Leto LXXV„ K. 18 Cena 40 cer" UREDNIŠTVO EN IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ta oglate ls Kraljevine (tanj« tn UNIOVE PUBBI.ICITA ITAIJANA 8. A.. MILANO UPRAVA: LJUBLJANA. PUOCSNUKVA OUCA a, —TELJCFON: SI-22, 11-23, U-24, 21-2A M Sl-2*. — Ixnaja vaaa dan opoldne. Mesečna naročnina *.— L*. Za inozemstvo: 15.20 L*. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pabblicita di provenienza italiana od estera: UNI O VE PUBBLICITA ITALIANA 8. A., MILANO. Combattimenti in Cirenaica PRODIRANJE JAPONCEV NA VSEJ ČRTI Le lormazioni aeree intervenute in appoggio dell'azione terrestre — Malta nuov; II Quartier Cienerale delle Forze Arma-tc comunira in dala di 22 gennaio il se-guente bollrttino di ruerra n. 599: In Cirenaica da ieri sono in rorso combattimenti tra le formazioni motocorazza-to italo-srermanirhe rhe hanno sferrato un attacro e le antistanti unita nemiche. Forma7Joni aeree delTAsse. intervenote fn appo^^io dellarione terrestre hanno kattuto intensamente e ripetutamente truppe in ritirata. concentramenti di me/-zi. postazioni dartiulirria. depositi e centri logistici. L'aviazione cermanioa ha bombardato aerodromi e installazioni portuali dell'iso-la di Malta: alcuni incendi sono divam-pati: in combattimento un Hurricane č sfato abbattuto. 1'na incursione avversaria so Tripoli ha causato pravi durmi. Borbe v Cirenaiki Skupine letalskih sil posegle v operacije na kopnem — MalM znova bombardirana Glavni -tar. Italijanskih Oboroženih Si! je objavi! 22 januarja naslednje vojno poročilo 5tev. 599: Od \(»rai v,, v trku v Cirenaiki borbe motoriziran h in oklopnih italijansko-nem-ških oddelkov ki «»o napadli nasproti stoječe sovražne edinice LetaNki oddelki osi. ki so podprli ak-e:je n_i kopnem. so močno in ponovno bomhariiiraii umikajoče s«' čete. zbirališča vozil, topniške postojanke, skladišča in lobistima »redSča Xem.»ko letalstvo je bombardiralo letališča in pristaniške naprave na otoku Malti. Izbruhnili so požari. V letalskih bojih je bi! sestreljen en Hurrican. Sovražni letalski napad na Tripolis ni povzroči velike škode. Zasluge generala Romela Man^kmn, 2^. jan. s. Vsi lisrfi obširno po-- - jo o riai ketn oblikovanju generala Ro--Munchcner NeucMe Nachnchtcn« pišejo, da je vest o tem odlikovanju ves nemški nanxl sprejel z zadov Ijstvom. Celotno vn/nost u«pchm- gen era'a R omela v napadih in obrambi no afriških tleh ho prima spoznala s«?Ie zgodovina. Cšcnei-a Romei ie bil s svojimi četami v kritičnem položaju, ko so angleške sile pričo?« z veliko ofenzivo, da bi prepocHc će r e oni iz Afr ke. Ogromna količina čet. tankov, top- n tva in letal je bita koncentrirana in bi popolnoma zado'čala za prepod:tcv rt ali -.'ansfco>nemŠk:h čtt. Toda v enem tednu najhujših bitk ni moče1 sovražn;k doseči nobene vtrate^-ke odločitve ter jc d-ovege! •iimo nepomembne taktične uspehe. C # en era 1 Romei se je znal z uspehom zoper^tavijati nasprotniku ter jc dosegel zmago, ki jo ne bo mogoče nikoli dovolj ceniti. Izjalovili so se poskusi Anglije za dokončno odstranitev izredno težke afriške fronte s popolnim porazom i tal i jansJco-nemških divizij da b' bile osvobojene sile lahko premeščene na druge fronte, zlasti na fronto v vzhodni Aziji. Nemško vojno poročilo Uspešni protinapadi ob D on en, v srednjem in severnem odseku vzhodne fronte — Angleški poraz v Cirenaiki Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. jan. Vrhovna poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje rojno poročilo: N'a Krimu »e je ponesrečilo več sovražnikovih sunkov proti ohkolitveni fronti pred S« \ t-stnpoljem. Na fronti ob Donru. kakor tudi v srednjem In nevernem odseka vzhodne fronte se nadaljujejo v hudem mrazu obrambni boji. Odhiti »»o bili mnogoštevilni sovražnikovi napadi, lastni protinapadi so bili uspe^nJ. FTed Leningradom so se ponesrečili ponovni poiz!xu«*i izpadov sovjetskih sil. Pri m. —tu K«-reu so poškodovala nemška letala z I .»mhanii večjo sovjetsko trgovsko ladjo. t*ri orx>ro^rnih tsrvtOnlSKlb poletan ruul morjem oh Angliji so potopila nemftlca bojila letala pred škotsko severno zapadno obalo trgovsko ladjo s fiOOO hr. re*. tonami tn premogovni pomik s 600 hr. rep. tonami. Pred angleško južnozapadno obalo Je bila z bombami poškodovana večja trgovska ladja. Na nekem otoku pred Shetlandskim otoejem so nemška bojna letala dosejrla več zadetkov na pristaniških napravah. V severni Afriki so nemško.italijanske oklopne eete napadle s presenetljivim sunkom pred našim; postojankami v Cirenaiki razvrščene angleške sile ter jih pognale nazaj. Sovražnik se je umaknil v begu proti Agedafoiji. Močni oddelki nemškega in italijanskega letalstva so posegli v boje na zemlji ter so bombardirali zbirališča sovražnikov čet in oklopnih vozil. Ob egiptski meji so bila bombardirana angleška skladišča zalog-. Sovrainik je metal v poslednji noči bombe na stanovanjske okraje na severno-zapad nem nemškem obalnem ozemlju. Med civilnim prebivalstvoro so bile manjše izgube, vojaška škoda pa ni bila povzročena. Pet napadajoč i h angleških bombnikov je hilo sestreljenih. V času od 11. do 20. januarja je izgubilo angleško letalstvo 36 letal, med njimi 16 nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki. V istem Času smo izgubili v borbi proti Angliji 16 lastnih letal. Izjalovljena ofenziva na finskem odseku Pet sovjetskih divizij ob Oneikem jezera uničenih Helsinki. 23 ;rm. s. Vojaški in politični ujetniki višjih činov, ki so bili te dni ujeti na fronti pri Petroqradu. so dali zanimive podrobnosti o izjalovljeni sovjetski ofenzivi, ki ?e je pričela 10. januarja v južnem odseku fronte v vzhodni Kareliji. Sovjetsko vrhovno poveljstvo je na vztrajni pritisk Angležev in Američanov mora-io premestiti sibirske Čete po velikanskih naporih pri Tihvinu in v valdajskem področju v vsej naglici na finsko fronto. Za to fronto so se te čete izkazale bolj sposobne, kajti zaradi naravnega značaja finskega ozemlja je tu mogoča samo tako zvana vojna v gozdovih. S petimi svežimi in izredno izvežbanimi divizijami je torej skušalo sovjetsko poveljništvo predre-ti fronto ob Oneškem jezeru in doseči nadaljnje odločilne uspehe brez težkoč, kakor so zatrjevali pristojni anglosaški organi, ki so trdili, da so zelo dobro poučeni o demoralizaciji in izredni utrujenosti finskih borcev ter o potrtosti in nezaupanju prebivalstva v dr/a vi. Sovjetsko peveljništvo je uporabilo vsa sredstva, da bi doseglo hitri, pričakovani uspeh. Skupno s peklenskim ognjem topov vseh kalibrov je sovjetska pehota dne L januarja pričela z napadom. Tri divizije so prodirale severno od Poventse na Stalinovem kanalu, dve drugi d:vizi;i pa sta prekoračili zamrzio Oneffco jezero ter se razme-stili na poloTočkih v severnem delu jezera. Tako se je pričel obkolievaln: manever Poventse. ki ie ki nič do Oneškega jezera. Z dveh stran: so Sovieti obupno napadali in že se ie zdelo, da bodo uspeli v svoji nameri ter orodrl: nroti murmanski železnici in važnemu križišču Karhumakiju. ki ga F:nr: trdno drže Za nekai dni je bila tudi Povenfsa non^lnoma obkoliena in se ie up'rala s stare?5;mi silami neore-stanemu uničevaniu topništva in bombnikov, katerih delovanie se ie končalo šele s finsko proti ofenzivo v boke. nato pa še v hrbet sovražnika Skorai pet sovietskih divizij 1e bflo ner>r'čakovano obkoljenih, ko so same obkoljevale junaško posadko v Poventsi. Zaključek nadvse odličnega finskega protimanevra je znan. Finci so likvidirali vse nastale žepe. Ruski ujetniki vseh činov so se togotili in so zatrjevali, da jih je rusko poveljništvo prav po živalsko poslalo na fronto, kjer so naravne sposobnosti finskega vojaka, narava terena in zima najboljši zavezniki branilca. Finci držijo zdaj vse strateške položaje v Kareliji in ob S viru, ki so svoj čas predstavljale ogrožanje narodnega teritorija. Junaška posadka v Poventsi je ostala nepre-magana v teku 10 dni najhujših borb in zdaj ji gre hvaležnost vse države, ki se bori za dosego končne zmage. Borbe se nadaljujejo Helsinki. 