YU ISSN 0040-1978 LETO XXXI., ŠT. 35 Ptuj, 7. september 1978 CENA 3 DINARJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ii vstBmt. Za boljšo dohodkovno povezavo (stran 2) Še je čas, da to spoznamo (stran 5) Viharji velikega borca (stran 7) Med festivalom na Triglavu (stran 9) Že šest let na zelenem vozu (stran 10) Seja komiteja OKZKS Ptuj Obširen program nalog Pod vodstvom sekret^a MILANA KNEŽEVICA se je včeraj popoldne sestal komite občinske konference ZKS Ptuj. Ker so pod prvo točko obravnavali naloge v zvezi z oblikovanjem komisij pri komiteju in pri občindci konferenci ZKS, so na seji sodelovali tudi predsedniki komisq,kijihje občinska konferenca ZKS imenovala na zadnji seji. Osrednja točka dnevnega reda pa je bil predlog programa dela in nalog, ki je konkretiziran in opredeljen za posamezne organe občindce oiganizacge ZKS, osnovne organizacije v TOZD, v krajevnih in samoupravnih skupnostih, skozi te pa za vsakega člana ZK v občini. Na seji so se tudi dogovorili o sklicu skupne seje občinske konference ZKS in občinskega sveta ZSS, kjer bodo ocenili dosedanje uve^av^anje določil zakona o združenem delu, zlasti o oblikovanju TOZD, kjer obstaj^o pogoji in o nalogah, da bodo samoupravni akti prejeti v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v skladu z določih zakona o združenem delu. Posebej so na seji komiteja obravnavali tudi gospodarska gibanja v prvem polletju letošnjega leta in o tem zavzeli konkretna stališča. To vprašanje bo tudi predmet razprave na današnjem posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZKS, ki bodo poleg tega dali še poseben pomen uresničevanju nalog ZK po osmem kongresu ZKS in enajstem kongresu ZKJ. F. GRADNJA ZDRAVSTVE- NEGA DOMA KASNI Zdravstveni dom je za občane Ormož nujno potreben. Zato ni nak^učje, da so se v Ormožu in Ptuju odločili za gradnjo novega zdravstvenega doma. Gradnja novega objekta bi se ob obstoječi zgradbi splošnih ambulant morala pričeti že 1. junija letošnjega leta. Zakasnitev je nastala pri zagotovitvi investicijskih sredstev. Izpadel je namreč eden izmed glavnih virov sofinanciranja, to je kredit TOZD Drava Ptuj, ki bi tudi izv^ ala vsa gradbena dela. Celotna investicija novega zdravstvenega doma je ocenjena na 12 milijonov 580 tisoč dinarjev. Poleg zdravstvenega doma Ptuj gradnjo financira republiška zdravstvena dcupnost iz solidarnostnih sredstev v višini 5 milgonov dina^ev. 3 milijone 500 tisoč dinarjev pa prispevajo občani ormoške občine iz krajevnih saiiioprispevkov. Dokler ne bo zagotov^enih vselt sredstev se tudi gradnja ne bo začela. Izhod iz trenutne situacge je v solidarnostnih sredstvih regionalne zdravstvene skupnosti Maribor. Ko bodo vsi pristojni organi sprejeli predlog za sofinanciranje zdravstvenega doma v Ormožu, bodo lahko začeli z gradnjo prepotrebnega zdravstvenega objekta. Po samoupravnem dogovarjanju in sprejemanju predlogov za sofinanciranje prizidka zdravstvenega doma bi tega namenu predali konec prihodnjega leta. zk Jubilejna razstava goved in konj Obdravski zavod za veterinar- stvo in živinorejo v Ptuju pripravka ob 25-letnici uspešnega osemenjevanja govedi veliko jubi- lejno razstavo goved in konj. Razstavo bodo odprli v soboto, 9. septembra 1978 na sejmišču v Ptuju. Do osme ure bo dogon živine, nato do pol enajstih ocenjevanje živali, ob 11. uri pa bo uradna otvoritev razstave, uro za tem pa revija najboljših živali ter podelitev odličij in priznanj. Program pa so pripravili tudi za popoldne, ko bo nastop šolanih psov kluba za vzrejo športnih in službenih psov Maribor in dresumo jahanje - nastopili bodo konji in jahači konjerejskega zavoda iz Lipice. Več o tem preberite na strani 11. F Na široko odprta šolska vrata Prejšnji teden so se na široko odprla šolska vrata. Šolski zvonec je v svetle in ponekod v prenovljene učilnice privabil okoli 1000 prvošolcev in blizu 9000 učencev nige in vige stopnje. V občini Ptuj je poleg celodnevnega pouka na nigi stopnji v Kidričevem uveden celodnevni pouk še na vigi stoj^nji. Tako je osnovna šola v Kidričevem prva v občini, ki ima v celoti organiziran celodnevni pouk. Šolska vrata so se odprla tudi za srednješolce, trenutno je v srednjili šolah blizu 1200 dijakov. Nekatere pedagoške enote z letošnjim letom nada^ujejo z uv^anjem usmerjenega izobraže- vanja, kar pomeni, da bodo v naslednjem šolskem letu, ko bo predvidoma zgrajen srednješolski center, v občini Ptiq prešli na usmerjeno izobraževanje. Med novosti usmeijenega izo- braževanja sodi tudi oddelek medicin^e srednje šole, ki deluje v okviru gimna2;ije Dušana Kvedra. V prvi letnik se je vpisalo kar 28 dijakov, od tega 26 deklet in dva fanta. To pomeni, da bodo čez 4 leta v Ptuju bogatejši za kader, ki ga trenutno v našem zdravstvu n^bolj primanjkuje. Sol^a vrata so se 1. septembra odprla tudi v osnovnih šolah ormoške občine. Tudi v tej občini se šolniki in učitelji srečujejo z mnogimi problemi. Tako jih pestjo utesnjeni šolski prostori, stare šole in drugo. Večjih težav v letošnjem šolskem letu ni. V prvi razred se je vpisalo 285 prvošolcev, največ v osnovno šolo v Ormožu, najmanj pa v šolo na Humu. V vige razrede pa je trenutno v šolah po občini Ormož vpisano okoli 2650 učencev. In ob koncu: prvošolc^m čestitamo, drugim učencem pa želimo veliko uspeha v šolskih klopeh. zk AJDOVO CVETJE Ne samo na Koroškem in Krajnskem, kot pravi ljudska pesem, ampak tudi na Dravskem in Ptujskem polju bo kmalu začela zoreti ajda. Toda le še tu in tam lahko sedaj opazimo redke njive z belim ajdovim cvetjem, ki je v teh zadnjih poletnih dneh še prava paša za čebele. Na njivah, ki so v družbeni lasti so gojenje te kulture te opustili, tako da jo pridelujejo le še redki kmetje. Ocenjujejo, da je letos na območju ptujske občine posejanih z ajdo le še okrog 120 hekatarjev, kar precej manj, kot nekaj let poprej. Tako kaže, da bodo njive z ajdovim cvetjem, kot prikazuje fotografija, postale vse bolj redke in kdo ve, če jih že čez nekaj let sploh ne bo več. b. VODUSEK Ena od vse redkejših ajdovih njiv na Dravskem po^u. Posnetek: B. Vodušek Organiziranost zasebnega kmetijstva Predlog organiziranosti zasebnega kmetijstva v ptujdci občini v skladu z določili zakona o združenem delu, ki gaje pripravil obrat za kooperacgo Kmetijskega kombinata Ptuj, bo osrednje vprašanje današnje seje Sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri občin^i konferenci SZDL Ptuj. Gre za pomemben predlog, katerega uresničevanje bo vneslo precejšnje spremembe v organiziranosti zasebnega sektorja kmetijstva, zato so na sejo povabili tudi predstavnika izvršnega sveta SO Ptuj, predstavnike kmetijskih delovnih organizacij in samoupravne interesne dcupnosti za pospeševanje kmetijstva v ptujski občini. V nadaljevanju seje pa bodo obravnavali še solidarnostno akcijo za odpravo posledic elementarnih nesreč v kmetij stvu. F Krompirja dovolj Dravsko polje je domovina krompirja, vsaj tako trdijo kmetje na tem območju. Te dni je na oblikovana krompirjeva proiz\od- na skupnost, v kateri se pridelovalci dogovarjajo o ceni in odkupu. Trenutno cene še niso znane. Predlog za maloprodajno ceno je oblikovan in znaša 4,50 dinarjev za kilogram, kar pomeni, da se bo cena krompirja sukala okoli 2,70 dinarja, organizator prodaje bo po dohodkovno- deiitvenem razmerju dobil za kilogram 68 par, grosist 67 in detajlist 45 par. Odkup v pravem smislu besede še ni organiziran in se bo po predvidevanjih nekoliko zavlekel v mesec oktober in november. Mor- da ob tem še podatek, da so se v drugih republikah dogovorili za enotno ceno, ki znaša 1,90 din. Zakaj tako nizka? Predvsem iz razloga, ker cena krompirju ne bi smela preseči cene pšenici. zk Izkop krompiija na Dravskem polju danes opravljajo pretežno s kombajni. Posnetek: zk G ustavni preobrazbi sodstva Včer^ sta se v Mariboru sestala medobčinska sveta ZKS za Koroško in Podravsko regijo. V dogovoru s C K ZKS sta skupno obravnavala vprašanje ustavne preobrazbe sodstva, s posebnim poudarkom na temeljnem sodišču in teme^nem javnem tožilstvu. Osnovni namen razgovora je bila ocena dosedanjih priprav, tako organizacgskih, kadrovskih in prostorskih kot tudi drugih obveznosti za normalen pričetek delovanja temeljnega sodišča in temejnega javnega tožilstva, ki bosta delovala za območje devetih občin koroške in podravske regije. Gre za konkretne naloge, ki jih mora opraviti tudi vsaka občina, da bosta lahko obe instituciji z novim letom začeli normalno delovati, zato so na seji sodelovali tudi sekretarji komitejev občin- drispevka, ki bi ga morali plačati sami in podobnih vprašanjih. Namreč rečeno je bilo, da je osnovni vzrok za tako mali odziv višja cena. Podatki za nazaj pa kažejo, da so starši plačai le okrog 500 dinarjev v povprečju, nekateri pa celo manj. Končno stališče o tem ali bo ta vzgojnovarstvena enota v Vitoc marcih začasno zaprta ali ne, bo na osnovi tako dogovorjenih stališč neposredno prizadetih, zavzel vzgojnovarstveni zavod Ptuj in ga posredoval izvršnemu odboru skujjnosti otroškega var- stva, skupsčina pa bo rekla dokončno besedo o tem ali vrtec ostane ali pa bo teh prostorih do nadaljnega cicibanova sola. mš Z melioracijo bomo v tem sred- njeročnem obdobju pridobili pred- vidoma okrog 17000 hektarjev zemljišč. Z ,,zelenim planom" SR Slovenije je postalo za melioracijo v ptujski občini zlasti zanimivo po- dročje reke Polskave, saj obsega to področje 6600 hektarjev zemljiških površin. V hidrotehničnem pogledu je v tem kompleksu okrog 3000 ha premokrih ali zamočvirjenih zem- ljišč, ostala zemljišča pa so preveč vlažna. Glede na naloge, ki jih predstav- lja zeleni plan, je bil v letu 1975 iz- delan tudi projekt. V oktobru 1976 so začeli delavci Vodnogospodar- skega podjetja Maribor—TOZD Drava Ptuj z regulacijskimi deli, ki jih financirata območna vodna skupnost Drava in Kreditna banka Maribor. Začetna regulacijska dela sta sofinancirali tudi Zemljiška skupnost Ptuj in Maribor. Z regu- lacijo pa so začeli pri mostu na cesti Ptuj—Zagreb, kjer je izlivni del Polskave nekoč že bil urejen. Do sedaj je opravljeno na poto- ku Polskava že 15 km regulacije, 4 km regulacije pa na Framskem potoku. Ta dva potoka sta tudi naj- večja na tem območju in bo tako njuna regulacija konec letošnjega leta predstavljala polovico vseh na- črtovanih regulacij na polskavskem območju. Ostala regulacijska dela pa bodo opravljena do konca leta 1980. Polskavsko območje je sestavni del Dravskega polja, ki ga delimo v suhi del in polskavski del ali mokri. Glavni potok, ki povzroča zamočvirjenost je Polskava, ki izvi- ra na Pohorju in teče skozi vasi Zgornja in Spodnja Polskava; izli- va se pri Tržcu v Dravinjo. Ob nali- vih so povzročitelji poplav tudi njeni pritoki: Framski potok, Kamenišnica, Glina, Kragunja, De- vina . . . Tod raste zaradi zamočvir- jenosti in gostih poplav zlasti kisla krma, ki jo kmetje lahko uporabijo le za steljo. Z regulacijo pa bodo ta problem rešili, saj že do sedaj izve- dene regulacije Framskega in pol- skavskega potoka kažejo, da na mnogih površinah ne bo potrebno izvajati temeljitejših hidromeliora- cij. Sedaj je regulacija že opravljena do ceste Sestrže — Sikole; do konca letošnjega leta pa bodo regulacijska dela izvedena do železniške proge Pragersko — Ljubljana. Skupna dolžina vseh potokov znaša 52 km. Problem predstavljajo tudi mo- stovi, saj je voda nekatere celo od- nesla. Na vseh mestih, ki so določe- ni z lokacijo obnavljajo ali pa gra- dijo nove mostove, tako, da bo tudi prometno vprašanje na tem podro- čju rešeno. Letos z gradnjo mostov nekoliko kasnijo, bodo pa zato pri- hodnje leto gradnjo pospešili. V letošnjem letu pripravljajo tudi že projekte za osušitev okrog 2000 ha površin, ki se razprostirajo med cesto Lovrenc Ptujska gora in Sestrže—Sikole. Na podlagi teh projektov bodo prihodnje leto za- čeli delavci Vodnogospodarskega podjetja Maribor s temeljitejšo re- gulacijo. N. TofK)lovec Prvi „šolski dan" tudi v vrtcih Da, tudi v vrtcih se je v petek, 1. septembra pričelo novo šolsko leto — čisto zares. Otroci so Sli iz mlajših skupin v starejše — to pomeni nove za- poslitve, daljše in malce težje kot so jih imeli v preteklem letu — pa tudi ,,novo" tovarišico so dobili. Mirno lahko rečemo, da je bil prvi dan enako težak za otroke in za tovarišice, čeprav za slednje skorajda težji. Med otroki je precej takih, ki so prišli v vrtec prvič, pa je zanje to velika sprememba, ki je morda ne bodo preboleli niti prvi teden niti prvi mesec. Zato bo morala tovarišica previdno in z veliko potrpežljivosti ,,krotiti" razigrane, pa razvajene in občutljive malčke. Tako je pač, da so otroci dobili sedaj drugo ,,mamico", ki pa je včasih še boljša kot ,,ta prava". Tako menijo otroci sami, saj je marsikdaj bolj potrpežljiva, nasmejana in časa ima skoraj vedno dovolj. To je njen poklic, ki ga z ljubeznijo opravlja in poskuša storiti najbolje, tako da je prav za otroke in zanjo. In poleg tega se otroci veliko naučijo, več kot doma. In bolj ubogajo! To je še najbolj presenetljivo za starše, ki ne more- jo verjeti, da je njihov mali,,divjak" lahko tako priden, da je celo ostalim otrokom za vzgled. Novo šolsko leto se je torej pričelo tudi v vrtcu, za mnoge otroke, še več pa je tistih, ki so morali zaradi prostorske stiske ostati doma. Njim in staršem ostaja upanje, da bodo sprejeti prihodnje leto, ko bi naj zgradili novi vrtec v Rogoznici. N. D. TEDNIK ~ september 1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Še je čas, da to spoznamo! Ni se še sicer sesti?; upravni od- bor, niti strokovna komisija in drugi neposredno zainteresirani, da bi podrobno razčlenili in preudarno ocenili vse tisto, kar je bilo poveza- no L desetim ptujskim festivalom domače zabavne glasbe Slovenije. Tako bo šlo za skupnci, kvalificira- no oceno, ki mora postati trdna podlaga, jasno vodilo za delo na tem področju naprej. Dokler pa take skupne ocene ni,so le razmiš- ljanja, mnenja posameznikov za ali proti. Eno od takih subjektivnih razmišljanj je tudi ta prispevek. ■ Deseti, jubilejni, kot smo radi poudarjali, ptujski festival je za na- mi. V bistvu se ni prav nič razliko- val od dosedanjih. Tekel je po ena- kem konceptu kot ostali doslej, po kalupu, ki je bil napravljen že na prvih festivalih. Za obiskovalca, ki si je pravočasno zagotovil vstopni- co, ki je tudi pravočasno prišel na festivalski prostor, da se ni bilo tre- ba drenjati pri vhodu, je bil letošnji festival prav gotovo eden najbolj- ših, tako po pestrosti in zanimivosti kot tudi po kakovosti predvajanih melodij. To je ena stran resnice, bistveno pomembnega dejstva; toda resnica ne bi bila popolna, če ne bi videli tudi druge strani, ta je navadno bolj zavita v senco, občan je ne vidi, zato je tudi ne more poznati. Prav je, da malo osvetlimo to dru- go, senčno stran festivala, ne z na- menom, da bi kritizirali, temveč zato, da vidimo celoto, če hočemo dati stvarno oceno. Taka ocena nam bo tudi vodilo za naprej, če hočemo, da bo festival v Ptuju os- tal, da bo kvalitetno rastel. Ce to ne bo, vsaka stagnacija pomeni naza- dovanje, propad in s ptujskim festi- valom se lahko zgodi tako kot pred leti z velikim pompom organizirano kmečko ohcetjo. 2e lansko leto smo sprožili odlo- čno akcijo, da postavimo festival v Ptuju na nove, trajnejše temelje. Plod teh prizadevanj je bil osnutek samoupravnega sporazuma o pospeševanju domače zabavne glasbe Slovenije, ki je ?.al ostal samo še osnutek. Kljub temu mora- mo ugotoviti, da je naletel na razmeroma ugoden odmev, vendar zelo težko je neko stvar, ki je na- vajena teči po ustaljenih tirnicah, preusmeriti na novi tir. Posebej velja poudariti pozitivno dejstvo, da se je Zveza kulturnih organizacij Slovenije že kar krepko vključila. Plod tega sodelovanja je izbira besedil in tudi strokovna po- moč ansamblom od avdicij naprej. Glede besedil za melodije, s kateri- mi so se posamezni ansambli pred- stavili na festivalu je treba reči: če ni bilo letos posebno izstopajočih dobrih besedil, tudi ni bilo slabih; enako velja za glasbeno kvaliteto posameznih ansamblov. V tej smeri je treba razvijati pri- zadevanja naprej. Izbiro besedil za festivalske melodije bi lahko v celo- ti prevzela literarna skupina pri Zvezi kulturnih organizacij Slove- nije. S svojimi strokovnjaki s po- dročja narodno-zabavne glasbe, poznavalci te glasbene zvrsti, bo ZKO Slovenije tudi naprej nudila še izdatnejšo strokovno pomoč an- samblom te zvrsti glasbe, ki imajo pogoje in voljo, da se kakovostno dvignejo, da se širše uveljavijo. Vsak tak ansambel bi moral imeti mentorja, ki mu bo v stalno stro- kovno pomoč, ki bo ansambel spremljal vse do nastopa na festi- valu. Ce bo Zveza kulturnih organizacij Slovenije šla po tej po- ti, bo prav gotovo veliko prispevala k rasti kakovosti ansamblov in k razvoju te zvrsti glasbe. To je le ena od nalog, ki je zapi- sana v osnutku samoupravnega sporazuma. Pomembnejše je vpra- šanje, kako obogatiti to zvrst glas- be in kako organizirati festival v Ptuju, da bo k temu dejansko prispeval. Ena od prvih možnosti je prav gotovo v tem, da bi začeli v sestavo ansamblov in v izvajanje skladb vključevati tudi ljudska glasbila. S tem bi vnesli novost v to zvrst glas- be in še obogatili bi jo. Zato ne bi I bilo odveč, da bi za naslednji festi- . val razpisali posebne nagrade tis- tim, ki bodo najuspešneje vključe- vali ljudska glasbila. Drugo vprašanje pa je sama vse- bina in potek festivala. Nujno je, da o tem razmišljamo širše. Eno od rešitev sicer ponuja osnutek samo- upravnega sporazuma, ki je v tem, da bi v prvem delu festivala pred- stavili predvsem najboljše novince — debitante. Te bi ocenjevali in na- grajevali po dosedanjem sistemu. Namesto avdicij bi lahko predhod- no organizirali izbirne nastope ali tako zvane področne festivale, na katerih bi se najboljši uvrstili na ptujskega, ki bi naj pomenil zaklju- ček enoletnih prizadevanj na tem področju. Drugi del festivala v Ptuju pa bi moral biti praktično manifestacija vsega tistega, kar je bilo na podro- čju narodne ali domače zabavne glasbe doseženo v enoletnem obdo- bju. Pri tem bi morale sodelovati tudi vse gramofonske hiše in proizvajalci kaset, če hočemo, da bomo zajeli celoto. Na ta način bi lahko resnično izbirali najboljšo melodijo med najboljšimi in ta bi naj dobila Orfeja z liro. O tem moramo hitro razmisliti, se odločiti in podvzeti potrebne ko- rake, sicer nam bo pobuda spolzela iz rok, prevzel jo bo kdo drugi, ki jo bo morda znal bolje izpeljati od nas. Že zaradi naših 10-letnih izku- šenj na tem področju, tega ne bi smeli dopustiti! To je le nekaj razmišljanj glede vsebine in kakovostne rasti te zvrsti glasbe. Poglavje zase pa je tako- zvani organizacijski del, ki mora prav tako doživeti prenovo, ki ga moramo opravljati s srcem in ne le rutinersko. Za nas Ptujčane je predvsem