L«to XVII. V Celjn, dne 8. maja 1907. Štev. 5». DOMOVINA je aa ScJkUkrtevi cJum^^dH^ blagovolit* tran-kiratl, rokopisi ae nt vratno. trkali irtkTal na teden, vsak Msdrljrk, irill ln Mek ter velja ia Avstrijo In Xrm.'Uo 12 kron. pol leta 6 kmn. :l mesoco S kroae. Za Anviiku In dniire di-iele toliko več. kolikor irnSa poitnina. namrt.": Sa leto 17 kron pol lela 8 kron 50 vin. Napočnina ae pošilja upravntMvu. plačuje se vaaprvj. la IsaiHli ae pulile od vaake petlt-vrute po 20 vinarjev za vsakokrat: za vefJe lnserate Id mnogokrmtno tneertnuije znaten popust Me Mina priloga »Slovenski Tetini k«. Še enkrat mariborski Slovenci in državnozborske volitve. Stališče, katero zavzemajo mariborski Slovenci nasproti bližajočim se driavnozborskiiu volitvam, dalo je povod k raznim razpravam v časnikih. — Uredništvo .Domovine" je v tem oziru Udi le izreklo svoje mnenje, ob enem pa dalo besedo tudi dopisnikom, ki so nasprotnega mnenja. — Meni se dozdeva, da naša javnost o Slovencih v Maribora ni dobro poučena; vsled tega dovolite gospod urednik tudi meni izraziti svoje mnenje. Nedavno je sklical g. dr. Rosina shod, pri katerem naj bi se določilo stališče Slovencev za prihodnje volitve. — Shod je bil ialibole slabo obiskan. — A ie pri tem slabo obiskanem shoda bik) je mnogo udeletnikov. ki ao se izrekli odločno za to, da postavijo tadi Slovenci v mestu Mariboru svojega lastnega kandidata. — Le s malo večino se j« sprejel nasprotni sklep, valed katerega naj bi Slovenci nepogojno takoj pri prvi volitvi glasovali sa aocijaldemokraikega kandidata. — Ko ae ja zvedelo o tem sklepa, ogla-kovali so ae ia rodoljabnih krogov od vseh strani glasovi, ki ao grajali u sklep. V tem sousla so se izjavili tadi odločni pristaši in celo zaupniki wNarodne stranke-. — 8proiila se ja ■isel sklicati drag volilni shod in U misel sa je tadi areaničila. — Misel •a ni rodila v moji glavi ia jas tndi aiaem sklical ahoda. — Vsled tega gotovo no ugovarjam samega sebe, ako navedem nekaj razlogov za sklep tega drugega volilnega shoda. — Mislim pa. da sem za to upravičen in pozvan, ker sem temu shodu predsedoval. - Ta drugi shod bil je tako dobro obiskan, kakor še menda dozdaj nobeden političen shod. na katerega so bili pozvani samo mariborski Slovenci. — Shod se je z vsemi proti enemu glasu, katerega je oddal zastopnik socijaldemokraške stranke, izrekel za to, da si naj Slovenci postavijo svojega lastnega števnega kandidata za bodoče volitve. — Na shodu ni bilo govora niti o klerikalizmu. niti o liberalizmu, ampak povdarjalo se je edino le narodno stališče. — Duhovnika sploh nobenega ni bilo na shodu. — Od vseh stranij se je tndi povdarjalo, da je nam socijaldemokraški kandidat ljubši, kakor kandidat nemško-nacijonalne stranke in da gredo Slovenci za slučaj morebitne olje volitve volit socialdemokrata, ne pa nemškega nacijonalca, a da gre udeleinikom shoda v prvi vrsti za korist lastne stranke. £e is tega je razvidno, da tukaj ne more biti govora ne o klerikalnem, ne o liberalnem kandidata, ampak edino le o slovensko-narodnem kandidata. — Vsled tega je napačno tadi stališče, katero povdarjajo nekateri časniki, da hoče tukaj klerikalna stranka Wastiana pomagati do uspeha nasproti kandidatu socijaldemokraške stranke. — Mislim, da niti umestno ni povsod iskati klerikalce in liberalce tadi tam, kjer jih ni — Bodimo veseli, ako le najdemo javno vprašanje, pri katerem nas to v zadnjem času nastalo strankarstvo ne razdira. — Tukaj arre v prvi vrsti za obstanek in čast Slovencev kot politične stranke v Mariboru. — Ako se Slovenci sedaj, ko se borita 2 pribliino enako močni stranki za gospodstvo v Maribora, ne organizirajo kot posebna stranka, tedaj tega nikdar ne bodo več dosegli. — Pred tremi a leti smo imeli mariborski Slo-venci rešiti podobno vprašanje. — Slo je sa to, ali volimo pri detelnozborski volitvi nemškega konservativca, ki se nam je ponujal, ali pa, da postavimo svojesra lastnega kandidata. Isti gospodje, ki so sedaj proti tema, da bi se postavil lastni slovenski kandidat v Maribora, so se tadi takrat p roti vili proti lastnemu kandidata 3lovencev. — Vkljab tema je takratni zaupni shod sklenil, postaviti lastnega slovenskega kandidata. — Komaj so bile takrat volitve končane, pa Ai bilo več človeka, ki bi ne bil odobraval misli, da ae je postavil lastni slovenski kandidat — Pokazalo se je, koliko Slovenci zmoremo, česar bi sicer nikdar ne zvedeli in takratne volitve so bile najboljša podlaga za našo borbo pri lanski in letoSnji volilni reformi. S kakim zanimanjem in kako vestno smo po volitvah vsi študirali statistiko teh volitev. — Čudno je toraj, da ie zdaj, čez 3 leta ne odobrava to postopanje, ki je imelo takrat uspeh, ki se ja od vaeh stranij priznaval. Tndi sedaj mora Slovencem v Maribora biti v prvi vrsti za to, da se pokate j o kot stranka in da se aačnejo enkrat organizirati in discipli- nirati — Da bi Slovenci v Mariboru takoj pri prvi volitvi volili kandidata socijaldemokraške stranke, proti temu govori mnogo razlotrov. — Pred vsem nas socialdemokrati sami kot stranke niti nočejo. — Socialdemokrati pač telijo, da bi se mariborski Slovenci zgubili v njihovi stranki in kot posamezniki. oziroma kot člani njihove stranke glasovali za njihovega kandidata. da bi pa Slovenci kot stranka podpirali njihovega kandidata, tega socijaldemokraška stranka niti ne teli. — Če ona potrebuje pomoči, je njena stvar, da se