23. jan s. Poročilo vrhovnega poveljništva pravi. da. se je v zadnjih 24 urah nadaljevalo ofcojestransko zaporno streljanje topništva in pehotnega, orožja fronti Karolijske ožine in na fronti Svira Finsko topništvo je obstreljevalo strojniška gnezda, in topn^Ske pc-ložaje ter zaklonišča sovražnih čet. Sovražne patrole so hilv prepodene Lz finskih položajev. Na fronti vzhodne Kar^lije je Sovjetom prce" časom 11 spelo v južnem odseku vdreti v naše položaje, ki so pa bil takoj Izolirani. Po večdnevnih borbah so te položaje naše čete zopet zasedle in uničile večji del nekega sovražnega polka 9 3000 možmi, ki so 9e srdito branili. Na nekaj kvadratnih kilometrov zopet zasedenega predela so našteli doslej 1761 mrtvih sovražnikov Zajetih je bilo 7 protitankovskih topov, S metalcev bomb, velika količina avtomatičnega orožja, 20000 pušk in drugo. Na naši strani so bile Izgube neznatne. V drugih odsekih te fronte so bili napadi odbiti, pri čemur so Sovjeti imeli ogromne izgube na ljudeh V severnem odseku je velik ^vražni oddelek prodrl na minirano polie pred finskimi črtami in je bil večinoma uničen. Finsko leta'jstvo je bombardiralo in obstreljevalo učinkovito taborišča in sovražne avtokolone ter murmansko železnico. Inseriraj v „S1ot. Narodu44 Po zasedbi Filipinov, Malaje in Nizozemske Indije bo sledil napad na Avstralijo, ki je že popolnoma izolirana roKio, 23. jan. s. Japonske kolone napredujejo nevzdrž:o proti skrajni točki južne Malaje in angleški branilci se umikajo v neredu na vseh oUseKin. V osrednjem predelu polotoka so japon-sKe sile prekoračile Labis in onemcgoč'lr avstralskim četam umr.k. Južno od rek»-Muar so Japonci prišli do 20 km od Jong-pen ga. V tem odseku so »e angleški branilci posluževali zlasti 100 In 120 mm mož-narjev. Do srditih borb je prišlo v predelu Bn-krija In v bližini Tpayong:a. okrog 30 km se verno vzhodno in 15 km severno od Ba-tupaivvta v zapadnem predelu države To-hore. Močnejše japonske letalske sđcuplne so včeraj napadlo Mulme;n v Birmaniji in so uničile dva hangarja, tretjega pa zažgale. Japonska letala so zažgala tudi dva tovorna vlaka na po^lajl v Mul metnu, druge letalske edinice so pa napadle rezervoarje in Jih 8 zažgale, druge pa hudo poškodovale. Nobeno sovražno letalo se ni dvignilo, da bi presrtreglo japonska, letala, ki so se vsa vrnila na oporišča. Pekel v Singapuru Stockholm, 23. jan. s. Londonski dopis-nik Usta >E>agens Nycheter-r poroča iz Londona, da so se Angleži že predali misli o izgubi Singapura in da je sovražnik v odločni premoči z letalstrom na Malajskem polotoku. Dopisnik lista »Straits Times < iz Singapura piše, da se letalsko bombardiranje in obstreljevanje angleških čet na. daljuje noč in dan in da tega nihče ne mo. re preprečiti. Japonski bombniki so Singa-pur spremenili v pekel V raznih Četrtih mesta so izbruhnili požari, ki jih ni mogoče pogasiti in mnogokrat se zgodi, da gasilci, ki jih tvorijo domačini, ob alarmu dezertirajo in se skrijejo v gozdovih v bližini mesta. Zračna bitka nad Singapurom Tohio, 23. jan. s. Listi oojavijajo. da se je 9 japonskih lovcem potem, ko so spremljali bombnike ob 18. bombardiranju Singapura, borilo nad koto T*mgi z 20 sovražnimi letali ln je bilo od teh 15 sestreljenih.. Dve japonski letali se nista vrnili na oporišči Nora ojačenja za Singapur Tokio, 23. jan. s. Po vesteh z Malaje je Anglija poskušajoč zadnji napor za obrambo Singapura poslala ojačenja svežih avstralskih čet. Pel parnikov s četami naj bi dospelo v noči dne 21. t. m., z letališč v Nizozemski Indiji pa so baje angleška letala bila premeščena v Singapur. Na Malaji Ržm, 23. jan. a. Angleška poluradna agencija poroča, da smatra general Ben-net, poveljnik avstralskih sil na Malaji. položaj južno od reke Muar v njegovem nadaljnjem razvoju za zelo važen za usodo Singapura. Ista agencija pravi, da je general Bennet zelo zaskrbljen spričo položaja na desnem krilu svojih čet. AKCIA za zaimsko Zavzetje Tavoya Tokio. 23. jan, s. Listi objavljajo dopise o zavzetju Tavova. Glavnina japonskih sil, ki je pričela z napadom na sovražne postojanke, se je delila v dve koloni. Prva kolona je prodirala od severa, druga pa od juga proti mestu. Ta menever je imel namen deliti sovražne sile in izsiliti vdor v mesto, ki so ga branile birmanske edinice. Te edinice so se po prvem stiku z japonskimi četami nehale upirati in so ponudile svoje sodelovanje japonskemu poveljnišrvu. Zasedba mesta, v katerem je sovražnik imel nad tisoč mrtvih, je bila popolno izvedena popoldne. V Birmaniji Tokio, 23. jan, s. »Kakumta« komentiia aretacijo birmanskega ministrskega predsednika in piše, da aretacija kaže, da je Anglija popolnoma izgubila upanje v ugodnejše zapažanje Birmancev Anglija je >ed_ no tlačila in izkoriščala Birmance, dočim je Japonska, ki se bori za pravico in blagostanje azijskih narodov. pripravljena jim dati svebodo in neodvisnost. ^Niči-Ni. či« poroča po vesten s tajske meje, da sa japonske čete prekoračile reko Solwe»fl in napredujejo v Binnanijo Akcija, Ki se je pričela z zavzvtjom prelaza Grande En. des. se zmagovito nadaljuje, štiri sovražna letala ameriške proizvodnje so napacHa japonske oddelke, toda z intervencijo japonskih lovcev je bile nebo kmalu očišćeno. Sovražna letala so bila sestreljena. cc_ te, ki so prekoračile reko Salween. korakajo proti Mulmeinu Z Malaje poročajo, da je zapadno krilo japonskih čet dospelo v bližino Klunga in je na ta način odie-zalo pot glavnini soviažnih sil. Poziv birmanskemu prebivalstvu šanghaj, 23. jan. s- Poveljnik japonskih čet, ki operirajo v Birmaniji, je po radiu pozval birmansko prebivalstvo, naj sodeluje z Japonsko, ki hoče birmanski narod osvoboditi izpod stoletnega angleškega imperializma. Na Filipinih Na Filipinih nudijo preostale sile generala Mac Arturja zadnji obupni odpor. Ja- ponske čete so zasedle nadaljnji predel zapadne obale polotoka Batanga in zdaj napredujejo proti nekemu neimenovanemu oi-sekii južno od Manilskega zaliva, da bi h?%, kirale umik sevemoamer&kih čet. Japonski inženjerci so popolnoma obnovili železniški promet med Damortisom in Tar-laojem na otoku Luzonu. Tudi železnica med San Fernandom in Manilo se obnavlja in bo v kratkem obratovala. Japonci zasedli Morom Tokio, 23. jan. s. Po huuih borbah, ki so trajale 8 ur, so japonske čete včeraj zasedle Morom na zapadni obali polotoka Batanga, Moron je 8 km oddaljen o I vojaškega pristanišča Olongapo. ki so ga Japonci, kakor je znano, že zasedli. Na Cefebasia Tokio, 23. jan. s. Japonske sile so se ustavile na Tarakanu in so zasedle celotni polotok Minahassa v severnem Celebesu. Brzina, s katero so japonske čete napredovale na Borneu, je presenetila krajevno preb val-stvo. Nuiozein^ke sile v Minahassi so se nameravale po načrtu svojega poveljništva upirati vsaj nekaj dni, toda japonsko napredovanje je preprečilo vse njih obrambna namere. Letalski nagradi na Nizozemsko touSjo Tokio, 23. jan. s. Imperialni glavmg st)n poroča, da so letala jap nske mornarica napadla in zadele strateška oporidča v Nizozemski Indiji in sestrelila ali un C » • nizozemskih letal, od teh 6 hidzoplanov ter hudo poškodovala sovražna letališča. Dni-letalske edinice so napadlo kraje Ba-1 Magassar Kclonodile. KendarS na Cele esu, Ternete. Labonero V Skupini otokov Halmahera in A in boi no. Napadeni sta bili tudi pristanišči v Sa-bangu in Medanu, kjer so bile uničene pristaniške naprave in kjer je zletela v zrak neka majhna 2.000 tonska ladja v pristanišču Sabanga na skrajni pevernt točki Sumatre. Izolacija A?s£?al!Je Tokio, 23. jan. 3. >?sTlči Niči^- o japonskem vojnem pohodu v Hirmanijo in pravi, da ho ugoden potek operac'j skupno z bližnjim popolnim nadzorstvom nad Malajskim polotokom izoliral Avstralijo tn dokončni proces l.kvidacije imperija. an^leSke^a V vsem angleškem imperiju vre Rim, 23. jan. Vesti, ki prihajajo v London iz Indije, niso ugoJne. Kljub grožnjam Indijci nočejo ostati pod jarmom angleškega imperija. Angleške oblasti so morale v Indiji izdati nadaljnje ostre ukrepe, da bi preprečile nerede. Prepovedane so bile stavke in zborovanja. Angleške metode izzivajo odpor v vsem imperiju Tokio, 23. jen. s. V tukajšnjih političnih krogih komentirajo aretacijo 300 pripadnikov policije JužnoarriSke unije in pravijo, da to dejstvo kaze znova, da vlada v vsem angleškem imperiju veliko nezadovoljstvo. Angleški imperializem je zbu-najtrpkejše sovraštvo v Indiji, v Bir- mja-ni ji, na Irskem in v- d on vin i j onih. Anglija skuša krčevito preprečiti prepad svojega imperija z odstranitvijo voditeljev opozicijskih strank in z zasužnjovanjem narodov v svojih kolonijah s korupcijo, prevaro in silo. Aretacije v Južni Afriki Lawrcnco Marques, 23. jan. s. Nadaljnje vesti o aretaciji 30O policijskih agentov. osumljenih ^kriminalnega delovanja«, pravijo, da je bilo naknadno aretiranih več sto oficirjev in agentov pol-cije. Po poroč lu iz angleškega vira so zarotniki hoteli vreči vlado in jo nadomestiti z vlado z narodno socialistčno tendenco. Aretacije se še nadaljujejo. Po vojni — nov svet Turški list o posledicah sedanje vome Carigrad, 23. jan. s. jKumhuriet« posveča uvodnik morebitnim posledicam sedanje vojne. F"o omembi vojn v preteklosti in zJa_ sti Napoleonovih vojn piše člankar, da je vojna leta 1914.—1918. ustvarila v Evropi nove socialne razmere, ki so popolnoma prevrgle stare sisteme. Govoreč o revolucijah v Italiji in Nemčiji zatrjuje pisec, da so državljani teh narodov pršli v stjk z državo. Zaradi socialnih pokretov in revolucij je sestava držav dobila mnogo bolj dina- • mično strukturo, Sedanja vojna zagotavlja ! nadaljnji razvoj in bo ustvarila svet, ki se bo od starega zelo razlikoval in sicer svet, ki bo na revolucionarni način organiziran. Izvozne omejitve v Turčiji Carigrad, 23. jan. s. Komisija za izvajanje zakona o narodni obrambi je prepovedala izvažanje vseh za državo potrebn'h proizvodov. Uvedla je tudi obvezno delo v in lu-strijskih podjetjih in v tovarnah. Piemontska princesa v Triestu Trieste. 