® ■*»•»■ » rr» • • « •	i	■	■	■	«	a
■	*
•	■
»	Posamezna številka :	•
:	60 vinarjev.	:
Z	»TAB 011* iz baja vsa* (lan, raz vea.	Z
J	nedelje in praznikov, ob 18. uri z	JJ
*	da-umoif naslednjega dne ter stane	o
■	celoletno 120 K, polletno 60 Iv,	J
k	četrtletno liO iv, mesečno 10 K.,	n
*	Inserati po dogovoru, JPri večkratn.	JJ
-i	objavi popust.	■
*	Nvoe- pri upravi »TABORA*,	J
«	MARIBOR, Jurčičeva ulica štev, 4.	■
POŠTNINA PAVSAUEANA
j||L
t*gwtaaraca«sggaga£ggijBaB8aBBaiBg8M
miiitii nnvvafii i titn tf VVavaral^
■	S•
■	Posamezna številka:	•
■	60	vinarjev.	;
UREDNIŠTVO so nahaja ▼ Mari-	J
■	bora, Jurčičeva ul. št. 4, i. nad-	*
Z	stropje. Teloion iuterurb. št. 276.	5
UPRAVA to nahaja v Jurčičevi	«■
Z	ulici štov. 4, pritličje, levo. Tele*	JJ
■	iou &fc. 24. fcJHS poštnočokoTni ra*	■«
čuu štev. 11.787.	*
■	Na naročila brez denarja se ne	5
cj	ozira. — Rokopisi se ne vračajo.	3
mitiiiiaiaitaeir
Maribor, sobota 4. septembra 1020.
Leto: I.
5555i5555B5ii555SjSSSiaiičiSSSBggaBaHMBaMMiaa^iSmmiiaiii^^MŽSK
Številka: 8.
ga BBHanMgaiiBBBaaM
tfsa preddela končana. — Pomen male antante.' — * Ruske čete 'vržene 12 .Lvova.' Ciierinova izjava PoljskV
Im®
Maribor, 3. septembra.
Kakor znane, je preglasil laški **venturist, pesnik in vojščak Gabriele Rapagnelfa D’Annun?.io nedavno Reko in okolico za samostojno državo. Sedaj Pa je storil korak dalje. Država mora imeti ustavo in zato jo je dobila tudi D Annunzijeva »Regenza italiana del Carnaro«. Po tej D’Annunzijevi ustavi je Reka z onimi ozemlji, ki jih je pes-n‘k že nameraval zasesti, politična tvorba čisto nove vrste, kajti imenovati
ne more niti reoublika, niti mo-narhija, ampak regenca. Kvarnersko re-Senco bo vodilo sedem rektorjev, ki bodo nekako ono, kar v drugih državah ministri ali državni tajniki; vrhovno nadoblast pa bo imel rektor za zunanje zadeve. Prebivalstvo regence bo razdeljeno na 10 razredov, ali, kakor jih D’Annunzio imenuje, korporacij z ozirom na razredno stališče.
Legislativno regenco bo upravljal Svet najboljših, t. j. svet desetega razreda, ter nadalje svet upravnikov, ki fio rekrutira iz ostalih devetih razredov. Oba sveta, najboljše in upravnike, bo Izvolilo vse prebivalstvo na podlagi splošne, direktna in tajne proporcijon. volilne pravice. Najboljših bo 30. Ti se bodo pečali s kazenskim in civilnim pravom, narodno brambo, šolstvom, umetnostjo ter razmerjem med občino In dsi&vo ter bodo nekak političen parlament, izvoljen za dobo treh let. Svet upraviteljev pa bo štel 60 članov, ki se bodo pečali s tehničnimi problemi dela. Njihova funkcija pa bo trajala Bamo dve leti.
Obe korporaciji se bosta zbrali 1; plenarnemu zasedanju vsako leto enkrat; to zasedanje se bo imenovalo arengo. Ta arengo bo imenoval omenjenih sedem rektorjev, ki bodo: rektor
Ivan Vidmar:
mlinarica.
(Novela).
Zadnjo vrečo, napolnjeno z otrobi, »ima je prinesel iz mlina in jo vrgel ha voz vrhu drugih večjih, s pšenično *hoko nabasanih vreč Nace sam:
»Hej, to bi pa kmalu pozabila 1«
Obadva sta se ozrla z voza na mlinarja, ki je bil medtem že stopil na-fcai na prag, in si, bel od nog do glave, Pričel z razkračenimi prsti čehati svojo košato, od moke oprašeno brado.
»Saj res ... glej jo spako!« sje je čudil Franček in potipal prineseno Vrečo. »To ste skrbni oče... Pa adijo!«
In na nerodni, leseni prečnici tro-bošaje se je sklonil k svojemu gosposkemu bratu kraj sebe: »Daj, poženi že enkrat!«
Konrad si je popravil čepico, zrahljal vajeti in bič, s katerim je rahlo svrkml po zraku; zaspani vranec je upognil glavo, da se je razvihrala izza komata črna griva, in je potegnil.
Tisti hip je iznenada stopila iz mlina na prag in obstala krai mlinarja mlada,
za zunanje zadeve kot istočasna reprezentativna najvišja osebnost, rektor za notranje zadeve, rektor za finance in državni zaklad, rektor za pouk, rektor za justico, rektor za brambo ter rektor za javno gospodarstvo in delo. Ti rektorji bodo izvoljeni samo enkrat v življenju.