obrne do Slovencev za to pomoč. — To se pa še do sedaj nikdar ni zgodilo. — Ravno nasprotno je ta stranka po svojih zastopnikih še celo izrecno izjavila, da ona noče oficijalno podpore od strani slovenske stranke. — Vsled tega zahteva te čast Slovencev, da se ne vsiljujejo nekomu, *i jih zaničuje in jih meče čez prag. Jaz priznavam, da bi se utegnilo to in ono v Maribora spremeniti na bolje, ako bi prišla socijaldemokraška stranka do vlade v Mariborskem mestu. — Vendar preveliki optimizem tudi tukaj ni na mestu. — Tudi, če bi danes socijalnidemokratje postali neomejeni vladarji v mariborskem občinskem svetu, bi, kar se nas Slovencev tiče, stvar ostala več ali manj pri starem. — Socijaldemokraška stranka bi se ravno tako, kakor nemški naci-jonalci s vsemi silami upirala ustanovitvi vsake slovenske šole in tudi slovenskemu uradovanju. — Iz lastne skušnje vem, da je socijalnim demokratom v Maribora in okolici vsako slovensko pismo trn v peti. — V Stu- LISTEK. Diogea. ■nauki Avgaafcaaa. P™"« -U|- xr .Kata! Kata!" klical Je neko ae-Ujo Magič, podpiral (Uro i lakti ta i« gledal pri tea pola Trt pred aekoj. .Kaj je. Mika?* odzove «e aoj-dnrti .Kata, aedi k meni!" .Že sedim." .lmai zdrave oči?" .Hvala Boga, imam." .Ia kaj si videla?" žena isbulji v Ujačavničara svoje oči- t .Sedaj vidim tebe.' .Glej! Glej! Ne vpriSam te zato, ampak kaj si vi-de-la?" Kata zmaje z ramau. .No jaz mislim glede J ice." .Ah. Marice! Ek! L-«! Marica! vzdahne lena." .Caa je te. Kata. Dozdeva ae mi. da je dekleta le zavrela kri. Železo je treba kovati, dokler je vroče, a čas poteka brezobzirno." .Besnica." .Kaj mislil o Jotka?" .Ah. seveda 1 Kakor da rta rojena drag za dragega, rekle mi je sodnikova gospa Babočajka pri zadnjik večerni cah." .A U?" .No da! Dn! Samo da bi on..... to je zlodi____menda ga mi ae bomo proaili, aaj vzame deklico." .Zlodja", vdari ključavničar s pestjo po mizi. .prej naj se prevrne svet Pa povej mi, ne da: rada se vidita? Kaj? Ženske to bolje opazijo." .Em! Kako ne bi videln? Kadar koli ga zagleda, zarndeči do temena ia sten pisker. Prej ni strla nikdar piakra. No, to je krivo to." .Seveda, to, to", nasmehne se lokavo ključavničar, .a oa dela za velike ključavnice majhne ključe, za majhne pa prevelike, in pasja para, vender je kljačavaičar. kakrlnega ie ai videl ceh." .Neumna sta postala, to vem." .A, seveda sta zgubila pamet. Glej. kaj pa je to?" pravi ključavničar in gleda skozi okno na vrt' .Glej, glej", reče Kata aategnivli svoj vrat, .na vrta sta". .Da, tamkaj stojita oba- Čakaj, da vidimo!" .Glej, kako jo gledi! Kakor bi jo kotel pojesti" .No, in ona? S eukrom bi ga posula. Prepirata se nekaj." .Povem ti, stari, to je to!" .Ha. ha. ha! Kata. Kata! Se vel. kdaj sva delala midva tako!" .Eh pojdi! Kje so tisti časi." .No, ali U je lal?" .Če bi mi bilo lal. pa te ne bi vzela. Glej ga na Menda bi se ualel le drugi. .Drogi?---Drugi?" .Kh. neumnost! Ko pa si prilel ti prvi! Ha, ha, ha!" .lla. ha, ha! Se sedaj ti rojijo ciganije po glavi. No, ti in Marica: sta si podobni kakor krajcar krajcarju . ." .A ti in Jože tudi tako." .No? Ali se bo godilo Marici slabo, če je tak, kakor sem bil jas?" .Bog daj, da se ji godi tako kako* meni. Samo boječ je! Ob! Boječ! Ne vem. kaki molki so to sedaj." "Sem bil jaz Udi tak?" .Zlodja si biL Sveti bolji kril!" .2e lani mi je rojila ta reč po glavi, četudi jidva ie ni pri srcu za-tečgalo. Rekel sem: Jote, vi st« izvrsten človek, in roka kakor mora biti. Veste kaj? Vi ste za pomagača prepametoi. Pa postanite mojster On me začudeno pogleda in pravi: Vala milost, jaz ses rvvrt, a jaz mu odgovorni: Pa plačam jaz za Vas moj-ft.rsko taks... Predlagal sem to v cehu io sklenilo se je, da postane mojster in dobi mejstereko spričevalo, ko predloli svojo vzorno delo. Tedaj mi poljubi on roko in s solznimi očmi mi rrče: Kako naj pojdem od Vas. ko se mi zdi, da sem se rodil pod Valo streho. Pa dobro, ostanimo skupaj. .burili |*ri Maribora vladajo socijalni demokrat)«* že mnogo let neomejeno v občinskem odbora. — Akoprav s«» v*i socijalni demokratje /. malimi izjemami slovenskega rodu iu akoprav je zlasti prebivalstvo v Stldodl skoraj izključno slovenskega rodu. je vendar ve iavno življenje v Studencih b«»lj nemško, kakor v mesta Mariboru — Šola je izključno nemška, občina ura-duje izključilo u-niški in sloveuski ti vel i se niti |M»kazati ne sme. — Kar s« Slovencev tiče. se jim v Studencih ne godi ni- boljše, kakor v Mariboru. — Ra/lika j«- edino ta. da je med gospodnjoč«i stranko v Studencih še mani pravili Nemcev, kakor pa v MarilHiru. S >lovenskimi glasovi v občinski svet mariborski voljeni Krainer je lani v občinskem svetu izrecno odobraval postopanje občinskega sveta, vsled katerega so se prepovedali v mestu slovenski napisi. — Sedanji socijalno-demokraški kandidat Resel pa je bil v državnem zboru na čelu tiste nemške obstrukcije. ki je strmoglavila Bade-nijevo ministrstvo, katerega edina pregreha j«' bila ta. da je hotel biti tudi Slovanom pravičen. Nastopanje socijalnih demokratov v MarilHiru. vsa njihova društva in vse njihove prireditve so prepojene nemškega duha. — Tudi ua našem volilnem shodu se je nek delavec pritoževal. da mu njegovi tovariši soc. deirokraške stranke zamerijo, ker on svojega fanta pošilja v vadnico. kjer se nči vsaj nekaj slovenš«'ine. Spomniti se je treba tndi. kako ptistopa glavno vodstvo socijalnodemo-kraške stranke na Dunaju