upamo, da s vsam j uspehom. —- M. K _t j Kako deluje ))Iabom za primorske rojake Nedct 7=1X5 69 jo VT&A, ka&or seno 4« čaH, I. redni občifi zbor >Tabora<, aa terem Je društvo poktgaio obračan areojs prve poslovne dobe, ki je prav va&aa sl«v» stl za ecvjgrantsfci živeij fe Julijska Krajine. Delovanje dru&tva je bilo B&u>aroeia® r glavsiem n& kulturno tn »odaJivo- poi}^ Društvo je s kulturnim vezano »aaae članstvo, temveč je društvo vomaugaio UiSJ je blio osredotočeno rs rednih ted-eoskih sestaeklh, ki %h jo t vsein Jetu 43 a povprečno udelečbo Ižft čjs.aov. Na teh s"=srt&nk2i ja Mk> &2 daranjJ (1 ckk>?Wčiio). Za članstvo sta. sa •vršila večer primorske pesni ta večer-primorske žesne, za javnost pa Tečer «3A-grantske mJadune, ki j« bil važen tako v propagandnem kakor cual idejnem pogledu. Vršile so se proslarra K4etaica vladanja N.j. VeL kralja A-iekssanfira. t Ja proslava 131etnice osvobojenja. kometaora-c!ja frOlemice smrti ško^a DoDrii©, mesraedva za pokojnim na^lškotom dr. So-ded-esm in aa ba.aovisi:ii,mi in za ptujskimi žrtvami ta dru^re svečanosti. Skupno a ginii dniišfcvl se Ja priredi nrlac&crsfei tabor v Trboja.il aa Gortaijskeoi. Draštv-a ee jo udeležilo odkritja I^evs^kovega spo-memSka t VeL Laščah, Viiharjevega v Planini ta kra^a Petra r Ljubljani Dsrfv-štvo Je prirediio Gregorčičevo akademijo ki Skupoo z >Zoro< ja-,Tio prireditev v trf-šk-i, Martinov večer, Sllvostrovo ki pmsb-no nedeljo ta skmpao z odborom ta aamo-ščaaije baguiLcev božičnico, pri ka-tert J« prejelo živita, obleko in denarno podporo nad 120 brezposelnih emigrantov. Pevski zbor je sodeloval pri vseh društveraih prireditvah, pri vseh mašah aa našimi mi>-ceniki, sa pok. dr. Slavl&om in na obfet-n.ioo moLiterv za Primorje, dalje pri proslavi 60letalce Maše Gromov« in l?va Sazfc-cina ter je gostovaJ na prireditvi »Zarje* v Krasi ju. Man dolini stični ebor je aasto-pd na sv. večer v radiju in pri djnašfcveaš božfičnlot ter je sotfMlova' pri v*»,čera erai-graintske mladine, na katerem je bilo pogoščenih 120 brezposelnih. Društvo jo priredilo 14 Izletov. Za vzgojo članstva jo skrbeJ-a Idejna So Is, bi s« je vrž£te poafsmi ob nedeljah popoktee in «a je staSfcJJučdia ■ govorniškim tečaj-am, kil ga j« vodil g. dm. Stojan Bajič Društvo je state v tesuSb sttkth s cata-Itaod organizacijami ta šteje danes 629 članov ta članic. Vse kulturne prfiredltve bo Imele samo nalogo preskrbeti sredstva, s katerimi naj se pomaga najbednejšim. Po prvi piire- v šiški, ko je društvo dobilo prva sredstva, ee je tndi sprožila ideja prenočišča. V enem leta obstoja Je dmSrtve t« Skromnih sredstev, ki 8o se nabrala Iz članarine, prireditev te nabiralnih ake*i, izdalo 11.000 Dta denarnih podpor prosilcem, dvema se Je plačalo stanovanje ta trem obleke. Stroški za prenočišče, M Je bilo odprto 1. decembra lami, v katerem Je 11 postelj ta katerega se je do danes po-služilo nad 80 brezposelnih, znašajo do danes 7000 Din. Stroški za najemnino ta opravo so vsak mesec veliki ta poleg tega vzdržuje društvo še svoj lokal. Poleg denarnih podpor ta oskrbovanja prenočišča je izdajalo tudi obleko, perilo ta obutev, kar se je nabralo pri nabiralni akciji. Z oblačili se je pomagalo petim družinam ta 82 delavcem. Razdelilo se Je: 20 parov moških čevljev, 8 parov ženskih ta 2 para otroških, 6 moških sukenj, 20 parov moških hlač, 1« Jopilčev, 12 telovnikov, 24 parov moških ln 13 parov ženskih nogavic, 6 ženskih oblek ta 40 kosov perila. Delavni ženski odsek se Je pri tej akcija zelo Izkazal. Da Je moglo dmStvo fedatfl toliko podpor ta obleke, gre zahvala številnim darovalcem ta časopisju, M Je podpiralo vse akcije. Za hitro vzpostavitev prenočišča pa se Je zahvalflti pred vsem stavbnlikm g. Tf.mažiču, M ',e skrbel za materija! In za kurjavo preko ziine, za kar mu je društvo Izreklo na občnem zboru javno zv kak Sedanji odbor ptujske Glasbene Matice: Sedijo od leve proti desni: prof. Vodnik, ga. Bratlna, predsednik Gorup, sreskl poglavar Mahnlč; stojijo od leve proti desni: gg. L Gabrijel. Sterk, mg. pohr. Bogo Orožen, Vinko Serona, Fras Ferdo in Milko Senčar. Kongres Ferijalnega Saveza S. maja m vrSil ▼ Beogradu koogre« Ferijalnega saveza, katerega se je udeležila tadi dravska banovina x delegacijo 33 članov pod vodstvom komisarja g prof. Pavliča Rada fes Ljubljane. Delegati so se odpeljali Z maja zvečer iz Ljubljane in dospeli naslednje jutro v Beograd, nakar so takoj odšli ■» IL moško gimnazijo, Poinearčjeva 29. Pongres je otvoril komisar Ferijalnega »-■»eza g. inšpektor Pribislar Zarid. V svojem govoru je naglasO. da je bil komisarrjat dober prenos v avtonomnem delovanja Ferijalnega saveza, kar dokazuje predvsem dej-i?4vo, da se je blagajna opomogla za približna 400.000 Din. pa tudi porast članstva skoro vseh banovinah jasno priča, da so z ukinitvijo oblastnih odborov začela poverjenl-IStva delo po dobro začrtanih smernicah. Skoro fenomen v porastu članstva v banovinafi je dravska, ki šteje letos preko 4000 članov in Slanic, ('prej 3(VXT) in ravzema^ s tem po moči članstva drugo mesto v državi. To je vsekakor napredek, na katerega more biti teomisarilat dravske banovine ponosen. Po komisarjevem govoru je bilo izvoljeno •predsedstvo kongresa. Izmed Slovencev 60 bili izvoljeni kot prvi (I.) podpredsednik prof. Rado Pavli5, kot tajnik Strojin, akademik. Po kratkem govoru predsednika gosp. Bnbiča se je javil k besedi komisar dravske banovine gosp. R. Pavlič, poudarjajoč, da 'kot vodja dmge najmočnejše edinice v Feri-jalnem savezu zastopa mnenje svojih podruž-inL Izjavil je, da bo v soglasju s svojimi podružnicami glasoval za listo, katero bodo delegati sporazumno predlagali. Izjavlja, da delegacija želi tn hoče strnjenega dela, pošte-rega delovanja tn medsebojnega zaupanja. "Vgenra članstvu naj bo dolžnost delovati za procvit m čim .»oljSo noravnos* FS. Glavna točka dnevnega reda 1« bila vofi-upravnega odbora. Po tričetrtnrnem odmoru, v katerem se je soglasno izvršila verifikacija mandatov, je bila predlagana Usta % nosilcem g. profesorjem Knezovi čem. Lista le bila izvoljena soglasno, nakar je povzel profesor besedo, zahvaljujoč se za za tipaje.. katero so mu delegati izkazali. Dejal S-j, da bo t vsemi silami deloval v smislu Kahtev članstva in ugleda celotne organizacije. Med slučajnostmi so delegati stavljaM novemu centralnemu odbora vprašanja, predloge ta želje. Med temi bi predvsem navedli preuredbo pravil, katero naj resi prihodnji kongres, dalje zahtevo 75°/« popusta ina železnicah, 50®/» na državnih avtobusih. G. Kneževič je na te predloge odgovoril, da bo skušal doseči uresničenje tega. Kongres je z velikim odobravanjem imenoval gosp. inšpektorja Zariča za častnega člana za zasluge, katere si je pridobil z delovanjem v Ferijalnem savezu. Izmed Slovenev i=o priSH v novo centralne npravo: g. prof. Pavli?. kot komisar dravske banovine; Strojin. akademik iz Ljubljane, kot tajnik; Kotnik, dijak iz Maribora, kot nadzorni član; Aliančič iz Ljubljane kot namestili član upravnega odbora m Orožen, diiak iz Celja, kot namestni član nadzornega odbora. Na prvi seji upravnega odbora, ki se je ■vršila istega dne v pisarni Ferijalnega saveza. je imel g. Prof. Pavli? govor, v katerem ie zahteval, naj se v vseh tiskovinah upošteva tudi slovenščina, glasilo »Ferija-lec< naj bo res dostojno tako velikega društva. zlasti naj se pazi. da bodo slovenski članki pravilno natisnjeni. Zato naj uprava najame korektorja Slovenca, ki bo za majhno odškodnino rad opravljal ta posel. Po navedbi še nekaterih internih organizacijskih predlogov je g. Kneževič omenjeno vzel na manje. Na kongresa je prebral delegat podružnice Ferijalnega saveza na ljubljanski univerzi Strojin resolucijo svojega članstva, katera je bila s silnim odobravanjem navzočih sprejeta. Ob pol 13. je novi predsednik zaključil kongres. A. Z. Lutkovna gledališča na Slovenskem V Mdb!j«ml je smelo dober zaimislek, priredit! v proslavo materinskega dne ki se praznuje v nedeljo po vsem kulturnem svetu, koncertno akademijo, ki se je vršila pretekli petek ob 30. uri v dvorani hotela »Union«. Čisti dobiček je bil namenjen pomoči potrebnim materam in počitniški koloniji; po odziva publike sodeč pa ne bo preostalo dosti ne za eno ne za drugo, kajti dvorana je bila primeroma slabotno zasedena, dasi je spored navajal najbolj atraktivna imena našega umetniškega kadra. Uvodoma je spregovoril o materi pesnik Oton Zmpančič tojv le besede, čemur je siledila solopevska točka konservatorista Draga Žagarja. Dramska igralka ga. Šariceva je nato recitirala Cankarjevo »Skodelica kave« in Heinejevo »Romanje v Kevlaar«, oboje s posebno nežno gorkoto v glasu. Največji uspeh večera je bil nastop gdč. Majde Lovšetove, ki je dovršeno zapela Blechovo »Pesem o mami« ter Zajčevo »Kolo«, ki ga je morala ponovil ti. Mlada Lovšetova se razvija kot pevka zelo pozitivno in se zdi, da bo vzorno pevsko kulturo svoje ge. matere m učiteljice z velikim uspehom nadaljevala. Prav tako Je bi! odličen nastop ge. Pavle Lovšetove, ki je zapela obsežno Debussyjevo arijo iz opere »L'enfant prodigue« — mladostno delo, ki še ne kaže povsem lica kasnejšega mojstra impresionizma — ter je morala na ne- nehajoč aplavz dodati še Pavčičevo »Vrabci in strašilo« — ljubko pesmico, ki ji je prinesla znova nedeljeno odobravanje V podajanju takih veselo-nežnih svežih pesmi je ga. Lovšetova nedosegljiva, posebno ako ji nudijo prilike, pokazati njeno odlično glasovno tehniko. Namesto klavirskega tria, ki je bil napovedan, je nastopila violinistka ga. Brandlova z dvema solističnima točkama, ki ju je izvajala s temperamentom m okusom. Napovedani oktet »Ljubljanskega Zvona« je takisto odpadek Operni pevec Si Marčec je zapel lirično Hatzejevo »Majka«, eno Gotovčevo »Ama-kreontsko« s posebnim, jugoslovenskim zanosom in temperamentom, ter arijo z Gi-ordanove opere »Andrea Ghenier«. Spored je zaključil nastop pevskega zbora prosvetnega društva »Tabor«, ki ga vodi g. Ventut-rini. Nastop tega društva smo pozdravili že ob priliki proslave 60-letnice ge. Maše Gro-move, kjer je sodeloval s prav tako lepim uspehom. Mlademu zboru, ki se očividno ni<-ti v sedanjih materialističnih časih ne straši tru-da m požrtvovalnosti je želeti čina lepši razmah. Nastopajočo sotiste je spremljal pri klavirju g. Marjan Lipovšek, ga. Brandlovo pa dr. Danilo Švara. Nastopajočim so listin jam so bili poklonjeni šopki. Koncert so obiskali vsi odlični predstavniki našega družabnega sveta, predvsem pa seveda članstvo kola jugoslo venskih sester. L M. 5. Žrtev kanadskega rodaika Nedavno se je smrtno ponesrečil v rudnfkrt niklja v Sudburyju v Kanadi rojak Josip Kraljič Iz Kremen ca pri Igu. V rudniku j» bil zaposlen že tri leta. Branko Sodnik: Prijateljica umetnosti Ne vem, ali naj bi S zameril, aH ne. Zaradi tega, kar se mi je zadnjič zgodilo. Sedim v kavarni z gospodično. Lepa je in interesantna. Sedim torej tam in neprestano me izprašuje. Zdaj o literaturi zdaj o umetnosti, zdaj o bogve čem. Povedal sem že, da je bila lepa. Prav fe-pa celo. Lepe črne oči je imela, dra-žesten nosek, da bi ji ga človek kar odgriznil, in črn klobuček čez oči. Ustne seveda z rdečilom namazane in lica na-pudrana. toda tega smo danes že tako vajeni, da se nam zdi ženska brez obojnega nemogoča. Na tihem naj vam povem še to, da sem bil v njo malce zaljubljen. Ne vem o čem sva že ravno talrrat govorila. Aha, o slikarjih, o Rafaelu. »Kaj je prav za prav na njem, na njegovih slikah, da jih slave kot nedo- sežne umetnine?« »Kai je na nrih? Poglejte, gospodična, te slike! Saj ste že kdaj videli katero. Opazili ste neki mir in milino, lei veje iz slednje črte.« »Da, da.« je pritrdila. Takoi sem opazil, da nekaj ni v redu. Njene misli niso bile pri Rafaelovih slikah. Biti so morale nekje drugje. Pri meni? Sedela sva drug zraven drugega iti opazil sem, da leze čedalje bliže k meni Kaj naj to pomeni? Toda nisem se dai zmotiti »Vidite, gospodična, tak je površen vtis, ki ga dobite, če opazujete te slike samo mimogrede, brez globljih misli. Nekaj mehkega... Ce pa pa se vživite vanje, če zaživi v vas, v vaši duši slednja poteza slikarjevega čopiča, če zadiha slednji odtenek barve, ki ga je nanesla roka umetnika, če vam postane slika nekaj več, če zaživi v vas, tedaj.. tedaj veste, da je ta slika umetnina. Jaz, na primer...« Mahoma sem prespal. Zlezla je b9a čisto blizu k meni, in njen dih mi je božai obraz, m vonj njenega parfema me je opajal. Slutil sem, da mora nekaj priti in... skoraj bal sem se. Po njenih očeh sem to slutil, po njenih pogledih, ki so me božali m se niso mogli odtrgati z mojega obraza. Da, po njenih očeh. Toda premagal sem se in govoril dalje, čeprav dokaj zmedeno: »Jaz — na primer — ko sem bil v Parizu, sem zmeraj tičal v Louvru. Tam imajo največjo zbirko umetnin na svetu. Zaklade, ki so jih zbrali v tisočletjih in jih še zdaj nabirajo... Kakor svetišče se mi je zdelo in pred nekaterimi slikami sem stal ure in ure, m kadar sem šel skozi širne dvorane, se mi je zdelo, da vse te slike, vsi ti kipi žive, dihajo.. * Tedaj me je nenadoma prijela za roko. Drhtela je. Tako mrlo me je pogledala, da me je spreletelo. Ln nagnila se je k meni in mi dahnila na uho: »Dajte, povejte, reoite mi vendar... Kateri zdravnik vam je tako imenitno popravil zobe? Ves čas jih že občudujem.« Ali naj jI zamerim? Jostarskti mežnar Prijateljska beseda Meseca septembra 1900. Prelepo jesensko sobotno popoldne. Pa smo krenilli kolega Francelj Koprivnlk — pred par leti še mo«j učiteld — in Braslovčan Tine Koran k Sv. Joštn. Mimo št. Petra in znanega Vošprgna skoz borov gozd proti Pšev-skim njivann, preko Sodarjeve smrti nas je privedla pot v poldragi url v gostilno Jo-štarskega mežnarja, Jožeta Benedka. Razgreti smo se vsediLi k stari zeleni peči v hiši in povžili malo, a tečno malico. Stregel nam je mežnar sam: precej velik mož, krepkih udov, rdeč v svoj širofcl, gorenjski obraz. Tako sem moža spoznal, pozneje se dobro seznanil ln celo pobrati« s tem krepkim očancem. Večkrat sem prišel sam gori k njemu in kaj rad po-kraantljal z njim, ki ni bil bogsigavedi kako gostobeseden, o vsaki reči pa je imel svofjo pametno, mirno sodbo. Kar je rekel, je držalo kakor pribito. Večkrat, z tasti ob nedeljah, se nas Je Kranjcev In zlasti Ljubljančanov natrla polma hiša Vabil je na goro prelep razgled, mikala po razgledu izvrstna Jožeto-va gostilna Kar je dai je bik) dobro, pošteno, in to je bilo tudi kaj vredno, da Je znal jed zabeliti in pijačo požlahtnitl, a primerno, večkrat naravnost duhovito opazko. Jože je rad pil kozarec dobrega dolenj-ca in metličana, a vedno se Je držal mere. Za pijačo ni dajal, če pa je bila kaka posebna prilika, ga je rad prinesel liter ali dva — na birtov račun. Z veseljem je obdeloval zemljišče, (fci je bik) združeno z mežnarijo, a posebno nun je k srcu prirasel gozd. Zapustil je izvrstno urejeno gozdno zemljišče, da Je treba enakega daleč na okoli iskati. Da je bil t. mladega vnet lovec, je umevno po sebi. Prenefeaterega zajca je poslal na oni svet s svojo mirno roko. Kadar je bil dobre volje, je rad povedal kak smešen dogodek, ki se je pripetil temu ali onemu lovskemu tovarišu. In rad se je spominjal svojih starih lovcev, prijateljev, kakor so bili stari Golar, Gravar, dobrodušni Esklar, župan Nanue Polak, Johan Rakove, nadučitelj France Roj i na, stari Kovač s čepul. Večina teh lovcev je šla pred Jože to m v večna lovišča Dolgo so morali čakati na prijatelja Mežnarja. Nu, naposled je tudi on potrkal pri Sv. Petru. In zdaj je vesela tovarišija polnoštevilno zbrana pri patronu sv. Hubertu. Dolga leta Je Jože pošteno orglarll ln mežnaril v sloveči božjepotrui cerkvi Sv. Jošta nad Kranjem, zraven pa pridno krč-ma-ril. Pa ga Je gnalo doli v podnožje Sv. Jošta, v ljubko vasico Stiražišče, od koder je izviral njegov rod. Nastanil se Je v mar li tihi hišici, tam je preživljal svol pošteno zaslužena pokoj; kadar pa je le količkaj vreme dopuščalo, je zapregel svolega zvestega šimelna in sta Jo ubrala čez Ja-vornik In čepu le tja pod samotno cerkvico sv. Mohorja. Tam je imel Joža svo.le gozdove. Ko se je leta 1908 ali 1909 že deloma preselil z gore, je appilovega popoldne porvabil za slovo v Joštarsko gostilno nekaj nas ožjih prijateltfev (advokat o dana prilika, da proslavijo spomin svojih vzornih tovarišev, kajti med drugim sta pr! tej tekmi razpisana tudi dva pokala v spomin letalcev, ki »o našli smrt r»r; prvi mednarodni letal siki tekmi. To so bil? francoski? letalski častnik Achere ln naša pilota, podpolkovnik Živorad Petrovič m poročnik Dragomtr Pajevič, fcl sta na povratkn našla smrt na Arlbergu. ♦ Bi n k oš t nt izlet Jadranske straže na morje se bo zara-d' zadostnega zanimanja vršil. Izletniki naj bodo na dan 14. t m. točno ob 16. na peronu glavne postaje v Ljubljani. Prostih Je Se nekaj mest r L in TI. razredu. Prijav+te se n emu dno in zahtevajte prospekt! Pojasnila daje la p ni j a- Po hoii dame, zlasti v toplih dneh kakor tudi po izrazu obraza, se da često opaziti, ali se ugodno počutite v svojih čevljih ali ne. šlager prihodnje sezone bodo vsekako nove »MAJA« opanke za dame. To je delo spretnega mladega domačega čevljarskega tehnika, ki je znal dati »MAJA« opankara ne samo elegantno formo, nego tudi vse ono, kar omogoča prijetno lahko hojo celo v vročini, a to so prednosti, ki jih ženski krogi v istini cenijo. I K< i ^ . BBEK ROBERT LOTJIS STEVENSON 1 ie eden največjih angleških romanopiscev, čigar obsežno delo tigra££jen iz pravkar izšlo v založbi TISKOVNE ZADRUGE. U Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6 oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 7. maja 1932. Ljubljana 7, 753.3, 13.2, 90, m trmo, 0.7, _ Ljubljana 14, 753.2, 20.2, 50, SW2, 0.6, _. Maribor 7, 750.9, 14.0, 70, mirno, 0.5, —, — Zagreb 7, 752.5, 15.0, 80, NI, 10, —, — Beograd 7, 754.3, 20.0, 40, S2, 10, — Sarajevo: nI depeše. Sikoplje 7, 759.9, 15.0, 60. Wl, 10, —, —, Kumbor 7, 755.5, 15.0, 70, SSB1, 10, —, — SplVt 7, 755.6, 16.0, 90, NE5, 10, dež, 0.3. Rab 7, 758.5. 17.0. 80, BI, 10, dež, 1.0. Temperatura: Ljubljana 17.4, 18.0. Maribor 17.6, 12.0. Zagreb 23.0, 14.0. Beograd 26.0, 17.0. Skopi je 27.0, 8.0. Kumibar —, — Split 20.0. — Rab —, —. So tace vzhaja ob 4.42, zahaja ob 19.12. Luna vzhaja ob 4.60, zahaja oh 22.50. ve sprejema telet/na. pisarna Jadranske straže, Ljubljana, Gledališka ulica 8. pritličje, v .popoldanskih urah. Vsi, fci s-> se prijavili za izlet, se naprošajo, naj gotovo takoj plačajo po položnici ustrezajoči znesek. ♦ V bakalskih (branjarljah) trgovinah je prepovedano prodajam je salicSLne kisline. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je s svojo naredbo Br. 17294 prepovedalo prodajo salicil-ne kisline v takih trgovinah zaradi tega, ker je ta kislina še močnejša od acetlilo-salicilne kisline, ki je po členu 3. pravilnika o prometu tn kontroli narkotičnih drož in strupov všteta med zdravila. Banske uprave so dobile že navodila o izvrševanja te naredbe. ♦ Otvoritev Uletove koče na Peci. Podružnica SPD >Peca< v Mežici-Grmi Javlja, da se odpre Uletova koča na Ped za letošnjo sezono 15. t. m. ob .priliki binkoštmlh praznikov. Dne 16. tn 16. t. m. bo ob 9. zjutraj opravil službo bo4jo g. dr. Jehart, predsednik Aljaževega kluba Preskrbljeno bo za oobro jed ln piitjačo ta zabavo. Od tega dne dalje bo koča stalno oskrbovana do pozne jeseni in bo nudila turistom vse udobnosti. Zveza s avtobusom od vseh vlakov do Mežice ta črne ugodna. Dostop do koče lil de vrha Kordeževe glave je ie mogoč bres smučI in dere® Mjub temu, da je na vrhu Pece Se precej snega. Vabljenji! Gene v koči so se znatno znižal«. ♦ Kongres esperantistov se bo vršil 15. So 16. t. m. v Slavonskem Brodu tn j« ministrstvo prometa naklonilo vsemi udeležencem 50% op pusta pri vožnji * državnimi železnicami. ♦ Vnovič se opozarjajo «an| 8PD, da potrebujejo za svobod®o kretanje t obmejni zoni za tekoče leto veljavne članske legitimacije, ki morajo hiti vi-dflTane od prvostopnega upravnega aM policijskega oblastva. Vsak turist se mora na zahtevo organov, M varujejo državno medo, brez obotavljanja legitimirati ta jim dati zahtevana pojasnila ♦ U druženj« JugOslovenekth radarskih ln topita iškl h taženjerjev v Ljubljani obvešča svode člane, da se bo vršil redni Občni zbor letos v Beogradu 5. junija ob 9.30 v prostorih UJI i A Glede popusta na železnici naj »e udeleženci obrnejo na odbor. ♦ Slovenske prltrkovatee, M »© se vrt- davlU za tetomo prttrkovalcev, prosimo, naj se potrudijo danes v svoje Snpne urar de, kamor so poslane okrožnice zaradi pritrkovalske tekme. V okrožnici so nekatera navodila kakor tudi vrstni red nar stopa pri tekmi Opozarjamo, da se začne tekma zaradi, velikega števila prijav te ob pol 13. uri v ponedeljek 16. t, m. na veslesejmskem prostora. Ker so nekateri v zmoti, da bo v teh , ker je višje sodišče na pritožbo branite lje t tepnstUo jz preiskovalnega zapora lastnico filmskega podjetja go. Spoljarl-6evo ter njuna uslužbenca Rupčlča in Su-Sina Snftina, ki Je Ml težje poškodovan pri požaru, sicer ni bil t zaporu, pač pa je stražrfla njegovo stanovanje policijska straža ki je sedaj odpravljena lekarnar Bartulič pa je bil, kakor že znano, po odredbi nšjega sodišča že prej rešen preiskovalnega zapora ♦ Predrzen vlom Je bi! izvršen v noči od srede na četrtek v prostore parobrodne agencije >Galeb< v Novem Sadu. Vlom je bil dobro pripravljen. Prostori agencije se nahajajo na dunavskem obrežju in so vlomilci prispeli do njih s čolni. Skozi okna so vdrli v skladišče ln v uradne prostore, razbili blagajno, v kateri pa so našli le malo denarja, ter potem odpeljali s seboj v velikih množinah razno blago Iz skladišča. Vlom so onaz!M šele naslednji dan, uvedena preiskava za predrznimi vlomilci pa še nima uspeha. ♦ Franz-Jose-f-grenčIca olajša pot hranil-nAm snovem v kri. ♦ Vzorce dolomita, posebne vrste apnenca, Je naročila neka bavarska tvrdka pri nekih privatnikih v Savinjski dolini, ker namerava naročiti večje količine takesa kamenja. Tvrdka Je bilo ustreženo in je odpoš-iloatelj plačal za mali vzorec na poštnini 25 Din, poleg tega pa še laredno visoko carino 26.75 Din. Predpis carine je gotovo pomota, ker si ne more nihče predstavljati kake zaščitne carine na kamenje. če bi tvrdka res naročila pri nas dolomit, bi stal vagon kamenja le malenkost v primeri s carino, če bi bila ta odmerjena, kakor pri tej pošiljatv! vzorca. ♦ Svojim blagopokojnlm boste postavili nagrobni spomenik, oglejte sd zato trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, dalje skice ta album Izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in najsolMneJŠ! dobaviteljici spomenikov kamnoseško- kiparski tvrdil Pran Kunovar, pokopališč® Sv. Križ, Ljubljana, telefon 2787. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In ollslra tovarna Jos. Relch. ♦ »Hipe«, higijenska posoda za krrA hi pecivo v gostilnah ta Javnih lokalih, se naroča pri Dergancu, Gerblčeva ulica 7, Ljubljana ♦ ZdravrrtV dr. Janez Saree prične 9. t m redno ordtairatl v Radovljici St 8«. ♦ Cista kri _ zdravo žMJenJel Zato »e dandanes povsod pobrigajo, da se pravilno kroženje krvi podkrepi s športom lin pitnimi kurami. Za zadnje uživajo posebno radi preizkušeni >Planimka-£aJ Bahovec«. Iz Lififelfane a_ Matere I Danes je vaS <*an. ©pomnite se revic, ki s strahom mislijo na prihodnjo ■zimo! Odberite od svojih zimskih (potrebščin kaj primernega ta iar&čAte Jutri nabdialcu Rdečega križa! o— Ljubljanska radijska postaja se dobro 5uje v Južno Ameriko. Radijski časopis »Modem WLrekss« (Mav 1932, stran 451) piše pod rubriko »Stations altemtions«, da »o bili poslušalci ljubljanske postaje v Južni Ameriki zadavljeni nad polnozvoč-nostjo te sijajne jugoslovenske postaj«. Celo na Fayerlandsklh otokih, kakoT poročajo ondootna poročila, »e ljubljanska postaja razločno sliSL Pravkar sc tudi vrse pogajanja z g. dr. Maxom Jordanom, ravnateljem National Broadcasting Co. v Nevr Yorku in mad jugoslovanskimi postajami za medsebojno izmenjavo programov. Izmenjava bi »e vršila ali s pomočjo trgovskega kabla ali pa s pomočjo ženevske postaje, ki bi naš program oddajala ameriškim postajam v New York s pomočjo kratkih valov. Radio bo na ta način le se poglobil zvesze mod Jugoslavijo in njenimi izseljenci v Ameriki, o_ Rdeč* križ za prihodnjo rimo. Kdor bo imel povezek z tflmsfclmi potrebščinami pripravljen, pa Rdečega križa (LJubljana, Wolfova nHca 12) nI obvestil naj Jutri, v ponedeljek 9. t. nu, med 10. ta IS. uro pazi na zbirateH tovorni avtomobil. M bo označen z dobro Vidnim rdečim križem na belem platnu ta se bo Javljal z glasnim hupanJem. Ko pride tak avto v bližino, naj darovalec (lahko to«, kar skoai ofcno) poMče avto spremljajoče nabiralce k sebi ta Jim, ko so se iakaizali z legitimacijo Rdečega križa, izroči svoj povezek. Dosti časa pred prihodom zbiralnih avtov bo po vseh mestnih okrajih krožil poseben avto s sekstetom muzikov, U bodo pod vodstvom g. cand. iur. Cvlrna trobili fantare ln s tem opozarjati, da pride v kratkem zbiralni avto Rdečega fcriža _ Tovori* avtomobili, M bodo v ponedeljek 9 t. m med 10. ta 13. uro po vseh ljubljanskih okraljih zbirali Rdečemu križu namenjene povezke, na/} se v ponedeljek zbero (če bo dež, opremljeni s plahto) v >Zvezdl< ob drevoredu vzdolž Krapeževe restavracije, in sicer že ob 9., da Jih bo Rdeči križ mogel akciji primerno opremiti s svoj mi ' znaki ta da dobe navodila. Nab.rakU (sa-maritari, akademiki, skavti, magistrata, muziki) naj se v ponedeljek zberejo točno ob pol 10. na dvonščn n^ kdaj A u rove hiše., Wolfova uKca 12, pred pisarno Rdečega križa, da dobe legitimacije, znafe ta navodila u_ Poroka. V frančiškanski eertrri v Ljubljani sta se poročila g. dr. Ivan Kar-lin šef odseka za socialno politiko *r. banske uprave ln predsednik Orkestralnega društva Glasbene Matice, in ga Josi-pina Golobova, vdova po veleindustnjcu ,n posestniku. Bilo srečno! u— Danes ob 11. dopoldne večno tep» filmska opereta »Rio Bita« kot ZKD matineja v kinu Matici. Po velikih in popularnih filmih »Dvoje src v % taktu«, »Pesmi je konec« ta »Zbogom ljubezen« nadaljuje ZKD svoje delo v tej smeri ta predvaja od Jutri naprej eno najpopularnejših ta naJfflajSih operet, prekrasno spevoigro »Rio Rita«. Ob svoječasni premieri je bilo navdušenje za ta film v Ljubljani ogromno ta povsod so se rtlSali očarfjivi. melodJJoani šlagerj! t« riadke operete. John Boles ta lepa Bebe Daniels sta s svojim dlvnfam petjem očarala uho Se tako racjvajenega rauaflkatoega 6kweika. Zato se Je kmalu raznesel glas, da Ljubljana tako lepega filma, kakor Je »Rio Rita«, Se ni videla ne slišala. To krasno, večno lepo opereto bo predvajala tedaj ZKD od danes naprej ▼ prostorih Elitnega kina Matice. Prva predstava Je ob 11. url dop. ta vabimo vse, ki s( zažele po dolgem času lepe mirike, krasnega petja, naj si na vsak nikjer, a po najnižjih zadnjih cenah dobite vso mairjf akt urno blago v ogromni izbiri: belo pLatno m Din 5.50, oksforti 7.75, modrovlria m Din 8.25. hlačevlr.a 9.50, štof Din 27, svila 16, delen 9.50, voln. delen 29 itd. y Prrl gorenjski razpošllj&lmcl IVAN 8AVNIK, Kranj 48 Zahteva. J t. 6e danes brezplačen rriarmfaK:tiir-nl ^senik! 5820 načan ogledajo spored. Kopija filma je nova, dialog je d-eioma v nem^kecm jeziku, taiko da bo užitek občinstva, ki bo govor razumelo, še večji. Vsebina je deloma Iju-bavna ,deloma pustolovna. prepletena s sijajnimi dovtipi in komičnimi prizori. — Cene pri ZKD matinejah so izredno nizfee, s čemur hoče ZKD doseči, da si more vsakdo, tudi iz najširših krogov o4*5instva, privoščiti veselje ter se epa jati ob sladki muziM, opojnih melodijah ta očarljivem petju lepe >Rio Rite«. Zvočni kino Ideal Dan« predstave ob S-, 5_ 7. ta 9. uri Maks Adalbert ljubljenec Berlina v sijajni komediji izvrstnih dovtipov, osvajajoče komike, petja, ljubezni in muzike. šS!Vi fc&i ^ISKlI Trtide Berliner — Sfarianne Wln-kelstern — Ernst Verebes — Jo-hannes Eiemann — Paul Horbiger u— Daneg premiera »Cerkvene r.ri.^U« v Elitnem kinu MaticL Zinaaia Fodcrjeva komedija »Revna kot cerkvene miS« je žela uspehe po vsem svetu. Tudi v L>jib-Ijanl, kjer sta jo predvajala naša drama ta šeotjakoDski gledališki oder, je izredno Ugajala ta občinstvo se je sijajno zabavalo. Sedaj je ta komedija todelaaia tuf2 kot govoreči fi5m ta to z ansamblom najboljših igralcev ter najpopularnejših komikov. Revno strojepisko Igra Greta Mo-alheim, predsednik velikega bančnega koncema Anton Ekithofer, Schnzla ta ie. pa znana komika Fritz GrOnbaum ta Paul Morg-an. Poleg teh naštetih moramo navesti še dražestno Chariotto AndeT. Pauia HOrbfigerja in H. Thimiga. Igralci eto tedaj izbrano najboijSi, zlasti komične vloge so zasedene tako sijajno, da bo smeha in krohota brez konca ta kraja. Frtta Grtlnbausm, popuiami dunafe!k! komik, > v tem filmu na višku! Njegovi maski, njegovemu nastopu, govoru, 3slasti pa njegovim sijajnim dovtipom se bo občinstvo smejalo do solz. Muziko ta nove šlagerje je za film komponiral znameniti skladar-telj Ralph Benatzky, režijo vcxfi Rlchard Ossvvald, ki mu je film izvrstno uspel. u_ Vokalno-instrumentalnl koncert So!