po- membno spoznanje, da po seda- njem načinu več ne bo moglo iti. Samo vživeti se je treba v ansam- bel, ki se je v slovenskem prostoru že uveljavil, da pride na ptujski fe- stival, dobi bloke za hrano, nakazilo za prenočišče, nazadnje še pismeno priznanje za sodelovanje na festivlau in nič drugega. Tudi, če si je priigral kakšno nagrado, je to še vedno precej manj, kot bi eno samo večer zaslužil na kakšni vaški veselici ali ohceti. . . Kje je tu gostoljubje, saj so v za- četku ansambli predvsem zaradi tega prihajali v Ptuj, kjer možnosti tovariškega srečanja pa tudi izmenjave strokovnih in osebnih mnenj, kje vse tisto, kar bi ljudem, ki pridejo v Ptuj morali pokazati, zlasti bogastvo naše kuhurne dedi- ščine. Cela vrsta možnosti je, da bi brez posebnih dodatnih stroškov lahko vse to uresničili — od podrobnejšega dnevnega reda biva- nja vsakega od ansamblov v Ptuju, določitve domačina ali gostitelja, vodiča in podobno. To so vprašanja, ki bi jih kot do- sedanji organizatorji festivala mo- rali postavljati širše pred ptujsko skupnost, če hočemo, da bo festival ostal v Ptuju. Nemogoče je, da leži celotno breme na kolektivu zavoda Radio-Tednik, ki mora poleg tega polno dnevno opravljati rednode- javnost (vsak dan 2 uri radijskega programa, vsak dan določeno koli- čino rokopisov za Tednik) in na nekaj članih upravnega odbora. Predvsem pa je nemogoče, da je ce- lotna finančna plat, ves riziko glede vremena, izključno na plečih kolek- tiva, ki mora sredstva za to dobiti izključno iz vstopnine in reklamne dejavnosti. Ce je vsebina festivala, kakovostna rast ansamblov in raz- voj te zvrsti glasbe vse bolj skupna zadeva vse slovenske kulturne skupnosti, je sam festival v Ptuju predvsem stvar vseh Ptujčanov. Ne gre le za tisto tisočglavo občinstvo, ki vsak festivalski večer napolni letni prireditveni prostor, če bi Slo samo za to občinstvo, bi brez posebnih težav povabili v Ptuj nekaj boljših ali celo kak vrhunski ansambel te zvrsti glasbe in ta ,,du- hovna potreba" občinstva bi bila potešena, temveč gre za nekoliko več, za ugled Ptuja, za njegovo pr- venstvo pri pospeševanju te zvrsti glasbe. Tega se moramo zavedati, naša dolžnost kot dosedanjih organiza- torjev je, da odgovorne občane, or- gane in organizacije v občini osve- ščamo in osvestimo, da bodo to spoznali, da se bodo vsi dejavniki polno vključili. Ce tega ne bo, če s tem osveščanjem ne bomo uspeli, festivala v Ptuju več ne bo! Morda se bomo šele takrat zavedli, kaj smo izgubili, ko ga bomo resnično izgubili. Se je čas, da to spoznamo! Franc Fideršek Kolektiv Radia Ptuj leta 1973, ko je pripravljal peti ptujdci festival, manjka le radijski tehnik Ciril Jurkovič, Vida Vidovičeva (v sredini) pa je kot napovedovalka zunanja sodelavka, danes šteje kolektiv Radio-Tednika 17 delavcev Foto: M. Ozmec Tudi letos je občinstvo oba festivalska večera napolnilo letni prireditveni prostor, saj je bilo vsak večer nad 2500 obiskovalcev Foto: Langerholc Ljub^enec ptujskega občinstva, ansambel Vikga Ašiča „večni dnigi" je tudi letos dobil drugo nagrado strokovne komisije in nagrado za besedilo ,JVaj živi stari Ptuj!" Foto: Langerholc Ansambel Slovenga pod vodstvom Jožeta Galiča in s sestrama, Cito in Erflco Zakonjšek je dobil prvo nagrado občinstva in tre^o nagrado strokovne komisge Foto: Langerholc Ptujskemu instrumentalnemu ansamblu pod vodstvom Franca Žibrata je občinstvo prisodilo le tretjo navado, čeprav bi ga tisti z boljšun posluhom za glasbo uvrstili vige Foto: Langerholc Ansambel Toneta Kmetca je pred petnajstimi leti začel kot ansambel Radia Ptuj. Bralci revije Stop so ga letos uvrstili na četrto mesto v Sloveniji Foto: M. Ozmec Oddajni^ca hišica pri antendcem stolpu v Novi vasi pri Ptuju, kjer se je zbralo že precej ljudi v soboto 26. avtusta, vendar je začelo rahlo deževati, zato je bilo treba proslavo ob trojnem jubileju Tednika in Radia prestaviti pod streho Foto: M. Ozmec Otvoritev razstave udeležencev lanskoletne boriske kolonije v prostorih razstavnega paviljona Dušan Kveder v Ptuju je bila v petek, 1. septembra svečana otvoritev slikarskih del lanskoletnih udeležencev slikarske kolonije Poetovio—Ptuj, ki je tako kot letos potekala na gradu Bori. Za to razstavo, deveto zapovrstjo je prispevalo svoja dela vseh 10 udeležencev lanskoletne kolonije. Ljubitelje likovne umetnosti od blizu in da- leč, udeležence letošnje slikarske kolonije ter ostale je najprej pozdravil predsednik upravne- ga odbora slikarske kolonije Poetovio—Ptuj, dr. Vladimir Bračič, ki je med drugim dejal: ,,Devetič so se torej srečali lansko leto, letos je to srečanje že jubilejno, deseto. Dovolite, da vam najprej rečem nekaj besed o letošnjem sre- čanju, čeprav bo o tem srečanju govora prihod- ne leto, ko si bomo ogledali njihovo bero. Upravni odbor se je letos odločil, da 10. sreča- nje posebej opredeli. Na to srečanje smo povabili slikarje iz vseh dosedanjih devetih. predvsem pa vse tiste, ki .so bili dos^ljivi in pri- sotni na prvem srečanju leta 1969. Zal niso pri- šli vsi, štirje od njih so že pokojni. Našemu vabilu se je odzvalo rekordno število — 22. Nobena slikarska kolonija v Sloveniji še ni imela toliko umetnikov. Lahko trdim, da je letošnja sestava izjemno visoke kvalitete. Tudi takšne kvalitetne sestave doslej v Sloveniji ni- smo imeli. Prav tako smo se odločili, da bomo prihodnje leto za 10. jubilejno razstavo sestavili kolekcijo slik iz vseh desetih srečanj. S tem, kar bodo le- tos ustvarili slikarji in predali drugo leto naši zbirki, bomo imeli namreč nad 140 del. To ko- lekcijo bomo poslali po vsej Sloveniji. Menimo namreč, da so v tem času nastala tako kvali- tetna dela, da bi bilo prav in pošteno, da bi jih pokazali ne samo Ptuju ampak tudi Mariboru, Slovenj Gradcu, Celju, Kostanjevici in še kje v Sloveniji. Slike, ki so jih naši umetniki do sedaj ustvari- li in predali koloniji, so bile v depoju Pokra- jinskega muzeja. Odločili smo se, da bomo te slike predali širšemu občinstvu. Zato bomo naredili posebni izbor po tejle razstavi ter jih bomo dali v uporabo nekaterim ptujskim šolam in drugim institucijam. Naj živijo med ljudmi, saj so bile za njih delane. Za slike, ki jih zdaj tule vidite, je značilno to, kar je bilo značilno za vse prejšnje kolonije. Kolikor slikarjev toliko umetniških slik, toliko osebnosti, toliko načinov pristopa, toliko doživetij... In prav je tako, kajti sicer bi lahko bili le boljši ali slabši fotografi, ki bi lahko naredili tudi imenitno umetniško fotografijo, vendar bi bila samo fotografija..." Za tem je dr. Vladimir Bračič razstavo tudi svečano odprl, številni obiskovalci pa so si jo z zanimanjem ogledali. Vmes pa je stekel še marsikateri zanimiv razgovor z ustvarjalci in letošnjimi udeleženci slikarske kolonije Poeto- vio—Ptuj. M. Ozmec I>r. Vladimir Bračič je zbranim govoril o dosedanjih uspehih udeležencev slikarskih kolonij Poetovio—Ptuj. Foto: KOSI 6 - DELEGATSKA SPOROČILA 7. september 1978 - TEDNIK PM ■ i orociio o zbiranju in potrošnji sredstev samoprispevka krajevne skupnosti Ruj za obdobje 1973-1978 v letu 1973 so se občani in delov- ni ljudje bivSe krajevne skupnosti Ptuj z referendumom odločili, da bodo plačevali samoprispevek za sofinanciranje že poprej sprejetega programa KS, vse do 30. 6. 1978. To obdobje je končano ter pro- gram v celoti izpolnjen in še v pre- cejšnji meri presežen. Ker smo takrat izhajali iz nomi- nalne mase osebnih dohodkov, brez upoštevanja njene rasti in ker so iz leta v leto rasle tudi cene posa- meznih del je bil program večkrat spremenjen in potrjen od strani or- ganov KS. Sredstva samoprispevka so se razporejala z letnimi finančni- mi načrti, kakor jih je narekovala sama predvidena investicija. Te na- črte so občani in delovni ljudje vsa- ko leto potrjevali na svojih zborih. Vseh občanov in vseh želja s tem zbranim samoprispevkom nismo zadovoljili, vendar smo napravili velik korak bližje k cilju za ponov- no odločitev občanov za novi samoprispevek. V osnovnem programu, ki smo ga sprejeli v letu 1973 je bilo razvid- no, da smo takrat planirali 7 milijo- nov sredstev. Toda ob koncu petletnega obdobja pa smo zbrali mnogo več in to nekaj nad 17 mili- jonov din. Sam porast je razumljiv, saj je bil iz leta v leto večji dotok sredstev iz osebnih .dohodkov in dotok sredstev od obrtnikov. V stari organizacijski obliki je krajevna skupnost Ptuj v letu 1976 sprejela srednjeročni plan in vse ne- realizirane naloge so bile takrat vnešene v nov razvojni program in so se te naloge reševale tudi delno iz sredstev presežka samoprispevka. Prepričani smo, da boste s temi poročili dobili večji pregled nad zbranimi sredstvi v petletnem ob- dobju, kakšna sredstva so se zbrala v bivši KS in kam gredo ta sredstva. Seveda imamo vsi še večje želje in potrebe, toda ob skupnem sodelo- vanju in medsebojnem razumeva- nju jih bomo skupaj rešili iz leta v leto več. Želimo, da nas občani in delovni ljudje še nadalje podprejo pri teh naporih in nam kakorkoli pomaga- jo. Predvsem delovni ljudje v TOZD, OZD in delovnih skupno- stih bodo morali odločneje vplivati na to, da bodo nove krajevne skup- nosti dobivale redno dodeljena in pripadajoča finančna sredstva. Le tedaj bo mogoče pobude, želje in potrebe občanov uspešno reševati, tako kot je to z ustavo predvideno. OBRAČUN ZBRANIH IN PORABLJENIH SREDSTEV KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA OBDOBJE 001.1.1978 DO 30.7.1978 Obrazložitev: Čeprav so bila zbrana v zadnjem obdobju mnogo večja sredstva kra- jevnega samoprispevka kot smo prej predvidevali, je to presežek, ki so ga ustvarili delovni ljudje iz de- lovnega razmerja, kmetje in obrt- niki. Zaradi tega je ostalo za razde- litev na nove krajevne skupnosti še precej sredstev iz prejšnjega samo- prispevka. Program nalog za prvo polletje je predvidel le odplačilo najetega posojila v preteklem letu za grad- njo prepotrebnega vrtca za 120 otrok za območje Turnišč, Hajdine in KS Ivan Spolenjak. V drugi postavki so prikazane obresti na kredit. V tretji postavki so prikazana sredstva, ki so bila nakazana na no- vo.KS F. Osojnik za dozidavo os- novne šole F. Osojnik. Do realiza- cije prej ni prišlo, ker osnovna šola ni pričela z dozidavo v zadnjem petletnem obdobju. V četrti postavki so prikazana porabljena sredstva za gramozira- nje makadamskih cest in poti, saj je še vedno nekaj nad 18 km neasfalti- ranih cest. V peti postavki so planirana in prikazana porabljena sredstva za režijske stroške krajevne skupnosti. Ob upoštevanju, da smo v letu 1978 dejansko samo pol leta gospo- darili s sredstvi samoprispevka, smo vendar beležili določen uspeh, saj smo mnogo več napravili, kot smo poprej planirali. Tudi v bodoče bi moral biti ves trud usmerjen na smotrno porabo sredstev samoprispevka in to v ko- rist vseh občanov, ki za to prispeva- jo del svojega osebnega dohodka. V počastitev XI. kongresa ZKJ je bil letos odprt novi otroški vrtec za 120 otrok za območje KS Turnišče, Hajdina in Ivan Spolenjak Foto: M. Ozmec Obrazložhev porabe sredstev samoprispevka v obdobju 1973-1978 Plan nalog, ki so bile financirane iz sredstev samoprispevka in ki je bil izdelan pred referendumom za uvedbo samoprispevka leta 1973 ni bil vsklajen z drugimi soinvestito- rji, sami zneski namenjeni za posa- mezno investicijo pa so bili zelo mali. Zato so organi krajevne skup- nosti morali sproti vsklajevati po- rabo samoprispevka z ostalimi so- investitorji. Več zbranih sredstev pa je omogočilo tudi sofinanciranje novih nalog. Sredstva samoprispevka so se razporejala z letnimi tinančnimi načrti, ki so jih obravnavali zbori občanov na svojih zborih, potrjevala pa skupščina krajevne skupnosti. Ptuj se je v zadnjih desetih letih, veliko tudi iz samoprispevka izredno razvil, rastejo nove mestne četrti, ureja se stari del mestnega jedra . .. Foto: {. Ciani TEDNIK -7. september 1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7 Pogovor s komandantom Kozjanskega odreda Karlom Žmavcem Bilo je tako kot, da bi porumeneli listi dnevnika čakali, da jih odpremo. Beseda za besedo, stavek za stavkom in vsak nasled- nji je bridkejši od prejšnjega, a hkrati izžareva pogum in vero v lepšo prihodnost. Besede same od sebe brez preda- ha silijo s sogovornikovih ust in videti je kot, da je minulost v popolnosti ponovno pred njim. Dobri dve uri in pol — brez premora je tekel najin pogovor in še nisva izrekla zadnje besede. §e je drobnih dogodkov, ki čakajo, da jim nekdo vdihne življenje, še... Pa sva se s tovarišem Zmavcem, bivšim komandantom Kozjanskega odreda, ki je pred dnevi praznoval častitljivi življenjski jubilej, odločila, da zabeleživa le večje dogodke, ki pa pri zahtevnejšem zapisu zahtevajo celotnost. Štiri leta je tekla kri, štiri pošastna in strahotna leta. Pa se na svetu vse stvari umikajo druga pred drugo: življenje smrti, sila odporu, zelo dobremu... Toda tisti ,,nekaj" živi še povsod, trka na vsa srca, kadar pride čas zoritve v vseh rasteh, bodi v ravnini ali vrh gore. Še sedaj več desetletij od takrat, vedno znova obuja spomin na tiste slavne pretekle dni. Pisali bomo življenjsko zgodbo borca — komandanta Karla Žmavca iz obdobja narodno- osvobodilne vojne. pot vodi med revolucionarje Začetek vojne vihre ga ujame v Zagrebu, kjer je delal kot klju- čavničar. Že mnogo preje pa se je pridružil naprednemu sindikatu. V tistih časih so bili pogosti štrajki, ki se jih je Kari Zmavc s ponosom udeleževal. Prav živo se spominja dvomesečnega štrajka kovinarjev. Tudi v drugih oblikah, ki so jih manifes'tirali napredni sindikati: vse v hotenjih za politično krepitev delavskega razreda in izboljšanja njegovega socialnega položaja; je Kari Zmavc izražal predanost revolucionarni ideji in napredku. Takoj po prihodu Nemcev in ustašev v Zagreb se je znašel v precepu. Številni člani naprednega sindikata so se znašli za zapahi. Da bi se ognil isti usodi, je pobegnil k dedku in babici na Bizeljsko. Pisal se je junij 1941. Že v mesecu oktobru so Nemci pričeli seliti tamkajšnje prebivalce, priselili pa so Kočevarje in Besarabce. Mladim, posebno pa,še tistim s poklicem, so namenili prisilno delo. Kari Zmavc je moral v Šlezijo. Kmalu zatem pa ga je pot vodila v Gradec. prva zveza s kozjanskimi aktivisti Spominja se, da je zvezo s kozjanskimi aktivisti dobil prek Ivana Petančiča, doma iz Piršnega brega pri Globokem. Na njegovem domu je bil pravi aktivistični tabor. S pomočjo Petančiča je tov. Zmavc skupaj z ostalimi aktivisti, ki so delali na bližnjih območjih, zbiral potrebni material za prve formirane čete na Kozjanskem. Pri vsem tem jih je vodilo dvoje načel: da se nihče prostovoljno ne prijavi v nemško vojsko in da tudi tisti, ki so bili mobilizirani pobegnejo v partizane. prihod v kozjansko ceto Njihovo delovanje ni ostalo dolgo prikrito. Odkrito sumničenje so Nemci pokazali nekako v juniju 1943, zato je tudi Kari Zmavc moral pobegniti. Z vlakom se je odpeljal do Brežic in od tam odšel na dom Petan- čiča. Na zvezo s Kozjansko četo je moral čakati mesec d ni. V četo pa ga je odpeljal kurir Rožman Franc- Laniški in sicer na Pišečko goro (Silovec) nad Sromljem. S seboj je nosil tudi kragujevško bombo, ki jo je dobil že preje pri Petančičevih. Vseskozi so hodili po nevarnih poteh; bile so to pomembne komunikacije pod nemškim nadzorom (Pišece— Brežice). prvosreCanjezborci Kozjanska četa je takrat štela že okrog 25 borcev. V četo je prišel okrog ene ure zjutraj po zvezi s terena, ki jo je vzdrževal že prej. najbolj živo se spominja komisarja čete Boga Gorjana. Potem, ko ga je komisar temeljito ,,izprašal", je bil z njegovimi odgovori zelo zadovoljen, saj mu je v njih razložil že bogato aktivistično pot. Dobil je ilegalno ime ,,Gorazd". Ze zjutraj je moral na stražo. Zelo ga je skrbelo, ker se nikoli poprej ni znašel v podobni situaci- ji, pa tudi v vojski še ni bil. Ravnanje z bombo in pištolo mu je bilo znano. Kmalu pa se je naučil tudi ravnati z brzostrelko, puško in puškomitraljezom. Ostali borci so mu bili vneti učitelji, saj je pokazal za to veliko zanimanja. Oborožitev čete je bila zelo slaba. Imeli so le 1 puškomitraljez, 1 ali 2 brzostrelki in lovske" ter vojaške puške. Četa se je želela čim preje oborožiti, zato je morala v česte zasede. Prvi večji spopad z Nemci je Kari Zmavc doživel ob napadu na nemško patrolo pri Sromljah — to je bilo v avgustu 1943. Nemci so jo takrat jadrno odkurili in med begom niso prizanesli niti ograji. Takrat je tudi prvič videl Nemce bežati. Četa se je skozi številne akcije krepila, postajala je vse bolj pomemben činitelj na območju, kjer je delovala: okrog Pišec — Sromlje — Bohor — Šmarje — Sevnica — Krško (skratka od Sotle do Savinje). Skozi akcije, ki so imele za posledico preprečevanje okupatorjeve oblasti in formiranja ,,wermanchafta", je četa utrpela tudi večje izgube. V enem izmed spopadov je bil ranjen tudi Kari Zmavc; moral je nekaj časa počivati. Zdravil se je pri stricu. zima 1943/1944 — prihod 14. divizije Zima borcem ni prizanašala, še posebej težko je bilo za hrano. Spali so v gozdu, Nemci pa so jih nenehno zasledovali. V noči od 6. na 7. februar je prišla prek Sotle 14. divizija. Borci so za prihod divizije zvedeli že 8 dni preje. Za njene borce so pripravljali prehra- no, urejevali tajne bolnišnice. Zelo so se veselili prihoda večje enote na Kozjansko, ker so mislili, da bodo poslej njihove borbe lažje. Stanje na bojišču je bilo iz dneva v dan težje. Obroč splošne ofenzive je postajal vedno bolj močan. V borbene naloge je šla Kozjanska četa pod okriljem 14. divizije. Nemci so v tistem obdob- ju napadli z vseh strani: udarili so na Kozjansko, postojanko Zagorje, Pilštajn in druge kraje. Bitke so zaradi prihoda vedno novih nemških sil bile silno težke; težave pa so borcem povzročali tudi minometi, topovi in letala. Borci 14. divizije so se po nekaj dnevih težke borbe umaknili s Kozjanskega; v četi pa so pustili 16 ranjencev, ki so jih nato borci kozjanske čete prenesli v tajno bolnišnico. Ze 16. marca 1944 so se borci kozjanske čete zbrali na Bohorju pri lovski koči in formirali Kozjanski bataljon, ki je imel v sestavi 3 čete. Kari Zmavc je bil postavljen za komisarja 1. čete. srečanje z ameriškimi piloti 19. marca so Nemci nad Bohorjem . sestrelili ameri- ško letalo, goreča trdnjava je letela nad taboriščem kozjanskega bataljona in borci so lahko videli, kako so piloti skočili iz gorečega letala. Borci so jih poiskali; ameriški letalci so jih pozdravili z besedami: Tito, Tito! Pilot Carl Lannier je bil hudo ranjen v vrat, zato ga je bilo potrebno prepeljati v tajno bolnišnico. In ker je padel z neba ravno na Jožefovo, so mu borci dali tajno ime ,,Pepi". Ključavničarsko znanje je Karla Zmavca sililo, da si je ogledal razbitine letala in si je prizadeval, da bi ,,zmontiral" mitraljez, da bi ga lahko borci uporabljali v bit- kah. Svoje