23. jan. s- Včeraj zjutraj je prispela v Trieste Piemontska princesa kot nadzornica Italijanskega Rdečega križa Obiskala je bolnišnice in podporne ustanov? Rdečega kriza. Na kolodvoru so jo sprejeli zastopniki mestnih oblasti s predsednikom triestinskega inspektorata Italijanskega Rdečega križa Pitaccom. Feldraarsal Keitel odpotoval iz Budimpešte Budimpešta, 23. jan. a. Po dvodnevnem bivanju na Madžarskem, je včeraj feldmar-šal Keitel odpotoval iz Bulimpešte. Na kolodvoru so se od njega poslovili razen vojnega ministra in šefa generalnega štaba nemški, italijanski in japonsk- poslanik ter vojaški atašeji teh držav. Generalni inspektor javne varnosti umrl Rim, 23. jan. s. Včeraj je v Rimu umrl generalni jnspektor javne varnosti Giuseppe Farinacci. k; je bil brat ministra Eksc. Roberta Farinaccia. Bil je rojen leta 1886. v Gildoneu < Campobasso) in vpisan v stranko od leta 1919. Vse šele v Bolgariji zaprte zaradi mraza Sofija, 23. jan. s. Zaradi izrednega mraza, ki je dosegel 31 stopinj pod ničlo, je prosvetni minister odredil zatvoritev vseh šol v Bolgariji do 1. februarja. Uvedba vojaške obveznosti v Novi Zelandiji Rini, 23. jan. s Novozelandska vlada je uvedla obvezno vojaško službo. Vsi moški od 18. do 66. leta se morajo vpisati v mobilizacijske registre. Stran J »SLOVENSKI NAROD«,!"** » januarja 1942 XX. Str*. 18 Proračun mestne občine ljubljanske odobren . Dohodki bodo zaaiali 71* o75*449 Ur in iz pravilnika o izvrševanju novega Ljubljana, 2S. januarja Z odločbo Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino it. 2S5 Oab z dne SI. dV-c^mbra 1M1-XX ao bili odobreni proračuni mestno obalne ljubljanske za leto 194?-XX-XXI, in sicer: a) proračun mestne administracije z II-rnmt 11.517.913 izdatkov In prav toliko dohodkov ; b) proračuni mestnih podjetij z lirami 2ft.ft95.326 Izdatkov in prav toliko dohodkov; r) proračuni specialnih fondov in posebnih občinskih ustanov fll) s lirami 4 mil 462.705 izdatkov in prav toliko dohodkov 7 i«to riolorho pa je bil potrjen in odobren tudi pravilnik o izvrševanju proračuna m> vt;.. občine ljubljanske za proračunsko *»tn 1»42-XX-XXI s proračunskimi določ bami v členih 1. do 21. z določbami jrlodc občinskih davščin po členu 22 In 61 in s končnimi določbami v členih 62. in 63. PliuMuJeiuo nekaj členov iz odobrenega r v r.:ka o izvrševanju novega proračuna moMne oi-čine ljubljanske. fn. 1 Proračunsko leto 1942-XX-XXI se prične s 1. januarjem 1942-XX in se konča z 31. decembrom 1942-XXI. Pc preteku proračunskega leta se ne morejo angažl-- ■ nobeni Izdatki. Iz kreditov angažiranih do konca proračunskega leta se smejo Izdajati naredbe In izplačilni nalogi do konca drugega, izplačila pa opravljati najdalj do konca 3 meseca naslednjega proračunskega leta. toda samo po pravilih likvidnih dokumentov. Člen 2. Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1942-XX-XXI tako mestne administracije kakor mestnih gospodarskih taatanc/v ln specialnih fondov se odobrujc s rednimi izdatki L 71.075 945 in prav toliko dohodkov. č*len 6. ČV bi se v teku proračunskega 191? XX-XXI pokazale v praksi prevelike trdote v posameznih postavkah tro-! - -i«:ke oz. uvozninske tarife je mogoče s oklepom ljubljanskega mestnega sveta br Virlno odnosno uvoznlno znižati. Člen 24 Občinska dorilada na vse državne ne|>osred-ne davke Na vse državr.e neposredne davke razen na one. ki so po zakonu prosti doklad. se pobira redna občinska doklada v unificirani izmeri 60^. Člen 25 Socialna občinska doklada na državne neposredne davke Socialna občinska doklada na državne r^posr^inp iavke se pobira na podstavi ln :zmeri pravilnika ki je bil objavljen v Službenem listu bivše kr. banske uprave dravske banovine št. 246-27 A. iz leta 1911 v členu 24 s tem da se v 5 3. cit. člena določena lestvica višine posebne soeialne doklade spremeni ln določi takole: i^- od davka po 5 2. pri dohodku Lir 20 000 do 30 000: 6*% od davka po f 2 pri Lir 30 001 do 60 000: S^r od davka po 5 2 pri dohodku lir 60 001 do 100 000: 10'^ od davka po ; 2. pri dohodku lir 100001 do 140 000: 12', od davka po 5 2. pri dohodku lir 140.001 do 175 000: 14*% od davka pr, ? 2 pri dohodku lir 175 001 do 200 00"): I*4| od davka po ? 2. pri dohodku lir 200 001 do 25O.000: 18^ od davka po § 2 pri dohodki 250 001 do 400 0O0; 20% od tatica po 5 2. pri dohodku nad 400 000 lir Člen ?* ObčinsUa sejmarina Sejmarina sn pobira na živinskih sejnvh in sirer za vole. konje MzvzemSi žrebeta) in bike po L 4- za krave in tHice po L I H>, za prašiče, male odoike do 5 mesecev starosti po L 1. za prašiče velike klavne :n plemenske nad 5 mesecev starosti po L - za žrebeta po L 2 za teleta po L 1.50 in za drobnico po 1 50 L. Člen 52 Občinska pristojbina za prevoz z resevnl-nim avtom Pristojbina za prevoz z reševalnim avtom znaša v mestu za vsako vožnjo L 30. izven mesta od vsake vožnje L 30 in za vsak pričeti kilometer L 3.50. Člen 56 Občinska pristojbina za ojrled mrličev Pristojbina za ogled mrličev znaša: 1. za mrliške oglede po 2 L; 2. za mrliške popisnlce: a. od gala pogrebov in pogrebu po prvem razredu 40 L: b. od pogrebov po drugem razredu 20 L: c od pogrebov po tretjem in četrtem razredu 12 L: d. od pogrebov po petem in šestem razredu 8 L; e od bratovskih pogrebov 8 L: f. od olroških pogrebov 8 L. Ubožni pogrebi so pristojbine prosti. 3. za izdajo dovolitve za prepeljavo mrličev v tuje občine, oziroma uvoz mrličev v Ljubljano: ▼ toliko izdatki — Nekaj členov a za izdano malo prehodnico za prevoz mrliča v ljubljansko okolico od trupla po 20 L: b za izdane prehodnice za prepeljavo v tuzemstvo po 40 L; c. za isto v inozemstvo po 80 L: d. za uvoz mrličev iz tuzemstva 40 L; e. za uvoz mrličev iz inozemstva 80 L. 4. za izdajo dovolitve za izkop ali prekop mrliča po 30 L. Taksa za izdajo dovolitve za izkop ali prekop mrliča pa se ne pobira v primeru izkopa ali prekopa mrliča po 10 letih s pogojem, da za tak izkop ali prekop ni komisijskega ogleda po zastopnikih mestnega poglavarstva v Ljubljani. člen 57 IV>ko|in1Kke takse na Draveljskem pokopališču a. za izkopanje in zasipanje jam za odraslr po L 38 za vsako jamo: b. za Izkopanje in zasipanje jam za otroke po L 19 za vsako jamo; c. da se grob po 10 letih za nadaljno dobo 10 let ne prekopi je, po L 100 za vsakogar: č. da se izvrši pokop izven vrstnega reda. če si torej izbere stranka prostor za grob sama. po L 100 za vsakogar: d. za vse Iz teritorija tujih občin na pokopališču v Dravljah pokopane se zviša taksa pod c> in č) na trikratni znesek, tj. na L 300 za vsak grob: e. za družinsko grobnico ob zidu, dokler bo obstojalo pokopališče L 200: f. za en sam grob ob zidu. dokler bo obstojalo pokopališče L 800: g. za poglobitev že obstoječega groba L SO Člen 59 Občinska taksa za uporabo cest Občinska taksa za uporabo cest se pobira na podatavi pravilnika o pobiranju občinske takse od tistih podjetij, ki uporabljajo ceste oz. ostali javni svet na območju mesta Ljubljane, ki je bil objavljen v ^Službenem listu* bivše kr. banske uprave dravske banovine št. 246-27 A. iz leta 1031 v členu 59.. s sledečo izmemembo: n. 1'porabiiina I 7. se glasi: Uporabnina znaša za \-sako leto: a. po tekočem metru plinovoda ali cevovoda, položenega v javna tla L 16: b. za naprave, postavljene na javna tla: 1 do 10 m2 zavzete površine L 40: 2. nad 10 m2 do 50 m- zavzete površine L 200: 3. nad 50 m2 zavzete površine L 400. Mraz, da kar drevje poka... Ponoči je pritisnil tako silovit mraz, da je davi pokalo drevje v tivolske« gozdu Ljubljana. 23. januarja Včeraj ste Stali, da je nekje v Skan-d. na vi j i pritisnil mraz: —20 do 30°. Srečna dežela, pričakuje lahko, da bodo km.3 Ni začele cvetet: oranže' Najbrž se jim nit: n> sanja, da jim mi. južnjaki. lahko posodimo pošte'-" merico mraza, dokler ne bodo imel; toliko lastnega pridelka kakor m Un b: zdaj res ne bilo treba uva-- mraza, saj se že tepemo za rekorde. Takšnega mraza tudi starejši ljudje niso dolivali v naših krajih, kar jim rad: verjamemo. Zda; se nam ne bo treba skMce-na zimo leta 1929. ko bomo govorili o mrazu. AH bo še hujše? Včeraj smo se v strahu vpraševali, ali bo še huje. Razpravljati pa marsikdo ni več niti upal o mrazu. Pregovor pravi: Ne UMSi vraga! Meščan so se včeraj že veselili, da je najhujšega mraza konec, ker je bilo nekoliko stopinj topleje kakor v sredo, ko se nam je zdelo, da smo že dosegli rekord. Ostrejšega mraza pač tud: pri nas nismo več vajeni. »Rekord« secer znaša okrog —32°. a v Ljubljani sami temperatura dos!ej še ni bila nižja izpod —26*. Zate smo se tolažili, da hujšega ne bo. Dan gor', mraz dol' Meščani so se laJa&JLi, da bo zdaj kmalu postalo topleje, ker se daljša dan in ker narn solnce vsaj sveti, če nas že ne greje. Popoldne se zdi v sončnih zatišjih že prijetno, vendar zdaj še vedno kane prej od nosu kakor od kapu. Včeraj je bil naj--cpš: zimski dan. Vendar njegove lepote n-*o hoteli uživati celo nekateri sicer navdušeni smučarji. Raje so se smukali doma okrog štedilnikov in peči Se pri pečeh je meščane tako zeblo, kakor da grejejo oni peći. kar je tudi tu in tam v navad:. Zal. n« moremo pritrditi meščanom, da se bo že zdaj o&relo. ker se daljša dan. Opozoriti jih moramo na star kmečki rek: »Dan gor. mraz dol!