nasproti dunajskim Čehom. — Dovoljeno bodi tndi vprašanje, zakaj socijalni demokratje. ki s«i v Maribora po ogromni večini slovenskega rodu. ne postavijo kandidata, ki bi znal vsaj slovenski, na primer Ktbina Kristana. — Zakaj gre Btbin Kristan kandidirat na Koroške. namesto v Maribor. — Ali naj mi za to tukaj pomagamo socijalnim demokratom do zmage, ker hočejo oni 120.000 koroških Slovencev oropati edinega mandata, katerega bi znali v ugodnem slučaju si pridobiti? — Ali naj mi socijalnim demokratom zav«)|jo tega pomagamo do zmage, ker so pri volilni reformi ramo ob rami z Wasti-janom in Lemischera pomagali ubijati koroške in štajerske Slovence in raz-kosavati njih zemljo? — Dovoljeno bodi tndi vprašanje, zakaj v mestnem volilnem okrajn Celje-Studenci socijalni demokratje postavijo lastnega kandidata. namesto, da bi volili slovenskega kandidata Rebek-a. kateri mora kot obrtnik njim hiti vsekako bliže, kakor Pn nemški birokrat Marrklil Dovoljeno hodi tudi vprašanje, zakaj v Trsta socijalni zahteva, naj se brezpogojno vsiljujejo tisti stranki, katera jih niti sama ne mara. Kdo bode pri volitvi v Mariboru zmagal, se ne da reči. — Mogoče je. da zmaga Resel tndi brez vsake tuje |H>moči samo z glasovi svoj«* stranke — .laz mu želim ta asp«>h. — Mogoče je pa tndi. da b«Mle Resel propadel in da bi propadel, če bi mu prišle na p«imoč vse druge stranke, izvzemši nemško-naeijonaino. pri pni in pri morebitni ožji volitvi. — V prvi vrsti pa nam mora biti pri srcu naša lastna stranka in naša čast. in še le. kadar se hodemo^mi pokazali, da ohstojimo. da utegnemo igrati tudi kako vlogo, tedej se bod«» tudi drug«- stranke za nas brigale iu še le tedaj bodemo mi sposobni za zvezo in zlasti za častno zvezo z drugimi strankami! Dr. R. 1*1 paš. Pripoutnja uredništva. G. pisateli sam pravi. _da se sedaj borita dve približno enako močni stranki za go-spodstvo v Mariboru", vender nikako ni izključeno, da si te pri prvi|volitvi pribori nemški nacijonalec \Vastian pičlo, a vender le zad«»stno absolutno večino. To bi bil za vse Spodnje štajerske Slovence, ne samo za Mariborčane, udarec, ako bi pa s pomočjo slov. glasov pri prvi volitvi zmagal Resel. bi to bil hud poraz nemško-nacijonalne politike, katerega bi v tem slačajn v resnici združeni slovenski volilci prizadjali svojim narodnim nasprotnikom. O složnem glasovanju vseh mariborskih Slovencev bi mogli govoriti samo v tem slučaju, ako bi Resln oddali svoje glasove že pri prvi vtriitvi ne samo pristaši obeh meščanskih strank, ampak tndi slov. soc. demokratje: za slov. števnega kandidata pa slov. soc. demokratje ne bodo nikdar glasovali. Ce torej prav postavimo svojega števnega kandidata, nam ne bode mogoče sešteti vseh slovenskih glasov v Maribora, sešteli bomo samo glasove slovenskih meščanskih strank. Odločajoči slov. politiki v Mariboru naj torej dobro preadarijo, ali ta nepopolni rezultat slovenKke volilne taktike odvaga eventualni uspeh naeijo-nalca VVastiana. našega najbolj zagri-nega in najbolj fanatičnega narodnega nasprotnika. Po našem mnenju je za nas to glavno vprašanje, pred katerim stopajo vse pritožbe proti sodjalnim demokratom v ozadje. nasmejem se jaz. Sedaj smo skapaj. a ne tako, kakor si jaz mislim Ns preteklo Tomaževo leta 1751. je bila kvaterna cehovska maša. No, menda se spomni, sem si mislil. Kaj še! Mojstri so stali lepo pri altarjn na desni, pomočniki na levi. Jože pa pri vratih, ker se kot mlad mojster ni oženil in plačal je za kazen dva trda srebrnjaka .za samstvo" v mojsterski sklad. Pri moj----bilo me je sram." .No. saj jih nisi plačal Ti." .Ne. pa ne! Besa! A jaz nočem drozega zeta, ker ga poznam, da je to suho zlato. Toda čakam in čakam, pa nič. Ne vem, kaj da mota pri tem svojem vzornem delu. Mesec za mescem preteka, on pa riše in zlaga in premišljuje, ker to da mora biti nekaj novega, česar še prej ni bilo." .Veš li, stari, kaj da je?" pravi Kata iz se nasloni na Mihova ramena. .No?" .Revež se boji A Marica je, Bog mi grehe odpusti, lepo dekle povrh obrt hiša in Se kaj pod palcem." .Resaično". vdari Miha po mizi. .ženska vendar več vidi". Črez nekaj časa pride Jože v sobo. .Jože, sedite in pijte!" Jože potegne iz vrča. .Jože, preseliti se boste morali semkaj v prednjo sobo." .Saj ni prostora. Ksm?" .Zadaj je tesno. Mi smo stari. Prostora bo dovolj v Maričini sobici " .A Marica?" .Odide Ključavničar Šimooič iz Samobore jo snahi", pravi Miha mirno zroč pred se. .Marico?' vpraša Jože, prebledi in skoči na noge. potem pa pravi mirnejše: .No, pa pojdem tadi jaz." .Kam?" pogleda ga ostro Miha .Po svetu." .Kdo vas sili?" .Nikdo." .Zakaj?" »Zakaj - - zakaj? Ker — --moram" (Dalje prihodnjič). Izjava. Ker _štajerc" v zvezi z dragimi nasprotniki moje kandidature kljub moji izjavi še vedno begajo volilce s trditvijo, da bom skoraj gotovo od kandidatur« odstopil, oziroma, da sem že odstopil, izjavljam še enkrat, da je ta trditev popolnoma s trte zvita in da ni na svetn niti obljube, niti grožnje. ki bi me mogla dovesti do tega. da bi tako podlo varal zaupanje slovenskih kmetov. Sv. Križ. (i. maj u ik a 1907. Maks tmrmmm. Politični pregled. Klerikalni .Pins-Verein". katerega naloga je podpirati klerikalno časopisje. ima kakor poročajo klerikalni listi, nad 100 podružnic s »0.000 člani in 200.000 K letnih dohodkov. Nsjveče podpore dobivata klerikalna lista .Reichspost" ia .Vaterland". katera bodeta že letos v jeseni začela izhajati po dvakrat na daa. .Pins-Verein" vzdržuje tudi na Dunaju korespondenčni in brzojavni biro. kateri pošilja »5 listom svoja imročila. Za to društvo delajo tudi klerikalci na Slovenskem velik«« propagando in nabirajo denarne prispevke, katere pa vodstvo društva, kakor piše klerikalni .