V kvarnerski regenc! bodo imeli enako pravico vsi državljani vseh razredov in obojega spola. Državljan ra-gence pa postane lahko vsakdo, ki sedaj prebiva na Reki, kakor pa tudi vsi oni tujci, ki bi to želeli. Biti morajo seveda Italijani, čepr-v ustava o tem določno ne govori. Meje kvarnerske regence se bodo določile s političnimi dogodki (kakšne dogodke misli D’An-nur.zio, nam ni znano) ter s pogodbami, sklenjenim s sosednjimi občinami.
Italijansko javno mnenje Je sprejelo to novo danriunzijado z velikim veseljem, naša vlada pa napram vsemu tenju moiči. Edina rešitev bi bila, da bi D’Annunzio začel potom politični^ »dogodkov« širiti meje svoje regence na naš teritorij -ter bi s tem podal naši državi pravno podlago za oborožen nastop, ki bi potisnil Gabriela in njegovo regenco z rektorji, srditi in aren-gom vred v morje, kjer bi si ohladili prevroče glave. Teda D’Annunzio to samo obljublja, izvesti pa vendarle neče.
Pauelefa peiia po
Svetovna vojna je vzbudila marsikatere že pozabljene k novemu življenju in tudi rimski papež je med vojno poskusil obnoviti staro politično moč Rima. V tej politiki se giblje rimska kurija tudi po vojni in priznati je treba, da je dosegla znatne uspehe. Govori se celo o sprejemu
| kurije v Zvezo narodov, k čemur pod-ipira papeža ravno Anglija. Klerikalni tisk razvija v tej smeri zelo čilo agitacijo.
Videti je, da se papež še ni odrekel svojim sanjam o obnovitvi ! vpliva, ki ga je rimska kurija zgubila z zlajiciziranjem družbe in z zgubo [posvetne suverenosti. Vatikanska diplomacija je razpredla svojo agitacijo po celem svetu. Nobena tajnost ni, kako zelo žaluje^ kurija nad padcem habsburške monarhije, ki je bila naj-zaneslivejša varovanka vatikanskih interesov. Rimska politika se trudi sedaj v srednji Evropi dobiti predvsem nadomestilo za to zelo bolestno izgubo, in hoče radi tega združiti v eno i četo vse dežele, ki so povečini kato-j liške. Zato se je kurija trudila, za 1 združitev Bavarske, Avstrije in katoliškega ozemlja ob Rani pod monarhičnim žezlom Habsburgovcev ali pa Mittelbachovcev. S tem bi bila odstranjena na eni strani nevarnost, ki grozi Avstriji od protestantske Prusije, obenem pa bi ta združitev tudi odgovarjala italijanskim čutom mnogih članov kurije. Znano je, da deluje za takšno rešitev tudi avstrijski klerikalni tisk.
Vatikan pa ima v rezervi še drugo nadomestilo za habsburško monarhijo — Poljsko, katero bi rad imel močno in jo tudi podpira z vsem svojim moralnim vplivom. Poleg tega delujejo v Rimu za stvoriiev Baltiškega bloka, kateri bi naj ubrani! katoliške dežele upliva Rusije in Nemčije.
V Jugoslaviji rodpira papeževa politika Hrvate in Slovence in deluje na to, da bi jih Srbi ne absorbirali, v Beogradu pa deluje za sporazumljenje z Italijo.
V Čehoslovaško Vatikan ne zaupa in sumničili vlado, da podpira razkol
'novo nastale češkoslovaške cerkve,' pač pa misli, da ima solidno opora jj vMadžarski.kjer podpira Hortyjev režim;
| Nade Vatikana se obračajo celo k' ; Bolgariji, kjer se baje oglašajo unl« j tarske tendence in končno k Rumunijij
Ni pa situacija tako ugodna za j Vatikan v Grčiji. Venizelos je pro-| glasil na pariški konferenci, da bo postala Sveta Zofija pravoslavna it*1 nikdar katoliška, če dobijo Carigrad1 Grki. Pa tudi pri Grkih deluje Vatikan za sporazumljenje.
V Italiji, kateri se odpira bodočnost v Orljentu, kjer hoče sicer delati roka v roki s franeosklmi Interesi, a pri tem obenem ugoditi tudi Angliji. Vi Orljentu Ima Anglija zelo velik upliv in kurija to dobro ve, zato ga skušaj podpirati tudi preti Angliji- In tako sol imenovali v Jeruzalem francosko orijenij tiranega patriarha, v Egiptu pa je kurija imenovala angleškega dominikanca1 za papeževega legata!
Zanimivo je, da uporablja Anglija vatikanski u?Hv za umiritev Irskej Irskim škofom so pri njihovem obiska v Rimu svetovali, naj delujejo za* spravo in najupiivnejšemu nadškofu je1 izposlovala Anglija kardinalski klobuk1 tor ga s tem seve pridobila za svojo* politiko. Anglija se bo za izkazana* usluge na Irskem izkazala hvaležno1 tud! s tem, da bo sprejet v »Zvezo naro-* dov«. Kurija pa skuša razprestisvoj upliv iudl na kraje, kjer igra katolicizem le podrejeno vlogo in kjer deluje narav no ^e politično. Pred kratkim je n. pr. sprejel paoež v avdijenci indij3kega[ načelnika Mohameda 'Alija, ki je Izjavil** da govori imenom 300 milijonov Mo-hamedancev. In tudi Kitajska vnik* upliv papeževe kurije.