« To se prav:, da mraz pri-taafca najbolj, ko se pozimi začne daljšati dan. po božiču in zlasti januarja. Solnce pa dobi svojo moč šele sredi februarja. Vendar je pa pogosto pri nas naj mrzle jši dan šele februarja Tako je bilo v vseh hudih zimah zadnjh desetletij. Sipe so prasketale Da nas vse tolažbe včeraj niso posebno ogrele, smo morali priznati zvečer, ko so se začele okenske šipe preprezati z debelim ledom. Zdelo se je, da peči in štedilnik: ne oddajajo več toplote, kajti čim bolj smo kurili, tem več je bilo ledu na oknah Skril; smo nosove pod odejo. Vso noč smo lahko prisluškoval: nenavadni godbi: prasketale so šipe. ki so se vedno bolj krčile in zastirale z ledenimi kristali. Zvečer so ljudje puščali vodovodne pipe odprte, vendar so davi nekater kljub vtej previdnosti ostali brez vode Ze prejšnje ;e zamrznilo mnogo vodovodov in včeraj so bili nedvomno zaposleni vsi instalaterja Zima Je torej tudi gospodarski činitelj. Kakor da bi lomili suhi jad i4i torej mraz, ki ga pomnimo samo se :zza hude zime v letu 1929 Popoldne je malo popusrtHo. Zvečer se je pooblačilo m je pričelo rahlo snežiti Na trdno podlasjo je zapadlo nekaj pršića, toplomer pa jc davi pokaza! le šc —27°. Spričc tako o*trc-. Smuk* Spričo tolikega cfciska sroca!. ie zadnjo nedeljo na Dolenjsko vori prvič v te; zimi smučarski vlak «z LjuMjane. Smu carji pa so b;«!i o tem prepozno orueščenl in s*e je teua vlaka potužilo le okrojJ 250 Miiučarjcv. Menda je b:l to Ie p. ki se ni obnese! in »mučar^ki vlak baje nc bo • / ' več. Ker pa bi b;l smučarski vlak ob ncdo'jah nedvomno dob-ro zaAih lovišč nabrali na stct'ne zank in vse k;'./e. da je po dolenjskih loviščih na <\c]u to'pa brezsrčnežev. ki bi 'im bilo treba po'tcno stopiti na prste. Lovci in ob last v a so spričo toga ropan;a po naših kovi.šč:h budno na straž'" in zankarji se bedo kma'u ujeli v lastne zanke Vsua lovila so zda i *frort[) nadzirana in nihče, kdor bo zaloten r>ri d-v jem lovu, ne bo ušel zaslužen1 ku/ni. —an. Zaposlenost v decembru Ljubljana, 23. januarja Po podatkih Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine ie bilo decembra zavarovanih skupaj 29 905 delavcev in nameščencev, medtem ko jih je bilo novembra 30421 ali 1654 več. Moških zavarovancev je bilo 18.698 ali 569 m3nj kakor novembra. Zavarovank ie bilo 11 tisoč 207. ali 53 več kakor novembra Pri TBPD ie bilo decembra 4588 zavarovancev, novembra pa 4543 Pri samem Zavodu za socialno zavarovanje Ljubljanske Avtomobilske takse Ljubljana. 22. januarja. Urad za civilne motorizacijo pn VaKakeu komisanatu obvešča interesira,ice. da mo rajo biti prometne takse za avtomobile tovorne avtomobile, motorje, poskusne avtomobile, prikolice itd plaćane pri R A. C. 1. (b vši AvtoklubV in sicer počen v od 2r> januarja 1.1 od 8.30 do 13. m od 16 do 18.30 ure. Opozarja se. da w davčni predpis; o prometu ivtotnobUsktli vozil in prikolic delo-čem v odredb- o napisala Cailavet in Flora-Etienne Rey. Po svojem značaju je delo tipična francoska salonska igra. z močno podčrtanim družabnim okoljem. V igri gre za mlado nevesto, ki vztraja preKo družabnih predsodkov in ozirov pri svojem pravem čustvovanju. Situacijska komika in lahkotni, prijetni dialogi, ki so značihu za te vrste igre. so odrsko učinkovito izpeljani. V glavnih vlogah: Levarjeva, Kraljeva, VI. Skrbii\šek, Nakrst. Gabrijelčičeva. Drenovec, Nabloc-ka. Košuta. Lipah Raztresen, Presetnik, Blaz, Košič. Starčeva, J. Boltarjeva in Remčeva. Režiser je Kovic, inscenator inž. Franz. Predstava drevi bo za red Premierskl. OPERA Petek. 23. jan : ob 17.30: Plesni večer Mire Sanjine-Jovanovičeve. Izven Sobota, 24. jan.: ob 17.: Don Paaquale. Premiera. Red Premierskl Nedelja, 25. jan.: ob 15.: Netopir. Izven. Znižane cene Plesna umetnica moderne Izrazne smeri Mira Sanjina - Jovanovičeva, plesalka tz umetniške skupine svetovno znanega Kur-ta Joosa, bo imela drevi ob 17.36 v operi svoj plesni večer. Kritike jI enoglasno priznavajo veliko nadarjenost, muzikalnost, tehnično izurjenost ln smisel za koreografijo, ter jI obetajo veliko plesalsko kariero. Na večeru bodo sodelovali pianist Bojan Adamič, ki bo zaigral tudi nekaj solističnih točk. violinist Anton Dermelj ln Član Drame Slavko Jan z recitacijo. Na sporedu so dela sledečih skladateljev: Chopin, Grieg, Frontini, Albeniz, Rlmski-Korsakov, Smetana, Debussv in Gotovac. Letošnja prva. vprizoritev Donlzettljeve komične opere v treh dejanjih »Don Pa-squale bo v soboto ob 17. nri za red Premierskl. Ta opera je doživela svojo krstno predstavo pred 99. leti v Parizu v Teatro Italiano. Donizetti je komponiral okrog 70 oper, izmed katerih se najčešče vprizarjajo »Lucia di Lammermour« in dve komični operi >Hči Polka« in »Don Pasqualc«. Letošnja vprizoritev, ki sta jo pripravila dirigent Niko Stritof in režiser Robert Primožič, bo nadvse zanimiva. Novi, odlični prevod je delo N. štritofa. Naslovno partijo bo podal Betetto. Malatesto — Janko, Er-nesta — Manoševski. Norlno Ivančičeva, notarja — Jelnikor Inscenator inž. Franz. Gledališki koledaček je najlepši priročnik za ljubitelje gledališča, ker vsebuje slike opernih in dramskih članov ter zanimiva podatke in članke o gledališču. V njem se nahaja razpis lepih nagrad, ki bodo izžrebane 2. februarja. Koledarček ie na prodaj nri obeh gledaliških blagajnah zr> cr-no 12 — lir. Iz Trebnjega — Občina, objavlja: Rok za napoved pn-dobnine poteče 31. t m. Obrtniki naj do tega dne vlože davčne napovedi. — Davčne karte. Vsi delodajalci. Ki zaposlujejo hišno »lužinčad, morajo prt davč_ ni upravi dvigniti do konca tega meaeca davčne karta •te*. 18 »SLOVENSKI NAROD«,^ » januarja 1»42-XX. Stran S Sodniki kazenskih oddelkov okrožnega sodišča Sodnik za prestopke po uredbi o rrmmh je Spora, razprave pa so ob ponedeljkih in četrtkih v sobi It* 79 Ljubljana. 23 januarja. Z novim ni/rnuredom podov na oicrožnem J« pr«lo do nekaterih »cmaaial h aoremenib rudš na kazen »k h oddelkih okrožreca *K*Wa. S kazen?4c mt zadevam se pečajo ndde>J*: V do X Razprave zaradi z!oćn«rfev in prestopkom-pred ^cT-atom troj ce / zjemo dejanj kaz ni\-»h po zakonu o tisku «*>di-o senati, ki rh sestav!'a?o *wxin-4c- dr Julu teiaher. hran Krah. h-an Rrehh Raikr, lederha*. dr. Alojzij Rant. Anton >porn -n T* afc*l štrukelj. Predsednrk pnejja senata k raz prav-fja o zadevah 'z *-idncsa okraia L tub Ijana pr~r obta-žencem črk A do J in P. je dr. Jti>- Fe-aher. Pred**ednik senata ki razpravi ;a o aadevaa proti nftoimerm črk FC do O •/ l|aM|aaakefal wfnet?a otra»a in o zadevah iz *odnh n-kra?<\ Cerknica in Ln?. je h-an Rrehh Prcds-cdn k ^enata ki rszprav!j:i o zadevah pn t; rhtcituctm črk R d-o 2 ra IJaMjaaaaVec^ ^Kmcca -4:7-31* 'n s*>dn?n oierajev Vrhn-k- 'n f iMMfl l c Raj fco Lederha* Ra/-prave \ dvoran ll 70 oh «^Sopke tx> uredbi o cenah pa Anton Sporn. Sodnik z* mlajše rnia«Wetn*e t smislu $ 4.M. k. p je /vari Kra/>. Razorave rrbeh sodnikov poedmce\ so ob četrtkih n nonedelikih v -rds«-dn:k je Ivan Krafr nieg-nna name-f-vka na han Rrefih n Raiko l.ederhas. Scnar na svrrc Hcie ob p-i-nede-'ik'h Pred*edn--k s'i'ncja privi«Bcaja ^»im / ailajla ma?o'ctn;ke p*, > 447 ie c/r Fran Kotn>k Pnr-vnemu senatu za prekrške pa> a. k. 7 na predseduje Vinko strukeh. Raznrave ali cA /adnie :menovan:b senatom so aft netk n i ^>bi ^t. 70 L*prav: te!j nddelkon \' dr \'ff *e h-an Krat j na iomestuje nd;i • r»ri--s's'-' nJr- nrr J- p t sk valna sodnika VIT! n TX od'/n'Fvt; Preis4comfl'na s.Hln:k.i X odde!k:i sta Jo*ip Zorko ;n Ma'evž *1n hnrič. S!edni; nre-skuje zadeve za postoma n*a no uredbah o cenah V t>t^a>-n' ie « VITI. oddelku kanclist nia Angela Zirnfeld v t\ saVMka kaamdaml M Markič. m X. od - i pa O/ga Fel;ciian. II-an;.tc'i kazensich jnih |n-. :i'.:dov . dn«4ovala v Nemčijo :n vrn'la obisk — Kru4n| boni za vojake na df>pu«tu. V^j vojaki, ki jim bo dovoljen d* - ist do 5 dni bodo dobili od svojega povpljstv'a posebne krušne bone. S temi boni M bodo i kruha ▼ katerikoli pckr>« -i v državi Na posamezni odrezek pripade 100 gr kruha Peki bodo cdrezke vojaških bonov predložili konec meseca skupno z odreci nakaznic clvMneg^, ptebivalstva prehran je vb I ne mu uradu. — Mladinska umetniška razst.i\:» \ M,» deađ. V Modenl so otvonli v navzočnosti predstavnikov gr!a\-nih >blasti v djaskem d>mu prvo povr ;in.