Čech". deli skoro izključljivo na nemške liste. To naj si zapomnijo vsi. od katerih bi se proaili pri*|»evki za to katoliško tiskovno društvo. Dunajski nadškofijski konzistorij je naložil vsem faram svojega področja v posebnem cirkularju. naj župniki v nedeljo, dne 12. maja drže p«etebae pobožuosti pred izpostavljenim najsvetejšim \ .dober namen, da bi se volitve srečno končale". Ni li to uplivanje na volitve in zloraba verskih obredov v politične svrhe? Dr. Lneger je izrazil mnenje, da kršč. socijalna stranka ne pridobi pričakovanih 60 mandatov, da marveč en del teh izgubi na soc. demokrate. Laeger kandidira v dveh okrajih na Dunaju in v enem v Bukovi ni Profesor Drtina je na svojem volilnem shodu v Kostelcu na Orlici rekel, da mu nekateri očitajo, da njegove razprave niso .kandidatni" govori ampak da so njegovi volilni shodi boli poučnega in izobraževalnega značaja. Na to odgovarjs kandidat, da zasleduje na svojih voliloih shodih vodoma cilj politične odgoje in da je z doseženimi uspehi popolnoms zadovoljen Volilni shodi stoječi na višini Drtinovih shodov pomenili bi veliko kulturno delo. Za I i bog so Drtine tudi med Čehi redke prikazni, dočim se našim slovenskim politikom o takem načinu politične odgoje in delovanja niti ne sanja. Predsednik greškega liOhrerve-reina Kari Chmel izjavlja v .Tages-poat". da nemško štajersko učiteljstvo verno vstraja v tabora svobodomiselnega meščanstva ne glede na to, da deželni zbor ni topot spolni! zahtev učiteljskegu stanu Za saniranje deželnih financ nakazala je osrednja vlada Štajerski eden milijon brezobrestnega posojila. Ne tajimo, da jo to majhna pomoč, da bi se pa deželno gospodarstvo dalo ozdraviti z brezobrestnimi posojili je pa zelo dvomljivo. „Pesti Hirlap" poroča, da je nadvojvoda Jožef pravil v kazinu madžarskim aristokratom, da prestolonaslednika to silno tare, da je na Ogrskem razširjena vest da goji proti Madžarom antipatije. »Pooblastil me jo" pravi nadvojvoda, naj na pristojnem mostu izjavim, da so te vesti neresnične, V Ogri se bod«» o tem prepričali. Madžarska šolska oblastva mi ae- , davno izključila iz (učiteljišča iu protestantske gimnazije v Sarvara 8 dijakov. ker so tajao čitali slovaške ■ knjige. O nagodbi z Ogrsko je dejal minister Pacak na volilnem shodu v (Thrtidimu. da se smejo njegovi volilci popolnoma zanesti na to. da si je avstrijska vlada ohrauila popolnoma proste roke in da je trdno odločena skleuiti le tako nagodbo. ki bode zavarovala vse interes«- naše državne polovice in sicer naše industrijalne. obrtne in poljedelske koristi in da rajše sploh ne hode sklenila nagodbe kakor pa slabo. V teh nje namerah jo bode podpiral novi parlament, izvoljea na temelju novega volilnega reda. — [ Na tem shodu je minister tudi kon-statiral, kar je bilo vsakemu politika vže naprej znano, da se o slovanskem bloku v prihodnjem parlamentu ne bo dalo govoriti, ker gredo interesi posameznih slovanskih plemen daleč narazen. Poročilo o delovanju šolarske kuhinje v letu 1906/7. Dobra stvar se sama hvali, tako jo tudi z našim podjetjem, ki čedalje bolj napreduje. Ljudstvo ae je jelo zanimati za to napravo, dobro vedoč. da prinaša otrokom mnog«i koristi ne le v telesnem. marveč tndi v duševnem ozira. Otrok, ki ne dobiva dovolj tečne hrane, zaostaja telesno. |»a tudi njegove duševne moči niso tako prožne in vspre-jemljive za nauk. Pregovor sicer pravi, da poln želodec ne mara daševnega napora, vendar bi se apal trditi tadi nasprotno, da lačnemu nauk ne le ne diši. ampak da je sploh nezmožen za telesno in duševno delo. Če pomislimo, da gre otrok ob 7. ali 8. uri zjutraj od doma v šolo. kjer prebije navadno do ». ali 4. ure popoldne in pride šele ob 4. ali 5. uri domov ter da je res ta dolgi čas prestal ob bornem za-jutreku ali znabiti opoldne použil košček trdega kruha, bomo deci gotovo privoščili krotnik toplo juhe, ki ma da zopet novih moči za popoldaaje delo in dolgo pot domov. Manikateri bi nieer lahko M opoldne domov, vendar je pomialiti, da ae še odraslemu ae Ijahi pozimi zapustiti tople sobe in se podati na grdo pot, kgj še le otroka! In ko pride domov naj kosilo hlaatno poje in ee , napravi takoj nazaj v šolo, to' pač ne koristi telesnemn zdravja ia tadi dak ni kaj posebno razpoloten za delo po tolikem telesnem napora. dolarska kuhinja je torej velike vatnosti za vse, bodisi oddaljene ali blilnje. Zlasti letos, ko Je bila hada zima in debel sneg. Je bila ta naprava neprecenljive vrednosti ia le teleti ki bilo, da bi zlasti priprosto liadatvo prišlo do prepričanja, kolike vaiaoati je tolarska kuhinja. Velikega pometa je iolanka ka-kinja z oziram na šolsko obiskovanje ia smelo trdim, da je oblak mnogo bolji odkar delaje to podjetje, otroci ae ne morejo iigovarjati a praznim izgovorom, da eo šli opoldne domov, nazaj pa niao mogli, ker je b^o prepozno. Radi tega pa le delajmo in pod-pirajmo tolarako kuhinjo, aaj ai aa tak način prikranhno mnogo litnoeti. zboljšamo obisk in napreder Pri tej priliki ■! Je prijetna doll-noet vsem onim blagim dobrotnikom, ki so na' U ali oni način podpirali šolsko mladino, izrekati T imenu nči-teljstva ia