Vatikan je še vedno skrita velemoči s katero morajo vse države računati
—n.
stasita in polnolična ženska, kateri bi bil človek prisodil komaj dvajset let, ter je uprla svoj pogled za odhajajočim vozom.
»Glej, tudi njo je prignala radovednost iz luknje ...« je pošepefal Konradu Franček, ki je bil žensko takoj opazii. »Zdaj stojita tam oba ... in zijata .. .«■•
»Seveda ... po stari modi študentje niso vozili v mlini« se je zasmejal Konrad in takoj pogledal nazaj.
Zivoinn, bolj nizkega kakor visokega telesa, krepkih bokov in visokih prsi, ie stala še vedno na pragu kraj mlinarja ; njena lica so bila sveža kakor dvoje zrelih, sočnih jabolk, a resna in breaMjmehljaja, kar jo je delalo nekako tajinsfveno in vsled tega neizrečeno vabljivo. Strme se je zagledal Konrad v njo, v njene živahne, vanj uprte oči, prvi niegov.zamislek je bil ta, da ima pred seboj kmečko lepotico; in obšlo ga je začudenje, ki se mu ni mogel ustavljati: *9?cIe se euda in znamenja. V tem zapuščenem zakotju živi star mlinar, a ne sam; v svojem domu ima tudi mladenko, cveiočo kakor pomlad;
bogve, kje jo je ugrabil in ponesel v svoje gnezdo, da mu sladi življenje?«
Nekaj toplega mu je legalo pri pogledu na njo na dušo, čutil je, da se mu prsi polnijo s slastipolnimi čuvstvi.
V njegove misli se je naenkrat, vmešal Frančkov glas: v »Kako pa voziš? Po sredi ceste, po svedi!«
»Že dobro ... ti moj novi mecen!«
Besedo »mecen« je Konrad hudomušno zategnil in naglasil. Nato se je zopet obrnil, se vzravnal in prijel trdneje za vajeti. Ves rdeč je bi! v lies; še vedno so se mudile misli pri njej, ki so jo bile tako nepričakovano ugledale njegove' oči; ni mu hotel iz spomina tisti kontrast: Sredi puste soteske samoten mlin, in na pragu mlina, kraj dolgega starikavega mlinarja lepa, Dostavna mladenka, vsa kipeča od življenja.
»Veš čigavo je to dekle?« ie vprašal bratca z malomarnostjo, ki naj bi bila zasenčila begotno rdečico1 na njegovem obrazu vsaj napol.
Franček se mu je-razposajeno nasmehnil;
»Kakšno dekle?! Nacetova, mlinar« jeva žena je, ne pa dekle«.
»Zena?«
Konrad je s strahom opazil, da Je v njegovem tresočem se glasu košček ljubosumnosti, ki si je prvi hip ni znal razložiti. Tudi se ni mogel otresti vtisa, ki ga je dobil, da je zrl na dekle in ne na omoženo žensko.
»To si lep junak!« je takoj nato natihoma pokaral samega sebe. »Zhie-ram si 'mislil, da^tiči v tebi kos Don Juana ... Zdaj pa’imaš tu — svetega Alojzija! Ta kmečka debeluška te je spravila v zadrego...» In pričel se je glasno smejati, tako da mu je namah pobegnila ona mala rdečica z obraza.
»Šele letos sta prišla od nekod s Štajerskega v naš kraj«, je pripoveda! Franček. »Komaj pet mesecev sta tukaj. Ona — pravijo ~i je bolj tiha in boječa in se ne prikaže mnogo med ljudi«.
Konj je tekel že hitreje; sunkoma je drvel voz po peščeni, beli cesti. Za
gosto obcestno jelševje se je skril ob potoku stoječi mlin.
(Dalje prih.)
Go$p®di§ poverjeniku
za sootjamo sscr
v
Znano Vatn je, gospod poverjenik, da ‘imamo pri i\as v Mariboru stanovanjski urad. Ta stanovanjski urad je ieria najbolj žalostnih karikatur v naši državi, ki na najškodljivejši način kom= promitira državne urade, v katero kategorijo spada. Ta stanovanjski urad, kateremu načeljuje odvetnik dr. Juvan, ni nič drugega nego navadna klerikalna ekspozitura, ki se briga le za one stranke, tki so mu politično simpatične, meče iz stanovanja pa vse one, ki so drugega političnega mišljenja. Mnogo tu stalno nameščenih naših ljudi ne rnbre dobiti niti navadne mesečne sobe, dočim jih imajo drugi, samci, kar po dvoje in celo troje. Poleg tega pa se nahaja v omenjenem uradu kot uradnica tudi neka gospodična,, ki je, kakor smo se informirali, tako mogočna, da se brez njene milosti in naklonjenosti stanovanja sploh ne dobi. Ta gospodična je pred kratkim pisala nekemu gospodu privatno pismo, tki ga imamo na razpolago ter Vam ga, gospod poverjenik, tudi lahko izročimo jkjer ga zagotavlla, da bo dobil stanovanje, samo one sobe, katerih ne bo jrabil, bo odstopil njenim sorodnikom, ki pridejo baje v Maribor, V pismu ga zagotavlja dalje, da naj ne bo v skrbeh, kajti ona bo storila vse, da se ono stranko, ki ima sedaj ono stanovanje, ,v katerem prebiva že 15 let, vrže na cesto. Njena intervencija, pravi, bo tudi pri najvišjih ' mestih dosegla uspeh. Vprašujemo Vas torej, gospod poverjenik, ali Vam je vse to znano in ako Vam je, ali hočete ukreniti, da se stanovanjski' urad v Mariboru očisti takega .predsednika in takega uradništva ter izroči vodstvo in posle osebi, ki ne bo {strankarsko vezana in ki ne bo poznala pri uradovanju političnih in osebnih ozirov? Ako se to ne zgodi, potem bo naše prebivalstvo upravičeno,’ opustiti jvsako zaupanje do tega urada in do ■ ivseh drugih, ki spadajo kot državni uradi v isto kategorijo in če bo pri tem trpel ugled države in deželne, kakor tudi centralne vlade, bodete za to odgovorni itudi Vi sami.