=Ko razstavo mladinske umetnosti Komisija je za razstavo pojela lo5 del odobrili pa je .•»prejem le 97 del i« sicer 44 s!ik 23 skulptur :n 30 frafenih del. — Rojntva in »rnrti \ Milanu in milanski pokrajini. »II P«-prH i l*aiia- objavlja podatke o rojstvih in smrtnih primerah v Milanu in milanski pokrajini v novembru in decembru preteklega leta V novembru je v Milanu rodilo 1262 otrok, v ostaJi f trajni 1410. «kupno 2672 V latem mesecu je umrlo v Mila"u 1103 Pudl. v pokrajini 1210 skuprk^ 2-13 Rojstev je bilo v Milanu 159 veC v pokrajini 20O skupno 359. Podoben presežek je zabeležen v decembru. Rn^i'0 se je v Milanu 1334 otrok r pokrajini 1461 skupno 2795 Umrlo je v MIlanu 1210 ljudi, v pokra jim 1159 skupno 2369 Rojstev je bilo v Milanu 124 več v pokra;ini 302 skupno 426 — Tat« i na no*a\ ic v VTedn°Ml *78 O00 Kr Tvrika >La M.jjliore« v Milanu je prijavila na policiji, da so v noci na Otr-tPk vdrli v njene prostore s ponarejenimi kl^ncT tatovi Odnesli so ji moških m ženskih nosra\-> v vrednosti 27? ^00 Ur — Nov film t Gijrliem • naslovni v|o|ji. Filmska družba »Italia Film« priprav!*'a nov glasbeni film Gla^-no vlogo bo igral znani ita!:;a"rski pevec Beniamino Gisrli Film bo izdelan t italijanski ln nem*ki verr — Mih/ tudi v primorju. Iz vseh krajev Venvrle Giulie prihajajo porociia o stopnjevanju mraza, kakor ga. pomni o Aad_ njikrat le v I 1929 V Portopruaru so žabe. ležili v sredo zjutraj — 14 stopinj Voda v vseh jarkih je zamrznila Ob istem Oau so imeli v Cormonsu — 12 stopinj Lokal, ni promet dotle; zaradi mraza ni trpel V Tneste je toplomer kazal —7. naslednio noč pa se je mraz se poostril. Hujši mraz *o imeli na visoki planoti v okolici mesta, kjer so zabeležili celo — 15 stopinj O mrazu poroča;c tudi iz Venezie. kjer so doživeli redeK primer da se "e prekrila z ledom laguna San G u liano Mraz je stopnjeval strupen %*eter L 1929 je bil v Ve-n?zii tak" hud HM da so se Veneziani voz::-, po lajruTtah s kolesi Kronisti, ki so zibelžili nastop mraza ugotavpao. da je bil v sredo £od sv Se haatlana, ki nosi po italijanskem ljudsker' reku »v rokah vi-joKcer Letos pa se vreme kar nić ne ozira na lOjpi "rveea pomiadina in kaže celi da hoče Se neV n vztrajati ter posta. ▼Iti rekorde m m za ki b.->do veljali daleC nazaj. — 1H ranienih pri železniški nesre/1- Na posa;: Roma-Mandricne »e ;e v toreX zvečer aajjsaMa žebrzniška nesreća, pn kateri je Mir 7C «a*J -an en:h Potniški vlak ki je vozil iz \'b*n I^ziaV nroti Rorn je na krmaču v Mi -d"*n-vi trć'l ? lokom**. Uvo, ki je tamka; manevrirala — Teza poštnih poAiljk za \-ojne ujetn.- ke. Po sporazumu med prizadetimi p nimi upr-ivami teža poštnih posl k vojnim ujetnikom ali teh samih odslej ne sme on večja o<1 10 kg Veija pa to le v pr.mvn; ko pošiljka vsebuje predmete, ki jih ui mogoče d'*Lt; Sporazum so podpisalL* slednje dižave: ItaAa. Nemčija, Francija. Velika Britanija in vse dežele njenega imperija ter Egipt Eiaka olajSava je bila priznana pošiljkam, ki jih ptavaaaaa hi pošil'a Osrednja angencijj vojnih ujetnikov v Ženevi Za vse ostale pcSil.ke za in od vojnih ujetnikov ostane v veljavi 1 ot najvišja dopustna teža 5 kg Senator žxte\ t r:im\a jske ne*»r>< V Romi se je v torek zgodila tramva sk.i nesj^Ca. pn čemer je bilo približno 20 seb lahko ranjenih Med ranjenci je tuli sei tor in diž svet Giuseppe Scalise Zdravniki smatrajo da bo njegovo zdravljen.e tr.ijalo 12 dni Iz »Službenega li**ta.. SlužI ni za Ljubljansko pokiijino št. 1. a. z dm* 3. januai a 1342-XX objjvlja razglas o proračunu mestne obCi*ie ljubljanske z.a leto 1942. — Izprememha v \odstvu Hrvatske državne banke. Hrvat>k; finančni minister dr. Košak je te dni podpisa! odlok, ki je z nj.m razrešil dolžnosti do>edan;ega voa-jo Hrvatske državne banke Ivana Prp ca. na njegovo me»to pa postavil načelnika oddelka za državno premoženje pri finančnem m;n.>'rstvu dr. Aleksandra Hondia Za namestnika vodje Hrvatske državne banke je bil z istim »>dlokom postavljen :r A inder Tinti Prp ć je novoime-novanemu vodji tak::j oddal vse svoje n<--!e. os'ta. po bo v banki še nadalje zaposlen. — Obvezno delu mladin,, ludi v Srbiji. 1. aprila bod" i ud; v Srbiji uvedi, obvezno delo za mladino, kj pa ne bo samo fi-zično, ampak predv-em vzgejno in izobraževalno Mladina bo zanoclena rinevn 6 do 8 ur. v glavnem pa bo opravi ialn rie-ia pr: zsi;še\-ann; m »Ovirij. pri gradnji novih mostov, pri obnovi porušenih mesi :n pn raznih arheclf>ških oavani h. Ol nedeljah j: bodo dovoMene razne športne in zabavne prired tve Mladina bn I vzgojena v novem duhu ljubezni do dela :n domovine, tako da bo novi srbski rod postal močna opora pri izgradni; S;b:^e — Hrvatski delavci \i Nemčije pri dr Paveliću. Te dn: je glavar dr Ante Pave lic sprejel od*>o*?!anre laTvalafUfc delavcev ki so zaposleni v Monakovem V imenu 5000 delavcev so mu z? azili naj\ečjc vdanost in polno pr pravi jenost. da se bodo ob danem trenutku borili zani in za neodvisno hrvatsko državo Odposlane-, -o dr. Paveliću tudi poročali, kako žive hrvatski delavci v Ncmč ji. hkrati pa so mu poklonili hrvatsko zastavo, ki so z njo v Monakovem živeč Hrvati ob ustanovitvi ne hrvatske riržnve manJfest ral; po monakovskih ulicah. Dr Pavelič ie odredil, da bo ta zastava spravljena v usta-skem muzeju. — Kako j> bilo v Cačku. ko so v U dali komunisti. Beograjsk: bat ^Ponedeljak poroča obš-rno o početju komunistov za n;.novega kratkega vladanja v Cr. ki je zdaj spet v vladnih rokah in k; --strega. je padel na cesti in si zlomil 'evo nogo — IvanR Hrovat. 37 letn^ žena p^-siestnika iz Žužembet ka. je padla v Isašsaj in si zlomila desnico - Elizabeta Škrib9 55 letna »Tookojena delavka tobačne tovai-ne. je padla na cesti v Mostah in si ,".av , tako zlomila desnico. Začetek pouka na strokovnih nadaljevalnih šolah Ženska strokovna nadaljevalna šola zn imetne in oblačilne obrti ki je doslej ime-ia svojr prostore v pos'onm ljudske šoIf mi sv Jnkohu se ie preselila v poslop;e meSCanske šole na Vičn Pouk na tej šoli -e bo pričel v ponedeljek. 26 ipnuarja. in naj se te^a dne ob 15 uri vse učenke zbe-- o v šolskem poslopju. Strokovna nadaljevalna šola za mehanično tehnične obrti na Ledini bo pričela pouk v torek. 27 Tanuarja. in naj se tesja dT-vsi učenci zbero ob 14 nri v tei šoli Ker se većv *Uvilo učencev in učenk še m vpisalo nr r-.'r'r.em vniso\anju opozarjamo vse mois*re. nai omenjene^a dne pošljco tudi vse še ne vpisane vajence in vajenke k otvor-*' ' .ftr.!«» zaradi »iitsa. Znčetek nouka na diu?ih strokovn.h nadaljevalnih šolah bc objavljen pozneje * —lj Klbji tr^. Po? br.e izbire zdaj m med po?:nimi specialitetami. ker je ribD-lov zelo eviran z?rarli mnzi Danes *e oil naprodaj morski list po 42 L kpr. dalje sveža po^novka po 2S in losos po 32 L. k^. Rečnih rib ni bilo —lj Pctin**edemd« petletnico je slavila te dni s^spa Marija Zor. vdova po nadzorniku bivše deželne uprave Gospa Zor ima velil'.e zasluge s svojim delom člove-kol;ubno-?ti in pomoč: narodnim društvom. V njeni rodbini se čita »Slov. Narode že nad 50 et 2elimo. da bi g-o-npa Zor dočakala lenih zadovoljnih let jri polnem zdravju *r mno^o let —lj Koncert na dveh klavirjih, ki bo v ponedeljek 26. t. m ob pol 7 url zvečer v Mali FilharmoniČni dvorani, ima najprvo na sporedu Brahmsove varijacije na Pa_ sraninijev tema. Sklsdba pomeni vipek Brahmsovega klavirrkega ustvarjanja in vsebuje vrsto domialekov. ki drug drugega nosti, poleg tega pa v iznadljivosti vedno novih tehničnih teža* in zamotanoeti, zaradi katerih spada tc delo med najirše jrehe pianistične literature Pianist in skladatelj Renzo Silvestri je priredil te Brahmsove varijacije za dva klavirja in tako napravi] delo dostopnejše izvajalcem že zaradi porazdelitve tehničnih problemov. Delo je izredno učinkovito in se bo v tej obl.ki pri nas prvič javno izvajalo. Opozarjamo na koncert. Vstopnice v knji-garnl Glasbene Matice. —lj Starokatoliška služba božja bo v ne del jo 25. januarja zopet ob 11.15 v evan-geljski kapeli. Go.^posvetska cesta štev. 9. — Moj mož ie zadovoljen in vsa dna- žina je srečna, pravi gospodinja, ki kuha po receptih Gospodnijskega koledarja. Zato ne oklevajte, marveč hitro naročite Gospodinjski koledar, dokler zaloga traja v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ul. 3. 53-rt —lj Podružnica SVD Ljubljana L Ima svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v soboto 24. t. m. ob 18. uri v gostilni Mrak na Cesti 29. oktobra. Člani vabljeni. Nastopili so slabi časi — za prašiče Predpustni čas je za nas čas veselja, prašičem pa vsako leto zadaja hude skrbi Ljubljana. 