iolske mladine najprisrt-nejšo zahvalo. Poaebej mi je imeaovati blag. gospoda barona Cnoblocha grujš-čaka r Žoneko. ki vaako loto daruje po v> K tU numen. nadalje častito dabovJčiao, potem g. Pauer. ki je tadi titroral zdatno aroto in rrhn tega daja drema ranima otrokoma loto in dan opoldne brano; nadalje pa g. dr. V. Červieko, g. Florjanu Raku in g. Iranu Krellu. Jako tdaten donesek nam je pri-rastel vsled toUU rajnega g. Janeza Hojaika. posestnika v Braalovčah; naj ma kode žemljica lahka ia nnj najde plačilo pri Onem. ki je plačnik nega dobrega. Hvala pa tudi gre njegovemu sias Aaton Hojuikn. ki je iz svojega plačal vse pristojbine, ki bi se bile sicer odtegnile od sporočene svote. Omeniti mi je nadalje si. kr. ftol. sveta in njegovega vrlega načelnika g J. Omladiča. ki je prav zdaUo podpiral tolarsko kuhinjo s tem. da je prepustil polovico vplačanih šolskih glob (druga polovica se jo morala vposlaii v Gradec v peoz. zaklad ačil tea. reč del) v U namen in pripustil tndi kurivo brezplučno. Vsa hvaU takemu kraj. žol. svetil, kataremu blagor šolske raladeii ni deveta briga. Hvala izrekam pa tadi vsem onim dobrotnikom, ki so kaj prispevali v pridelkih ia prosim ob jeduem. du bi vsi podporniki osuli zvesti tndi v prihodnje. Razdelilo se je letos blizn ftooo. povprečno na dan po 150 porcij. Jedila je pripravljala šolska slu-giuja prav okusno in snatno. gledala se je tndi zlasti na kigieuičnt moment, da je vsak otrok imel svoj krotnik. ki se je po porabi takoj umil io učedil, predno je prišel v oadaljuo porabo. Ta posel so pomagale opravljati de klice višjih razredov, kar je gotovu hvale vredno, ker se na tak način uie zgodaj privadijo redu in snage v kuhinji. šolsko vodstvo braslovče. dne :to. aprila 1907. Fr. Lorfcer, nadučitelj. Slovenske novice. Stmjmrsfcm. — Nlo venski m volilcem v celjski ■estal skaplall Ako ste zealedovali poročila v našem listu, ste nvideli. du je bila kaedidatnra g. Rebeka v vseh volilnih krajih mestae sknpiue celjske z navdušenjem sprejeta. To je močno poparilo zlasti celjske Nemce, kateri te kličejo slednjega mota na krov. da bi zmagal kaadidat ošabnega. Slovencem sovrainegu nemškega uredništva in celjskih mestnih mogotcev. Mnrckhl! Na delo tedaj ta svojega kandidaU! Vstrajajte trdno pri svojem prepričanju, da more Slovence vseh sUnov v tem volilnem okraju najbolj zaatopati g. J. Rebek. ključavničarski mojster v Celje. - K poglavju o ljudski Izobrazbi. Pred kratkim je priobčita .Domovina" članek o ljudaki izobrazbi. Govorili smo reano in stvarno o vseh lektorjih, ki pridejo v poitev pri pro-svetaem delu v našem naroda Overjeni smo bili. da ne bomo nikogar čez noč .spreobrnili" in reformirali. Živ-Ijeusko potrebno pa je. da se v tem trezoo razmišlja in da dobi oaia inteligentna javnost o tem vprašanju vsaj malo drago mnenje, ko ga je zastopala doslej. Preznačilna za naše razmere-pa je aetiea v .Učiteljskem Tovarišo", kot poročilo zborovanja celjskega uči-teljskega društva, čegar predseduik se zgrala nad ukim pisarjeujem .Domovine", ki aa tak način dela krivico in tali učiteljske organizacije ia slov. učiteljstvo Kdor ne prenaša poštene, objektivno kritike, ki ima namen reformirati in vstvarjati boljše, in kdor igre pri tem ulogo otročje užaljenega. U pač ne kale preveč politične zrelosti. Ce si dosledno ne moremo in ne upamo nikdar priznati aedostatkov ia zaostalosti v lastnih vrsta* in organizacijah. potem tudi nikdar ne bomo napredovali niti za korak. Toliko v prav resen odgovor in pomislek P. — Kaka delajo Čehi — la kako delamo ml I Kdor čita poročila češke šolske matice, ta se mora zares čnditi ogromnemu narodnemu delu naših severnih bratov, čudil in strmel bo" nad onimi velikanskimi svotsmi. ki jih zbira češki narod leto za letom, da bruni svojo zemljo in svoj jezik, da omogoči češkemu livljn. du zmago* nosno prodira povaod. Ne sme*uo pa misliti, da pri Cehih letijo kar tisoči skup za narodne inititucije brez drobnega dela. brez neumornega ia požrtvovalnega pobiranja malib prispevkov. Kdo kolekuje pri nas s narodnim kolkom, kedaj bomo izvedli načelo, da je sramota za vsakega zavednega Slovenca. ki dosledno ne kolekuje. Koliko se stori pri nas aa štajerskem za .Prosveto", kaj pomaga, če se nas milostno zagotavlja naklonjenoati od visokih gospodov! Redke so pri nas gostilne, kjer najdeš nabiralnike za i iril-Metodovo drulbo — kjer pa o nabiralniki, letijo skriti in zaprašeni kje v kakem kotu. Tudi pri naa se zbirajo popoldne in ob večerih stalne drutbe po gostilnah — ali ai človeka, ki bi vzel nabiralnik in šel od mize do mize — za to je Slovenec .prenobl" Ceh pa si šteje to v dolinost in čast. Ne maramo kratiti nikomur veselja pri kvartanjn ali drugih visokih zabavah, te primitivne narod ae zahteve pa tirjamo upravičeno od vsakogar. In tukuj mora delati vsak. za to .idealno mladostno delo" oe aamo študent! P. — Telefonsko centralo v Celju bodemo imeli najbrž te l. junija t" I. Tozadevna dela so te pričeli. — Povozil je pred gostilno .Sudt G raz" na (iraški cesti nek voz delavca .loteta /spanca, nekoliko slabousuega človeka Ranjen je težko na nogah. — Umrlo je v Celjn zasebaica J. Tramschag. — Iz Hkotje vosi pri Olja. Sedaj se govori pri naa. da stopi skoro v iivljenje nova polarna hramba. Ali kakor slišimo, bo to nemško draitvo. ki stopi v zvezo a aooednjimi nemškimi .Feuerberi" v Celju in Voj-niku. Kako bi bilo sicer tndi omeno. da celjska .Deutache Wacht* s tako slastjo ia veoeljem piše o bratskem draitva v škofji veai. Ali je pa-metao ali neamoo in ameiao zn ftkofjo vas. da si nstauovi nemško polarno društvo o tem ne moremo govoriti. Vprašamo pa jano slovenski občinski zastop v škofji vam. kako se strinja s to numero. vprašamo vse škofjevaške znnčajne slovenske mote. ki imnjo pri tej stvari kaj govoriti ia odločevati, vprašamo narodno zavedne mole iz Truovlj. kuj porečejo k temu. da ae ustanovi v Vaši v slovenski občini nemško polarno draitvo. ki bo in mora biti po svojem značaju in svoji zvezi — protislovensko! Za kraje kakor Žalec ali Trbovlje slovenske polarne niso .pregmaj" — za školjo vas seveda mora biti ekstra .lobel" — ali pravilno rečenu ekstra n en m no. Po-klicaoe kroge opozarjamo, da pomislijo, kaj storijo. Nekaj domači nor. — Shod kaadidata goop. Fr. ■okleka se vrii na praznik, v četrtek p. t m. ob 8. uri dopoldne v g o* stilni g H. šribgrja pri Šeet Peterskem kolodvoru. Kmetje, pridite na shod svojega kmetakega kandidata. Pomenimo se jasno in odkrito! — Roblekov shod v Petrovčah v nedeljo 5. t. m. dopoldne se je ob-nesel imenitno. 150 navdušenih volilcev se je izreklo enoglssno zs gosp. Robleka Živijo Roblek! — Polzela. Čeprav sedanji čas. čas voiilnegu boja ui prav nič primeren za prirejanje kratkočasnih iu poučljivib veselic, vendar se je pri nas nabralo v nedeljo zopet nepričakovano veliko občinstva Naii vrli sosedje iz Žalca. Št. Petra. Pake in Mozirja so nas počastili s svojim obiskom INIe-tanti so ponavljali irroksz .Tat v mliaa". ki je v nekem ozira zopet bolje uspel Njih nastop je bil videti bolj slogam primeren kot pnrič in tudi ona plabost se pri marsikaterem ni reč pokazala. Pevske točke so prav dobro izpadle, kar nam kale, da so diletanti sposobni uprizoriti tndi kakšno večjo nurodno igro. Sliši se. da se namerava še to leto uprizoriti Jurčičev .Deseti brat", kar bi bilo velikega pomena v vsakem ozira, ko je naše ljudstvo tako ukuieljno S takimi pred-sUvami kot je ravno .Deseti brat" se ljudstvo zabava, kratkočasi, vrhutega ae blati njega značaj, — kratko pridobi vsestransko veliko. Naia dolžnost pu je - povzdigniti ljudstvo na dušeno viijo stopinjo, raziiriti njega duševni obzor. To je naloga pod rut-nic Ciril ia Metodove drutbe. pravtako bralnih društev in čitalnic, sicer ne doselejo popolnoma stavljenih ai ciljev. Tedaj Polzelaai! na resno drlo! Na zdar! Gledalec Polzela. Pri nas smo čutili zadnje dni le dvakrat potres. Posebno močan je bil v pondeljek. ti. t. m ob »10 -tvečer. Sunek amo čutili od zahoda proti vzhodu. Za prvim, kake tri do štiri sekunde trajajočim sunkom se je pojavilo močno bnčanje pod zemljo. — Moslrje. V nedeljo nas je osrečil nenadoma g. prof. Robič. Po zjutranjem opravilu ao klicali naii in nazariki duhovniki kmete na zaupni shod. Udeleiilo se ga je do 110- lito mot G. Robič se je hvalil ter trdiL da je on pravi kmetaki kandidat. Ugovarjalo ae je laiem .Slov. G.isp." Organist iz Pake je vkljab pojasnilu ie vedno trdil, da je oai kandidat Je-iovnik ras govoril proti sedanji ceni livine. Pravil je. da ima eno pričo, ki priseie. Mi pa nimamo samo ene. pač pa 100 in še več prič. ki prisetejo vsak hip, da je lai kar piše .Slov. Gosp." in kar se trosi po nekih listkih med ljudstvo. Dotični dopisan ima pa le iuk atia-njen pečat nepoštenosti, ker noče svoje I ali preklicati. Neki na sbodn navzoči kmet. Miha Planinšek. se je obnašal prav nvčcJno in nedostojno proti govorniku — zagovorniku gosp. Jdovnika. za kar se bo zagovarjal pred todnijo. Take napade bi navzoči duhovniki lakko prestrigli. — Žalostno, da niti resnice ne smemo več zagovarjati. — Samomor. Trgovec UI. I Jger v Velenju si je skončal sam Iivljenje v Prevaljah ua Koroškem, svojem rojstnem kraja radi slabega gmotnega položaja. Govori se, da znašajo ni njegovi dolgovi do 400000 K. — Šolske vesti. Nadačiteljem v Sv. Vidu pri Grobelnem je imenovan det učitelj v Braslovčah gosp. Josip StriUr. - Definitivuim so imenovane gdč. očiteljice Ana Mešek pri Sv. Marjeti pod Ptujem. Marija Pac v Št Janin na Vinski gori za Šmartin na Paki in Ivanka Toplak pri Sv. Barbari v Halozah za Sv. Marjeto pod Ptujem. — Za učiteljico ročnih del je nasUvljena v Puščavi nad Mariborom gdč. Friderika Grosalinger. — Začasno je upokojen na laaUo proinio def. učitelj v Vuzenici g. Al. Sckamp. — Narodna nestrpnost. V petek. 16 aprila t 1. je prišel na kolodvor v Poljčanah nek trg potnik, šel k blagajni in tam se je odigral sledeč prizor Potnik: .Prosim prtljago v Celje, vzorci". Uradnik ga razume in uredi stvar. P. .Prosim vozni listek do Celja. 