'pscoscosc/ o »oo«»ocosccccc©s©sooc«c«omoi>sc«»occccccoscoos*wcccoosooco5ccc<»oc»&&ow>^^ Mraz. napovedan tlo 15. januarja. je pritisnil v resnici šele tedaj, je pa zato toliko bolj izrazit. Kot izvemo iz Knaucrje-vih zapiskov o resničnem vremenu v letih 1652-59, ki jih je objavil v svoji Stoletni pratiki, beremo za prihodnji teden tole napoved: oblačno, sneg in dež do 25. januarja, ko spet pritisne ntraz. V našem paberkovanju po starem in prastarem astronom-sko-astrološkem izročilu nas začudi, zakaj določimo za vladarski nastop planetov dan pomladnega enakonočja. Res je, da ljudstvo navadno opazuje določene dneve pozimi, po ka- Stolefusi pretita napoveduj® 23. oblaki, sneg in dež, nato spet pritisne mraz ———— letih sklepa na kakovost vsega leta, predvsem pa prihodnjega poletja. Ker pa začne novi planet vladati spomladi in je torej zima poslednji del njegovega vladanja, ni mogoče iz zadnje zime sklepati o vremenu v prihodnjem letu. Med ljudstvom običajna opazovanja so zmotna in se uresničijo le prav poredko in po naključju - in še to največ zaradi podobnih lastno- sti posameznih planetov v danem zaporedju. Po soglasnem mnenju mo-droslovccv in bogoslovcev je Bog ustvaril svet oh pomladnem enakonočju, zato tudi planeti - krmarji sveta - začnejo vladati ob istem času, ko jih je Bog ustvaril. Ker pa so planeti določeni za delovanje, so začeli takoj vplivati na podrejeno z lastnostmi, ki jim jih je Bog podelil. V resnici planeti sploh ne »živijo« in so manj obdarjeni s pametjo in z voljo, kot so v davnini domnevali nekateri. Pripisovali so jim celo to, da lahko delajo prosto po svoji volji, v resnici pa so začeli delovati po sili s svojini vplivom, ko se je začelo vesolje gibati. In ker so bili planeti ustvarjeni na začetku pomladi, so tudi svoje vladarstvo nastopili ob pomladnem enakonočju, ne pa morda ob zimskem sončnem obratu, saj takrat svet, kakor vsi priznavajo, še ni bil ustvarjen. Zaman bi torej skušal kdo sklepati po prejšnji zimi na prihajajočo pomlad, poletje in jesen. Vsa sprememba in menjava vremena, s tem pa rodovitnost in nerodovitnost, sta odvisni od zvezd in neba; primer- nejše razlage v Knauerjevih časih ni bilo mogoče najti. ,'OCC'S'SC,CO'OOCCOCC'aOC'=CCC'=cc'coc'='s050C«OGCCOC<>S«OBOCOGC®COCO©^ IZLET TEDNA: OB KOKRI NA JEZERSKO Lepo in zdravo pod Grintavi! Zakaj vas vabim na Jezersko, ko pa... Kaj - ko pa? Boste rekli, da tain ni nič posebnega, da se tam nič ne dogaja, da tam ni turizma, da so Jezerčani taki in drugačni ter da jim turizem nasploh ne diši... Je pa lepo tam gori! Ni kaj! Od 19. do 25. januarja 1991 Leta 1922 je Rudolf Badjura v svojem vodniku po slovenskih Alpah zapisal: Jezerskemu je odprta krasna tujskoprometna bodočnost, čim bodo boljše prometne razmere in sc popolni hotelski komfort. Žalibog se Slo--venci še danes ne zavedajo, kaj je Jezersko in ne cenijo dovolj tega kraja. Čehi pa so to vedeli...« Tako Bajdura. Prav je imel. Takrat je imelo Jezersko hotel Kazino ali Murijev hotel s 15 sobami in 30 posteljami, gostilna pri Štularju je imela 4 sobe z 8 posteljami in tako naprej. Sobe so bile na voljo tudi Pri Strmcu in pri Hudinu ali uradno - pri Antonu Muriji? in Janezu Tepini. Pa to niso bili edini »kvartirji«, kjer so lahko turisti prespali in počitnikovali, Bajdura beleži, da je vsaj kakih 300 DOKUMENTARNI FILM TV Slovenija; Ljubljanski (testni} krog V nedeljo, 20. januarja, bo TV Slovenija na drugem programu ob 20.50 predvajala dokumentarni film Ljubljanski krog, ki so ga ustvarili režiserka Jasna Hribernik, scenarist Evgen Čargo in snemalec Željko Ivančič, Scenarij je nastal kot zaključni del diplomske naloge Evgena Čarge, ki je diplomant arhitekture na FAGG pri profesorju Jožetu Koželju. Prvi del filma je zasnovan kot 'razmišljanje o prometu v velikem mestu, saj mesta izgubljajo svoje osnovne prostorske motive - ulice in trge. ki jih zamenjujejo prometno preobremenjene ulice in jim uničujejo dušo. Velemesto nima značilne oblike in ga prepoznamo po brezobličnosti in brezciljnem širjenju. Vsak prazen prostor je namenjen množici avtomobilov, prebivalci pa se dobesedno dušijo. Sodobno mesto je primer obstoja zastarelih oblik in ciljev družbeno zaostale civlizacijc s pomočjo visoko razvitih tehničnih sredstev. Drugi del filma prikazuje urbanistične posege, ki bodo prometno razbremenili Ljubljano s krožno cesto. Ti posegi so predvideni v načrtu Ljubljana 2000, vendar je ideja o krožni cesti v Ljubljani obstajala že pri znanem arhitektu Avstroogrskc monarhije Fabianiju. Njegova krožna cesta je temeljila na srednjeveškem jedru, ki je stisnjeno v polkrog med grajski hrib in Ljubljanico. Načrtovani »ring« (po vzoru Dunajskega) je bil širok 28 metrov, ob njem so bili posejani dvoredi. Načrtovali so tudi notranji »ring« s tramvajsko progo, ki jo je mestni občinski svet kasneje spremenil. Trideset let kasneje se v Plečnikovem načrtu Ljubljane, pojavi poleg Fahi-anievega že obsežnejši »ring«, ki naj bi potekal daleč zunaj mestnega središča in bi povezoval naselja, ki so se v tem času začela priključevati Ljubljani. Večji del krožne ceste, načrtovane v urbanističnem projektu »Ljubljana 2000«, je že nakazan. Na severu in zahodu teče ob nekdanji južni železnici, na jugu je speljana po Aškerčevi, Cojzo- vi in Karlovški cesti, na vzhodu pa je začrtana ob Grubarjevem kanalu med Grajskim hribom in Golovcem, ob zahodnem pasu vojašnic na Poljanah, po Njegoševi mimo Univerzitetnega kliničnega centra. S krožno cesto lahko Ljubljani vrnemo njeno nekdanjo značilnost, to so obsežne zelene površine. To so le segmenti urbanistične preobrazbe Ljubljane, o katerih govori dokumentarec Ljubljanski krog. Vendar osnovni namen filma predstavitev tehničnih rešitev pri urejanju prostora ne daje dokončnih odgovorov, temveč pušča veliko prostora za razmišljanje. Mogoče je tudi v arhitekturi prišel čas deidcologizaci-je in multidscipliniranosti. Tudi ekologija, urbana sociologija in še marsikatera znanost bodo morale ob arhitekturi tvoriti osnovo za urejanje prostora. Film je zanimiv tudi s snemal-ske plati. Del filma je posnet s kamero v vožnji, pri specialnih posnetkih (makete) je snemalec uporabil zelo močan teleobjektiv, pri posnetkih panorame Ljubljane pa izjemno širok objektiv. S. P. turistov lahko našlo prenočišče na Zgornjem Jezerskem. Sedaj je v Kazini 22 postelj, v Planinki (gami) pa 85, penzion pri Konečniku in ima 45 postelj. Pravzaprav ne kaj dosti več kakor pred sedmimi desetletji. No, nekaj sob je na voljo tudi pri zasebnikih (a nikoli ne izveš koliko) in na kmetijah (kmečki turizem). • Vsekakor pa sc ne pozabite sprehoditi gor do sv. Ožbolta. Do zgornjega (949 m), ki stoji na razglednem pobočju blizu Kr-ničarjeve domačije pod Olipo-vim robom (1124 m) le sedemdeset metrov nad vasjo in hotelom. V cerkvi so zanimive srednjeveške freske, kijih je obnovil M. Sternen (po zadnji vojni so jih še enkrat obnovili). Izpred cerkve je čudovit razgled na Zgornje Jezersko in na severne ostenje Grintavcev. Malo je tako lepih in veličastnih panoram v naših Alpah! Če bi radi na Jezerskem počitnikovali, lahko pokličemo tamkajšnje turistično društvo, a priznam. da ga še nikoli nisem uspel priklicati. Raje zavrtite številko Kazina (064) 44-060 ali Konečni-kovega penziona (064) 44-009. Žičnici, ki sta letos