2o. januarja V predpustnem času. ki smo vanj prav za prav že skoraj zajadrali, s; radi privoščimo dobre krofe ali slastne *f!ancate-f, ne zametujemo pa n.ti okusne špthovke. ee se pojavi na mizi pred nami. V mestih vemo le. da je predpustni čas, čas veselja, ko ponori vse mlado tu in tam pa pust po-bole tudi kakega starejšega meščana, ki trezen m sli. da je že prestar za norije. malo »v rožicah^- pa se jim vseeno rad udaja. Na dežel: je predpustna podoba malo drugačna. Tudi tam se pust rad oglasi in napravi kakšno zmedo po gostilnah ali veselicah, vendar pa bo letos bolj zmeren. Toda na deželi je predpustna doba važna Se tudi zaradi tega, ker se te laj praznijo svinjaki. Stari. dop:le_ni prašiči odstopajo prostor mlajšim m romajo trumoma v klavnice, kjer se pogosto zelo neradi poslove od tega sveta. Kmet pa ne pozna šale ali usmiljenja — če je prašič dozorel, >dobi nožiček . kakor pravijo na Dolenjskem, potem pa se mastimo z njegovimi dobrotami in uživamo slastne koline - - bog nam jih daj tudi letos obilo 1 2alostn: predpustni čas za prašiče je letos malo izpremenjen. Tebi nič, meni nič se ne morejo več posloviti °d tega sveta. Rejci morajo vložiti najprej potom občine prošnjo za zakol na Prehranjevalni zavod in smejo klati šele potem, ko dobe dovoljenje. Mar-s kateremu prašiču je tako poJaljšano življenje za teden ali dva. toda smrti kljub temu ne uide. Koliko in kako bomo letos klali, bi najnatančneje vedeli povedati v Prehranjevalnem zavodu, kjer se iz dneva v dan množe prošnje za zakol. Rod prašičev pri nas torej še ni izumrl, kakor so nekateri rmpaftaa mislili. Sicer pa ne kaže. da bi razpravljali o tem. kakšne predpisane formalnosti morajo letos opraviti rejci, preden pridejo do masti, mesa in kolin. Vsak ve to sam dobro. 2e konec oktobra, ko smo prašiče — smo, kdor jih je pač imel — prijavljali potom občin Prehranjevalnemu zavo iu. smo se zavedali, da te prijave niso samo formalnost in da bomo tudi pred zakolom morali dobiti posebno dovoljenje, če bomo hoteli storiti s prašiči, kar jim je neogibno usojeno. Cim prosilec izpolni potrebne pogoje, Prehranjevalni zavod brez posebnih ovir zakol dovoli. Drugi oddelek pa seveda budno pazi. da ljudje, ki so klali, ne »pozabijo?, prijaviti pridobljene maščobe. Prdobljeno količino maščob morajo namreč točno pri- brez vsakega vzroka potisnili na stranski 4 prekaSajo pc izvirnosti, globini in iskre- Športni pregled Nedeljski nogometni spored v Italiji Do zaključka prve polovice italijanskega nogometrega prvenstva sta še dve kc : V odmoru do začetka povratnih tekem bodo odigrali nekaj tekem za pokalno prvenstvo, ki so ga kakor znano začeli že pred prvenstvenim tekmovanjem. V nedeljo je r sporedu XIV. kolo. V diviziji A se bodo sestale naslednje dvojice: v Firenzi: Fiorentina—Bologna, v Torinu: Juventus—Napori, v Grenovi: Genova -Modena. v Romi: Roma—Livorno. v Mi-lnnu: Milano- -Ambrosiana, v Bergamu: Atalanta -Lazio. v VVnezii: Venezia—Li-guiia in v Tneste: Triesti na Torino. V diviziji B pa se bodo norilj takole: v Fiume: Fiumana- -Spezia. v Lucchi: I.uc^hese- Udinese. v Novarl: Novara— V:cen?a. v Sieni: Siem--Prato. v Bresciji: Brescia—Barl. v Pisi: Pisa—Alessandria. v Resrg-lji Emiliji: Rogglana Pro Patria. v Pa^ov;: padova Pescara in v Lodiju: Fanfulla— Savona. V sr»'do .so bili -".žrebani že pari za fietrt-fin^lne tekme v pokalnem prvenstvu, b. februarja se bodo sestale dvojice: v Mo-deni: Modena Novara. v Milanu: Milano P^sfsriana. v Torinu: Juventus— Padova in v Venez'ji: Venesia Bologna. Včeraj Je bila v Bresciji odigrana rednem terminu zaradi snega odpovHl^na pr-von^tvena tekma med Alessan lrij-> in Bte-seijo Rezultat doslej ni znan. 7nnor za oregoreče navijalce Iz šnanije prihaja svoj vvstnn rovica: Španska policija je odredila, dn mora biti odslej na vseh norrom^tnih lar-lš^ih na raz-polacro posebna sobi kamor bodo Ptraž-n*iki zap-rp.l; aretirane pr^^reče nnvijalce ukreo k': nai učinkovito zaTe vse večje število obračunavanj ne i gledalci nogometnih tekem in njih vdorov na nogometna isrriSčn med igro. o s*cer preprost vendar zelo rafiniran. Mislite aa takega gorečneža južnjaškega temperamenta, ki kje v Madridu ali Barceloni, navija z vsem '.var mu je pri roki in na jeziku za svoje Mvn.rnre Zagreta dtiSa niane po vsaki he -»od* k* jo kdo vrže proti *»n,,gcvim< Besedam kai radn slede dejanska ob^čtma-vanja policija mora poeredov-iti toda ra-vadne kazni doslej niso mnogo pomagale. Tako so prišli na m'sel. da bi razirrajače zaprl'i kar na Igrišču Komaj -?e bo zapr*^: malo streznil, že bodo v sobo doneli Jenki, a-lavzl žvižgi In vzpodbujanja, srečn«-'-sih na prostem. In vsak tak krik. vsa^r tv£Sg mu bo prinašal tesnobo, ga bo dražil, toda radovednost se bo razbila zt č rimi visokimi stenami majhne sobic«** &w največ;"- bližino usodnega dogodka. d;-hal bo takorekoč njegov zrak. sam pa bo javiti in potem ostanejo brez maseobnih odrezkov na živilskih kartah toliko Časa, dokler nj hove zaloge po predpisih trajajo. Ce jih izčrpajo prej, si bodo potem namestu jedi belili glavo, kaj jim je storiti. Letos je tudi precej meščanov pitalo prašiče pri svojcih ali prijateljih na Notranjskem in Dolenjskem, zlasti pa v okolici Ljubljane. Te meščane najbolj zajiimajo računi, koliko in kako jim bo prašič koristil. Da bi jih vsaj nekako približno potolažili, bomo navedli nekaj najvažnejših podatka*"*". Odnos tkzv. kalo teže do žive teže nana najlepše pokaže pr.mer pri klanju leto dni starega prašiča, ki je tehtal pred zakolom 115 kg. Kalo teža je pri takšnem prašiču naslednja: meso z glavo in nogami . • • . 92.00 kg salo ...........4.50 n srce, pljuča, ledvica in jetra . . 3.50 „ kri............ 4,00 „ čreva in prazen želodec .... 3.00 „ vsebina črev. želodca in mehurja 4.00 * odpadki pri klanju (ščetine, oči, parklji) ........4.00 M Skupaj . . . 115.00 kg Pri prodaji in oceni prašiča služi kot temelj kalo teža ali živa vaga. Kadar rejci pixxla.ig.jo svinje po živi vag*i, jih najmanj 12 ur pred tehtanjem ne smejo krmiti. Ce pa to vendarle store, mora kupec od žive vage odšteti najmanj 3 do največ 5%. Na temelju dolgoletnih izkušenj pravijo strokovnjaki, da pri zakolu dobro pitanega prašiča izgubimo od žive teže 15 do 25%. Kdor kolje, naj vse to upošteva, pa se pri svojih računih, česa in koliko mu bo vrgel prašič, ne bo zmotil. Ljudje bi seveda radi vedeli tudi koliko >špeha* bo dal prašič, če je bil pred zakolom okoli 150 kg težak. Na to vp rasan je je teiavno odgovoriti oziroma v splošnem sploh nemogoče. Količina ^slanine« je odvisna od pasme prašiča, pa tudi od načina reje. Naši prašiči, kakršni so v naših krajih najpogostejši, dajo, kal ar so težki okoli 150 kg, približno 50 do 60 kg >slaninec, lahko pa seveda tudi nekaj več ali manj. Vse to je, kakor smo že omenili, odvisno od načina, kako so prašiča pitali. Naša želja je, da bi bili vsi prašiči najlepše dopitani in da bi vsem dali čim veo masti. moral čepeti za zaprtimi vrati, v sob*. kJ se mu bo zdela nedvomno prava mučilnica. Tako bodo odslej španski navijalci, jo izredno vtsoke Številke premlčnin-skih izvršb, ki ie z n'imf tmel opravka lani in v prednjih lotih izvršilni oddelek ljubljanskega olulajatega sn-!:s;a. m<*. Rešili so jih 149. predlanskim 242, 1. 1939 pa 253. Od teh je bilo lani spornih 73 in lesenih s sporno sodbo 52 (1.1940 — 134 ozir. 99 in 1. 1939 — 9 ozir. 95). Nerešenih je ostalo lam 9. 1. 1940 — 15 in 1. 1939 — 41. V enem mesecu je bilo rešenih 21 pravd, od 1 do 3 mesecev je trajalo 34, od 3 do 6 mesecev 14 in od 6 do 12 mesecev 7 pravd. Podobno razmerje je bilo tudi prejšnja leta, ko je bilo največ pravd, ki so trajale od 1 do 3 mesevev (1. 1940 — 66. 1.1939 — 48). L. 1940 so v 1 mesecu rešili 28, 1. 1939 pa 31 pravd. Od 3 do 6 mesecv je 1. 1940 trajalo 27 in leto prej 18 pravd. Od 6 mesecev do 1 leta jih je 1. 1940 bilo 14. 1. 1939 pa 6. L. 1939 so zabeležili celo dve pravdi, ki sta trajali od 1 do 2 let. r Ravnajte z žensko obzirno — :z krivega I rebra je oila Mt varjena. Bog je ni mogel povsem izravnati, ce jo hočeš ukriviti, se zlomi. Ce jo pUot.& pj \ miru. se Se bolj ukrivi. Ravnaj ..o.tj z tonsko <-'OZino, saj ni dobro, as se ti zlomi rebro. Ženske kažejo gotovo vzdržnost :n skromnost, kar je njihov največji cliras To jih ovira, da ne izražajo svoj.h čustev prosto in kažejo jih tem manj, Ce gre za neC mer- nost. 2enske so vajene marljivosti z zavestjo, la so ljubljene, se ne boje osamljenosti. En sam srečen trenutek sedanjosti jim prinaša dovolj tolažbe. Samo Ce nobero srce ne Čuti z njimi, so nesreCne in polagoma ovenejo. Niti iiajlepš m damam se ni treba bati, đa bi izgubile kaj na svoji mikavnosti, če so morale kdaj zavrteti Kolovrat. Nad bo let fsarsčnik »Slov. Naroda« 90 letnica Matije Žitka na Verdu pri Vrhniki če bi se staja! grenlandski led bi vsa svetovna morja narasla za dobrih 8 metrov Vrhnika. 