* Glasovalne liste za koroški plebiscit bodo zaključene dne 15. t. m. nakar prične vlaganje in razreševanje reklamacij. Glasovanje se bo vršilo potom dvobarvnih lističev, belih in zelenili. Oni, ki bodo hoteli glasovati za Jugoslavijo bodo oddali bele, oni, ki bodo glasovali za Avstrijo pa zelene. Na belih listih bo napis „Jugoslavija“, na zelenih pa »Oesterreich". Glasovanje se bo vršilo 10. oktobra,
* Za jugosloveusko-bolgarsko zfoli-žanje. Generalni tajnik bolgarskega ministrskega predsednika Stambulinskcga je odpotoval v spretn.-tvu več diplomatov v Beograd, da bi poskusil stvori ti stike z našo državo. Mi srno mnenja, da bi ponujene roke v spravo ne kazalo odbiti, preteklost je ža nami in čeprav je grda in baš1 radi tega bi jo bilo treba pokopati, Ce ne bo našla Bolgarija zaslombe pri nas in mali antanti, jo bo našla v našo škod,o pri Italiji.
* Kvarnerska regenca in Italija. D’Annunzijeva kvarnerska regenca je poslala v Rim svoje odposlance, da bi se. pogodili glede rimske podpore. Toda odposlanstvo ni doseglo nič, vrnilo se je brez všpeha, zato vlada na Reki velika poparjenost.
*
značaj in sc je javila tudi dov in zaveznikom.
zvezi naro- jleto dni zaman trudi, da bi dobil v
nmn
Italija preživlja zopet dni delavskega gibanja. Gibanje je baje zelo resno. Toda izkušnje nas uče, da je v Italiji vedno mnogo kričanja,' a tem manj dejanj in tako bo tudi to gibanje utonilo v navadnem kričanju.
* Na severu so posegli v vojno proti
smo
*• Volitve 'srečno •
v konstituanto. prijadrali do
Končno zaključka
iprvega dela priprav za volitve v konsti,-jtuanto. V četrtek' je narodno predstavništvo z vsemi proti 15 glasovom sprejelo volilni zakon, ki je bil včeraj, v petek predložen v sankcijo, danes, v poboto pa izide ukaz o razpisu volitev, jki se bodo vršile 28 novembra. Sedaj se pričenja drugi del priprav -- volilna jborba, ki bo, kakor znamenja kažejo, zelo ostra.
* Razdelitev mandatov za volitve p konstituanto se prične že te dni. Dr-jžavni volilni odbor bo določil vsakemu okrožju določeno število mandatov in jsicer po razmerju: en mandat na 25.000 prebivalcev. - Referent volilnega odbora >je Slovenec dr. Jože Rus.'
* Blamaža poverjenika dr. Verstovška. Te dni je' imenoval poverjenik za prosveto pri deželni vladi slovenski, idr.' Verstovšek šolske nadzornike za jozemlje bivše krajnske dežele in sicer brez izjeme same klerikalce. Ker pa 'deželni poverjenik nima pravice imenovati nadzornike, ampak jih sme samo predlagati, imenovanje pa izvrši pro-jsvetni minister, je ta sedaj .vsa dr. Verstovškova imenovanja razveljavil. Tako dobivajo naši klerikalci edpn za drugim zaslužene lekcije1	'	•
Poljakom sedaj tudi Litvinci ter pridno pomagajo Rusom. Boji so se pričeli brez formalne vojne napovedi.
^ Velike preosnove v Cehoslo-vaški. Kakor poroča ,.Češko slovo", bo sklicana narodna skupščina že ta mesec. Med drugim se ji bo predložil tudi načrt glede monopolizacije premoga eventuelno tudi podržavljenje. Nadalje se pripravlja tudi rešitev perečega vpra šanja, ločitve cerkve od države.