že stekli, sta spet obstali. Ninovega snega. Resda sta bolj skromni kar se višine in klanca tiče, zato pa tam nikoli ni gneče in tudi cena ni roparska kakor marsikje drugje. Vprašajte kako je s snegom, ker o jezerski smuki radio ne poroča ... Čist zrak in čista voda, lepi sprehodi, še lepši razgledi, udobje in prijaznost, ne previsoke cene so odlike Jezerskega. Dober dostop je po sicer gorski in ne preširoki, a tudi po nepro- 11 Fri sv. Andreju na Zgornjem Jezerskem pod mejno strmino (Foto: J. Zrnec) metni cesti, kjer bo kak kamion izjema. Tudi avtobusne zveze so kar uporabne. Sprehodili se boste lahko - na pomlad - po Makekovi kočni, pa po sosednjih dolinah, ki silijo tja pod Kočno in Grintovec. Pa do slapa ali do Češke koče (1543 m), ki že celih devet desetletij stoji nad Jezerskim, na silno lepem kraju. Spominja tako domačine kakor tudi turiste, da so nekoč le-sem prihajali če- ški planinci in turisti. Svoj čas jih je bilo celo več kakor domačih dopustnikov. To je bilo še pred prvo svetovno vojno, pred tako imenovanim prevratom. Takrat je bilo Cehov ko ovac. Jezerčani so pridno strigli njihove krone in se - vsi skupaj - dobro imeli. Je pa res, da je bilo Jezersko takrat še pod Koroško in je pomagal tudi splošni Nadaljevanje na 2. strani Zima kaže zobe Januarje najhladnejši zimski mesce. Srednja mesečna temperatura je v Ljubljani -1.1 stopinje, v hribih je hladneje, v Planici na primer -4.6 stopinje, ob morju, v Portorožu pa topleje, in sicer 4.0 stopinje Celzija. Zadnja leta so bile zime zelo tople in brez snega. Letošnja zima je že pokazala bele (snežne) zobe, vendar je v nižinah padlo bolj malo snega. Na Kredarici je sedaj 250 cm, na Volgu pa 160 cm snega. Več snega je tudi v Zgornje savski dolini, v Planici je pol metra snega. Za prvo polovico januarja lahko rečemo, da je bilo spremenljivo in toplo vreme. Nad severnim Atlantikom in severno Evropo se je ves ta čas zadrževalo obsežno in globoko območje nizkega zračnega pritiska, nad Evropo so pihali močni zahodni vetrovi. Ž njimi pa je k nam prineslo vsake toliko časa tudi kakšno hladno fronto, tako da je bilo vreme res pestro. V Ljubljani je do 17. januarja padlo 64.8 mm dežja, dolgoletna povprečna vrednost pa je 85,3 mm padavin. Sicer pa je bilo v začetku januarja bolj tnalo sonca. V tem tednu se je zgradilo nad večjim delom Evrope obsežno območje visokega zračnega pritiska, ob Severovzhodnih vetrovih je dotekal k nam hladen in suh zrak. Te dni so zabeležene najnižje temperature v tej zimi. V zasneženi Planici je bila v četrtek najnižja jutranja temperatura - 17 stopinj, v Slovenj Gradcu -12 stopinj, v Ljubljani -8 stopinj, pa tudi v Portorožu je temperatura padla pod ničlo (-1 stopinja Celzija). Čeprav je bolj hladno, pa nam daje moč življenja sonce, ki nas prav prijetno boža s svojimi ljubečimi žarki. NAPOVED: Sonce, mraz in - megla Za konec tedna in še v začetku prihodnjega tedna ne bo večje spremembe vremena. Nad Evropo ho še naprej vladalo območje visokega zračnega pritiska, v višinah sc bo nekoliko otoplilo, pihali bodo vedno bolj šibki severovzhodni oziroma severni vetrovi. Tako bo precej sonca, razmeroma hladno, po kotlinah pa postopno tudi kaj megle. HMZRS Stari vremenski pregovori za teden od 19. do 25. prosinca (ianuaria) • Fabijan in Boštjan (20.) - sak r drevju pognan. • Če prosinca grmi, slabo vreme preti. • Če Vincenca (22.) some peče, po grlu vitice gladko teče; tako dobro vitice dozori, da motne dela ti oči. HULTURItl KOLEDAR • Niš, 28. juliju 1914 ob 12.50. Na sedežu srbske vlade je zazvonil telefon. Nekdo z niške pošle je sporočili, dn so pravkar prejeli nujen telegram z Dunaja na nasov srbske vlade in da je pismonoša že na poli. Ministri so mu tekli nasproti in mu iztrgali papir iz rok ter brali. Zadnji stavek tega telegrami: je še istega dne postal vsebina glavnega naslova vseh časopisov na svetu. Glasil se je: Avstro-Ogrskn se smatra od tega trenutku v vojni s Srbijo!« V mesecu dni po atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda seje napetost stopnjevala. Avstro-ogrski ultimat Srlnje je bil postavljen tako. da ga Ic-ta ni mogla sprejeti, kur je Dunaj pričakoval. Podprt z. mnenjem in pritiskom Berlina je Dunaj moral začeti vojno. »Srbija mora biti kaznovana za atentat in ustavljena v svojem .nezadržnem širjenju' in pohlepu o Albaniji«. so zapisali 29. juliju dunajski komentatorji. Ko je bila vojna napoved že oddana, je vrhovni poveljnik avstro-ogrske balkanske armade general Počorek dejal novinarjem: »To bo le kratek vojaški izlet z malo streljanja do Niša. kamor je zbežala srbska vlada iz obmejnega Beograda. Vojna ho trajala kvečjemu teden dni...« Kljub željam Dunaja in Berlina, da bi vojna proti Srbiji ostala le lokalni spopad, se je v mesecu dni po 28. juliju 1914. sprožilo kat 12 vojnih napovedi. • Varšava: I. septembra 1939. Poljski radio je sporočil ob osmi uri: »Danes zjutraj med šesto in sedmo uro so nemške čete na več mestih prestopile poljsko mejo. Naši vojaki se umikajo in nudijo odpor. Hkrati so nemška letala napadla Krakov. Katovice in Vilno, Lodz. Pravkar bombardirajo Varšavo. »Iz Berlina je prišlo poročilo, da je tega dne (I. sept.) ob desetih dopoldne Spomini na sedanjost; Pred 52 in 77 ieti Tretji vihar poljski veleposlanik obiskal zunanjega ministra Ribbentropa in mu sporočil: »Branili se bomo«. Hitlerje hkrati naslovil razglas svojim vojakom: »Nisem imel drugega izhoda... Poljska noče spoštovati nedotakljivosti naših meja. razen tega moramo pomagati nemškemu Gdansku, da sc priključi domovini. Ne morem trpeti poljske blaznosti in izzivanja ... Vojaki, bodite zvesti borbeni tradiciji nemškega vojaštva, opravite hitro, da bomo spet lahko živeli v miru1« Poljski poslanik v Londonu: »Takoj naj Anglija prične izvajati določila pogodbe med Poljsko in Anglijo o medsebojni pomoči! Saj smo vendar žrtev neizzvanega napada!« Naslednjega dne (2. sept), ko so Nemci že zasedli Gdansk, so začeli Francozi voziti z vlaki vojaštvo na mejo. v Londonu pa so predpisali zatemnitev. Chamberlaine je sporočil Hitlerju:« Če takoj ne ustavite vojaške akcije na Poljskem in se ne umaknete, bomo ukrepali po določilih pogodbe s Poljsko.« Hitler je tega dne dejal v Reichstagu: »Nobenih zahtev nimam do Zahoda. Nemške meje proti Franciji in Belgiji so večne. Naj nas puste, da uredimo svoje spore s Poljsko tako kakor narekuje čas. Potem bo Evropa zaživela v; trajnem in trdnem miru.« Tretjega septembra »nevtralni« Mussolini predlaga naj vojskujoči se strani ustavita vojaške operacije in sedeta zn pogajalsko mizo. Hitler presliši svojega tovariša, n nekaj ur kasneje London in Pariz uradno napovesta Berlinu vojno. Ta vojna se je končala poleti 1945. • Bagdad. 17,- januarju 1991. »Ob treh po krajevnem času. sc je začel silovit napad ameriškega in angleškega letalstva na iraško prestolnico.,.