3. razred" Uradnik l nemški i .Ne razumem Vas". Mož se je namreč še le sedsj spomnil, da ua postaji Poljčane ne sme razumeti slovenski Potnik po. novi zahtevo Uradnik pokliče vratarja za tolmača Zopet prizor, kakor smo ga o Veliki noči pribili za 1'rngersko V tem oziru se bo treba enkrat odločno oa noge postaviti — toda ne posamezni popotniki, ampak naša dr lavnozborska delegacija in dotični obe. zastopi. Saj dosete se že marsikaj, da se le — hoče. — Kje je Urvbelao. P,, nazorih vodstva postaje Jnžne železnice v Grobelnem mogoče kje blizu llerolina. ker naa tamkaj s samonemškim izklicom nu naših slovenskih tleh izzivajo Včeraj je prišla lenica iz Žiiziua peš do Grobelna ter kupila vozni listek v Celje, kjer je imela pri sodniji posl« Vlak pride, a ona morda še ni slišala, da se imenuje nemška trdnjava Celje -Cilli" (tu slišimo samo .eiusteigen. Persooenzug nach Cilli" itd.l ker nemškega ne razume in tako predno je od ualutbenca odgovor na svoje vprašanje dobila ae udi brez oje odpelje. Mar se temu ne da od,iomoči? Jnlna že-leznica ima dolinost na Grobelnem upoštevati zahteve potujočega ljudstvs tembolj, ker je Grobelno n« Slovenskem in ne na Pruskem. — Umor v Trbovljah. Pretečem četrtek sta pila rudarja Jote Geriak in Tomai Borstner v neki gostilni v Trbovljah. Jela sta se prepirati, vsled česar je Geriak gostilno zapustil in ae napotil domu. Kmsla nato pa ga je našel nek delavec na cesti mrtvega Vrat ma je bil tako prerezan, da se je držala glava samo s ko« mi telesa Sum je letel ua Boratuerja. kateri je zločin za nekaj časa udi priznal Lahkomli|jeaost. Zakonska Brečko v Sevnici sta postila svojo :t letno hčerko po noči zunsj hiše in se nista brigala za njo. Še le drugi dan sta jo iskala in našla v bližnjem potoku — utopljeno. Zato se bosta zagovarjala pred sodnijo. Ksko morejo biti stariši tako lahkomišljeni! — Vaaška Ma v Hrastnika. Tukujsaji nemški list piše, da je le preteklo 14 dni, odkar se je vlolila pri občinskem uradu prošnja za stavbo nemške šole v Hrastniku, ne da bi prišla občinska stavbna komisija. Zatorej so jeli Nemci zidati in mislijo tako hiteti z delom, da bo šola še do 15. septembre gotova. Kaj je pravza. prav s to stavbno komisijo? Volilni shod za - Robiča v Krtkem ua Kruajskem. Na Florja-noro je v Krškem običajni lesni sejm. Na predvečer. 3. maja pa je prišel v Krško lnpnik Cerjak iz Rajbenburga s obema kaplanoma in priredil za sp!a-varje, katerih je bilo isti večer v Krškem čez ISO pri Vaniču shod. Kaplan Tratnik, rojen Kokarčan. je razlagal program .Kmečke zveze" in se silno zaletaval v nasprotnike tega programa. Predsednik shoda. g. Pevec iz Bočne (splerarji so bili vsi iz za-drečke in gornje Savinske doline) ga je pozval, naj dokaie svoje neresnično trditve o .Narodni stranki" in kmečkem kundidatu g. Jelovniku. Te naloge pa kaplan ni mogel rešiti in je zato zgubil besedo. Shod se je končal z livijo-klici za .Telovnika Krški meščani pa so mnenja, da more stati stvar za Robiča slabo, ker love lupniki in kaplani glasove zadj celo te na — Kranjskem — Vasealea. Kar nikdo ni pričakoval. ne utegne tgoditi! Runi shodi gosp Rebeka v mestni sknpini Oelje-Ormož so pokazali. da izvolitev tega slovenskega kandidata ni izključena, ako Slovenci do zadnjega mota izpol-aimo svojo dollnost line 5. t m. je zboroval e. Kebek v Vozenici ob navzočuosti 200 Ijndi. Zborovanje otvori g. (irnbelnik. v predsedstvo se volita g. Jakob Verdnik. posestnik v Vnzemci in g. Petschaler. tnpan iz Vizinge. za zapisnikarja g. Kr. Mravljak. G. kandidat je svoj vsestranski program kot izvetban govornik tako dobro razvijal, da so vsi zavedni kmetje, obrtniki in delavci soglasno sprejeli njegovo kandidatnro. Izmed nasprotnikov, ki so tndi v precejšnem številu prisostvovali shodn. so vsi ptitrjevali izvajanju kandidata, razen enega zagrizenra. dolgobrada-tega Urbana, ki je med občnim smehom alovenskih kmetov odnesel spet velikansko blamažo Preljubi Urban, ostani drugokrat raje doma. (i. Zvikart, zaveden kmet iz Dravč. je zabrusil našim razgrajačem pravo v obraz, ko je omenil, da v Vnzenici sploh pravih Nemcev ni. G. Kr. Mravljak pojasni razliko med nemškim kandidatom Harckhlom in slovenskim Rebekom ter navdušuje navzoče volilee naj vsi do zadnjega mota dne 15. maja oddajo glasove svojemu sotrpinu g. Rebeku. In prepričani smo. da zavedni Vuzeničaui ne bodo pozabili na svojo obljubo. Tudi pošteni Nemci, ki ljubijo mir in napredek, ne bodo ubogali naših razgrajačev. ampak glasovali bodo za g. Rebeka. Gnusi se jim ie neprestano hnjskanje nekaterih tukajšnih nemčnr-skih prismnknencev. Marckhlov stolee se* trese, dne 14. maja ae bo pa podrl! — »Štajerčev" akod nn Ptujski gori. Iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju se nam piše: V četrtek, dne 9. t m. ob 3. uri popoldne priredijo „Sta-jerčevi" pristaši na Gori shod in sicer kakor poroča .Stajerc". za obiine Ptujskagora. Cirkovce, Majš-perk in Stoperce. Zakaj pa ne tudi za občino Sv. Lovrenc na Dravskem poljn, ki je vendar najbliija Ptujski gori?? .Str. jerc" še namreč ni pozabil, da ao bili Sentlovrenčani tisti, ki so pri zadnji driavnozborski volitvi pognali Štajeriijance r beg. Zato se jih pn tndi boji No pa ho-demo vseeno prišli k shodn aa Goro. Povabimo pa na U akod tadi .Štajer-čevega" kandidata Oraiga, da ai tega .kmeta" t gosposki suknji enkrat polteno ogledamo. — Štajerca" ee je v zadnjem času popolnoma zmetalo. V zadnjem listu piše t nekem dopisa iz Št Vida aad Valdekom, da tamkaj ae amatra kandidature Marše nihče za resno ia da bodejo vsi glaaovali ta Fraa-cetaSenekovitachavLeitera-b e r g n. .Šujerc" torej niti ne ve, da kandidira t Št Vida aad Valdekom t slovenjgraikem okraju aai vrli Je-iovnik proti Kobila ia da Marsa in SeaekOTitaek tam niti ae kandidirata! — Zaaillaa za ŠUjerčeve kandidate je to, da prirejajo škode r nemških društvenih prostorih. Tako priredil jo kandidat ta Maribor levi breg Seaekovitach v Št Ilju ahod t za .SOdmarkhofu", iz katerega psnjejo ia napadajo Nemci slovenske kmete. V Ptajn pa vabi .