namere pa ni mogel uresničiti, ker je bil mitraljez prilagojen za ravnanje v letalu. Takrat so se borci utaborili v zaselku Jelše pod vrhom Oslice. Ker so predolgo taborili na enem mestu, so jim bili kmalu za petami Nemci. Ze zgodaj zjutraj 24. mar- ca so spoznali, da so obkoljeni od močne nemške policijske enote. ,,Boj za življenje in smrt", se je pričel točno ob 6. uri zjutraj. Usodno noč je bil dežurni oficir Kari Zmavc. To je bila hkrati njegova prva oficirska dolžnost v bataljonu. Kot se spominja tov. Zmavc so patrulje že v nočnem ča- su zaznale nemški pohod, vendar kljub pazljivim preiskavam, borci niso ničesar opazili. Nemci so se namreč poskrili in čakali na dogovorjeni čas napada. V hudi bitki je padlo 23 borcev, med njimi tudi komisar bataljona Ivan Kostevc-Ciril. Po končani bitki je z enim delom enote odšel namestnik komisarja proti Bohorju; drugi del enote, ki jo je vodil Kari Zmavc pa je odšel proti Pišecam. Razmere so bile prav v tistem času silno težke, zato je ista enota preko Sotle odšla na Hrvaško. Pri Treh kraljih blizu Tuheljskih toplic je vodila težko borbo z ustaši. Po več bitkah so se umaknili proti Zagrebški gori. Za Karla Zmavca je potem prišla težka naloga, saj je moral prek Sotle na Kozjansko, da ugotovi kakšne so razmere za povrnitev čete. Meja, ki jo je moral prečkati skupaj s kurirjem je bila minirana in močno zastražena. Nemci so ju zasledovali tudi z raketami, vendar sta se jim uspešno ognila, saj sta hodila po ,.domačem" terenu. Ugotovil je, da so se razmere izboljšale in seznanil četo, da se lahko vrne v sestavo bataljona. Ponovno so se pričele borbene akcije. Ob tretji obletnici ustanovitve OF — 27. aprila 1944 je bil formiran Kozjanski odred nad vasjo Silovec pri Sromljah. Kari Zmavc je bil postavljen za komisarja 11. bataljona. Ze v naslednjih dneh — prve dni maja, so okrepljene nemške enote s Planine, Zabukovja, Senovega, Rajhenburga in Krškega udarile po Kozjanskem odredu na vrhu Bohorja. Po dolgem in hudem boju so Nemce pognali v paničen beg. Tako so se borci Kozjanskega odreda maščevali na poraz na Jel- šah. Po tem dogodku je H. bataljon krenil proti Celju. V lovski koči v Svetini nad Celjem je iznenadil nacističnega priganjča Himnnerja ,brata takratnega celjskega župa- na, ko je ravno dajal navodila svo- jim blockfurerjem". leto 1945 — čas osvoboditve I. in II. bataljon je tekom leta 1944 uničil številne sovražne postojanke na Kozjanskem. Do začetka avgusta 1944 sta ostali na Kozjanskem nedotaknjeni le dve postojanki: Kozje in Planina. Smrtni udarec pa so borci Kozjanskega odreda pripravljali tudi slednjima. Štab odreda je izdal povelje 11. bataljonu, da blokira postajo v Planini tako, da izvaja stalne pritiske v neposredni bližini postojanke. V začetku avgusta 1944 so jim obveščevalci sporočili, da so postojanki Planina mobilizirani okoliški prebivalci, ki jih bo močno vojaško spremstvo poskušalo prepeljati na semiško železniško postajo. Borci so se odločili za zasedo na cesti:» Planina—Sevnica. Uspelo jim je uničiti močno oboroženo spremst- vo ter osvoboditi vseh 70 mobilizirancev, ki so se nato pridružili borcem kozjanskega odreda. Sledili so številni spopadi s sovražnikom. Takoj po bitki na Lisci in ko je Planina postala središče osvobojenega ozemlja na Kozjanskem, je Kari Zmavc odšel v štab odreda, kjer so ga seznanili, da gre v politično šolo h glavnemu štabu NOV Slovenije. Sprva tov. Zmavc ni bil najbolj navdušen nad to odločitvijo, saj je menil, da je tudi sam veliko prispeval k temu, da se je Kozjansko osvobodilo in bi lahko ostal med borci. Kmalu pa je spoznal, da je potrebno najboljši kader vojaško in politično izpopolniti in ker je bil med tistimi, ki so jih čakale nove naloge, je moral svoje znanje tudi izpolniti. Pot v šolo mu je nastavilo števil- ne pasti. Takole pravi o svoji poti: ,,Moral sem prebroditi Savo, prečkati nemško-italijansko mejo, kjer so bili belogardisti in prek Suhe Krajine, ki je takrat bila številne bitke. Po uspešno premaganih ovirah sem se javil v Metliki (Bela Krajina). Tudi tokrat sem poskušal uveljaviti svoje. Bil sem namreč bolj navdušen za oficirsko šolo, zato sem prosil, da odidem v oficirsko šolo. Uspel sem. Uspešno sem opravil višjo oficirsko šolo. Tekom šole smo sodelovali tudi v bitkah z ustaši in belogardisti, imeli pa smo tudi teoretičen del pouka. V času, ko so belogardisti napadli Črnomelj, je naša šola bila boj z belogardisti na Maverlinu nad Črnomljem. V začetku decembra 1944 sem odšel iz šole. Vrnil sem se na Kozjansko, postavljen sem bil za komandanta 111. bataljona. Moj prihod na Kozjansko je bil povezan s težkimi trenutki. Nemci so tolkli ofenzivo za ofenzivo, vse v cilju, da uničijo Kozjanski odred in celotno osvobojeno ozemlje Kozjanskega ter tako omogočijo umik svoji soldateski skozi to izredno pomembno ozemlje. Z bataljonom smo bili stalne bitke s svoražnikom. Posebno težak boj smo imeli 20. februarja 1945, ko so velike specializirane nemške enote napadle III. bataljon v zaselku Pokojni vrh pri Mrzli planini. Med padlimi je tej bitki je bil tudi komisar kozjanskega odre- da tov. Djordje. Bataljoni so utrpeli težje izgube; izgubo pa so na Kozjanskem utrpele tudi druge strukture: vojno področje, koman- de mest, partijski in politični organi... Tudi teror na civilnim prebival- stvom je bil v tem času zelo hud. Glede na vojno-politično stanje in glede na predvidevanja, da bodo na omenjena področja prispele Se močnejše sovražne enote, je štab kozjanskega odreda sprejel v mesecu februarju in marcu 1945 od štaba cone povelje, da se skupaj z ostalimi operativnimi enotami ki so deloma na Štajer- skem, umakne na Dolenjsko. Komandant me je seznanil, da ostanem s III. bataljonom na Kozjanskem z nalogo zavarovanja oblastno-političnih organov, bolnišnic, prebivalstva ter za izvajanje manjših borbenih akcij. Na celotnem kozjanskem ozemlju je tako nekaj časa deloval le II. bataljon in je bilo to območje vojaško oslabljeno. Tudi ostale enote, ki so nameravale na Dolenj- sko so zaradi izrednih razmer morale na Hrvaško. Oblastno- politični organi so se že omenjene ugotovitve močno zavedali in so vse sile usmerili, da se bataljon okrepi in da se ustanovi nov odred. Prav tako smo ugotovili, da je nekaj borcev, ki so bili predvideni za odhod na Hrvaško, ostalo na Kozjanskem. Povezali smo se z nji- mi in jih vključili v bataljon. Kma- lu je bataljon štel okrog 180 bor- cev. 18. in 19. aprila je prišel v štab bataljona načelnik IV. operativne cone Pero Brajevič. Bataljon je bil na položaju v zaselku Osredek nad Blanco. Borbeno pa je dejstvoval vzdolž proge Krško — Sevnica, kjer so nemške enote gradile utrdbe za zavarovanje proge. Takoj po prihodu v bataljon se je zanimal, kje je štab odreda. Povedal sem mu, da je z dvema bataljonoma od- reda odšel na Hrvaško v zvezi s po- veljem štaba cone. Takrat sem tudi izvedel, da je bilo povelje v zvezi z odhodom na Hrvaško preklicano. Razmere so bile takšne, da so do^ puščale formiranje novega kozjan- skega odreda. S tov. Brajevičem sva odšla na sedež okrožnega par- tijskega vodstva za Kozjansko, kjer je bil tudi sekretar oblastnega ko- miteja KPS za Štajersko Sergej Kraigher. Ob tej priložnosti je bil sprejet sklep, da se formira nov ko- zjanski odred. Kozjanski odred je bil formiran 20. aprila 1945 v vasi Osredek — danes KS Blanca, občina Sevnica. Bil sem postavljen za komandanta odreda, za komisarja Ivan Verdelj- Jovo in za pomočnika komisarja Ivan Cerjak-Vojko. Od štaba cone smo nato prejeli tudi radijo postajo; štab je bil tako v stalni ra- dijski zvezi s IV. operativno cono. Odred je ob ustanovitvi prejel številne naloge, najvažnejša pa je bila zaščita oblastnega in politične- ga vodstva na Kozjanskem, tajnih bolnišnic in celotnega prebivalstva ter pričeti z napadi na sovražnikove postojanke na celotnem ozemlju Kozjanskega. Naloge, ki smo jih v odredu prejeli niso bile lahke, še posebej zato ne, ker smo imeli na položajih mlad komandni kader. Kljub temu pa lahko trdim, da smo borci novega kozjanskega odreda z veliko požrtvovalnostnjo in zavest- jo krenili v nove borbene naloge. Dogodki tik ob koncu vojne so se mi globoko vtisnili v spomin. Še danes ne morem pozabiti proslave sevniške mladine, ki je pripravila miting ob ustanovitvi OF in nam podelila odredovo zastavo. Pod to zastavo smo pričeli silovi- to napadati na celotnem Kozjan- skem. Po številnih akcijah, v kate- rih smo uničili več nemških posto- jank, smo 8. maja dobili povelje, da napademo Celje z vzhodne stra- ni. Ob tretji uri zjutraj 9. maja smo bili nad celjskim gradom, priprav- ljali smo napad na Celje, kjer je mrgolelo nemških in ustaških enot; tu se je zadrževal tudi Ante Pavelič. Pred napadom na Celje, ki sem ga z ožjim štabom pripravljal vso noč, so prišli celjski aktivisti s prošnjo, da naj ne napademo Celja, ker so ustaši grozili, da bodo Celje uničili. Zato smo napadli štore in presekali dohode kolon k Celju. Ko smo pre- sekali umikajoče se kolone, so se bili Nemci pripravljeni predati. Medtem ko je ustaški oficir prišel v štab in izjavil, da se ne bodo predali partizanom, temveč Angležem. Po- skušal je tudi uporabiti orožje, kar smo mu seveda preprečili. V nada- ljevanju je II. bataljon napadel ko- lone iz smeri Zidanega mostu. 9. maja okrog 14. ure popoldan pa je Karel Žmavc kot komandant Gorazd prišel v Celje načelnik IV. operativ- ne cone Pero Brajevič; prinesel mi je nove naloge. V Celje so prišle tudi enote KNOJ-a in enote kamniško-savske- ga odreda in ker so bili prehodi k Celju prekinjeni, je bilo Celje osvo- bojeno. Po ukazu načelnika IV. operativne cone je ostal en bataljon v Celju, da čuva javni red in mir ter da zavaruje pomembne objekte. Naš štab je v Celju tudi izdal prvi proglas o javnem redu in miru. V Celju je ostal III. bataljon. I. bata- ljon pa je odšel v smeri Šentjur — Poljčane z nalogo, da prepreči na- daljnji umik sovražnika. Sam sem odšel skupaj z II. bataljonom v smeri Planina — Sevnica. V Šma- rju smo srečali ustaško kolono pod vodstvom Bobana. Ob srečanju se je zanimal, če so v Celju Angleži, katerim bi se želeli predati. Povedal sem mu, da so v Celju partizani in da se bo moral predati našim eno- tam. Zanimal se je tudi katera eno- ta smo mi: Prevaral sem ga in rekel 14. divizija. Moral sem uporabiti zvijačo, kajti če bi povedal, da smo manjša enota, bi nas ustaši zagotovo napadli. V boj pa se tudi nismo mogli spustiti, ker smo imeli določen čas prihoda v Sevnico. Med potjo v Sevnico so nas okoli- ški prebivalci opozorili, da je v Sev- nici veliko ustašev. Ugotovili smo kakšne ustaške sile se pomikajo proti Zidanemu mostu. Z nasprot- ne Dolenjske strani je prišla briga- da jugoslovanske armade; s ko- mandantom te brigade sva se po kurirju dogovorila za napad na Sevnico. Z leve strani je napadal II. bataljon kozjanskega odreda, z de- sne pa brigada jugoslovanske ar- made. Po dveurnem boju smo Sev- nico osvobodili. V Sevnico smo prišli z odredovo zastavo, ki nam jo je sevniška mla- dina podelila ob priložnosti prosla- ve ustanovitve OF. Okrog 10. maja bojev še ni bilo konec. Ustaši so se umikali v gozdove — vse do 15. maja smo bili v stalnih bojih, do- kler jih nismo uničili. Težko je na teh nekoliko listih opisati toliko dogodkov, lahko pa trdim, da je pri osvobajanju naše domovine Kozjanski odred imel veliko vlogo, saj je deloval na veli- kem območju Kozjanskega, kamor so prihrumele skoraj vse sovražne enote, ki so se umikale z balkanske fronte. V naših borbenih akcijah nam je uspelo ujeti tisoče sovražnih vojakov z vso opremo ter orožjem. Povedati še moramo, da je bilo v odredu čez 50 borcev z območja se- danje ptujske občine, bili so dobri borci, mnogo od njih jih je padlo. Tako se je ob koncu vojne pono- vila slika, ki se mi je tako tesno vre- zala v spomin aprila 1941, ko sta dva nemška vojaka priganjala stotine naših ljudi v taborišče; štiri leta pozneje pa nekaj partizanov vodi množico zajetih nemških voja- kov. Veliko več bo o bojih kozjanske- ga odreda zapisanega v novih do- kumentarnih gradivih, ki se prav sedaj ponovno sestavljajo. Tudi sam bom obogatil nastajajoče spo- mine s svojimi beležkami," je za- ključil Kari Zmavc, komandant ko- zjanskega odreda. Veliko borcev, s katerimi je Kari Zmavc sodeloval že od začetka vojne, danes ne živi več. Od celot- nega ožjega štaba 11. bataljona, je ostal le Kari Zmavc. Bojne vrste sta zapustila Janez Rožman, prvi ko- mandant bataljona in Ivan Kostevc-Ciril, komisar bataljona. Padla sta pri opravljanju borbenih dolžnosti. Težko se je oddolžiti velikim mo- žem; eden izmed njih je tudi Kari Zmavc. Sam skromno pove, da veliko več kot priznanja, govore človeška dejanja. Prav ima. Pa vendar naj iz njegove zbirke izvza- memo: red partizanske zvezde, red za hrabrost, red zasluge za na- rod ... Za uspešno poveljevanje enotam pa je dobil tudi čin podpol- kovnika. MG V vasi Osredek, danes KS Blanca, obbčina Sevnica, je bil 20. aprila 1945 formiran novi kozjanski odred. Karel Zmavc (v sredini ob vogalu kozolca) govori borcem in jim daje zadnje bojne naloge 8-IZ NAŠIH KRAJEV 7. september 1978- TEDl^fK „PRVO NAGRADO, NAJVIŠJE FESTIVALSKO ODLIČJE ORFEJA Z URO, JE STROKOVNA KOMISIJA PRISODILA A N SAMB L U DOBRI ZNANCI... Tako so med aplavzom izzvenele besede najx)vedovalca X. festivala Marjana Snebergerja, ko je občin- stvu bral odločitev strokovne komisije. Poznavalci ansamblov in te zvrsti glasbe nad odločitvijo komi- sije niso bili presenečeni. Drugače tudi ni moglo biti! Več kot dvaj- setletne izkušnje ansambla so se odražale v briljantni tehniki instrumentalistov, naravnost akademski dodelanosti obeh polk, vigranosti in svojstveni barvitosti, ki ji je bil izvrsten pevec Braco Koren le še vrhunsko dopolnilo. Neke vrste glazura..., bi rekli! To je bil vrhunec X. festivala sloven- ske domače glasbe v Ptuju. Ansambel DOBRI ZNANCI je nastal v času, ko so v Sloveniji obstajali le Avseniki, Planšarji in Zadovoljni Kranjci. Tega je več kot dvajset let. Osnovali pa so ga takratni študenti iz Celja kot ,,Celjski instrumetalni kvintet", ki je deloval v Ljubljani. Čeprav je ansambel že v samem začetku doživel veliko ,,personalnih" sprememb, kar je narekovalo, da se je preimenoval v Dobre znance, je njegovo jedro ostalo vedno nedotaknjeno. V ansamblu je vedno ostal nekdo, ki je ime DOBRI ZNANCI ponesel naprej. V sestavi, ki smo jo ,videli in slišali na X. festivalu in ki hkrati pomeni vrhunec pa ansambel obstaja dobri dve leti. V tem času so posneli eno veliko ploščo ter naredili nekaj posnetkov za Radio in televizijo. V načrtu pa imajo še eno veliko ploščo, mogoče tudi album. Veliko gostujejo po Sloveniji Avstriji, Nemčiji in Švici. ,,To je tipičen amaterski ansambel," je dejal trobentar Franc Korbar-Cac, komponist še vedno priljubljene pesmice DOMOVINA. ,,Vsak posameznik je odvisen od svoje službe in nepredvidenih življenjskih situacij. Prav zaradi tega si kakršnih koli trdnejših načrtov za v bodoče ne moremo zastavljati. V glavnem smo zadovoljni, da smo skupaj, da obstajamo, da smo prijatelji in da muziciramo." ,,Kako to, da ste se odločili za nastop na X. jubilejnem festivalu in nikoli poprej?" ,,To da je X. jubilejni je čisti slučaj. Za nastop na festivalu pa gre zasluga prav meni," je Cac kar hitro odgovoril na zastavljeno vprašanje. ,,Prepričal sem svoje prijatelje, da ne pomeni naš nastop le sodelovanje, temveč tudi pri- spevek k sami zamisli festivala in tej glasbeni - zvrsti ne glede na stranske slabe in dobre posledice. Ta glasba je, kot vemo, silno popularna. Zato je tudi ansamblov toliko, da jih je mogoče le s težavo prešteti. Na žalost, je med njimi precej slabih, takih, ki igrajo čisto po svoje... brez vseh glasbenih zakonitosti..., ne obvladajo instru- mentov... in vse to je ,,sočna kost" za nasprotnike te zvrsti gla- sbe. Pri tem pa pozabljajo, da so ti pojavi prisotni v vseh zvrsteh zabavne — popularne glasbe. Osebno nisem proti kvanti- teti, ker sem prepričan, da se iz nje vedno izlušči kvaliteta," je Cac odločno zaključil svojo misel. ,,Že sam si ugotovil, daje veliko ansamblov, ki igrajo vsak po svoje — po svojh zmogljivostih — in skoraj nujno je, da velik del le-teh pri komponiranju in sestavljanju besedil zaide v kič, v cenenost. Kaj meniš, ali bi moral biti nekdo, ki bi te ansamble usmerjal na pravo pot?" ,,To bi bilo skoraj nemogoče," je nekam počasi odgovoril. Slo- venija, kakor je majhna deželica, je vendar tako velika s tolikšnim številom ansamblov po vseh njenih koteh, da bi bilo kakršnokoli neposredno mentorstvo zelo težav- no. Menim, da bi to usmerjanje morale prevzeti glasbene šole kot osnova, nato radio in televizija ter tak festival kot je ptujski. To je manifestacija na kateri se brusijc želje, hotenja, znanje, uspehi in tudi neuspehi!" ,,V zadnjem času je naspro- tnikom uspelo malce zajeziti napredek v tej glasbeni zvrsti češ, da je brez vrednosti, brez poslan- stva ~ brez sporočila. Kaj meniš o tem?" Odgovoril bom čisto odkrito tako kot mislim. Velika napaka je bila storjena že v samem začetku, ko je ta zvrst glasbe šele nastajala. Takrat so dopustili snemanje skoraj vsakemu pri čemer je nasta- la ogromna količina ansamblov z velikim deležem kiča. Po določeni poplavi — nekje že skoraj zasičenosti — pa je kar naenkrat nastala obratna situacija. Kar nenadoma so to muziko spoznali za slabo, za kičasto, ki jo je treba izločiti iz našega življenja. Torej, iz ene skrajnosti v drugo. Menim pa, da bi se morali zavzemati za srednjo pot, podpirati kvantiteto vendar z določenim ,,filtrom", da- ti prostor začetnikom in jih vzpodbujati. Takle festival kot je ptujski, je krasna selekcija... in tu- di šola za ansamble, ki se ga udeležijo. Šele tukaj spoznajo kaj znajo, kaj zmorejo in kaj zmorejo drugi ansambli!" Poglej Cac, zadnje čase se slišijo glasovi, da je postal naš festival stereotipen in da bi moral, če se hoče obdržati, dobiti drugo obli- ko! ,,Ni lahko dati takojšen odgovor na takole vprašanje," je menil, kot bi bil malce v zadregi. Menim namreč, da je festival vzpodbuden za vse sodelujoče ansamble. Za stereotipnost pa so — po moje — krive le skladbice, kajti skladatelji vse preveč zahajajo že v znane vode. Res pa je tudi, da spremem- be ni mogoče kar čez noč na že- ljo... pišite zaniivo, pišite dobro in drugače kot doslej itd., itd... To je stvar navdiha, posameznika, dela in časa!" Cac, zelo lepo in toplo si govoril o festivalu domače zabavne glasbe. Ali smemo upati, da bodo ob letu DOBRI ZNANCI ponovno gosti festivala, če se bo le-ta obdržal v že znani obliki?" ,,Vsekakor! V to sem trdno prepričan, kajti festival v Ptuju ima velik delež pri vzpodbujanju k napredku v tej glasbeni zvrsti!" Ločila sva se z ugotovitvijo, da je vzeti lahko, težko pa v zameno ponuditi boljše. Besedilo in posnetek: I. Ciani 1.500 metrov moderniziranega cestišča Pretekli teden so pričeli z asfaltiranjem cestnega odcepa Majšperk—Lešje. 