« MEMORO Izlet tedna Ob Kokri na Jezersko Nadal jevanju s 1. strani koroški turistični ugled! Kakorkoli že, za češke invazije sta imela največ zaslug praški zdravnik dr, Chodounski in pa Franc Muri, dolgoletni jezerski župan, ki je umrl leta 1926 v osemdesetem letu svojega življenja. Izkazal se je kot pravi narodnjak in zelo uspešen župan jezerske občine. Prav on je navdušil omenjenega praškega zdravnika, ki je dal v Pragi pobudo za počitnikovanje v romantičnem, alpskem. zdravem in prijaznem kraju med slovenskimi brati. Obema bi lahko na Jezerskem postavili spomenik, saj nobeden od njiju ni bil ne pri tabelih in ne pri tardečih. No, ko boste počitnikovali na Jezerskem ne pozabite na Planšarsko jezero, ki je sicer umetno, a spominja na davno jezersko preteklost tega kraja, Saj si imena niso ljudje kar tako izmislili, je že moralo kdaj biti kakšno jezero ali vsaj povodenj. Ni verjeti pravljicam, da so privezovali čolne tam gori pod Mlinarskim sedlom. Ljudje - stari - sploh ne pravijo Zgornje in Spodnje Jezersko, temveč kar Zgornje in Spodnje Jezero. Pri Planšarskem jezeru je bife (poleti), pa ovčji bal prirejajo tam (ni kaj, vesela in poučna prireditev!). Jezero v glavnem ni za kopanje, je pa za čolnarjenje dalo dušo... Naprej od jezera greste tudi lahko, a ne rinite tja, kjer je naravno okolje okuženo z povsem odvečnimi tablami, da sle blizu meje. Ne vem, kdo je komu bolj v nadelgo, meja vam ali vi meji? Pa sc raje obrnite, saj ne veste, kakšne volje so tisti, katerim so mu zabičali, da morajo mejo varovati kakor punčico itn. Bo že (kdaj) bolje! Cesta se vije iz vasi (Ravne pravijo središču pri hotelu) mimo Koncčnikovcga penziona in črpalke po ravnem svetu mimo Planšarskega jezera do župne cerkve sv. Andreja (906 m), kjer je pod strmino nanizanih več starih furmanskih domačij. Tam so pripregali konje za naskok na 300 metrov višji Jezerski vrh, ki mu nekateri napačno pravijo tudi Jezersko sedlo. Na Jezerskem vrhu (1218 m) sta obe mejni »postaji« in na naši strani skromno, a kar dobrodošlo gostišče, ki bi lahko bilo bolj obiskano izletišče, če bi ne motila meja. Cesta se v petih ostrih serpentinah vzpne z Jezerskega kvišku skozi gozd. Strmine ni nikjer več kakor za 12 odstotkov, v povprečju pa ne presega osmih odstotkov. Še v rimski dobi je šla tu čez cesta za vozove, novo pot so speljali leta 1821, a so jo v prvem letu tega stoletja krepko popravili in razširili. Po zadnji vojni so jo tudi (a ne prekmalu) asfaltirali. Načeloma je prevozna in plužena vse leto. Z vrha je do 660 metrov nižje ležeče Železne Kaple le 17 kilometrov; do Kranja pa je 33 kilometrov. . In kje je, kdaj bo prišla tista Badjurina krasna turistična bodočnost za Jezersko? Če so še do pred leti Jezerčani odgovarjali z »nikoli«, pa sc sedaj nekateri (a še vedno zelo redki) boječe oglašajo, da bi se navsezadnje lahko kaj zgodilo, a še ne vedo natanko kako. Ni denarja, pravijo skoraj vsi. Denar je. veliko ga je povsod tod okrog - v hostah. Hostc bi lahko oživile in sploh vzpostavile turizem na Jezerskem! Toda hostc so v rokah veleposestnikov. tako je bilo tudi pred vojno; takrat so bili eni (pravi) veleposestniki, sedaj pa so drugi (»državni«). Predvojna občina Jezersko je obsegala 6866 hektarjev, od tega je bilo 4329 ha gozda. Pred vojno je bilo gozdarstvo glavni vir dohodka, pa tnalo tudi turizem, nekaj tudi živinoreja. Poljedelstvo. pa je bilo ubogo, višina je le vendarle višina. Sadje skoraj ne dozori. Najbrž ne bo pogojev za turizem. če ne bo prave volje. Prava volja pa je lahko samo doma! Dokler bodo jezerski turistični objekti v lasti drugih in dokler jim bodo upravljali (zapravljali) iz -dolin in ravnin, ne bo nič! Navsezadnje se bo nekega dne moralo zgoditi, da se bo na Jezersko vrnila občina. Tako kakor se bo tudi v Bohinj in še kam. kjer so svoj čas nesmiselno, krivično in za razvoj škodljivo ukinjali občine pod pretvezo, da so premajhe. Ko bodo Jezerčani spet »sami« in bodo po svoje odločali o svojem razvoju in še posebej o turizmu, bo tam gori bolj veselo in ne tako zaspano kakor je sedaj. Pot na Jezersko se prične pri mostu pod Hribom in Preddvorom. Cesta se potem vije ves čas tesno ob vodnati in včasih kar podivjani Kokri. Ob njej so natresene domačije, včasih je bilo veliko mlinov in žag, sedaj pa je voda skoraj brez posla. Le na petih krajih se ob Kokri nabere toliko hiš na kupu, pod gozdnatimi strminami, da lahko rečemo - tu je vas. vasica in zaselek. Kokra je kakih deset kilometrov dolga vas. Mnoge njene domačije stoje visoko - skoraj 1000 metrov nad morjem - na pobočjih gora. Do njih so speljane ozke in vijugaste ter strme poti. Najprej je Spodnja Kokra, potem je Zgornja in nato še Spodnje Fužine nad katerimi je nekdanja deželna - kranjsko-koro-ška - meja. Po prvi svetovni vojni je Jezersko padlo v naročje Slovenije oziroma kraljevine SHS kar tako, brez plebiscita. Na mejnem kamnu so zgovorne razdalje, ki so le preveč natančno odmerjene: do Ljubljane je 48,2 do Kranja 22,9. do Železne Kaple 28,2 in do Celovca 79,2 km. S svojimi obiski Jezerskega boste pomagali krepiti tamkajšnjo voljo do turizma. To bo lepa in pomembna pomoč! DRAGO KRALJ Prihodnjič: Od Mutuljev do Plo-mina Knjige Maribor: Mishšma V mariborskem Anatomskem gledališču bo v soboto 19. januarja ob 20. uri. ponovno na sporedu igra z naslovom Mishima. ki je nastala po motivih drame Madamc de Sade Jukia Mishi-me. Prevod je delo Milana Jesiha, režija pa je v rokah Mateje Koležnik. Priporočamo »a branje: Lojze Kovačič: Kristalni čas (Državna založba 1990) Metamorfoza jc najboljše zdravilo proti spominu. Kdor se spremeni, se nc spominja. Čc sc spominja, je bolečina v sorazmerju s korenilostjo sprememb. Ampak zakaj bi se sploh kdo še! spreminjat, čc ne more živeti brez spominov? Lojze Kovačič je največji spominjc-valcc slovenske književnosti. Njegova sposobnost, da sc seli desetletja nazaj v druge čase in pristane v nekih žc zdavnaj porušenih ulicah, v žc zdavnaj prezidanih sobah, že zdavnaj podrtih hiš in se med žc zdavnaj pokurjenim pohištvom se pogovarja z ljudmi, ki so žc zdavnaj našli svoje povsem določene kotičke. Novi roman Lojzeta Kovačiča »Kristalni čas« prav tako žari v sijaju živih spominov. Tokrat sega Kovačič kakili dvajset do trideset let nazaj, v čase, o katerih je bilo še manj zgodovinsko točnega napisano kot o pred, med in povojnem obdobju, obdobjih, ki se jih je Kovačič že tako pogosto spominjal. Vendar število Kovačičevih romanov je že tolikšno, da se jc tudi zlahka mogoče spomniti prenckatercga njegovega natančnega spominjanja. Zato v »Kristalnem času« veliko bolj kot v nekaterih prejšnjih delih stopi pred nas sam Lojze Kovačič osebno: Jasno je, da kdor se hoče spominjati, mora biti navezan sam nase in se mora tudi dovolj disciplinirano držati obrežij samega sebe in lastnih doživetij. V »Kristalnem času« sc Lojze Kovačič srečuje z isto lento kol v romanu »Deček in smrt«, z vprašanjem minevanja in večnosti, umiranja in hkrati vprašanja, kaj je sploh tisto, čemur pravimo živost. življenje. Pisatelj, ki nam je razkril toliko podrobnosti o razvoju značajev v obdobjih spreminjajočega se družbenega sistema, nam razkrival, kje vse se razraščajo konflikti, ko sc idealno zamišljene družbene spremembe zaletijo v drobne in krhke in čustvene ljudi, jc tudi tokrat egocentričen. silen, skrajno zahteven in nepopustljiv v svojih sodbah, posebno do drugih. Sprememba je samo ena: včasih je bil deček, takorekoč otrok, potem mladenič in potem vsaj mladi mož. Zdaj je čisto očitno v zrelih letih in spominja se samega sebe iz zrelega obdobja in ker meni sam o sebi. da je še vedno izgubljena sirota v vesolju, da se stvari pač dogajajo, da odločajo drugi, da jc odgovoren pač ljubi Bog, se mu pač prostor