« Glasbene Matice. Včeraj smo navedli prvi del koncertnega programa, ki ga Izvaja mladinski sbor 100 pevk in pevcev pod vodstvom prof. Sonca. Dragi defl koncerta bo zavzemal klavirski ansambi. Gojenci Trostova Milena, DermelJ Mirko, Leskov-čeva Leopoldina ta Jelenčeva Olga bodo Izvajali Bachov koncert sa 4 klavirje v a-molu s spremljevamjem godalnega orkestra Koncert ima 3 stavike. Draga tofi^a drugega dela pa bo Dvofakov Slovanski ples v c-duru za 4 klavirje ta 16 rofa. Izvajalci: šturm Franc-Schmidtova Rrika. Sodnikova Zorka-Šantlova Dušana. Kocho-va Romaina-Primčeva Olga, Za^čeva. Anr ca-Staretova Eozan-da. Klavirska ansambl vodi profesor Karel Jeraj. Tretji del koncerta je posvečen instrumentalni muzi K. Godalni orkester šole Glasbene Matice bo izvajal najprej 3 jugoslovesnske nadeve ▼ priredbi' profesorja Karta Jeraja, ta sicer: >Tamo daleko< (srbski napev v obMkl preludoja), >Zelena dobrava« (medmuren. napev) m >T1 si nrce zamudila« (slovenski napesv v obliki meditacije). Dalje se bodo lzvačale 3 švedske narodne popevtee, kakor jih je napisal nordijski skladatelj Svendsen. K sklepu pa Mozartovi 3 plesi za mali orkester. Godalni orkester šo1« Glasbene Matice šteje nad 40 članov. Njegov volja profesor Jeraj nam je porok, da je godalni korpus kar najvestneje ca-študiran, tako kaitor ga zna pač le on ta zato bo tudi umetniški užitek tega večera zagotovljen. Vstopnice v Matični knjigarni. Sedeži od 5 do 10 D!n. Koncert bo v torek 10. t m ob 20. v dvorani >Un,V> na«. (Pletene vseh vrst, ležalne stole (navadne in iz Indanthren-blago) na drobno in debelo po najnižjih cenah. Zahtevajte oferte. M. PAKIč 5731 LJUBLJANA, Šolski drevored Pisarna: Sv. Petra nasip 27. Oro čevlji in sandale domačega izdelka, šivani in tek- stani na drobno in debelo. Otročji čevlji že od Din 22.— naprej, saiv-dale rjave že od Din 22.— naprej, dekliški čevlji že od Din 66.— dalje, ženski na spono že od Din 66.— naprej, delavski čevlji že od Din 75.— naprej. Poleg tega še velika izbira boljših vrst. Vabim na neobvezen ogled moje zaloge. MATEJ OREHEK LJUBLJANA. Kolodvorska nTica št. 26 Poseben modni oddelek! 5748 >JUTRO< it 107 7 ™ Nedelja, 8. V. 1932 TUDI iz VAŠIH SLABIH NEGATIVOV IK MOGOČE IZDELATI DOBRE POVEČAVE. VSAK NAS ODJEMALEC NAM JE TO POTRDIL. POSKUSITE TUDI VI! Foto-materijal Janko Pogačnik Ljubljana, Dunajska cesta 20 u— 6ola Glasben® Matice obhaja obletnico »vojega delovanja. Iz tega razloga priredi ravnateljstvo v okviru I. slovenskega glasbenega festivala v torek 10. t. m ob 20. v ur.ionski dvorani vokalno-instru-mentalnl koncert. Nastopijo trije oddelki glasbene šole: 1. mladinski zbor, 2. tečaj za klavirski ansambl in 3. godalni mladin-rild orkester. Mladinski zbor šteje okrog 100 mladih pevcev in pevk ter izvaja pod vodstvom prof. Sonca 9 skladb s sprem-Ijpvanjem klavirja. Najprvo je na vrsti Anton Dvofak s Prstanom iz tnoravskih dvo-upevov. Naš najpriljubljenejši skladatelj mladinskih zborov Emil A'damič ]e zastopan na sporedu z Izpraševalnico, Ah, zvonijo, Dudeldajčki in Posmehulja neumiti deklici. P. Hiig-olin Sattner ima dva svoja neclosežno lepa zborčka: Dedek Krim in Gorsko pripovedko. Vasilij Mirk je zastopa z Jutranjim z\-0B0m, Stanko Premrl pa z ziborom Jezus je majhen. Klavirsko Foresmljavo oskrbuje konservatoristka Mu. cha Božena. Na ta vokalno-instrumentalnl koncert opozarjamo vse one, ki se zam-rrrnjo za razvoj naših glasbenih šol, predvsem pa starše naše mladine. Vstopnina je zelo nizka, od 5 do 10 Din, stojišče po S Din. za dijake po 2 Din, vse v prer»-prodaji v Matični knjigarni. Ravnotam se dobi tudi podrobni spored. Imeti lepo elegantno obleko — dobro in poceni, nabavljajte blago za vse vrste oblačil v špecijalni trgovini juMfana, KONGRESNI THG 15 nasproti nunski cerkvi m— XI. delavski prosvetni večer »Svofco- ci«< In »Zarje« bo r sredo 11. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Nastopijo delavska godba »Zarja«, orkester »Grafike«, koncertna pevka Marija Golobičeva, konservatoristka aitistka Slava Campova, k/mservatorist Drago Žagar, Darin Rau-ber in Viktor čara p a na klarinet ln flavto solo. Umetniška plesalka Katja Deia-kova zapleše dva ritmična plesa, Ferdo Delak in Boris Božič bosta recitirala Bea-mčove »Rudarje« in >Pesem o žuljih in kruhu«. Delavski oder »Svobode« nastopi % ritmičnim in govornim zborom. Vstopnica: sedeži po 3 Din, stojfišča po 2 Din. V prodaji v naprej} »e dobe družinski sedeži po 2 Bin. u_ Tradlcljonatao JurjevanJe na Gradu fa na vmebohod pokvaril dež, da so ga morali preložiti na danes, ko bo mesnda prav lepo sijalo soince, saj bodo dobri cirilme-todarji šentpetrski in Šentjakobsko-tvnov-skrf praznovali god solnčnega junaka sv. Jurija, kri že stoletja in stoletja varuje naš Grad. Odkar cirilmetodarji zbirajo krajcarje in goldinarje, vinarje in kronice, pare in diinarje za slovensko šolanje dece v narodno ogroženih krajih, je jurijevanje r, i Gradu pravi ljubljanski narodni praznik^ ki se ga udeleži prav vsakdo, ki se rad po domače dobro ima, obenem pa mi-s i tudi na svoje narodne dolžnosti. Res nas vse pritiska kriza z vseh strani, vendar pa noben mošnjiček ni tako prazen, da bi ne mogli iz njega iztisniti vsaj nekaj denarjev za slovenske otroke med tujci, saj cirMmetodajrji, ki so že tisoče in tisoče otrok rešili tujih krempljev, prosijo le enkrat na leto pomoči, čoprav je njih delo tiho ln skrito, so njih zasluge za narod ogromne in prav zgodovinske. Sami so skromni in ponižni, da res nikogar ne nadlegujejo, samo opozarjajo nas ra dolžnost, ker je prišel v deželo sr. Jurij, zmagovalec sovražnega zmaja. Njih paitron je pomladni patron, patron je pa tudi našemi Gradu, ponosne krone našega mesta Počastimo ga na jurij.evanju, da bo tudi naš narod zmagovit v hudem boju s tujcfi za naše slovenske otroke! Jurijevanje ni samo zabava, temveč pravi praznik za vsakega zavednega Ljubljančana, zato pa vsi na grad! u__ Počitniške kolonije mestne občine. Mestna občana bo tndi letos organizirala počitniške kolonije na Gorenjskem ta ob morju. Prošnje je vlagati pri mestnem magistratu, soba 42. V prvi vrsti se bodo u~vcrštavale prošnje v Ljubljano pristojnih ta šoloobveznih otrok. V prošnjah je točno Advokat ima pisarno 384la v Pražakovl ulici 15-11. (Vogalna palača Pokojninskega zavoda) .................................... ^ J-L.T/-1 !> V VHftb iM^T fTTill^rrMlTiTTTri^TH^r^^ W1ri "beTjože" jakša specijalist za kožne fat spolne bolezni se je preselil tri ordinlra odsej na Kongresnem trgu 8/TL (vhod: Gledališka Stolba 3) poleg Kina »Matica« od 9. do 11. in od 15. do 17 ure. 5703 Zobozdravnik Med« nniv. dr. Stanko Tavčar se je preselil na Dunajsko cesto 16 (Schneider & Verovšek) ordinira od 3* d® V2 7* ure .................♦♦♦♦............. navesti ime ±n priimek otroka in staršev, njihov poklic, število nepreskrbljenih otrok, stanovanje in pristojnost. Obenem se navedeta tudi šola, katero otrok obiskuje, in otrokova starost. Prošnje je vlagati do vštetega 14. t. m. Starše, odnos.no skrbnike opozarjamo, da se poznejše prošnje ne bodo upoštevale. Prošnjo naj potrdi načelnik okraja, v katerem prosi-lec(-ka) stanuje. u— Nov umetniikl klub. Slovenski Kkovni umetniki, ki so razstavili svoja dela v Ljubljani L 1928. pod imenom >IV. generacija«, so se združili v Umetniški klub, do česar jih je privedla miselnost sedanje dobe in nuiinost skupnega sodelovanja Klub hoče z vso silo načeti boj mrtvilu, diletanttzm-u in kiču, ki vlada v likovni umetnosti na Slovenskem Prirejati hoče lastne razstave, razstave tujih umetnikov ter posegati v kritiko in polemiko. Člani kluba so Olaf Globočoik, M (ha Maleš, France Pavlovec ln Niko P.irnat d_ JAD >Triglav< v LJubljani. V fte- trtek, 12. t. m. bo ob 20. v Kazini izredni občni zbor. Za članstvo udeležba obvezna! u— Jadranaši! V torek 10. t. m. bo predaval na članskem sestanku v društveni čitalnici g. prof. dr. E. SpeOctorski o mednarodnem položaju modeme države. Pokažite g. predavatelju, ki je znan po vsej Evropi, da ga cenite tudi vi in se brez izjeme udeležite predavanja, ki bo poslednje v tem semestru. Začetek točno oib 20. u— Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, pododbor Ljubljana, sporoča, da se bo vršil na binkoštni ponedeljek celodnevni pododborov izlet v Županovo jamo pri Gro-suplju, združen z dirko. Zbirališče izletnikov bo točno ob pol 10. dopoldne na Dolenjski cesti pri gostilni Plankar. Start dirkačev pododbora Ljubljana bo točno ob pol 12. istotam, cilj pa pri županovi jami. u_ Strokovne organizacije aktivnih ln upokojenih državnih uslužbencev, privatnih nameščencev In narodnega delavstva vabijo in pozivajo vse svoje članstvo na ponovno skupno javno zborovanje v sredo 11. t. m. ob pol 19. v veliki dvoran! hotela Uniona z dnevnim redom: Stanovanjske najemnine. Neobhodno je potrebno, da državni hi privatni uslužbenci, upokojenci in delavci ponovno opozorijo odločujoče činltelje, da tvorijo previsoke stanovanjske najemnine glavno življenjsko vprašanje vseh delovnih slojev. Zato je dolžnost slehernega Slana navedenih organizacij, da se tega zborovanja sigurno udeleže. u— Francoski Institut. Ko se je ▼ potek svečer o tvoril predavaM večer, so navzoči sklenili, da se predavanje, ki je biio naznanjeno po časopisih, uiktae, Konzul Francije je pozval prisotne, da se zedinijo z njim vred v vroči želji, naj bi gesta fanatika, brezdvomno nebvaležneža, ne imela usodnih posledic. a— Pevski odsek Narodne fltatalee v Šiški priredi drevi ob 20. r dvorani Narodnega prosvetnega društva »Vodnika« v Zg. Šiški pri »Kamniti mizi« pevsiri. večer z zanimivim sporedom. Ljubitelji lepega petja vabljeni u— Zanimivosti z ljubljanskega trga. Včeraj eo prtpelJaM na trg IS to* krompirja, k; »o ga kmetfle ponujali po 1 do 1.25 Din za kg. Na trgu Je »daj eezona za šparglje. Prav lepe domače šparjglje, pristne štajerske, bo branjevke prodajale na Pogačarjevem trgu po 28 Din, na Vodnikovem trgu pa po 30 do &2 Din za kg. Iz Italije uvoženi šparglji so bili po 24 Din. Zanimivo je, da |je podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Trnovem zasadila 1000 kvad. metrov a šparglji. Izbrala je tri najboljše vrste. Podružnica hoče poizkušati, katera vrsta je naj/prikladnej-ša za ljubljansko podnebje ln zemljo. Na trgu so »e pojavile prve letošnje kumare. Solate razmrih vrst je bClo v izobilju. Cene padajo. u— Gozdacd {rihofe s Bodeflovjmjem godbe »Slogec tn bajno razsvetljavo Propagandnega društva narodnih noš bo na bbv košfcno nedeljo zvečer na vrtu hotela »Tivolija«. u_ Danes rvečer koncert t steklenem salonu kolodvorske restavracije. u— Sokol L, Ljirbljana-Tabor obvešča svoje članstvo, da ima od ponedeljka 9. t m. dalje uradne ure v društveni pisarni od 16. do 19. vsak da® razen nedelj in praznikov. u— Velik irsflv v okolici. Pojavljajo se eeiiaij v maju pomladni nalivi, k sreči doslej v manjšem obsegu. Včeraj se je vreme izredno naglo menjavalo. Popoldne so obzorje od severozapada proti jugu za-grnili gosti črni oblaikri. Okoli 15. je nastal na Barju tja do Krima silen naliv, ki je trajal le nekaij minut. Pozneje se je tudi nad Ljubljano vlilo nekaj dežja u— Izpred okrajnega sodišča. Zastopnik državnega tožilca je prijavil vzklic proti oprostilni sodbi v zadevi šestih ljubljanskih mesarjev prekajevaloev, ki so bili ovadeni sodišču zaradi prekrška po členu 8. zakona o .pobijanju draginje, ker so prodajali prekajeno meso s prekomernim, po zakonu nedovoljenem dobičkom. — V kratkem bo pri okrajnem sodišču razpisana razprava proti pd vovaiml >Unionn< t zadevi kvasa. u_ K kočevski ljubavni tragediji. S prvim popoldanskim vlakom so včeraj odpeljali posestnika Josipa Ledenika iz zaporov deželnega sodišča v Novo mesto, kjer ga bo orožniška eskorta izročila ta-mošnjemu okrožnemu sodišču. V Novem mestu se bo proti Ledeniku nadaljevala preiskava, koliko je sam zakrivil tragično smrt Fanike Gabrove. o_ Policijska racija In drugo. V petek je policija izvršila kontrolo nad berači ln postopači. Samo v Maraijanišču na Poljanah je prijela opoldne 8 mladih poetopa-čev, ki so se izgovarjali, da ne morejo dobiti dela in da so zato priroorani prositi in iskati hrane po raznih zavodih. Val so bili izročeni sodišču. — Na poMcijo eo '.z Zagreba privedli elegantnega trgovskega potnika I. Z., M ga ljubljansko deželno sodišče že dolgo išče zaradi večjih sleparjev. Izročili so ga sodišču, da bo tam po-Jaigal račun o svojiih manipulacijah. — Na Dolenjski cesti stanujoča delavka Marija Miheličeva de včeraj prijavila policiji, da je 2. t m. odšel od doma neznano kam čevljarski pomočnik, 4-5-letni Jože Kank, M se dosJetj še ni povrnil M Tudi amjaček pogin IL Maki Zoo H. realne gimnazije nima sreče. Kakor smo poročali, je ravnatelj g. Zupan podaril Zou mladega srrnjačka, ki eo ga v sredo dopoldne potegnili iz Gruberjevega prekopa. Šolski sluga Janko Bombač ga je v zaboju prinesel na vrt gimnazije. Sprva je kazal, da bo prestal nezgodo, toda včeraj popoldne so našli srnjačka za zabojem na vrtu stegnjenega. Imel je motnozelen-kaste oč: in ni dal nikakega znaka življenja. Najbrž se je pri neprostovoljni kopeli močno prehladil, nI pa tudi Izključeno, da je dobil med zatvornicami kak hujši udarec, ki je povzročil notranje poškodbe. Srnjačka je proti večeru odpeljal konjač. Iz Maribora a_ Proslava materinskega dne. Kakor že več -let, se bo vršila tudi letos v našem Narodnem gledališču mladinska prireditev. I. dekliška meščanska šola vprizori v zabavo mater in dece Igro M. Grošljeve >Dve Maričkl«. MHadina in njih požrtvovalne učiteljice si prizadevajo, da bo vse najlepše uspelo. Tudi oprema bo okusnS, taifeo da bo prireditev dosegla pomen, ko-jemu služi. Posebno bi pa še rad! e svojim trudom osrečili nekaj revnih mater, ki bodo obdarovane z dobičkom Igre. Zato jo najtopdeje priporočamo. — Mariborsko slovensko žensko društvo. a_ Kasačke dirke. Po sMopn šege mariborskega Kasačkega društva se bo letošnja pomladna dirka vršila 26. in 29. maja.' Vsak dirkalni dan se bo odločilo pet enovprežnilh in ena dvovprežna vožnja Jugoslovenska kasačka dirka, glavna plemenska preizkušnja domačih štiriletnih, za katero je država prispevala 22.000 Din, se bo vršila r nedeljo 29. maja a_ Nočno lekarniško službo hm pri- bodntS teden Minafikora tekanja pri >Orln« na Glavnem trgu. a_ Poceni meso. Jutri bodo od T. *a- prej na stojnici za oporečsno meso pri mestni klavnici prodajali 140 tog sOTeje^a mesa po 4 Dfa 1 kg, fin sicer na osebo do 2 kg. a_ Za kopanje v mestnem di avstosm kopališču so po skflepn mestnega kopališkega odbora sa letošnjo kopalno seeono uvedene nove cene. a_ Uboj v Je»o6took ▼ brezdno«. Paramountov teAn.'^ in >Micky miško.« Iz škofje Loke S!— Podružnica Kola Jugoslovensfefh sester v Škofji Loki priredi danes dopoSdna cvetlični dan. Izkupiček je namenjen siromašnim materam. Pridno segajte po cvetkah! Iz Radeč 1VAHT HA BO § n dentist tehnik □ g sprejema v novo urejenem prostoru g □ od 11. t. m. dalje, dopoldan od 8.—12. □ g popoldne pa od 2.%—5. ure; ob če- ^ □ trtkih, praznikih ta nedeljah ne dela. n □ ________□ lam ixnxmimxm uut«n i cd Iz Novega mesta m— Mladlnsfoo spevoigro »V krafJo«fcv» palčkov« priredi danes ob poft 16. t rvojeaa domu prosvetni odsek >Sckola< v režiji gdč. Zofije Maražev«. Pri igri »odeJ-njejo učenci in učenke meščanske šole, obeli osnovnih šol ta otroškega vrtca. n— Požarne nevarnosti Te dal j« lokomotiva povzročila požar ob progii, ki J« trem posestnikom iz Biške vasi porzročll precejšnjo škodo. Goadai požar je bil tod* prefišnil teden t okolici črmošnjAc nad vasjo Nova gora. Goreti Jo sačeio ob oo-tu, ki vodi t ras Pajlež. Ogenj, K Jo oškodoval deset posestnikov, so povzročili najbrž otrocL n_ Oddaja vožnje. Pri mestnem tarp«*- stvu ee bo 19. t m. ob 10. dopoldne oddajala poštna vožnja Novo mesto-kolodvor, aa kar se že eedaj opozarja jo tateresentL Iz lr bo veli t— KJS za rudar«*« KJS priredi danes v prid sfcomaitaim darafkim materam cvetlični dan. Pos^rarao prebivalstvo, naj ne odklanja cvetic, ki JBi bodo ponujali v nakup v to določeni otroci. Vsak najmanjši dar. ki bo lajšal bedo nesrečnih mater, bo dobro dcš&L Podpdrajts plemenito akcijo našega KJS! t— Sokolsko gledališče priredi dreni ob 20. Daboviškovo »Ftadiilkaitao kjnro«_ Dobiček je namenjen skladiu za prebrano bre»-poseln£h rudarjev ta njih družm. Vstnpoi-ce se dobe v prodaji v naprej ▼ podružnici »Jutra«, telefon 7. Pridite! t— Izginil J«. Pri brtvcu g. Lisacn J« Mi vajenec Stanko šober, doma is Bra&lovč. Simpatičen dečko bi t kratkem posta* pomočnik. V sredo zvečer je odšel iz delavnice in spremljal domor neko vajentoo K-Lisca Drugi dan so našM na Savskem mosta njegovo čepico ta še nekatere stvari, ki Jih Je Imel pri sebi, poleg pa je ležalo pdsmo, iz katerega je razvidno, da se }s bavil s samomorilnimi mislimi V pismu se j« poslovil tudi od matere. A.11 je 6o-ber rea izvršil samomor, ali pa je odšei kam drugam, se do danes še ni naogSo dognati. V kolikor je bilo mogoče pregledati strugo Save, se Je to zgodilo, vendar »e tnrpla nI našlo, u^ahko Je torej mogoče, da je fant odšel tz Trbovelj k sorodnikom aH znancem, ni pa seveda izključeno, je res tevršffl samomor. t_ Našel se Je večji kfjuč, M M doM podružnici »Jutra«. Iz Hrastnika h— Zaradi prehrane ubogih o^rok uw denega posvetovanja se je udeležilo 16 delegatov raznih dobrodelnih društev poleg zastopnikov nase industrije. Vsi so se strinjali z ustanovitvijo kuhinje za uboge otroke po vzorcu kuhinje Kolašic v Trbovljah-Posvetovanja se je udeležila tudi predsednica trboveljskih Kolašic, šolska upravitelj ica gospa Lapornikova, ki je dala glede ustanovitve kuh'nje važne nasvete. Navzoči so bili mnenja, da ni treba ustanoviti posebnega odbora za vodstvo kuhinje, ker j« najboljše, da se to prepusti krajevnemu šolskemu odboru. V odsek, ki bo vse to vodil, je bil izvoljen še učitelj g. Hofbauer, v širšem odboru pa bodo zastopniki vseh društev in ustanov, ki bodo gmotno podpirale to akcijo. Na sestanku se je razpravljalo tudi o brezposelnih ter se je poudarjala potreba, naj bodo brezposelni v prvi vrsti deležni zaslužka pri vseh javnih delih, posebno pa pri zgradbi zasavske ceste tu drugega železniškega tira Zidani most —< Zagreb. Sestanek je vodil občinski svetovalec g. Malovrh. h— Brezposelni so dobiti te dni bre»» plačno koruzno moko, in sicer odrasli p» 5, otroci pa po 3 kg. h— Kino Narodni dom predvaja danes zanimiv film »Očetova ljubljenka« ob 14, 17. in 30. Iz Prekmarfa pro— Odhod zaslužnega sokolskega lavca. Pred kratkim je zapustil Mursko Soboto br. Župančič Ciril in odšel v Maribor. Bil je eden izmed tistih redk;h narodnih delavcev, ki so takoj po vojni prišli v Prek-murje in se v najhujših časih udejstvovaH nacionalnem polju. Br. Župančič bo ostal vsem v spominu, saj je tolikokrat nastopal na sokolskem odru in s svojim nastopom izzval salve smeha. Z njegovim odhodom je zazevala vrzel v vrstah sokolskih delavcev, posebno v dramskem odseku. Na niegovern novem službenem mestu mu želimo mnogo zadovoljstva Iz Laškega 1— Pričetek sezone. Gostje so že pričeli prihajati k nam na letovanje. Tudi večje skupine izletnikov za en dan smo že imeJi. Tako 90 nas obiskale na vnebohod dijakinje zagrebške I. realne gimnazije pod vodstvom profesoric in si ogledale zanimivosti mesta in okolice. 1— Sokolska tombola, M bo 15. t. m. ob 16. na trgu pred osnovno šolo, bo imela toliko dobitkov, da ne sme nihče zamuditi te lepe prilike. Na binkoštno nedeljo vsi v Laško! Iz Šoštanja 8— Opereta »Mežnarjeva Lizika« se ponovi v Sokolskem domu danes popoldne. Pridite! š— Otvoritveni promenadni koncert smo ftuii letos na vnefbohod dopoldne na Trgu kralja Petra. Na otvoritvenem koncertu se je Zarja predstavila šoštanjski javnosti prvič pod vodstvom novega kapelnika, občinskega tajnika g. Mazeja, in pokazala lep napredek, kar kaže, da je vodstvo v dobrih rokah. Iz Ronfic ni— Notarski frpH je naprarM t Lju*>-Band r petek 6. t. m. narodni poslanec g. Kared Gajše.k. čestitamo! nj— Jurjevanje sokolske čete v KonfTški vasi je ob sodelovanju konjiškega Sokola ca prarnfk prav lepo poteklo. Na oki^sno okrašenem telovadišču so se vršile deklaracije, govor prosvetarja br. Nemca in telovadne'točke. Pri štafetnem teku je zmagala štafeta sokolske čete iz Konjiške vasi. Čet-nikom v Konjiški vasi, ki so pokazali, da pravilno razumejo sokolsko nalogo, iskreno čestitamo. nj— Stranic« bodo dobile vodnjake. Na prizadevanje sreskega odbora JRKD sta se potrebni ogled m merjenje za napravo vodnjakov v Stranicah izvršila v ponedeljek 2. t. m. bi je pričakovati, da se bodo nade Straničanov v kratkem izpolnila. Iz Slovessfgr^dsa —• Turisto\'skl dom na Uršk! gori odpri tn oskrbovan. Mislinjska podružnica S?D v Slovenjgradcu obvešča izletnike, da bo njen dom od 14. t m. naprej stalno odprt m oskrbovan. sg— Tovarna meril, ki je morala svoje-fcasno zaradi pomanjkanja naročil »staviti obrat, je delo zopet začela v manjšem obsegu. Iz Ptala 5— Prisrčen sprejem častnega člana JČL g. Strakatega v Ptuju. Na praznik »e je urednik praških »Narodnih Listov« g. Stra-katv pripeljal v Ptuj. Na kolodvoru sta ga sprejela celotni odbor lige s predsednikom g. ar. Viseniakom m mestni župan g. Jer- še. Se Istega popoldneva je napravil g. Stra-katy v družbi z g. dr. Visenjakom in gimnazijskim ravnateljem g. dr. Komljancem izlet v Trakuščan, kjer si je ogledal zgodovinske znamenitosti v tamkajšnjem gradu. Nadaljnja pot ga je vodila v naše vinorodne Haloze, kjer je bil pogoščen s pristno halo-sko kapljico. Zvečer ob 20. se je vršil v Narodne mdom udru-žabni večer v počastitev g. Strakatega. Na družabnem večeru so se zbrali celotni odbor lige in številni drugI prijatelji češkoslovaškega naroda. Predsednik g. dr. Visenjak je prisotnim predstavil g. Strakatega ter v lepem pozdravnem nagovoru orisal njegove zasluge za zbližanje med Čehoslovaki in Jugosloveni. G. Stra-katv se je za ljubeznivi sprejem in pozdravne nagovore prisrčno zahvalil v slovenskem jeziku. Na družabnem večeru so člani pevskega zbora Glasbene Matice zapeli nekaj čeških in slovenskih pesmi in je lepa slovesnost v prijateljskem razpoloženju le prekmalu minila. G. Strakaty si je v petek ogledal v družbi ravnatelja g. dr. Komljan-ca naš znameniti muzej, viteško dvorano v gradu grofa Herbersteina m druge znamenitosti mesta Ptuja, nakar se je popoldne z brzim vlakom odpeljal proti Ljubljani. j— Esperantskl krožek priredJ danes ob 14. v mestnem gledališču predavanje o esperantu, Po predaivanju bodo na dnevnem redu deklamacije ln esperamtsfce pesmi. Prijatelji gibanja vabljeni! Vstopnina prosta! j— Koncert mestne godbe bo dan« ob 14. v Ljudskem vrtu. j— Kino bo predvajal danes ob pol 19. in pol 21. film »Zlato«. j— Napad. Strafela Friderik, posestnikov srn iz Borovcev, je te dni opazoval v družbi drugih fantov pri sosedu skozi okno neki domači pTepiT. Nenadno pa se je pojavil delavec Markcmč Alojz, ki g« je udaril z noževim ročajem po glavi, nato pa ga še zabodel v leva prša. Strafelo so pripeljali v ptujsko bolnico. Markovi? pa s« bo moral zagovarjati pri sodišču. Iz Gor. Badgoste gir— Sokolska četa v Radencih Je vprf- zorila v nedeljo 1. t. m. popoldne v zdraviliški restavraciji g. Maršika v Radencih dobro uspelo burko »Glavtnd dobitek«. Posamezne vloge so bile prav posrečeno razdeljene. V splošnem je vprizioritev Igre uspeia v vse priznanje Igralski družini pod vodstvom agitaega režiserja to sokolskega delavca br. Danila Pahorja tz Gornje Radgone. Igra se je v soboto 7. t. m. ponovEa v Gornji Radgoni. gr— Pešizlet v Latverce priredi r primera lepega vremena naš Sokol danes s sodelovanjem dbmejinih sokoMrih čet iz Ra-deneev lin Apač. Odhod Izpred Tailanyjeve gcstfLne cfo 14. Udeležba za člamstnro oib-vezina! BOHINJSKA BISTRICA Sokol je izpopolnil knjižnico, za kar se zahvaljuje bratu Požaru in bratu Mullerju. Bratom Grobotku, Janši in Požaru lepa hvala za darovane knjige, kapetann g. Maksimoviču pa za znesek, ki or vabi član« tet pa-ljatežje k tej tepl (prireditvi SO VODENJ. Naša Šolska ob? ta Je s naj večjim sadoščenjem sprejela vest da ji ban-ska uprav ugodila prošnji krije v nega Šolskega odbora glede gradbe prepotrebnega šolskega poslopja. Ako bo šlo vse po sreči, bo nova šolska zgradba še letos pod štreno. Precej denarnih sredsrtev je zagotovljenih, vrh tega je te dni nakazala banovina za §olo 40.000 Din, ki bodo začetna dela močno pospešili — Tudi t Sovodnji je veliko zanimanje sa JRKD. Ustanovnega sestanka krajevne organizacije JRKD v nedeljo se je udeležilo veliko število somišljenikov, ki 90 jim domači voditelji obrazložili politični položaj in pomen nove stranke. Odbor vodi ugledni gospodar in župan g. Janko Jezer-šek, tajnik pa je šolski upravitelj g. Janko Tušar s Sorod njega. — Zaradi ukinjenja oddelka finančne kontrole se je število osob-ja znižalo od 11 na 4. Službo vrše sedaj cari-narne. VIŠNJA GORA DanaSnJo nedeljo bodo v našem sodnem okraju 4 Javni shodi JRKD, na katerih bo poročal narodtri poslanec g. Milan Mravlje. Shodi bodo na Krki, v Podlgabru, Ivančrrf gori to ob 17. v višnjegorski sok. telovadnici. — V Ameriki je umrl vflšnjegorski rojak g. Pepe Vovk, po domače Roj§čkol >v, gmiten pa nekoliko manj ISSK Maribor - Ilirija Podsavezno prvenstvo se bliža koncu. Se nekaj tekem, pa bo zaključeno. Kakor je bilo pričakovati, so se na prva tri mesta plasirali vsi naši najboljši klubi, Ilirija, Primor-je in Maribor, vendar pa plasma vseh treh moštev v prvenstveni tabeli še ni doi;ičen. Sporno je namreč vprašanje prvega mesta Maribor je na tretjem in se tudi v orimeru zmage nad Ilirijo ne more izboljšati plasmaja, pač pa je za Ilirijo odvisna iutnšn.ia tekma z Mariborom. Ce namreč zmaga, potem je siguren prvak, če pa izgubi, >otem se bosta morala še s Primorjem »sporazumeti« glede prvega mesta. Vsekakor gre IV rija v boj kot favorit Moštvo je sedaj v dobri formi, kar je dokazalo v tekmi proti Gradjanskermi v Zagrebu, kljub temu, da ima več igračev bolnih in blesiranih. Tudi proti Mariboru nastopi Ilirija nekoliko okrnjena brez Iceta. brez Laha in najbrž tudi brez Svetica ter Pogačnika. Zato obeta tekma prav zanimiv šport, ker bo Maribor trčil na nekoliko oslabljenega nasprotnika. O kvaliteti Mariborčanov ni treba posei>-no pisati Znano je, da igra ISSK Maribor že več let prav važno vlogo v našem nogometu m da je obema kluboma, tako Iliriji kakor Primorju delal preglavice v podsav-ez-nem prvenstvu. Ilirija je baš jeseni morala na lastni koži občutiti moč Maribora, ki jo je na svojem igrišču porazil s 6:2. Vsekakor bo publika prišla na svoj račun. Tekma se prične ob 16., v predtekmi p« igra rezerva Eirije proti rezervi Hermesa ob 1430. V primeru dežja predtekma odpade. TaMe tenSs mateh Praga : LJufolfana Pod pokroviteljstvom žnpana dr. D. Pura- V Ljubljani se bo vršila jutri prva mednarodna table - tenis prireditev. Vršil se bo dvom a teh med Prago in Ljubljano. Prago zastopata državna reprezentanta Lauter-bach in Kolaf, ki sta nedavno pripomogla češkoslovaškemu moštvu do svetovnega prvenstva. Zmaga Češkoslovaške nad do tedaj nepremagljivo Madžarsko, je bila največja senzacija svetovnega prvenstva v table - tenisu. Češko moštvo Lauterbach, Kolaf ln Maleček so dvakrat po vrsti premagali madžarsko moštvo s 5. : 0 in 5 : 2 ter so si s tem osvojili svetovno prvenstvo moštev. Najboljši igrač Čehov je bil Lautertw»eh, ki tekom tekmovanja ni izgubil niti ene partije in je med drugimi premagal tudi svetovna prvaka Barno in Szabadosa. Jindra Lanter-bach je star šele 18 let in obiskuje trgovsko akademijo. Je prvak Češkoslovaško ▼ letih 1931. m 1932. in brez dvoma eden izmed najboljših igračev table - tenisa na svetn. Drugi reprezentant je Stano Kolaf. študent tehnike v Pragi, star 22 let. V češkoslovaški reprezentanci je prvič sodeloval L 1930. v Budimpešti, kjer se je Češkoslovaška plasirala na drugem mestu za Madžarsko. Lani je na prvenstvu Madžarske premagal svetovnega prvaka Barno in se plasiral na drugo mesto. Letos je na svetovnem prvenstvu premagal Barno z 2:1, 2:1 in 2:1, 2 K). Lauterbach in Kolaf sta 2. in S. t m. nastopila v Beogradu kot reprezentanta češkoslovaške in premagala Jugoslavijo »3:0, katero sta zastopala naša najboljša igrača Maksimovič in Heksner. Ljubljana postavi proti renomiranima nasprotnikoma svoje najmočnejše moštvo, ki sicer nima izgledov na zmago, vendar bo skušalo doseči čim častnejši rezultat V okviru dvomateha bo nastopilo 5e nekaj najboljših igračev Ilirije, tako da bo spored prav pester. Tekmovanje se bo vršilo ▼ dvorani Delavske zbornice v nedeljo ob 20. Z ozirom na velik renome gostov, vlada t Ljubljani za prireditev veliko zanimanje. Mednarodni lahkoafletsM mfffng Ilirije se bo vrffEt v proslavo 20. letnice V nedeljo 29. t m. ob 15. Da svojem Igrišču ob Celovški cesti z naslednjim programom: tek 100 m, tek 2000 m juniorji kat. C (1. 1914, 15), met krogle, skok v daljavo z zaletom, met kladiva, tek 1500 m, skok ob palici, tek 400 m, skok v višino z zaletom, met diska, tek 5000 m. Tekališče meri 385.20 m, Je iz ngaskov in ima dva nedvignjena zavoja. Pravico starta imajo vsi verificirani člani klubov J. L. A. S. ta inozemski atleti, ki so včlanjeni v IFAA. Prvi v vsaki disciplini prejme kolajno, drugI ta tretji prizaanico. Prijavnino za osebo in točko Din 5.— s prijavami je poslati najkasneje do 22. maja opoldne na naslov: Karba Drago, kavarna »Evropa«, LJubljana. Klubi izven Ljubljane ne plačajo prijavnine. Zakasnele prijave se ne bodo sprejemale. Tekmuje se po pravilih J. L. A S. Službene objave .