u' Cehosiovaška mirovna politika
V odseku za zunanje stvari je izjavil v sredo minister dr. Beneš glede dogovora med Cehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo nastopno: Dogovor je politično izredno pomembno dejstvo, ki ne bo inielo važnosti samo za vzdrževanje političnega položaja omejenih držav, ampak bo večinoma določevalo tudi politiko srednje Evrope. Temeljne ideje tega dogovora soc 1. Varnost od zunaj °je pogoj za red in mir v notranjosti; 2. edina pot k trajnemu redu . je skorajšnja vzpostavitev gospodarskih od-nošajev z vsemi' sosedi. Miroljubna politika je osnovna ideje takozvane male antante"; 3. vse tri države so in-teresirane na tem, da se po Madžarih podpisani trianonski mir tudi izvede. Potrebno pa je, da se poiščejo poti, kako bi se moglo dospeti v bodočnosti do medsebojnih prijateljskih odnošajev; kot 4. osnovno misel navaja minister, da moramo nastopiti proti vsakemu poizkusu' rekonstrukcije stare monarhije in proti vsaki novi federaciji. Nedvomno je, da bi rekonstrukcija podobnega državnega ustroja bila v političnem kakor tudi v gospodarskem oziru za obmejne države usodepplna. Dejstvo, da sc je osnovala - »mala antanta" po-nienja' prvi korak k tvorbi novega po litično-gospodarskega si stebra v osrednji Evropi. Glede 5. osnovne smernice sc je izjavil minister dr. Beneš,/da je splošna nolitična situacija zelo težavna iti da bo v kratkem . nastopila izprememba. Ce hočemo v osrednji Evropi obvafovati razpad iti zmešnjave, ki jih morata sedaj občutiti Rusija in Poljska, mora '„mn!n antanta" določiti skupne smernice v interesni sferi ter skupne politične tendence. Naloga zveze je toraj, ščititi skupne med seboj ne potrebd, čuvati pa jih tudi z ozirom na splošne razmere Evropi. Naši odnošaji do antante so jasni. Vsa pogajanja se gibljejo v okviru podpisanih pogodb. Cimprej moramo stopiti v gospodarske odnošaje z Rusijo. Naši odnošaji do Poljske so v načelu gotovo odkritosrčni. Glede Avstrije pa smo že določili skupne smernice, da omogočimo Avstriji obstoj in da more Avstrija z nami skupno delovati. Besedim .pogodbe z Jugoslavijo se objavi. ^Pogodba' ima popolnoma obramben
— Dr. Leskovarjev absolutizem. Dr. Leskovar se je v svojem osebnem sovraštvu napram sokolskemu slavju spozabil tudi kot vladni komisar takb daleč, da je kot tak magistratnim uradnikom prepovedal (sicer je bila nedelja in norma) se pojaviti v uradu, najmanj pa se prikazati na oknih magistratnega poslopja, da fte bi izgledalo. kakor da se kdo od mestnega magistrata briga za to slavje. Tako si drzne izlo-rabljati svojo uradno oblast kot komi-ar vlade, ki je na to slavje poslala voje oficijelne najvišje zastopnike. Najbrže je to storil poleg sovraštva do Sokola tudi iz hvaležnosti, ker ista vlada tudi rodbini tega človeka izplačuje — draginjsko doklado.
Izzivajoče nemške reklame, Dokler dr. Leskovar še ni bil vladni komisar, pa je že upal. da kdaj postane, je vedno drezal pri svojih prijateljih okoli »Straže* in pokojnih »Malih Nov." proti odpravi samonenjških napisov. Ni je bilo številke enega ali drugega teh listov, brez ostudnih napadov proti tedanjemu vladnemu komisarju. Iztaknil je vsak še tako skrit napis, in hnjdi ž njim po vladnem komisarju. Marsikdo tudi v naših vrstah si je mislil, da, naši klerikalci, to so res radikalni narodnjaki. In ko se je doznalo, da pride dr. Leskovar do svojega zaželjenega cilja, tedaj je bilo vse, kar želi videti Maribor očiščen avstrijskih grehov, prepričano, da se tekom 24 ur v celem Mariboru ne bo našel niti en napis več, kine spada v jugoslovenski Maribor. Pa minulo je 24 ur in bliža se že leto dr. Leskovarjevega županovanja, a Maribor je k starimi nemškimi napisi še pridobil novih. Ivoj: v posmeh tem dejstvom natrese »Straža" tu pa tam še malo peska v oči; od verodostojne strani smo zvedeli, kako se v uredništvu »Straže" ža, vsakim takim »napadom hudomušno smejejo. Zadnjič so se Sokoli zgražali,.ko so. ob vhodu v Maribor na Tržaški cesti gledali izzivajočo reklamo tvrdke Loschnigg, Mastgeftugel, Wildprett, lierhandlung, in v Gosposki ulici še edno izzivajoče napise Pirchana in še celo kopico drugih. G. vladni komisar, me ie Vaša korajža in kje Vaša'doslednost?
Nemškutarska infamnost. Vsakih sredstev, tudi najbolj umazanih, se poslužujejo nemški agitatorji, da bi prepričali antantno komisijo, da so Korošci ca priklopitev k Nemški Avstriji, te dni e dobila antantna komisija vlogo z mnogimi podpisi, v katerem sc podpisani izjavljajo, kako jih baje Jugoslovani zatirajo in šikanirajo in da so za pripadnost k Nemški Avstriji. Radi tega je komisija te osebe poklicala ter ih zasliševala. Toda kako se je antantna omisija začudila, ko so zaslišani izpovedali, da te vloge niso ne pisali in ne podpisali. Upamo, da bo vendar enkrat plebiscitna komisija sprevidela, kako delujejo nemškutarski agitatorji na Koroškem.
— Slikarju „ Večer nega lista“, ki
je izpostavil svoje umotvore v številki
tem
eaesTU, kjer ima celo svojo lastno ulico« čisto navadno stanovanje. Bil bi zado** : voljen če bi imel v Mariboru usajeno samo stanovanje, ki bi mu lahko razobesil napis svojega imeria. Morda pa misli stanovanjski urad, da gospodu Kejžarju zadostuje, da ima v Mariboru svojo ulico ter mu še specijaine hiše in stanovanja ni treba.