Šujerc" slovenske kmete na ahod t nemško kazino, kjer se blesti napis: .gostilna za Nemce". Ne, ne. r nemiko kazino ae gremo. Ak« ho Ornig biti nai poslanec, mora ou am priti, kakor je prišel nai Trii ke .idat gospod Jakob Za-dravfc, ki nas ae rabi t ne i:l< .kazine" in .sttdmarkkole"! Ornig mora imeti prekleto slabo vest. ker si ne upa med nas. — Mati ■ rešiteljica Življenja. V Mariboru je padel v Dravo deček Franc Kristl. kateri bi bil gotovo utonil, da ni skočila za njim v Dravo njegova mati in ga rešila z nevarnostjo lastnega življenja. ■arlbor. V torek zjntraj je našla raznašalka časopisov okrajnega nadinienerja Jakoba Steinka v njegovi vili na stopnicah mrtvega. Zadela ga je srčna kap. Rajni je bil v Maribora obče priljubljen. Iz l.elter*>erga pri Maribora nam piše dolgoletni naročnik: Štajer-cijanski klaverni kandidat Senekovritach zahteva sedaj od leiteršperske občine, naj mu povrne stroške za agiUcijo in priporočanje svoje kandidature. Ta bi bila lepa! Mi davkoplačevalci naj zato plačujemo obč. doklade. da lahko človek. kakor je Seuekovitsch, po volil* nem okrajn prazno slamo mlati! Sicer pa se naj g. Senckouritsch ne zanaša na naše glasove. Mi bodemo volili svojega kmečkega kandidata! Ve« volilcev. — K drtavaozbarekiai volitvam Glasom sklepa, katerega je storilo učiteljsko draštvo za mariborsko okolico na svojem zborovanju dne 2. maja. se nam piše: -Učiteljstvo mariborske okolice prizna in ceni v veliki meri zasluge. prebl. g. Robiča, profesorja, dež. odbornika in (ir.. ki si jih je stekel za povzdigo ljudskega šolstva na ŠUjer-skem. Imenovano učiteljstvo strmi nad nepričakovanim prevratom in obžaluje močno, da velezasiužni gosp. Robič ne kandidira več v mariborskem okraju. — Pridelovanje krme na tiran. Kmetijska šola na Grmu je pridelovanje krme tako razširila, da je prideluje ie enkrat toliko kakor prej. V začetku je imela šola 16 ha njiv. 8 ha travnikov in 3'75 ha pašnika, skupaj >6 75 ha. Danes ima šola 16 75 ha trar-niške zemlje. Pa tndi na njivah ae seje toliko detelje, da je Tsega skupaj 20 75 ha odločenih za pridelovanje krme ia le 6 ha za žito in kosenjstvo. — Minister DerackaU je izdal za vsa ravnateljstva državnih železnic okrožnico, t katerih jim naroča, naj dobe dela7ci t delavnicah in na progi po možnosti 14. maja prosto ali dopoldan ali popoldan, da morejo iti volit Uslužbenci pri prometa pa aaj dobe prostik aekaj ar, da tadt sroji državljanski dolžnosti Ne prvim ae dragim pa ae ae sme za U prosti čas akrajiati plača. lato je atorila Udi Jniaa železnica. Društvene vesti. — Telovadno draštva Stokal t Mozirja ima die 9. majnika 1907 v gostilniških prostorih kr. Zdravka Vaale-U točno ob pol 3. nri popoldan svoj izvanredni občni zbor s sledeči vsporedom: 1. Pozdrav br. pod staroste. S. Volitev staroste ia enega odbornika 3. Slučajnosti Brate sokole ia prijatelje draživa vabi k udeležbi Odbor. Pra4a •• takaj aaala suKnfl aiMttt E*3 KarelKocian tvoroiea za sakaa »Hišna pole* aa Calkaah 183 Tvarnlike cena. • Viarcl franka. HKtoJ z 2 jokama zemlje. 200 korakov od cerkve pripravno za vsakega obrtnika Naslov pove upravništvo .Domovine". 944 a— t Trgovski pomoM tU prodijtlka popolnoma itarjeaa v aoriab*rik»-fraUiiterij«ki •(raki »»reja« w Ukoj pri 1.I novosti llIlMtll MkfttM imlitll d« pritrditi na \rmko Upre hod »o palico l koaaad Ir 1 Ki komadi I« »■M K. Kupadilja pnrti povzel j« Baaftt w«4aa. Dnu XIV. «. »iitihiiiiii. ». it Nm*H* m ukoj koala unvinet očanalf ti; IU M ll Radi smrti svoje žene rodam ali dam v najem Iv. Koletnikovo trgovino mešanim blagom na Ptujski gori. Trgovina, protokolirana tvrdka, obstoji že blizu 60 let in je edina v trgu Ptujska gora. Iftlti aji |RM. Ivan Klemenčič "^t1" Jurist lila alatta . odMalUl ali aMar^i p. sani. Poaaibe pod .H. K." pele re«taate l.jabljaaa ir. 9-1 Poštucja pomočnika la pridaega iio 3—1 »prejme tvrdka IVAN ZAOOREC, Kralja vao aaaa lotil. Steekenpferd lilijino milo 50.7 ad Berfatin a dr. Dr.ld.nl la Deda aa Labl (Črtka) 07 je In ostane po priisanjih, katera dobivamo daa ta dnavoa, najboljle adravllaa mila proti pegaa aa Uea la v doaefo aeloe. aehke kola la tirava kane aa .brata, •asi H N»Js Miti p. »ai litimi, inpttJU, trgnluk t tttvul k alta Ur m M|sM. I vrata laaa D.belo.1 v ca Maasa bab. a Debetot hka DebaM kak. a "BSA hrastov •4MOM !»• *aoa !»• tftioa K»- OlOla smrekov ONON I»- H a on III- OIIOB I*- iMtn umni •410 d« 60 IH- •iHon I»- dtlOtt KII-- iMtn borov •i »ON !«•- «4 NO a nr- OtlOtt K«r- iMtn jelkov o»om Itt- ohoh Niioa III- Inti« | bukov «aoN III-- aaoa i« otlott Itt- mam Stara trgovina z mešanim blagom latao S SO.OOO K proaeata, se proda v nekem spodnještajenkem trgu, kjer je zelo veliko prometa. 8 trgovino je združena hiša in nekaj zemljišča in se vse skupaj proda pod zelo ugodniai pogoji. Ponudbe prosimo na upravništvo .Domovine". 2» 9—» Zavarovanja zoper ikodo poteči c. kr. pr. avstr. zavarov. družba „DunavM sedaj tndi na Štajerskem. Koroškem in Kranjskem. Ponudbe sprejemajo in dajejo pojasnila vsi krajevni in potovalni agenti, kakor udi generalni zastop v Gradca. Hofgatse 8. IstoUm sprejemajo se posredovalci. m 9—1 kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini, Iranko Ljubljana državni kolodvor Šiška postavljenega: pirtfljl I0M0II Mari in sicer: hpaatovaaaaha tluitMtliIH--,DiIU-,llliia5'-MKilB*r,M|attfc«a. kakan Mn »aa . . 1»-, . 1»-, . . . ..!.»» hraatoMMn a na . .IMt.II,. I iMknMait, Wfa(Bii90U»m ^■"gSart cirkularisti in ..gatermojstri". P~4W " Lastnik: Kontorcij lista .Domovina" Tisk društva .Zvezni tiskarna" t Celja Odgovorai aieonl m izdajatelj Ljadevit FurlanL