[LAS CZ XVin. seje upr. odb. dne 4 maja 1932) G. Bergant, Maribor. Naproša preložitev termina za Shell pokal od 12. junija na 8. maja. Predsedstvo je odgoditev izjemoma dovolilo zaradi nujnosti in z ozirom na važne razloge. Upravni odbor odobri gornji sklep predsedstva. Poslane propozicije za to tekmovanje so v redu. SK Rapid, Maribor. Poslane propozicije za tekmovanje 2. maja »o v redu. Istočasno sporoča, da je poravnal Rapid svoj dolg. SSK Maraton, Maribor. Pošilja prepis zapisnika tekmovanja od 23. in 24. aprila, ki je v redu, samo manjka podpis predsednika kluba, kar je treba naknadno izpolniti. ASK Primorje, Ljubljana. Naproša črtanje dolga z ozirom na stroške pri cross-countrvju, kar predsedstvo ni odobrilo. Potrjuje se sklep predsedstva. Odbija se prošnja istega kluba za odgoditev plačila, ker se mora enako postopati napram vsem klubom in ker stanje savezne blagajne ni tako, da bi lahko ostalo brez prispevkov klubov. Na vprašanje istega kluba se tem potom objavlja rezultat atleta Krevsa ob priliki cross-country prvenstva Jugoslavije s 36 minut 40 in dve petini sekunde. Poslane pto-pozicije za tekmovanje 22. t m. so v redu. Pošilja reverz o prejemu prehodnega darila dravske banovine g. dr. D. Alarušiča.Z ozirom na prošnjo se ima sporočiti odborniku g. Karbi, da izroči gornjemu opremo in članarino atleta Lejke. Vlaga protest na glavno skupščino proti kazni g. D. Sancina ln ASK Primorja v zadevi atleta Lejke. Opozarja savez, da ni nič izvršenega za prireditev štafete »Jutra«; sklene se v tem predmetu napotiti Ilirijo v izvršitev njene dolžnosti. SK Ilirija, Ljubljana. Z dopisom od 3. t. m. javlja, da zaradi poškodb, ki so se preje dogajale pri štafeti »Jutra« ne more pre^ vzeti odgovornosti za regularen potek tega tekmovanja. L"gotavlja se. da je SK Ilirija s svojim dopisom od 11. januarja t. 1. napovedala to tekmovanje brez kakih omejitev, nkoravno ji je že tedaj bilo znano, kar navaja sedaj za razlog odklonitve prireditve. Sklene se, da ima SK Ilirija brezpogojno izvršiti sprejeto dolžnost, in siceT dne 16. maja, ker je za 8. t. m. že prepozno. Določi * datum 16. t. m. zaradi tega, ker je ta dan, drugi dan binkošti, določen v starih propozicijah kot stalni termin te prireditve. Ugotavlja se, da slednji klub ni objavil natančne objave po členu 21. t. p. pa.., zaradi česar se ima izvesti preiskava, zakaj to ni bilo izvršeno. Istočasno se po čl. 77. izreka Iliriji prepoved javnega nastopa do rešitve te zadeve. Preiskavo v tem predmetu imajo izvesti odborniki gg. S. Sancin, geom. Cerne tn D, Karba. Suspenz g. D. StepSnfka ostane v veljavi, akoravno slednji ni verificiran atlet Prijavljeni redosled za mednarodni miting 29. maj* »o vzame na znanje. G. GrOnfeld, Ljubljana. Vlaga pritožbo zaradi preiskave; konstatira s©, da je slednja pravilna, ker je vložena prijava. V pogledu načina pisanja so imenovanemu pošlje poseben dopis. Predmet preiskave proti g. D. Step&ni-ktL Sklene so imenovanega zaališati pismeno. Predmet zaslišanja g. 5. Marchtottifa. Pooblaščajo se sa vezni odborniki gg. & Sancin, Karba m geom. Cerne, da zaslišijo vse osebe, ki pridejo ▼ poster r tej zadevi Predmet zaslišanja g. GrOnfelda. Skico« »o slednjega zaslišati pismeno. Ugotavlja »e, da g. S. Šancin ni bil pooblaščen zaslišati kot savezni odbornik, temveč samo kot to-žitelj v smislu čL 76. k. p. G. S. Sancin, Ljubljana. PredJog slednjega ▼ zadevi štafete »Jutra« je rešen na današnji sej L Atlet Srečko Perko. Slednji m ima »-slišati pismeno. Zapisnik seje zbora sodnikov dravske bist-novtne, Ljubljana, m vzame r rarmotrrva-nj« na prihodnji seji. — Predsednik; Graui Zdenko, odbornik; Kratky Walter, tajnSc Zdravko Frančič. Amater t Zagorje trt (l^T) Na praznik se je odigrala na igrišču SK Trbovlja prvenstvena tekma, ki je končala s porazom Zagorja. Tekma ni nudila v nobenem ozira športnega užitka. V začetku Je prevladovalo na polju Zagorje, ki pa Je par sigurnih šans zastreljalo. Moštvu Zagorja manjka sistematičnega treninga. Raztrgana igra, nesmiselno podajanje žoge ne more roditi zgoditkov. Nekaj pa so pokazali Zagor-J&ni pri tej tekmi, namreč požrtvovalnost Niso klonili tudi, ko je sodnik v prvem polčasu izključil njihovo desno krilo. Amater nas je razočaral. Med obrambo in napadom ni bilo zveze. Krllska vrsta Je bila šibka, napad boljši. Moštvo se ni moglo uveljaviti, kljub temu, da je igralo proti 10 igralcem Zagorja. Nasprotna obramba jim je bila trd oreh. Amater je bil siguren zmage, podcenjevanje nasprotnika, ki Je sicer na zadnjem mestu prvenstvene tabele, pa mu Je prineslo pičel rezultat Sodil je tekmo g. Vidic zadovoljivo, ako izvzamemo nešteto rok, ki jih je prezrt Nogomet na Jesenicah. Na praznik se Je vršila na športnem igrišču v Kurji vasi na Jesenicah nogometna tekma med rezervo »Bratstva« ta I. moštvom SK »Korotana« iz Kranja, katera je končala z zmago gostov v razmerju 5:2. Tekma sama ni nudila prav nobene lepe igre. V nedeljo se bo vršila na istem igrišču tekma. Nastopi L moštvo Bratstva, rezerva pa nastopi dopoldne v Kranju proti SK »Korotanu«, popoldne pa v Tržiču proti SO Sokolu. KoleSar«ko društvo »Zarja« za »rez Radovljica na Jesenicah razpisuje prvo med klubsko otvritveno kolesarsko tekmo. Ta prireditev bo prva r tako velikem obsegu na Gorenjskem, in se bo vršila 15. m 16. t. m. na Jesenicah. Vsi tekmovalci, kateri se prijavijo do 10. maja, imajo brezplačno hrano in prenočišča za oba dneva, oni pa. kateri se bodo prijavili po 10. maju in gostje, pa hrano in prenočišče po znižani cent Tekmovalo se bo po pravilih Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije ter po oestno-policijskem redu. Vsak tekmovalec vozi na svojo odgovornost in vsi tekmovalci pa morajo biti na mestu eno uro pred pričetkom tekme. Prijava za tekmovalce znaša 10 D:n, za spurtno tekmo na 300 m pa 5 Din. Za tekmovalce je določenih preko 30 bogatih in praktičnih daril. Društvo si pridržuje vse pravice glede sprememb. Start ob vsakem vremen.u. — Program. — Dne 15. maja: Glavna med-kluibska, cestna, kombinirana tekma I. del na 130 km. in sicer: na nrogi: Jesenice — preko Radovljice. Lesc, Bleda, do Bohinja, proti Srednji vasi k Boh. jezeru, obratno skozi Bistrico nazaj na Jesenice ter okoli Jesenic n« cilj. Pričetek tekme ob 7. zjutraj _ Ob 9.30 zjutraj, medklubska juni-orska tekma na 46 km po progi: Jesenice— Kranjska gOTa in nazaj ter enkrat okoli Jesenic na cilj. — Ob 9.10 medklubska ju-niorskfl tekma na 20 km za novince. Proiga: Jesenice—Žirovnica in nazaj. — Ob 10. medklubska daimska teHna na 2 km skozi Jesenice na Plavž do Klinarja in nazaj na cilj. — Ob 10. 4 km tekma za starejše člane. kateri še niso tekmovali, in sicer: Skozi Jesenice. Javomik in nazaj na cilj. — Ob 13.30 skupni izlet v prosto naravo k slapu Peričnik. — Dne 16. maja: Ob 9. polževa medklubska tekma na 50 metrov. Ob 9.30 spurtna tekma na 300 m. Ob 10. glavna medklubska tekma (kombiniran* II. del) na 4 km. Tekma je g rskega značaja in se vrši na progi Jesenice—Sv. Križ. Start pred gost. Čufer, cilj pred gost. »Pri Jerci«. — Po končanih drikah razdelitev nagrad v klubiskem lokalu pri g. Muleju, Jesenice, Krekov trg 2. SK Ilirija (nogometna sekcija). Moštvo za današnjo prv. tekmo z Mariborom naj bo v garderobi ob 15.30, pričetek tekme bo ob 16. Predtekma Ilirija komb. : Hsrmes komb. se prične ob 14.30; v garderobi naj se javi točno ob 14. moštvo: Malič, Mavec, Kveder, žitnik, Gogala. černač, Ftohaček, Eiselt, Glušič, Ladiha, Domicelj, Derenda, Ložar, Rihtar. Nastop rediteljske in blagajniške službe točno ob 14. Državno prvenstvo v sabljanju ln r»-vanžni turnir s Češkoslovaško v LJubljani. Ob binkoštnih praznikih se bo vršilo v Ljubljani državno prvenstvo v sabljanju ter obenem revanžni turnir s češko akrpo, ki je določena za olimpijado. Prireditev bo večjega stila ter bo bresz dvoma vzbudila med našo javnostjo, ki »e doeedaj 6e ni mnogo bav.ila z lepo panogo športa, re-liko zanimanje. O tem eportn kakor tndi o priredi-tvi sami bomo r prihodnjih dneh objavili razna zantmiva pojasnila. Poslano K noticam r ctoevnfk^i »Jutro« St 102 Ia 103 ter na »poslano« v fcfcesm dnevniku št. 104, ki nosi podpis g. Mušana Mrsteveliča, navajam naslednje: Dejstvo prodaje prepreg t csl noticah je opisano nepravilno ta ne odgovarja dejanskemu stanju. Preproga so bile namrfd prodane za 41.000 Din to ne za 44.000 Dm. Na račun kupnine Je plačal kupec samo 6000 Din, ostanek kupnine pa se Je zavezal plačati v obrokih, to sicer del te kupnine v šestih mesečnih obrokili. Vsi od te okotoost! ima kupec pote© raožnort, zadr-ža/ti ostanek kupnine, če smaftra, da se bo sodišče poetavCo na stališče, da je prodaja protizakonita, oziroma izpoc5»Jm. Ramo zaradi tega Je trditev eS. notte o tevršeri slepariji najmanj vsaj preuranjeo«. Kajti že zgolj na podSagl v noticah naivedene ocenitve ima kupec v rokah preprrtig sa. trikrat večjo vsoto kot Jb Je že izplačal prodajalcu. Druga notica 4. »cus-Ja spcroC*, Ja oceniitev preprog, kater« so prodaH aoeki Rutsi«, na poziv kupca fevir^Sl g. MtaSact Stu-teveiič z nekim drugim cesiilcem, čiigar kne nž navedeno. 2e dejstvo, da Je Mutevežiič pofcHani ijiibijaaitftil trgovec preprog, moreš v^badStl dvom o nepTtSirssaoatl ocenitve konkurentovih preprog, — pceefc>-no ker Je ta cenitev r posiecDci sfinžiija za podlago svan-ečim noticam daevcSka »Jtv-tra«. Utesmeijerioetf caneHfjsaega ftrorss as Bftuje Se po okotoooti. da Je g. Ifr^a Mtv teveHč takoj nasdecferjl dan po &r>«g4 notici s svojim poslanim netočne to SkocR^V ve podatke c®_ notfc spravfi v zrrerao neposredno z moj&n, četadi ns pcpdteosna pora«, v^fco oanačendan taiesioim ta cfoeuem pre* š e 1 k reMaiml svoje festne InrttSke kot *o-gičnemn zakljiučka (demoogtrstžo a eca>-trarlo). čepDve Mari&ri« kot prireditev Ženskega društva, ob 20. pa bo prva ponovitev Langerjeve komedije »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«, ki spada med najboljša dela znanega češkega dramatika. Poslovilna predstava Djuke Trbuhoviča, priljubljenega režiserja in tenorja mariborskega gledališča, ki si je tekom dveh let svojega delovanja v Mariboru pridobil splošno simpatije, bo v sredo, 11. t. m. nastopil bo kot Štefan Koltay v Abrahamovi opereti »Viktorija in njen huzar«. Kraljestvo mode Pikčasta tvoriva fce laTil je modna publika * veliTdm odo- !>ravaniem sprejela pikčasta blaga, letos pa. ro tvoriva te vrste prodrla popolnoma v ospredje modrega zanimanja. Elegantna dama je namreč spoznala, da učinkujejo vzor-iasti komadi silno mladostno in obenem elegantno ter da so uporabni za na promendo prav tako kakor za popoldanske obiske. Nedvomno je v veliki meri povzročila priljubljenost pikčastih modelov njih mnogostran-s;ka uporabnost, ki jo zna dandanes vsaka slama primerno ceniti. Tudi se ni bati, da bi pdfcčasta moda prinesla nekako enoličnost v modni okvir, saj §o tvoriva te vrste v risbi in barvah izredno raznovrstna. Velike in male pike se namreč vrete v pestrem nizu. Prav tako nudijo zadostno i^premembo pastiljni motivi, kolobarji m krogi, kakor tudi večji vzorci, ki sestoje is različno velikih krogov in pok. Skoro vedno kombiniramo pikčasta tvoriva z enobarvno tkanino in dosežemo na ta način ori-trinalne in vendar diskretne kontrastne učinke. Kako rasnoUčna Je pikčasta moda (Id sa izraža prav fcjro v blaga kakor v svili), pre- dočuje naša zanimiva skupina skic: Na prvem mestu vidimo enega izmed onflj malih kostumov, M zbujajo največjo pozornost zaradi svoje profiiijene enostavnosti Kostum je lahko izdelan lz hiknjičastega volnenega blaga ali pa ia težke svile, ZvonČa-ato krilo in ljubko jopico z velikimi reverjl združimo x visoko zapeto, drobno - pikčasto bluzo, ki ima spredaj zašiljeno obliko telovnika. Zapognieni klobuček je enobarven m iste barve kakor kostum. Pikčasta tvoriva ne pristajajo samo vtV kim postavam, kakor bi mnogi menili, temveč se jih morejo brez skrbi posluževati tudi močnejše dame, seveda v primerni obliki. Kroj takšne obleke mora bita raven, kakor kaže naša druga skica, ki predstavlja svileno obleko z dolgim pikčastim kazakom. Modelu podaja vitkost navpičen sobčast trak iz istega materijaia kakor krilo in mali, nad vse apartni kep. Izredno elegantni so popoldanski kostum! a pikčasto garnituro. Naša tretja skica prikazuje takšen model, sestavljen iz visokega prepasanega princesnega krila, jopice s široko nabranimi modernimi rokavi in pikčasta bluza ■ k epom, ki učinkuje zelo mladostna. SOno Pubki bo razni pikčasti modeli te gaze - Sifona, ki morajo ugajati tudi najbolj razvajenemu okusu. Takšna elegantna obleka mora bati kar najbolj enostavno ukrojena, imeti mora rvončasto kriio in balonaste rokave. Kep in telovnik irodita letos zanimive izpremembe, M f3b dosežemo z razmeroma skromnimi sredstvi, ki dajo obleki docela drugačen značaj. Kako Bi moramo predstavljati taka predrugačenja, vidimo na naši skici: Srednja risba predočufe svetlo obleko s kratkimi rokavi in zvoneastim krilom, ki jo lahko oblečemo za tenis ali za dopoldanski sprehod. Takšno obleko spremenimo prav lahko v popoldanski moHel, če jo dopolnimo s karirastim plastronom v obliki telovnika, prepasanega z živobarvnim pasom iz jelenje kože. Še bolj pa predrugačimo obleko, če jo kombiniramo z barvastim kepom, čigar naramnice prekrižamo in spredaj zavežemo. Otroški dežni pSasc nacj bo k rtepreraočij ivega blaga s£ pa te usnja; oblika mora biti seveda kar se da enostavna: najbolj priljubljeni so raglanasti kroji s širokimi žepi. Ta komad bo dobro služil tudi na poti v šolo, prav tako ga more otrok dobro izkoristiti na poletnih počitnicah. Mali, prešiti klobuk v tvori vu popolnoma soglaša s plaščem. Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. Za nervozne, živčno bolne, počitka potrebne: Dobrna 20-dnevno zdravljenje v pomladanski seziji Din 1200.—. (Soba, hrana, kopeli, zdravnik in prevoz z avtomobilom.) Prospekti zastonj. Zdravniška posvetovalnica G. M. Naslova, oziroma imena zdravnika, vam žal, iz načelnih razlogov, ne moremo sporočiti Obrnite se, tn to čim •prej, na Vašega hišnega zdravnika, ki Vam bo gotovo pravilno svetoval, ali je .potrebno zdravljenje privatno, pri špeci-jalistu *M pa t bolni?ct — Dolgotrajna bolezen. Ker Vašega sp^.sa ni točno razvidno, v kakšnem štadiju se nahaja Vaša bolezen. Vam svetujemo, da se obrnete na ipecfjaHsta, ki Vas Je prvotno preisk&L Predvsem se mora ugotoviti vzrok temperature. Iz opdsa namreč ni razvtfdoo, da& je temip-eratara v vzročni zvezi s spJavom, t J. da li je nastala zaradi splava alt pa, da Je splav pospešil že prej obstoječo bolezen pljuč. _ j. p., Ptuj. Pomnožltev podkožne maSčobe r kftm-afe teriju je normalen .pojav, torej brez nevarnosti izzove ga pojemajoče delovanje jajčnikov. Temu nekoliko lahko od-pomorete s tem, da uživate preparate, Ki vsebujejo hormone JajčniSkov, n. pr. Un-dso. Glede Vašega vroučka Vam priporočamo, da ga peljete k zdravniku, ker nam je samo po Vašem popisu nemogoče točno ugotoviti njegovo bolezen. _ Epi lepsC Ja. Na vsak način se da VaSa bolezen saatno izboljšati, lahko pa tudi pospolno-ma ozdrarriti. Morate čim prej začeti s sistematičnim zdravljenjem v kakšnem zavodu. Najbližji Vam je iivčoi oddelek spfaSne bototfce r Ljubljani, ald pa nevrološka kKndka v Zagrebu, KnkovCčera uMca 1. Tam Vam bodo tudi nasvetovatt, ko se bo natančno ugotovilo stan« Vaše bolezni, kateri fepecdjalni zavod pride za Vas v pofitev. — P. M. L ©e ste sicer te-Jesoo popolnoma sdrarl, poskusite par tednov ee popolnoma vzdržati vsakega oto-čevaraja. V tem času skrbite za krepko hrano tn počitetk. Hladne kopeli Vam tudi topio priporočamo. Na ta način se Vam povrne mod. Glede pripovedovanja sosedovega, Vam pa svetujemo^ da storite VI isto. V skrajnem stečaja pričnete ■ u®van jem preparatov, katere Vam mora nas veto vati zdravnik! — život V splošnem sa tlvce bolje detaje hlad. Zato je favfi odmor v planinah sa lir črno batne primernejši, kot pa bivanj« na morju. — Influenca. če so napadi te me |xx!aylja}o na prehodu te jeseni t zimo, aU pa te strne t pomlad, La-flneaoa, potem velja gesto: Na prehodu te jeseni v atmo obdrži letno obleko ttm deti, na prehoda is stane na pomlad p« _ srftmako ottiekn. S tem preprečiš prehlad, &£ Je ran* taffluenoa. — Otrok. Pri otroka, ki je prekoračil prve leto, naj bo temperatura sobe 36—20 fetop6nj C. TJtrjeva-« ca Je treba sačeti ftim prsi eeveda naj ta priče«« pade v poletni čas In ee nada-$)q}e previdno toda 6ei Jesen ▼ sferno. Otrok naj bo hoKbor mogoče na« na »raku fin sonca. Večkrat aaj ee kopa t hladni ▼odi. — NSkotin. Ce s« hočete odvad?« kajenja, Je najboljše sredstvo trdna volja. Sfaa&ajte spiartlitl «r sklad uživanj« od&o-tina x Vašo koMrtit racijo. Prekomerno uživanj* Škoduje. Seveda, fte volja mL baš teko trdna, al lahko nekoliko pomagate tudi s sredstvi N* jxr. raztopina laplaa (1 tlsočlnko), s katero si večkrat Izpirajte usta. Del j časa pa seveda to sredstvo ni uporabljivo. _ Brey otrok. Vzroki, da 11C-mate otrok, so lahko različni, tei sicer pri moškem kakor prt ženski. Zato je tudii neobhodno potrebno, da se preifečeta oba. Pri moškem polagamo važnost na seme, da-tt j© plodovito. Pni Vas to ne pride v poštev, ker Je žena vendar zanosila. Potrebna je torej skrbna preiskava porodnih organov žene. — Porodnica. Pustite ženo toMko časa v bolnici kolikor jI odredi zdravnik. Ko se povrne domov, pa naj živi tako, kakor Je bala prej vajena, če je btlo to Mgdjenično. _ Kap. Otežkočena govorica, ki je nastala vsled kapi, ee bo polagoma Izboljšala. Zelo priporočamo električno masažo. — Zobje. Glede Vaših zob Vam bo dal najboljše nasvete zobozdravnik. _ Potne noge. Kot čistilna kopel je boljša topla voda. To storite vsaj 2-krat ua teden. Drugače pa kopajte noge v hladnejši vodi in menjajte večkrat nogavice, v katere ste prej nasuli malo pudra — Nahod. Zdii se, da trpite na tako zvanem >sensk«m katarju« (Heuschnup-fen), ki nastane vsled nepodnosljivosti gotovih cvetov, ki cveto v Vašem slučaju maja in junija. V novejšem času se dar jejo proti temu specialne injekcdje, treba pa je začeti z njdml par mesecev prej, nego se bolezen pojavi daje brez truda VSem kovinam najlepši sijaj! Cist In štedljiv v uporahi. Laški šmohor Slovenskim turistom je ža! premalo znan. morebiti zavoljo tega, ker se je razmeroma pozno, dasi stoji na turistovsko zanimivi točki, uvrstil med naše priznane planinske postojanke. Kajti koča. za število dosedanjih obiskovalcev v vsakem oziru zadostujoča, je bila kot nekak vidni znak delovanja podružnice SPD v Laškem otvorjena šele pred nekaj leti. Od tedaj pa zaznamuje presenetljivo lepo število obiskovalcev i domačih i lero-viščarjev in kopaliških gostov iz Laškega. Baš zaradi teh bi moralo biti na mestu, da se ali koča stalno preskrbi z vsakdanjimi potrebščinami ali pa da se tujci na primeren način pravočasno obvestijo, da je treba nekaj provijanta tudi nesti v nahrbtniku s seboj. Javornfk a!i Javor?ek, kakor pravijo domačini, je kopa, široka, podolgovata, prav malo izrazito izoblikovana, na onem gorskem hrbtu, ki reže košati, pošumljeni Malic nad Savinjo in njegovo idilično ležišče, gorsko se-lo Slivno z dve uri oddaljeno Mrzlico planino. Šmohor, t J. cerkev 9v. Hermagore, na najvišji točki Javoršekove kope, bi ne mogla biti slovenska cerkev, postavljena od žulje-vih. pobožnih rok Slovencev, od njih češčena in vsako leto redno od njih na določene praznike obiskana, ako bi ne stala poleg nje tudi prastara slovenska lipa. Kajti ni slovenske cerkve vrh hriba brez slovenske lipe m ni znamenite, starodavne lipe vrh visokega holma brez slovenskega božjega hrama. Tu pri Šmohorju nad Laškimi toplicami stojita pred cerkvijo, prenovljeno na zunanjih stenah m v notranjosti in z novima zvonovima opremljeno, dve taki prastari lipi, vsaka izmed njiju s tako ogromnim, debelim in obsežnim deblom, da eno more komaj pet mož x raztegnjenimi rokami objeti. Ljudstvo v okolici, med katerim gre tradicija, vedno sveža m zato živa in nepokvarjena, ju časti kakor cerkev Košutei, je vedno vsako leto julija meseca žlahtno duhteča veje nad seboj, dasi je ena izmed njiju leta 1879 do polovice pogorela in sedaj komaj še nost košate, še vedno vsako leto Julija meseca samo, in si tudi pripoveduje, da sta enako stari kakor cerkev. V bližini cerkve, ki se po eeB svoji zunanji obliki in po svojem zunanjem licu zelo loči od znanih pohorskih božjih hramov, vidiš pred kapelico sv. Fortunata, ki gleda noč ln dan naravnost v Savinjsko dolino pod Vojni kom in goro Oljko, precej globoko, obzidano in s stopnicami modernizirano jamo, v ikateri je bržkone nekdaj izviral osvežujoč studenec; sedaj je tu vse suho; ljudstvo pa ve povedati, da sta se v tej in v drugi, tudi še vidni Jami nekdaj skrivali st. Hennago- IzvleSek Iz programov _____ Nedelja, 8. maja LJUBUANA 9: Prenos te ceritvn Srca Jezusovega. — 9.30, Plošče. — 10? Versko predavanja. — 10.30: Dr. Korošec in zadružništvo. — U; Koncert zbora Zarja. — 12: Caa, poročila, plošče. — 15.15: »Sen kresne ooči C — 16: Akademija pomladka Rdečega križa na klas. gimnaziji — 16.45: Kako duhovtto kratkočasim sebe in družino. — 17.15: Dvoboj na harmoniki — 20: Esperantsko predavanje. — 21: Brandlov tria — 22: Čas, poročila. _ 22.15: Salonski kvintet. ponedeljek, 9. maja LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Caa, pk)šoe, borza. — 18: Salonski kvintet — 19: Ceščina. — 19.30: Glavne razvojne laze v umetnostni zgodovini.—20:Komorna glasba (člani opernega orkestra). — 21: Salonski kvintet — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 17: Popoldanski konert. — 30: Godalni kvartet. — 20.h0: Domači skladatelji _ 21.30: Poročila. — Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 12.30: Plošče — 17: Prenos zvočnega filma. — 20.30: Koncertni večer. — 21.45: Lahka glasba. — 22.40: Orkester. — PRAGA 19.20: Prenos ix Brna, — 21: Operne arije.— 22.20: Plošče. _ BRNO 19.20: Spevoigra. — 21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Lahka glasba. — 20.15: Poljuden koncertni večer__ 21.50: Klavir. _ 22.50: Plesna glasba. — D ITN A J 11.30: Godalni kvartet — 12.40: Plošče. — 17: Popoldanski koncert — 19.45: M. Claudiusa »Veliki Aleluja«. — 22.15: Operni orkester. — BERLIN 20.35: Improvizacije v juniju — Plesna glasba. — K0NIG3-BERG 16.30: Popoldanski koncert — 19.30: Komorna glasba. — 20.30: Španske, ruske in italijanske pesmi. — 21.10: Literaren program. _ M0HLACKER 17: Mešan program. — 19.30: Orkestralen koncert — 20.15: Schillerjeva proslava. — 21: Orkester. — 22.45: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA Branko Sodnik: T« • rsje Skripaje so se za njimi zaprla vrata kaznilnice. Čuden slučaj je tako hotel. V isti celici so bili in isti dan so jih izpustili. Zunaj je bilo sonce. Po petih mesecih bo ga prvič videli vsega. Ne samo za pol tire košček skozi ozko okno, zdaj so ga videli dosti več. Nebo, kolikor ga niso zakrivale strehe, ga je bilo polno. Še hiše in vsi, ki so jih srečavali. Čudno je s takimi ljudmi. Ne znajo ceniti življenja, dokler so sredi njega. Preveč hočejo od njega. Če ne dobe, vzamejo. In potem sede med štirimi stenami, med zamreženimi okni in zamreženimi vrati in sanjarijo o tem, kar jim je bilo vzeto. In vse življenje jim postane upanje, vera v tisti čas, ko se bodo te štiri stene razmaknile v soncu in bo krer'1 korak, kamor ga bo volja. Trije so bili. Živeti so hoteli, pa niso znali Pozabili so, da jim je stvarnik dal roke za delo. Rajši so jih dajali pod glavo in na soncu spali. Jesti pa je bilo treba. Vsakdo mora. Zato so jedli ono, kar so pridelali drugi. In ker pravi božja in človeška postava, da to ni dovoljeno, so uklonili tilnike. Strašno se mudi ljudem v mestu. Le naprej, le naprej. Toliko, da si ne dajo na oči poklopcev, kakor jih imajo konji, da ne bi gledali, kaj se godi ob strani. In če v svojem drobnem življenju napravijo še drobnejši korak naprej, so srečni, tako srečni, da bi to razglasili vsemu svetu. Ti ljudje so najbolj čudna bitja, kar jih je bog ustvaril če kdo ne drži z njimi koraka, če gre bolj počasi kakor oni, ga odrinejo stran, čeprav se pri tem zamude. Tako se je godilo trem, M so iskali po" Zaman so gledali za njo. Vse je bilo izhojeno kakor kolovoz. In ko je niso našli, so se ljudem umaknili in prvi je rekel: »Kaj ko bi spet šli na sonce »pat? Saj ni tako dolga pot.« »Dobro bi bilo — toda kaj bož dal y usta ° - Tretji pa je molčal. »Povej, kaj misliš ti?« »Kaj misl:--?« je nejevoljno ponovil in odmahnil z roko ... čudna je bila ta roka. Od blizu bi morda opazil, da je nekdaj delala, dosti delala. Zdaj pa je bila tako bela, da je ne bi skoraj ločil od dekliške. Da, nekoč je dosti delala, pa je prišlo veliko razočaranje, ki pride k vsakomur, in izpustila je delo. Z napetimi mišicami je omahnila. Mislila je, da dela zase, pa je delala za druge, za bele roke s prstani okrašene. In je nehala, ko je prišlo spoznanje. »Če bi delali... Morda bi bilo dobro in prav tako?« Roka je spet odmahnila, »Zdaj še ne, zdaj je še sonce. Kadar ga ne bo več, takrat morda ...« »Tudi takrat ne... V temi ne bomo delali. Saj prihajamo iz teme. Tam nismo delali. V mis'ih na sonce nam je mineval čas.« »Gobec, kaj boš pa jedel? Ali travo? Kaj misliš do ušes odpreti usta in se sonca najesti...« Roka je spet odmahnila. O, dosti je takšnih rok. Majhnih in velikih. Močne bi morda hotele biti, pa ne morejo. Pa niso zle. Popade jih časih jeza, pa se ukrote same. In vselej so varane, razočarane. Trij- so; vrata pred njimi so se odprla in sonce jih je prevzelo. Če bi legli v travo in ga lahko jedli, bi bili najboljši ljudje na svetu. Pa tako ne more biti. Božje in človeške postave hočejo drugače. Zato so njih življenja tragedije. Majhne, neznatne v primeri z drugimi in vendar so tragedije. Časih za trenutek pozabijo, kakšna je njihova usoda. Ne zavedajo se, da se ne more izpremeniti, kar jim je namenjeno. Sleherni med njimi skriva v prsih svoje hrepenenje. Misli, da se mu bo izpolnilo, da mu bo samo prišlo naproti Zato ne hiti. Počasen je njegov korak, ne kakor onih ljudi v mestu, ki se gnetejo, ki se jim zmer-j tako mudi Zemlja jih sovraži Ker so se z njo sporekli. Ne razumejo je in ona ne njih. Nikdar jih ne bo razumela, zato ji bodo tujci, zmirom in povsod. Zato jih bo zmirom sovražila in tudi ljudje, ki jih je zemlja prevzela. Korenine jim je ponujala, pa jih niso hoteli, ker so mislili, da jim b. 1o lastne pognale. Zdaj morajo gniti, 7-er brez njih — tako pravi zemlja. In vendar rasejo iz gnoja najlepše cvetice... Gnijejo, brez korenin so, mrtvi — pravi zemlja. In vendar ni tako. Vendar je življenje v njih. Ne vprašuj, kakšno? Življenje je! P^nce. Le jesti ga ne morejo, to je njib usoda. Trije so bili in še nešteto jih je. Slednji dan jih srečuješ. Če ne bi bile njih obleke strgane, vem, da h? stopili k slehernemu in mu stisnili roko. Dobri ljudje so. Čeprav imajo črno za nohtom. Zemlja jih sovraži, toda oni se zanjo ne zmenijo. Saj imajo še sonce, ki je vroče. In kadar ga ni, gredo ▼ ječo in o n*em sani&vi. Kaj ie n**'hav ereh? ra in njegov sosed sv. Fortunat pred paga-ni, ki so ju preganjali. Ako je to res, potem so to mogli biti samo Turki, ki so tudi res 1. 1529 tu divjali in Laško oropali, kajti sv. Hermagora je na tem mestu kot protežirane-mu svetniku oglejske patrijarhije bila postavljena cerkev kot najvišje ležeča podružnica Laške nadžupniie šele L 1421. Sedaj se niti njemu, niti njegovemu tovarišu sv. rortunatu ni treba bati aličnega preganjanja. Nasprotno! Slovenski turisti so njemu pripomogli do še večje slave, ki se bo širom Slovenije še širila enako, kakor se bo širil slovenski turizem. Toda kakor je ime sv. -Vohorja pri nas znano in pomembno, pa je pri Laškem Šmohorju vendar i^avni cerkveni shod 4. julija na praznik sv. Urha in 10 avgusta, na praznik sv. Lovrenca, očitno dveh domačih, slovenskih konkurentov onega Hermagore, ki so ga laški misijonarji iz"Ogleja prinesli med Slovenca Kadar se ta dva glavna cerkvena shoda obhajata na sončno-zeleni trati m v hladni senci onih dveh slovenskih lip, tedaj je zbran na Javoršekn nad Laškim številen narod iz v^eh strani. Saj ta naš Šmohar veže s svojo belo cerkvico m njeno visoko, s škriljem krito šestem, kotno koničaste streho, ozirajoč se skoz eno lino proti jugu. skoz drugo proti severa, dva popolnoma različna sveta, obenem pa vabi s svojima, norima zvonovima. milo in vabljivo daleč se na okoli razlegajočima vse so-sede na obisk, molitev, zabavo in' ve^j«. kl se odpira radovednemu pogleda proti severu, sega od rodovitne in bogate srednje Savinjske doline z mnogimi vasmi, cerkvami in obsežnimi hmeljskimi nasadi, preko Paškega Kozjaka. Stenice in Konjiške gore, v dobro razločnih terasah, do mirno m ravno potegnjene gozdne črte pohorskega grebena od izhoda pri »Mariborski« de tja kjer baš sedaj pri »Cerkvici« Miza Velike Kope v zapadnem Pohorjn grade r Jezernikoveoi kraljestvu novo planinsko p»-stojanko. Pa tudi Sv. Križ nad Belimi vo^-nu m strme planine nad Mozirjem in povrfc se koroški Plešivec s cerkvijo sv. Urše gledajo sem na Laški Šmahor Ta svet je mir-na^ sanjava idila, sanjava lepota, ki sama sebi ugaja. Proti Jngu, proti Savi in spodnlt Savinji je svet drugačen. Ostro robi vrhovi, piramidasti in stožčasti, s strmimi prepadi, z zobčastimi pečmi in čermi, na prvi pogled sami ugasli ognjeniki »trmieijo proti neb«, kot da bi ga hoteli doseči To je mlad, ognje-vit bojevit in razborit svet življenjske mo-či prekipevajoče mladosti in pomladi- VeH. ko Kozje, Lisca, Turje, Kum; v široki grap* zelenega Stražnika skrite pa se svetijo Rnn-ske toplice. Dt. Fr. Miši«. 17.«: Orfcester. _ ».10: TioKnrid konse* — Koncert opernega zbora in orkestra. Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen ln instrumentalen koncert — 21- V®, 5emi koncert — 22.10: Lahka glasbah _ torek, in. maja. LJUBLJANA 11.30: Šolska ™ o ^^ ^ 1F5: Plošče- — V.4&-. Dnevu« ▼estL — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Gtro» kotiček. _ 18.30: Salonski kvintet -« 19.30: Nemščina. - 20: Produkcija šote b las bone Matice (prenos te Uniona) — 22 i Napoved časa in poročila — 22.15: Salonski kvintet BEOGRAD 12.05: Plošče. _ 17: PopoMao. ski koncert — 20.30: Prenos lz Zagreba. — ~ 2250^ Ciganska godba. — o A 1t^30: Ploš£e- - 17: Lahka eSba. — 20.,«: Koncert Zagrebškega komornega tria. 21.30: Klavirski koncert z orkestronv. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.05« Mešan program. — 19.45: Prenos iz Brna. — 21: Pevski koncert z orkestrom. _ 22 20a Plošče. — BRNO 19: Prenos iz Prage.' — 19.45: Češki zabaven program. — 21- Pm. nos iz Prage _ VARŠAVA 17.35: «mfonJ-čen koncert _ 19.