— Frank, Sachs, Gagliardi — izgubili doktorat. Narodnim izdajicam Franku, Sachsu in Gagliardiju, ki bi nas prodali za 12 srebrnikov, tem temnim elementom, katerih imena izgovarjamo le s studom, je bil na podlagi sklepa akademskega senata zagrebškega vseučilišča odvzet doktorat. Prelomili so prisego, da hočejo čuvati svojo čast kot doktorji univerze, prodali so se našim sosedom. Trobili so v svet, da je večina za odcepitev od dinastije Karadjordjevičev ter nam s svojimi intrigami ogromno ško» do vali.'
od 31. avgusta, s,e je tretja slika (ne rdede na ostale) močno pokvarila, tako da smo primorani pomagati nekoliko njegovemu kratkovidnemu, zato pa bolj tenkočutnemu čopiču. Slišal, je namreč stvari, ki se niso dogajale, pri številu navzočih pa' se je tako občutno zmotil, da nam ostajajo le dve možnosti Zlobna ali resnična kratkovidnost. Ker nočemo presojati obe možnosti, zato ugotovimo le sledeče: Zborovanje svobodomiselnega dijaštva. se ni začelo, kakor trdi dopisnik, ob 10 uri ampak kratko po določeni uri. Navzočih ni bilo 21, ampak preko 60 zborovalcev. Predsednik Ferijalnega Saveza pa ni bil ogorčen nad indolenco dijaštva, že. iz tega vzroka ne, ker ga tam sploh bilo ni. Končno pa ie bilo to tudijfcamo zborovanje onega dijaštva, ki se je udeležilo Sokolskega zleta. To v vednost kratkovidnemu dopisniku »Večernega lista" in njegovim čitateljem.
— Poslanec Kejžar, .ki je dobi! kakor znano za svoje zasluge za slo ..venski.Maribor tudi_ svojo ulico, sc,že
— Politična fakinaža. Svoječasno sc je zgražala »Straža" nad pi-avo bivšega »Marib, delavca", toda kljub temu, . da je »Delavec" povedal klerikalni gospodi mnogo ostrih, se vendar nikoli ni ponižal na oni nivo politične fakinaže, na katerega je zašla zadnje čase »Straža". Mi ne bomo odgovarjali na njeno po-živinjeno surovost s surovostjo, ker hoče biti naš mladi list dostojen in je kot tak visoko vzvišen nad močvirjem, v katerem so duše duševni delavci pri »Straži*. To naj si zapomnijo ti duševni delavci, isto-tako pa tudi vsi oni naši dopisniki, ki bi morda želeli pobijati enako z enakim. Mi bomo z našo dostojnostjo in konkretnostjo gotovo pridobili zaupanje, našega šo nepokvarjenega ljudstva, od »Straže" pa se bodo vsi še dostojni ljudje gotovo sami s studom obrnili. Kdor pa bo kljub temu vžival hrano iz tega umazanega, nizkotnopolilienega in osebnega korita, naj jo le vživa, pokazal bo, da tudi sam spada v njibovo družbo,
— Častni doktorat Masaryku.
Akademski senat zagrebškega vseučilišča je imenoval na predlog profesorskega
zbora modroslovnega oddelka predsed«? nika čehoslovaške republike Tomaža Ma-saryka častnim doktorjem filozofije ho-noris causa. Dr. Masaryk je znan učenjak na polju filozofije in socijologije, kateremu leži na srcu povzdiga socijal-nega položaja našega bratskega naroda. Pokazal se je kot naš prijatelj neustrašeno tudi v težkih momentih naše do* movine.	j
—■ Uradniki in regulacija plač.
regovor pravi: Uradnik je in ostane vedno-uboga para. To se nanaša posebno na današnje čase. Prej se je uradnik lahko kolikor toliko oblekel in sedaj, teh kritičnih časih, ko draginja pada se cene dvigajo ? Zima bo kmalu tu in kakor kažejo znaki, bo letos precej huda. Treba bi bilo kupiti tople obleke. S čim, ko mu zadostuje mesečna plača komaj, da si plača hrapo in sobo ? Vse prošnje in protestni shodi niso nič zalegli. — Kakor se čuje, se jo vlada v Bfeogradu vendarle nekoliko zdramila. Sprevidela je, da ni mogoče shajati s to malenkostno plačo ter predlagala pristojnemu ministrstvu, da se državnemu uradništvu ozirom na visoke cene vsakdanjih potrebščin zvišajo plače za 25 odstotkov.
— Razmejitvena komisija. Razmejitvena komisija je v sredo odpotovala na Muto ter, odtod na obmejno ozemlje, katero je pregledala od Vlfihnerkogla do sv. Lovrenca. Pri tej priliki je zasliševala tudi zastopnike krajevnih oblasti kakor tudi posamezne interesirane po«, sestnike. Kaka odločitev glede meje na licu mesta ni padla, marveč se bo o tem sklepalo še le po natančnem študiju krajevnih razmer v pbčinah in se bodo pri tem tudi vpoštevale želje, ki so jih izrazili pred komisijo posamezni prizadeti posestniki.
— Izjava razmejitvene komisije.
Dopisni urad je od pfedsedništva razmejitvene komisije naprošen, da objavi nastopno izjavo: Z ozirom na razne v mariborskem kakor tudi v drugem časopisju priobčene vesti, ki se bavijo z notranjim delom razmejitvene kpmisije, se čuti ista primorana, k izjavi, da ne more in tudi ni voljna spuščati se v razprave -s ...časopisjetn. ter da tudi S bo-
Maribor, 4. septembra I920>4
	  —	i	>na.-—r.7y
»T A B O R'.