doživljanja vedno bolj očitno zmanjšuje na ozko področje niti ne družinske, niti nc erotične (ker dva različna človeka, ljubimca, sta vseeno žc družba), pač pa osebne drame. Dialogi se še temeljiteje spreminjajo v monologe. Prizorišča, že tako ali tako v Kovačičevih romanih prisotna v krhkih odtemnitvah, postanejo še bolj zabrisana. Vzdušje ostaja. Je neka posebna teža v tem plimovanju spomina, v tem neprestanem potrjevanju lastne prisotnosti na planetu. Bolj kot so svetovi odmirali, bolj je Kovačič strjeval in utrjeval vse tisto, čemur pravi »preobleke svoje duše« in kar sicer označuje z nelepimi besedami, tako na primer kol »nagrmadeno svinjarijo«, vendar seveda to počne samo zaradi lepšega. Neprestano se pozna, da nc misli tako in »Kristalni čas« jc pobožanstvcnjc najba-nalnejše vsakdanjosti, polne odrekanja, trpljenja, samomučenja, vendar samo zato, da si ranljivo posamezno čustveno bitje zagotovi možnost, da sc nc spreminja in da sc zaradi tega lahko nemoteno spominja skozi dolga desetletja in mu lahko vedno znova rasejo novi spomini iz (seveda vedno nespremenjenih) preteklih časov. Ker so pošasti iz prejšnjih Kovačičevih časov postale zgolj strahovi, je politike v tej knjigi tokrat manj kol običajno. Postarani deček se zato v čistejši, skoraj kristalni obliki, srečuje z istim, starim, večnim nasprotjem, tistim, ki se ga ne da nikoli docela opisati. Pripoved te knjige sc staplja s čustvenim. nenatančnim, danes že nekoliko paliniziranim jezikom šestdesetih let. Kovačič sloga v vseli desetletjih ni spremenil, tokrat je predvsem sintetiziral in noglobil samega sebe. FRANČEK RUDOLF Gledališče Cankarjev dom: Uspešnica OB letu osorej Komedija Oh letn osorej, v kateri gledalce zabavata odlična Polona Vetrih in Ivo Ban, še naprej polni Štiho-, vo dvorano. Kdor si igre še ni ogledal, bo imel priložnost v nedeljo. 21)., v petek. 23. in spet v nedeljo, 26. januarja ob 20. uri. Koper: Alexandre Dumas - Pokvarjenec V koprskem gledališču ho v soboto. 19. januarja oh 211. uri. na sporedu Dumasova igra Pokvarjenec ali lepota in moč, v režiji Vita Tauferja. Ljubljana: Podelitev nagrade DSS Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev prireja v ponedeljek. 21. I. 1991 ob 19.30 uri v Kogojevi dvorani koncertni večer s slavnostno podelitvijo nagrade Društva slovenskih skladateljev najzaslužnejšemu izvajalcu slovenskih skladb v letu 199(1. Koncertni večer bo oblikoval Slovenski oktet z umetniškim vodjem Antonom Nanutom. Izvedli bodo skladbe P. Mihelčiča. V. Hrovata. A. Srebotnjaka. D. Božiča. J. Ježa. M. Tomca. U. Kreka. P. Mcriirja. Pred pričetkom koncertnega večera ho Aleksander Bassin odprl razstavo akademskega slikarja Veljka To- Koper: Jazz klub Skupina Otional V. B. Ouartet ho nastopila v Gledališču Koper v petek. 25. januarja ob 20. uri. Člani skupine so: Franco Vallisneri. klavir. Katko Divjak, bobni Nino de Gleria. bas. Vlado Batista, violina. Kitarski koncert na Magistratu V torek. 22. januarja ob 19.30 bo na ljubljanskem Magistratu kot gostja Društva glasbenih umetnikov Slovenije nastopila mlada italijanska kitaristka CARLA MINF;N. Izvajala ho dela španskih in latinsko-amcriških skladateljev. Prireditve Cankarjev dom: Indija vabi V petek. 25. januarja ob 19. uri. ho v mali dvorani Cankarjevega doma večer, posvečen Indiji. Program ho tak. kot dan poprej v celjskem Narodnem domu! torej: koncert, predavanje in multivizijska projekcija Potovanje v dušo Indije. Mariborske ure pravljic Torek. 22. januarja, v Pionirski knjižnici Rotovž: pravljica Kje je Ven-dclin (za otroke od 6 do S let), ob 16. uri. Sreda, 23. in četrtek, 24. januarja v igralnici Pionirske knjižnice Tabor, obakrat ob 16. uri; v sredo pravljica O deklici Ajdi in kako ni postala volk (za otroke od 5 do 7 let), v četrtek pa pravljica Pobegli volk. Slavonski dukati v Rogaški V zdravilišču Rogaška Slatina redno skrbijo zato. da njihovim gostom nikoli ni dolgčas. Tako bo v sredo. 23. januarja ob 2(1. uri. v Kristalni dvorani družabni večer s Slavonskimi dukati. V tej dvorani imajo sicer vsako sredo in soboto ob 20. uri ples ob zvokih ansambla Kristali. Union: Čirule-čarule Vsako soboto ob 10. uri v kavarni hotela Union v Ljubljani prikazuje čarovnije Miran Čanak, čarodej, ki ga otroci že dobro poznajo. Na sobotne čirule-čarule lahko pridejo tudi odrasli. Celje: Potovanje v dušo Indije Skupina Nityananda in Sacinnndn-na ter člani gibanja 1 lare Krišna bodo predstavili skrivnosti starodavnih ved. duhovno glasbo Indije z originalnimi instrumenti, multivizijsko projekcijo Potovanje v dušo Indije, poleg tega pa ho lian tudi degustacija vegetarijanskih specialitet. Vse skupaj se ho dogajalo v četrtek. 24. januarja oh 19. uri v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. O J LU Q c 2 £ DELO ★ »Nelagodje pred podobo v zrcalu« panes. IS. januarja, bo v CRMK v Šempetru pri Novi Gorici zanimiv eksperiment. Na obiskovalcih ga bodo izvedli Ema Kugler. Jani Štravs, Bojan Štukelj in Inštitut Egon March. Čc sle sc pripravljeni v poznih nočnih tirali prepustiti .»Nelagodju pred podobo v zrcalu«, sc lahko pridružite. Odhod posebnega avtobusa iz Ljubljane bo danes. I S. januarja oh 211.30 s Kongresnega trga. Začetek eksperimenta bo ob 23. uri. Pravljice v Škofji Loki V škofjeloški knjižnici Ivana Tav-čat ja bodo v torek. 22. januarja ob 17. uri. poskrbeli za otroke. Na sporedu bo namreč priljubljena Ura pravljic. g (Razstave LJUBLJANA: GALERIJA TIVOLI. Pod turnom 3 - do 2(1. jan. so razstavljene tapiserije. grafike in risbe priznanih slovenskih umetnikov — iz zbirke Yulon--Dekorativna. BEŽIGRAJSKA GALERIJA. Titova 61 - razstava akad. slikarja Lojzeta Čeniažarjn z naslovom Risbe 1981-199(1. NARODNI MUZEJ. Trg herojev 1 - na ogled je razstava Ure skozi stoletja. KNJIŽNICA JOŽETA MAZOV-CA. Zaloška 220 - razstava umetniške fotografije Klavdije Dajč. SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ. Plečnikov trg 1 - razstava o učiteljiščih v Srbiji do leta 1941. GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3 - na ogled je 6. samostojna razstava skupine umetnikov Veš slikar svoj dolg z naslovom Pesek v oči. GALERIJA KOMPAS. Titova 12 r prodajna razstava tapiserij Ine E. Conradi. GALERIJA COMMERCE. Einspielerjeva 6 - razstava slik slikarske in risarske šole, ki jo vodi akad. sli-kar-doccnt Savo Sovre. GALERIJA KRKA. Titova 99 - razstava umetniške keramike Roka Součka. GALERIJA DESSA. Židovska slezti - razstavljeni so natečajni projekti arhitektov za paviljon na EXPO 92 v Sevili. GALERIJA ARS. Čevljarska 2 - prodajna razstava knjig o starinah, različnih litjih založb. GALERIJA 1NSULA. Dvorni trg - razstava o razvoju črnohele fotografije z naslovom Umetnost ohranjanja podobe. Franci Kolman: Beneške maske - Galerija Avsenik, Begunje MALA GALERIJA! Titova II - na ogled je razstava najnovejšega ciklusa slik Aliče de decomposilion, zagrebškega slikarja Željka Kipkeja. MODERNA GALERIJA. Tomšičeva 14 - do 211. jan. bo odprla razstava Svetovna umetnost osemdesetih let - iz zbirke Thomas iz Miinehna. CANKARJEV DOM - GALERIJA - razstava slik sodobnega nemškega slikarja in kiparja A. R. Potička, ki so nastale v letih 1977-1989. GALERIJA FRATNIK. Mirje 2 - slike razstavlja Uroš Žitnik. LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARDA JAKOPIČA, Kardeljeva 12 - razstavit članov ZDSLU z našlo-, vom Slovenska grafika (izbor slovenske grafične dejavnosti v minulem letu). ■ ter j p Lojze Čemažar: Kruh IV, 19S5, oglje, tuš — Bežigrajska galerija, Ljubljana JELOVŠKOV LIKOVNI SALON. KD Španski borci. Zaloška 61 - do 26. jan. so razstavljena dela akad. slikarja Klavdija Zornika. IDCO. Igriška 5 - razstava svetil, ki jih izdeluje Sijaj iz Hrastnika. BEGUNJE NA GORENJSKEM: GALERIJA AVSENIK - razstavljen jc ciklus fotografij Beneške maske, avtorja Francija Kolmana. najslili vrhunskih slovenskih fotografov - do 20. jan. PORDENONE. Italija: Kulturno združenje LA ROGGIA - razstava izbranih plastik kiparke Mojce Smerdu iz Ljubljane - do 24. jan. PTUJ: MUZEJSKO RAZSTAVIŠČE DUŠANA KVEDRA - razstava slik in akvarelov.!. Šibila; RAZSTAVIŠČE NA GRADU - razstavljena so dela avstrijskega umetniku Korada Kollerja. RADENCI: RAZSTAVNI SALON HOTELA RADIN - odprta je razslava likovnih del Andreja Božiča. RADOVLJICA: FOTOGALERI-JA PASAŽA - drugi del razstave črnohelih fotografij članov Folo-kino kluba Radovljica; GALERIJA KAMEN - prodajna razstava likovnih del oblikovalca Zdravka Dolinška. ROGAŠKA SLATINA: GRAFIČNI MUZEJ ZDRAVILIŠČA - razslava starih grafičnih listov - faksi-milna izdaja vseh bakrorezov svetovnega mojstra grafike Albrechta Diirerja; RAZSTAVNI SALON ZDRAVILIŠČA - razstavljeni so akvareli Jeseničana Branka Čušina. ŠKOFJA LOKA: GALERIJA ZKO - KNJIŽNICA I. TAVČARJA - na ogled so slike Marijana Jesenovca. TRST: V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE. Via S. Francesco 20 in v prostorih KREDI I NE BANKE je na ogled pregledna razstava slvarilev Slavka Tihca. VELENJE: GALERIJA KC’ IVAN NAPOTNIK - razstava otroške fotografije, izdelane po jugoslovanskem modelu zgodnje mladinske vzgoje. Novo v galeriji Škuc V soboto. 19. januarja ob 20. uri. bo v galeriji otvoritev razstave Dušana Fišerja in Silvestra Plotajsa-Sica. Na ogled bodo slike, ki so nastale v času njunega lanskega študijskega potovanja po Nizozemski. Mesina galerija: Moskovski portreti V ponedeljek, 21. januarja ob 19. uri. bo v Mestni galeriji v Ljubljani otvoritev razstave z naslovom Moskovski porlreli. Razstavljali bodo: Arliste anonyme, člani likovnega studia Jcdinstvo, Marina Gržinic in Aina Šmid. Irvvin. Knez, Adrian Kovacs. neznani umetnik, Mladen Stilinovič. ulični umelniki Arbata. Veš slikar svoj dolg. Odprta bo do 8. februarja. Fotografija tapiserije Franca Novinca BELJAK: GALERIE AN DER STADTMAUER - odprta je tekmovalna razstava grafičnih del z območja Alpe-Jadran. CELJE: LIKOVNI SALON. Trg svobode 9 - razstava umetniške fotografije Janeta Štravsa - do 22. jan. CELOVEC: GALERIJA SLAMA, Benediktinski Irg 3 (Bencdikti-ncrplatz) - razstava del slovenskega slikarja Karla Kuharja. JESENICE: RAZSTAVNI SALON DOLI K - razstava slovenskih ljudskih ornamentov s kmečkih skrinj Nade Šalamon in perorisb Nevenke Virant. KOPER: GALERIJI LOŽA. Titov trg in MEDUZE. Čevljarska 34 - razstava figuralnih in krajinskih del nemškega slikarja Michaela Buthcja; GLEDALIŠČE KOPER - razslava Srečka Ugrina-Yusa in Emila Draš-čiča. KRANJ: GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE - spominska razstva fotografskih del mojstra EFIAP. Tonom Marfana; GALERIJA MESTNE HIŠE - Slovenska predvojna planinska fotografija. MARIBOR: RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg B. Kraigherja - -like, risbe in grafike razstavlja Jožef Muhovič. NOVO MESTO: DOLENJSKI MUZEJ. Muzejska 7 - v mali dvorani jc na ogled razslava Denarništvo v antiki na Slovenskem: FOTO GALERIJA VISTA 21. Prešernov Irg 5 - prodajna razstva fotografij dvu- Križanke: Razstava o LjuhBjanskem gradu V ponedeljek. 21. januarja, bodo v Kullurno-informaeijskcm centru Križanke na Trgu francoske revolucije 7 v Ljubljani, ob 12. uri odprli razstavo z naslovom Nuk II in Ljubljanski grad - arheološke raziskave v letu 1990. Razslava ho odprta do 2. februarja. M&CaninKlnMRHi Škofja Loka: Po severni Afriki V sredo, 23. januarja ob 18. uri. bo v knjižnici Ivana Tavčarja zanimivo predavanje, ki ga bodo spremljali diapozitivi. Naslov predavanja jc Severna Afrika, predaval pa bo Marjan Veber. Ta teden v Cankarjevem domu Ponedeljek, 21. L (otvoritev oh 18. uri) do 8. 2.: 6. TRIENALE JUGOSLOVANSKE FOTOGRAFIJE.■ (I. preddverje) Sreda, 23. 1. ob 19. uri - Janin Klemenčič: Z NAHRBTNIKOM OD FILIPINOV DO KITAJSKE. Predavatelj nas bo ob 300 barvnih diapozitivih in glasbi popeljal v nedostopne gorske filipinske pokrajine in po nenavadnih področjih južne Kilajskc. Torek, 22. L, ob 19. uri: JEČARJI, predstavitev celovečernega filma; produkcija Studio 37. Četrtek, 24. L, ob 11. uri: PREDSTAVITEV KNJIGE SLOVENIJA 199(1 - Kronika slovenskega prelomnega leta v besedi in sliki; avtorjev Miloša Mikelna, Borisa Ježa, Joca Žnidaršiča; založba Založništvo slovenske knjige. Tapiserije, grafike in risbe v Galeriji Tivoli V Mednarodnem grafičnem likovnem centru - Galeriji Tivoli v Ljubljani, bo še do 20. januarja odprla razstava Tapiserije, grafike in risbe. Razstavljene tapiserije so nastale v sedemdesetih letih v ročni tkalnici tovarne Dekorativna. Kasneje so postale last Yulona, zdaj pa je celotno zbirko kupilo zdravilišče Moravske toplice. Pred dokončno selitvijo v toplice jc zbirka še enkrat na ogled v Galeriji Tivoli, skupaj z grafikami in risbami, ki so nastale približno v istem času in tako odlično predstavljajo izvedbo podobnih idej v različnih tehnikah. Željko Kipke: Noeuds, 199(1, 01/pl. - Mala galerija, Ljubljana je zločinca prijela, sodišče pa je raziskovalo krivdo. Slišimo tri izpovedi udeležencev umora in pripoved nepristranskega opazovalca - drvarja. Za torek je pripravljen ameriški film izpred 13 let Božanski dnevi. Igrajo Richard Gore. Brookc Adams. Sam Shepard, Linda Manz. Ob koncu sedemdesetih let je film posnel obetavni ameriški režiser: Tcrrcncc Mal-lick, ki je pripravil tudi scenarij. Bill ima ženo - prijateljico Ahby, morata pa se igrali brata in sestro, da bi dobila delo na žitnem polju... V sredo bo prišel na vrsto ilalijan-sko-špansko-zahodno-nemški film iz lela 197(1 Kompanjerosi v režiji Sčrgia Corbuecija. Zgodba se dogaja v mehiški revolucionarni vihri. Vanjo se zaplete švedski plačanec Yolof Pcter-son, ki v vasici San Bernardino skuša skupaj z generalom Mungom, voditeljem bandilnih revolucionarjev, najti zaklad... Drugi sredin liim pa bo spet japonski v režiji Akna Kurostnvc Sedem samurajev. Vas. ki jo vsako leto opleni tolpa zlikovcev, najame samuraja, da hi jo zaščitil pred njimi. Zgodba jc izredno čudna, razburljiva in nasilna pustolovščina, ki se dogaja v srednjem veku oziroma v šestnajstem stoletju. Zadnji filnt v teni kinotečnem tednu bo ilalijansko-franeoski Gepard, ki ga je režiral Lucidno Visconti. Na cann-skem festivalu je leta 1963 dobil nagrado kol najboljši film leta. Jc drama stare italijanske plemiške družine, ki [fl« lita Prvi film v novem kinotečnem tednu bo ameriški iz leta 1969 Čuvarji gradu. Igrajo Buri Lancastcr, Peter Falk. Jean - Pierrc Aumont, Patrick 0’Neal. Zgodba pripoveduje o sedmerici ameriških vojakov, ki sc borijo na francoskih tleh in zavzame srednjeveški grad, v katerih se nahaja veliko umetniških dragocenosti. Ko grad napadejo Nemci, so ga pripravljeni čuvati do zadnje kaplje krvi... Film jc bil