-50: »Cavalleria rusticainK na ploščah. — 21.30: Rumunski večer. _ 22.40: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 12.40: Plošče. — 15.3th Koncert solistov. _ 17.05: Plošče — 20: Proslava Jožefa Marxa. — 21.55: >Šansoni«* — 22.2o: Lahka glasba. _ BERLIN 20: Wagnerjeva opera »Rienzi« — K6NTGS-BERG 16.30: Koncert iz Lipske>ga. — 18e Plošče. — 19.15: Glasbeni plagiati. — 2»» vzhodne Pruske. _ 20.35: Opereta, _ MtrHLACKER 17: Koncert iz Frankfurta. —, 19.30: Pevski koncert — 20: Lahka »oVILA na MORJU« *&B88 POPOLNA OSKRBA (V ŠTIRIH OBROKIH) Z VSEMI TAKSAMI OD 1. IV. DO 31. V. DIN 55«_ IZ SOBE NARAVNOST V , i 198 Najidealnejše bivanje na morju. HOTEL, »LOPAR«, HOTEL »VE-LEBIT« in VILA »SONJA« nudijo ves komfort z izvrstno kuhinjo, lepe sobe, po najnižjih penzijskih cenah. Zahtevajte prospekte. Slovenski hotel „Kvarner" Malinska — otok Krk pod novo upravo. Krasna lega ob morju. Prvovrstna dunaj-SKa Kuhinja. 21 lepih sob. Cena z vso oskrbo Din 55. — Električna razsvetljava. — Zahtevajte prospekte! — Odprt od 1. maja dalje. 199 HOTEL VELEBIT Malinska na otoka Krku Biser Jadrana, s krasnim kopališčem, lepo urejene sobe z električno razsvetljavo. Dunajska, češka in domača kuhinja. Penzion Din 50. Zahtevajte prospekte. — Uprava. 204 99, Malinska Na krasnem prostoru tik ob morju. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo in lepo teraso. Vsa izvrstna oskrba in z vsemi taksami in kopanjem v lepem kopališču Din — dnevno. Prospekte in pojasnila na zahtevo brezplačno. 79 Hi V sredi mesta in obenem najbližji lil kopališču. Krasna terasa za solnče- l|f nje. Lepo urejene sobe ter najboljša Hi domača in dunajska kuhinja. Cene m! pensionu najnižje. Pojasnila in pro- Hi spekte pošilja brezplačno lastnik B. p i Kovačevič, Hvar. 80 Hotel KCVAČiČ Klimatsko zimsko zdravilišče in morsko kopališče. Moderno urejen hotel na krasnem prostoru tik morja v bližini kopališča. Sončne in lepe sobe. Prvorazredna kuhinja, ter dobra domača vina. Lastne ladje za izlete. Koncert. Tople in hladne morske kopeli. Penzion od 55 do 80 Din. Odprt vse leto. Prospekte v slovenskem jeziku dobite »Pri Putniku« na zahtevo Vam pošlje hotelir Peter Novak. Hotel SlavIJa Hvar Tik pristanišča za vse parnike. Krasen vrt s tropskimi rastlinami. Priznano izvrstna kuhinja, najskrbnejša postrežba. Penzion Din 65—75 in 10% postrežba. Zahtevajte brezplačne prospekte in informacije. Lastnik Ant. Miličič. 82 Otok Bab „ DALMACIJA Pension s po- i f • Hotel Bristol do h _ 100 Din. Palače strežbo in vse- I | Hotel Praha mi taksami ■ ** Vila Vilma HOTELI« A. 31 A C H A It 195 najlepše kopališče na našem Jadranu HOTEL SLAVIJA, v neposredni bližini pristanišča in parka, popoln penzion od 65 do 75 Din. Vse informacije in prospekti brezplačno. N. Knezovič. RESTAVRACIJA IN KAVARNA »Riviera" na Rabil, vi kot najizvrstnejša kuhinja ob najnižjih cenah. Domača in dunajska kuhinja. Prvorazredna vina. Priljubljeno shajališče vseh znancev, ki prebivajo na Rabu. 96 Polna penzija z vsemi taksami in postrežbo Din 55—60 dnevno! Hotel KOVAČEVIČ SPLIT H->te< Kovačevih r Splitu }t dobro «rej«e tn pt> liden bate! t 20 »oham;. v enotni mest«. Izvrstna kuhinja, mzke penzijske cene Din 55—60 dnevno. Sedež društva C. U. Družabna loka.! ▼ Splitu • tanujoSib Slovencev. Zahtevajte nadaljna pojas o-.la..' F. Lorenčak. lastnik. 86 BOL pri SPLITU Penzion VMoševič Bol je poznan zaradi svojih izvrstnih klimatičnih razmer. Krasno kopališče, dnevna zveza s Splitom. Lepo urejene sobe, izredno nizke cene. Soba z V3o oskrbo, izdatno prehrano, z vinom ta vsemi taksami, postrežbo ter kopališčem Din 50 dnevno. Prospektne zahtevajte od lastnika Vidoševiča. 111 Naše morje Hvar, mesto večne pomladi Hvar je izredno staTa naselbina. Kdo vse je tu že gospodoval, je danes nemogoče več dognati. Izzival je pa kraj sam po svoji legi in naravni bujnosti k naselitvi, ker uživa tu vsak vse leto skoro nepretrgano krasno mladoletje. kar je dalo po- vod, da se je razvil tukaj že zgodaj živahen tujski promet Naravoslovec dr. Un-ger je posebno opozoril na izredne ugodnosti mesta H vara s svojimi 2000 prebivalci, ker zasluži že glede svojih klimatičnih pojavov prvo mesto med vsemi zimskimi zdravilišči kakor morskimi kopališči. Srednja zimska temperatura mesta je 10.6 C, odgovarja torej razmeram na Siciliji ali Kirfu. Megle so tu sploh neznani pojavi. Prehodi temperature so zelo mimi; ostri vetrovi se radi vsestranske krajevne zaščite ne morejo uveljaviti. Hvar leži v pasu najredkejših padavin ob Jadranu, zato nima v najtoplejši dobi leta t:ste zaduši j i ve soparice, ki se- javlja v drugih krajih iste širine, ker vsebuje zrak zelo malo vlažnosti, zato pa pihljajo vedno hladilne sapice. Število sončnih ur je enako onim v Egiptu. Vsi mestni hoteli tekmujejo pri kakovosti kakor ceni vsega, kar nudijo gostu. To velja istotako za reprezentativni Pala-ce-Hotel s svojimi razglednimi terasami in krasnimi nasadi, kakor za hotela »Kova-čič« in »Overlandc z izvrstno domačo prehrano. Tudi zasebnih stanovanj je mnogo na razpolago. Proti kastelu Spagmuolo, ki je s trdnimi zidovi zvezan z mestom, vodi šetališče z divnim razgledom čez moTsko planjavo, in še silnejši vtis dela panorama pri utrdbi Napoleon. Mojstrsko zamišljena je samo par minut od Loggie oddaljena morska kopel, nesporno najlepša na vsem Jadranu, s številnimi kabinami iz mramorja. Tu se dobe tople in mrzle kopeli. Posebni častilci Hvara 90 si že tudi ob robu morja in mesta zgradili zale vile, katerim pa gre tudi občina v tem na roko, da jim nudi olajšanja razne vrste, ker stremi za tem, da se mesto živahno razvija ta da se izkoristi v čim višji meri ta božanstveni kos zemlje v prid zdravega in udobnega življenja. Popolnoma druge vrst« zabava ie spremljanje prijaznih ribičev mesta Hvara v noči pri njihovem lovu in opazovati njih spretnosti in prastare preizkušnje pri teh podjetjih. Za malenkost najmeš tudi lahko čoln in krmarja, ki te pelje k raznim votlinam iin podmolom na otoku, kakor tudi k rarnim slikovitim naseljem ob morskih zalivih. Lepa je vožnja k modri špnlji na Biševo Zanimivi so tudi izleti v notranjost otoka. Pojezdiš lahko na konju, mezgi ali oslu na vse strani, ako te zanimajo preostanki starobitnih deloma še nerazkopa-nih gomil, stavbišč, puščavmiških dupel. v praveku obljudenih podmolov, razni predmeti iz antike in umetnine iz srednjega veka. Najznamenitejši kraji te vrste so na severnem obrežju otoka. Tu leži Stari grad, očividno že tudi po imenu najstarša in tudi najobljudenejša naselbina: dalje Vrboska. zman.a po svojih svetniških slikah. Prijetno letovišče je mesto Jelša. Originalnim običajem ribičev m viničasr-jev se vidi, da so navezani m a zelo pestro zgodovino davnih stoletij, katerim sta pa dala cerkev in posebnosti pristno slovanskega žitj.a še posebej svojevrsten kov. Prijaznost, naravno m skromno vedenje ter naiklanjemost napram tujcu zapusti obiskovalcu našega otoka vedno dober trajen vtis. Iz Splita, danes glavnega mesta Dalmacije, dosežemo Hvar lahko ta dnevno večkrat po prijetni dvemrni morski vožnji, ta imamo od tam tudi brze parobrocLne zveze na Korčuilo, v Dubrovnik, Kotor, Sušak in Trst. I.zu-on tega je živahen lokalni promet s vsemi sosedinimi otoki kakor z vsemi pristanišči dalmatinskega obrežja. Hotel Učka in Hotel Pilar z dependanco vila „Ljtiba" S PARNTKOM V % URE OD SUSAKA. IZVRSTNA DOMAČA IN DUNAJSKA KUHINJA. HOTELA IN VILA NUDITA VES KOMFORT Z VSO OSKRBO, DNEVNO DIN 60—70 Z VKLJUČENIMI VSEMI TAKSAML PROSPEKTE BREZPLAČNO! HOTEL CRIKVENICA. Prvovrstna hiša, z 32 sobami, z balkoni na morje, tekoča voda v sobah. Zahtevajte prospekte! Upravnik hotela LJUROMIK TUDOR MitGidinr BASKA NA KHKU CENE POPOLNI DNEVNI OSKRBI — VKLJUČNO VSE TAKSE IN POSTREŽBA — DIN 65 DO DIN 75. VSE INFORMACIJE DAJE BREZPLAČNO LASTNIK. LASTNIK ANTE TUDOR N&fptljetaefše bivanje v Crikve^ici nudi komfortni penzion-restaurant VTLA RUŽICA ter dependanca VILA ANETA Najfinejša oskrba ob najnižjih cenah. Krasna lega in razgled. Zahtevajte brezplačne prospekte. 95 V Hotel Pension ADRIA", Crikvenica pod novo strokovno upravo. Prvorazredno urejen s komfortnimi sobami. V neposredni bližini kopališča. Meji na prekrasen zdraviliški park. Izvrstna dunajska kuhinja, cene zmerne. — Lastni park in šetališče. 192 Hotel „SLAVIJA" Pension Novozgrajen na krasnem prostoru v okraju vil. 25 moderno urejenih sob; s tekočo vodo in balkoni z razgledom na morje Lep park in borov gozd. Par korakov na plažo. Vedno svež in čist zrak. Prvorazredna domača in dunajska kuhinja. Prospekti na zahtevo brezplačno. Brzojavni naslov: »Slavija«, Crikvenica. Lastnik Albin Starešina. 78 HOTEL CRIKVENICA Pomladne in jesenske cene Din 60, ▼ glavni sezoni Din 65—75. Prospekti zastonj. KRALJEVIČA Najstarejše morsko kopališče, pci ure od Sušaka-Reke in postaje Plase. HOTEL LONČARIČ Selce pri Crikvenici ob kopališču. Vsaka soba s teraso z električno razsvetljavo in vodo. Dunajska kuhinja, fina vina. Polna penzija Din 50, v glavni seziji Din 60. Zahtevajte prospekte. 205-a Potujte na naše morje! Peščeno morsko kopališče OMIŠ PRI SPLITU HOTEL „BELLEVUE" novozgrajen tik ob morju, ▼ sobah tekoča voda, danzing na morski terasi, polna penzija, a sobo in vsemi taksami in postrežbo Din 60—85. Domača in dunajska kuhinja. Nobenih zdraviliščnih taks. 85a Hotel »SLAVIJA« OmišalJ Nov, moderno zgrajen hotel ob morju z lastnim kopališčem in plažo za otroke, lepo urejene sobe, električna razsvetljava, zdrava voda, izvrstna preskrba s sobo in vsemi taksami Din 60—70. Vse informacije in prospekte zahtevajte od lastnika Nikole Albaneže. 90 Hotel „ADRIA" Dubrovnik — Lopnd Novozgrajeni hotel s 30 prvorazredno urejenimi sobami. Tekoča voda. Hotel v bližini kopališča. Velika lepa terasa za solnčenje. Prvorazredna kuhinja in tudi dunajska kuhinja. Od Slovencev prednostno posečani hotel. Penzion s sobo ln vso oskrbo 70 Din. Prospekti na zahtevo brezplačno. 118 ^eitstcit Miratnar Maicafsfia na krasnem prostoru, tik morja, v bližini kopališča. Zgrajen ob obronku gozda. Lepa terasa. V sobah topla in tekoča voda. Mednarodna kuhinja po zmernih cenah. Govori se slovensko. Prospekte pošilja na zahtevo uprava penziona »Miramar«. 120 Hotel Vetebft t Bašld t9c ot> morju, ▼ neposredni bližini kopališča, nudd gostom prav prijetno ta ceneno letovanje na morju. Lepo urejene sobe, električna razsvetljava, tekoča voda. Terase za sončenje, senčna šetališča. Slovencem najbolj priljubljeno letovišče. S ESAK Najidealnejše bivališče ob morju iparkfiotet (pečine Na sami morski obali. Najlepša lega Su-šaka. Mirno ležeč v sredini lastnega krasnega parka. Lastno kopališče. Solnčne, zračne sobe z razgledom na morje. Cene najnižje. Prospekte! 92 NOVI VINOBOL 145 Palače hotel Lišanj, Komfortno urejen hotel v bližini kopa lišča s prvorazredno kuhinjo in terasami za sončenje. Ne manjka ničesar Za. najprijetneje bivanje ob mor.iu. Najskrn-nejša solidna postrežba. Tekoča topla in hladna voda v sobah. Penzion od Din 65.— dalje. Zahtevajte prospekte! POMLAD v Grand hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Krasen park, tenis, kopališče, ribji lov, pošta, telegraf, telefon. Avtobusna zveza s postajo. — Izvrstno meblovane sobe. — Dunajska in domača kuhinja. Nizke cene. Zahtevajte prospekte. Telefon št. 3. — Predsezonsko bivanje je v tej krasni naravi najbolj priporočljivo in prav ugodno. 181 Hote! »Centrala Bled p Telefon št. 57. Telefcm št. tU. Novo renoT-iraa. ttk Jezerski veranda, tenuva im vrt, šolnina kj>pelj, &c4m, garaže 'ji lepe šolnine sobe z razgledom na jezero. Cona ua »obe pred in po sosooi . . 15—20 Din s prebrano preia mhUs UttnftM m &wh pretmu in sta- ■oranj« po oajnižjih eeoaji. — Uprava aaci pavšalno MvMje proti meoe&ofaa obrefcooi. Vaa pojaanaU a»je npr»-ra bot»Z A K A«. Rova zgradba. Tik ob jezeru, kopališču in zdrav, parku. V vseh sobah tekoča mrzla in topla voda. 73 0 9 Idi® Staroznani najpriljubljenejšl hotel Bleda nudi gostom vso oskrbo, sobo, prvovrstno prehrano, vštevši napitnino m takse, za 1 dan Din 75.—, z- 5 dni Din 350.—, za 10 dni Din 650 ter vožnja s kolodvori na kolodvor. 74 Priljubljeno bivališča čestllcev Bleda. Komfortno urejene sobe. Izvrstna oskrba ob najnižjih penzijskih cenah. 75 HOTEL- PENSION nucH po zelo ugodni ceni popolno oskrbo do 1. Julija za bivanje do 3 dni dnevno Din 72.—; za 7 dni Din 460.—, všteto: stanovanje, hrana, napitnina in takse. Za daljša bivanja večji popust. Zahtevajte prospekte. 137 306 postelj, M kopata* M*. (S0=E® Najmodernejši in najbolje opremljeni kotel v driavl L»3tu» termalno - plavalna sopel t sami hi&L — Kompletna penzija (najboljša »o*«, prvovrstna oskrba, poatrežba, »draviii&ka taksa ln termaJna kopel) pomladi 95 Din. — Zahtevajte aašo pav šal do oferto, ki Vam n udi še nadaljnjo prednosti. PARK - HOTEL BLED \VEEK-END 1, 2, 3 dni po Din 90.—, 5 dni IO dni Din 430 Din 840 V tej ceni vključeno: soba, prvovrstna prehrana, napitnina, vse takse ter vožnja s kolodvora in nazaj. — Pri 5dnevnem bivanju pri povratku na železnici 75 odstotni popust. 136 HOTEL OB JEZERU 135 Petran Pension in soba izven sezone dnevno Din 60—75. Juli, avg. Din 80—120. Prospekti na zahtevo. Dogodki za mejo Opčine — Po«rj;ioreale. >Popolof se trudi, da bi privadil občinstvu na ime »PosEtioreale« za >0picina£, ki naj izsine, ker je vzeta iz slovenskega kratev-ne«a imena. >Popolo« hvali krasoto Opčm, ki so postale mesto z vrtovi, kamor Trža^a-ni tako radi izletajo. dostavlia pa. da ako se hoče doseči, da bo ta kraj. ki je zrasel pred vrati Trsta, bolj upoštevan, se mora Takoj spremeniti njecrovo ime »Villa Opic."na< v »Pousriorealec. kar nai izvede župan dr. Pitacco. Ako se to ne z^odi, bodo fašisti bojkotirali Opčine. Nov samostan t Tr-tn. Pri Sv. Vidu si nameravajo zgraditi frančiškani samostan. Tržaška mostna občina jim ie odstopila prostor za cerkev brezplačno, za zemljišče, na katerem bo stalo samostansko poslopje, pa zahteva po 30 lir zn kvadratni meter. To je prednostna cena, ker se pričakuje od patrov iz starih provinc, ki jih b^ najbrž sedem, da bodo krepko delovali ▼ smislu fašističnih stremljenj v tržaškem mestu. Posefanje Zadra. Od Velike noči dalje po sera jo Zader nedeljo za nedeljo izletniške skupine dopolavora in drugih fašističnih organizacij. Zadnio nedeljo v aprilu ie bilo iz milanske provinr« v /';«dru 1500 dopolavoristov. To poseranfe Zadra se bo vleklo sedai vse nedelje do pr»-ne jeseni, kakor vsako leto. Vedno se »prizore bučni sprejemi v pristanišču, slediio povorke z sodbami po mestu, popoldne na korakajo izletniki v družbi zadrskih fašistov do meje in tam se vršijo govori s hrupnimi vzkliki proti Velebitu . . . >Hujskači. ki ovirrrio šolski Šolski skrbnik Mondino nadzoruje sedaj šolski pouk v Istri. V okolici Kopra je navedel na zborovaniu učiteljev in občinskih načelnikov, da se moraio učitelji med virtv sorodcie boriti še s številnimi težkočamt, ker se dobijo še tuintam hujskači, ki hočejo ovirati italijanski šolski pouk. Razvil se je o tem dola razgovor, ki era je zaključil Mondino z apelom na učiteljstvo, da n*i krepko vztraia v svojem delovanju, ker r*> s pomočjo oblasti v kratkem odstranjeno 00-vsodi 00 deželi vsako nasprotovanje fašistični šoli. Avtomobilska re«ta Tsrrtn - Tr^t - Reka. Za avtomobilsko cesto med Reko in Trstom je bilo predloženo kompetentnim obla-stvom tekom zadnjih let že mnogo prošenj skupno z ureditvenimi načrti. Lansko poletje je došlo iz Rima poročilo, da je omerv**-na cesta spreieta v program avtonomnega cestnega podjetja in da se jeseni že prične delo. Rečani so sprejeli vest skeptično, navajeni obljub, ki se nikdar ne izpolnijo. Nedavno se je vršil v Milanu mednarodni kongres za gradnjo cest, na katerem se J® razpravljalo o velikem omrežju avtomobilskih cest po vsej Evropi. In zopet je zrasla na Reki upanie na avtomobilsko cesto. Fašistični tisk se zavzema za nujno zgradb® avtomobilske ceste Turin - Trst - Reka, Fašistični plesi ca Goriškem. Spomlad je tu in bliža se poletje, M zopet polno plesnih prireditev, kakor je razvidno že iz sedanjih naznanil po listih. >Gazzettino< napoveduje veliko >šagTo* f Kalu na Kanalskem. Predpustni čas je prirejal plese dopolavoro ta pod tem imenom jih bo največ tudi tekom poletja. Na gospodarskih zborovanjih priporočajo fašistični govorniki štedenje do skrajnosti, ker živimo v izredni gospodarski krizi, fašistični voditelji >prosvetnih< institucij pa odrejajo po-vsodi ples za plesom. Mladina rada pleše m v oblastne blagajne pritečejo s vsake plesne prireditve lepe množine lir. Bivši tajnik fašistične stranka Tura ti ]» očital večkrat Primorcem, da preveč piešejo in nekoč je izjavil, da že prav težko gleca plesno mani jo v Julijski Krajini. Pokojni fašistični hijerarh Domeneghini r Trstu je dovolil dopolavoru plese samo cb posebnih prilikah. Odpadla sda Turati in Domeneghini in ž njima omejevanje in odpravljanje plesnih prireditev v Julijski Krajini. Sedaj plešejo lahko povsodi, kolikor hočejo. V letošnjem februarju je bil castopS >Idea del Popoloc v Gorici ostro proti plašni furiji Fašisti so zakričali ta cul jih .•» sam škofijski upravitelj Sirotti ter se rjavil na njihovo stran, šel je v redakcijo lista, ki je moral priobčiti njegov članek 9 plesu. Furlanska duhovščina, katere glasilo je omenjeni list, je protestirala proti Sirotti-ievemu odobravanju fašističnih prireditev, k! niso nič drugega nego samo zavajanje mladine k plesu in kanonik H-en je ogorčsaa povedal Sirottiju svoje mnenja, pa brea uspeha. Pri sedanjih fašiatlSnfh vodfteJJTh v JaH^ eki Krajini spada ples med sredstva, s ka« terimi se mladina trdno naveže na fašizem in če plesno zapravljanje denarja ruši slovenska kmetska posestva ter ie ples že uuit». sikakega slovenskega mladeniča in mlade?*-ko pognal z rodne grude, ie vse to v sklad« s fašistično obmejno politiko. Obnovitev vpisa hipote%. Po avstrijskem zakonu, ki je vella? v Prt« morju do 80. junija 1029, je obstojala hipoteka, dokler ni bila izbrisana. Po itali lanskem zakonu pa obdrži hipoteka svoje efekte 30 let od dneva vpisa dalje. Z uvedbo italijanskega zakona je bilo zaeno odrejeno, da lahko dosežejo oni. ki imajo stare htpo-tečne kredite (to so tisti, ki so že presegli 30 let), obnovitev vpisa hipotek tekom treh let to je do 30. junija 1932. Interesenti naj se obrnejo v tej zadevi nemudoma do bližnjih notarjev. Gozdni pofar zaradi klobaa. Ponoči 28. januarja t L se je pojavil ogenf v občinskem gozdu v Sempolaju na Krasu. Ljudje so vstali in šli gasjt. Trajalo je par ur, preden je bil ogenj pogašen. Škoda re bila precejšnja. Potem so ugibali, kako vendar bi bil nastal ogenj ono noč v občinskem gozdu. Kmalu se ie dognalo, da sta bili šli proti večeru 28. januarja mladenki Albina Legiša in Marija Švetlič v sozd. kjer sta napravili ogenj in si skuhali par klobas. Ko sta odhajali, nista zadosti pogasili ognja.^zato se je zopet razvil in se razširil v požar. Pozvani sta bili pred tržaško sodišče.^ kjer sta vse priznali in bili obsojeni Lesiša na 4 mesece in 20 dni ječe, Svetlič na na S mesecev ječe ali pogoino. Neprijeten doživljaj Chicaški župan čermak in nemški boksar Maks Schmeling sta pred dnevi doživela nad vse neljubo reč. Na avtomobilski vožnji so njim avtomobil nenadno ustavili stražniki, ki so hoteli v njih prepoznati dva iz Indiane pobegla kaznenca. čerma-kovo izjavo, da je on chicaški župan, so sprejeli stražniki s porogljivim posmehom, šele po temeljitem razgovoru s Chicagom, so sprevideli in priznali svojo zmoto. Izpustili so oba »kaznenca« z opravičevanjem, da so bili njih nameni povsem drueračni kakor njih dejanje. laž. orli, Kregar Rado t iegttlaclja isašlh naselij Iz Hca naselja ae zrcali njegova duhovna samoniklost. Arhitektura poedinih zgradb, kakor tudi oblikovanje celokupnega naselja izraža kulturno stopnjo njegovih prebivalcev vsakokratne razvojna dobe, njihovih socialnih, gospodarskih in političnih razmer. Povsem enako mora priti do Izraza današnja doba z vsemi svojimi karakterističnimi znaki. Sistematičen študij arhitektonskega oblikovanja sodobnih naselij, to ie pred vsem mest ln trgov, traja komaj par desetletij, pri nas pa se je začelo z reguliranjem šele po vojni. Za popolno izkristaliziran je pa bo potrebna najmanj ena človeška življenska doba. Naša mesta, trgi, letovišča in zdravilišča morajo dobiti povsem novo lice, ki se ima popolnoma razlikovati od onega pretečenega stoletja. Gospodarski in socijalni momenti so odločilni ter morajo priti tudi v oblikovanju celih naselij do popolnega izraza, kakor so postali odločilni v celokupnem arhitektonskem oblikovanju vseh tehničnih zgradb in industrijskih produktov. Obstoječe prilike ustvarjajo tudi v Oblikovanju naših naselij lastne forme. Danes moremo govoriti o industrijskem, letoviškem in zdraviliškem kraju, okraju, glavnem mestu, provtncijalnem mestu itd. Mesto samo ima zopet tipične okraje z vsemi potrebnimi cestami, kolodvori, pristanišči itd. Sodobne zgradbe za narodno kulturo, prosvetno, zdravstveno, higijensko vojaško in politično vzgojo, utisnejo karakterističen znak današnjim naseljem, pa naj si bo to sedaj manjši kraj na deželi ali pa glavno kulturno, gospodarsko ali politično središče naše države. Individualne zahteve poedluca se umaknejo skupnim interesom javnosti, kar omogoča velikopotezno, novo oblikovanje nastajajočih delov aH celotnih naselij, ter preoblikovanje že obstoječih, upoštevajoč krajevne prilike, kot geografsko lego, kli-matične razmere, oblikovanje in geološko sestavo terena. Poleg poznavanja krajevnih razmer pa tvorijo gospodarski, tehnični in higijenski momenti odločilen faktor v celokupnem oblikovanju. S pravilno regulacijo je ustvariti temelj radjoneinemu komunalnemu in narodnemu gospodarstvu. Strokovna rešitev tehničnih vprašanj, tičočih se kanalizacije, dobave p;'me vode pred vsem pa pravilnega reguliranja prometa, tako da odgovarja modernim prometnim sredstvom, upoštevajoč možnost razvoja in širjenja vsaj za dogled-n bodočnost, tvori predpogoj modernega urbanizma. Upoštevajoč zdravstvene zahteve tako v gradbenih predpisih za poedi-ne stavbe, predvidevajoč okraje za industrijo v situaciji, da ne morejo okuževati zraka z dimom Jn Izhlapevanjem plinov, z izločevanjem gotovih delov za parke, nasade, igrišča in gozd. trajno, za telesno vzgojo, igro in odpočitek, je podana garancija za pravilno rešitev moderne regulacije. V narodno-gospodarskem oziru je cena stavbnega sveta, gradbeni zakon in regu-tečni načrt v najožji medsebojni zvezi. VI-"ria stanovanjske najemnine ln amortiza- "ska doba je odvisna od gostote prebivalcev in ta od načina zazidave, diferencirano po legi z ozirom na prometne žile, v zvezi načinom utrditve cest, kanalizacije, vodovoda elektrike, plina Itd. Pri pravilni in pravočasni uporabi zakonitih sredstev se da preprečiti za razvoj mesta in sanacijo stanovanjske krize največje zlo, to je špekulacija s stavbnim svetom. Si roko grudna organizacija v davčni ln posestni politiki občine (opirajoč se na razlastitveni zakon) z zasiguranjem gradb. sveta za komunalne potrebe, predvsem za zgTadbe s cenenimi stanovanji, v zvezi z gradbenim pravilnikom, hipotekarnimi krediti, more odtegniti špekulativnim namenom razvoju naselja potreben svet. Bazo za pravilno reševanje vseh navedenih gospodarskih problemov tvori duhovito zasnovan in strokovno izveden regularni načrt, k! določa direktivo celokupni gradbeni poHtiki. To delo pa se ima prepu- stita strokovnjaku, ki se ▼ potei meri zaveda dalekoeežnih posledic svojega dela ln velike odgovornosti svojega poklica. Sted-nja na račun izdatkov za napravo dobrega regulačnega načrta more povzročiti nedosledno škodo tako na imovini posameznika, občine kakor celokupnega prebivalstva dotičnega kraja. Novi gradbeni zakon % dne 1«. junija 1931 upošteva važnost regulačnega načrta. Vsa mesta, trgi, letovišča in zdravilišča si ga morajo nabaviti v teku 2 let, ona pa, ki načrt že imajo, ga morajo modernizirati ter predložiti ponovno v odobren je. Interesi posameznika se često križajo s splošnimi koristmi ln to posebno v komunalni gospodarski politiki, pred vsem v gradbeno tehničnem oziru. Zato Je nujno potrebno, da se že v naprej točno določijo smernice za obravnavanje teh vprašanj in ugotove pravice poedinca glede zazidave in oblikovanja ter uporabe njegove posesti. V vsakem oziru morajo biti zavarovani v prvi vrsti skupni interesi z ozirom na javni promet, osebno varnost, telesno vzgojo, higijeno, zdravstvo Itd. Na podlagi daleko-sežnih pravic, ki jih daje gradbeni zakon samoupravnim oblastvom (občinam). Je omogočeno izvesti regulacijo kraja tako, da odgovarja vsem predpisom moderne gradnje mest ter zasigura pravilen in neoviran razvoj naselja v dogledni bodočnosti Regulačnl načrt se mara izdelati ▼ celoti. Sicer se v obstoječem delu mesta ali naselja ne predvidejavo bistvene spremembe ln je naloga arhitekta, da ohrani temu delu njegovo zgodovinsko arhitektonsko lice. Tudi iz finančnih razlogov je pri obstoječih prilikah težko izvesti regulacijo, ki bi zahtevala otvarjanje novih ulic in podiranje obstoječih zgradb. Večje spremembe se izvrSe le. če to zahtevajo važni tehnični razlogi. Povsem moderno pa se ima izvesti regulačnl načrt za nove kraje ali nove dele mesta s pravilno izpeljavo cest, situacijo trgov, parkov, igrišč, športnih prostorov ter določitvijo zaščitnega pasu industrijskih ln drugih okrajev. Med novim in starim delom pa mora obstojati najožja zveza, ki ju združuje z organsko celoto, tako v upravnem, gospodarskem, prometnem, kakor tudi arhitektonskem oziru. Dejstvo je, da se večina našfh občin ne zaveda velike važnosti, ki jo igra Izvedba regulacije na podlagi regulačnega načrta v njihovem gospodarstvu, predvsem v njihovih posestnih vrednotah. Vsi izdatki za javna dela, kot ceste, trge, kanalizacijo, vodovod itd. so odvisni od regulačnega načrta. Dviganje in padanje posestnih vrednot je v najožji zvezi z izvajanjem regulacije in večina špekulacij bazira na pravočasnem poznavanju regulačnega načrta. Vrednost stavb, ki padejo izven stavbne črte, se zniža za polovico, vrednost sveta in zgradb, ležečih ob glavnih prometnih cestah, trgih, križiščih, pa se podesetori i. t d. Z ozirom na dalekosežnost zakona in njegovega izvajanja na podlagi regulačnega načrta, je nujno potrebno, da se poveri njegova izdelava strokovnjaku. Njegova dolžnost je, da obravnava vse probleme kolikor mogoče objektivno in zgolj s strokovnega vidika. Poleg zahtev utilitarnega in tehničnega značaja, pa mora projektant upoštevati tudi umetniške zahteve, tako da odgovarja projekt tudi v estetskem oziru. Izdelava regulačnega načrta, od sestave programa, terenskega Študija, geodetskih meritev, zasnove, izdelave definitivnega načrta, pa do končne uradne odobritve, traja skoro dve leti. Na podlagi zakona si mora nabaviti samo v dravski banovini okrog 40 občin nove regulačne načrte ali pa obstoječe modernizirati in popraviti. V njih interesu Je, da store to čim prej, da tako omogočijo strokovnjakom temeljit študij razmer, ki so krajevno povsem raz- 1» zahtevajo tocBriduaiuo obrti nje. Tendenca, dobiti regulačne načrte brezplačno od javnih oblasti je povsem zgrešena. Inženjer ali arhitekt Javne oblasti je uradnik, ki vrši v prvi vrsti posle nadzorne oblasti in to na podlagi obstoječih zakonov. Stališče, ki je on zastopa pri izdelavi načrtov, je povsem drugo, kakor stališče občme in njenih prebivalcev, ki so materialno tangirani po izvajanju regulačnega načrta. Kot. nadzorni uradnik, ki ima odobriti načrt, smatra delo, katero je izvršil ( v tem slučaju regulačnl načrt), kot nesporno pravilno in ne bo pristal na eventualne spremembe, ki bi jih občina želela, četudi so povsem upravičene. Izdelovanje načrtov od gradbenopoMciJ-skih oblasti je ravno vsled obstoječe možnosti kontrole in odobritve po isti osebi z izključitvijo praktičnih strokovnjakov iJbo zttkantao k imeti nedogM* ne posledice. Kako katastrofalno se more končati forsiranje gradbenih del, projektiranih v javnih uradih, kaže te dni v nemških časopisih obravnavani »Glockner-strassen - Škandal« Avstrije, kjer so bili milijoni Javnega denarja investirani brezplodno v gradnjo cest na podlagi površnih projektov, diletantsko obdelanih, brez sodelovanja in kontrole izkušenih strokovnjakov, in je zaradi tega pričakovati popolnega poloma. K vsakemu strokovnemu deta spadajo odgovarjajoči strokovnjaki, torej tudi v gradbeni stroki. Diletantizem na račun štednje Je neumesten, kajti izdatki za strokovno izvedene projekte niso v nika-kem razmerju s koristmi ali škodo, ki more nastati zaradi neupoštevanja strokovnjakov. Kukavica Kako reven, kako ubog je mestni otrok, ako je po okolici, v kateri se giblje, in po vzgoji, ki mu jo nudita dom ln šola, zgubil naravrn; in potrebni stik e priro-do, to najboljšo učiteljico vsega človeštva, v kako usodepolni meri, da niti kukavice, te našega ljudstva prijateljice in dobrotniee ne .pozna, da mu je tuja vsebina in melodija njene pomladanske pesmi in da ve samo suhoparno po besedilu zaprašene Jn zastarele knjige povedati, da je ona prva oznanjevalka ljube pomladi. Baš ta zadnja trditev, ki Je med nami že takorekofi podedovana in zato šablon-ska, v naših pokrajinah dejstvom niti ne odgovarja Saj zvončki in jeigliči, ykurjl-ce< (črni teloh ln jetraice so že davno zgubile svoje nežne cvetne lističe; marsikateri listnati grm, ne samo tmotica, je že pred tedni odevetel in cela vrsta ptlope vk 'in drugih seiilcev prepeva že teden za tednom po naših gozdovih in vrtovi;h, v Mvadah to na poljih, ščinkavcl - samci, škrjancl, drozigi, škorci, taš&ce, pasti-rnčiice ln pogorel čkl, tako da bi se o njih bolj upravičeno lahko reklo, da eo orni prvi oznanjevalci težko pričakovane vi-gredi. Kukavica, kakor tudi binikoštni pevec kobilar, slavec ln grlica, se nikdar ne prenaglijo a selitvijo, šele, ko eo vsa listnata