Stran 3.
rfoče nima namena, da bi na tendencijozne ali netočne vesti na kakršenkoli način >dgovarjala.
— Prehrana v Ziljski dolini. Žiljska dolina pripada sedaj po določilih mirovne pogodbe Nemški Avstriji. Kakor nam je pravil neki Ziljan, se jim godi zelo slabo. Belega kruha in sladkorja tam sploh ne poznajo več. Moke dobi vsaka oseba 1 kg za dobo H dni in še ta količina je tako črna in slaba, da je ni mogoče povžiti. Kmetom pobirajo vse žito ter jim puste le 2 kg na mesec. Tako izgleda v „lačenberger-ievi“ deželi. ,
, — V Vipavi v zasedenem ozemlju 3° mnrl v torek tamošnji bivši župan, veleposestnik, gostilničar in mesar Anton Hrovatin. Bil je 40 let star, vedno navdušen narodnjak in odločen pristaš demokratske stranke. Ravno pred enim le-om je umrl njegov oče, ki je bil znan hrom južnega dela naše Slovenije.
— Prekmurske novice. (Beltinci). fe dni je bil v Beltincih shod, v kate-rfT Se ,zjav^° prebivalstvo, da bi hotelo raje pripadati pod murskosobot-®-° in ne pod dolnjelendavsko sodnijo, )er imajo do Murske Sobote samo 7, Qo Dolnje Lendave pa celih 28 km.
— Sokolska slavnost v Celju. Celjski „ Sokol* priredi- dne 8. septembra javnost, na katero vabi vse somišljenike. Gostje dobrodošli. Natančnejši spored ODJavimo pravočasno.
*— Sanatorij v Celju? Baje nameravata ustanoviti gg. 'dr. Jesenko in dr. Negri v Celju sanatorij.
a Taksa za vldiranje potnic v Ameriko. Zagrebški ameriški konzulat objavlja, da je označena taksa dosedanjih " dolarjev bila na podlagi določbe beograjskega ameriškega konzulata povišana ha 10 dolarjev. Vse tozadevne informacije se lahko dobi pri omenjenem konzulatu.
:■	■ Nedeljski koncert v parku od-
pade, ker je godba na ta dan odsotna.
aC pa se koncert vrši ob lepem vremenu y soboto ob 1 S. ui i zvečer.'
h .J— Ljudske in meščanske šole pncno xs poukom 20. septembra z voi-s°vanjem 16. in 17. septembra.
IborT Pop*s nioških. Dne 4. septembra lS7n vrSi popis moških od letnikov ,	':19°2	p0 odposlanih komisijah'
"Nitratnega vojaškega urada v Me-sarski-ulici, Splavarski ulici, Langusovi
ter ’ n°-rfSkl “A? ,in VoJaštiiškf ulici Sv Pr'stanu’ °J\ bregu in na Vojašniškem trgu. Hišni posestniki ali „iih
|Sh'srstaZh v poaev prihaia-
— Miljonar v tujih predalih. Znani l‘J,onai' L- zet lastnika Kernslockovega :£t'šča je bil zasačen, ko je iz nata-
1Sb kron Pied,ala poskusii si »izposoditi*
•tranv Predrzen vlom. V Welbejevo storil1'-10 V ^osPosk* ulici so neznani Vlnvim med opoldansko uro odzadaj °nnh ter odnesli nad 20.000 K denarja.
ob	traflka v Sv- Ju'r«u
iavn	4	X •	, je razPisana potom
lavnega natačaja do 30. septembra 1920.
ifpoTvo ^0Smnat; d?biček j« znažal sp’ 1 .	, 1 se moro predno
^ponudba izroči 1000 K jamščine.
: »Rapid“ — „Maribor“ 11:1 (5: i). teli ur že omenjeno, se je končala prija-’ klim nogometna tekma imenovanih ra z nepričakovanim močnim po-^.2om slovenskega športnega kluba, iot v0 kr*vde Je bll° Pft tem ali onem staicu, tega v očigled temu rezultatu e moremo prešojati. Popolnoma ra-nrljiVo je, da je minila proti koncu j hge polovice igralcem vsa dobra volja, ačetek ni bil ravno slab in igralci so Požrtvovalno postavili v bran. Brezmi-k lno	Pa Je bilo večno menjavanje bac-
v.	o golmanu pa bi raje ne hotel
pregovoriti nobene besedice in je endar potrebno. Ali je bila velika' ner-znost kriva temu njegovemu razpo-,ah N drugega, tega nisem ni«	doumeti. Na vsak način je bilo
Ul8j^yojiLed^^neodpu§tljiyo. Prostor.
ki ga je zavzemal pred golom je bil vedno napačen in tako mu je šlo mnogo črez glavo v goal. Tupatam je zapuščal gol, sicer z dobrim namenom, a s slabimi posledicami. Rezultat bi bil še gotovo večji, ko bi „Ranidovci“ v svojem zmagoslavju ne streljali kako zastaVo čez . gol. Vzroka te pokvarjene tekme moramo iskati gotovo v nezadostnem treniranju. S to sestavo nikakor ne kaže nastopiti v jesenski nogdmetni sezoni. O igri sami ni mnogo poročati. Bila je skoro brez napetih momentov (ako nočemo prištevati vedno nevarne situacije pri golu „Maribora“) sicer v ostrem tempu, a brez vsake športne vrednosti. Kombinacija večinoma visoka, pri „Rapidu“ dokaj boljša. Avtov vsekakor veliko preveč. Razmerje kotov 6:3 za „Rapida“. Občinstva 300. Sodnik: Friedau. Za sedaj brez drugega komentarja	(L).