posnet v Novem Sadu - to seveda povemo' le kol zanimivost. Drugi kinotečni film v lem tednu bo sobotni za velike in male otroke -E.T. - režiserja Stevcna Spielberga. Ker smo v zadnjih letih o njem veliko slišali, nam ni treba kaj posebej veliko pripovedovali. Je pač najuspešnejši film o nekem prijateljstvu, lokral o prijateljstvu med dečkom in vesoljčkom, prikazanem tako, da ga ni moč hitro pozabili. V nedeljo bo kinoteka zaprta, v ponedeljek pa bo na sporedu japonski film iz leta 1950 V gozdu, v režiji Akira Kurosavc. Filnt je dobil v Cannesu zlato palmo. Zgodba: V gozdu so našli umorjenega samuraja. Oblast se prepleta z bojem Garibaldija za združeno Italijo. V filmu so zaigrali Burt Lancastcr, Claudia Cardinalc, Alain Delon, Paolo Stoppa,.. namig tedna Zagorie: Planinski ples Planinsko društvo Zagorje prireja svoj tradicionalni planinski ples. ki bo v soboto, 26. januarja s pričetkom oh 20. uri. in sicer v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju. Za dobro počutje bo skrbel ansambel Akva-marini. Urana je lahko kar iz planinskega nahrbtnika. Večer bodo popestrili z bogatini srečelovom. Vstopnice so žc v prodaji v društvenem prostoru na Cesti zmage 14. vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure. Na Pohorje! Smučarski klub ŽŠD Maribor vabi na H. množični tek na smučeh Osan-karica 91. Prireditev bo v soboto. 19. t. m., ob 9.30 pri Arehu na Pohorju. Progi: 7 km in 20 km. Druge informacije: po telefonu (062) 25-412 (Krajnčič). V Kranjsko Goro Področni zbor ZVUTS Ljubljana-Šiška in SD Integral vabita v tečaj za pridobitev naziva vaditelj alpskega smučanja. Tečaj bo od 2. do 10. februarja v Kranjski Gori. Šolnina 2.0(10 din (ob prijavi). Druge informacije: SD Integral (Stanc Jeraj) med 13. in 14. uro po telefonu 557-02,1. int. 380. Na Goro Oljko PD Polzela prireja v nedeljo. 20. I. m. 9. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. Zbor udeležencev bo na žclc-niški postaji v Paški vasi po prihodu vlaka iz Celja (odhod iz Celja ob 8.30). Hoje bo za približno iri ure. prvi del v koloni, ker pol ni markirana. Pohod bo v vsakem vremenu. Sestop je najkrajši na železniško postajo Šmartno ob Paki ali po Savinjski planinski poli čez Vjmpcrk na Polzelo (odhodi vlakov ob 17.40 in 19.52. iz Šmartnega pa deset minul prej). \t^1 F T K l.fl: Pridobitev za Spodnjo Idrijo V predverju osnovne šole v Spodnji Idriji bo drevi ob 17. uri otvoritev fitness-studin Borina Anice Ternovšek. Tenis v Mostu na Soči V soboto in nedeljo. 26. in 27. t.m.. prireja Fitnes Spori v Mostu na Soči teniški lurnir za posameznike. Startnina: 200.0(1 din. Začelck bo ob 9. uri. Prijave vsak dan v telovadnici od 16. do 22. ure, sprejema pa jih Uidi Primož Ladava. Tumov drevored II. Tolmin. Druue informacije po telefonu (065) 87-021 (do9.30) ali (065)8 J -174 (zvečer). Namiznoteniško prvenstvo rekreativcev MS 1RDKŠ Enola za šport - Izvajalska služba in Partizan Bežigrad vabila na odprto prvenstvo Ljubljane v namiznem lenisu v dvorani SRC Sladion. Staničeva 41. Prvenstvo za moške bo 17. t.m., za ženske pa 24. t. m., obakrat od 17.30 naprej. Prijave do J1, t. m. na MS IRDKŠ Enota za šport - Izvajalska služba. Staničeva 41 (prijavnina 250 dinarjev na žiro račun Partizana Narodni dom. št. 50100-678-45135 - s pripisom za namizni tenis). Dttige informacije: Izvajalska služba, telefon 302-804. Mali nogomet v Črnomlju ŠD Butoraj prireja 19. in 2(1. I. m. turnir v malem nogometu v športni dvorani v Loki. Prijavnina: 1.0011.0(1 din (na žiro-račun 52110-621-523 ali pri žrebanju, ki bo drevi ob 18. uri v prostorih NK Bela Krajina). Pokali, denarne nagrade. Druge informacije: po telefonu (068) 51-48(1 (dopoldan) in (068) 52-500 (popoldan). Balinarke, na plan! ŠD Zarja vabi na tradicionalni balinarski lurnir ona - on 4. februarja. Prijave in informacije do 24. I.nt. po telefonu 552-692 (dopoldan) ali pismeno na ŠD Zarja. Linhartova 47/a. Ljubljana. II. 0. Več o oddajah Ponovno Glasbeni magazin Pred približno petimi leti je bila ena najbolj priljubljenih oddaj s področja glasbe Glasbeni magazin. To je bila mozaična oddaja, ki je vsebovala različne informacije o glasbi pri nas in v svetu, hkrati pa predstavljala razvoj različnih glasbenih področij in zvrsti. »Vsebinsko je bila zelo pestra in zanimiva, zato smo sc odločili, da bi oddajo ponovno oživili. Kako se bo imenovala. še ne verno, morda Glasbeni večer,« jc povedala urednica v glasbeni redakciji TV Slovenija Bača Šramcl-Justin. »Oddaja, ki jo pripravljamo za letošnjo leto, bo mozaična. V njej bomo predstavljali različne zvesli glasbene umetnosti, od zabavne, komorne, operne do simfonične glasbe, hkrati pa bomo gledalce obveščali o aktualnem dogajanju z glasbenega področja doma in v svetu. To bo tridesetminutna oddaja, ki bo sestavljena iz kratkih med seboj tematsko povezanih prispevkov.« J. T. igre na srečo: računalniška napoved lota in nove športne napovedi HUDIMI 01TELEVIZIJSKI UODDIK SOBOTA, \ 19. januarja IK 15.45 Sn 16-is 16.4« Loparski kurenti Mali čudeži velike narave Poročila 19.53 Vreme 2(1.0« Šport 20.15 Stavimo, da ... 9.00 Dok. oddali. 9.30 Sedem w dni 10.00 l;ilm sler Amor - 3. oddaja: Moteli iz 1. E knjige III. zvezku: 16.30 Jugoslovan- K ski feljton: 16.50 Novosti i/ našega | lV 16.45 Sedmi čut 22.05 Siam Dance. mn. film 11.00 Sobotna ti/niča glasbenega arhiva: 18.00 Poročila: Snncf v;iilv nii 7. uri 38 minul, zuiile ob 10. uri 48 minul. Dim je ure: Bučar Š., Dobrunjc, do 21. ure; Petek D., Zaloška 22 a. do 18. ure: Baktašcvie S.. Pokopališka K), do 18. ure; Gabrič F., Jana Husa 3, do 19.3(J; Tomšič A., Marinkov trg, do 20. ure: Oblak B.. Sncbcrska 154 a. do 20.30: Zavnik F., Gradnikove brigade 10, do 21. ure. Bežigrad: Mehle S., Savlje 101. do 16. ure; Knczovič V., Reboljeva 11, . do 19. ure: FortunaT.. Hošiminhova 9, do 22. ure: Šoba L, Kamniška 19, do 20. ure; Mervar P., Linhartova 35, do 16. ure; Rome M.. UL narodne zaščite 10. do 19.30. Center: Smole E.. Grudnovo nabrežje 23, do 18. ure; Gugolj M., Resljeva 42, do 22. ure. Ob nedeljah: Center: Smole E., Grudnovo nabrežje 23. do 12. ure: Gugolj M., Resljeva 42. do 22. ure. Vič: Bračun D.. Ul. Milke Kerinove 1. do 12. ure: Buh A., Vrhovci, do 12. ure: Gavrič S., Podvozna pot 4, do 12. ure; Gerdina N., Brezovica. do 13. ure: Čupin L, Dobrova, do 12. ure; Jercmič T., Ig 11)6, do 12. ure: Zulfičari D., C. dveh cesarjev, do 13. ure; Markovič V., Delakova x 2. do 14. ure; Mujagič M., Tržaška 84. do 19. ure; Bizjak D.. Tržaška 58. do 13. ure; Štih A., Jezero 43. do 16. ure: Šturm Z., Dolomitskega odreda, do 11. ure: Zajc M., Skopčeva 3. do 12. ure; Čučnik M., Tržaška 8.6, do 13. ure. Šiška: Dcstani M.. Bijcdičcva 8, do 13. ure; Savič M., Kramarjcva 12, do 12. ure; Kranjc M., Celovška 177, do 12. ure; Prime J., Celovška 61. do 12. ure: Šuštar V., Tržaška 46. do 13.30. Moste: Bučar Š., Dobrunjc. do 12. ure; Oblak B., Sncbcrska 154 a. do 13. ure: Gabrič F., Jana Husa 3. do 12. ure; Tomšič A., Marinkov trg. do 13. ure: Baktašcvič S., Pokopališka 10. do 22..urc; Zavnik F., Gradnikove brigade 10. do 21. ure; Petek D., Zaloška 22/a, do 18. ure; Knaus L.. Kašcljska 121, do 12. ure: Nikolič D.. Litijska 48. do 13. ure. Bežigrad: N.ajger J.. Ježica 17. do 1 f. ure; Šoba L. Kamniška 19, do 13. ure; Rothe M.. Ul. narodne zaščite 10, do 13. ure; Fortuna T.. Hošiminhova 9.. do 12. ure; Mehle S.. Savlje 101, do 12. ure; Šerič Z., Titova 175. do 11. ure. Cvetličarne: ob sobotah: Orhideja v prehodu -*•; Nebotičnika (od 6. do 20. ure); Cvetlica. Titova 3 (od 6.30 do 19. ure); Mirta v KC (od 6. do 16. ure); Eva. Miklošičeva 2, do 19. ure: Sanoflora, Tugomerjcva 2 (od 7. do 18. ure). Ob nedeljah: Orhideja v prehodu Nebotičnika. AndrOlič, Miklošičeva 24, in Eva, Miklošičeva 2 (od 8. do 12. ure); Lokvanj. Reboljeva 7 (od 9. do 12. ure); Mirta v UKC in Spominčica na Zaloški 2 (od 13. do 16. ure). Zdravstvo: Nujna ambulantno-mcdicinska pomoč v Ljubljani za odrasle je neprekinjeno v Urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice). Nujna zdravniška pomoč na domu: tel. 323-060. Zobozdravstvo: Nujna zobozdravstvena pomoč ponoči, ob nedeljah in praznikih je v prostorih ZD Center. Metelkova ulica 9, vsak dan od 19. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 23. ure. Lekarna: Nočna in nedeljska dežurna služba: Centralna lekarna Prešernov trg 5. Izdaja nujnih zdravil na recepte, predpisane istega dne. Bančne storitve: V soboto do 19. ure in v nedeljo od 8. do II. ure je odprta Mestna hranilnica v Čopovi 3. Servis za občasno varstvo otrok: Čufarjeva 14, tel. 317-294. Celje Trgovine: Do konca januarja bo v Celju dežurala Mersova samopostrežna trgovina »Soča« v Stanetovi ulici. Odprta bo vsak dan od 7.30 do 2(1. ure. razen ob nedeljah, ko od 7. do 11. ure dežurajo prodajalna kruha v Prešernovi ulici, mesnica v Linhartovi in kiosk na tržnici. Oh sobotah sta do 17. ure odprta tudi diskonta na Mariborski cesti in v Cankarjevi ulici; ki ob nedeljah dežurata od 8. do 12. ure. Zasebne prodajalne: Dragstor. Mariborska cesta - vseh 24 ur, tudi ob nedeljah in praznikih. Čebelica. Nova vas - ob sobotah od 8. do 21. ure. ob nedeljah od 9. do 12. ure, G. Tomšc. Pucova 2 - ob sobotah od 8. do 21. ure. ob nedeljah od 8. do 14. ure, B. Ahinetaj, UL Frankolovskih žrtev 7 sobota in nedelja od 9. do 12. ure, N. Kopitar, Smarjcta 6 - sobota od 8. do 17. ure, nedelja od 8. do 11. ure, A. Jazbec. Cesta na Ostrožno - sobota od 7. do 15. ure. nedelja od 8. do 11. ure, A. Gajšek, kiosk. Celovška ulica - sobota in nedelja od 8. do 11. ure. Mesnica Jaki, Teharje, sobota od 7. do 12. ure, nedelja od 8. do 1 L ure. Ob nedeljah je v času obiskov odprt tudi kiosk pri bolnišnici. Zdravstveni dom: Dežurna služba je urejena vsak dan neprekinjeno. Ob nedeljah dežura tudi zobozdravstvo. Mozirje Trgovine: Mcrxova Savinja je ob sobotah odprta do 18. ure, ob nedeljah pa od 8. do 10. ure. Žalec Trgovine: Ob nedeljah dežura Savinjski magazin ■ v Cankarjevi od 8. do 11. ure. diskont Pircšnica od 8. do 11. ure in diskont blagovnice v Šempetru od 8. do 11. ure. Ob nedeljah so odprte zasebne prodajalne od 8. do 12. ure. Šentjur Trgovine: Blagovnica Merx dežura ob nedeljah od 8. do 11. ure, prav tako Dravinjski dom Market L. samopostrežna Pohorje v Zrečah pa je v nedeljo odprta od 7.30 do 11. ure. Velenje Trgovine: Januarja bo dežurna Erina trgovina Hrana na Partizanski cesti-ob sobotah do 19. ure. ob nedeljah od 8. do 11. ure. Koper Sobota: do 18. ure so odprte trgovine Jestvine v Kidričevi ulici (Jagoda), v ul. 2. Prekomorske brigade in na Prešernovem trgu ter zasebna trgovina Pikapolonica v Beblerjevi ulici. V Beblerjevi ulici je odprta tudi zelenjavna trgovina, do 20. ure pa so odprte še trgovine Babič v Santorijcvi ulici (pri bolnišnici), Panda v Pahorjevi ulici in Snoopy na Kristanovem trgu. To soboto bo odprta še samopostrežna trgovina Mercator Dcgroja v Šalari. Pošta: Poštni center je v soboto odprt do 19. ure, v nedeljo pa od 9. do 12. ure. Blagajna v nedeljo ni odprta. Banka: Do 18. ure je odprta poslovalnica LB SB Koper v Kidričevi ulici. Nedelja: Od 8. do 12. ure so odprle trgovine Panda v Pahorjevi ulici. Pikapolonica v Beblerjevi ulici in zelenjavni trgovini Marelica v Cankarjevi ulici in zelenjavna trgovina v Beblerjevi ulici. Od 8. do 13. ure je odprla samopostrežna trgovina Špa-rovček v Beblerjevi ulici, od 9. do 13. ure pa Babič v Santorijcvi ulici. Trgovina Snoopv na Kristanovem trgu pa je odprta od 8. do 20. ure. Sežana Ob sobotah so vse trgovine z živili v Sežani odprte po delavniškem urniku. V nedeljo pa bodo od 7. do 11. ure dežurali trgovci v samopostrežni trgovini Preskrbe. Zaradi bližine meje so vsako nedeljo dopoldne po štiri ure odprte tudi trgovine z živiii na Kozini, v Komnu in Dutovljah. Ilirska Bistrica V Ilirski Bistrici sc pri sobotnem dežurstvu izmenjujeta oba večja marketa Emone Ilirije. To soboto bo do 18. ure odprta samopostrežna trgovina z živili na Trnovem. Nedeljska dežurstva je Ilirija ukinila, tako da je sedaj vsako nedeljo dopoldne odprta le zasebna trgovina Romi. Maribor Ob sobotah so v Mariboru odprte naslednje prodajalne: na Cesti proletarskih brigad 61 od 7. do 19. ure, na Ljubljanski 7 od 7. do 15. ure, delikatesa Svit na Glavnem trgu od 8. do 20. ure. diskont KOP v Zgornji Kungoti od 8. do 14. ure. market Daj-dam v Miklavžu od 7. do 19. ure, prodajalna Zadružni hram na Vojašniškem trgu na Lcntu od 8. do 12. ure. ribarnica na Vodnikovem trgu od 7. do 13. ure, diskont Apis v Šentilju od 8. do 17. ure, Mašinimi prodajalna na Ljubljanski ulici 7 od 7. do 16. ure, diskont Merx v Ulici Staneta Severja od 7. do 17. ure, market Storž v Miklavžu od 7.30 do 19. ure, Mini market v Borovi vasi od 7.30 do 15. ure. prodajalna Dispro v Dravskem dvoru od 9. do 21. ure, prodajalna Jagoda na Ptujski cesti 155 od 7. do 20. ure, prodajalna Partizanka na Partizanski cesti 23 od 8. do 21. ure. market v Gosposki ulici od 7. do 21, ure, Mercatorjeva samopostrežna trgovina na avtobusni postaji od 8. do 17. ure, Mini market Duška na Streliški cesti od 8. do 15. ure in Mini market na Cesti zmage 96 prav tako od 8. do 15. ure. Poleg tcii bodo odprte še prodajalna Borovnica na Cesti proletarskih brigad 79/a od 7.30 do 14. ure. Prehranina prodajalna v Zgornji Kungoti 74/a od 8. do 17. ure. prodajalna Dobrovcc-Skokc od 8. do 19. ure, prodajalna Mcprom-Konzum v Loki-Rošnji od 8. do 20. ure, diskont Beno na Koroški cesti od 8. do 13. ure. Ob nedeljah bodo v Mariboru in okolici odprte naslednje prodajalne: na Ljubljanski 7 od 11. do 15. ure, diskont KOP v Zgornji Kungoti od 8. do 12. ure. prodajalna Zadružni hram na Vojašniškem trgu in diskont Apis v Šentilju od 8. do 11. ure. Partizanka na Partizanski cesti od 8. do 11. ure. Maxinina prodajalna na Ljubljanski 5 od 11. do 15. ure, diskont Mcrx v Ulici Staneta Severja od 8. do 12. ure, market Storž v Miklavžu od 7.30 do 12. ure, prodajalna Dispro v Dravskem dvoru od 9. do 13. ure, prodajalna na Vodnikovem trgu od 7. do 11. ure, Mereatorjeva samopostrežnica na avtobusni postaji od 8. do 12. ure, prodajalna Borovnica na Cesti proletarskih brigad od 9. do 12. ure, Mini market Duška na Streliški in Mini market na Cesti zmage 96 od 9. do 12. ure. Market Dravski dvor od 9. do 12. ure, Prehranina prodajalna v Zgornji Kungoti 75/a od 8. do 12. ure, Mcprom-Konsum v Loki pri Rošnji od 8. do 20. ure in diskont Beno na Koroški cesti od 8. do 12. ure. Ajdovščina Trgovine: Samopostrežna trgovina. Titov trg 7 (sobota od 6. do 19. ure), vse druge trgovine in marketi z živili ajdovskega trgovskega podjetja Hubelj (sobota od 7. do 13. ure), blagovno industrijsko središče, Vipavska cesta 6 (sobota od 7. do 12. ure). V Vipavi je dežuren Market, Cesta 18. aprila 2 (sobota od 6.30 do 19. ure), zasebne trgovine Dober tek v Zapužah (sobota od 7.30 do 12.00 in od 15. do 18. ure in nedelja od 9. do 12. ure). Nova.Gorica Trgovine: Blagovnica Trgovska hiša Nova Gorica, market Solkan, market Šempeter in samopostrežna trgovina Rožna dolina (sobota od 7. do 19. ure), vse druge prodajalne trgovskega podjetja Goriška (sobota od 7. do 15. ure), market Emona, Leninova I, Nova Gorica (sobota od 6.30 do 19. ure), mesnica št. 5 Mesne industrije Primorske z delikateso (sobota od 6.30 do 19. ure in nedelja od 7. do 11. ure). Novo mesto Trgovine: Dolenjka, samopostrežba Šmihel (sobota do 19. ure), Mercator Standard. Pogača, Glavni trg (nedelja od 8. do 1 L ure), Šentjernej: Dolenjka market (sobota do 17. ure). Dolenjske Toplice: Mercator Standard, prodajalna Rog (sobota do 17. ure), Žužemberk: Mercator KZ Krka (sobota do 17. ure), Straža: Dolenjka Market (sobota do 17. ure). Šmarješke Topiice: prodajalna Krke (sobota od 8..do 17. ure). Vavta vas: Fanika Hrovat (sob. od 8. do 17. ure, in nedelja od 9. do 1 L ure), Meniška vas: Franc Krakar (sob. od 7. do 15. ure in nedelja od 8. do 12. ure), Ždinja vas: Jože Kastelic (sob. od 8. do 11.30), Novo mesto: Nataša Urbanč-Šustcršič (sob. od 8. do 15. ure in ned. od 8. do 12. ure). Marta Vršaj (sob. od 8. do 13. ure), Smolenja vas: Marija Gorše (sob. od 8. do 14. ure in ned. od 8. do 11. ure). Drča pri Straži: Franc Vidmar (sob. od 8. do 12. ure in ned. od 9. do 11. ure) Trebnje Mirna: Marina Škufca (sob. od 7. do 14. ure in ned. od 7.30 do 11. ure), Sela Šumberk: Angelca Ozimek (sob. od 8. do 12. ure in ned. od 7. do 12. ure). Račje selo: Marinka Jeršin (sob. od 8. do 11. ure, ned. od 7. do 12. ure). Puščava pri Mokronogu: Cvetka Gregorčič (sob. od 8. do 12. ure). Zdravstveni dom: Stalno dežurstvo, tel. 23-880, reševalna postaja, tel. 94. Lekarna: Kandija (sobota do 13. ure), v soboto in nedeljo dežurstvo ves dan. Črnomelj Črnomelj: Dolenjka market Čardak (ned. od 8. do 11. ure), Emona market. Kolodvorska (sob. do 20. ure), trgovina Šauer (sob. do 20. ure in ned. od 8. do 12. ure), Adlcšiči: trgovina Branko Požck (sob. do 19. ure. ned. od 8. do II. ure). Semič: trgovina Bigič (sob. do 17. ure in ned. od 8. do 12. ure), trgovina Gregorič (sob. do 17. ure in ned. od 8. do 12. ure), Vinica: KZ Črnomelj (sob. od 7. do 19. ure in ned. od 8. do I I. ure), trgovina Karin (sob. od 7. do 20. ure in ned. od 8. do 12. ure). Kočevje Kočevje: Trgopromct samopostrežba Kidričeva (sob. do 19. ure in ned. od 8. do 11. ure). Nama (sob. do 15. ure), Trgopromct Prešernova samopostrežba (sob. do 19. ure), samopostrežba Briški (sob. od 8. do 19. ure in ned. od 8. do 13. ure), Breg: trgovina Maršenič (sob. od 8. do 19. ure in ned. od 8. do 12. ure). Gorenje: Košarica (sob. od 8. do 19. ure in ned. od 8. do 13. ure). Koprivnik: trgovina (sob. od 8. do 13. ure in ned. od 8. do 12, ure). Stari Log: Trgovina (sob. od 8. do 12. ure in ned. od 8. do 12. ure). Metlika Metlika: Minimarkct Vinogradniška (sob. do 17. ure in ned. od 8. do 12. ure), Branka Humljan. Mestni tig (sob. do 17. ure in ned. od 8. do 12. ure), trgovina Marko Plut Cbc 33 (sob. do 18. ure in ned. od 8. do 11. ure), Mercator (sob. do 19. ure in ned. od 8. do 12. ure), Grabrovec: Anica Jenič (sob. do 17. ure in ned. od 8. do 12. ure), Trnovec: Karolina Starešinič (sob. do 18. ure in ned. od 8. do 12. ure). Dolnji Suhor: Branko Štuhljar (soh. do 17. ure in ned. od 8. do 11. ure). Ribnica Ribnica: Vse družbene trgovine sobota do 13. ure. Zimzelen, Trg Veljka Vlahoviča (sob. do 13. ure in ned. 8. do 11. ure), trgovina Hani (sob. do 13. ure in ned. 8. do 11. ure), Dolenja vas: trgovina Henigman (sob. do 13. ure in ned. 8. do 11. ure). Pomurje Trgovine: V Murski Soboti je v soboto dežurna samopostrežba Šoping od 7. do 17. ure in v nedeljo od 7. do 11. ure. Market 5 M v Mladinski ulici je v soboto odprt od 7. do 17. ure in v nedeljo od 8. do 12. ure. Trgovina Bob in zelenjavna trgovina na Lendavski cesti sta v nedeljo odprti od 8. do 12. ure. Trgovina v Bolnišnici je v nedeljo odprta od 12. do 15. ure. V Moravskih Toplicah je market v'nedeljo odprt od 8. do 12 ure, trgovina v hotelu Terntal od 9.30 do 12.30. V Gornji Radgoni je Emonina v soboto in nedeljo od 7. do 16. in v nedeljo od 7. do 11. ure odprta slogina samopostrežnica. V Radencih je trgovina Kolonialc v soboto odprta od 7. do 16. in v nedeljo od 7. do 11. ure. Trgovina v hotelu Radinje v nedeljo odprta od 8. do 12. ure. V Ljutomeru je v soboto od 7. do 18. ure odprta Lotmeržanka. v nedeljo blagovnica od 7.30 do 12.30. V Lendavi je v nedeljo od 8. do 11.30 dežurna samopostrežnica v blagovni hiši. Zdravstveni domovi: Dežurstvo v vseh občinskih v soboto dopoldne dela v Murski Soboti otroški zdravnik. Lekarne: Dežurna centralna lekarna za celotno Pomurje v Murski Soboti, Kocljeva ul. Zasavje Oh sobotah in nedeljah so v Zasavju odprte naslednje zasebne trgovine; trgovina Jane Drašlar v Orehovici pri Izlakah v sob. od 8. do 19. ure. trgovina Kržišnik na Kolodvorski v Zagorju v sob. in ned. od 8. do 12. ure, trgovina Ane Rcpovž na Cesti 9. avgusta pa v sob. od 7. do 18. ure in v ned. od 9. do 11. ure: V Trbovljah je minimarkct Čosič na Vreskovcm odprt v sob. od 9. do 18. ure in v ned. od 9. do 12. ure. trgovina Up na Ulici 1. junija v sob. od 7. do 17. ure, v ned. od 8. do II. ure. trgovina Kraner na Kleku v sob. od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure, v ned. pa od 9. do 12. ure. Na Dolu pri Hrastniku je diskont Kupec v Brdcah odprt v sob. od 8. do 18. ure in v ned. od 8. do 12. ure. Zdravstvene ustanove: Ves konce tedna bodo dežurali v vseh treh zdravstvenih domovih, v trboveljski otroški bolnišnici in v lekarni Trbovlje. To soboto bo do 19. ure v Trbovljah dežurna samopostrežna Emona Market na Kešetovcm, v Zagorju pa Podgorica. V Hrastniku bodo vse trgovine z živili odprte do 14.30. V nedeljo bodo v Zagorju od 7. do 12. ure odprte naslednje trgovine: diskont Izlake, smoposlrcžna Kisovec in poslovalnica Zagorje. Sprehod po tržnicah Na celjski tržnici prodajajo motovilec po 100,(10 do 140,00 dinarjev za kilogram, sicer pa so cene na tržnicah v primerjavi s prejšnjim tednom nekoliko padle. Prazniki so mimo! Prilogo ureja Niko Lapajne 18. 1. 1991 SOLATA KORENJE ČEBULA KROMPIR PARADIŽ. ŠPINAČA OHROVT CVETAČA JAJCA JABOLKA HRUŠKE GROZDJE MANDARINE BANANE LIMONE LJUBLJANA “ - - - - - - - - - - - - - MARIBOR 25,00-40,00 30,00 25,00 8,00-10,00 60,00 40,00-60,00 30.00 40,00-50,00 2,50 15,00-25,00 15,00-25,00 50,00-60,00 27,00 27,00-30,00 30,00 CELJE 25.00-60,00 30,00 15,00 5,00 - 35,00 25,00 40,00-50,00 1,30-3,00 18,00-20,00 30,00 30,00 20,00 25,00 20,00 M. SOBOTA 20.00-25,00 14.00 12.00 5.00 - 30.00 23.00 36.00 2.40 13.20-20.00 22.00 24,50 30.00-35,00 22.60 20.00-25.00 N. GORICA 30.00-35.00 28,00-30.00 15.00-16.00 8.00 - 30.00-35.00 20.00 40.00 2.50-3.00 15.00-20.00 20.00 28.00 25.00-27.00 20.00 N. MESTO 30.00 20.00 15,00 8.00 35,00 35.00 35,00 2.50 20.00 25.00 32.00 30.00 30.00 KOPER 50.00 36,00 12.00-30.00 10.00 60.00 ~ 30,00 40.00 2.70-4.00 15.00-20.00 35.00 ■ 15.00-30.00 18.00-25.00 20.00