drevesa od bukve in jeseni do jerebike ln gabra dobila 6voj sveže - zeleni pomladanski kras in nato it v svoje vejevje ln v svoje zračne krošnje, šele, ko so toipll žarki (pomladanskega solno a izvabili tisoč ta tisoč žuželk izpod mehkih blazin suhega in vlažnega prtlešne-ga Ustja in Iz zimskih skrivališč v lubju in v skorji starih dreves, debel 4n štorov, šele koncem aprila In začetkom maja se vsako jutro zasliši Izpod zelene listnate strehe bližnjega gozda znan,i, dvozložnl glas: >Ku-ku< v veselijo naivni deklici, ki .veruje, da bo v enem letu poročena, ker Ji je kukavica samo enkrat zakukala; v radost varčnemu mladeniču, ker Je tedaj, ko Je v tej pomladi; .prvič slišal kukavico, Imel dosti denarja v žepu; v veselje sivolasemu starčku, ker veruje, da bo Se petnajst let živel, ker Je kukavica baš nJemu, ko Je skrhno štel njene klice, zapela zaporedoma petnajstkrat svoj >Ku-ku«; v veseJje vsemu našemu kmetske- mu ljudstvu, v kolega gozdovih živi, pa tudi v veselje vsem, ki kljub omamtjivim pridobitvam zunanje kulture ln tehnike nr.so zgubiiH zveze x živo naravo in so si ohranili bister pogled r njeno dušo in srce. Ko čuješ £z gozda enakomerne klice >Ku - koc, moraš vedeti, da Je to pomladanska pesem ljubezni jn hrepenenja kukavičjega samca, ki s svojim klicanjem in petjem na enak način vabi samice kakor veliki divji petelin ta ruševec. Morebitne tekmece je samec takoj po svojem prihodu pregnal po hudiih bojih lz svojega revirja. >Kuku - ku - kn«, >Ka - ka - ka< so bojni klici, kil naznanjajo boj in pTetep zaradi posestnega stanja, gozda ln revirja. Kot brezpogojen samo vladar patmEra in preletava samec dan za dnem svoj revir od enega konca do drugega, si išče hrane, in sicer najbolj strupenih in najbolj škod.ljivic gosenic, katerih se drugi ptiči niti ne dotaknejo, za evoj dobesedno požrešni ln nenasotljivl želodec in kliče z glasnim, jasnim itn melodijoznim >Ku - k/u< zaželjene družice. Ta Je kot velika Izjema med vsemi našimi pticami že od narave vdana pollandrijl (mnogomo-štvu). Nima nobenega smisla ne za domače gnezdo in ognjišče, ne za sladkosti harmoničnega zakonskega življenja in še manj za odgojo mladičev. Plašna ta nemirna. je vedno na potovanju, kjer tona prilike dosti, vsak dan se seznaniti ta Ijubimkovabl z drugim, novim kavalirjem. Njena podvrženost mnogomoštvu sili nar ravno tudi sama r poligamijo. Le redkokdaj se nudi človeku prilika, da more majnika ali juMJa meseca opazovati srečanje zaljubljenega kukavičjega paraha. Koketno in zapeljivo se ona, ki Je še včeraj uživala ljubezen drugega galana, njemu približuje in se mu začne na glas he-hetati ln čekovati; on razpne svoja repna peresa v graoijozno pahlačo ta dela pred njo, sedeč ta zibajoč se na tanki vejici, najelegantnejše poklone. To Je tiha ta skrita ljubezenska Idila samo za nekaj trenutkov. Drugo jutro Je ona že zopet na potovanju v revir ta zeleni gaj drugega, še nepoznanega ljubimca; zapuščeni samec pa si s svojim glasnim »Ku-kn< s sosednega hribčka kmalu prikliče drugo, novo prJjateiliico. Od 16 do 20 Jajc nese cm mu ksto-vica. Kakor Je ona sama požrešna ta ne-nasitljiva ta kakor so požrešni ta nena-si ti ji vi že prvi teden val mladiči, tako Je razumljivo, da si kukavica ne deda sama svojega gnezda ta da prehrane ta ©d-goje svojih otrok niti ne peraia; saj bi za vse to tudi nikoli časa ne imela. Jajce, navadno vsak tretji dan po eno, znese v grmovju na tleh In ga potem spretno vtihotapi r gnezdo drobne ptičdce, M tma svoje gnezdo bJtzu taL Nova krušna mati krma ta goji s vso materinsko ljubeznijo ta skrbjo nehvaležno mlado kukavico, ki J1 kmadu izrine njene prave otrobe h domače otroške postelje. Ko ▼ dragi polov Vol meseca avgusta ■godaj zjutraj tenke megle ob rekah ia gozdovih dajo slutiti počasno prihajanje ZA MASIRANJE pri prehlajenju, lenem krvnem toku in posebno pri revmatičnih bolečinah se že skozi 35 let najrajše uporablja kot zanesljivo domače sredstvo Fellerjev blagodišeči EJsa-fluid. Poskusna steklenica Din 6, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specijalne steklenice 62 Din brez nadaljmih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stunica Donja, Elsatrg 245, Savska banovina. zgodne Jeseni, Je kukavica zopet na potovanju: to pot ne samo ona, temveč tudi on; že se selita v južne kraje. Mlade kukavice, ki so v zelenem grmovju in gozdu vzrasle bres očeta ta matere ln se s krušni m očetom in s krušno materjo n:-koli niso mogle sprijazniti, ostanejo še dalje časa pri nas. šele meseca septembra, ko dorastejo in so sposobne za dolgo pot, na« zapuste in »e sele v svoja zi-movišča. Ljubezen našega ljudstva fcukavlce ml samo platonskega značaja, je tudi stvarno zelo utemeljena. Najbolj škodljive ta najbolj nevarne gosenice različn'h prelcev, kakor so smrekov pr^-lec, prsta-nlčar ta sprevodni prelec, ki se jih vsaka druga ptica izogiba, ker so strupene in z nevarnimi dlačicami pokrite, baš te gosenice ljubi požrešna kukavica nad vse. Nje išče, pobira ta s slastjo požira v na-naravnost neverjetnih množinah in e tem silno koristi poljedelstvu in gozdarstvu, tako da je r resrolci kukavica prijateljica ta dobrotnAca našega ljudstva na dežeM. Breda šček: „Zvezda Marija* Vala primorska skladateljica Breda Šček je izdala v založbi goriške Katoliške knjigarne pod zgornjim naslovom pet mešanih zborov, posvečenih kraški Materi božji, in namenjenih izvencerkveni uporabi. Dasi so torej teksti nabožnega značaja (zanje beleži pesnik Esen), vendar pesmi niso mišljene kot cerkvena glasba, temveč ia naše podeželske zbore, kar dokazuje tudi, da Je skladateljica n. pr. prvi zbor (Materi božji bršljanski pri Komnu) izdala v dveh priredbah. prvo za Šibkejše, drueo za boljše zbore. Z nabožnimi ilustracijami je opremil zvezčič akademski slikar Tone Kralj. Temeljne poteze komponiranja Brede Sčekove so priprostost, nežnost, odkritosrčnost in sveža, dostopna melodična invenci-ja. Vse pesmi so zaokrožene, obenem lahko izvedljive. Druga in četrta imata nekoliko samostojno spremljavo harmonija, ostale so a capella. Koncepcija vseh pesmi te naivna in preprosta, gotovo se bodo priljubile med našimi zbori. Sem ter tja motijo harmonsld pravopis (tudi glasba ima svojo ortoarafijo!) preočitne nešpretnosti, Id izvirajo včasih iz preveč skrupulozne interpretacije ne docela predelanih harmonskih pravil, n. pr. str. 5, tenor 5. in 6. takta, kjer je isti ton prav po nepotrebnem dvakrat neposredno različno pisan, enak slučaj v sopranu in altu 13. takta strani 8. in Se ponekod, kar po nepotrebnem otežkoča brao razumevanje. V ostalem POS116I mi I HO» da &i&datal}tca obvlada tehniko mešanega zbora ter mu zaupa le izvedljive postope, kar zasigura skladbam uspeh in priljubljenost. Oprema zvezka je lična, cena pet Hr; torej je vsekakor dolžnost vseh naših zborov, da sd delo nemudoma nabavijo in ga čimprej izvajajo. u M. a Pslbo#ogQa pobabQeuc0f M Leopolda Vusuu v Llpstos Jo UBt knjiga. Hansa WUrtza, ki obravnav« peA- hologijo pohabljencev. Pisec obravnava r publikaciji vlogo pohabljencev ▼ svetovni zgodovini in omenja, da so hnefi posebno v francoski revoluciji pob&bSjend reUko besedo. V prvi vrsti so bili to MIrabeau. Dantan, Marat, Oothou ta Robeapderre. Tudi Napoleon, ki ga tehten smatramo za izvršitelja oporoke revolucije, je imel okoli sebe dva znameanfta pohabljenca. Telesno abnormalnega Foucbeja ta TaUeyraada s potvorjeno nogo. Janko Kač: »Lej, jo! Lej! Ne bodi tako otročja!« jo je hrabrila mati, M je sami šlo na jok. Tona pa se je sklonil k nevesti in ji šepnil na uho: >Moja sladka ženka!« Oberoč se je naslonila na njegovo ramo, ga. pogledala vsa blažena ter se sredi solz sladko nasmejala. Pri notarju so hitro opravili. Stara Kolenca sta si izgovorila Napoleonovo sobo, hrano, kar bosta želela pri odprtem kruhu in pipi ter desettisoč goldinarjev. Tona je nekam postrani gledal. Sivolasi notar pa je, videč njegov pogled, dvignil kazalec in rekel: »Se vam, mladi gospodar, mnogo zdi? Vendar imata starša prav! Danes si, jutri te ni, pa pride grunt na tuje. Stara, to vama rečem, še žlico si izgovorita!« Oče Matija je zamahnil s robo. Pa so sedfl tn po vivll podpisali pismo. Ko so se vračali, so bili koleslji obloženi zavitkov za poroko in svatbo. V petek so dali poroko na oklice in so se pričele skrbi in dirindaj pri obeh hišah. Ko je prihodnjo nedeljo župnik odbral sveti evangelij, so vsi posluhnilL Nadušljevci so pritisnili robce pred usta, da se ne bi izgubila nobena beseda. 2upnik Miha se je odkašljal in prav razločno oklical: »V stan svetega zakona želita stopiti Ženin je Anton Kolenc, zakonski sin ... nevesta je Marija Sirk ... Sta oklicana prvikrat.« Zaprl je knjigo in pričel s pridiga IX. Naglo sta minila dva tedna. Jesen je zagospodarila na polju in pri domeh. Kvaterni teden je bila vsa dolina v krompirju. Po rjavih njivah so tekle brazde kakor potoki in se je belil na njih krompir nalik ribam, ki se obračajo v vodi na hrbet pred dežjem. Ume roke žensk in otrok so hlastno pobirale debele štruce. Težko so vzravnavali pobiravci usločene hrbte, ko so nosili zvrhane loc-njavke na vozove. Pozno v noč so prebirali pred kletmi obilni dar zemlje, drobnega v kot za svinje, debelega na oder za hrano ljudem in za prodaj. Komaj je bil krompir z njive, že so Škripali od zore do mraka vozovi, naloženi z mastnim gnojem za setev ječmena. Kdor le more, ga vseje kvaterni teden, da se do zime setev obrase in klubuje zimskim mrazovom in srežu. Krompirjevemu tednu je sledil koruzni. Vse večere je bilo zaposleno staro in mlado s kožuhanjem. Deset far doline je letos kožuhalo s Tonom Kolencem in njegovo nevesto, da niso lezle oči v dremež in roke v počitek. Tona so že obrali prav do belih kosti. Tudi Miciki niso prizanašali, toda le eno so našli na njej. Da je stiskava. Je pač že stara resnica: Kdor se ženi, mu pre-štejejo grehe, umrlim pa pretehtajo dobrote. Na zadnjo nedeljo v septembru je župnik Miha ▼ tretjič oklical mladi par. Popoldne so se zbrala pri Kovačevih vsa vaška dekleta, da se poslovijo od neveste, ko zapusti njihove deviške vrste in stopi v krog žena. Vsaka je prinesla nevesti svoj poročni dar. Ta lepo brušeno steklenico s kozarci, druga je izvezla namizni prt, tretja to, četrta ono. Ves dopoldan so odmevale otožne dekliške pesmi po vasi, da je šlo materam na jok, ko so se spominjale svojih porok. Kakor imajo fantje vsake vasi svojega vodnika, tako si tudi dekleta zberejo svojo govornico, da se poslovi od neveste. Marcelakovo Rozo je doletela čast, da izroči nevesti poročni šopek iz samih belih nagelnov. Odmotala je v svileni papir zavito kito belega cvetja in jo izročila nevesti. Beseda se ji je tresla, ko je nagovorila tovariši ca »Svečana ura slovesa je odbila, ko odhajaš, ljuba Micika, za vedno iz naše srede. Prišel je tvoj izvoljeni ženin, da te odvede na svoj dom, da mu boš pomagala nositi breme dela in skrbi ter mu vedrila srce v bridkih urah življenja. Kakor se priveže ulačno drevo za močen kol, da združena kljubujeta pišu in vihri, tako bosta tudi vidva podpirala drug drugega v življenju. Rade smo te imele, zato nam je težko, ko se poslavljaš od nas. Izbrala si po srcu, zato ti želimo vso srečo v novem stanu, saj vemo, da te bo čuval tvoj dobri mož kakor punčico v svojem očesu.« Ze pri prvih poslovilnih besedah so polile nevesto solze ganotja. Pri nadaljnjih pa so pokrile ves obraz kakor rosa mlad travnik pri prvem svitu pomladnega dneva. Micika je segala dekletom v roke in so ji podrhtevale grudi v plaču. Mati Lena je še prinesla prigrizka, potice, polne sladkih rozin, in svinjine. Z zadnjo trto, na kateri vis-. v kašči obešena dišeča svinjina, pokade drugod že o kresu. Da se branijo črvov, pravi žegava ljudska beseda. Pri Kovačevih pa so vedno čakali najboljši kosi, gnjati in plečeta Božiča in novih kolin. Oče Anza je pridno prinašal iz kleti izbelo, ki je prejšnje leto prav obilno obrodila v njegovem vinogradu tam nad Grajsko vasja Vino je kmalu pregnalo puščobo slovesa Iz hiše. Sprva ae je plaho oglašala pesem iz svežih dekliških grl S poučno Slomškovo se je začelo kakor vedno. Najboljša pevka Ocvirkova Hana je nagnila glavo in zapela: Preljubo veselje, oj kje si doma? Povej, kje stanuješ, moj ljubček srca! Pritegnili so gladki soprani in mehki alti. Samo orgelj je Se manjkalo, pa bi mislil tuj potnik, ki bi šel mimo, da gre mimo cerkve, kjer se pojejo šmarnice. Za Slomškom je prišel otožni Gregorčič: Rože je na vrta plela, Pela je pesmi glasno... Vino in topel večer sta legala na veselo družbo. Ko sta prisedla se oče Anza in mati Lena, se je veseli družbi kar sama pridružila narodna pesem in je napravila iz puste sedmine vesel domač praznik, da so preslišali pevci angelsko češčenje. Sele, ko je oče prižgal luč, so zaskrbela dekleta in hitro vstajale, ker jih je doma čakal še ves popravek pri živini. Še enkrat so želela dekleta Miciki vso srečo v zakonu, da so se ponovno otvorile zatvornice nevestinih solza. »Kakor da so odnesli mrliča ti hSe,< Je t«wiiiimii» ^frm, ko je pospravljala ostanke s mize. »še ti si mi začni cmeriti! Čudne ste res fcroflro! Se if"^ misel na ločitev vam izžme cele potoke solza,« se je razhudfl Anza. Toda takoj mu je bilo žal pikrih besed. Prvič, kar je odrasla, je pobožal oče s svojo podplatasto roko Miciko po mehkih laseh. »Nič ne jokaj, Micika! Veš, je že tako na sveti! Človek se zato rodi, da dela, se oženi, potem pa Se bolj dela, dokler ne umrje. Tako je bilo, je in bo gotovo do konca sveta. Kaj bi ne rekli, da se je s pametjo skregal tisti človek, ki bi vsak večer vzdihoval, in jokal, ko solnce zaide in pride noč. Vse to nam je samo po sebi prav. Kadar se pa v našem življenju kaj obrne, pa stojimo in gledamo začudeno kakor teliček nova vrata. Dokler ne gre za našo kožo, nam je pač vse prav. Ko smo mi sami na vrsti, se pa cmerimo, kakor da bi se za res svet podiral. Kmalu boš tudi ti, dekle, spoznalo, da gre življenje prav kakor maša. Od glorije preko darovanja do itemisa in zadnjega križa. — H kobili stopim pogledat, če bo pila,« je naglo pristavil Anza, da bi skril ginjenost, ki se ga je lotevala kljub možatim besedam, katere je govoril iz pameti, ne pa iz srca. Ko je prižigal leščerbo, se mu je tresla roka. Stopil je iz hiše in začni k gornjega konca vasi razposajeno fantovsko pesem: Kaj se ti pobič v nevarnost podajaš... OzlovoljUa ga je: »Na vse zadnje gredo še k Tonu na fantovščino, nerodniki! Nič več se ne drže fantje starih navad.« Imel je prav, dasi ne povsem. Vseh štirinajst dni od prvega oklica so se fantje vsako noč na vasi pomenkovali in tehtali, če bi šli ali ne. Kakor ves rod je že namreč star običaj, prav kakor same svatbe, da nima fant, ki je postal nezakonski oče, več prostora med fanti, ti pa ne pravice na njegovo fantovščina Vendar se je pa zdelo fantom hudo, da bi se jim izmuznila takšna prilika, ker na Kolenčevini se ne bo kmalu spet kdo ženiL. Posebno zadnjo soboto so vso noč pre-vdarjali in premišljevali, dokler niso naposled dognali, da terjati sicer ne morejo ničesar od Tona ki se je pač zdelal, vendar pa si bo ženin nemara sam domislil, kaj je vseeno dolžan tovarišem, ki jih je vodil obilo desetletje. »Pa H vendar fante povabil, Tona. Saj denarju se še napisane postave uklonijo,« je rekel tistega nedeljskega jutra Matija sinu, ko sta prišla od maše. Tonu je že zdavnaj povedal domaS hlapec, kako so sklenili fantje. Zato mu je bila prav všeč očetova ponudba, toda ponos mu je branil, da nI kar hlastnil po ponujeni besedi. Zato je le skomizgnil z rameni: »Vse lepo! Toda kaj, če ne pridejo na moje vabilo?« Matija je namršil obrvi in si moral priznati, da ima sin prav. Zamislil se je. Kmalu pa se mu je razjasnil obraz in je vzkliknil: _ »JUTRO« it, 10T 14 Nafeffo 8, V, 1232 Iz in sveta Dvojno življenje Ivarja Kreugerja V časni, ko ni mogel nihče vedeti, d®, pride v Berlin, se je pojavil za nekoliko dni, često samo za 24 ur, skromno opravljen skandinavski potnik in se ustavil v majhnem hotelu v bližini stettinske postaje. O Kreugerjevem prihodu — kajti ta skromni trgovec ni bil nihče drugi nego svetovno znani švedski kralj vžigalic — me je obvestil vselej kratek telegram, običajno te vsebine: »Pridem ob tej in tej uri z novimi vzorci nogavic. Larsen.« In potem sem ga ob določeni uri poiskal v njegovem stanovanju. Kreuger je nosil na takšnih izletih temne naočnike in malomarno urezano obleko. Da bi se že v naprej zavaroval pred vsakim sumom, se ni izdajal niti za Šveda, temveč za Norvežana. Kreuger je bil po naravi Igralec. Tudi v svojem zasebnem življenju ni mogel biti brez igre. Toda igral ni nikoli visoko, šlo irra je izključno za razburjenje, ki ga povzroča igra. Sicer mirni mož se je vidno spremenil. Tostal je rdeč, čelna žila se mu je nabrekla* roke so se mu tresle in oči so se bliskale za temnimi naočniki. Če je izgubljal, je bil obupan. Vso noč je lahko prebil ob kartah, bil je sploi navajen, da m spal vse noč:. Nekoč bi se mu v nekem igralnem klubu skoraj pripetila nesreča. Pozno ponoči, ko je bila igra v najletp-Bem teku, so se hipoma oglasili svarilni signali igralnega vodstva. A že je policija vdrla v lokal. Samo ob sebi umevno, da je Kreuger imel primerna izkazila pri sebi. Od kod je imel te ponarejene listine, md ni nikoli izdal. Neki policijski komisar se je približaj njegovi mizi in zahteval Novi vodja švedskega vžigallčnega frtssta Gabrielsson-Goteborg, Ktčasrrl vodja švedskega vžigaličnega tre-Sta najvažnejšega člena nekdanjega Kreu-gerjevega koncema papirje. V tem hipn se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Z bliskovito hitrico je Kreuger udaril uradnika. Uradnik se je opotekel in v naslednjem trenutku ie kralj vžigalic izginil. Ko sem se legitirimal, so me spustili. Ko sem hotel naslednje jutro obiskati I^reugerja, sem zvedel, da je že odpotoval. Po tem dogodku nisem dalj časa ničesar slišal o njem. Nekega dne sem prejel znano brzojavko. Kreuger, ki je bil v svojih zasebnih zadevah nasproti meni zelo odkritosrčen, md je dejal, da se takrat ni mogel ubraniti neodoljive sile. Spet sva bila vso noč pokonci in s° nisva izogibala niti sumljivih lokalov v bližini šlezke postaje. Če je bfll Kreuger dobre volje, je ime! navado sklepati nenavadno stavo. To je bilo tako: Na majhnih mizah so bile steklenice raznih alkoholnih pijač. Kdor je prvi opravil s pijačami na svoji mizi, ne da bi postal nezavesten, je zmagal. S to stvarjo se je bil Kreuger seznam'] na nekem potovanju v Rusiji. Bil je na glasu, da nikoli ne pije, pa se je le izkazal močnega pivca. V razmeroma kratkem času je izpraznil svojo mizo, ne da bi kazal posebne znake pijanosti. Medtem ko so bili njegovi tovariši že davno odpravljeni, je sedel še vedno v najbolj prešernem razpoloženju pri mizi. Nekoč je prišlo v neki beznid med njtm ta nekim dol ginom iz malenkostnih razlogov do prepira. Kreuger ga je pozval na dvoboj s pestmi. Razvil se je prarvi box-match. med katerim se je finančni mag-nat izkazal za izredno spretnega boksača. Svojega, nasprotnika je spravil kmalu na tla. Ta resni mož, M nI nlkrill spregovoril nrfoene besede odveč, Je znal biti v dodo-čend okolici prekjpetvajoče vesel. Večkrat je plesal v nekem lokailu, M so ga oboteSoo vaiffi samo čSani berlinskega podzemlja s svojimi ženskami. Plesal je ognjevito tn strastno. Nekoč je plesal celo solo, In sicer menda neM švedski lcmetski ples s takšno nezasfHšano virtuoranostjo, da so mu gledalci viharno ploskali. Kadar je obiskoval pod krimtoo preprostega moža, ki išče dogodivščin zabavišča srednjega, sloja, nikakor m bil radodaren, morda zato, da ni vzbujal soma nekakšnega Haruna al Rašida. Svogli danil je plačal čašo kave in izdatek desetih mark se miu je na videz zdel že pra/v resna stvar. Takšne swje stranske skoke Je znal tako dobro prikrivati, da ni niti njegova naijbiSžia okolica ničesar vedela o rvph. Da bi zunanji svet ničesar ne vedel o njegovi odsotnosti, je v njegoivi delovni sobd podnevi in ponoči gorela luč! Hjaimair Mlogensen. Proces ps*ctl dartmoorsSdm jetnikom V Princetovvrru (Anglija) se je pričel proces proti 31 jetnikom, ki so se v letošnjem januarju udeležili upora v dartmoorski jetnlžnict Uporniki so zažgali poslopje ln Je morala policija v hudih bojih ustreliti več Jetnikov. Slika kaže naval ljudi v sodno dvorano. Pojoče skale in zveneče gore Malokdo ve, da imamo v naravi tudi pojoče skale, zveneče doline in planine. To petje in zvenenje je fizikalno seveda lahko pojasniti. V znameniti Fingalovi jami na otoku St.affi, ki se s keltskim imenom naziva »An na vi ne«, »harmonična jama«, proizvajajo valovi, ki se zadevajo ob njeno Dazaltno ozadje, izredno melodične zvoke. Stene sestoje iz krasnih bazalt-nih, prizmatskih stebrov različne velikosti. V močrri burji pojejo ti stebri kakor piščali ogromnih orgel. Slične melodične zvoke je slišati dostikrat v bibavici Rdečega morja ob arabski obali. Domačini pravijo, da se »morje joče«. Ob gornjem Orinoku in drugod v Južni Ameriki so granitne skale, ki proizvajajo ob sončnem vzhodu orgelskim podobne zvoke. Nekaj sličnega je z enim izmed obeh Memnonovih orjaških kipov pri Tebah v Zgornjem Egiptu. L. 27. pred Kr. je ta kip dobil razpoko in z njo lastnost, da je začel ob sončnem vzhodu zveneti. Rimski cesar Septimij Sever je dal to razpoko zadelati, zvenenje je postalo odslej sla-botnejše, a vendar še zelo dobro slišno. Tisoč in tisoč vladarjev, učenjakov in pisateljev je posetilo ta kraj nalašč za to, da je slišalo ta »bo2ii glas«, o katerem govore nešteti napisi na vznožju in na no-?ah spomenika. Stari so pravili, da po- zdravlja Mesar"on g tem otofeiim glasom svojo mater Eos, jutranjo zarjo. Moderna fizikalna razlaga pa je ta, da se spomenik zjutraj po nočnem mrazu hipoma segreje, s čimer nastanejo v njegovi sestavi določene spremembe ln majhne razpoke, ki dajejo navedeni zvok. Drug znamenit akustični fenomen so zveneči kamni pri Guildoju v Bretonski, ki sicer ne pojejo sami od sebe, temveč če jih na določenih mestih udariš s kladivom ali kamnom. Z istočasnim udarjanjem na raznih mestih se da na ta način doseči prav izrazit akord v duru. Reuleux opisuje v posebnem spisu neko dolino v po renskem gorovju, v kateri se oglaša od časa do časa skrivnostno zvo-njenje, ki začenja kakor dih, naraste do nepopisne lepote in mogočnosti ter spet polagoma umre. Zvok tega mističnega zvona je mali c z njegovo oktavo tn zadušeno kvinto. Takšnih zvenečih dolin je pa na svetu še več. Imtmost proti rumeni mrzlic? člana pariškega Pasteurjevega zavoda, zdravnika Sellard in Laigret, znana strokovnjaka za raziskovanje rumene mrzlice, ki je razširjena posebno v tropskih deželah, sta sestavila cepivo, ki imunizira človeško truplo proti tej bolezni in se upira bacilu, ki prenaša epidemijo. Cepivo vsebuje transformirane, zaradi prenosa na miši oslabljene bacile rumene mrzlice. Ker so se dosedanji poskusi obnesli, bodo začeli izdelovati to cepivo zdaj v večjem obsegu za splošno uporabo. Orjaki med zemeljskimi bitj • « m Velikani tn pritlikavo:, lrt Jih poznamo iz ljudskih pravnic, so nekoč v resnici žri-veli in ižvujo še danes, dasi ne vedno v človeški obliki. Dedi na Cejlonu, pigmejel v afriških in brazilskih pragozdiih so še vedno človeški vrstniki, kakor nam je dobro znano Pač pa je težko za velikane dobiti primerne vzore med živečim človeštvom, če odštejemo redke ljudil nadnor-malne velikosti. Naziranje, da so bili ljudje nekoč večji nego danes, n/i točno, že Neandertalci in dragi praljndje so bili po postavi v splošnem tolikšni! kaor današnji ljudje, mogoče celo manjši; viteške oprave iz zgodnjega srednjega veka kažejo v splošnem na nekaj manjše ljudi, nego žn vi jo danes, razni znanstveniki celo trdijo, da je postalo človeštvo počasi večje. Predstava o veEkanlh temelji pač v svojevrstni lastnosti ljudske fantazije, ki obljudn'e v pravljicah in bajkah zemljo z orjaškimi živalskimi stvori Ln Jim po sili postavlja ob stran človeštvo te velikanov. Živ al s Id velikani, kakršne nahajamo v pravljicah, pa so, kakor znano, v resnici obstajali, samo da takrat o kakšnem človeštvu, bodisi majhnem, bodisi velikem, ni bilo ne duha ne sluha. Pred milijoni in milijoni; let so pripadal! zemlja, nebo in voda ogromnim reptilom, med katerim! je meril strašni, krvoločni ropar tirano-zavTus fi m. Diplodocus Carmeglal, pohleven rasttfnojedec, je merfil — 30 m. Takšnih velKka.nov naše današn-je kopnlne ne poznajo več. Zrak je obvladoval letajoči zaver pterodaktilms. ki Je meril i razprostrtim! krilil približno toliko, kolikor manjše letalo naših dn!. Največji sesalec vseh časov je bil balnbi+erij. Vse te živali pa so živele -davno pred človekom, ki je bil po postavil sicer manjši, a si je zemljo pokoril s svojim razumom. Bencin iz premoga španski inž en j er Vicente Maestro, ki je odkril nov postopek za pridobivanje bencina Iz premoga Grafolog in hlinež Jjl 1906. je trgovec v Kotanj z imenom Loefcgen na viakiu ob ovinku izgubil ravnovesja to se zadal ob steno. Kmalu je tožM železnico zaradi živčnih motenj in doba odškodnino, ki bi danes znašala 120.000 maik. A prišle so ovadlbe, da trgovec s pomočjo sivorje žene bolezen saimo hllnd, drugače pa veselj&čt Grafolog je sodišču Izjavil, da Loetge-nova pisava razodeva lažiniv značaj. Obtoženec pri tej priči vrže od sebe bergle, ki Jfiii je neprestano rafali, skočil čilo pokonci in plane nad izvedenca, da bi ga zadavil. Trije biričfi so s težavo uflcroftfidl besnega trovca, ki se je tako sam izsdaL Sodišče je ponnglavca takoj obsodilo na 15 mesecev, njegovo ženo pa na 9. Državna banka, naslednica pruskih železnic, pa boži za povračilo 120.000 mark. Dijaška bitka v Bostonu AmerISka javnost je ogorčena nad dogodki, ki so se primerili te dni v Bostonu in ki mečejo čudno luč na razmere, ki vladajo na nekih ameriških vseučiliščih. DdjaM z znane Harvardske univerze v Bostonu so boli že dalj časa is neznanih razlogov malo divji na sivoje tovariši ce z Raddiffeskega kolegija. Te dni so jim neznanci odnesli gong na veliki ari v vse-uč&rški avli in med slušald se je razširila govorica, da so to storila radcliffeska dekleta« da bi jih na ta način prisilila na daJJše bivanje v predavalnicah. Fantje so tO vzeli za veliko zlo in sramoto ter so akfflmili da si poiščejo ukradeni gong s sito, V pozni nočni uri so se potihoma zbrali to mahoma napadli deMiSkl kolegij. Vratarja in nekaj pedalov, ki so se jim postavili po robu, so zvezali, nato je vsa množica, kakšnih 2000 dijakov, s husron-sfctm krikom vdrla proti spalnicam deklet, ki so planila v divji paniki v samih nočnih oblekah na cesto ter z obupnim jokom klicala na pomoč. Prihitela je policija, ki je pozvala dijake, naj se spravijo mimo domov, toda ti so jo napadli in brez posebne težave spravili v beg. Prišel je nato še večji oddelek policistov ln nastal je na ulica srdit pretep, ki je sipravil vse prebivalstvo pokonci. Dijaki so postavili barikade, mnogi so vdrli v hiše in obmetavali stražnike z najrazličnejšimi predmeti. Bitka je postala še srditejša, ko so mladeniči skušali napasti policijsko postajo, v katero so policisti spravili nekaj aretiranih razgrajačev, šele s pomočjo velike — briz-galne in bomib s solzi vim plinom so redarji spravili dijake v beg. Vseučiliške oblasti so uvedle strogo preiskavo, da razčistijo te dogodke, ki so brez primere celo na vročih harvardskih tleh. Čehi na Dimajn Ko se Je lani naklepal carinski sporazum med Avstrijo in Nemčijo, je dr. Scho-ber v govorniškem zanosu poudarjal »čisto germanski značaj Dunaja od pamtl-veka!« Ali se rti g. policijski pr efekt nekoliko zmotil? Bivše cesarsko mesto je bolj kozmopolitisko nego katerokoli drugo. Ob zadnjih stanovskih volitvah med krojači — poroča F Europe Notuvelle — se je dognalo, da ima Dunaj nič manj ko 2.515 zavednih čeških krojačev, saj so vsi pristali na svojega kandidata Jedličko. Malo je manjkalo, da ta lista nI dobila absolutne večine. Nazadovanje porok na Angkški Iz statistik izvira, da se rodi na Angleškem več dečkov nego deklic, a iz vzrokov, ki jih je težko dognati, jih že v zgodnji mladosti tudi več umre. Znano je, da so ženske manj podvržene težkim obolenjem in da si po bolezni tudi prej opomorejo nego močnejši spol. Morda bo znanost nekega dne odkrila metodo, po kateri bo izravnala umrljivost obeh spolov. Poleg umrljivosti v detinskih letih pa so še razni vplivi, ki pretijo človeškemu življenju, n. pr. posledice vojne in poklica, ki so kvarne zdravju. Prišel je čas, v katerem stopa vprašanje obvarovanja moškega zdravja tako rekoč v ospredje higienskih stremljenj. Na Angleškem bi se glasila zahteva naslednje: Sklepanje zakona v mlajših letih, telesno in duševno zdravi starši ter več mož za preobilico mladih deklet! V Londonu pride na 1000 samcev povprečno 1127 žensk, oziroma deklet. Nekako četrtina vseh angleških dekiet, ki so godne za možitev, ostane brez moža. V Bournemouthu pride na 1000 deklet 485 takšnih, ki se nikoli ne poroče. Edini okraji, kjer je več moških nego žensk, so v premogovnih revirjih na jugozapadu. Razmere, ki vladajo na Angleškem, so v splošnem razmere vseh zaipadnih držav. Na Vzhodu si pomagajo tako, da je možu dovoljeno imeti več žena, in v nekaterih deželah, kjer prevladujejo moški, je dovoljeno mmogorroštvo. Na Angleškem doslej S? ntso resno obravnavali vprašanje neprostovoljnega sa- mevanja žena. Ne gre sicer oporekati, da živi neki odstotek žensk, čeprav majhen, rajši brez moža. Po drugi strani pa koprni velika večina žensk po ljubezni, zakonu in materinstvu. V vsakem družbenem sloju naletimo na neomožene ženske. Najmanjši je odstotek ten morda v delavskem sloju. Delavstvo se po večini ne ustraši zakona, ker bi mu ga omejena sredstva ne priporočala. V tem sloju se vrhu tega poroče v miad"h letih. Srednji sloj je previdnejši. ker skuša ohraniti neki določeni standard življenja, živi o oičajno preko svojih razmer in se poroči razmeroma pozno, često šele v 30. ali 35. letu. Možje, ki se v tem sloju poroče pred 25. letom, so čedalje bolj redki. Odgovornost za takšne razmere "seveda ne gre pripisovati samo moškim, saj je moškemu iz srednjega sloja čedalje težie živeti brezskrbno življenje in vzdrževal družino. Velika ovira so stroški za vzdrževanje žene, ki zahteva »stanu primerno garderobo«. Današnja mlada dekleta zahtevajo v tem pogledu več nego njih prednice. Prepričan sem, da bi bils današnji mladi možje bolj željni zakona, če bi Me njih vrstnice v pogledu oblaffil, razvedrila itd. bolj zmerne, ženske naj same volijo. Obleko po zadnji modi aH pa stpčo in zadoščenje v zakonu, v katerem se morajo odpovedati modni obleki in Juksuzjo. Samo malo jrh Je, ki morejo upati na »bogato možitev« — in vprašanje je, da-P postanejo vse te — srečne. Wajter M. CKERchaa. Senzacionalen primer dvoženstva Jurfstično tn psihološko Izredno *aae bil vsak mesec teden onoML, ga podrl na tla in ga povozil do smrti. Odpeljali so truplo v ChaJons. kj*-ao ga čes štiri dni pokopaiL Za krsto fo ŠK mnogi Anadonovl prijatelji in znanci s vdovo te Chalonsa. Ko je izvodela pariška tvrdka, fcaj se }e zgodilo, 3e obvestila o dogodku Anedonovo vdwvo v Parlzn, Nemudoma se Je odpeljala v Chalons r čo-nmevi, ti, fci Ima dva otroka, 60.000 franke v, Every(bodys Weekly«)J am JfKJTRO« 2t. 107 15 KeSelja, 8. V. 1932 ospodarglvo Ljubljanski občinski proračun objavljen V »Službenem listu« dravske banovine «1 7. t m. so objavljene naredbe k proračunu mestne občine ljubljanske za 1. 