22. januarja Trdnega rodu so naši ljudje.' Niso redki 70 in 80 letniki, a tud 90 letnikov je nekaj med nami. Hraste svojega rodu b; jih imenoval, trdni temelji svoje zemlje! To so očanci. ki bi znal: povedati zgodovino o svojem rodu, posebno oni, ki so si znali v mladosti pridobiti znanja in -zobrazbe. Eden takih »hrastov« je pač znani oča-nec Matija Zitko. po domače »Hrencov oče« z Verda pri Vrhniki. Sedaj o sv. Pavlu, dne 25. januarja obhaja še čl in zdrav 90 letnico, kar je nastopil pot v tej dolini solz. Med prvimi gratulanti je tudi njegov zvesti tovariš .^Slovenski Narod«, ki se mu zahvaljuje za njegovo vzorno zvestobo, saj ga spremlja že več kot 75 let kot dober informator in svetovalec. Domovina ledenikov, k: ogrožajo severni del Atlantskega oceana, je Grenlandija Vsa površina tega orjaškega otoka, ki je skoraj šestkrat večja od Nemčije, je pokrta 7. debelo ledeno plastjo. Polarni led Grenlandije nastaja pri zelo nizki temperatur: in se spušča z nadmorske višine dobrih 3000 m proti robu otoka, od koder potem zdrkne v morje. Ledeniški tokovi so precej p<>časni in se led porn ka k goram proti morju ■ skromno hitrostjo komaj 30 m na dan. Ko zdrknejo ogromni ledeniki v globoke vode greniandskih zalivov, začno plavati, ker je znano, da je led lažji od vode. Zaradi ogromne teže se izprva ne spuščajo daleč na odprto morje, ampak ostanejo po večin, v zalivih, če pa se od orjaških ledenih gora odtrgajo manjše, izplovejo tudi na odprtino, kjer predstavljajo pravo nevarnost celo za največje prekomorske rarnike. Kališno je življenje na Grelandiji je v svojem dnevniku iz leta 1935. prav zanimivo opisal dr P. Kunhenn, k: je to življenje opazoval z ledenika Karasau. Dr. Kunhenn prav; med drugim: Ves zaliv ječi, kriči, besni in tuli, kakor tulijo topov, v najhujši vojni vihn. Z daljnogledom opazujem gibanje ieden.li plasti. Najprej se lomijo vrhovi plavajočih ledenih gora, naio pa se v vodi zaruče vsa gora in se vzpne v dvojno višino, tako da seže včasih 400 do 500 m v m k i nad morsko ravan. Orjak ^e potem spet približa zalivski ooa.i. kjer naicti na drugega in .-e suiuhuviUm rupu/jn ra.ib.je na več deiov. Ob strašnih mcdflib .jn;h urar-h in grmenju plavajo potem ti orjaki iz zaliva, slede pa jim novi n novi, ki zaliv večkrat zapro. Potem sledi iznenada razstreiba. Si.ni pr tisk vrže več s'otov težke ledene gore tudi pa 200 m visoko v zrak in — pot je prosta. Pri teh strahotnih razstreibah ledenih gora se t>..w trese, kako bi ga majal silovit potres iJt-dene gore plavajo po zai.vu večkrat .- hitrostjo 30 km na uro n povzročajo s tem po 10 m več metrov visoke valove, fclorje oesni in se peni. od granitnih sten i iren-iandije pa odmeva, kakor bi na nasprotni strani udarjalo oo skalovje tisoč ^roanov. Ta strašna pesem severnega dela Atomskega oceana oziroma Gren.and je je dandanes prav takšna, kakršna je ».ila prt d tisočletjem in kakršna oo tudi prihodnje tisočletje. Kadar poleti veje močan vzhodni veter, se iz greniandskm zalivov opušča na t-sc-če ledenikov proti odprtemu morju. Na j svoji dolgotrajni biodnj poti. po morju se oblikujejo na najrazličnejše najine. Njihova oblika se neprebrano menja, ker se neprestano men.:a tud; njihovo ravnotež- i je. C:m se od ledene- g^re zarad; tajanja odlomi kakšna skala, se iedena g-ira v vod: zasuče m ./premeri: tako :vojo obliko, kakor svoi položai G'? v viti o d">i">-čenih oblikah iedemh gor^ je torej nemogoče. Tudi všina leden h sora nad vodo je zelo različna. Mornarji poznajo orjake, ki so segali 100 in več metrov nad morsko gladino, poudariti pa moramo, da je večj: del ledenih gora pod vodo. Približno so izračunali, da le sedmina ali osnima ledenih gora moli iznad vode, dočim je o-tal h šest sedm.n ali sedem osmin pod njo. Del ledene gore pod vodo je seveda dosti nevarnejši, kakor del, ki moli nad oem rsaco gladino. Zgornji del človek lahko opazi s prostim očesom, nikoli pa ne ve, kakšno obliko ima v morje segajoči dei in kako naj obrne ladjo, da bi se mu ognil. Ledene gore -majo največkrat obliko stožca, tako da udari parnik s svojim globok.m trupom obnje. ko je od roba, molečega iznad vode. še precej oddaljen. Neki učenjak, ki se radigra s številkami in kj so mu še tako zamotani računi igrača in zabava, je nedavno izračunal n objavil, da b: se površina vseh svetovnih morij dvignila najmanj za 8 metrov, če tj se ves led Grenland je in njenih ledenih gora stajal. Kakžno strahovito nesrečo bi tajanje gren.andskega ledu povzročilo, sj najlažje predstavimo, če vzamemo za primer Split ali Dubrovn k. Obe mesti sta tik ob morju in je spodnji del splitskega mesta komaj meter nad morsko gladino. Ce bi se ta gladina dvign la za 8 metrov, bi bil ves Split globoko pod vodo in bi mcs-to popolnoma propadlo. Tajanje grenlandskega ledu pa ne bi pomenilo nesreče samo za obmorska mesta, ampak tudi za vse druge kraje na svetu. Reke bi se namreč ne mogle več LzJ vati v morja, ker bi bila rečna korita globoko pod njegovo gladino. Obračale bi =e torej nazaj in zal vale suho zemljo, tako da bi lahko prišlo do pravega — vesoljnega potopa. Goethe o ženskah Nohcn moški ne more čutiti vrednosti Ženske, ki se zna eeniti. Pri vseh svetih an_ l .:ii. pri vseh slikah blaženosti, ki si jih itvari Ci (to, u>brotijivo srce — ni nič tako &aaaa&ega kakor f-ensko bitje, ki se je u lalo ljubljenemu moškemu. Horda gospodinja vlada doma resnično ;n omogoča vsej družini v .sako delovanje, vse zadovoljstv >. ženske vztrajajo mnogo resneje kakor rr.cšk; na tem. Ja se ne sine nič razmetavati Uboga i::-.rit ura je ženska, ki s hrepenenjem ne vzbuja obenem ljubezni n spoštovanja. ženski nikoli ne manjka solz pri njenih zvijačah in nikolj opravičila za njeno krivico. Ženske so že od rojstva nečimerne. Neči-mernost jih pa oblači in zato so nam tembolj vseč. Občevanje z ženskami je element olikano;? ti. Cre se seznanim z žensko, se zanimam samo zato, kje vlada. Na nekje vlada, se ji zdi samo ob sebi umevno. Delovna, za pridobivanje ;n vzdrževanje ustvarjena, je go_ spodar v hiši, lepa, lahkomiselna in površna, gospodari v velikih krožkih, bolj izobražena obvladuje manjše krožke. Dobra beseda iz ž«askih ust popelje plemenitega moškega daleč. Jubilant Matija je bil torej rojen dne 25. januarja 1852. leta kot edini sin premožne 2it_kove družine na »Hrencovem gruntu« na Verdu pri Vrhniki. Tu ob Ljubljanici so mu peli prve uspavanke, tu je metal kamenje v vodo in ogledoval kolobarje na vodni gladini, je lovil ribe in rake. A mladost mu ni bila »z rožcami postlana«. Ze v zgodnji mladosti je občutil vso tegobo živijenja Komaj 4 letni Matijče je izgubil staiše. Za kolero, ki je takrat razsajala po naših krajih, sta mu umrla oče in mati. Tako je ostal naš Ma-tjče brez materine ljubezni samcat na svetu, na svoji domačiji. Pr- tujih ljudeh pač ni užival nežnosti, ki jo drugače uživajo otroci od svojih mater. Šolske klopi je »drsal« na Vrhniki m nato neKaj let v Ljubljani, dokler ni kot 20 letni mladenič prevzel v svoje roke veliko domačijo, ki jo vodi še dandanes. Kot napreden gospodar se je izobraževal sam daije. Vstopil je v Kmetijsko družbo in si naročil t>Kmetovalca« in kot že omenjeno ^Slovenski Narod«. Spoznal je vrednost dobrega čtiva in potrebo po izpopolnjevanju v kmetijski stroki. Se pred nekaj leti. ko mu ni še opešal vid, si ga največkrat videl doma pri veliki javorjevi mizi v niši, prebirajoč »Narod« ali »Kmetovalca«. Sedaj mu njegova skrbna žena prebira časopis, da je še vedno v stiku z vsem našim življem, ker še vedno mu je duh prožen, še vedno ga zanima vse, kar se dogaja po tem božjem svetu. Dolgo pač ni užival »ledig* stanu, saj je rabila velika kmetija pridnh rok gospodinje! Izbral si jo je pri Sedmakovih. Prva žena. Sedmakova Liza. mu je dobro gospodinjila ter prinesla k hiši obilen družinski blagoslov, saj je bilo rojeno na »Hrencovem gruntu« 15 otrok, od katerih jih je sedaj še 7 živih. Pridne gospodinje L;ze se še spominjajo starejši, ki so zahajali v nano Hrencovo gostilno na Verdu. Tu se je nekoč pilo in peklo in vsakdo je bil najlepše in najboljše postrežen. Dobra, res izvrstna kuharica je bila pok. Liza, a gospodar Matija je skrbel za najboljši cviček, ljutomerčan in rebulo! Tu so se zbirali prav radi od blizu in daleč, prihajali so peš in s kolesi, pa z vozmi posebno cb nedeljah popoldne. Sem so prihajali rad: pevci iz Ljubljane in večkrat se je razlegalo lepo ubrano slovensko petje po bližnji okolici »Hrečevnic«. V sami gostilni je vladala prava domačnost, saj so stregle brhke in »zavber« hčere očetove, j ki so privoščile vsakomur prijazno besedo, i kot jih je učil oče Matija in gospodinja Liza. Do leta 1910. je šlo vse po sreči pri Hrencu, a tu ja zadela Matijo težka usodna nesreča. Umrla mu je skrbna gospodinja m mati Liza. Tako je potem gospodaril sam gospodar skozi 15 let na svoji domačiji in nudil svojim otrokom, posebno hčerkam vso vzgojo. Nato se je, ko je