1.500 metrov moderniziranega cestišča, ki so ga ob koncu tedna že končali, je nova pridobitev krajevne skupnosti Maj- šperk. Sredstva je prispevala krajevna skupnost, republiška skupnost za ceste, veliko sredstev pa so zbrali tudi sami krajani Lešja. Ob koncu meseca julija so pričeli z zemeljskimi deli ter z navozom gramoza. Le mesec dni kasneje so lahko že položili pet centimetrov debe- lo in pet metrov široko asfaltno prevleko. Po predračunu je predvideno, da bodo stroški znašali okrog milijon devetsto tisoč dinarjev. Izvajalec del, cestno podjetje Maribor—TOZD Ptuj, z izvajanji del ni imel poseb- nih težav, saj so gramoz navažali na že obstoječo makadamsko cestišče. Zaradi pomanjkanja sredstev pa se je po prvotnem planu zmanjšal fizični obseg del. Kljub temu bo to vsekakor velika pridobitev za številne občane, saj so s tem dobili večjo možnost za povezovanje s širšim svetom. V. Tominc Prvj dan asfaltiranja v Lešju je potekal brez zastojev, foto: B. Vodušek NOVA POT POHORSKEGA KMETA JE SVETLEJŠA Ugodne naravne razmere za rejo krav molznic so ostajale vse do pred dvema letoma skoraj povsem neizkoriščene. To danes potrjujejo tudi rezultati, ki jih dosegajo na bistriškem Pohorju. Se pred dobrima dvema letoma, ko je kmetijski kombinat iz Slovenske Bistrice prvič pričel z organiziranim odkupovanjem mleka na predelih bistriškega Pohorja, so od tukai odpeljali komaj za okoli 80 litrov mleka dnevno. Ce je v času, ko tukaj še ni bilo organiziranega odkupa mleka, kmet želel od njega dobiti prepotreben dinar, za nadaljnjo reprodukcijo živine, je moral mleko sam spraviti v Slovensko Bistrico ali katero drugo večje naselje. Takšna pot pa je bila zelo draga in z malo finančnega uspeha, zato so mnogi kmetje, ki so proizvajali večje količine mleka, tega raje dajali za vzrejo drugih domačih živali. Z organiziranim odkupom mleka, ki ga sedaj zagotovlja Kmetijski kombinat KZ iz Sloven- ske Bistrice, pa so vzpodbudili številne kmete pohorskih predelov, da so se strokovni vzreji mlekaric, s tem pa tudi večjemu pridelovanju mleka, posvetili v mnogo večjem obsegu. Danes dnevno odpeljejo z območja Smartnega in Tinja, po dva tisoč litrov mleka. Letno bo ta Številka porasla tudi na okoli 730 tisoč litrov. Bsedilo in posnetek: Viktor Horvat K organizirani in strokovni vzreji govedi v veliki meri pripomore tudi vsakoletni sejem živine v Šmartnem na Pohorju. V Cirkulanah bodo regulirali potoke Kmetijstvo v Cirkulanah je bilo v letošnjem letu precej prizadeto, saj je tudi tu gostovala toča, poze- ba .. . Letos je tudi zamočvirjena letina, saj potoki niso regulirani in je krma primerna le za konje in za steljo. Z regulacijo potokov na tem območju se bo tudi kvaliteta krme precej izboljšala. O poteku del in načrtih za regu- lacijo tega območja je povedal inženir Krapec, direktor Vodovod- nega gospodarstva Maribor — eno- ta Ptuj, naslednje: ,,Na območju Cirkulane teče potok Bela s svojimi pritoki in se le ta izliva pri Borlu v Dravo. Potok si je zarezal svojo strugo v ilovnata tla, takšna tla so nepropustna, zato j so tod zemljišča precej zamočvirje- I na. Ker je dolina Bele ozka dolina, j ki se razširi le na območju Cirkulan so tudi melioracijske površine v glavnem v Cirkulanah. Projekt za izvedbo regulacije na tem območju je bil izdelan že pred vojno, vendar se je realiziral le v manjšme obsegu (pri izlivu v Dravo v dolžini 400 metrov in na območju Cirkulan 750 metrov; oboje leta 1940). Kasneje z deli niso nadaljevali, saj gre tu le za manjše površine." Pri območni vodni skupnosti Drava je v letošnjem letu na voljo 400 tisoč dinarjev za regulacijo po- tokov na območju Cirkulan, zato so pri vodnem gospodarstvu Mari- bor — enoti Ptuj že izdelali projekt za dela: opravili bodo čiščenje in obnovili že izvedene regulacije v dolžini 750 metrov ter zavarovali asfaltno cesto v dolžini 450 metrov. Verjetno pa ta sredstva ne bodo za- dostovala za izvedbo del načrtova- nih po letošnjem projektu, zato bodo z deli nadaljevali prihodnje leto. Tudi na območju Cirkulan bodo torej tako pridobili melioracijske površine, zato je prav, da prispeva del sredstev za realizacijo projekta tudi zemljiška skupnost. O tem se bodo še dogovorili. N. Topolovec Krajevna skupnost Olga Meglič Ptuj je prejšnji te- den sklicala že drugi sestanek v zvezi z asfahiranjem ceste Vičava—Orešje—Krčevina, to je ceste, ki pelje ob levem bregu Drave proti Vurberku oz. Mariboru. le na prvem sestanku prizadetih občanov je bil do- sežen dogovor, da se z deli nemudoma prične. Na drugem sestanku pa so udeleženci že lahko videli, da jc delo v teku. Težave, s katerimi so se soočili zainte- resirani občani so v tem, da sami kljub pomoči kraje- vne skupnosti niso v stanju zagotoviti zadostnih fi- i:^nčnih sredstev za realizacijo že /.ačetega dela asfal- tiranja ceste. Zanimivo je še, da bo to prva cesta, ki bo prestopi- 1, meje krajevne skupnosti. Stalni in občasni stano- valci, ki stanujejo na tem območju, so izrazili željo, ir. upravičeno zahtevo, da se cesta od prvotno predvi- dene, podaljša za približno 400 metrov na območje krajevne skupnosti Grajena. Iz razprave je bilo raz- brati, da si kraj, ki je tako redko naseljen ne more s samoprispevkom krajevne skupnosti sam financirati ceste, ki ima vsestransko družbeno pomembno vlogo. Sprejel je bil sklep, da odbor, ki so ga udeleženci posveta imenovali, najde rešitev za asfaltiranje že trasirane ceste. Nobeden od prizadetih kmetovalcev ni postavljal vprašanja izgube dela zemljišča, niti stalni in občasni stanovalci niso odrekali pomoči, enako tudi zainteresirane delovne organizacije, ven- dar v razumnih mejah in duhu solidarnosti, kot so bile dograjene številne ceste v mestu Ptuju in okolici tudi na račun prebivalcev tega območja, ki jim ne za- gotavlja kdove kako velikega dohodka. Računati je, da bo cesta v kratkem asfaltirana v vsestransko zado- voljstvo stanovalcev in ostalih obiskovalcev ter turi- stov, ki jih bo ta lepi predel vedno bolj privlačil, če bo pot dostopna in bo tudi drugače zanje primerno preskrbljeno. m.g. Veje hitrega napredka so se za- čele vse hitreje razprostirati že tudi na manj razvita območja naše ob- čine. To nam dokazujejo mnogi dosežki, ki jih v zadnjem času bele- žimo v Halozah in Slovenskih gori- cah. .Medtem ko so v Stopercah v prvi polovici avgusta slovesno pre- dali svojemu namenu 1.400 metrov moderniziranega cestišča so začeli s pripravami na asfaltiranje tudi v krajevni skupnosti Dolena. Tako je sedaj za asfaltno prevleko, ki so jo začeli polagati že v začetku tega tedna pripravljenih 2.170 metrov cestišča med Selami in Doleno. Nova cesta bo potekala po starem, delno že utrjenem cestišču, vendar je bila priprava in utrjevanje kljub temu precej zahtevna. Po vsej dol- žini je namreč bilo potrebno povprečno nasuti 40 centimetrov debelo gramozno odejo, kar pome- ni, da so tovornjaki navozili 650 kubičnih metrov gramoza. Dela pri asfaltiranju, ki veljajo 17.000 dinarjev, izvaja Komunalno podjetje iz Ptuja, sredstva pa je zagotovila lokalna skupnost za ce- ste občine Ptuj in krajevna skup- nost Dolena, ki je prispevala tudi ves gramoz, ki je bil potreben za modernizacijo. Da bi z moderniza- cijo kar najhitreje zaključili delajo v podaljšanem delovnem času, tako da bodo modernizirano cesto lahko predali svojemu namenu okrog 15. septembra. V tem času bo potrebno urediti še približno 3,5 kilometrov obcestnih jarkov, bankine pa bodo predvidoma urejali domačini sami s prostovoljnim delom, dokončati pa bo treba še most čez regulirano Polskavo. Poleg omenjenega odseka bo as- faltirano prevleko dobilo tudi križi- šče v Doleni in 150 metrov ceste .Majšperk—Tržeč, za kar pa je sredstva zagotovila Republiška skupnost za ceste. b. VODUSEK ■ I Tovornjaki pri navozu gramoza na cesti Sela—Dolena, ki v teh dneh že I dobiva asfaltno prevleko. Križgče in cesto v Doleni je bilo pred modernizacijo potrebno razširiti. FOTO: B. VODUŠEK tednik ~ september 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 TEDNIKOV RAZGOVOR Z DOBITNIKOM STOPOVE KROŠNJE Slavko Avsenik z Veliko Stopovo krošnjo. Foto M. Ozmec Dobitniki letošnjih Stopovili krošenj (z leve) Edi Hrau^y, glavni urednik Stopa, vodji ansamblov Slavko Avsenik, Lojze Slak in Franc Mihelič Foto: Langerholc Avsenik je še zmeraj naj, naj,..! Kot smo zapisali v zadnji številki Tednika, je dobil VELIKO STOPOVO KROŠNJO ansam- bel Avsenik. Enega od vodij ansambla, Slavka Avsenika smo povprašali o nadaljnjih načrtih skupine, ki že 25 let igra domačo zabavno glasbo. ,,Najprej hvala za vaše čestitke. Ker že tako dolgo igramo, je težko povedati, kaj nas čaka. Naš ansambel je še za nekaj let zase- den—pogodbeno smo vezani. Sedaj pa je pred nami podaljšanje pogodbe pri firmi Telefunken, saj jo želijo podaljšati za naslednjih deset let." Dopust se izteka, čaka vas delo — sestanek s člani ansambla, dogovor za vaje... ,,Ja, mi bi normalno imeli dopust do 5. septembra, pa smo kljub temu dopust prekinili in prišli v Ptuj po Stopovo krošnjo. Ob tej priložnosti se zahvaljujem občinstvu oziroma bralcem Stopa, ki so nas uvrstili na prvo mesto." Kdaj vas bomo spet videli in slišali v Ptuju? Ce se spomnim festivala, na katerem ste nastopili v revijskem delu.. ,,Ko j^i bil tak dež, ne?" Ja, ko je naše vztrajno občinstvo čakalo dve uri, da ste lahko nastopili... ,,Veste, mi bi z veseljem nastopili na vašem festivalu, ko ste nas povabili k sodelovanju. Samo, mi pridemo nazaj sredi julija. Vsak član ansambla ima družino, — zato mora vsak razumeti, da moramo vsaj ta del življenja posvetiti družini. Tu so otroci, šola se prične prvega septembra. Ce bi bil festival po prvem septembru, bi prišli. Jaz pa nimam te pravice, da bi članom ansambla krajšal počitnice, smo preveč časa od doma — 200, tudi 300 dni smo bili od doma." Najbrže je prav da poveste, koliko dela je potrebno, da postane ansambel tako dober, kot je vaš. ,,Ja, če bi povedal vse, kar se v praksi dogaja, bi marsikateri mladi glasbenik zgubil pogum. Bolj kot si popularen, čim večji je obseg igranja, marsičemu se je treba odreči, marsikaj žrtvovati. V ansamblu smo v glavnem abstinentje in smo zaradi dela nasploh ,,solid- ni", malo časa imamo." Hvala za razgovor in upam, na svidenje v Ptuju, — kmalu! ,,Hvalc^ najlepša hvala ker ste me povabili na festival. Čestitam vam za dobro organizacijo. Ta festiva. veliko pripomore k temu, da je Slovenija danes v domači zabavni glasbi prva na svetu, da imamo toliko ansamblov. Zalo naj se v mienu vseh ansamblov zahvalim za to odlično prireditev v Ptuju, Radio—Tedniku in vsem, ki sodelujejo pri organizaciji. Ce bomo prosti, pa bomo radi prišli k vam, saj imate zla- to občinstvo!" N. D. Med festivalom na Triglavu Letošnji deseti festival domače zabavne glasbe v Ptuju je bil obeležen tudi s posebno zanimi- vostjo. Ansambel Terca iz Lesc, ki se je uvrstil v finalni del prireditve, je namreč zabeležil poleg tega še poseben uspeh. Kvintet bratov Zupan, ki prepe- va pri tem ansamblu je takoj po nastopu v prvem festivalskem ve- čeru odšel v dolino Vrat pod Tri- glavom in ob treh zjutraj so se za- čeli vzpenjati po severni steni proti vrhu Triglava, kjer je v soboto, 26. avgusta bila proslava ob dve- stoletnici prvega pristopa na streho Jugoslavije. Pot hrabrih pevcev je bila precej naporna, saj so bili izmučeni že od dolge vožnje od Ptuja. Do desetih, ko se je pričela slovesnost, ki jo je prenašala tudi ljubljanska RTV, je kvintet bratov Zupan prispel na vrh, kjer so zapeli dve planinski pesmi. Za nastop na vrhu Triglava jih je povabil dr. IVIiha Potočnik, ki te pevce rad posluša in je ta dan ,bil slavnostni govornik ob planin- skem jubileju. Takoj po prireditvi so pevci za- čeli sestopati z vrha Triglava, pri Aljaževem domu pa jih je že čakal avtomobil, ki jih je odpeljal nazaj na ptujski festival, kjer so pevci zopet nastopili v finalnem delu. Kvintet Bratov Zupan obstaja že enajst let in v tem času je zabeležil že več uspehov,, med drugim so tri- krat nastopali že na ptujskih festi- valih. Najmlajši član in pobudnik za ustanovitev kvinteta je Dani Zupan, strokovni vodja pa je pro- fesor IVlilojko Škoberne. B. VODUŠEK Kvintet bratov Zupan potem, ko se je tik pred začetkom finalnega dela letošnjega festivala vrnil s Triglava. Posnetek: M. Ozmec Viki Ašič med vojaki v Ptuju Festivalsko vzdušje, ki je konec prejšnjega tedna zajelo prebivalce Ptuja, je prodrlo tudi do začasnih gostov našega kraja, vojakov, ki služijo vojaški rok v vojašnici Dušana Kvedra-Tomaža. Prav v tem času so v vojašnico začeli prihajati na odsluženje vojaškega roka mladi vojaki iz cele Jugoslavije in njim v dobrodo- šlico, starim vojakom pa v razvedrilo, je sekcija za kulturno dejavnost v garniziji organizirala koncert slovenske narodnozabavne glasbe. Vabilu se je prijazno odzval ansambel Vikija Ašiča iz Celja, eden najuspešnejših na festivalu in v soboto dopoldne na dvorišču vojašnice izvedel odlično glasbeno predstavo. V dobro uro trajajočem programu so člani ansambla uspeli pobliže predstaviti slovensko narodno zabavno glasbo. Med izvedenimi skladbami je najbolj vžgala polka ,,Las za lasom z glave pada", med člani pa seveda prikupna pevka Marija. Vsekakor je bil to kulturni dogodek, kakršnih si vojaki še želijo, saj ob koncu koncerta ni bilo nobenega, ki ne bi ansamblu navdušeno ploskal v znak zahvale in priznanja ter mu želel uspeha v njegovem nadaljnjem delu. Vse priznanje in zahvala veija tudi ansamblu ,,Mavrica" iz Ptuja, ki je omogočil ozvočenje za celoten koncert. Vlado Spindler Jubilejno 15. srečanje slovenskih pisateljev Danes je ie leto naokoli od zadnjega srečanja pisateljev iz Slovenije pa tudi gostov iz zamejstva in nekaterih jugoslovanskih republik. To je bilo obdobje akcij in uresničevanja sklepov, sprejetih na minulem 14. srečanju. Oceno o njegovem uresničevanju pa bodo podali danes, v četrtek, 7. sep- tembra, ko se bodo pisatelji zbrali na jubilejnem, petnajstem srečanju na idiličnem gradu Statenberg, ki s svojo okolico daje nove navdihe udeležen- cem. Tudi letos bo srečanje potekalo pod pokroviteljstvom kulturne skupnosti iz Slovenske Bistrice, ki je v, okviru danih možnosti poskrbela, da se bodo tudi letos udeleženci kar najbolje počutili in razvili svoja delovna kot tudi rekreacijska sestajanja tako med- sebojno kot s prebivalci občine Slo- venska Bistrica. V ta namen so pri kulturni skupnosti, skupno z pod- odborom slovenskih pisateljev v Mariboru, pripravili poseben pro- gram aktivnosti in srečanja udele- žencev z gostitelji, prebivalci bistri- ške občine. Srečanje bo trajalo od 7. do 10. septembra, v tem času pa bodo pisatelji obiskali tudi mnoge osnov- ne šole na območju občine, kjer bodo tako učence kot tudi druge ljubitelje domače knjige seznanjali z njihovimi nastajanji in drugimi znamenitosti literarnega ustvarja- nja. Takšna srečanja pa bodo tudi med pisatelji in neposrednimi proizvajalci v delovnih kolektivih. V petek, 8. septembra zvečer bo v slovenjebistriškem domu kulture prireditev, na kateri bodo udeleženi tudi pisatelji, zbrani na štatenber- škem srečanju. Osnovna tema letošnjega sreča- nja na Štatenbergu je, za razliko od dosedanjih, bolj praktična in živ- Ijenskega pomena, saj bo nosila ime ,,Pisatelj danes". O naslovu za letošnje srečanje pa so se dogovorili že na lanskem 14. srečanju, v pre- pričanju, da bodo tako dali široke možnosti razprav in razmišljanj o današnji vlogi pisateljev, v ustvar- jalni in izobr^evalni družbi. Ni tudi slučaj, da prav ta tema doka- zuje, kako se pisatelji v svojih delih ne razlikujejo od ostalih delovnih ljudi, občanov, ampak prav z njimi, ramo ob rami, ustvarjajo lepši jutri, od katerega včerajšnji dan pozorno zabeležijo v spomin in pouk prihodnjim rodovom. Jezikovna interpretacija, o kateri bodo prav tako spregovorili na šta- tenberškem srečanju, bo prav goto- vo pomembno dopolnilo osrednje- mu naslovu ,,Pisatelj danes", saj današnji čas hitrega razvoja sloven- skega jezika že močno podira jezi- kovne in stilistične ovire. Skupno s člani mariborskega pododbora slovenskih pisateljev se je za letošnje jubilejno srečanje pri- javilo okoli 20 pisateljev iz Slo- venije in drugih jugoslovanskih republik in tudi iz zamejstva. Na vseh dosedanjih srečanjih so posamezniki pripravili posebne referate, o njih pa so se predhodno dogovorili. Tudi letos pričakujejo, da bo na to, prav gotovo zanimivo temo, referatov veliko. Doslej pa so jih že prijavili: Marjan Kolar, Miroslav Slana-Miros, Branko Ru- dolf, Drago Jančar. Pričakovati pa je še veliko koreferatov; ki se bodo razvili iz samih razprav. Tako pri- čakujejo, da tudi letošnje jubilejno srečanje pisateljev na Štatenbergu ne bo ostalo brez širšega odmeva v javnosti, enako ne med tistimi pisa- telji in literarnimi ustvarjalci, ki iz kakršnih koli vzrokov niso uspeli srečanja obogatiti s svojo udeležbo. Zal se to veliko in pomembno srečanje ustvarjalcev naše pisane besede srečuje s težavami, ki so pri- sotne v vseh sredinah našega druž- benega ustvarjanja s pomanjka- njem finančnih sredstev, s katerimi bi lahko to najpomembnejšo ir vredno obliko sestajanja slovenskih pisateljev še razširili na vse, ki bi bili pripravljeni sodelovati, teh pa ni malo. Gotovo nekajkrat več kol se jih bo letos zbralo na Štatenber- gu. Letošnje tradicionalno petnajste srečanje slovenskih, jugoslovan- skih in zam.enjskih pisateljev finan- cirata kulturna skupnost Slovenije in kulturna skupnost iz Maribora. Pomanjkanje finančnih sredstev je tudi vzrok, da to že priznano,sreča- nje ne more sprejeti vseh, ki bi želeli sodelovati in da se zato v doiOčenih, premalo obveščenih krogih, porajajo napačna razmiš- ljanja o zapiranju v ozek krog ude- ležencev štatenberških srečanj. ,,Zaprt" je samo krog odmerjenih sredstev za ta srečanja, nikakor pa ne vrata za katerimi potekajo raz- prave in se oblikujejo skupna stali- šča literarnih ustvarjalcev današ- njega časa. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Srečanje pisateljev na Štatenbergu pred letom dni se je odlikovalo po števUu udeležencev in po delovnih zaključkih. (63. nadaljevanje) SF.STANEK SPIRA Z VOJINOM Da bi se dogovoril o odhodu fantov iz Slovenskih goric v partizane na Pohorju, se je Dušan Špindler-Špiro sestal v začetku avgusta 1943 s komisarjem Pohorskega bataljona Vojinom Vojinovičem. Sešla sta se v Novi vasi pri Mariboru pri delavcu Frtlu. Tuje ležal tudi ranjeni partizan Brko. Vojin je Špiru povedal, da so razmere v bataljonu hude, ker jirn ^sega primanjkuje. Spiro in Vojin sta se dogovorila za večjo pomoč bataljonu s terena. Aktivisti OF naj bi zanj zbirali med prebivalci Slovenskih goric oblačila, obutev in zdravniške potrebščine, pa tudi orožje in strelivo. Vojin je povedal še. da pričakujejo na Pohorju večje skupine Srbov, ki bodo pobegnili iz avstrijskih delovnih taborišč, kamor So jih poslali ustaši. Nekaj teh beguncev je že na Pohorju. Po sestanku Spira z Vojinom je odšlo septembra 1943 spet več prostovoljcev iz ljutomerskega okrožja v partizane. O njih piše tudi nemško orožniško poročilo, ki navaja skupino okrog dvajsetili fantov s polnimi nalvrbtniki, ki so korakali 1." septembra 1943 od Gradišča proti Dobrovi. Navedena skupina pa na Pohorje ni prišla, kajti zveza je bila pod Pohorjem pretrgana. Kurirjev iz bataljona ni bilo po novince. Zato m pomagalo nič drugega, kakor da sta voditelja fantov Hojs in Ivajnšek z njimi odšla nazaj v ljutomersko okrožje. Špiro se je odpravil za tem v Maribor, da bi zvedel pri Turkovi, zakaj patrulje s Pohorja ni bilo. Toda Turkove ni našel. Odšla je sama v Pohorski bataljon. PARTIZANI - BEGUNCI Ne le, da se je vrnila skupina, ki je odšla septembra na Pohorje, vračali so se drug za drugim tudi drugi borci iz bataljona. Tisti, ki so bili doma v Slovenskih goricah, so po vrnitvi na domače območje postali skrivači, posebno ubežniki iz nemške vojske. Da bi se lahko preživeli, so plenili po kmečkih domovih življenske potrebščine, kar je škodovalo osvobodilnemu gibanju. Nekatere begunce je zaslišal Vojko (Ivan Nemec) in zvedel, da so Pohorje zapustili, ker so bili lačni. Bataljonu pa je primanjkovalo tudi orožja. Na približno deset borcev jc prišla komaj ena sama puška. Begunci so menili, da bi moral bataljon z akcijami na nemške postojanke zalogo orožja dopolniti in urediti preskrbo s hrano. Spiro je poizkušal dobiti znova zvezo z bataljonom prek krojača Vinka Štuheca v Mariboru, ki je imel v bataljonu brata Martina s partizanskim imenom ftlek. Toda tudi ta zveza je bila prekinjena. Od vseh, ki so prišli na Pohorje s prvima dvema skupinama iz ljutomerskega okrožja, je ostal v bataljonu le Fric, sin upokojenega sodnika iz Male Nedelje, ki pa je na prehodu v leto 1944 na Pohorju padel. Prvi se je vrnil s Pohorja Ciril Spindler, a ne kot begunec, s.,j - ji bataljonski štab vrnitev odobril zaradi močnega vnetja kolenskih '-^^pov. Zdravil se je doma in šele septembra 1943 je bil sposoben za hoi , \TDNO VEČ DEZ : TERJEV IZ NEMŠKE VOJSKL Poleti 1943 se je --cviio ubežnikov iz nemške vojska . nskil goricah večalo iz meseca v mesec. Med drugimi sta -Se vrnila E^ranček Belšak-iMaks, ki je že leta 1941 opravljal kurirske poti OF iz Maribora v Malo Nedeljo. Jeseni 1943 pa jt postal Vojkov spremljevalec Število ubežnikov iz nemške vojske v Slovenskih goricah od l'jta 1943 pa do konca vojne, še r.i ugotovljeno, računamo pa na več sto fantov. Ker jih je čakala smrtna obsodba, ali v najboljšem primeru - kazenski bataljon, če bi jih Nemci ujeli, so vsi želeh hitro v partizane. Zal pa Pohoije ni bilo pripravljeno, da jih sprejme. Tisti, ki so na Pohoije prišli, so bili razočarani zaradi prehrane, druge oskrbe in zaradi slabe oborožitve. Polcga tega je vladalo tudi veliko nezaupanje do novih borcev, kajti Nemci so poizkušah vrivati v partizanske vrste svoje ovaduhe. Ti pa so širili lažne vesti, da so nekateri aktivisti na terenu povezani z gestopom. Ni čudno, da so bili osumljeni takega sodelovanja celo Vojko, Špiro in še nekateri. Partizane, osumljene belogardizma in plavogardizma pa so na Pohoiju v začetku leta 1944 jsodili celo na smrt. Tako so padle nedolžne žrtve. Med njimije bil tudi ' ridek Hojs iz ljutomerskega okroga. Aktivisti Vojko, Špiro in Gašparič P-i so svojo nedolžnost dokazali šek s potjo naCK KPS leta 1944. Nadaljevanje prihodnjič Vinko Štuhec, čh:n OF, krojač v Mariboru, je bil doma iz Male Nedelje Fotografija je last muzeja NO Maribor 10-IZ NAŠIH KRAJEV 7. september 1978 - f Lovci pri izkopavanju 115 metrov dolgega vodovodnega jarka. foto: B. VODUŠEK Lovci, ki niso samo lovci Kot smo poročali že v prejšnji številki, so člani lovske družine Dravinja iz Majšperka v soboto 26. avgusta ponovno organizirali delovno akcijo, ki so jih pri izgradnji svojega lovskega doma imeli že precej. Lovski dom so namreč v celoti zgradili s prostovoljnim delom, čeprav ob vsem tem nikoli niso pozabili na svojo osnovno dejavnost — skrb in varstvo gozdnih živali. Ob grad- nji jih je neprestano spremljal problem oskrbe z vodo, zato so se ta dan odločili, da naredijo temu konec. Krajevna skupnost Majšperk jim je namreč dovolila narediti vodovodni priključek na že zgrajen zbiralnik. Osemnajst članov lovske družine je začelo z izkopavanjem že zgodaj zjutraj in še isti dan je pred lovski dom pritekla voda. Izkopati so morali 115 metrov vodovodnega jarka in vanj položiti cev in električni vod, ki bo napajal vodovodno črpalko. To je bil pomemben dogodek, ki bo nedvomno prispeval k temu, da bo lovski dom zgrajen v predvide- nem roku, kajti otvoritev načrtuje- jo že za prihodnje leto. B. VODUSEK Reševanje stanovanjske problematike za ostarele prebivalce, stopa v občini Slovenska Bistrica, v zadnjih nekaj letih, na prvo mesto aktivnosti društva upokojencev kot tudi vseh odgovornih društev in organizacij. Med najpomembnejši čas uspešnega reševanja te problematike sodi obdobje po letu 1970, ko so postajale zamisli o zgraditvi večjega naselja za upokojence, v občin.skem središču Slovenska Bistrica resničnost. Sprejet je bil program gradnje takšnega naselja, prostorsko in tudi finančno. Takoj so pristopili k njegovemu uresničevanju in že v letu 1972 predali svojemu namenu prvi stanovanjski objekt, kjer je dobilo novi dom 20 upokojencev. V njem pa so bili zgrajeni tudi prostori za družbeno prehrano in dvorana za sestajanja. Kmalu za tem je bilo s sredstvi solidarnostnega sklada samoupravne stanovanjske skupnosti kot tudi nekaterih delovnih kolektivov, obnov^enih ali dograjenih več prostorov za upokojence v Makolah, Oplotnici, Poljčanah in na Pragerskem. Pred dvema letoma je bil v Slovenski Bistrici zgrajen drugi stanovarijski blok v okviru novega naselja za upokojence, in to v neposredni bližini nove lokacge avtobusne postaje v Slovenski Bistrici. V novem bloku so pridobili še dvajset stanovanj. Prav te dni pa je v gradnji še tre^i stanovanjski blok, za katerega predvidevajo, da ga bodo lahko predali svojemu namenu maja prihodnjega leta. Investicga za ta objekt bo znašala okoli deset milijonov dinarjev. Skupno pa bodo v občini Slovenska Bistrica tako u^eli rešiti že čez 120 stanovanjskih problemov upokojencev. Z aktivnostjo na tem področju bodo morali še nadaljevati, saj je še najmanj toliko stanovanjskih vprašanj, kolikor .so jih uspeli rešiti doslej, ostalo še nerešenih. Viktor Horvat ORGANIZIRANA PRODAJA IN DOBRA CENA Na Dravskem in Ptujskem polju je izkop krompirja v polnem razmahu. Po tradiciji sodijo kmetovalci ptujske občine med znane proizvajalce krompirja, vendar v primerjavi z drugimi deželami je hektarski donos na naših zemljiščih zelo nizek. Po 10-letnem poprečju je bilo krompirišč v občini Ptuj okoli 3000 ha, vendar površine krompirja v zadnjili letih upadajo. Kmetovalci o kromptiju menijo nekoliko drugače, nekatere od njih smo povprašali, kako so zadovoljni z letino, ceno in odkupom. Franc Zupančič iz Hajdine: ,,'mam 80 arov krompirja, letina je srednja, ni takšna kot bi morala biti. Kljub gnojenju in drugim zavarovanjem proti hrošču in plesni je krompir letos na moji zemlji nekoliko slabši kot lani. Deževje je vplivalo na razvoj krompirja, sedaj pa premočno sonce. Krompir v topli zemlji rad gnije. Za odkup in ceno se še nisem zanimal, vem pa da bo tudi letos eno in drugo problematično. Krompirja po ceni 2,40 ne bom prodd. Krompir bom ponudil obratu za kooperacijo KK Ptuj. Kar zadeva nnizke cene krompirja v drugih republikah bi rekel, daje tam prav gotovo manj proizvodnih stroškov. Sprašujem tudi, zakaj takšna razlika v ceni proizvajalca in prodajalca.? " Franc Peršuh iz Pleteij: „Veliko sem škropil in zato porabil tudi precej denarja. Letina je zadovolji- va, krompirja imam na hektarju in 60 arih zemlje. No, letina je Jobra, le cena slaba. Kmetje s trenutno ceno krompirja nismo zadovoljni. Kilogram bi moral biti vsaj 3 dinarje. Krompir bom poskušal prodati. Nekaj prek kmetijske zadruge pri Lovrencu, nekaj tako, skratka ponujati ga bom moral. Vreč za krompir še nimam, kar pomeni, da prodaja oziroma odkup še ni urejen. Na kmetijski zadrugi bi morali odkup bolje organizirati, kmetje smo organizirani v strojne skupnosti. Poleg mene so v skupnosti še Anton in Janez Predikaka in Janez Pintar. S kombajnom je delo lažje." Anton Pleteršek iz Mihove: „Z letino sem zadovoljen. Precej sredstev sem vložil v škropivo in gnojenje. Pri kmetijskem kombi- natu se cena suče okoh 2,60 dinarja. Vsekakor bi morala cena biti nekoliko višja. Vreč za krompir še nimam, ker odkup oziroma prodaja še i stekla. Prepričan sem, da se bo cena in odkup do 1. oktobra uredila in takrat bom krompir tudi v celoti prodal. Naj povem, da z odkupom imajo probleme tisti kmetovalci, ki niso v kooperacijskih odnosih s kmetijskim kombinatom. Delo pri izkopu krompirja je že lansko leto postalo lažje. V Mihovcah smo kmetje Jože Drevenšek, Ivan Krašovec, I'ranc Zafošnik, Neža Gmajner, .moj oče in jaz oblikovali strojno skupnost in kupili kombajn, to je stroj za izkop krompirja. V dnevu in pol bom izkopal hektar in 20 arov krompirjevih površin." Naj omeni- mo, da so pri Pleterškovih pred dnevi izkopali dva ogromna gomolja, eden je tehtal 73, drugi paSOdkg. Stanko Sitar iz Hajdine: »Krompirja imam veliko. Na dveh in pol hektarjili bom nakopal okoh 45 ton krompirja. Letina je dobra in sem po tej strani zelo zadovoljen. Veliko mi je pomagalo škropivo. S ceno in prodajo trenutno nisem zadovoljen, kajti krompir danes nima stalne cene, tudi kupca ni. Ko je pomanjkanje, potem je vse v redu, ko pa je krompirja nekoliko več, so problemi in to ne majhni. Predlagal bi, da kmetijski kombinat zagotovi pravo in stalno ceno in seveda že spomladi zagotovi kupca. Pomembno vlogo bi morala imeti tudi krompirjeva proizvodna skupnost. Včasih je bilo krompirja se več, kar je tudi tradicija krompirjeve dežele." Peter PuUco od Lovrenca: „Na 80 arih bom pridelal nad 10 ton krompirja. Letina v letošnjem letu ni slaba. Krompirja bo za vse dovolj. S ceno laompiija nikakor nisem zadovoljen. Ta bi morala biti med 3 in 4 din za kilogram. Zakaj tako visoka cena? Zato ker sem porabil veliko denarja ^a škropivo in gnojenje, pa tudj strojna obdelava ni poceni. Vre^ še nimam, ker je slaba sezona zj prodajo krompirja. Pri ,J)ravsko polje' pri Lovrencu so sicej naložili nekaj tovornjakov, vendai je to le kaplja v morje. Kmetijski kombinat in kmetijske zadruge bi morali imeti večji interes in v prihodnje boljše organizirati od. kup. Poleg kmetovalcev ima tudj KZ težave in probleme, kajti ta n? najde ustreznega in stalnega kupca. Kar preseneča me, da vsako leto nastajajo problemi s krompirjem." zk Franc Zupanič Peter Pulko Stanko Sitar Anton Pleteršek Franc Peršuh * Kdo bi ne poznal Janeza Hriberška iz Mihove, ki že leta in leta skrbi za čisto okolje tam na Dravskem polju. ,,Že šest let prevažam staro šaro", je dejal vedno nasmejani Janez Hriberšek, „ne vem zakaj sem se odločil za takšno delo, no ja, nekaj denarja si s tem že prislužim in morda je prav to glavni vzrok." Skrb za cisto okolje? ,,Ja, tudi to je del mojega dela. ^ Z zelenim vozom in črnini konjičkom sem prepotoval že velike razdalje, domala vso V krajevni skupnosti Studenice skoraj ne mine mesec, v katerem nebi opravili vsaj eno pomembnej- ših delovnih akcij. Pri tem prednjačijo člani osnovne organizacije ZSMS Studenice, kljub temu pa tudi starejši občani, če jim to le dopuščajo možnosti, z mladimi enakovredno sodelujejo. Rezultati takšnih skupnih prizadevanj so dobro vidni tako v novo asfaltiranih cestah, pridobitvi vodovoda, urejanju zunanjega videza kraja in še bi lahko naštevali. Vsemu temu bi danes kar težko izmerih pravo vrednost, prav gotovo pa presegajo vsa pričakovanja in načrtovanja. Ta uspeh je toliko večji in vzpodbudnejši, saj gre za krajevno skupnost, ki se skupno z KS Laporje in Makole, uvršča med nerazvita območja občine Sloven- ska Bistrica. Krajevna skupnost s komaj 1040 prebivalci od katerih je samo 260 zaposlenih, pa še ti se morajo vsakodnevno voziti v oddaljene industrijske centre. Slovensko Bistrico, Maribor in Slovenske Konjice, dosega tako na področju prizadevanj za dvig iz nerazvitosti. velike usptehe. K temu pa te dni priključujejo še novega, to je zgraditev mrtvašnice in ceste do nje, tudi tokrat so sklenili vsa dela opraviti prostovoljno, medtem ko bodo kmetje prispevali potreben les. Pričakujejo, da bodo samo za material, namenjen za gradnjo mrtvašnice potrebovali okoli 50.000 dinarjev. Predračunska vrednost nove mrtvašnice bo znašala okoli 300.000 dinarjev, kar za okoli 250 gospodinjstev ni majhen izdatek in ga bodo kot že mnoge tudi doslej poravnali iz svojih skromnih proračunov. Istočasno z mrtvašnico gradijo tudi novo cesto od naselja Studenice do pokopališča, za kar so že dosedaj porabili 110 kubičnih metrov gramoza in veliko število prostovoljnih delovnih ur. Tako novo cesto, v skupni dolžini okoli 700 metrov, kot tudi mrtvašnico bodo po predvidevanjih predali svojemu namenu že v septembru letos Besedilo in slika: Viktor Horvat Studenice središče krajevne skupnosti, korak za korakom iz nerazvitosti. ^^ ^ ^ ' 1 Dravsko polje. Najdlje sem bil v Zlatoličju, Hajdosah, Lovrencu, Hajdini in drugod." Stare štedilnike, hladilnike. zarjavele sode, razbite avtomobile in drugo nepotrebno šaro zvozim domov, potem pokličem predstav- nike DINOSA, ki s tovornjakom odpeljejo vso to za človeka nepotrebno navlako. „Ja, tako je to s čistim okoljem. Prav gotovo skrbim zanj. Prav bi bilo, ce bi ljudje bolje skrbeli za naravo . zk Janez Hriberšek: Nek^' denar- j'a pa se le zbere Hi, črni konjiček, gremo domov foto: zk Velike površine neobdelane kmetijske zemlje v družbenem in tudi zasebnem sektorju so vse do leta 1972 bile prepuščene počasnemu, neučinkovitemu pridobivanju kmetijskih površin. Takšna, zaostala, oblika proizvodnje je bila vzrok, da so kmetje pride- lali največkrat samo za lastne potrebe, v družbenem sektorju pa so bili presežki kmetijstva pod načrtova- nimi možnostmi. Obdobje po letu 1972 pomeni za razvoj kmetijstva v občini Slovenska Bistrica novi in predvsem uspešnejši korak naprej, kar velja tako za družbeni kot tudi zasebni sektor. To obdobje pomeni tudi novo usmeritev kmetijskih dejavnosti, njenega hitrej- šega razvoja v usmerjeno kmetijsko proizvodnjo, ki so jo pričeli kmetijski pospeševalci pri bistriški za- drugi. Da takšna preusmerjanja niso bila samo poskusi, danes kažejo tudi ugodni rezultati, doseženi v obdob- ju zadnjih šest let, ko so uspeli posodobiti in preu- smeriti v povečano tržno proizvodnjo že okoli 200 kmetij od teh jih 35 leži v višinskih predelih. Rezultati v prizadevanjih pridobivanja novih povr- šin in števila kmetij, vključenih v preusmerjeno pro- izvodnjo v bistriški občini so vidni. K temu prispeva- jo tudi sredstva iz hranilno-kreditne službe, name- njena za naložbe v razvoj zasebnega kmetijstva in s' zbirajo v okviru Kmetijskega kombinata. Za letos sO iz teh sredstev namenili deset milijonov din kreditov, katerim kmetje pridajajo še lastna sredstva in delO' Tako pridobljena sredstva kmetje namenjajo pred- vsem za nakup kmetijske mehanizacije, obnovo hlf" vov in urejanje kmetij. Doslej je bilo obnovljenih ali na novo zgrajenih 6? govejih hlevov s skupno 560 stojišči. Letno pa v bi^ striški občini zgradijo povprečno od 15 do 20 hlevo^ in tako pridobijo za okoh 500 novih stojišč z^ goveda. Viktor Horvat DRUŽBA IN GOSPODARSTVO - 11 EDNEK ~ september 1978 SPORED PRIREDITEV OB PETINDVAJSETLETNEM JUBILEJU OSEMENJEVANJA GOVEDI IN OSEMENJEVALNEGA SREDIŠČU PTUJ: 9. september 1978: 8.00 ure dogon živine od 8.00 do 10.30 ocenjevanje in razvrščanje živali ob 11-00 otvoritev razstave ob 12.00 revija n^bopih živali - podelitev odličg in priznanj ob 14.00 nastop šolanih psov Kluba za vzrejo športnih in službenih psov Maribor ob 14.45 dresurno jahanje - nastopajo konji in jahači Konjerejskega zavoda Lipica od 11.00 do 16.00 ogled pkmenjakov v Osemenjevalnem središču 10. september 1978 1. plemenski sejem za žrcbice do 8.00 dogon žrebic in kobil, njihovih mater ob 9.00 ocenjevanje žrebic ob 10.30 prodaja žrebic, ki so naprodaj Komisgsko odbranim žrebicam,ki so hčerke rodovniških kobil in najboljših žrebcev,,bodo podeljene vzrejne premge za katere je zagotovila sredstva Živinorejska poslovna skupnost Slovenije. KRAJEVNA SKUPNOST destrnik Na podlagi 8. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS ?t. 3/73) in 22. člena sta- tuta Krajevne skupnosti Destrnik, je zbor delegatov krajevne skupnosti Destrnik na svoji redni seji, 31. avgusta 1978 sprejel SKLEP o RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE NOVOGRADNJE ŠTIRIH TRANSFOR- MATORSKIH POSTAJ (DRSTELJA I., DRSTELJA II., LOCKI VRH IN PLACAR) V KRAJEVNI SKUPNOSTI DESTRNIK. L Referendum za uvedbo samoprispevka v denarju, materialu in prostovoljnem delu za sofinanciranje novogradnje štirih transforma- torskih postaj se razpiše: — za naselje Drstelja, razen hišnih številk 44, 45, 46, 47 in 48; — za naselje del Janežovci, hišni številki 15 in 16; — za naselje Ločki vrh, razen hišnih številk od 1 do vključno 11;* — za naselje del Placar, za hišne številke od 34 do vključno 72; — za naselje del Svetinci, hišni številki 42 in 43. II. Za sofinanciranje prograima iz prve točke tega sklepa se bo s samo- prispevkom predvidoma zbralo 425.000,— din ali 22,9 % predračunske vrednosti za gradnjo transformatorjev, kolikor finančnih sredstev mora zagotoviti krajevna skupnost. III. Samoprispevek se uvaja za čas od I. oktobra 1978 do 30. aprila 1979. Višina samoprispevka je naslednja: Občani bodo plačali na vsako hišno številko enak znesek v višini 3.750,— din in na vsako hišno številko prispevali po en drog in opravili za štiri dni prostovoljnega dela. Obveznost velja za zavezance na območju vseh štirih transforma- torskih postaj enako. Osnova za odmero samoprispevka je predračun DES TOZD Elektro Ptuj. iv. Referendum bo v nedeljo, 24. septembra 1978, od 6. do 18. ure na glasovalnih mestih: 1) pri JANEZ KRAJNCU, v Ločkem vrhu št. 14 za naselji Ločki vrh del in Svetinci del; 2) pri JANEZU MOHORiCU, Drstelja št. 4, za naselja: Drstelja del, Janežovci del in Placar del; 3) pri ŠTEFANU ZORECU, v Placarju št. 56, za naselje Placar del. v. Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani iz naselij, navedenih v prvi točki tega sklepa, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Destrnik. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja. Pri izidu glasovanja se ne štejejo tisti občani, za katere je uradno ugotovljeno, da so na delu v tujini, na služenju vojaškega roka, na zdravljenju v zdravstvenih zavodih oziroma nepokretni bolniki na domu in se glasovanja niso mogli udeležiti. Za uradno ugotovitev po prejšnjem odstavku te točke se šteje uradno obvestilo ali pismena izjava svojcev odsotnega. vi. Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasov- nico. Na glasovnici je nasl^nje besedilo: ..KRAJEVNA SKUPNOST DESTRNIK GLASOVNICA ZA REFERENDUM, DNE 24. SEPTEMBRA 1978 glasujem .,ZA" „PROTr' uvedbo samoprispevka za sofinanciranje novogradnje štirih transfor- matorskih postaj na območju naselij, ki so navedena v prvi točki sklepa o razpisu referenduma. (Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,ZA", če se strinja z uvedbo samoprispevka, ali ,,PROTI", če se ne strinja z uvedbo samoprispevka)". vii. Vse glasovnice so overjene s štampiljko krajevne skupnosti Destrnik. viii. Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopoli- tičnih skupnosti. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Destrnik. ix. Samoprispevek v denarju bodo občani plačevali na žiro račun kra- jevne skupnosti Destrnik, številka: 52400—780—11027. x. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme na podlagi Poročila volilne komisije o ugodnem izidu referenduma zbor delegatov •krajevne skupnosti Destrnik. Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet "ajevne skupnosti in odgovarja, da se zbrana sredstva strogo namen- sko uporabljajo za izvedbo programa, za katerega je bil uveden samo- prispevek. xi. Ta sklep se objavi v lokalnem časopisu Tednik. StevUka: 032—30/10—78 Destrnik, 4. septembra 1978 Predsednik zbora delegatov KS Destrnik JuUjana CERNEZEL 1. r. Delovni ljudje AGISA so slavili 30 let uspešnega dela in razvoja podjetja je jubilej, ki ga je vredno primerno obeležiti. Gotovo so se tega zavedali delovni ljudje ptujskega Agisa, zato so v petek, 1. septembra pripravili slovesnost, ki jim bo prav gotovo ostala v lepem spominu. Na prireditvenem prostoru izza poslopja za opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil, v petek gotovo ni manjkalo nobenega izmed skoraj 1800 delavcev, ki danes združujejo delo v tovarni avtoopreme, gumijevih izdelkov in servisih. Slovesnost je začel predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Zdravko Veldin, ki je pozdravil vse delavce, številne goste, upokojence in štipendiste, ki so prav tako bili med povabljenci. Besedo je nato povzel direktor de- lovne organizacije magister Vaclav Vrabič in opisal razvojno pot podjetja od začetkov v letu 1948 do danes, dotaknil pa se je tudi bodoče proizvodne usmeritve. Pozdrav in čestitke delovnim ljudem Agisa je izrekel tudi sekretar medobčinskega sveta ZK Maribor Alojz Gojčič in povdaril vlogo, ki jo ima združeno delo "v naši družbi, opozoril pa tudi na .nekatere nepravilnosti, ki se tu _pojavljajo. Proslavo so nato nadaljevali s podelitvijo nagrad delavcem, ki so člani kolektiva že 10, 20, ali 30 let in s kulturnim programom, ki so člani kolektiva že 10, 20, ali 30 let in s kulturnim programom, ki so ga pripravili moški pevski zbor in pio- nirska folklorna skupina prosvet- nega društva Alojz Štrafela iz Markovec. Referent za družbeno , vzgojo in rekreacijo Štefan Murko je razglasil rezultate športnih re- čanj, ki so jih pripravili v počastitev 30-letnice podjetja in tovarniškega praznika, ter najboljšim ekipam in posameznikom podelil pokale. Za popestritev programa sta poskrbela tudi padalca ptujskega aerokluba, ki sta doskočila na prireditveni prostor, zelo zanimivo in zabavno pa je bilo tudi tekmo- vanje v vlečenju vrvi, kjer so se pomerili ,,močnejši" prestavniki posameznih TOZD. Da so se delovni ljudje Agisa veselili Se dolgo v noč, ni potrebno posebej povdarjati. Ob koncu naj še izrečemo priznanje odboru za pripravo aktivnosti ob 30-letnici delovne organizacije in tovarniškem prazniku in seveda čestitko vsem delavcem z željo, da jih njihova ustvarjalna volja pri- pelje še do novih delovnih in s s tem razvojnih uspehov! JB Direktor Vaclav Vrabič je orisal razvojno pot podjetja Na prireditvi gotovo ni manjkalo nobenega izmed ^orai 1800 članskega kolektiva Foto:JB SREČANJE V RIBČEVEM LAZU Ko sem si na Bohinju tam pod pošto utiral pot v mnoiici obiskovalcev z mojim teleobjektivom, da bi posnel odkritje spomenika prvim gornikom, ki so v coklah zavzeli naš Triglav, ki je letos zrastel za 1 meter, sem sa oprostil grupi ljudi, če motim, da bi rad od tod snemal, ker je lep razgled. Prijazno so mi odgovorili, da naj snemam, samo naj pazim na na tleh se- dečega fanta, ker on je pra-pra-pra-pra-pravnuk od prvega gornika Luke Korošca iz Koprivnika. Tudi najstarejši potomec je bil zraven in tako sem njima kot najstarejšemu Alojzu in najmlajšemu Gregcu Korošcu napravil ta spominski posnetek. besedilo in posnetek: R. Rakuša Gradijo novi bencinski servis Na Potrčevi cesti v Ptuju, v neposredni bližini samopostrežne trgovine gradi gradbeno podje^e Stavbar Maribor TOZD Gradbe- ništvo Drava Ptuj novi bencinski servis. Prva začetna dela so se pričela že po prvem maju,ko so zemljišče najprej raziskali ptujski arheologi, po 25. m^u pa so gradbinci pričeli z intenzivnimi zemeljskimi deli. Ugodno vreme v tem času omogoča gradbeni operativi, da poteklo vsa dela po predvidenem planu. Investitor novega bencinskega servisa je Petrol Ljubljana, vrednost vseh del pa bo znašala okrog 500 milgonov starih din. Predvideno je, da ga bodo predali svojemu namenu že 15. oktobra letos, Zlatko Novak Petindvajsetletni jubilej osemenjevanja govedi in osemenjevalnega središča Ptuj Devetega septembra bo kolektiv Obdravskega zavoda za veterinar- stvo in živinorejo Ptuj praznoval petindvajsetletnico osemenjevanja govedi in dela osemenjevalnega središča. Ta jubilej pa je zaradi vloge, ki jo je v napredku živinoreje odigralo osemenjevanje govedi izrednega pomena. V povojnem obdobju je naše živinorejce pestila huda nadloga. Razšiijene so bile spolne okužbe krav in telic, posledica tega je bila jalovost in kužno zvrgavanje plemenic. Zdrav- ljenje okuženih plemenic in oplojevanje z umetnim osemenje- vanjem je bila edina metoda, kije rešila govejo čredo in obvarovala rejce pred gospodarsko katastrofo. V ta namen so v aprilu 195 3 vhlevili prve bike v ^romno osemenjevalno središče v Ptigu na Ormoški cesti. Strokovne ekipe veterinarske službe so vršile sistematske zdravstvene preglede plemenic, oprav^ale masovna zdravjenja obolelih živali in kužne bolezni rodil popolnoma izkore- ninile. Vzporedno s tem se je uvajalo osemenjevanje govedi kot sani- tarno preventivni ukrep za preprečevanje nadaljnjega siljenja bolezni. Z^ivinorejci so se z zaupanjem posluževali nove meto- de oplojevanja plemenic. Tako je osemenjevanje govedi do leta 1958 na našem območju, pa tudi drugod po Sloveniji napravilo silen razmah, tako da je bilo v petih letih osemenjenih že okrog 70 odstotkov vseh plemenic. Z nakupom najboljših bikov je bil v tem obdobju stoijen korak dalje. Osemenjevanje je postalo garancga za izboljšanje produktivnih last- nosti goveje črede. V letu 1958 si je kolektiv z ogromnimi napori zgradil za t^ratno obdolge moderno ose- menjevalno središče. Čreda bikov za osemenjevanje se je stalno izboljševala, delokrog osemenje- valnega središča se je stalno širil. Ob ukinitvi osemenjevalnega središča v Celju leta 1967, so bili osemenjevalnemu centru Ptuj zaupani tudi biki za osemenje- vanje na širšem celjskem območju, leta 1973 pa tudi za obmoqe Gorenjske in biki lisaste pasme iz osemenjevalnega središča v Ljub- rani. Tako je danes v ptujskem osemenjevalnem središču zbrana čreda visokovrednih lisastih bikov, s katerimi se širom Slovenije letno osemeni nad 80 tisoč plemenic. Naša želja je, da ob petin- dvajsetem jubileju našega dela skupno z našimi živinorejci proslavimo ta jubilej. Ta dan n^ bo tudi delovni dogovor za naše bodoče delo - delo, ki zahteva mnogo truda in strpnosti za nadaljni dvig kvalitete naše goveje črede. Živinorejska razstava v soboto 9. septembra na sejmišču v Ptuju bo veren kazalec dela živinorgsko veterinarske službe in pa truda rejcev odbranih živali. N^ bo naš jubilej praznik vseh živinorejcev! Biki osemenjevalnega središča so pod strogo kontrolo republiSce komisge Motiv s ptuj^ega sejmišča na Ožboltovo 5. avgusta 1978 Foto: N. Topolovec 12 - NAŠI DOPISNIKI 7. september 1978 — VVnMTtt MOJ A TK I A Moja teta je gospodinja. Ima ve- liko dela na polju, travniku, vnu in doma. Ukvarja - ■ z živinorejo. Ima pet otrok. Je že babica. Ima tri vnuke. Ima rjave lase in modre oči. Stara je bila '^'.iriinštirideset let. K njim hodimo tudi po mleko. Zelo smo si dobri. Edita Kostanjevec, 05 Vitomarci BIL SKM ŠPAK l ANSKI VOJAh Rodil sem se na revni kmetiji. Ker sem bil lepo raSčen, Širokih ra- men, močnih mišic in precej visok, so me Spartanci odpeljali, da me vzgojijo v vojaškem duhu. Prišel sem v vojaški tabor. Vse mi je bilo novo in neobičajno. Kmalu se je začel zame čisto drugo življenje. Navajali so me na strogi red in disciplino. Vsako jutro smo morali zgodaj vstajati. Sledila je naporna jutranja telovadba, razgibati smo si morali vse sklepe in mišice, dosti smo tekali in igrali športne igre. Umivati in kopati smo se morali vedno v mrzli vodi. Vsak dan smo redno trenirali za olimpijske igre. Tam smo dosegali vedno najboljše rezultate. Navajali so nas na trpljenje. Bili smo sposobni prenašati velike muke, hud mraz, vročino, lakoto in žejo. Med bojnimi pohodi nas je to reševalo gotove smrti. Nismo več uporabljali bojnih vozov; bili smo pešci. Naše vrste so bile neproboj- ne. Imeli smo enake pravice in dolžnosti. Imeli smo delež zemlje, ki so jo obdelovali. Bili smo tudi člani skupščine; sestanke smo imeli vsak mesec. Z vzkliki smo sprejemali ali zavračali sklepe geruzije. Pred takim sestankom nismo mogli svobodno govoriti ob predloženih sklepih. S tem si je aristokracija zagotovila oblast državi. Umrli smo junaške smrti, ko smo branili domovino. Milovan Milunič, OS, Franca Osojnika Ptuj, 6. d, Ptuj MAMA SE JE BALA ZAME Ko sem bil še v čisto otroških letih sem si želel kolo. Moj prijatelj ga je že imel, zato sem ga seveda hotel imeti še jaz. Po nekaj dneh sem ga dobil. Bilo je rdeče, zame nekaj zelo lepega. Zelo rad sem se vozil po cesti, starši pa mi tega niso dovolili. Nekega pomladanskega dne sta se mama in stara mama pogovarja- li. Mama je rekla da gre v Ptuj. Bil sem majhen in nfsem vedel, kje je to. Mama pa je šla prej že večkrat na polje, zraven pa je vzela tudi mene. To pot na polje sem dobro poznal in mislil sem, da je mama odšla na polje. Doma so bili samo stara mama, ki se jih nisem bal. Zato sem se brez skrbi odpeljal po znani „progi". To pot pa je sekala zelo prometna in nevarna cesta. Ko sem prišel do nje, sem se brez skrbi peljal čez ne da bi mislil, kaj bi se lahko zgodilo. Nadaljeval sem pot in prispel do naše njive. Gledal sem okrog, a niti enega človeka ni bilo nikjer. Peljal sem se dalje z mislijo, da bom mamo že našel. Medtem časom pa je prišla mama domov iz Ptuja. Stara mama me do sedaj ni pogrešala. Mama je vprašala, kje sem. Stara mama ni prišla do bese- de. Začeli so me iskati, a me ni bilo nikjer. Iskali so me povsod, potem pa se mama spomni, da sem rad šel na polje. Stopila je na kolo in se hitro odpeljala. Iskala me je tako dolgo kot jaz prej njo, a me je le našla. Počasi sva se peljala domov. Vse se je srečno izteklo, kljub temu, da je bilo prečkanje promet- ne ceste nevarno. Dušan Meznarič, 6/a, Osnovna šola. Markovci MOJA POT V ŠOLO SPOMLADI Moja pot v šolo spomladi je zelo zanimiva. Ko grem na avtobusno postajo, grem skozi gozd. Do postaje je en kilometer. Ko grem na postajo, me spremljajo kukavice, siničke, vrabčki in še druge ptice. Tudi zvončki, trobentice in mačice. Spomladi vidim mnogo zanimive- ga, zato rada hodim v šolo. Marta Korošec, 3/a, OŠ Juršinci POD GRADOM Stanujem pod gradom. Okrog nas so hribčki. Po/imi je tam dosti otrok, ki se sankajo in smučajo. Tudi jaz sem se letos smučala z izposojenimi smučmi. Ker še nisem najboljši smučar, sem večkrat padla. Zaradi tega ni- sem izgubila volje. Do naslednje zi- me bom privarčevala za svoje smu- či. Seveda tni bo morala nekaj pri- makniti tudi mamica. Zdaj je sneg že skopnel, na smučiščih je vse belo — cvetijo zvončki. Vmes so tudi trobentice. Zato so hribčki zopet polni otrok, ki nabirajo te prve spomladanske cvetice. Tako je okrog nas vedno živahno. Klavdija Sturm, 0$ Tone Znidarič. Ptuj P(K 11 MsKI >P()MIN Moje '".KiMiicc so biie /eli- ■ k". Diiir.j »scm na maihn; kn^.: .. kjet nikoli n. /manika dela. Vrsta douodkov sc je nani. :i;,> počitniških dneh. Najbolj nn je listal v .pominu dogodek, ki se ■ ga do/ivel ob Planici. Bila je ;.'pa nedelja in s sestrama sem .e odšel kopat. Pri rt ki -,e je zbralo \i;r.ko otrok. Posedali smo na kamenju, io pogovarjali in šalili. Nenadi.m.- sta dva dečka prijela fantička iz Moškanjcc in ga sunila v reko. V;i smo bruhnili v smeh. 1 antič je v; . premočen priplaval iz vode. Za; io- zil nam je s pestjo in smeha je bilo konec. Ker je bil edini nasprotnik, se je premislil, zamahnil / rok^i in odšel. Ura je odbila štiri in morali smo domov, kjer je že mukala lačna živina, ki je silila na pašo. .Na trav- niku smo se zbrali pastirji in uga- njali mlade norčije. Ko je na zemljo padel mrak, smo odgnali domov. To se je ponavljalo iz dneva v dan, dokler nas ni poklical šolski zvo- nec. Na počitnice so ostali samo še spomini. Dušan Janžekovič, 5. b 0§ Gorišnica BILA SKM BOLNA Ko sem hodila v prvi razred, me je nekega večera začelo boleti uho in grlo. Ponoči sem dobila visoko vročino. Morala sem k zdravniku. Nisem bila najbolj navdušena. Najprej mi je zdravnik pregledal uho, nato grlo. Dobila sem injekcijo in zdra- vila. Injekcije se nisem bala, teže pa sem jedla zdravila. Se danes mi tab- leta noče in noče po grlu. Nekaj dni sem ostala doma. Sošolka Milena mi je nosila zvezke, da sem si lahko prepisovala snov. Po šoli mi je bilo zelo dolgčas. Ko- maj sem čakala tisti trenutek, ko bom spet šla v šolo. Bolečine so minile, vendar sem morala ostati še teden dni doma in pridno jemati zdravila. Takrat sem spoznala, kako je človek, ki je zdrav, bogat. Helena Znidarič, 5. a 0§ Gorišnica LISA IN NJEN TELIČEK Požgečkal me je sončni žarek. Zbudila sem se in že slišala mamo, ki me je klicala:,,Irena, na pašo bo treba." Tega se nisem nič kaj raz- veselila. Hitro sem se oblekla in že stekla k prijateljicam povedat, naj me pridejo obiskat na travnik. Ko sem se vrnila domov, so bile krave že pripravljene. Preden sem jih odgnala na pašo, me je mama opozorila na Liso, ki je imela telič- ka in jo je vedno vleklo k njemu. Na travniku so me že čakale prijateljice. Ko .sem jih zagledala, sem poskočila od veselja. Igrale smo se in skrivale v bližnjem goz- du. Bilo je tako veselo, da smo na krave kar pozabile. Ko smo st naveličale igranja, smo šle pogle- dat, kaj je s kravami. Vse so .se pridno pasle, samo Liš« ni bilo med njimi. Iskale smo jo pc gozdu, v koruzi. Lise pa nikjer, Takoj sem se spomnila na njenege telička. Hitro sem zvezala krave ir odgnala domov. Ko me je na dvorišču zagledale mama, se je čudila, zakaj sen živino prignala domov. Povedali sem ji, da se je Lisa izgubila. Vpra šala sem jo, če je morda pritekla 1 teličku. Mama je ni videla. Odve zala sem krave in jih spustila v hlev Ko sem stopila za njimi v hlev, sen zagledala pri teličku Lišo, ki ga ji oblizovala s svojim dolgim raska viin jezikom. Kar toplo mi je posta lo pri srcu, ko sem opazovala t( ljubezen. Odhitela .sem poveda mami, da je Liša doma. Spoznala sem, da ima tudi živin rada svoje mladiče. Irena Znidarič, 5. MOJ PROSTI ČAS V prostem času najraje berem Tudi kvačkam rada, igram na kla vir in se igram na prostem. Prebrala sem že mnogo knjig Trenutno berem knjigo Mata Lov raka Tovarišija Petra Grče. To pre lepo zgodbo sem s sedmimi leti h gledala v kinu. Bila mi je zelo všeč Knjiga na začetku ni preveč zani miva. V sredini pa me je zelo pri tegnila. Ne morem se ločiti od nje Skoraj vse knjige so me pritegnile. Hodim h krožku za ročna dela Najprej sem skvačkala odejico zj sestrine punčke. Nato sem si skvač kala torbico 72l note. Zdaj kvačkan mošnjiček. Letos se prvo leto učim igrati n; klavir, redno moram vaditi. V deželo je prišla pomlad. Dnev so daljši in sonce je že zelo toplo Zato se tudi nekaj časa igram n; prostem. Zunaj skačemo z aumnic( ali pa se igramo klicrnje. Tudi s ko lesom sc včasih vozim. Mislim, d; svoj prosti čas porabim koristno. Eva Jurkovič. 3 b Toneta Znidariča Ptu NA>. PIONIRSKI ODRKl) Pionirski odred naše šole se ime- nuje po mladi borki Pohorskega bataljona Minki Namestnik-Sonji. 29. septembra na dan pionirjev ,mo pionirji sestavili in potrdili program dela pionirske organizaci- je in izvolili predsednika, tajnika in blagajnika pionirskega odreda. Sklepe in naloge, ki jih sprejmemo na sestankih pionirskega odbora, vestno izpolnjujemo. V tem letu smo sc udeležili več solidarnostnih akcij. Prodajali smo nalepke, zbi- rali star papir, zbirali denar za šol- ske torbice, katere smo poslali otrokom južne Afrike. S svojimi denarnimi prispevki bomo poma- gali ludi pri izgradnji doma pionir- jev. V počastitev 35-letnice ustanovi- tve ZPJ smo sc pionirji naše šole> udeležili k\i/.a, ki je imel naslov PIONIR. Tekmovala je višja in nižja stopnja. Kviz so nam pripra- vili mladinci naše šole. Pripravlja- mo sc na otvoritev .