1932. Z odlokom finančnega ministra od 10. marca t. 1. je odobren proračun mestne občine ljubljanske za leto 1932. v višini 45 milijonov 321.000 Din izdatkov in 39 milijonov 69.000 Din dohodkov, tako da se primanjkljaj od 6,253.000 Din pokrije s predpisom doklade v višini 50 % na vse vrste državnih dakov (za leto 1931. je znašala dokiada 60 %). Po prvotnem predlogu je znašal proračun mestnega zaklada 47 milijonov 681.000 Din in je torej reduciran za. 2,360.000 Din. Istočasno je potrjen tudi proračun izrednih izdatkov v višini 13 milijonov 291.000 Din, kakor tudi proračuni vseh mestnih podjetij in zakladov. Znižanje vodarine in gostaščine Po naredbi o pobiranju občinskih dav-Sčin, taksnih doklad v letu 1932. bo mestna občina ljubljanska v letu 1932. pobirala iste davščine kakor v letu 1931. z nf.ikaterimi spremembami. Vodovodna naklada, ki je doslej znašala za stare hiše 9 odstotkov uradno ugotovljene najemnine, se zniža na 7 %. Pri novih hišah ostane vodovodna naklada v izmeri 2 do 5 % ne-tapr omenjena, le za obratovališča trgovcev se zniža od 7 na 6 %. Znatno se zniža gostaščina, ki je doslej znašala pri starih hišah 6 %, sedaj pa je reducirana na 4 % kosmate najemnine. Pri novih hišah se go-staščina spremeni takole: za stanovanja z letno kosmato najemnino do 6.000 Din od 2 na 1 %, nad 6.000 Din pa od 4 na 3 %; za stanovanja, ki jih uporabljajo hišni lastniki za se pri napovedani najemni vred-ncsti do 6.000 Din od 3 na 2 % in preko 6 000 od 5 na 4 Končno se zniža go-staščina za obratovališča trgovcev itd. v starih in novih hišah cd 7 na 5 %. Kanalska pristojbina znaša nespremenjeno 2 odstotka pri starih hišah in 1 odstotek pri novih hišah. Kot nove hiše se v smislu gornjih določb smatrajo vse hiše. ki so bile zgrajene po juniju 1. 1920. Za ona poslopja, ki niso podvržena gostaščini, znaša kanalska pristojbina 50 par od vsakega kvaKJratnega metra zazidane plosikve, ki se pomnoži s številom nadstropij. Skupna obremeni tov zaradi vodarine, go-Btaščine in kanalske pristojbine se v celcti *»!:".;» pri starih hišah Od 17 na 13 % kosmate- najemnine, torej skupno za 4 %. Pri novih hišah zna?a razbremenitev le '1 če izvzamemo znižanje vodarine in gosta-ščine za obratovališča trgovcev, ki zmaša 3 %. To znižanje gostaščine in vodarine velja za vse tekoče koledarsko leto. Hišni lastniki, ki poleg najemnine posebej pobirajo te davšS:ne, oodo morali s svojimi najemniki vsekakor obračunati doslej preveč plačane dokiade. Pričakovati pa je, da bodo tudi ostali hišni lastniki, ki te davščine pobirajo od svojih najemnikov sikupaj z najemnino, znižali najemnine vsaj za odgovarjajoči znesek. Davščina na avtobnse. ''*h*!':.5ka davščina na vozila ostane eTede > brekov in gigov, avtomobilov in moto-ei!;'ov nespremenjena. Vozila, ki ne earaži-rs o diilje neno 20 km zunaj ljubljanske občinske meje, so enako zavezana temu davku. Nanovo ureja naredba davščino na avtobuse in avtotaksije. Vsi avtobusi, ki prevažajo potnike v Ljubljano plačajo pavšal, in sicer na podlagi voznega reda za vožnje, predvidene v voznem redu. mesečno v naprej za vsako vožnjo 7 Din. za vsako vožnjo preko ▼ornega reda pa S Din. Avtobusna pudjotra. ki nc prijavijo voznega reda. plačajo za vsak uvoz v mestni pomerij 10 Din. Osebni in tovorni avtomobili, ki ne plačajo občinske davščine na vozila in avtotaksiji. plačajo na račun te davščine na vsak uvoz v mestni pomerij 10 Din. Davščina na potrošnjo v gostilnah. Namesto dosedanje sanitarno - obrtne kontrolne davščine se z novim proračunom uvede občinska davščina na potrošnjo, ki jo plačajo gostje v sostilnah. kavarnah, zajtr-kovalirah in na društvenih veselica! (prireditvah). Ta davščina se pobira v socijalne namene mestne občine ljubljanske in se steka v eloti v ►ociialni fond občine. P">Uva pa so n« rufun&tc listke v izmeri 30 par '»i r.i-žunt. ki tra plača eost na pot-»si|o, ki preseda 1i> 1»: n Potrošnje do ski/meja zneska 10 D i h sc V davščine oprošč? .e. Vestno na-Selstvo v Ljubljani bo založil) za pobiranje te davščine računske listke v obliki blokov t mestnim grbom in zaporedno številko ter serijo bloka. Prodajala bo te bloke s 100 kosi proti plačilu odgovarjajočega zneska, odštevši 10°'n za režijo prodajalca. Za pobi-ranje davščine je odgovorna ona oseba, ki pobira denar (nameščenec ali koncesijonar ali zakupnik srostilniškega, kavarniškega tn točilnega obrata, odnosno prirediteli veselice). vendar pa se lahko prijavi mestnemu načelstvu za to odsovorno osebo. V primeru neiztirljivosti ie za plačilo davščine in eventualne kazni subsidiamo odgovoren koncest-jonar ali zakupnik obrata, odnosno prireditelj veselice. Kršitve te naredbe se kaznujejo v prvem primeru s 100 Din. v drugem z 250 Din in v tretiem s 500 Din in v vsakem nadaljnjem primeru kršitve s 1000 Din. Oprema davščina se lahko plača tudi v obliki pavšala, ki sa odmeri mestno načelstvo na predlog ravnateljstva dohodarstvenega urada. = Tz dravske banovine smo lani izvozili IfiOfl vagonov jabolk. »Glasnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« objavlja v svoji najnovejši številki zan:mive podatke o Izvozu sadja. Ti podatki so zlasti zanimivi zaradi tesa. ker so za glavne vrste sadja, ki ga izvažamo, ločeni po banovinah. Iz objavljenih številk vidimo, da odpade pretežni del lanskega izvoza jabolk na dravsko banovino. Skupni izvoz jabolk je lani znašal 1887 vagonov, od tega ie odpadlo na izvoz iz dravske banovine nič manj kakor 1600 vagonov. Pri izvozu ostalih vrst sadja pa naša banovina ne prihaja v večji meri v po-štev. Grozdje se izvaža skoro z malimi Izjemami le iz dunavske banovine (230 vago-nov). Prav tako odpade na to banovino pretežni del našega izvoza orehov, namreč 475 vagonov od skupnega izvoza 600 vagonov. Pri izvozu svežih sliv pa je na prvem mestu drinska banovina, mnogo pa se sliv izvaža tudi iz dunavske in vardarske banovine. Izvoz hrušk ni bil pomemben. Izvoženih je bilo vsesa 125 vagonov, od tega 80 vagonov iz vardarske banovine in 100 vagonov iz dravske banovine. = Dohodki od trošarin in taks. Davčni oddelek finančnega ministrstva je pravkar objavil podatke o donoeu državnih trošarin in taks za vse preteklo finančno leto (1931.-1932.). Trošarinski in taksni dohodki so se zadnja leta gibali tako-le (v milijonih Din): trošarine takse 1928./29. 720.7 94tf 2 1929./30. 941.5 12'>1 7 1930./31. 872.4 12^7 3 1931./32. 775.6 1113.0 Kakor je iz gornje primerjave razvidno, so trošarinski dohodki v pravkar zaključenem finančnem letu zaostali v primeri z dohodki v 1. 1930./31. za 96.8 milijona Din ali za 11.1%, Pri tem pa vendar še niso bili manjši nego v L 1928./29. Taksni dohodki so zaostali za 114.3 milijona Din ali za 9.3°/o. Pri tem je treba še uj>oštevati, da se je donos splošnih taks zmanjšal za 114 na 806.2 milijona Din, dočim je donos vozninskih (železniških) taks ostal skoro nespremenjen in se je zmanjšal le za 0.2 na 306.8 milijona Din. = Promet novosadske blagovne borze Je lani padel na polovico. Novosadska borza objavlja podatke o lanskem prometu, iz katerih je razvidno, da je lani znašal promet vsega 11.387 vagonov nasproti 23.067 vagonom v 1. 1930. Predlanskim je bil torej promet še enkrat večji. Nazadovanje prometa se nanaša predvsem na promet s pšenico, koruzo in moko, ki je znašal v zadnjih dveh letih (v vagonih): pšenica koruza moka 1930 6515 12.146 3541 1931 2817 5.556 1725 Od ostalih predmetov borznega prometa }e omeniti še krompir (480 vagonov), ječmen (196 vagonov), oves (146 vagonov) in rezance od sladkorne pese (292 vagonov). = Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenil dolžnik Stanislav Brlič, trgovec v Stari vasi pri Vidmu, za 50"/o kvoto, plačljivo v 4 četrtletnih obrokih. i. maja. Na ljubljanski borzi ie bil pretekli teden devizni promet nadalje zelo slab; znašal je le 1.6 milijona Din, nasproti 1.9, 2.5, 3.6 in 1.2 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Promet v valutah (avstrijski šiling, madžar. pengo) pa ie bil razmeroma velik in je znašal 2.96 milijona Din, tako da :e devizni In valutni promet dosegel skupaj 4.6 milijona Din. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nadalje popuščala in je v teku tedna nazadovala od 188 — 192 na 168—170. Tudi dolarski papirji so nekoliko nazadovali. 7% Blairovo posojilo je v teku tedna popustilo od 45.5 _ 46 na 43.75 _ 44. Devize. Cnrih. Beograd 9.05. Pariz 20.1750, London 18.76, Newyork 511.25, Bruselj 71.8750, Milan 26.40, Amsterdam 207.60. Berlin 121.90 Slockholm 96.20. Oslo 95.20. Kobehavn 102.50, Sofija 3.71. Praga 15.26, Varšava 57.40, Bukarešta 3.07. Bla^s^ssa tržišča + Chicago, 7. maia. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 54.875, za julij 57, za sept. 59.50, za dec. 72.375; koruza: za maj 29.375, za julij 32.75. za sept. 35.125, za dec.' 34.875; rž: za julij 40.75. za sept. 43; oves: za maj 23.375. za sept 23. + Winnipeg. 7. t m. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 61.25, za julij 62.875, za okt 64.875. + Norosadska blagovna borza (7. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet 128 vag. Pšenica: baška, okolica, Novi Sad 133—135, baška okolica Sombor 7S kg 132—134; sred R.iebaška, gornjebaška. 79 kg 133—135; baška potiska, baška ladja Tisa 79 kg 134 do 136;srednjebaška. 79 kg 130—132; banatska, pariteta Vršac, 78 kilogramov 128 do 130. Oves: baški, sremski, slavonski 135 do 131. Oves: baški. sremski. slavonski 135 do 140. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 140 do 145; pomladni. 67/68 kg 155 _ 160. Koruza: baška, banatska, sremska 97 — 99, okolica Sombor 97 — 99, baška, bela 110 do 112; sremska, okolica Šid 100 do 102. _ Moka: baška, banatska >X)g« in >0gg« 240 do 245; >2c 215 — 225; >5< 195 — '205- »6< 180— 185; >7 150 _ 155; »8« 92.50 — 97.50. Fižol: baški, sremski 235 — 245. + Budimpeštanska terminska bona. (7. t. m.) Tendenca slabša, rž stalna; promet miren. Pšenica: za maj 12.53—12.54, za junij 12.74—12.76; rž: za maj 14.75—14.78, za junij 14.55—14.60; koruza: za maj 15.80 do 15.85, za julij 15.34. Uit ftoeeic tfmflati? Kupite si neškodljivo sredstvo 4 dkg FUCABOBA v bližnji lekarni ali naročite iz lekarne KRAJCOVlC, Vukovar Zahvala Prisrčna zahvala vsem, ki so ob tragični smrti našega ljubljenca sočustvovali z nami in ga spremili v številni udeležbi na njegovi poslednji poti. Posebno se zahvaljujemo ravnatelju novomeške gimnazije g. Maslju za poslovilni govor, pevcem, novomeškim dijakom, g. Uršiču, šol. upravitelju v želimljem g. Flajsu, za častno spremstvo šol. mladine in poslovilne besede ob "grobu. Zahvaljujemo se tudi darovalcem cvetja. želim!je-Krka, dne 6. maja 1932. 5832 Intihar Alojzij in sorodniki. Birmanska darila po najnižji ceni pri ST. JAPELJ zlatar 4876 Ljubljana, Dunajska cesta št. 9. . -v » ij-.v' v . »v. . ••-. tivj >-." . "o- ■ • "v ~ -. V1' &C.CCC <Ž>m proti izvanredni sigurnosti Dopise pod »Rentabel« na podr. »Jutra« Maribor. 5781 Več denarja, več veljave ima tisti, ki je elegantno oblečen. Zakaj se ne bi tudi Vi elegantno oblekli, posebno če potrebujete mnogo manj denarja, kot pa si mislite. Pridite k nam, da se prepričate! Ce nimate časa ali pa predaleč stanujete, zahtevajte vzorce! Zahtevajte tudi potnika. Dovoljujemo dolgoroč. odplačevanje! 5813 šumsko veleposestvo v Gorskem kotoru, okrog 600 ha, zaraščeno, se proda. Sprejme se tudi hranilna knjižica prvovrstnega zavoda. Ponudbe na Alo-ma Companv, anončni zavod Ljubljana pod »šumsko veleposestvo«. 5814 Spolno bolni! Zahtevajte takoj po]a$nJa]o&> literaturo • sifilisu, boleznih sečne cevj in moški slabosti • te-mel/i-u®] «1 trajnem oadra.Tlj.eojn bre* srebra in sa.!vana.ni, bret nevarnih naknadnih boleini in brat yvire t poklicu, imsg) sijajno pr<>4t]cu3ei)<-ga. »trapa pro^t&g* zdravljenja. Mno^o navdušenih pri-manj » ko^rercitih uspehih, kjer so drup Trate »dra-vl.ieoja po dolgih letih odiporedal«. BroSura t sodbami ki prisnanjf JH-pt. tdrsT. avtoritet, 116 8t.rami. Cena 10 Din. Samo prod v na.prej pos!a.neJutra« pod »655«. 5825 trgovec, posestnik in gostilničar danes 7. maja ob 5. zjutraj, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspaL Našega preblagega pokojnika borno v ponedeljek 9. maja ob 17. položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico na tukajšnjem pokopališču. Črna pri Prevaljah, dne 7. maja 1932. Clara Prah roj. Kssprstli. A. 8 E. SKABERNE, Ljubljana Mestni trg 10 Ganz-ovi drobilci za kamenje popolnoma Iz jekla, dolga trajnost, mala poraba sile, obratni stroški po m3 z našim Dizel-motorjem Din 1.20. Izdelava stabilna hi prevozna. Reference na razpolago. JUGOSLAVENSKO GA^Z D. D., ZAGREB, Draškovlčeva ulica 27 Telefon 55-87. 5091 STROJI ZA SLADOLED „VERA" so najbolj dovršeni, najsigurnejH ▼ uspehu in seveda najcenejši. Prodaja jih vsaka boljša trgovina s Selea-ntno v vseh velikostih. STRUGALO ZA LES „VERA" izključuje vsako razkosanje ledu, neobhodno potrebno vsakemu sanatoriju in gospodinjstvu. Pazite na znamko »VERA«! Izdeluje Vojvodjanska Hvnica d. ČL Novi Sad 4810 Vabilo na -»I ZAHVALA Tržiške posojilnice reg. zadr. s o. z. kateri se vrši v nedeljo, dne 22. maja 19S2 v gostilni pri Slugi ob 9. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za L 1931 in razbremenitev upravnega sveta. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrsi drugi občni zbor ob V2IO. uri istega dne in z istim sporedom, ki sklepa brezpogojno. 5802 TRŽIŠKA POSOJILNICA, registr. radr. z o mej. zav. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob smrti nepozabnega soproga, brata, svaka, strica, gospoda ina Mm kakor tuLiMVjanskemu Zvonu« za ganljivo petje, gasilnemu društvu v Zgornji šiški za častno spremstvo gg. občinskima svetnikoma Turku in Likozarju, zastopnikom trgovstva, ma-gistratnemu uradništvu ter vsem, ki so ga v tako mnogobrojni udeležbi spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem! Zgornja Šiška, dne 6. maja 1932. Občana Ljnkljau« Mesini pogrebni tavod V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno-ljubljeni in dobri soprog, oče, brat in stric, gospod Monte ŽELEZNIŠKI REVIDENT V POKOJU v soboto, dne 7. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno premimi. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 9. t. m. ob 5. uri pop. iz mrtvašnice Stara pot štev. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! V Ljubljani, dne 7. maja 1932. 5833 Globoko žalujoči ostali. Cene malim oglasom žanttve ki dopisovanja, vsaka beseda Din lr— ter enkratna pristojbina za iifro ali ta dajanje naslova Din 5.—n Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm L—. Po Din l.— za besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki tpadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«. »Posest«. »Lokali«, »Sta movanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije»Živali«, »Obrt« tn »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« fn »Zaslo-tek«, če te Z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te išče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali tlužbe, plača za v znamkah vsako besedo 59 pm. Pri vseh oglasih, ki ta zaračunajo po Din L— za besedo, sa zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanja naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši mesek pH oglasih po 50 par za besedo, Je Din 10.—* %rf oglasih po l Din za besedo pa Din 15.—. Vsa pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma fih fe vposlati v pisma obenem s naročilom. EBMM Vsak* tx*«da 50 par; u dajanje naslon« ali xa iifro p« S Din. (1) Prekajevalca i dobrimi spričevali sprejmem takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod .iifro »Ljubljana«. 16501-1 Kino-operater m »Licht-tonfilm« samo prvovrstna moč dob! takoj m»sto. Obširne ponudbe s sliko na Zdraviliški »Ton-Kino«, Rogaška Slatina. 16539-1 Kino-biljeterke »lade, pridne in poštene, »prejmemo s 14. majem.— Zmožne tndi nemšbeg3 jezika imajo »rednost. Ob širne ponudbe s s!:ko na Zdraviliški »Ton Kino« v Rogaški Slatini. 16540-1 Blagajničarko za kino mitoživo tmdi nemškega je lika iščemo za nastop s 14. majem. Obširne ponud be s sliko na Zdraviliški »Ton-Kino«. Rogaška Sla tina. 16541-1 Vzgojiteljico « »nanjem francoščine in angleščine, po možnosti s takojšnjim nastopom sprejmem. Ponudbe s fotogra fijo in plačilnim! zahtevami na naslov: Brod. po žtanski pretinac 53. 15751-1 Damsko krojačieo k e t dmžabnico, ki ima mnogo poznanstva, sprpj-nitm v sredini mesta. Dopise na oglasni oddelpk »Jntra« pod šifro »Krojač ,19-*2«. 16847-1 Praktikantinjo z« elektrotehnično trgovino sprejme Siavka Petan, Sv. Petra cesta 25. 16829-1 Izurjeno šiviljo takoj sprejme modni salon Mina Pressel, Sv. Petra cesta 20, I. ndstr. 16806-1 Mlado, čedno dekle bi Slo v dopoldanskih urah k otrokom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16861-1 Čevljar, pomočnika dobro izvežbanega, sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku ».Tutra«. 16755-1 Dekle pridno in pošteno, spre] me učiteljica za h:5na de la k trem osebam. Po Tiudhe poslati na naslov Fanika BaLt.nč, Dol. Lo rratec. 16747- Šiviljo izdeJevalko steznikom, do bro moč. ki zna tudi šivati prsnike in steznike Princes, išče salon steznikov »Ethelc, Zagreb. Deželičeva ul. 69. parter, levo. Ponudbe z navedbo plačilnih zahtev na gor-16770-1 Močnega vajenca za slaščičarno sprejme Prva del. pekarna. Postojnska ul. 11. S'anova-nje in hrana v hiši. 16787-1 Pomočnik za dojelo, kavcije možen, dob: službo oziroma mu odstopim eno trgovino. ker sem preveč zaposlen. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« Maribor nod »Zelo ugodno«. 16715-1 Edgar R.'c« Burrough»j 218 Jani Je bilo, kakor da Je vihar odnesel z nje kopreno civilizacije. Kakor žena izza pradavnih dni je z razprostrtimi rokami planila proti pračioveku, ki jo je bi! v boju dobil... !n Tarzan je vzel svojo ženo v naročje in obsul njene trepečoče ustnice s strastnimi poljubi. 219 TedajcI pa Je oblila njeno lice škrlatna rdečica. Pahnila je divjega Tarzana od sebe in skrila obraz med dlani. Tarzan je spet pristopil k njej jn jo objel. Obrnila se je kakor tigra in jela z drobnimi ročicami razbijati po njegovih prsih. Tarzan ni mogel razumeti, kaj »i je. 220 Trenutek poprej je Tarzan le mlsin na to, da bi hitro odnesel Jane k njenim ljudem. Ta trenutek je bil zamujen, čutil je bil njeno toplo, vitko telo, kako se je pri-vijalo njegovemu telesu. Spet je iztegnil roke _ spet ga je pahnila o-d sebe. Tedaj je vzel Tarzan svojo ženo v naročje in jo odnesel v džunglo. Dobro natakarico sprejmem takoj za gostilno na deželi. Oddam na račun ali od litra. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16778-1 Žagarja, samskega srednjih le*, k veneeijan-ki, sprejmem takoj. Anton Gutnik," Vrhnika.' 16769-1 Služkinjo staro 15—18 let. siroto, pridno in -pošteno, ki bi imela rada 4 letno Jekli-co in veselje do gospodinjstva, sprejmem takoj. Po';.anska cesta 15. btop-nišče 5, I. ndstr. vrata 4. 16671-1 Vajenca ra trg. z meš. blagom sprejmem. — Oskrba pri starših. Naslov v oirlas. oddelku »Jutra«. 16752-1 Kot gospodinjo sprejme samostojno žensko ločenec — drž. uslužbenec. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna služba«. 16G32-1 Trgovski pomočnik dober in vešč ga'anterist ter manufakturist dobi takoj mesto v veletrgovini. Ponudbe na oglas, oddelek ».Tutra« pod značko »Dobra moč«. 16650-1 Prodajalko dobro vorzirano v galanteriji in trafiki, sprejme veletrgovina v večjem mestn Gorenjske. — Ponudbe na otIss. oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva moč«. 16651-1 Prodajalko veščo kuhe, sprejmem takoj ta seziisko trgovino na mo-:u. Ponudbe na oglasni oddelek ».Tutra« v Ljubljani pod značko »Jadran«. 16705-1 Privskega vajenca s primerno šolsko pred-izobra-zbo sprejme takoj Ivan Dorčec, brivec, Ljiib-' lana, Dalmatinova ul. 13. 16814-1 Instrumentarko izurjeno moč išče dentist. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Instrumentar-ka«. 16671-1 Hlapca k S konjema, t* prevažanje pijače ir. domača dela iščem. Potrebno do 3000 Din kavcije. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16880-1 Služkinja za v*e. ki zna kuhati, snežna in spretna, dobi službo. Zglasiti se je na naslov; Župančič, Dalmatinova nI i c» l/HI — levo. 16893-1 Natakarico za boljši lokal sprejmem takoj. Prednost ima m'ada in čedne zunanjosti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16374-1 Damsko frizerko perfektno. katera zna dobro ondulirati in ma-nikirati, vodno trajne kodrati. Iščem. Nastop 12. maja. Ponudbe na Marijo Mežan, Jesenice. Gorenjsko. 16919-1 Šoferja samca, dobrega vozača, zmožnega vseh popravil, kakor tudi opravljanja drugih del (na primer vrtnarije) sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe z navedbo plače na »Lesna«, poštni predal 314. 16911-1 Vrtnarja samca. ali oženj enega brez otrok, ki se razume na povrtnino ln gojenje cvetic, sprejmem. Stanovanje, razsvetljava in kurjava prosto. Samec ima tudi hrano v hiši. Ponudbe na »Les-na«, poštni predal 314. 16912-1 Takoj dobi službo kdor založi v podjetje od 10—20.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Podjetje«. 16933-1 Šiviljsko ajenko sprejme Kancler v Snlen-burgovi ulici 7,1, desno. 16980-1 Iščem delavca za vse. proti položitvi Din 12.000 v gotovini. Služba stalna. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •Takojšen nastop«. 10934-1 Fotografa z obrtnim listom ali z možnostjo pridobiti si takoj obrtni list. iščemo. — Prednost ima vešči znna-nti operater. Ponudbe pod »Po«!o-vod'a« na osrlasni oddelek »Jutra«. 17032-1 Natakarico z majhno kavcijo. kl M pomaga'« tudi v kuhinji, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 169412-1 Dobrega štamparia za zidno fn strešne opeko sprejme takoi proti dobri plači K. A.. Cvfblie St. 4. pošta Trebnje, Dolenjko. 16943-1 Vajenko s pihnem« šolsko TT.crturaz-bo spreime trgovina mešanega blaga v Šoštanju. Prešernov t.r? štev. 8. — Hrana in stanovanje v hiši 16388-1 Natakarico pošten« in izurjeno sprejmem. Prednost imajo kavcije zmožne. — Gostilna Pintar, Dol. Logatec. 16955-1 2 kuharski učenki proti nizki učnini sprejme aiolan, Kolodvorska ulica št. 23, pritličje. 16957-1 Vajenca poštenega, sprejmem v ma-nufakturno trgovino na Starem trgu št. 26. 160G3-1 Mesar, pomočnika r. 10.000 Din gotovine — sprejmem k avtomobilu. — Dopise na naslov: Tome, Ljubljana, Stross-maverjeva 4/1. 16965-1 Izprašanega kandidata in solicitatorja samostojna delavca sprejme odvetniška pisarna v Ljubljani, najkesneje jeseni Vprašanja na oglas, oddelek ».Tutra« pod značko > Sta' no 16494-1 Trg. sotrudnico trgovine mešane stroke, popolnoma samostojno, starejšo in vajenca primerne predizobraztoe prejme Norb. Zanier & Sv. Peter v Sav. dol. — Ponudbam je spričevala in slike priložiti. 16265-1 Neodvisno gdč. mnojno nemščine sprejmem v pisarno. — Ponudbo na oar'as. oddelek ».Tutra« pod šifro »Gospodinja 23«. 17000-1 šafarja nepoklicnega, neoženjenega. ki sodeluje z drugimi delavci, iščem za takoj. Naslov pove pod.uižniea Jutra v Celju. 17011-1 Kavarn, vajenca s hrano in stanovanjem spreime Narodna kavarna. 17004-1 Gospodično z dobro splošno šolsko Izobrazbo iz boljše hiše sprejme takoj kot asistentko zdravnik v večjem mestu dravske banovine. Oskrba in družabnost v rodbini z dvema otrokom«. Lastnoročne ponudbe s etiko, ki se vrne, n« oglasni oddelek »Jtrtra« v (Lrubljani pod mačk«; »Zdravnik 500«. 17008-1 Vsak« beseda 30 par; z« dajenje naslova ali z« iifr« p« 3 Din. (2) Pekovski pomočnik trezem in »anee-l.iiv, dobro izurjen v skupnem delu, ki bi rainašal tudi pecivo, išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16083-2 Gospodična x meščansko iolo in roa njem nemščine, vajena vsega gospodinjstva ter nekoliko šivanja, išče kakršnokoli namestitev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod žifro »V »ili«. 16801-2 Natakarica zmožna kavcij«, išče »hibo. Prevzela bi tudi mal« gostiln« na račun. Naslov v oglasnem oddelku Jntra. 16690-2 Sobarica vajen« pospravljanja boljših sob in zmožna šivanja, išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16693-2 Šofer t. dvajsetmesečn« pr»kw>. vešč vseh popravil, ki bi opravljal tudi druga dela, trezen, zanesljiv in pošten išče slnžbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Šofer«. 16601-2 Učiteljica z znanjem nemščine. ffče službo. Poučevala bi otroke in pomagala povsod pri gospodinjstvu. Ceni. dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Pametna vzgoja«. 16578-2 Vrtnar * dolgoletno praks« 1n letnimi spričevali želi stalno ali začasno nameščeni«. Alfred L., Kolodvorska ul. 31. 16S24-2 Vodia tovarne z večletno prakso, večletni vodja lesne industrije, energičen, dober organizator za izdelovanje in prodajo po lastnem sistemu z velikim uspehom, z prvovrstnimi spričevali !n boljšimi referencami, želi premenitl službo. Dopise na oglasni oddelek ».Tn-tra« pod značko »Dobra moč 40«. 16830-2 Trgov, pomočnik mešane stroke z večletno prakso, vojaščin« prost, zmožen samostojne voditi trgovino, želi službo kjerkoli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pošten Gorenje 24«. 16808-2 1000 Din dam onemu, ki mi preskrbi službo sluge, tekača ali kaj podobnega. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16842-2 Mlada natakarica začetnica, išče službo takoj — stalno ali se.zonsko. Ima malo maturo. Ceni. ponudbe na oglasni oddelek ».Tutra« pod »Natakarica 6«. 16798-2 Zelezostrugar trezen in marljiv, vešč vseh v stroko spadajočih del, išče službo za takoj ali poz.neje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zelezostrugar«. 16854-2 Klepar samostojen delav««, ki poseduje obrtni list in orodje, trezen in zanesljiv. išče stalnega zapo-slenja. Gre tudi kot družabnik, bodisi v Slovenijo ali Hrvatsko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 16742-2 Službo paznika portirja ali kaj sličnega išče mlad invalid, vešč tudi špecerijske trgovine. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16748-2 Natakarica pridna ter poštena, iSče mesta, najraje na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16799-2 Šivilja brezposelna, ra perilo, s 6 otroci od 3 do 12 let. proe: dobra STCa tk delo na dom. Predelu ;e tudi staro. Frančiška Roršt.naT Rrezovica 34 pri L;ublia-ni. 16783-2 šofer tSč« stalne službe. Prt. pravilen je v prostem času izvrševati tudi kovinarska ali druga dela. Ponudbe na oglasni oddplek »Jutra« pod »SofeT-kovača 16788-2 Manufakturist 7. 12 letno prakso, vešč tudi mešane stroke, žel* premoliti mesto. Ponudbe podati oddelku ».Tutra* pod šiifro »10«. 16781-2 Štaierka 17 let.no dekle, pridm ln nbo4-2 Periektna kuharica želi slnžbo. Ponudbe pod šifro »Zanesljiva« na ogl. oddelek »Jutra«. 16714-2 Mlad fant vojaSčtne prost, išče f»PO-slenje v pisarni ali kakem skladišču. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 16859-2 Knjigovodja- korespondent prfrrrrete.n. *e]j prem eni ti slnžbo. Ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Knjigovod:a« 16877-2 Dekle nrMn« ta pošteno, fl5*« samostojno službo k majhni obitelji brez otrok, proti plači p« dogovoru. Naslov v ogla-snem oddelku .Tntra 16591-2 500 Din flsM, ki presk-rW mladeniču stalno slnžb« inka-santa. slu™« al? kaj podobnega. Naslov ▼ oclaa. oddelku ».Tntra«. 16916-2 Manufakturist! večletni poslovodja tn večletni potnik velike manufaktume tvrdke, povsem zanesljiv ln verziran r nastopa ln prodaji, z Telikim trgovskim pozaanskim krogom aprejmo službo kot vodja trgovine ali podružnice. — Ponudbe pod šifro »Mamrfaktu-ra« na ogL odd. »Jutra«. 1SS01-2 Keramik žen vstopiti ▼ večjo tovarno za Izdelovanje vsakovrstnih glazur, za peči in bele štedilnike. Ponudbe na podr. »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Keramik«. 16990-2 Starejša oseba išče s1uSk> za vse, ali gre tudi kot gospodinja. Poizve se v Zibertovi ulici št. 28. levu. 16998-2 lieaed* 1 Din; i* dajanj« naslov« »H Mfro 6 Din. Dijaki, ki iščej« tastrukcije, plačajo vsako besed« 50 par; za šifr« aii xa dajanj« naslova 3 Din. (4j Učiteljska abiturilenfka :5?