preskrbel vse otroke, vdrugič poročil, znova s. jc poiskal oporo za jesen svojega življenja. Se vedno krepki Matija si je poiskal družico v g. Frančiški iz znane Hladnikove družine iz Logatca. Sedaj v miru preživljata življenje in kramljata o »starih časih«, oba še precej trdna. Do pomladi je še vedno hodil Matija na Vrhniko na pokušnjo cvička, a sedaj se rajše tišči peči in doma z ženo preneseta vata novice. Tako preživlja naš slavijenec jesen svojega življenja zadovoljen nad svojim delom in uspehom. Razveseli se svojih otrok, ki so vsi ugledni in spoštovani. Rad pove, da je najstarejši sin Matija šolski upravitelj v Laščah, hči Franja je poročena s spoštovanim profesorjem g. FT. Male-skom v Novem mestu. Jubilantov zet je g. veterinarski inšpektor Zaje. v Ljubljani, ki ima za ženo hči Lizo. Hči Anica je soproga prof. Jerana, ki je znana dobrot-nica naših dijakov. Tončka je soproga posestnika Jožeta Kotnika na Mirkah pri Vrhniki, a hčerka Stana gospodinji posestniku g. Telbanu, pri »Ribču« na Dolu pri Borovnici, a najmlajši sin Lojze pa gospodar; in streže s svojo soprogo v znani »Hrencovi« gostilni na Verdu. Razumnemu gospodarku in očetu Matiji, našemu slavljencu, ki ga spoštuje bližnja in daljna okolica, želimo vsi znanci in prijatelji: Se več srečnih in zadovoljnih let Naj mu bo večer življenja srečen in blag! loo letnica saksošona Sin izdelovalca glasbil Chaiiesa Josepha Saxa Adolf je izumil pred sto leti v Parizu saksofon. To se sliši kakor dovtip pa je vendar čista resnica. Adolf je bil podedoval nadarjenost po svojem očetu in že na kon-servatoriju v Bruslju se je proslavil z izpo_ polnitvijo klarineta. Iz tega glasbila je nastal njegov saksofon. Leta 1S42. je prišlo novo glasbilo v promet v osmih različnih velikostih. V Nemčiji je postal saksofon znan šele z moderno plesno glasbo. R hard Strauss je uvrstil novo glasbilo šele ob koncu preteklega stoletja v svoje simfonije. Glasbeniki novejšega ča^a kakor \Verner Elck se pa radi poslužujejo saksofona. Bolgarija hoče pridelati več krompir f a Bolgarsko kmetijsko ministrstvo je objavilo poročilo o stanju posevkov. Iz njega je razvidno, da zaradi neugodnega vremena ni bilo mogoče povsod pravočasna in v redu zasejati ozimine. To velja zlasti za Dobrudžo, kjer je bila koruza prepozno pospravljena. Pozneje je pa oviral delo na polju prezgodnji sneg. Poleg tega pa ni bilo na razpolago dovolj zaščitnih sredstev za semensko žito. Toda ministrstvo je že ukrenilo vse potrebno, da bodo spomladi vsa polja posejana. V splošnem je bil glede posevkov uresničen načrt do 90 odstotkov. Spomladi bo zasejana v Do-brudži v prvi vrst; pšenica, soja in ječmen. V vseh drvigih pokrajinah pa hočejo pridelati več rži, sladkorne pese in soln-čnic. Posebna pozornost bo pa povsod P°~ svečena krompirju, da bo pridelek čim večj t NA NOGOMETNI TEKMI Mladenič, ki se je začel zanimati za nogomet pride pol ure prepozno na igrišče. — No, kako stoji tekma? vpraša prvega gledalca. — Nič proti nič — se .^la*i odgovor. — Imenitno, potem takem pa nisem ničesar zamud: 1. IZDAL SE JE Lojze sedi s Francko na k*lopici v parku — Ali me boš res vedno ljubil? — vpraša dekle. — Glej jo no. ti si pa prva, ki dvomi o tem — odgovori fant Ezio d'Errico JM©5 iz lcp«nl^c 17 Pisma, ki jih je dobival, so bila od starih prijateljev, razkropljenih po daljnih gradovih v Provan-si ali Bretanji. okrožnice monarhističnega kluba, imenovanega po vojvodi Orleanskem, ter župnijska glasila, ki so zmerom moledovala za pdtapmn v kak dobrodelni namen. Sluga je ta čas oblekel svoj svetlorjavi površnik, del na glavo mehak klobuk in se napotil v kavarno y Porte Maillotc, kjer se je shajal z drugimi stre-žaji tiste četrti, da so biljardirali za kuminovec, po en kozarec ste točk. Van der Mersch je bil ob isti uri zapustil svoje stanovanje na Quai de la Toumelle, se okoristil z bledim soncem, ki je bilo predrlo črnikaste oblake, in krenil proti bulvarju St. Germain. na katerega je stopil bas nasproti cerkve St. Nicolas -iu Char- donnet. Trenutek ali kaj je radovedno stal pred Politehnično šolo. kjer je trumi ca brezdekiežev opazovala prelepi jan je oken s papirnatimi trakovi. Kakor so terjale zadnje odredbe o protiletalski zaščiti, Dato pa se je obrnil proti Pan^heonskemu trgu ter končno zavil skozi hišna vrat« stare palače v JCio-tildini ulici. Vzpel se je v tretje nadstrop:^. kjer je bil v medeninasto ploščo vrezan naris ANTIKVARSKA KNJIGARNA , in pozvonil. Odpir?t mu je prišel mržav mlad človek, ki so mu krasili prezgodaj zgrbančeni obraz velikanski naočniki v želvovinastem ekviru. xZ gospodom Bradiiruom bi rad govoril « >Ta mah je oddan ... « iGa lahko počakam? »Prosim, izvolite . . . c Nizozemec, ki je očitno že ve del pot. je krenil skozi dve temni sobi, ki so bile njiju stene pokrite z visokimi policami, polnimi knji^. in stopil v tretjo, še večjo dvorano sredi katere je Btata velikanska katalogna miza; bledo dekle, takisto z naočniki na nosu, se je sklanjalo nad predal: kart »teke. Dekle niti ni vzdignilo gla^e ob prišiečevui vstopu; s svojim šiljastim nosom, ki ji je strici med kupe katalognih kartic, je nalikovala oskubljenemu ptiču, ki s kljunom pobira zrnje zaprašenih knjižur. Van der Mersch je vlnidno odbil vabilo nladega pomočnika, ki mu je por. u jal nas:anjač, stopil k oknu, od koder je bil razgled na kos ceste ter jel z očmi slediti delge vrste vojaških voz, ki so jim ko-čijaiili »poilus« v sinjih plaščih. Po načinu, kako so nosili delovne čepice, in po dolgosti njihovih visečih brkov jc bilo videti, da so s*ari rezervisti. Nekateri so kadili pipe in zdaj pa zdaj potleskavali z bičem, bolj tako, da jim ne bi bilo dolg čas. kakor mezgom v izpodbudo. Pariška množica se je bila močno razredčila za-radi izselitve tisočev rodbin, ki so bile zapustile glavno mesto, in zaradi odhoda malone vseh tujcev. Nizozemec je opazoval počasno, a stalno izp'-erni-njanje Pariza, k: se je vsak dan bolj privajal svoji vojni opravi, in raztreseno vlekel na uho mrmranje glasov, ki je prihajalo izza oblazinjenih, z zelenim suknom prevlečenih vrat z napisom v Ravnateljeva pisarna«. Zdelo se mu je, da nejasno razloči glas starega Bradforda, a čudil se je, zakaj sliši samo te^a, ne pa tudi stranke, ki je bila pri njem. Bradford je običajno malo govoril. Povsod. " Parizu in po vsej Kvropi (vsaj kolikor je šlo za učenjake), so ga poznali kot neoporečnega sodnika v vsem, kar je zadevalo antikvarsko knjigotrštvo, in vsak je vedel, da so njegove ponudbe, pa naj gre za nakup aii za prodajo, točne in nepreklicne. To pot pa ni bilo samo podoba da se stari fcnjigo-tržec vdaja nenavadni zgovornosti, ampak v glasu mu je zvenel tudi nekakšen zanos, kakor bi premagovala antikvarja nenadna strast in oi razvneto be-sedoval z nekom, ki ga je očitno molče poslušal. Van der Mersch bi bil lahko vprašal pomoćniVa. kdo je stranka, ki se lastnik toliko ukvarja z njo, a v neopredeljeni udržanosti se je premagal in se, ko mu je premikanje stolov povedalo, da se morajo oblazinjena vrata vsak čas odpreti, celo umaknil v oknjak. Tako skrit je videl, kako je stopil iz Brad-fordove delovne sobe nečak markiza de ViHerova. Obraa mladega človeka je bil tako prepaden, da ga Van der Mersch ni pomnil taksnega in si ga niti ni mogel zamisliti v tolikanj razburjenem stanju. Stari antikvar je najprej spremil gosta v pred-sobje in ga tam odslovil s priklonom, ki mu ga je mladi človek v naglici vrnil, takisto kakor deček, ki si ga zalotil na nedobrem dejanju; nato se je vrnil v pisarno, spremljan od pomočnika, ki mu je spotoma nekaj mrmral. Nizozemec je uganil, da se je čas pokazati. Z vso neprisiljenostjo je stopil proti sredi sobe in veselo vzkliknil: »Dragi Bradford, kako se imate?! Čete sem gledal skozi okno, pa nisem videl, da ste se že otresli opravkov . . . Ta vojna nam prihaja bogme ob nepravem času.« Knjigar je presenečeno vzdignil oči, raztreseno vzel Nizozemčevo desnico v svojo koščeno, z žilami prepreženo roko in ga spustil naprej, v sobico, ki je bila že kdo ve koliko let ravnateljska pisarna njegove slavne knjigarne. Nato je — kakor človek, ki je še vedno ves prevzet od neke glavne misii, a hoče vendar pokazati, da ga prišlečev ogovor zanima — skoraj odsotno zamrmral: »Kako pravite? A, da, vojna . . . seveda . . . kdo bi si bil mislil . . . < Na poti proti hiši v Amelijini ulici je komisar R.ichard, ki je bil zaradi tisoč dolžnosti, ki jih je nalagala policijskim uradnikom, pred več ko tednom dni prisiljen odložiti preiskavo zastran Dou-ceta, v duhu obnavljal prve vtise, dobljene na večer zločina. V žepu je imel zapisnico z osebnimi podatki skoraj vseh hišnih prebivalcev, a ta seznam je bil zgolj del njegove skromne birokratske prtljage. Crejuje: Josip ZupacčiC — Za Narodne tiskamo: Fran Jerar. — Za uaseratnJ dei Usta* Oton Chrtsioi - Vsi v L-jublJanj