šole. katere sc zelo veselimo. Naša šola se bo imenovala po junaški parti/anki Minki Namestnik-Sonji. Nekaj pionirjev nas jc obiskalo njen dom v Rušah. Predsednica PO Anica Plavčak, 6. c razred ŽIVLJENJE NA DEŽELI Ko sem se zjutraj prebudila, sem najprej pogledala skozi okno. Sijalo je sonce. Pomislila sem: ,,Včeraj jc deževalo, danes pa bo sončno." Nebo je bilo jasno, brez vsakršnega oblačka. Ozračje je bilo .sveže in umito od včerajšnjega dežja. Vstala sem in se naužila svežega zraka. Kako sem srečna, ker so počitnice in mi ni treba biti v mestu. Pri nas je tako lepo in mi ni ni- koli dolgčas. Kajti na deželi je vsak dan dosti dela. Tako bo tudi danes. Čaka na.s delo na travniku, saj imamo pokoSeno otavo. Ko bom vse pospravila in pomagala mami nakrmiti živino, bom morala raztrositi otavo. Vzela sem vile in se napotila na travnik. Spravljanje sena ali otave je zame najlepše kmečko opravilo. Med delom lah- ko razmišljam o vsemogočih stva- reh. To sem hitro naredila in bila sem za nekaj časa prosta. Toda, ker je sonce močno grelo, jc bilo treba iti obračal. To sva naredila z bratom in nato smo počakali, da se je otava posušila. ker so se izza Boča pri podili oblaki, smo hitro spravili otavo skupaj in jo zapeljali domov. To- da, to še ni bilo vse. otavo je treba spraviti pod svisli, kar pa ni lahko delo. Ko bi bilo sedaj delo /a danes končano. Ah, kje neki. Treba je opraviti še kup drobnih opravil, ki jih ne tnoramo odložiti na jutri. Da, na deželi ni nikoli dolgčas, pa čeprav jc do najbližnjega soseda kakšen kilometer hoje. Coprav imam doma le malo pro- stega časa, si ne morem zamisliti, da bi živela \ mestu. Ko sem stanovala pri teti v mestu, sem komaj čakala petka, da sem lahko šla domov. Med temi zidovi pa za- res nc bi živela. Milena R. MOJA MAMA Moja mama je velika. Meni se zdi mlada in lepa. Posebno lepi se mi zdijo lasje. Oblečena je v kme- čko obleko. Dela na kmetiji. Na njivi koplje in reže v vinogradu. Najraje nosi modro obleko. Naj- bolj vesela je, če prinesem iz šole lepo oceno. Pri delu ji pomagam. Utrujena je vsak dan. Želim ji, da bi še dolgo živela. Rada jo imam, ker mi vse kupi in me ima rada. Ra- da bi ji dala veliko denarja, če bi ga imela. Metka Simič, 3/a, 0§ Cirkulane MOJ DOMAČI KRAJ Naš domači kraj leži med lepimi grički. Imenuje se Cirkulane. Ob- dajajo ga kraji: Gradišča, Slatina, Okič, Paradiž, Medribnik in Gruš- kovec. Mimo Cirkulan teče Bela. Izliva se v reko Dravo. Ob hudem deževju naraste Bela in poplavi. Skozi vas Cirkulane pelje lepa as- faltirana cesta. Na pobočjih haloš- kih gričev rasle vinska trta in sadno drevje. Ob vznožju gričev so travni- ki in njive. Naš kraj se mi zdi lep, celo najlepši na svetu. Valerija Zuran, PRI ZOBNEM ZDRAVNIKI Ko me je bolel zob, sem šla k zobnemu zdravniku. Morala sem počakati v čakalnici, dokler me ni sestra poklicala. Sesti sem morala na visok stol. Zobni zdravnik mi je pogledal zobe. V zobu je bila luk- nja. Mislila sem, da bo bolelo. Bo- lel pa ni prav nič. Zobni zdravnik mi je votli zob plombiral. V knjiži- co mi je sestra napisala, kdaj naj spet pridem. Edita Kostanjevec, 0§ Vitomarci NESREČA ME JE IZUČILA Z mamico sva šli k teti Kuki. Tam sem vozila Marka. Ko sem od- prla vrata in hotela noter, sem v vrata dobila prst. Mamica me je odpeljala v bolnišnico. Tam sem dobila mavec in sem Sla domov. Potem sem malotežje pisala. Zdaj je moj prst že zdrav. Vsaka šola nekaj stane. Jerneja Brenčič, l/d, 0§ Toneta Znidariča, Ptuj ZAČUTILA SEM DOMOTOŽJE Ko sem hodila v prvi razred, sem bila na počitnicah pri teti. Tam sem bila tri tedne. Ko sem odhajala z doma, mi je bilo hudo. Toda rada bi šla na počitnice in rada bi bila doma. Ko smo prišli h teti, sem bila vesela. Ko je ta dan minil in se je pričelo jutro, je teta odšla v službo. Rekla mi je, naj ne grem nikamor, toda jaz je nisem ubogala in sem vseeno odšla z doma k sosedu. Tam sem se igrala z otroci. Ko se je teta vračala iz službe, je videla, da me nikjer ni. Začela je razmišljati, kam sem odšla. Ko sem se vračala domov, je bila zelo vesela, da me spet vidi. Povedala sem ji da sem bila pri sosedu. Dopovedala mi je, naj nikamor ne hodim. Drugi dan sem bila sama. Bilo mi je najhuje. Spoznala sem, da je drugje lepo, doma pa najlepše. Marija Vidovič, 8. razred, OS Leskovec PES Pes je koristna žival in živi v svo- ji uti. Spoznamo ga po lajanju. Ljudje imajo psa zato, da jim čuva hišo. Lovski psi zavohajo sled di- vjadi. Psi imajo zelo dobro razvit voh. Pse še imajo miličniki in gor- ski reševalci. Gorski reševalci imajo pse zato, da jim zavoha ponesrečenca pod snegom. Najraje ima meso in kosti. Zelo se naveže na gospodarja. Mi imamo psa in ga imam zelo rada. Ime mu je Tiger. Majda Zebec, 3/a, OŠ ,,Maksa Bračiča", Cirkulane ŠOLSKO Kti rURNO-LMETNI- ŠKO DRUŠTVO Vsi učenci in učitelji na.Še šole smo vključeni v ŠKUD, ki smo ga ustanovili lansko leto ob sloven- skem kulturnem prazniku. Zadali smo si več nalog, katere vestno iz- vršujemo. Sodelujemo na vseh proslavah in prireditvah, ki jih pri- rejamo v šoli in tudi izven nje. Ob ick)-lctnici rojstva pesnika Otona Zupančiča bomo organizirali kviz ,,Kaj veš o Zupančiču in njegovem delu. Odbor ŠKUD-a NASTOPALA SEM Prišla sem v šolo. Nastopala sem za malo šolo. Pela sem solo. Mirko ' je bral spis. Bila sem vesela. Lizika Baum, 1. a Juršinci MI PLETEMO Mi radi pletemo. Pletenje nas uči tovaiišica Drobnič Irena. Pri krožku si tudi zapojemo, razne pesmi Nekatere deklice pletemo, nekatere pa šh^ajo. Krožek imamo včasih v telovadnici ali pa v severni sobi Po počitnicah bomo delali šaL Lidija Zmauc, 2. b Juršinci MAMA SE JE BALA ZAME Nekega deževnega dne je mama mene in mojo sestro peljala v Ptuj k zdravniku, ker sva bili bolni Mama je mene peljala na otroški dispanzer in mi rekla: „Ko boš pregfcdana, me počakaj tu v čakalnici!" Mama in Anica sta pa šli medtem k šolskemu zdravniku na drugem koncu Ptuja, Ko sem bila gotova, sem nekaj časa res čakala v čakalnici, nato sem pomislila, da je mama na mene pozabila. Zato sem se odpravila domov kar peš. Čeprav tedaj še ni.sem vedela poti, sem vseeno šla po pravi poti Ko je mama z Anico opravila pri zdravniku je šla po mene, vendar me ni bilo nikjer. Dolgo me je iskala po mestu, a me ni nikjer našla. Potem je sklenila, da bo Anico odpeljala domov, potem pa bo šla naz^ v mesto iskat mene. Ko je njen avtobus pripeljal do Spuhlje, so me dohiteli. .Mama je kar vzkliknila od veselja, ko me je zagledala. Šofer je ustavil, da sem laliko šla k mami Tedaj je bila mama najbolj v skrbeh zame. Brigta Futjan, 8/a, OS Markovci HODIM V VARSTVO Tretje leto že hodim v dijaški dom v varstvo. V varstvu moramo biti ob 8. uri zjutraj. Naloge delamo do pol desetih. Po učni uri gremo k malici. Na- to se igramo. Ob tričetrt na 12 je kosilo. Nato odidemo v šolo. V varstvu mi je všeč, ker imam tu dovolj družbe. Doma bi morala biti sama. Nada Kunštek, OŠ, Toneta Znidariča, Ptuj KADAR ŠOLSKI ZVONEC ZAZVONI Pouk se nam začne ob 13. uri. V šoli smo štiri ure. Reditelja vsak dan pospravita učilnico. Mi pripravimo zvezek in peresnico za prvo uro. Tudi tovarišica se pripravi za pouk. Vsi težko čakamo glavni odmor. Zvonec zazvoni. Tovarišica zapusti razred. Trije dečki stečejo po malico. Radi malicamo, posebno, če je kaj dobrega. Higieniki, pregledajo roke. Do zdaj smo dobili skoraj same zvezdice. Reditelj ukaže: Vsi na svoja mesta! Odvrnemu mu: Saj še ni tovarišice. Spet postane nemir. Miran pokuka skozi vrata in zakliče: Tovarišica gre! Hitro stečemo na svoja mesta. Miran .se zasmeji. Pa sem vas. Kaj? V razred stopi tovarišica. Na klopeh že imamo zvezek za nasled- njo uro. Zvonec najavi konec zad- nje ure. Spravimo se v vrsto. Na hodniku se oblečemo in obujemo. Nato gremo domov. Olga Planjšek, OŠ Videm pri Ptuju Dopisniki iz 1. r. Oš Majšperk J napisali: , NA DONAČKl (.ORI I Na Donački gori je bilo lep' Prodajal sem oro, pivo, vino. pj^^ sem na kartončke, koliko kaj stj ne. Popoldne sem šel na vrh. prvem vrhu je bila zelena travj Na drugem vrhu je bila knjiga,; katero sem se podpisal. Na tretje^ vrhu je špičasta skala, kjer setn jj raztrgal hlače. Janez Vedij, PRI { EBELNJAKU Sli smo v Dolinco. Čebelar s^ piše Puh. Ima 30 panjev. Čebele so na paši. Matico čebele skrivajo Nismo je videli. Stric je kadil. Ce! bele so koristne. Nabirajo med, Videli smo veliko mrtvih čebeli Trote imamo sedaj v šoli. Trot velik. Ima 6 nog. Ima tipalke. Trot nima žela. Trot ni nevaren, l^j velike oči. Trot ima tipalke in p«, rutnice. Trot je lenuh. Troti jedo med. Majda Kore2 PRI RIBNIKU V STANEČKI VASI V nedeljo sem bil z očkom pri ribniku. Na ribniku sva videla splav. Potem so prišli ribiči. Videla sva, kako veliko palico je imel ri- bič. Na trnek je dal kruh. Potem je vrgel trnek v vodo. Potem je dobil krapa. Drugi ribič pa je dobil majhno ribo. Moral jo je vreči nazaj v vodo. Ribo lahko vzame, če je velika 30 centimetrov. Tretjemu ribiču je krap skočil nazaj v vodo. Bilo je veliko ribičev. Pripeljali so se z avtomobili. Milan Trol PRVE POKLICNE ŽEUE LAN. SKIH PRVOŠOLČKOV V MAJ. ŠPERKU Ko bom velika, se bom izučila za natakarico. Imela bom bel predpasnik. Delala bom v gostilni, Nosila bom vino in jedi. Vsak bo moral plačati. Zato bom dobila denar. Ce sem pa doma, pa ne do- bim denarja. Majda Kore2 Ko bom velika, bom šivilja. Imela bom iglo, sukanec in blago. Šivala bom obleke, šivala bom doma. Imela bom tudi šivalni stroj. Irena Krošel Jaz bom miličnik. Avtomobile bom zaustavljal. Imel bom pištolo in tablico. Imel bom plavo obleko in zvezdo. Tudi motor bom imel. Ce kateri ne bo počakal, se boni hitro peljal za njim. Imel bom tudi Vlado Kmetec Moja prva fotografija Za odlični učni uspeh v petem razredu, enako tudi v vseh prejšnjih, sem dobila fotoaparat, i to čmo-belo umetnostjo sem bila seznanjena že v ranem otroštvu, ker je oče veliko fotografiral. Med šolskim letom sem imela le malo časa za fotografiranje. Željno sem pričakovala, da bo prišel izlet na koncu šolskega leta. No in končno smo dočakali 20. junij Odpeljali smo se v Logar^o dolino, seveda s celo vrsto vmesnih postankov. V avtobusu je bilo prgetno vzdušie. Logarska dolina je bila cilj našega izleta, zato smo ostali tam dalj časa. Bih smo pri slapu Rinka, tam in med po^o sem tudi fotografirala. Pravzaprav sva slikala oba z Ivotom. Fotografiranje naju je sprijateljilo, saj sva tudi so.šolca. Ob slapu je bilo lepo, tudi vreme. Moji sošolci med oddihom na iz.letu a vrniti smo se morali v dolino, kjer smo se okrepčali. Tam smo še ostah nekaj časa, potem smo se vrnili proti Ptuju. Zame je bil ta dan izleta zelo prijeten, še posebno zato, ker sem na izletu prvič fotografirala. Kmalu za tem je bilo tudi konec pouka in poslovili smo se za dva meseca. Ni še dolgo od tega, ko sva z očkom razvijala slike. Tudi to je bilo zame prvič, zato toliko bolj pazim na očkova navodila. Ceprav pod njegovim budnim očesom in z njegovo pomočjo, sem večinoma delala sama. Pri tem sem ugotovila, da je fotografije kar prijetno izdelovati, seveda, če imaš do tega veselje. Ceprav jc treba delati v temi, se temu hitro privadiš. S fotografiranjem sc bom ukvarjala še naprej in s še večjo vnemo. Irena Cajnko f CmVIK -7-september 1978 ŠPORT IN DRUŠTVA - 13 Kljub remiju obetaven začetek stadion NK ' Drave v Ptuju, gledalcev okrog 300, pogoji za yo dobri, sodnik Miletič (Celje); prava: Valh, Šinigoc, Turščak, Trlep, Verdenik, Tenient, Skok (^riii). Ceh, Emeršič (Brodnjak), •jvalec, Zgeč; Mura: Ribaš, Jerič, Hozjan, ^vel, Serkezi,, Baranja, Ivanič, ^oertc, (Slavic), Nagy, Kranjc, jious (Gašpar); Uvodno srečanje v republiški ljgj so igralci obeh ekip pričeli poletno in borbeno. Že v 4. {ninuti je Hvalcc z roba jg^rnetrskega prostora zadel yfatnico in Kazalo je, da domači proti kandidatom za republiški Jjaslov ne bodo igrali podrejene vloge. Peta sclekcga Drave se jc pomlajena tehnično bopim go- ^om upirala z veliko borbenostjo, '^ar smo včasih v Ptuju še kako pogrešali. V prvem deluje bila igra jivahna. V drugem delu je Živahnost v začetku nekoliko splahnela vendar se je igra kasneje icljub čestim prekinitvam ponovno lazživela. Gostje so v tem delu ijneli več od igre, vendar so igrali preveč živčno, tako da je sodnik vodstvo Mure poslal med gledalce in podelil kar pet nunenih Icartonov. Na^loh je bilo sojenje v drugem delu slabše kot v prvem. K temu so pripomogli zlasti igralci. Zmago so želeli oboji, bilo je tudi dovolj priložnosti, vendar je neodločen izid kar pravšnji. Nastop domačih igralcev, od katerih so nekateri prvič nastopili proti takšni ekipi kot je Mura, lahko ocenimo kot uspt-šen. V naslednjem kolu se bodo igralci Drave v gosteh pomerili s Kladiv arjem. 1. kotai fV^edobčinska in občinske nogometrieS^e Začetek tekmovanja v medobčinski in treh območnih nogometnih ligah rcka-acgskega dela tekmovanja na območju občin Slovenska Bistrica, Ptuj in Ormož bo v sezoni 1978/79 tekmoviUo 36 ekip. Prva bodo s tekmovanjem pričela moštva v medobčinski ligi in sicer že to nedeljo. Pari so naslednji: Boč A Hajdina, Osankarica Aluminfl, Videm - .Skorba, Grajena - Pragersko 75 in Zgornja Polskava Gorišnica. Prvo in zadnje srečanje bosta v nedeljo popoldan ob 16. uri, ostala pa dopoldan ob 10. un. V ostalih skupinah, vzhod, center m zaliod, .se bo tekmovanje pričelo prihodnjo nedeljo, 17. .septembra. Do takrat morajo vodstva ekip urediti registracgo igralcev pri medobčinski nogometni zvezi. Novost tekmovanja je tudi v stiuostni meji. V rekreacijskem delu lahko nastopajo igrici, ki so dopolnili 16 let. l.k. Predzadnja dirka v nedeljo 28. avgusta je bila v Črnomlju predzadnja dirka za državno prvenstvo v kategoriji do 125 ccm in do 50 ccm. Udeležili so se je vsi najboljši, med njimi tudi vsi Ptujčani, razen v kategoriji do 50 cchi, v kateri spet niso smeli nastopiti mlajši tekmovalci od 16 let. Ze po prvem startu je prišlo do prerivanja, v katerem je Tržičan Belhar onemogočil našega tekmovalca Cuša, da bi se prebil naprej. Takoj za tem je padel Simon Habjanič, na kar je prišlo do množičnega padca. Tako so bili naši po prvem krogu zelo slabi, saj je bil najbolje uvrščeni Ptujčan C"uš na devetem mestu. Z zelo dobro vožnjo se je do konca prve vožnje prebil na četrto mesto, ven- dar bi bilo lahko še boljše, če bi dirka trajala vsaj še dva, tri kroge. Po nesrečnem začetku se je na koncu prvega dela dobro uvrstil Simon Habjanič, ki je bil peti. Marjan Frangež je spet imel težave z motorjem, saj mu je že na začet- ku dirke blokiral menjalnik, zato je ves čas vozil v drugi prestavi in še zelo tvegano, tako, da se je na koncu prve vožnje uvrstil celo na zelo dobro deveto mesto. Janez Habjanič je bil po prvem delu dirke trinajsti, Zvonko Purg pa sedemindvaj.seti. Nato so štartali tekmovalci do 50 ccm, kjer se jc naš lekmovalec Darjan Vesenjak uvrstil na šestnajsto m.esio. Za njimi so prišli na štart druge '..jžnjc tekmovalci v razredu do 125 ccm. Ponovil se je prizor iz prve dirke. Prišlo je do množične- ga padca, približno šestih tekmovalcev. To pot je organizator dirko prekinil in ponovil štart. Zaradi ponovljenega štarta, so tekmovalci vložili protest, .saj bi lahko potem prav tako prekini štart v prvi vožnji. S tem je bil še najbolj oškodovan Ptujčan Cuš, ki je skupaj z Preda- nom kot prvi in drugi vozil daleč pred zasledovalci. V ponovljenem štartu je najbolje potegnil .Marjan Frangež, ki je pozneje žal padel in se je kljub temu uvrstil na šesto mesto, kar je zadostovalo, da je bil v skupnem seštevku peii. Zaradi slabega drugega .štarta je Cuš prevozil ciljno črto peti, kar mu je v skupni uvrstitvi prineslo četrto mesto. Simon Habjanič ie v drugi vožnji imel nesrečo, ko je padel in so čezenj peljali trije tekmovalci. Zaradi tega je bi! v drugi vožnji petnajsti. Slaba druga vožnja mu je pokvarila uvrstitev, bil je deveti. Nesrečo je imel tudi Zvonko Purg, kar se je poznalo tudi pri skupni uvrstitvi. Naš predstavnik do 50 ccm Dar- jan Vesenjak jc bil v drugi vožnji petnajsti, v skupni uvrstitvi pa štirinajsti. Rezultati pr\'e in dmge vožnje v razredu do 125 ccm: prvi Drago Predan, Orehova vas; drugi Pavle Mirkovič. Zabok; tretji Andrej Mayer, Velenje; četrti Rojko Cuš, Ptuj; peti Marjan Frangež, Ptuj: ... deveti Simon Habjanič, Ptuj; ... trinajsti Janez Habjanič Ptuj; ... sedemindvajseti Zvonko Purg, Ptuj. Bojan Rode Stre!ja?i|e iia umetne golobe Ciani lov.ške družine Ptuj so v zadnjem času vse bolj aktivni. Tako so med drugim v nedeljo, 3. septenVbra na strelišču Mestni log pn Pinčaijevem mlinu na desni strani Drave uspešno izvedli mcddružinsko tekmovanje lovcev v streljanju na umetne golobe. Vreme je bilo tekmovalcem in obiskovalcem zelo naklonjeno, kar potrjuje tudi število tekmovalrcv. Kar 126 se jih je zbralo, prišli pa so iz ormoške, slovenjebistriške, maribor.ske ter seveda ptujske. ol>čine,zbraniv 15 ekipah. Lovci so tekmovdi v treh konkurencah in sicer ekipno, posamezno in za posebno nagrado. Po izredno zanimivem vočumem tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: V ekipni konkurenci so s 35 zadetimi golobi dosegli prvo mesto člani ekipe LD Jože Lacko IHuj, za njimi so s 34 zadetki na drugem mestu pristali člani L D Kog, na tretjem mestu so s 32 zadetki obstali člani LD „Boris Kidrič" Kidričevo, peta je bila ekipa LD Ptuj in šesta ekipa LD Zavrč. V posamezni konkurenci se je najbolje odiezal Rajšteger, na drugem mestu je pristal Rudi Belšak, na tretjem pa Plaveč. Vsi trije so zadeli po 10 golobov. Na četrtem m petem mestu sta pristala Tušek in Hlupič, oba z devetimi zadetki. Za posebno nagrado Ptuja jc bila konkurenca posameznikov nekoliko močnejša. Favorit Janko Rožmarin pa tudi tokrat ni razočaral, saj je nagrada obstala v njegovih rokah, prislužil pa si jo je z 10 zadetimi golobi. Na dnigem mestu je pristal Rudi Rakuša, na tretjem Franc Fuijan. na četrtem Zoltan Raj h, na petem pa Srečko Gojkovič. Vsi najbolje uvrščeni so prejeli pokale in priznanja ter številne praktične nagrade, ki so jili prispevale OZD in zasebniki. M. Ozmec Tekmovs^e v strelišču Mestni bg jc potekalo celo dopoldne. /oto: 1.