« instrukcij« v Ljubljani. Od ure 5 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 16570-4 Jezike angleščino, francoščino, italijanščine^ nemščino poučuje diplomirana Evi-carka po zmernih oenah. Bila je v Angliji, Franciji, Italijis Nemčiji. — Kovač, Miklošičeva 22™. 16668-4 Šoferska šola Gojko Pipenbacher. Go' sposvetska cesta, 12. -Najboljši teoreti'čni in praktični pouk. plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt. 210-4 Kdor išče zaslužka, piača za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsak« besedo 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) Prepisovanje na stroj sprejmem proti primerni odškodnini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16866-3 Izurjena šivilja gre po nizki ceni šivat Da dom. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »620«. 16624-3 Fntfanje 1 m 1 Din vse vrste vezenja in mo- nogrami od 1.50 Din dalje. Velika izbira vzorcev za pred tiskanje. — Individualni osnutki. Ce vezenina, ki ste jo izgotovili vleče, jo s posebnim postopkom prav poceni popravimo. — P*lača Kreditne banke št. 1a/IV. 16858-3 Do 3000 Din mesečnega zaslužka nudim totemu, ki vloži 5—10.000 Din v podjetje. Dopise na oglas, oddelek ».Tutra« pod značko »Moška moč«. 16896-3 Perje sprejmem n« dom v errfa- nje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16923-3 Provizij, zastopnika iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Metle — petodstotna«. 16981-3 Izpuščene zanke svilenih nogavic popravi tvrdka Ahlin. trgovina — Celovška cesta 56, Ljubi;a-na VII. 16996-3 Kd'«r išče masto potnika, plača za vsako bi-sedo 50 r«ar; »a dajanje naslov« ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnii«, piača besedo po 1 Din; za dajanje naslov« ali za šifro pa o Din. (5) Potnika za Slovenijo ki «n« tudi Sofirati, išče veliko podjetj« branš« življenjskih potrebščin. Obširne ponudbe z referencami poslati pod »Potnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 16597-5 Inteligentne gospode sprejme proti dobri proviziji uspevajoče podjetje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »100«. 16199-5 Potnika «gtloeg« in marij*veg» sprejme takoj vinogradsko veleposestvo in dobro vpeljana veletrgovina z vinom v Dravski banovini. Prednost. imajo pomniki, ki so v tej stroki z dobrimi uspehi že potovali. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »F. R. provizija 500«. 16785-5 Ogiaai trg. soočaj« p« 1 Dia beseda; z« dajanje naslov« «}l bs. šifr« 8 Din. — Ogiaai socialne g« roač«;« ▼««-ka besed« 50 par; s« dajanj« naalova s« šifro p« 8 Dia. (6) »Garkott« garantiran* najbolj*« ta najoon«;š« wed»tv« proti sadnim Škodljivcem. Škropite n« leJenj«. Gar&on, Celj«. 35595-6 Premog, drva, koks prodai« Vmfc« Podobnik, Tržnšk« oeet« 16. tej. 83-13 Barve, lake, firnež in droge potrebščin« »udi po zel« ngodni oeni ia v prvovrstni kvaliteti »Ln-str«« V. Lasnik, Gospo-svetska 12. 1695S-6 Volno za modroce zel« poceni prodaja Sega, Cankarjev« aabrežj« štev. 5/1. 15955-6 Premog fn dn a prodaj« Jezaršci, Vodmat. £00 VI želite pristnega Ljutomerčana? Morda za praznike? Za god? za veselico aii gostijo? Dobro! Naročite si ga pri našem znanem vinogradniku Rob. Košar, St. Bolfenk pri Srtdiščn. Najfinejše sorte, kakor traminec. mu-škatnl silvanec, rizling. Vas ne bodo stale nad 10 Din za liter kljub prevoznim stroškom in trošarini. Naročite takoj cenik! Vino se razpošilja v '.epih sodčkih od 10 1 naprej. Poskusite enkrat. Dobite že fina namizna vina od 3.50 Din naprej, dokler zaloga traja. 143-6 Vrtne stole zloHjive. prod» Tribuč. G'ince. Tržaška cesta 6 — telefoo 9605. 176-6 »Penik« čevlji so najboljši k ftaj-eenejSi. Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 35. Registrir. blagajno National Cash 9999.99 ter Schember tehtnico, oboje skoro novo, prodam. Kje, pove oglasni oddelek »Jntra«. 16330-6 Orehova jederca oo Din IS kg nudi Sever 5c Komn., Ljubljana, Go-»posvet-ska cesta štev. 5. 16474-6 Vrtne klopi po 260 Din imajo stalno v '.alogi Strojne tovarne. 16506-6 Čevlji na obroke »Tempo*. Gledališka nI. 4 'nasproti gledališča). 114-6 Za sušenie las aparat. 150 voltov, za 900 Din proda Zajec Albina. Polianska cesta Itev. 54, pritličje. 16401-6 Damski čevlji št, 40. temno-drap barve, kombinirani, fino ševro ušle. z visoko leseno peto, domače dobro rečno delo. skorai novi za "100 DTn naprodaj v Strc,:ški ulici 10 pritličje, hodnik, 2. vrata levo. 16701-6 škart papir (poštne spromnice) v V«R-<m oddelk* »Jn-fcr««. 15629-6 Zložljivo postefh? ŽpleEn«, ia nov« damsko kolo prodam »Ti sameniam 7A radio. Rfharjeva trlVa ? (ta, obrt a« šoloV 36649-6 Vrbfrre obeRene 5sbe 15—1»P.000 kg ugodne proda Jane« TTad«, 5 minut od postaje Mokronosr. pc-Sta St. Rupert, Dolenjsko. 1663S-« 2 dvo.nrf okni « ftwmi, 1/3 m — ohranjeni oocerf naprodaj v Malgajev" ulici štev. 9, Ljubljana VIL 16^6-6 2 Blodendrorra Jwp« !-n velika poocrf. naprodaj. Naslon oovvi oeiaa. oddelek »Jutra«. 16703-6 Otroški voziček snodern. ix% P— esOi, dobre obran jen, utrodn« naprodaj Na«!ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1680O-6 Otroški voziček male rabljen, *x»eni naprodaj n« Domobranski e. št. 23, pritHČ.V 16S34-« Perzlisko prupro?ro 1.75i« doigo. 1 m Urok« ngodn« prodam. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Preuroga«. 16815-6 Otroški voziček fin. p« -remetfh. in pletena košara nanrodai na Rimski cesti št. ISTI. 16019-6 Otroški voziček M pereefh proda Stiplo^ek Oerbi&eva ulic« 16, Koiez.;« 16875-6 Ogledalo prieaerne »a krojača «81 v£j«s ter starinski lestenec prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 16S82-6 Pult, razne stelaže ogleda!* toi Skatlje napTO-dai na MTklošičevf eeeti št. 28. 36918-6 »Undenvood« stroj z dolgim vozom, dobro ohranjen, velike razJoč-ne črke, prod« pisarna gara ie Guštiai Kapiteljska ul. 3. 16910-6 la bučno olje vedno sveže, pristno štajersko, liter 14 Din dobite prt E. Besnian trgovina, FlorijanskE. ulica 22. Sveža pražena kava ln specerlja. Solidne cene! 16926-6 Opeko vsete vi "51 se vedno dobi v vsaki množini po ugodni ceni na opekarni P. Jerko, Črnuče, p. Ježi ca. 16884-t Zelss-Ikon klno-aparat za film, 6 mm, posnetke tn projekcijo in vsemi drugimi pripomočki ugodno prodam. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 16913-6 Otroški voziček eleganten, v lel« dobrem stanju poceni naprodaj v Mostah. Sušteršičeva ulica št. 5/n. 16960-6 Športni voziček rn otroško košaro prodajo. Naslov v oclas. oddelka »Jutra«. 16975-6 Otroške vozičke po najnižjih cenah nudi in izvršuje vsakovrstna popravila tovarna vozičkov Kuc-ler & Comp., Ljubljana ATI Lepodvorska ulica štev. 3. lfiflfo.0 15 železnih vozičkov (Klppvagee). malo rabljenih ln nov ročni voziček na 4 kolesih prodam. Mihael Kavčič. Zg. Šiška. 17018-6 Fotoaparat S X 4, zamenjam za 9 K1 12. Poaudbe na ogia«. oddelek »Jutra« pod »Foto<-16348-4 Otroška posteljica železna, dobro ohranjena, i žimnicami naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku .Tu--*. 16951-8 Mizarji! Najcenejše ln najboljša suholepljene vezane plošče (Spervplatten) dobite v skladišču tovarne »UKOD«, Sušak-Ljubljana. Dunalska c. 31, dvorišče. Pošilja <=« r.a deželo v vsaki množini. Zahtevajte cenik. 129-6 Železne postelje zložljive, žične posteljne vloge v lesenih ra železnih okvirjih ter ie-elzne postelje Izdeluje ln popravlja po najnižjih cenah Strgulec Pa vel, Gosoosvetska ceeta 13 (KollzeJ). Ljubi: p. na-. 16938-6 Trgovina Marija Rogelj Ltuhtjana. Sv. Petra cesta 6t. 25 priporoča: svilo, dllen, kajnbrfk. zastora, brisače, belo !» rjavo za rjuhe, šifon, krasno damsko ln moško perilo po Belo nizkih cenah. 16966-« Smešno nizke ceno ®stl platneni namizni prti Din 30. kuhinjsk® tehtnice Din 50. Jedilni pribor, 24 koeov, e kaseto, rje proet, Dtn 300, svDena kravate Din 8, moške nogavice dinarjev 10, toaletna mila Din 40, tacat: pralna milo Dtn 10. Mnog« druge hišne1 potrebščine, vse na obroke. pira. Dunajska c. 33. veža. 15S02-« OtroSki voziček dobr« « naprodai. Hotel Slon. LJubljana. 17033-« Prodam: 3 perrdjske preprog«. I bronast luster g kristalnimi obeski ter 1 barok-garnituro. — Pismena vprašanja na ogL odd-»Jutra« v Ljubljnl pod značko: »Dobro ohranjeno«. 17009-S »ZABAVNI LIST« tednik i grata s''ika.T«k» galerij« v format« razglednic, Stražišče. Poe-TCiecja številk* som« 1 TXa- Za-htevajt« brezplsčn« og5ed-; ne številke! 141''; Šotori — čoteFI Ilustriran katalog — pišite ponj. B. Korb, -marje-S-t. Vid- 15HSS-8i »STttengeschichte« Fucb« prodam. Načie«* oglasnem oddelks »vn-ts**. Vsaka beseda 1 Dto>; ta dajanje naslorT« «8 šifre pa 5 Din. (P) Radio tricevai, -poceni ali »UB-enjajn za k«i«. — Naslov v oglasnem oddeA-kn »Jit5ra«. 1S735-® Ogiasi trg. Enačaja yo 1 Dia beseda; z« dajanj« naslova tii u šifro 6 Dia. — Oglas: socialnega enačaja vsaka beseda 50 par; ta. dajanj« naslov« ZA fcfr« _n« S Dia. (71 Staro železo medenino, baker, bro-n, aluminij, gume in ra-zno Vn-puie Anton Bremec, Ce'i«. Telefon št. 202. 15898-7 Puško iTtoebsfflfte ali RoeW)»e.h«». flinte) brc7.petelinko x aH brez daljnogleda k n- p i m-Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »250«. 16548-7 Stole starinske z naslonjali, tndi netaoe-ciTane, eventuelno m:T« in omarico za steklo, kupim. Pismene ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifr« »Antik«. 16790-7 ^isf.Ini stroj pisalna miza in omara, Wertheimerco. reg. blagajno. (Leibstuhl), klub-carnittiira, kupim. Natančne podatke na ogL odd. »Jutra« pod »Dobro plačam«. 16353-f Rabljene c©vi pn*D.«t 1 H eoi«, kapi Sadiki, Clospooveiska cest*. 16676-7 Kopirno traktor Ponudb« poslati aa upravo g-niSčin« Jurkl-ožte-r. 16777-7 2eL štedilnik •abljen, kupim. Jurkorfi, delovodja, Karlovžka e., »tavba Tomažih. 16687-7 Daljnogled 6—Sx pove>čave kopira. — Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Takojšni« plačilo«. 10516-7 Vrtno zemljo kupim. Ponudbe ca oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro ►Humus*. 16893-7 Pudel 4» 4 n dolg, mizico n pisalni »troj ln nekaj stolov knrrm. Ponudbe na oglasni oddelpk »Jutra« pod Šifro ►Mobilija«. 16046-7 Stisilnik za lase t*S0 Volt. k n p t He5ik t Pp. Si«ki. 17022-7 Avto ttmurin« — »ode! 1331, malovoiena, t brezhibnem »tanju naprodaj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 16350-10 Avto Fiat 501 štirisedežon, t najboljžeim stanju ;.rodam radi odpo-tovanja (Jo 25. maja. — Brulc Joško, Krškava? 32. 16887-10 Več motorjev malih »Sachs«, novih ln malo rabljenih. poceni proda F. Batjel, Ljubljana. Karlovska cesta štev. 4. 16007-10 Motorno kolo lahko, »dobro ohranjeno, znatnke Peugeot, po zelo nizki ceni prodam. Matko Maretlč, Gos.po-svetska c. 5. 16873-10 Motorno kolo »James« za polovično eene proda Florjančič v Nnnski ulici St. 3. 16032-10 t^eeedo. Oglasi M> sijaluega značaja po jO par beaeda. Ža da janj'« aaslova ela t« šifro 3 Din, oziroma 5 Din. fll) Moško kolo »koraj doto, znamke ►ApokM, poceni proda Po-«««, Karlovska e. 30. 16370-11 Dve kolesi močko ia damsko ta vsa k« ceno naprodaj na Mi klofičerri cesti 7/TTI. vbod polcg Delavske slaščičarne 16684-11 Osebni avtomobil manjši štlrl?«dežen »Ta-tra« ali sllčen, malo vo-žen in v prav dobrem stanju kupim. — Ponudbe s točnim opisom, navedbo prevoženih kilometrov ln ceno poslati na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Auto«. 16519-10 Drnžabnfco sprejme« v dobro Idoč« ^oitiiao in na posest to, katera ima Tesel je do gostilne, s primernim kapitalom. Pismene ponudbe na podr. »Jutra« Maribor pod šifro »100.000«. 16759-16 Industrija! Udeležil bi se pri ie obstoječi. dokazano rentabilni industriji, eTent. aktiv-no in materijalno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »160«. 16209-16 Ugodno posojilo D g n d n o bmotekarno ali gradbeno posojilo, ki pride t najkra:?em času na vrsto. se odstopi pri Gradbeni zadrugi. Dopise pod šifro »PrTo mesto« na ogl. oddelek »Jutra«. 16862-16 Industrija Udeležil bi se ev. aktivno ln materi 1alno na že obstoleel dokazano emtabllnl Industriji. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »i PO". 16209-1S Moško kolo "D« naprodaj. — SiSka. 'rankopanska 27,1. ndetr. 16S33-11 Moško kolo ■»ajholjš« firme prodam, .»•oslov r oglasnem oddelka »Jutra«. 16793-11 Dvokolo sMft« sc tensko poeen! t» šivalni stroj za 450 Din napre-daj t Ljubljani, Florijaai-*ka oilca 39/1. 16008-11 Kolo ohranjeoio prodal". } oitve a« t gostilni 7a«'is wt Celovški cesti St. 72. 16915-11 Damsko ko!o ohranjeno nap*, oda j Celjski ulici št. 19 (za »-*.'erijsko vojašnico). 16978-11 3 noska kolesa •anrodaj na Dolenjski ee-rti št- 88. 16972-11 Novo kolo i*v"bol}Jv v o-glas. cddelkn »Jutra«. 16S13-12 Razno pohištvo »odi odpotovanja p o e e n i Prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17028-12 IV»k.» beseda 1 Din; j i« iij»nj« naslova ali j m 6itro pa 5 Din. (10) ( Steyr-avto tipe VII, Sportblok » 6 (w»de4i, skoraj dov, poceni proda d-. Scherbaum v Mariboru. 14961-10 AJS motorno kolo f prikolico, 10 UP, malo rabljen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16422-10 Motorno kolo angleški Triumph 550 em* v brezhibnem stanju u god-bo na m-odaj. Na ogled in pojasnila daje Josip CilenSek. LaSko. 16746 10 Motorno kolo i prikolico, malo voieno. r«!o ugodno prodam. Na »' ov v oglasnem od d piku »Jutra«. 16794-10 Essex limuzino ter ve? drugih rabljenih avtomobilov in moto-ciklov, v naiboljšem stanju, ceno odda O. 2už»k. Ljubljana. Tavčarjeva lL 16937-10 Vsaka beseda 1 Dia; za iajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (15) Brusni Ses (Schleifholz) smreka, 10 % jelke, od 10—20 cm premera. iščemo večje količine. Dobava do konca julija. Ponndbe franco meja S p i 1 j e neocarinjeno pod »Eksport« na oglasni oddelek »Jutra«. 1661S-15 Brusni in celulozni les kupuje vsako mii^iiM 1 ia 2 mtr. dolgi od 9 do 40 cm debeli fra.nk'« vagon po na:višji ceni Frane KolariČ, Brežice. 16682-15 Javor rezan les v glavnem 27 mm v popolnoma euhem »tanju, kupujem. PonudJ>e na »Pitagora« V. Ledereir, Zagreb, Boškovičeva ulica 31." 16621-15 Vsaka beseda 1 Din; za lajanje naslova al: za šifro pa 5 Din C16) Vložno knjižico Ljubljanske kreditne banke za večji znesek prevzamem proti dovolj.nl garanciji in ir>br:m obre«tim Dopise na >glas oddelek »Jutra« pod »Sigurna rentabiliteta«. 16287-16 Iščem dnižabnfka v dobro vpeljano pekarno s 1,000.000 Din kapitala, eventualno posojilo. Isti znesek plačam z visokimi obresti ali drugimi ugodnimi pogoji. Dobra garancija z vknjižbo na hišo. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Dam 3 sobno «ta novanje«. 16S36-16 Din 1,000.000,— iščem m hipoteko primo loko; spre;mem tudi hra nilne knjižice prvovrstnega ravoda. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod Šifro »1500«. 16821-16 Rčem do Rn.000 D?n posojila na sigurno mesto, proti vkn;Wbi. Ponudbe m ocrlas. oddplHt »Jutra« pod Šifro »Popolnoma varno«. 16997-16 Do 100.000,— Din iščem v rvrho ustanovitve rentabilnega indiistri'skp-?a podjetja. Varna nalož bi denaria in signrna rsnci'a! Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Si gume obresti«. 167G7-16 Vsaka b«Jea vzamem tudi v na'em kakšno nsnp ppVarn-o 8 kani t a . lom. pon"dbe na oglasni ^ddplpk »Jutra« pod Šifro »Nagrada«. 16776-1P Lokal za trgo-rino im traffVo v novi M5i na periferiji LiuMjflne oddam s stanovanjem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 16670--if» Trgovski Iok?1 s nritit-lin.ami oddam na Rlrvv. .Tavorniiklt. Naslov r»ove »glasni oddelek ».Tn tra«. 16732-19 Vsaka t>es«U 1 Dtn; u dajanje Easioiva aK ia šifro pa 5 Dia. (17) Gostilno i« trgovino na prometnem kraju ob državni cesti oddam takoj v najem. Dopise je poslati pod šifro »Promet 500« na oglasni oddelek »Jutra«. 16188-17 Hišo 3 »obe, kuhinja, klet. 5 minut od postaje, oddam v najem. Depaljava-s 30, p. Trzin. 16435-17 Vinogradniki Vale vino odprodast« najdražje, ako vzamete v na jem sta.ro in dobTO vpeljano gostilno v velikem letoviškem krajin. Velike kleti, stanovanje in Tes inventar takoj »a razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro » Brezi onk urenčn o«. 16248-17 Hotel »Stara pošta« v Kranju, z restavracijo in kavarno oddam v najem. Č-as prevzema po dogovoru. — Pojasnila daje Franc Gorjanc v Kranju. 16849-17 Kovačnlco vpffljano. i orodjem in stanovanjem, vzamem v najem. Ludvik Suler. Senovo 67. 16739-17 Gostilno z wm inventarjem oddam v najem v industrijskem kraju na Gorenjskem. — Kavci'e zmožni naj *e oglasijo na ojlasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna«. 16780-17 Gostilno n« prometnem krain vzame v naVm zakonski par brez otrok. Ponudbe pod šifro »Dobro zmožen« na "glasni oddelek »Jntra«. 16816-17 V Kamniku ali bližnji okolici hoč-em vzeti v najem lofcale ali manišo hišo. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« v Llublja.ni pod šifro »Primerno za obrt«. 16879-17 Gostilno na prometni točki oddam v naiem. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 16911-17 Vsaka beseda 1 Din; I ia dajanj« Bastarv* »S J za Mfr« pa 6 Din. (20) I Kad! prevzema večj&ga posestva, »e proda na javni prostovoljni dražbi dne 15. maja, na binkoštno nedeljo med 8. in 4. uro popoldne hiša s trgovino in pekarijo. Obrti so dobro vpeljane tn v prometnem industrijskem kraju. Promet zasiguran. Izklicna cena 60.000 Din. Izpod cene se ne odda. — Natančna pojasnila daje lastnik Oranič. Kor. Bela št. 68 pri Jesenicah. 16475-20 Njivo 0911 m>, poleg pokopališča pri Sv. Križu oddam v najem. Poizve se na Sv. Petra cesti 79. 16567-20 Lepa trgovska hiša visokopartema, z šestimi sobami, trgovskim lokalom, gospodarskim poslopjem, v večjem kraju, pri farni eerkvi na bivšem Štajerskem, ob žpletnici. takoj naprodaj. Tudi se lahko kupi zraven nekaj n.iiv. Vzamejo se kot plačilo tudi vložne knjižic« dobrih denarnih zavodov. Ponudbe na osrlasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hiša 200.—«. 16313-20 BTizu Sarajeva naprodaj ma-Tino poc-eetv«i z moderno hišo fvilo) in hlevi z vso živino. Na posestvu cvetoče mlpkarstvo z lepim mesečnim dobičkom. Edinstvena priložnost za podjetnega človeka! — Informaeiie daje E. V-e*wr-nik. Sarajevo. Hadži Sn-leiman ulica 20. 16622-20 Valičri mlin in žago na stalni vodi, v prometnem kraju ob železnici zelo ugodno prodam. Poleg je stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Ponndbe na oelas. oddelek »Jutra« pod »Večje podjetje«. 16491-20 Posestvo flbstoječ-e ia stanovsnHre hiše, hleva te skladišča (zelo primerno ra vinsko skladišče) ob glavni cesti Stervanja va* št. S6 po ugodni enni takoj n« prodaj. Natančneje se poizve vsaka popoldne na licu mesta. Posredoval«! iz-kl j očesni. 168TO-20 Manfšo hišo krnim v Spodnji Btčkl. Mirni Krištofa ali "rsa j blizu tramvaja. Cem?. ponudbe ca og!a«ni oddelek »Jutra« pod »Nova*. Usnfarro prodam po xelo afodni ceni, na 4elV» tndi ivekaj posestva. Klektrična napeljav«. Podjetje je dobro vpeljano ter za strokovnjaka zasigurana bodočnost, ker je vedno dovoli dela. NaMov v oglas, oddelka »Jutra«. 16740-19 Dvostamvvarrl. hfša In oJrrog 5000 m' vrta v prijavnem trgn Dolenjske skoraj nova. naprodaj. V hiši je vodovod in elektrika, M. postaja 5 mi-nnt od MSe. Naslov v oglasnem oddelku »J-ntra« 16749-50 Hiše, posestva, gostilne od 40.000 Din, dalje kakor gozdna In graščinska posestva do 500 oralov, prodaje Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. 16743-20 Več stavbenih parcel prodani. Pojasnila daje gradbeno podjetje Mavrič, Dunajska «. 38. 16792-20 Njiva naprodaj nad 900 ms, ii proste poke, tik kolodvora Skofja Loka, z lepim razgledom na snežnike. Pojasnila daje Iv. Berčič, trg. agentura, Sk. Loka, Mestni trg a 16779-20 33 Johor gozda smrejtov, bukov, kostanjev in hrastov), četrt are od banoviaske ceste in 7 kilometrov od ieieiniš&e stajiice Sevnica ob Savi. je po zelo ugodni ceni na prodaj. Najbolje naiožen denar. Vprašati pri Jožef Božič, posestnik in gostilničar, Stope, pošta Sevnica ob Savi. 16772-20 Stanovanjsko hišo (večstanovanjsko) blizu Celja, novo, s trgovskim lokalom ln lepim vrtom za 120.000 Din. dalje lepo posestvo v Vojniku s 3 orali zemlje, hišo. gospodarskim poslopjem, vse zidano, z opeko krito ln nanovo renovlra-no prodam. Cena 43.000 dinarjev. Poizve se pri trgovcu Plavcu v Celju. 17010-20 Novo vilo vteofcciprltlično, 4 sobe, velika kuhinja, shramba gospodarsko poslopje ln 1100 m' prvovrstne zemlje takoj prodam v Erežlcah za 130.000 Din. Naslov pri podr. »Jutra« v Celju. 17012-20 Brezobrest posojila za zgradbo hiše ali razbremenitve svojega posestva daje Zadruga, L iubl tana, poštni predal 307. 17029-20 Posestvo obstoječe tz vodne feff«, polnojarmenfk, umetnega mli.na, t lastno vodno močjo, ter stanovanjske hiSe in gospodarskega poslopja, « primerno količino posestva, v mestu blizu Maribora na ieleeni-ški postaji na prodaj pod zelo ngodnimi pogoji. — Ponndbe na Kari KuJto-vič, Slov, Bistrica. 16768-80 Večle posestvo na Gorenjskem, obeceajo-!e poleg stanovanjske hiše 2 ia-gi. krožno iago, vodna moč. »e ia proste roke proda. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 167P6-S0 Posestvo z gospodarskim poslopje"1 ob«t«j«če iz: mlina < 6 tečaji, Szboma -vodna moč, Tw»v?čnioe, skladišča, p«!eg tega ie *em-Uišče: 4 velik« njive, 10 geedov ^par>v>T\ dva travnika tn pašnik. Posestvo se nahaja Grin-tovee - Zagrado«. Sodna prodal* tega posestva w ho vršila dne 10. 5. ih S. url pr! v ^-nAoTrrbpTkn. Na 'man "53 ponudnik je 178.325 Din. Vadij 35.665 Din. Interesente »e vabL Usrodna prilik«! 16619-20 l epo posestvo « hišo, pospodaTskimi poslopij tn 17 orali dobrega zemliišča, ali pa hiša z gostilno Vn nekaj zemljišča v bUTinl Domžal je -aprodaj. NasVrr se teve v oglasnem oddelku »J-n-toa«. 1660S-20 Trgovsko hišo na Biedn pn>H n eeno 76.000 Din T***!M*om«. 17002-20 Več parcel solnčno, suhe, v LJubljani ln okolici poceni na.prodaj. — Perssons, LJubllnna, poštni predal 307. 17029-20 Tristanovanj. vilo Ipoo. sončno, prodsm. — Po^sni1«: Jos. Ahtik. Maribor - Krčevina, Lešnikov* št. 1. 17015-20 Realltetna pisarna — družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta št 4. proda: VILO, krasno ležeče. 6 »ob, pritlkllne, blizu 1300 m! vrta, Podrožnlk, 300.000 Din. VILO, enonadstropno, novozldano, 6 sob, pritlkllne, vrt, pri Tržaški cesti, 200.000 Din. HISO, novozldano, vlsokoprltllčno, tri dvosobna stanovanja, 800 m! vrta, pri novi šoli, Zg. šlška, 160.000 Din. HISO, novozldano. tri dvosobna stanovanja, Moste, 130.000 Din. HISO, vili sUčno. enonadstropno, dve trisobni, dve enosobnl stanovanji, velik vrt, mestni del Rožne doline, 380.000 Din. HISO, enodružinsko, gospodarsko poslopje, hlev, velik vrt. Trnovo, 140.000 Din. HISO, novozldano, enodružinsko, 2 sobi, pritlkllne, Gameljne, 45.000 Din. PARCELO, 1200 m', Bežigrad, 80 Din za 1 m«. PARCELO, 1800 m«, krasna lega, Podrožnlk, pc 80 Din. event. trudi dvema Interesentoma. STAVBIščE. 820 m«, Rožna dolina, po 20 Din VEČ PARCEL. & 500 m«, blizu Sv. Krištofa, po 150 Din. STAVBIŠČE. 2800 m«, tik Bohinjskega Jezera, pc 14 Din. Poleg tega več drugih hlS, vfl, trgovskih, gostilniških objektov, kmečkih posestev po ugodnih cenah. *828 Baška, hotel Praha na najkrasnejšem prost orn ob morju nudi najoeinejše bivanje na Jadranu. Polna nenzija z vsemi taksami Vn kopanjem 62 Din dnevno. V pred in po »eziiji 58 Din 196-38 Baška Pensfon-restanrant »Triglav« v Baški na otoku Krku ob pristanišč-; nndi gostom fist« in zračne »obe z razgledom na moTie. Domača in dunajska kuhinja, ribe ved no na razpolago, penzlja r glavni seriji 63—65 Din dnevno. V pred in r»o cezij! pa od 50—>3> Din. — Prospekti zastonj. 197-38 Letovlščarje 'prevrnem na krasno leiečp posestvo na Pohorin. tri četrt nr- od ^lov. Bistrice T/ep* »obe. dobra domača hrana, sprehod!, mir. — VnraSanja ns podružnice »Jutra« v Mariboru pod Šifro »Pohorsko solnce«. 16481 Pensfon Zanler St. Pavel pri Prebold«, Dravska banovina. Zračne sobe, izvrstna hrana, sončno zračenje in vedno kopel jI v Savinji, tenis, smrekov gozd. teleti v Savinjske planine. Cena penziji od Din 40 do Din 55. Na željo pro spektL 207-38 Manjši hotel- penzljon želim kupiti ali prevzeti v najem ob obali Dalmacije. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pension«. 16611-38 Vilo v CrikvenicI novo, dvonadstropno — » komfortom. zamenjam ali prodam za 280.000 Din —-tudi proti hranilni knjižici Načrti in slika pri lastniku Košuta, Zagreb, Vrhovec 4. 16604-38 Stanovanje Realitetna pisarna Jože Grašek LJubljana, Kolodvorsk« 24 posreduje najem ki oddajo stanovanj. mesečnih »ob, •rg. in obrtnih lokalov pod •i godnimi pogoji. 152-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo ta pritiklinaanl. v podpritličju, »olnčno, * parketom, elektriko in plinom oddam a X. avgustom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 165(28-21 THsob. s+anovanje sotačno, komfortno, prostoren erker ia balkon, oddam ■ L avgustom pod R-oinikom, V«4na pot 14. 16635-81 Stanovanje 2 parkefiranih »ob, kuhinje in pritiklin oddam i junijem na Večni pot! štev. 9 — pod Rožnikom. 16630-81 Krasno stanovanje sobe, kabineta, kuhinje, t balkonom, pri tik linami tn vrtom oddam takoj aB » 1. junijem v Zarnikov^ 6. ob Dunajski eesti. 16689-2! Trlsob. stanovanje sončno, t kopalnico, ▼ centm mest« oddam. Ponndbe oa oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Komfortne«. 16819-31 Stanovanje »<*>« 4u knhhij« oddam. — Rožna dolina XTH 1-16805-® Stanovanje sefce tn kuMnfe takoj odraslim osebam bnt otrok t Šiški, KavSkova a. št. 5. 1£»»JS1 Enosofe. stanovanje 0 d i a m boISB drobni t Rolri doilni, eosta VTH. 1G869-21 Stanovanje 1 IrehtnV. Ia ft* klin oddam a L > 1. junijem v Vodmatu, Ciglarjeva ni. št. 17. 16860-21 M ^ n Jfc .i m ^fc ^ W fa stanovanje obstoječe te »obe ia kuM-njo, uporabno tudi sa pošlo vn« prostora, t sredini mesta oddamo • 1. junijem. Ponudbe a« oglasni oddelek »Jutra« pod Sifeo »Dvoriščno poslopje«. 16830-81 Stanovanje S »ob. kuhinj« te pritMm, z vodovodom ter elektriko in 8 prsmi »oW i Štedilnikom takoj oddam ▼ Mostah, Predovičeva «!<«a 9. 16881-81 Trfsob. stanovanje prit!!?®«, • kaWnet««i hi pritikllnami oddam ■ 1. indijem mirni stranki brez otrok v HolzaTiflovi ul. 19. Vprašati med 9. te 12. uto 16985-21 Dvosob. stanovanie s knMnjo te pritikUnami oddam takoj »11 pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16685-81 Stanovanje »obe te kuh'n.1« odda« « 1 junijem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 16032-81 Fnosob. stanovanje 'epe. kompletno, oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 16006-21 Pritlično stanovan'e v sredini mesta, obsto-leče Iz dveh sob, kabineta. kuhinje, končnice ln pritiklin oddam s 1. avgustom. Ponudbe pod Šifro »Pritll51e D«. 16890-21 Wl M ■ i •" - > • i ^^^^ ... <•>:-... v - B * * jfrtto*., "•»v -' "• .«.' ' > W M Sobo In knMnjo oddam v Prodovičevl »M št. 2VL 16644-21 Stanovanje a 4 sobami, prit k linami te kopalnico, i elektrik« ter plinom, v vili blizu Tivolija oddaaa i 1. »rgustom. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Snažno«. 16708-81 Stanovanje is 5 »ob, Vor*ai-nio« ki pritklin, v eentou mesta oddamo. Dopise pod šifro »1. avgust« sa oglas, oddelek »Jutra«. 16726-21 Stanovanje 2 »ob tn kuhinje. Miza k lodvora 6marj«-Sap odd« Poirv« »e na Celovšk i cesti št. 47. 16818-81 N 55 M M N * O ^ K O > O ^ g o ^ O 4 % k O C ^ tP. VACCUM OIL COMPANY D. D. V VASEM LASTNEM INTERESU JE, DA ZAHTEVATE ORIGINALNI RAČUN, KADAR KUPITE MOBIL«-OIL. sTUTRCk 5f. 107 18 Nedelja, 8. V. 1932 finosob. stanovanje oddam junija. Novi Ud-mat, Ribniška ul. 10. 16962-21 JOŠKT" Realitetna pisarna družba z o. t. LJubljana, Miklošičeva e. 4 odda v naj-em sledeča stanovanja: CELO VILO, 5 sob, pri Taboru, Din 1500. PETSOBNO. center, komfort, Din 2000. 6TIRISOBNO, center Din 1000. Mir je, 1800 dinarjev. TRISOBNO, center, dinarjev 800, 900. pri Sv. Krištofu, Din 950. DVOSOBNA: Mirje. dinarjev 600, Kodeljevo Din 500. ENOSOBNA: Moste, dinarjev 250, 300, Sp. šiška, Din 400. Poleg tega več dugih stanovanj, trgovskih lokalov itd. 16931-21 Trisob. stanovanie s ko>) v centru ali bl:zn cen-Ljubljane. Preuredim r-? *voje stroSke. Ponudbe osr'asn.i odffelek ».Tut.ra. šifro »Tri osebe«. 16612-21/a Sončno stanovanie d-'»h »^b. kuhinje, kabineta, kopalnice. center. 1 nadstropje, ra november iščem. Ponudbe na /vr-I-l.-cni Olldelpk -Jutra« fvd šifre »Tričlanska«. 168-7-2la Vrtnar Kd"T mi da primerno stanovanja za primerno eeno, mn v p-r.stem ča-sn «krbim ta v—* *n o i.'2*a obdelavo. 4 članska družina brez otrok. Alered L., Kolodvorska nI. 31. !«*2o-21a Sončno stTovanie 5 sobno, s kopalnico v Tripstn ali začetku perifp r-io išč-pm. "Ponudba pod 2 F-o >P'a^?m pol do e no lo^rv nan-pi. na oglasni oddelek »Jutra«. 16807-213 Stanovanje » ep^trn mesta, z 2—3 so bami. 'ščem za avgust. — Fnnijilbe na orr'as. oddelek ».Tntruc ped »Plačam nol Jpta naprej«. 16844-21/a Stanovanje ? 3 «nb in pritiklin. po im-^nnsti kopalnice in vrtom za junij ali pozneje i^čp m'rn.'t «t-anka. Ponudbe ped ~M:rn.i stranka« n-i oe!a.sni oddelek »Jutra«. Ifi730-21a Fnosob. stanovanje ?>>dno, za julij, iščo sa-•mo-stojna oseba. Naslov: S-ednje Gamelie 13. 1673P 21a Dvosob. stanovanje s^čctt! v srpdini mesta za julij ali avjust.. — Ponudbe na ©glasni oddelek »■Jutra« pod šifro »Toč,na plačnica«. lfi»09-21/a Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami za Julij ali avgust išč. mirna, tričlanska rodbina od Sp. Šiške do Tržaške ceste. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Julij - avgust«. 16900-2/a Mirna stranka dvočlanska, išče v centru dvo- ali trisobno stanovanje za takoj. Ponudbe na ©srlas. oddelek »Jutra« pod Šifro »ToCnost«. 16036-21/a Snlnčno stanovanie 3 sob, kuhinje in kabineta, Iščem v centru mesta za julij. Ponudbe pod »Solidno ceno« na ogl. odd. »Jutra«. 16987-21 a Trisob. stanovanje s prit-klinami iščpm za Bežigradom ali v Sp. Šiški s 15. majem. — Ponudbe na naslov: Pečenko. Sp. S:ška Celovška cesta štev. 37. 17027-2!