-. Czmec ZAMET:DRAVA 21:17 (12:7) Rokometašice Drave so v 11. zvezni ligi nadvse uspešno in vzpodbudno prestale ognjeni krst. Nastop proti renomirani ekipi na njenem terenu je presenetil celo I domače strokovnjake, ki niso pri- čakovali od novinca takšnega odpora. Mlade neizkušene igralke Drave so pričele poletno ter z dopadljivo in zrelo igro bile enakovredni nas- protnik. Proti polčasu so popustile in dovolile, da so si domačinke za- gotovile vodstvo 5 golov, V nada- ! Ijevanju pa je bila igra enakovred- na in so z dobro obrambo ter pre- mišljenimi protinapadi odločile v svojo korist. Tekma je bila izredno fair saj so bile dosojene le tri sedemmetrovke. Pred 1(X) gledalci sta tekmo vodila sodnika Miškuhn J. in Miškulin B. iz Zagreba z napakami. Za Zamet so bile uspešne Maras 7, Poljičanin in Gojkovič po 4, Djuknič 3, Ivoševič 2 ter Jovanovič 1 gol; za Dravo pa Haložan 6, Mumlek 5, Cerne 3, ! Havlas 2 in Krivec 1 gol. savinjskarptuj 17:13 (8:6) ! Ženska selekcija-ekipa Ptuja, ki nastopa v slovenski ligi-vzhod je prvo prvenstveno srečanje v Žalcu izgubila. Mlade neizkušene igralke, Ifi nastopajo v tem tekmovanju se •f^ijo za borbe med svojimi sovrst- nicami, ki nastopajo v IL zvezni li- Zadetke za Žalec so dosegle Uranka 8, Plasken 6, Zabukovnik 2 in Jug 1 gol za Ptuj pa Vičar 6, Levičnik 3, Krajnc 2, Cuš in Novak po 1 gol. VELIKA NEDELJA:DRAVA 18:19(9:11) Mladinci Drave so v prvenstveni tekmi premagali svoje sovrstnike v gosteh. Tesno vodstvo so obdržali skozi vso tekmo, igrali pa so slabo v obrambi ter dovolili, da so do- mačini dosegali gole. - anc V poletnem premoru državnega prvenstva so trije jugoslovanski vrhunski tekmovalci koristno izra- bili, da si pridobijo mednarodne izkušnje. Njihov nastop med sve- tovno elito na dirkah za svetovno prvenstvo je bil uspešen, saj so Pe- ter Segula, Niko Šinkovec in Matjaž Globočnik na 7300 km dol- gi poti nastopili v Švedski v Stocholmu, v Finski v Hevyrku in v SSSR v Leningradu. V Stocholmu je zmagal Hudson — Anglija, Se- gula 19. mesto, Globočnik 20, Šinkovec brez uvrstitve. V Hevyrku je zmagal Hansen — švedska, šegula 18. mesto, Glo- bočnik 21. mesto, Šinkovec je bil ponovno brez uvrstitve. V Leningradu je prav tako zma- gal Hansen — Švedska, Šinkovec 14. mesto, Globočnik in Segula pa sta morala zaradi okvare motorja odstopiti. Na vseh dirkah je nasto- palo 35 tekmovalcev iz 14 držav, na dirki v Leningradu si je tekmovanje ogledalo nad 100.000 gledalcev. Dirki v švedski in Finski sta bili na peščeni stezi, dočim je v SSSR bil steza travnata. Tekmovalci so bili deležni gosto- ljubja, imeli pa so priložnost spoznati najboljše tekmovalce v motokrosu, ki so jim tako z nasveti kot drugače pomagali. Koristila jim bo pridobljena tehnika vožnje, izboljšave v tehničnem pogledu tek- movalnih strojev in v praktičnosti. Vsi tekmovalci so prejeli od Pibelli — Španija nove gume — plašče za kolesa v testiranje, ki so se zelo dobro obnesli. Ob vtisih s te turneje so menili, da je trda borba med profesional- nimi tekmovalci, in da tekmovalci kot amaterji nikakor ne morejo biti konkurenčni. Pretežno so ti tekmo- valci tovarniški dirkači, ki imajo večje možnosti in pogoje za uspeš- no nastopanje. Ob t.TO pa so prišli do spoznanja, da so tekmovalci dostopni ljudje s katerimi jih veže- jo prijateljske vezi. anc Ob obletnici prvega vzpona na vrh Triglava, Pi^d 200 leti, ko so prvi prestopili na vrh, Bohinjci: Štefan Rožič, Matija Kos, Luka Koro- ne in Lovrenc Willomitzer. Odločili smo se, da gremo kot delegacija PD Kidričevo, na to svečanost na vrh Triglava. V P«tek 25. avgusta 1978 smo se odpravili na pot. ^ Savice smo začeli našo pot prek Komarče in *ijatorja, do Vodnikove koče, kjer smo prespali Pfvi dan. Drugi dan nas je vodila pot proti Planiki pod Triglavom. Prispeli smo na vrh Triglava okoli 9. ure, kjer je že čakalo množica na svečano proslavo. Po kratkem času, ob 10. uri je spregovoril pred. PZS Miha Potočnik in orisal pot štirih srč- nih planincev pred 200 leti. Po govoru je zaigrala godba in zapel je tudi planinski oktet. Po eni uri na vrhu Triglava smo se vračali nazaj v dolino proti Planiki in proti Bogatinu in sedmerih jezer, kjer smo prespali. V nedeljo, 27. avgusta, zgodaj zjutraj nas je pot vodila proti Komnem in v Savico, proti Bo- hinju, na svečano prireditev, k odkritju spomenika štirim srčnim tovarišem. Še kakšen posnetek in med potjo smo še obiskali Vrbo, rojstni kraj Prešerna in se z lepimi spomini vra- čali domov, z željo, da še se vračamo v lepe slo- venske planine. Besedilo in posnetka: Zoreč Konrad Množica na vrhu Triglava JI«' w 4 * sjCf- ; Delegacija planinskega društva Kidričevo na vrhu Triglava V Šentvidu pri Stični se je 3. septembra pričel drugi del tekmovavnj za državno prvenstvo v motokrosu do 250 ccm. Od ptujskili tekmovalcev sta vozila Peter Šegula in Silvin Vesenjak. Proga v Šentvidu je zelo dolga. Bila je tudi suha m trda kot kamen, tako, da je bilo mnogo hujših padcev. Prepričljivo je zmagal novinec v ligi Magan Avbeg (Slovenija avto), pred Šinkovcem - Orehova vas. Državni prvak Leno Šoštarič je bil šele šesti. Mislim, da je že sam .poznal, da v tako hudi konkurenci letos v državnem prvenstvu ne more računati na prvo mesto. Boris Fras se je uvrstil na dobro peto mesto in Silvin Vesenjak je bil sedmi, Peter Segula enaj.sti in Milko Vesenjak dvajseti. Enajstega mesta Petra Segula ne smemo jemati kot neuspeh, S£y je v zadnjem krogu imel nesrečo, upamo, brez hujših posledic. Peter Šegula jt- že pred dirko izjavil, da mu takšna proga ne leži, kar se je tudi kasnge izkazalo. Upamo da bo na nadedigih treh dirkah (kolikor jih je še do konca državne^ prvenstva) u^el popra- viti svojo, zaenkrat sla^ «upno uvrstitev. Vozili so tudi tekmovalci v drugi ligi do 250 ccm. Adolf Jerič je bil v skupnem seštevku odličen deveti. Mesto pred Jeričem pa sije priboril Janko Štrafela. Besedilo in posnetek: Bojan Rode Peter Šegula, skok v Šentvidu. Tečaji za traktoriste in kolesarje z motorjem Avto moto društvo Ptuj pripravlja tečaje za traktoriste in kolesarje z motorjem, ker je po podaikih še vedno dosti občanov, ki so brez predpisanega znanja o prometnih predpisih oziroma brez potrdi- la—dovoljenja za opravljanje vozil na motorni pogon. Prav gotovo je v interesu vseh uporabnikov cest in tudi krajevnih skupnosti, da si občani pridobijo potrebno znanje cestnoprometnih predpisov in da bo čimmanj kršiteljev, ki zaradi neznanja predpisov o varnosti v cestnem prometu spravljajo v nevarnost sebe in druge udeležence v prometu. Po podatkih oddelkov in postaje milice Ptuj je teh kršiteljev dnevno zelo veliko, žal pa se večkrat nekateri prekrški končajo tragično, tudi s smrtnimi izidi. Avto moto društvo Ptuj se je odločilo, da omogoča vsem, ki še nimajo potrdila oziroma dovoljenja, da-v jesenskih in zimskih večerih organizira na sedežih krajevnih skupnosti tečaje teorije. Predavanja se bodo pričela takoj, ko bo 30 do 35 prijavljenih kandidatov za traktoriste in kolesarje z motorjema Na sedežih krajevnih skupnosti bodo na krajevno običajen način objavljene podrobnosti, prijave pa bo sprejemale za to določene osebe. Vsi zainteresirani naj se čimprej prijavijo in tako zagotovijo sebi in drugim varno vožnjo. anc 14-ZA RAZVEDRILO /.september 1978— ^EDNIK OGLASI IN OBJAVE - 15 v NEDELJ010. SEPTEMBRA V PTUJU NA STADIQNU„DRAVE" Srečanje gasilskih pionirjev podravske regije Občinske gasilske zveze Maribor, Lenart, Ormož in Ptuj so prijavile skupno 73 desetin. Po lanskem sklepu občinskih gasilskih zvez iz podravske regije občin Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica je bilo prvo srečanja v Mariboru, letošnje sre- čanje v Ptuju je drugo in naslednja srečanja bodo vsako leto v drugi gasilski zvezi. Namen srečanj je in bo ostal, predstaviti javnosti uspehe preventivne vzgoje mladine za varovanje pred požari in škodo, ki jo požari povzročajo in predsta- viti desetine iz posameznih zvez, opremo, s katero vadijo in tudi mentorje, ki so posredovali svoje znanje pionirjem, posebej še šolska vodstva in učitelje iz šol. Skratka predstaviti vse, kar omo- goča množično akcijo za gasilska pionirska srečanja in tekmovanja. Kot je za varnost v prometu nujna vzgoja mladine, da se ne bi ponavljale dnevne nesreče, je tudi nujna vzgoja mladine, da ne bodo otroci povzročitelji požarov v stanovanjih in v gospodarskih poslopjih, kar povzroča prizadetim težko odpravljivo materialno škodo. Cilje preprečevanja možnosti za požare je bilo doslej mogoče doseči s tečaji za pionirje in za mladino ter z izpiti, ki potrjujejo pridobljeno znanje in praktične preventivne izkušnje, pa tudi s pridobljenim nazivom mlajši oziroma starejši pionir. Uspehe je dosegla lani in letos akcija tekmo- vanja za značko ,,Preprečujemo požare," ki se že več let ponavlja. Glede na množičnost pionirjev in dosežene uspehe v akciji za večjo varnost pred požari je potrebno pohvaliti vse gasilske mentorje, ki so pomagali doseči take uspehe, šolska vodstva in učitelje po šolah Destrnik, Franca Osojnika in Toneta Znidariča v Ptuju ter Martina Koresa v Podlehniku in v Leskovcu, za dober uspeh znanja in požarne preventive je prejelo značko 1613 učencev. Po gasilskih društvenih je opravilo izpit 508 pionirjev. Sedanjim skoraj petini učencev po šolah na območju občinske ga- silske zveze Ptuj bodo nedvomno sledile sčasoma Se ostala 4/5 in vpliv take množičnosti se bo prav gotovo Se bolj odražal na varnosti pred požari. Praktično se pripravljajo pionirji za tekmovanja z uporabo vedrovk, male motorne brizgalne TOMOS, s hidrantom po vaseh, kjer je že vodovod, k športnemu delu priprav pa štejemo štafeto za prenos povelja itd. Letos je so- delovalo na občinskem tekmovanju 90 desetin pionirjev in mladincev. Petnajst desetin bo sodelovalo na letošnjem re- publiškem tekmovanju, ki bo 24. septembra v BREŽICAH. K skrbi za vzgojo gasilskih pionirjev in mladincev štejemo tudi skrb za rekreacijo. Vsako leto je tudi z območja občinske gasilske zveze Ptuj na letovanjih v organi- zaciji republiške gasilske zveze več pionirjev in mladincev. Letos je letovalo na Debelem rtiču pri Ankaranu 53 pionirjev in pionirk. Na srečanje 10. septembra 1978 v Ptuju na športnem stadionu ,,Drave" bo prispelo iz občinske gasilske zveze Maribor 25 desetin, Lenart 10, Ormož 8 in Ptuj 30 desetin. Z njimi so povabljeni na srečanje tudi starši pionirjev in mladincev in vsi prijatelji gasilskih in šolskih prizadevanj za vzgojo mladine in za večjo varnost pred požari na podeželju in v mestu. J. Vrabl Vojaki v Ptuju imajo svoje glasilo z julijem letos so vojaki vojne pošte v Ptuju začeli izdajati svoje gasilo ARTILJERAC, ki izh^a mesečno. Že prve številke kažejo, Tovariško srečanje na letališču v Moškanjcih Po zadnjih volitvah, tako v družbenopolitične skupnosti kot v družbenopolitične organizacge, je prišlo do precgšnjih kadrovskih sprememb v občinah pa tudi širše, ker pač načelo rotacije moramo s-poštovati in dosledno upoštevati. Tako je tudi na ravni medobčinskega sveta podravske regge prišlo ah prih^a do kadrovdcih sprememb, ko po- samezni vodilni družbeni delavci odhajajo na druge dolžnosti. Tovarištvo, ki je povezovalo ljudi pri delu na odgovornih delovnih mestih je prišlo polno do izraza tudi prejšnji teden na letališču v Mo3canjcih. Tu so se namreč zbrali na tovariškem srečanju vodilni druž- benopolitični delavci iz občin in medobčinskega sveta, da bi se skupaj poslovili od tovarišev: Mirana Potrča, Staneta Gaveza, Stane Gavez, predsednik MS SZDL Maribor stopa v letalo foto: zk Mira Zupančiča in Matevža Muleja, ki odhajajo na druge odgovorne delovne in politične dolžnosti. Na letališču v Moškanj- cih so bili gostje Aerokluba Ptuj, zato so jim ptujski letalci omogočili tudi polete nad Ptujem in njegovo slikovito okolico. Brigada 10. kongresa ZSMS Medtem ko so zvezne in republiške mladindce delovne akcne po vsej domovini že zakgučene, je občinska konfe- renca ZSMS Ptuj še pripravila lokalno delovno akcijo, ki se bo začela jutri. Mnogi ptujski brigadirji, ki so letos sodelovah na Brkinih in Mariovem v Makedonp se bodo združili v brigadi, ki se bo poimenovala po bližnjem desetem Kongresu slovenske mladine. Se- dež lokalne MDA bo v brigadir- skem domu v Dornavi. od tod se bodo brigadigi vsak aan vozili v Dolane pri Cirkulanah, kjer bodo kopali vodovodni jarek proti novi tovarni, ki jo še gradijo. Delali bodo teden dni in v tem času bodo predvidoma izkopali 300 metrov vodovodnega jarka na zemljišču, kjer je strojno kopanje zaradi neprimernega terena one- mogočeno. Predvideva o, da se bo te MDA udeležilo okro^ 70 b/igadiijev, saj je srednješolski zavod' 1 omogočil sodelovanje dgakov-brigadujev, temu pa so se pridružile še mnoge delovne orMinizac^e. Čeprav bo ta lokalna MDA trajala le teden dni, se bodo poleg dela na trasi brigadirii ukvaijafi tudi z drugimi dejavnostmi. Posebno pozornost bodo posvetili obravnavi predkongresnih doku- mentov. sai bp celotna aken a pomenila manifestacijo ptujske mladine pred 10. kongresom ZSMS. B. VODUŠEK 10. september - rojstni dan naše mornarice Ob jubileju naše vojne mornarice in pomorstva bodo v teh dneh vzdolž celotne jugoslovanske obale in na otokih, številne priložnostne prireditve. Letošnje prireditve nosijo tudi obelege 35-let- nice prik^učitve Slovenskega primoija, Istre, Reke, Zadra in nekaterih otokov k domovini. Osrednja slovesnost bo 9. in 10. septembra na Lošinju, kjer bodo odkrili spomin^o grobnico padlim borcem najmočnejše ladje partizanske mornarice „Crve- na zvijezda". Večje prireditve pa bodo tudi v Boki Kotorski, Sibeniku, Splitu, na Reki, v Pulju ter na otoku Lastovu in v Podgori. V soboto na stadionu RK Drava DRAVA-KRKA Igralke RK Drave se bodo tokrat prvič predstavile domačemu občinstvu v drugoligaški konkurenci. Njihove nasprotnice bodo i^alke Krke iz Novega mesta, torej bo to srečanje derbi slovenskih ekip. Po srečanjih prvega kola lahko sodimo, da bo sobotna tekma zelo zanimiva in vsekakor vredna ogleda. Srečanje se bo pričelo ob 19. uri,predtem pa se bo v okviru tekmovanja v vzhodni skupini republiške rokometne lige selekcga Ptiga pomerila z Velenjem. Tako izgleda naslovna stran „Artiljerca" da bo glasilo za bralca tako po vsebini kot po obliki zanimivo. Čeprav Artijerca izdaj o v ciklostilni tehniki, je opremljen s številnimi risbami, ilustracijami in karikaturami. Po vsebini obsega politični komentar in druge aktuahie dogodke na družbeno- političnem področju, bodisi v ptujski občini, v Sloveniji, SFRJ ali na mednarodnem področju. Nekaj strani je namenjenih tudi kulturi, kritiki in doživ^^em iz vojaškega življenja. Precejšnji del glasila je namenjen tudi razvedrilu, z rubrikami ,JPortret vojaka". „Iskrica iz baterij", humor, križanke in podobno. Zadnja stran pa je namenjena predvsem poezgi mladih vojakov. „To je eden od načinov, da se medsebojno zbližujemo, se kar najbolje razumemo in pozna- vamo" je zapisalo uredništvo v uvodu prve številke, vsebina potijuje, da to poslanstvo glasilo tudi izpolnjuje. Zlati par iz Destrnika Na matičnem uradu v Ptujuje bila v soboto slovesnost ob razglasitvi za zlatoporočenca FRANCA in EME HEDL izDestrnika 19. Franc je bil rojen 7. novembra 1900, po poklicu urar, sed^ upokojen, Ema pa je bila vseskozi gospodinja. Imela sta dva otroka, sedaj pa ju razveseljujejo 4 vnuki in en pravnuk. Ema in Franc Hedl sta si znova nadela prstane tako kot pred petdesetimi leti Foto: Langerholc RODILI SO: Anica Toplak, Levanjci 35 - dečka; Štefka Koser, Janežovci 8/a - deklico; Magda Babšek, Majšperk 30 - Ingrid; Ivana Voga, Sikole 25/c - Moniko; Marija štrucl, ISiverce 13 - Mirka; Milena Praprotnik, Pivkova 19 - dečka; Marija Jeza, Podlože 53 - dečka; Marija Nemanič, Tomaž 10 - Damira; Zdenka Bogša, Cuber 22, Ljutomer - Mihaelo. POROKE: Vidoje Radičevič, Slovenski trg 4 in Daqa Dragar, Rogaška 4; Anton Kramberger, Lovrenc na Dr. polju 27 m Marija Auer, Mihovce 12; Martin Pulko, Strajna 35 in Milica Hrnec, Sedlašek 20. UMRLI SO: Ivan Zidarič, Središče, Sloven- ska 73, roj. 1905, umrl 26. avg. 1978; Anton Malinger, Gerečja vas 73, roj. 1913, umrl 31. avgusta 1978; Antonga Zmauc, Sakušak 78/a, roj. 1895, umrla 29. avgusta 1978. TEDNIK izdaja zavod za časopisno ir radijsko dejavnost RADIO-TED MIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja urednišk odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefor (062) 77-079 in 77-226. Celoletne naročnina znaša 150 dinarjev, zc tujino 250 dinarjev. Žiro račur SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska ČGP Mariborski tisk. Ne podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometL spada TEDNIK med proizvode, Zc katere se ne plačuje temeljn davek od prometa proizvodov. V SOBOTO POPOLDAN Mednarodni atletski miting v okviru praznovanj ob 7 O-letnici organizirane telesnovzgojne dejavnosti na našem območju pripravljajo dani TVD Partizan Ptuj mednarodni atletski miting. Povabili so.atlete in atletinje iz Madžarske, Avstrge in naše tekmovalce. Miting se bo pričel v soboto popoldan ob 15.30 na stadionu Drava v Ptuju. IJc. Več prodajalcev kot kupcev V klubu mladih v Ptuju so prejšnji teden orjganizirali prodno rabjenih šolskih knji^g in drugihj)otrebščin. Zbralo seje precej pionirjev, ki so knjige prodajni po poloAdcni ceni", žal pa je bilo prod^alcev skoraj več kot pa kupcev. Tudi to po svoje kaže na naš standard. zk Popevke Vesele jeseni Organizacijski odbor za pripravo tradicionalne Popevke vesele jeseni je že določil datum letošnje prireditve. V dvorani B maribordcega sejmišča se bo v soboto, 16. septembra pomerilo 16 najboljših narečnih popevk, ki jih je strokovna komisija zbrala med 61 pri^elimi prijavami. Med izvajalci so že stari znanci te prireditve in dva debitanta Dušan Kobal in Geza Karlatec. Tudi avtoiji glasbe in besedil so v večini primerov isti kot lani. Kljub temu se nam tudi letos obeta kar zanimiva Vesela jesen. - OM Teden od 28. avgusta do vključno 4. septembra 1978 je na cestah oijega območja ptujske občine zahteval kar 6 prometnih nesreč v katerih so posredovali miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov. V nesrečah je bilo 6 oseb laije, tri pa huje telesno poškodovane. Smrtnih žrtev tokrat ni bilo. Med glavne vzroh" nesreč sodijo tokrat izsiljevanje orednosti, vinjenost, prehitra vožnja in neprevidna vožnja voznikov traktorjev. Skupna materialna škoda na vo- zilih je bila tokrat ocenjena le na okoli 11.500 dinarjev. trcil v parkiran avto- mobil V ponedeljek, 28. avgusta se je zgodila huda prometna nesreča na Potrčevi cesti v Ptuju. O- koli 20.05 je peljal voznik kolesa z motorjem Jožef ArnuS iz Gomile 2 po Potrčevi cesti proti Rogoznici. Na Potrčevi cesti, pred križiščem s cesto k bolnišnici Arnuš ni opazil pred seboj parkiranega avto- mobila, ter je zaradi prehitr vožnje in domnevne vinjenosti z vso silo treščil v zadnji del osebnega avto- mobila, last Danila Zupaniča iz Spodnje Hajdine 57. Pri trčenju je Arnuš dobil hude poškodbe, na avtomobilu pa je za okoli 5.000 dinarjev. padel S traktorja Huda prometna nesreča se je zgodila v četrtek 31. avgusta na magistralni cesti v Gorišnici. Voznik traktorja Stanko Pigner iz Zamušanov 10 je vozil s priklo- pljenim kmečkim vozom iz smeri Ormoža proti Ptuju. Na vozu je sedel na vrečah apna Milan Pigner prav tako iz Zamu- šanov. Ko je voznik v Gorišnici zavijal na desno na stransko cesto je sopotnik padel z voza na vozišče in se pri tem hudo poškodoval. Sedaj se zdravi v ptujski bolni- šnici. s kolesom pred avtomobil V petek, 1. septembra se je zgo- dila huda prometna nesreča pred TGA v Kidričevem. Kolesar Anton Rampre iz Njiverc n. h. je peljal iz TGA proti Apačam. Pred kri- žiščem ni ustavil pred prometnim znakom STOP in je peljal naprej. Pri tem je zaprl pot vozniku oseb- nega avtomobila Vladimirju Kori- tniku iz Ptuja. Pr trčenju je dobil Rampre hude poškodbe. Navozilu pa ni večje materialne škode. ODTRGALO ZADNJO OSOVINO Isti dan v petek, 1. septembra je prišlo do hude prometne nesreče s sicer lažjim izidom na magistralni cesti v Borovcih. Voznik osebnega avtomobila Miloš Lisula iz Novega Sada je ob 9.25 vozil v smeri proti Ptuju. Zaradi dotrajanosti vozila mu je po vsej verjetnosti odtrgalo zadnjo nosilno osovino dveh koles. Zaradi tega ga je zaneslo na desno stran na njivo, kjer se je vozilo prevrnilo in obsta- lo na strehi. Na vso srečo, kljub veliki hitrosti, nobeden od potni- kov v vozilu ni bil huje poško- dovan. Lažje poškodbe so dobili voznik Lisula, njegova žena Olga, ter Ivan Jeremič in njegova žena Nada — vsi iz Novega Sada. Materialne škode na vozilu je za okoli 6.0000 dinarjev. -OM Prizorišče nesreče v Borovcih, ko Je vozniku plavega Peugeota odtrgalo zadnjo nosilno osovino med vožnjo. Foto: M. Ozmec vreme do nedelje 17. septembra 1978 Prvi krajec bo v nedeljo, 10. septembra ob 4,20. Napoved: Še naprej bo lepo vreme, le v sredo in v četrtek bo nek^ ur oblačno. V sredini tedna bodo otoplitve, zlasti čez dan, noči pa bodo še naprej hladne.