/a Vavka beseda 50 pa-r; aa dajajije naslova aii z« šifre 3 Dio. (23) Sostanovalca sprejmem s 15. majem v sredini mesta. — Istotam iprejmem tudi več gospodov in gospodičem na dobro domačo hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16695-23 Opremljeno sobo ? posebnim vhodom v centru odam boljšemu gospodu. Stari trg 11/a I. 16840-23 1 epo solnčno sobo prvpoi oddam blizu ko-! dvora. Naslov v oirlas. oddelku »Jutra«. 16836-33 Opremljeno c-obo «nažno. s štedilnikom, oddam s 15. majem solidni rrospodlčni ali starejši sa-mostoini jrnspej za 160 T>:n. B'e;we-isova cesta 0. ni. ndstr. 16832-23 Opremljeno sobo g pnsebnim vhodom v pritličju takoj o-ddam. — Rožna dolina c. 111/30. 16320-23 Elegantno sobo poseben vhod, elektrika, takoj oddam. Čopova 19. visokopritličje levo. 16831-23 Lepo sončno sobo s posebnim vhodom iz stopnišča v bližini univerze oddam takoj ali s 1". majem. Naslov v osrl. oddelku »Jutra«. ie-^SS-23 Opretn'jeno sobo s posebnim vhodom obdani 2—3 osebam ev»nt. z uporabo kuhinje. Kamniška ul. 22, Sp. Šiška. 1«S08-23 Lepa soba ■vtso&o,pritlič-na, nasproti parku, se odda. Kralja Petra trg 8. 16738-3o Čisto sobo prazno ali opremljeno, od dam samostojnemu gospodu ali gospodični. Parket, elektrika Likar. V-rov-škova 60, želein. kolonija. 16751-23 Opremljeno sobo s podobnim vhodom oddam na Krakovskem nasipu 18. 16802-23 V bližini Zvezde soreimptn sostanovalca z ali brez oskrbe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16S11J-23 Stanovanie pno^obno. opremljeno, blizu obrtne šole pod ugodnimi po to ji oddam čez iviierie. Na=lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16801-23 Iščem za sorodnico 8taj>o 32 let, resnega gospoda v drž. službi, starega do 40 let. Samo resne ponudbe s polnim naslovom na oglasni oddelek Jutra pod oifro »Blondinka«. 16364-24 Gospod s« iell seznaniti z dobro situirano starejšo značaj-no damo. da bi obravnavala različna intern. vprašanja. Ponudbe P^d »Nicht anonvm« na oglasni oddelek "»Jutra«. 16719-34 Ooretn!*eno sobo zračno in čisto, s posebnim vhodom oddam solidnemu ffpspodu v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16886-33 Sobo z 2 posteljama parketi. lep razgled, vrt, Tozd, s prvovrstno hrano uid'm za -V)0 Din mesečno v S;5ki. Vodnikova št. 22« _ s+opnjice. 16921-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Vaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16047-23 Dve prazni sobi veliki in lepi ter vrt,_ skupaj ali posebej takoj oddam v Trnovem, Valiav-čeva ulica 17. 16949-23 Preprost gospod star 30 let. v zakonu nesrečen, Hi poznanstva. Dopise na podpižnico »Jutra« v Mariboru pod »Enako«. 16?6i-24 Katera dama samostojna in neodvisna bi hotela poznanstvo z izobraženim srospodom. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Soliden«. 16385-24 Novost! Neea lepote po najnovejšem sistemu. Popol no odstran.lenje solnč-nth ln jetrnih peg. mozoljev, sojedcev. Kura shujšanje po najnovejšem sistemu. Kozmetična naohrazba. — Magda Pao, Zagreb. Je-lačlčev trg 61. 16817-24 V Svicariji 1. maia popoldne opazovano damo v družbi gospoda in dame prosim, ako spoznan le moo-oče. šifra »Odkritosrčnost«. 16939-24 47 letna vdova s lepih pohištvom in gotovim) 70.000 Ertn, želi znanja v svrho ženitve z državnim uradnikom. Ponudbe 8 sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1000«. 16731-25 Kater« gospod 30—)5 let star bi poročil mlado vdovo, ki je bila poročena 10 mesecev. Cenj. dopise na podružnico Jutra v Marboru pod šifro »Radi pomanjkanja znanstva«. 16708-25 Hišna posestnica se želi poročiti s 30—40 let 3tarim srospodom. ki ima stalno državno službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Posestnica«. 16995-25 Vsaka beseda 1 Din: ia dajanj* naslov« sil t» Šifro p« 6 Din. (26) Sobo prazno ali opremljeno oddam eni »li dvema osebama. Naslov pove o£r'asni oddelek »Jutra«. 16971-23 Prazno sobo veliko in lepo. s pr€.i.sobo, kabinetom in kopalnico, v centra mesta poceni odda Tome, Strcssmaverjeva 4/1. 16977-33 Lepo sobo s !H.edf!nikom oddam ▼ Trnovem, Mivka štev. 33. 16JH4-33 2 gospodični sprejmem v lepo sobo z dobro hrano. Kolodvorska ul. št. 23/1. 16952-23 Vaa/ka beseda 1 Din: za dajxaje naslova tli u Sitno pa S Din. (27) Nemške doge č.mo-bele mladiče odlikovanih psov proda Jakil v Sevnici. 16376-37 Franc. Bully psico čistokrvno, za križanje z istotakim odlikovanim psom iščem proti kompenzaciji po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Franc. Bu.!ly«. 16616-37 Dve psički volčje pasme. 5 tedirurv stari prodam. Naslov pove oglasn-i oddelek »Jutra«. 17025-27 Gospodično sprejmem na stanovanje ln hrano. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 169S9-t23 Pri Vrtači oddam solnčno balkonsko sobo. Rutarjeva ul. 4a/T. vila Trnovska. 16852-33 OoretnJieno sobo so'nčno, blizu pošte takoj oddam v Gledališki ulici št. 12/m levo. 16857-23 Dve lepj sob! v centru mesta oddam za pisarno, zdravniku ali ta atelje. — Istot-am oddam trisobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami. Cena stanovanju 80O p-n. Jfaslov v oglasnem eddelfcu »Jutra«. 16846-23 Prazno sobo "ddatn takoj aH pozneje v vili ob Tivoliju, blizn Vrtače. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16&4S-23 Ooremlieno sobo separirano. v' centru mesta po nizki coni oddam takoj ali pozneje. Na razpolago kopalnica in lift. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16815-23 Dva gosnoda spTprmcm na stanovanie in hran" r>n nizki ceni v Rožni dolini, cest-a IV/30. 16«56-23 Opremljeno sobo nnl^ff banovine. umiv.al-nik s toplo in mrzlo vodo. takoj oddam. Groharjeva 5. 16835-23 ParkeHrano sobo z elektriko opremljeno, nddam takoj solidni osebi Naslov v ofrlasrip-rn oddelku »Jutra«. 16699-23 Krasno sobo opremljeno, sončno, elektrika, parket, sepa-riran vhod. ugodno oddam gospodu v moderni hiši na Karlovski cesti št. 13. trarav. postajališče. 16953-23 Prijazno sobico z električno razsvetljavo in dobro domačo hrano oddam solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 17005-33 Vsaka beseda 50 par: 'A dajanje naslova ali za šifro p« 3 Din. (28) Zlata damska ura v sredo 4. t. m. dopoldne v Celju v bližini kolodvora. Obvestiti: K. Span, Planina pri Sevnici. 17031-28 Klavirji pianini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate Btfsendorfer, Steinway, F&r-ster, Petrof, H51zl, Stingl orig., ki 60 nesporno najboljši! — Lahka precizna meiianika. Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in' bivši učitelj Gl. Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova c. 7 (vogal Beethovnove ulice). Vaše birmance in prvoobhajance pošljite fotografirat v atelje Hugon Hibšer, Ljubljana. Sv. Petra cesta 25. Čene znižane. 16219-30 Ovratne rute najnovejša sestava, žepni robčki, razni predtiskani prtiči pri Matek & Mikeš Ljubljana — poleg hotela Štrukelj. Entel raznovrsten takoj, ažur, vezenje in pred tisk. 14803-30 Gitaro poipotaoma novo, e Stsfim močnim glasom proda za 840 Din Frane Ribič, Cerknica, Rakek. 167-U-36 Kratek klavir rfroro nov Wirth Bnww-dorfer proda Dobrajc v Maribora, Tattenbaohova -ti 16710<» Kovčeg-gramofon »Columbia« sa vsako cen-o proda Abe, Igriška nI. in. 16931-26 Gramofon v poipotioma dobrem stanju s 35 'ploščami pocejni naprodaj na Aljaževi cesti 6 — Ljubljana VEL 1690S-26 Le*? kratelt klavir •osrodno prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jntra«. 16999-36 Veliko sobo prazno ali opremljeno, komfortno. separirano, oddam. Sprejmem tudi gospodično z vso oskrbo ali brez. Privoz 11 /2, levo. 17017-23 Vssvfea be»ebro situiranega starega gospoda, pJemie^ natega soproga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Tiha samota«. 16797-25 Gospodična 30 let, trgovsko naobra-žena. Seli znanja z gospodom, ki .bi imel veselje skupno kupiti si dom v bližini Maribora ali Celja. Samo res.ne dopise na podr. »Jutra« Maribor pod »Zadovoljno&t 40.000«. 16709-34 Resno seznaniti se fceJi ločene**, ,Hrednjfh let, trgovf* in -posestnik v lepem mestn z 100.000 Din gotovine, za&čajen, v svrho ženitve z dobrosrčno inteligentno damo od 35-—to let. čedne zunanjosti, brez otrok, ki je bodisi dobra gospodinja ali naobražona trgovka. Namesto premoženja bi se tndi irpošteva.!e dobre la-st.nosti. Stroga djskroci-ja zajamčena. V poštev pridejo samo re«ne ponudbe g polnim naslovom evpnt. od sorodnikov in se naj pošljejo pod značko »Trajna drnž^a« na oglasni oddelek »Jutra«. 16775-25 Samostojna gdč. z nekaj gotovine, želi resnega znanja v svrho ženitve s starejšim gospodom. ki je v državni službi. Ponudbe na | ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra gospodinja 25«. 16867-25 Vsaka beseda 1 Din. za -lajanje naslova ali za Šifro n« 5 Din. f29) Šivalni stroj za 1300 Din naprodaj n* Miklošičevi cesti 7/IU — vhod poleg Delavske slaščičarn«. 16683-29 Motor ! 10 -25 KP, 380 Volt, W | nični, vzamem na posodo za fi mesecev. Ponudbe na | oarlas. oddelek »Jutra« pod ' šifro »Motor«. 16508-29 Šivalni stroj dobno ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gotovina«. 1693S-2P Za slikarska in pleskarska dela se priporoča Ivo Glinšek. Rofcna dol. e. XV. št. 9. Ljubljana. DeJo solidno, cene nizke. 16S32-30 Salon slamnikov in klobukov Zofl Lanrenčič, Mestni trg 7 se priporoča pri nakopa. Preoblikovanje po najmodernejših modelih 25 Din. 16345-30 Za birmo Pene gospodarski krizi primemo — globoko znižan«. Foto-Holynski LJnbljana, Dunajska e. 6. 16595-30 Fotoamateriem razvija, koprra in retu51-a ploščo najceneje fotoat«lje Hudnik, Celovška cesta 43 16510-30 Vsaka beseda 1 Dir: za dajanje naslona ali za šifro pa 5 Din. (30) | Fotoamaterjem brezlačen pouk. Razvija, kopira in poveča po najnižji ceni D. Rovšek, Kolodvorska ulica št. 35. V svoji trgovini držim vedno najboljši fotomaterijal po nizki ceni. 15453-30 Botri in botrice Najlepši spomin za Vašega birmanca je fotografija. — Atelje D. Rovšek. Kolodvorska ulica št. 35 Vam jamči za najboljši izdelek Ceno za bi nk oš ti znižane. Modistinja Marija Petrič se je preselila na Sv. Petra cesto 17 ter se eenj. damam priporoča. Sprejema tndi popravila. 16838-30 Najcenejše Izdeluje solidno in moderno . po meri vsakovrstne damske obleke Elysče Modes des da-mes. Novi trg št. 5. 16897-30 Slamniki in popravila n»V*m«y ▼ s«lont! »Mi.v« v Florijaneski nlici štev. R. «96(7-30 Traino kodra n?e *a 80 I>in tudi ob nedeljah iTvršuije salon Hešrk v JSp. Siski, Medved-ova cesta 3S. 17081-30 J Vsa-ka 1 Din: i ea dajanje naslova ali i j ta Šifro pa 5 Din. (81) i Izjava Podpisana Bizjak STarfJa, pogodiK-na poštarica pri Sv. Jurija ob Sč., prekli-cujern ter obžalujem vse žalitve. naperjene zoper g. Kreft Ivana, vpok. poštarja pri Sv. Jurija oh Šč-, ter itikriminira-rve v kazenski zadevi okrajnega sodišča v G-omji Radgoni opr. 5t- 93/32. Istočasno isrekam zjiseibnemn rožilen g. Kreft Ivnnn zahvalo za odstop od tožTve. Bizjak Marija. 16773-31 Častna izjava! Podpisani Goiršek Avgust, rudar, Retje 63, preklieu-jem kot neresnične in ne-osnotvane očitke, ki eem jih dne 30. marca t. I. izrekel o Skrinar Jožetu, rudarju, Retje 186. "češ. da j« predaj delavce, da ga j« treba pribiti na desko rn trgati od njega kose, obžalujem fvoio k! everto ter se za hva.Pu-jem Rkrinjariu. da j« odstopil od oj>tožbe. Plačal bom tudi vse stroške. Goršek Avgust. 16409-31 JPridellti Preklic! Kdor bi d o«a.' aH je delal dolg na moi račun, nisem plačnica. Jerica A ž m a n, Trnovski pristan štev. 1. 16635-31 -aK» Poseda 1 Din: i» dajanj« naf^ova ali «a Šifro r«» 5 Din. (35) Srebrne krone staro zlato ln srebro kupuj« Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36, vbod i« Vidov-danske cest«, pri gostilni Možina. 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eonab ČERNE — ju veli r Ljubljana, Wotfova nlica 3 77 Vsaka boseda 1 Din: dajanj« naslova ali za Sifr« pa 5 Din. (33) Suhe smrčke ^mavrohe) kupuje Sever & Komp., Ljub ijana. Gospo-svetska c. 5. 16477-33 Sladko s~no prvovrstno, večjo množino, prodam po Din 0.90 postavno Ljubljana. Ponudbe pod »Seno« na ogl. oddelek »Jutra«. 16S10-33 Seno in otavo vrtno, v košnji takoj ng-"dno oddam pod Rožnikom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16365-33 Čist malinov sok cca. 3500 litnov, iz lastne samo enokrajeve bire, garantiral« neškodljivo konzerviran. prodam. Pojasnila za celoten ali delni odkup da;e Parna žaga, Sevnica ob Savi. 16600-33 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali" za šifro pa o Din. (37) Telefon 2059 PREMOG snhadrva POGAČNIK Bohoričeva alica št. S Železo-kovine Prodajam poceni rabijene tračnice, transruisije, jer-menice, cevi, stroje itd. Kupujem stari baker in mesing. Miroslav KRAS, Zagreb, PodvožnjaK, telef. 6-49 (Jugo-furda). 344 © © i 0 © 1 © © Vaa kritično opazuje, kadar s« prikažete na cesti v novi obleki! — Zato m oglasite za poletno »bleko v ateljeju, ki bo toaleto vlil na Vaše telo po nizki ceni Josipina Iglic Ljubljana Palača »Viktoria« m. Posebni kroji za korpuientne dame! Trajno kodiranje na najnovejšem Hen-telnovem aparatu model 1932 po primerni!: cenah. Mirko Zaletel frizer. Vogal Kimske ceste 24. 478« 'o birm Najnižje cene J I*«služite sel šoiHtili} Ljubljana Sv. Petra ee»t« IS L ' fes. VRTNE SONČNIKE lasten izdelek Bela Fettmann, Zagreb, >Iasary-kova štev. 9 na veliko in malo razpošilja najceneje. 206 Vsilita iz&ira v vseh modnih barvah, gladka tn vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze tn perilo. „Fsi škcSts" Ljn&Ufa aa Stavbna mizarska dela po najmodernejših aaftrdh izvršuj« lastnikom kakor tali vsem stavbenikom edioo Albert Černe Zg. Šiška, pri remizl kjer dobite tndi ve« oeiaio pohištvo po konkurenčnih cenah. 3S5 r AVGUŠTIN GKOŠELJ poročnik fregata SABIXKA ZUPANOVA poročena Kaštel Stari Ljnbljaaa E. maja 1932 L. je naS brezkonku-renčni tehn. predmet za vsakdanjo uporabo 23 vsako gospodinjo itd. Prepričajte se! VSAKEGA zastopnika spretnega in dela- voljnega, ki rad mnogo zasluži s povsem seovIm predmetom čaka sam oproda ja: Central, biro: Rimska cesta 13, od 10.—12. in 3.—5. ure. 5812 Sanatorij Rekawinkel moderno zdravilišče V DUNAJSKEM LESU za živčno in duševno bolne wfcravl s krepčanjem, odtegovanjem in % vročico. Psihoanaliza. Skrbna individualna postrežba. % ure od Dunaja, najlepša gozdna lega, odprto vse leto. Pavšalna cena z 5 obedi zdravniško postrežbo in vsakdanjo kopeljo od avstr. šiL 18 naprej. 3390 Denarna nakazila te inozemstva juje zavod. I moda je bela vina. klobafo- □conmujLiLiDaGmrnm! sne UJL □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ fftnirrpe tn kapefme vseb barv ko- pite najbolje pri prvi Jugoslovenski tovarni klobukov tn tuljcev d. 435«. 5822 Z avtom v Marta Zeli!! O binkožtlh priredim z elegantno 7-eedež. »Tatra« limuzino izlet v Maria ZelL Cena za osebo Din 400.— tje in nazaj. Informacije o potnem načrtu daje in sprejema sopotnike OTMAR FORNEZZI, Sv. Lovrenc na Pohorju. Izhodišče Maribor. 5829 akaj sc zadovo^ Ijitfe s drugimi ržddk ki so bap ravno tako do trh ako možefe vendar P0U30cn dobili pravi original moRiru: l MILO Mlchd Zčvaco: M Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Na desoi strani vrat, kakih deset a£ dvajset 5ev0ev od tal, je bilo okence, ki so ga zapirale debele oknice. Na levi, toda dosti niže, pa ;|ajčasta odprtina, ki je bila zabita. Pod njo so se klateži postavili. Carcagne, ki je bi najmočnejši, se je postavil k zidu, po njem pa je splezal GringafHe, ki je ba naj-gibčnejši, in mu stopil na ramena. Po petfh minutah utrudljivega dela je brla oknica, ki je bila najbTŽ trhla, odprta. Zdaj sta zapirala vhod le še dva žeflezna križa, vdelana ▼ kamen. Gringaille se jn je lotil. Komaj slišen pok... križa sta se razletela na kosce in padla na tla. Gringaille je skočil s Carcagnevii ramen ln se zasmejal; »Lastnik tegale gnezda mora biti čuden tiček. Ti križi, k! so bffi tako močni videti, so iz lesenih palčic, potem pa črno pobarvani, da bi nalikovali železnim. Zdaj, gospod, so vrata na stezaj odprta.« Dve minuti nato so bfli že v hiši. Skozi Jtiknje krinke, ki si jo je nataknil, je Concini naglo pogledal, kam jih je zaneslo. Prižgai je lojenioo in videl, da so v precej prostorni kuhinji. Dvoje vrat: na desni lesena, na levi steklena. Tja so krenili in jih naglo odprli. Stopili so v temno spalnico. Tedaj pa je neka drhteča roka odstrla zaveso posteJje ▼ kotu. Prikazal se je bled obraz, dvoje široko izbuljenih oči, odprta usta, ki so hotela kričati na pomoč. To je bila častivredna lastnica hiše, gospa Colline Colle. Preden pa je utegnila poklica t! na pomoč, je Concini skoči! k njej, z naglo kretnjo popolnoma razgrnM zastor in sfknfl: i*Ce boš kričala, te zabodem. Ce boš molčala in ubogala, dobiš toie mošnjo. Izbiraj!« Ko se je zakrinkan! mož zavaffl nanjo ki je začutila mrzlo jeklo 1 n svojem suhem vratu, Je mteffla, "da je že odbila njena poslednja »ra. Zaprla je oči, zavest jo je jeJa zapuščati Id komaj je še zajecljaia: »Milost!« Toda beseda ,mošnja' j je vrnila poj življenja. Spet Je odprla oči Res je zagledala v neznančevi roki s viden mošnjiček. Cula je, kako »o zveneli zlatniki. Vse to se je zgodilo v trenutku. Con dni še ni izrekel poslednjega zk>ga besede .faMraf, ko je že mošnja sama od sebe zdrknila med njene koščene prste. Potem pa je gospa Colle spet zaprla oči in izgubila zavest... vsaj na videz. Concini je za godrnjal: »Kuga naj vzame to cokljo. Spet je nezavestna!« »Bah,« se je namuznil GringarTle, »potipljite jo malo 3 konico bo-dalca... Videli boste, da stara čarovnica ni tako neumna kakor mislimo.« Res je gospa CoHine po teh besedah planfla pokoncn in Grin- gailla strupeno premerila. »Nesramnež!... Naj že bom čarovnica!... Toda stara?... Vedite, da še nisem še tako stara, da ne bi več dedci za mano noreli. Ce bi hotela, že davno ne bi bila več .vdova. Hvala Bogu, ni se mi treba tresti za moža ... Tako. da boš vedel! Zdaj pa povej, kaj vtikaš svoj orjaški nos v mojo hišo?« »Jezik za zobe!« Concini je doslej samo moffče poslušal Gospa Colline Colle je poznala nekaj, česar večini žensk manjka Hladnokrvnost. Vedela je, kaj hočejo napadalci. Dekle, ki spi v sobi nad njeno. Dokler bo tiho, se ji ni treba bati. Napadalci se boje h hrupa. Nekaj pa je vendar hotela odkriti. Zaklela se je, da mora dognati, kdo je mož s krinko, ki jih vodi. Neprestano je viseG njen pogled na njem. Concini je to opazfl. Kesatl se je je!, da je izpregovora, 'ker bi ga babnica utegnila spoznati po tujem naglasu. Da bi se je čim prej odkrižal, je ukazal klatežem, naj gredo na delo. Carcagne se je prvi ojunačiil. Razkoračil se je pred gospo CoHine Colle, zbral vso vljudnost. kaT jo je premogel in rekel: »Spoštovana gospa, blagovolile takoj vstati Ne bi rad! z vami izgubljati časa ki potrpljenje nas tudi že mineva.« Tedaj pa se je gospa Colline Colle njez^a: »Da bi vpričo vas vstala? Kaj ste znoreli? Afi vas ni sram, da kaj takega sploh zahtevate? Da bi se pred vami oblačila? Tatovi! Razbojniki! Pesjani!... O, stolp Davidov! Kakšni so postali moški. Tak vsaj obljubite mi, da ne boste gledah.« »Kakšen zmaj« je navdušeno vzkliknil Esca/rgasse. »Zlodej naj se ji za noge obesi!« je zaklel Gringaille. »Zasirimo zavese in ne obirajmo se. Mene prav nič ne mika, da bi se naslajal nad njenimi čari.« Gringaille pri teh besedah ni knel zle misR, toda računal ni na umazani jezik gospe Colline Colle. Pošteni predlog, ki bi bil moral pomiriti njeno užaljeno sramežljivost, jo je še bolj raztogotil. Začela je kričati in kriliti z rokami, in v sveti jezi ni niti opazila, da kaže brez sramu vse svoje čare. »In če bi jih videli!« je vzftlSkrrfla. »AE irilsfite, da bi osJepsfi?« Duša umazana! Dosti jih je, ki bi na kolenih prosili za mfiosf, ki jo vi tako zametujete. Turek nemarni! Hvala Bogu, še so pošteni ljudje na svetu, in vsakdo dobro ve ... Ni mogla povedati, kaj vsakdo dobro ve, zakaj Carcagne JI je nestrpno skočil v besedo: »Zagrnite zavese, častivredna gospa, ki obrnite se... drugače vam bomo morali pomagati...« Besedi .častivredna gospa' so dek>vaH kakor balzam. Blažen nasmešek je preletel že skoraj brezzoba usta. Nato je gospa Colline Colle pobesila glavo m oči, vzdihnila in zagrnila zavese. »Takoj!« je šepnila. »Uh!« je zapihal EscaTgasse, »Carcagne, čestitam ti. Trdnjava, ki je nismo mogli osvojiti, se ti je vdala še pred napadom Res, iz srca ti čestitam ...« Carcagne ni hotel razumeti njegovega zbadanja. Pogladfl si je dolge ščetinaste brke in se zadovoljno zasmejal. Zmagal je in to mu je napolnilo srce s ponosom. To je brla prva ženska, ki jo je premagal. In ni bilo čudno, da se je to zgodilo tako pozno, ko je kil pa tako plah... Saj je hotel svoje čase postati menih ali kaj podobnega. ZA NOGOMET, TENIS, IGRO ODBOJKO IN SA DRUGE ŠPORTNE S VRHE IZDELUJE V STROKOVNJA-fiKT IZVEDBI PO PREDPISIH IZREDNO POCENI Interesent]e, zahtevajte ponndbe! 167 ovarna motvoza in vrvarna, Grosuplje HJ ečlco in bolečine. Hemoroidi se takoj omilijo. — Zdravniško preizkušeno. — Dobi se v vseh lekarnah. Cena 60.— Din. — Izdelki: Merz & Co., Chemische Fabrik, Frankfurt a/M. — Zastopnik: Dr. Leo JVeumann, Zagreb, Mošlnsko-ga ulica br. 14. 4790 rviobrea* »d mlntetratva poHt&e ia .»rodnega »dravj*. S. br. 829. IO. 1938. Žen§ke ne tognjte ako vam izostane perioda! Ne Imejte strahu! Pišite nam samo ln mi vam pošljemo od tisoč dam stalno z veseljem in sigurnostjo uporabljani PERIODOL in tekom ene ure boste rešeni vseh skrbi in strahu! Nikako razočaranje — zajamčena pomoč — kot mnogi tisoči drugih dam, boste tudi vi zadovoljni. Overovljeno ln zajamčeno neškodljivo nikdar odpovedujoče sredstvo za 90 Din, za močne nature in v zastarelih slučajih močnejši perio-dol za 150 in 180 Din. Uspeh zajamčen, sicer vrnemo denar. Izključna razpošiljatev po laboratoriju W. H. OLXVTDT, Praga-Vršoviee Xm., Ruska 12, V.-L Pošt. pred. 12 103 [GLASBILA! VSEH VRgTli ^AJCENEJEPRIDOMAČlij OSCHNElPfKl ide/oo. glasbilo poirebšana jI ZAHrevA/re ] tme^pfcA^j^ Giiape ttcmcfal rJK^O-^ Jj lancfaZine ~ -/25.- .90.. mbirPG __ "S*.- "crvajsbe gifcrm* ^»amožihi TRSTJE ZA STROPE ' naročajte le pri domači tvornid, katera EDINA izdeluje to blago iz najboljšega materijala in prodaja najceneje Jos. R. PUH, Ljubljana, Gradaška uL St. 22, tel. 25I3 ZLOŽLJIVA patentna kad za kopanje s povzetjem Din 900.— Preprodajalcem popust! Zahtevajte opis! Karlo Deutsch, Stara Kanjiža, tovarna ogledal, kovinskega in pločevinastega blaga. 154 Zdravstvene knjige Dr. Mantegazza: Hlgijeca ljubezni Din 6.— Dr. Adam: Zablode ljubavnega življenja 6.— Dr. Gerling: Dekleta, ki niso nt zakon...... . . . » 10.— Dr. Mtlller: Higijena prve poročno noči ...» ,!•••■> — Dr. Holl&nder: Kako naj se žena obvaruje spočetja ln nosečnosti, VIII. ilustrovani natisk . » 20.— Dr. Fischer Defoj: Kako se obvarujemo vseh bolezni Odkritje skrivnosti o podaljšanju življenja ..,.«•••»> 10.— Dr. Gerling: Zdravje spolnega življenja 10.— ISčite naš brezplačni veliki katalog najlepših slovenskih knjig, koje dajemo na odplačilo. Naročila sprejema 4887 Pucka Nakladna Knjižara ZAGREB H., Radišina ulica 17. innnnnmnnnnrT^nrinnrinnnrinrinr-inr □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ERMET1C steklenice za vkuhava-nje sadja, tndi vse druge vrste steklenic de-mijonov, stekl. opek itd. dobite pri tvrdki „STAKLO" B. TOBER, Vidovdanska cesta 6 5746 Telefon 34-58 JUUUUULAJULUJLJULIJLJUUL^ Pozor! Pozor Kemično čiščenje in barvanje vseh vrst oblek, (izvršitev žalne obleke v 24 urah) nadalje zaves, preprog ter kožuhovine izvršuje po najnižjih cenah ANTON BO C, Ljubljana Selenburgova ulica 4 (dvorišče) in Vič cesta DL, št. 9. 173 t- !N t- PEMK« Nifnoveln dsZImka p«. letna železna zelo praktična zložljiva postelja a tapeciranim madracora —- Eraktična za vsaka bižn, otele, za putujuč. oto-be in nočne službe. Stane Din 390.—. Razpošiljam poStom in ielczni* com po povzetja^ Engte.Vl «lo£M patesl •tolck Stoji Din M9- spaljnL patent fotelj stane ma 1300 Licgestuhl prtltiia* *a ležanic • in sedenje. Stane Din 130, po tem imam - čist Sobano perje kg Din 48.—, eist Delo gosje kg Din 130.—, i isti puh kg Din 250.—, modroci panjeni z volnom Din 750.—, žične mreže za postelje Din 150.-^ oto-mani Din 650.—« L. BROZOV1Č. ZAGREB IUCA Si. Stenic m golazni polno stanovanje je grozota! Obrnite se na O bi. konc. zavod za pokončavanje mrčesa Ljubljana, Dunajska cesta 1 a,TV. Saksofonist je duša cele godbe, saj tuli, ko čakal bi že zadnje sodbe. Trgovina s čevlji domačega izdelka — LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št 85 Vam nudi moške čevlje že od Din 115.—, goiserje od Din 200.—, močne delavske od Din 80.—, ženske lahke in športne od Din 75.— dalje, otročje čevlje po najnižjih cenah. — Izdeluje tudi po meri. — Popravila se sprejemajo. 1 Milijon odjemalcev ima tvomlca glasbil Meinel & Herold, torej več ko vse druge glasbene firmevjugo-slaviji skupa). To golovo nekaj pomeni ln zalo zahtevajte tudi Vi predvsem KATALOG te tvrdke, ki ga dobit« brezplačno. Nudi se Vam direktno iz tvornice oz. tovarniškega skladiSča: Violine od Din 69 — Ročn. harmonik. « , R9"— Mandoline . » 129 — GUare . . 159 — Havajske gitare, saksofone kromatične harmonike Itd. Meinel&Herold MARIBOR ŠL101 Badio-akttvno termalno kopališče ogljikove kislino RIMSKE TOIPLHCE Dravska banovina: Indikacija: revmatizem. la-hias, ženske bolezni pomanjkanje teka, arterijo-skleroza itd. Sezona od L maja do 15. oktobra Pavšalna kura pred- tn po sezoni za vsakih 10 dni 600 Din. Priznanja od vseh uradov »Putnika«. Izčrpne prospekte brezplačno potom Kopališčne uprave Rimske Toplice. i«5 MESTNI TESARSKI MOJSTER JOSIP KREGAR Ljubljana, Kodeljevo Štev. 19 se priporoča cenjenemu občinstvu za naročila tesarskih del, kakor: modernih lesenih hiš, raznih ostrešij, lesenih stopnic in vseh v to stroko spadajočih del po lastnih kakor tudi po podanih načrtih. 189 HUDA BOLEZEN Epilepsija, krči, božjast, padavica Proti tem ae Je že nad 20 let vedno izborno obneset epflepsaE dr. Schfiferja- Dalje kot pomirjevalno sredstvo za živce ob nervoznem stanju in nespečnosti Prospekte daje: Lekarna Sv. Stjepana Mr. »L Ffeter, Osijek III. 202 ZAHVALA Vsem, ki *te o priliki, ko nas js za vedno eapostfl gospod FRANC VERBIČ bivši trgovec v Borovnici z nami sočustvovali se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo še onim, lri so blagopokojnika počastili s cvetjem ali ga spremili na njegovi zadnji poti. Maša zadušnica se bo brala v torek, dne 10. maja ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Petra. Ljubljana, 6. maja 1932. Žalujoči ostali. 5810 -z.?.; -it:.. • v d m vec! ako še danes pišete po novi, veliki, ilustrirani cenik trg. doma StermecM, kjer lahko kupite elegantne klobuke in čepice, moderne srajce in kravate, fine naramnice, žepne robce in nogavice za tako mal denar, da bodete s svojimi dohodki krasno izhajali, poleg tega pa bodete vedno elegantno oblečeni I VELIKI, NOVI CENIK ZASTONJ! 9glasi v „Jutru" imajo siguren uspeh9 >7UTRO< m. 107 ....... ■■ ------ ■ CT - _- — ------------——' Nedelja, 8. V. 1932 Vrsta 2842-05 Ako ima otrok nove čevlje, hodi ponosen v šolo. Zato smo napravili te čeveljčke iz najboljšega laka ali boksa. Vel. 27—34 samo Din 69.—, vel. 35—38 Din 89.— Vrsta 2927-14 Moški čevlji v črni ali rjavi barvi z močnim in trpežnim usnjatim podplatom. E;s~ ganten in soliden čevelj za delavnik in praznik. B-16-ju Vrsta 3661-00 Otroški visoki čevlji. Napravljeni iz rjavega ali črnega boksa s trpežnim gumijastim podplatom. Ravno take imamo v raznih kombinacijah za isto ceno. Vrsta 0167-00 Čevlji Iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober mate-rijal jamčimo. Za delo na polju in za vsaki štrapac so U čevlji neobhodno potrebni. Vrsta 2942-00 Sandale ne žulijo niti nog niti žepa. Otroške št. 22—26 Din 39, št 27—34 Din 49.—, ženske št. 35—38 Din 59.—. Moške štev. 39—46 Din 69.—. Vrsta 3967-22 Udoben čevelj fflrOfcs oteHks iz močnega boksa, z usnjatim podplatom, zbiti aH z gumijastim podplatom ^a ioto ceno. Za Kanado in Ameriko Največji tn najhitrejši parobrodi in lastna železniška zveza. OfajMaftAl«***^ samo S1/2 dni na odprtem morja M£§ %,'ži^s. gn z velikim, brzim in novim parnikom Empress of Britain, 42.500 ton, ki drži rekord najhitrejše vožnje kc od kopnega do kopnega v 4 dneh 9 urah in 17 min. in ima zvezo za Vsa pojasnila daje takoj brezplačno MATKO JEVAK LJUBLJANA, Kolodvorska 30 Telefon 21—17 Brzojavi: Levante 4025 it^uebec v 4 dneh in 18 nrais Montreal v 5 dneh Toronto v 5 dneh in 6 urafc iDetroit v 5 dneh in 11 urah Ohieago v 5 dneh in 17 urah PREVOZNE CENE ZNATNO ZNIŽANE Lzdelujejo se najnovejši modeli otroških to igrač-aih vozičkov, tri-3iklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika iz- »TRIBUN A s F. B. L., tovarna dvokoles ln otro-bira Najnižje cene ških vozičkov, Ljubljana, Kariovška cesta št. 4. Ceniki franko. Kadar iti fcaj w redu ▼ prebavnih erspanfh telesa^ m to ka.4e oa mrtve načine. Tak 6iov«k a. pr. nima teka, občuti včasih odvrataoet do jedi, nekaj ga obenem draži na riganje, je presenetijtrim um-bom. Vzdržuje seksualno moč do globok« starosti, Na ttso&e priznanj. — Cena SO Din, močnejša 100 Din. HaveTkova ordinačni laboratof Po«, aefaraaka i. 17, ČSR. Praha - Nmfe, Boietechova uL 10/A. J. 5445. £8 Ne potrebujemo inozemskega blag?u Naša avtomatsko-elektriftn."!. omara za sistem »UNDEc brez vode tn amonij&ka, Ja nadkriljiva. Amortizacija ▼ 2 do 3 letih, ker rabi minimaJno količino toka. V pogonu je v vseh krajih države. Poceni jSj izdelujejo to dobavljajo BRACA GOLDNER, Snhotlea tovarna omar rj\ led, ienects opreme tn sovinasfce lobe. CISTI TEINT ■ (rxmtfjr» Lafamaoira. pol t maiMMM za hdE&a- doeeiete r 10—14 dneh nje kože pe Aro. med. vikanjem kože — tako, da toga VaSa okolica sploh ne oipa«f — odstranjuje to sredstvo temeljito za rodn« vse nečistosti kož«, kot pristiie, sojedov, madeže, guhasto, grdo, o