: Zmaga češkega sokplstva na Vib olimpijadi v Anversi. Na letošnjo olimpijado je poslala vsaka država predpisano število telovadcev (24), le Cehošlovaška, ki je zastopana kot edina slovanska država je poslala vsled prevelikih potnih stroškov le 16. Ta okolnošt je oropala Cehoslovakom ' 72 točk in se nahajajo na' 4. mestu, kljub temu, da-so dosegli največji število procentov točk. V procentih so vspehi sledeči: Cehi 91-9%, Italjani 89%, Belgijci 85-8%, Francozi 84-3%, Angleži 74%. Od 404 podpisanih točk so dosegli: Italijani 359.855 točk, Belgijci 346.789, Francozi 340.100. Cehoslovaki (vsled' izgube 72 točk) 305.225, Angleži 299.115. Zmago je donesla. Cehom orodna telovadba,°ki je budila občudovanje občinstva in telovad-tev Samih. Ko bi Cehi nastopili s 24 igralci, bi Cehošlovaška odnesla popolno zmago v telovadbi, kateri je odmerjen na 'olimpijadi le majhen del po švedskem sistemu. Publika je prirejala Cehom velikanske ovacije. Cehi so edini slovanski narod, ki se udeležuje tekem, in ker se po športu rado presoja tudi. kultura doiičnega naroda, stojimo drugi Slovani pred olimpijado " kot barbari. V splošnem zmagujejo Ameri-kar.ci, Angleži in Francozi, Italjani pa prekašajo vse ostale v — reklami zase in agitirajo zato, da bi se. vršila bodoča olimpijada leta 1924 v Rimu.
: Nogomet na letošnji olimpijadi.
Kakor se poroča, pride te dni na vrsto nogomet, katerega se' bodo udeležili tudi naši športniki. Mimogrede omenjeno je prišel^ jug. olimpijski - odbor žal prepozno. Zmaga .tekmovalcev v nogometu se bo javila občinstvu s tem, da "se razvije zastava zmagovalčevega naroda.
Gospodarstvo, trgovina.
j Produkcija sladkorja v naši državi, v svetovni produkciji sladkorja je nastala v svetovni vojni težka kriza, ki je povzročila, da so cene temu vek-v važnemu živilu silno narastle. Države,.,ki so sposobne za produkcijo sladkorja se sedaj trudijo, da bi že obstoječo povečale, če je ge ni, pa jo ustanovile. Na, teritoriju, ki tvori danes našo državo je obstojalo doslej že par tovaren za sladkor, ustanove pa se v kratkem še, nove, med drugimi tudi v Sloveniji ena. Toda tudi že obstoječe bodo letos producirale mnogo več sladkorja, kakor so ga lani. Tako bo izdelala tovarna v Osijeku letos, 600 vagonov sladkorja; izdelala pa bi ga gotovo lahko 1000 vagonov, če bi imela dovolj premoga. Tozadevna pogajanja za preskrbo premoga so v teku. Upa se, da bo naša država, če ne še Klos, pa že prihodnje leto pridelala toliko sladkorja, da ga ne bo-treba nič. več uvažati iz inozemstva.
[ Usoda našega trgovskega bro-
davja. V smislu naredile vrhovnega vijoča z dne 21,. sept. 1919 se je/ določilo, ‘•'a	Popasti	naši državi vsi parniki
pod 2000 tonami, a lastnikom parnikov je pnpuščeno, da plovejo pdd poljubno zastavo. Drugi parniki — last prejšnje avstrijske monarhije — naj bi pa pripadli Italiji. V endar pa naj bi se ti parniki upostavili v promet šele, ko bi to določila definitivno komisija za reparacijo. Na to je n.aša delegacija zahtevala mi-'.mirovni konferenci, du/seji vrnei o
L'
vsi oni parniki, kateri bi po določilih pripadali nam. Francoska nam jih je v resnici tudi takoj vrnila, med tem ko noče Italija o tem nič vedeti ter se nahaja v njenih lukah še 32 naših ladij. Hoče namreč preje urediti vprašanje vojne odškodnine in mej. Temu še je uprla naša komisija, v kateri so Boško-vie, Wolf in Banac. Na zadnji konferenci v, Spaa se je Italiji z intrigami posrečilo, da nam splete zanjko. Potrdila še je odredba z dnfe 21. sept. 1919 in 1. jan. 1920, da naj pripada Italiji vsa ona trgovska mornarica bivše- monarhije, z izjemo onih, katere pripadajo jugoslo-venskim državljanom, kar je hotela nadomestiti za ono brodovje, katero je registrirano v jugoslovenskih lukah. Proti tej določbi je bil sklican dne 2. t. m. protestni shod v Beogradu, pri katerem so se sestali narodni poslanci in vladni organi, da protestirajo proti tej zlobni nakani, ki nas hoče oropati vsega bro-dovja, registriranega na Reki, v Trstu in drugih okupiranih krajih. Kakšen uspeh je imel ta shod, pa še ni znano. Naše delegate na mirovni konferenci pa opozarjamo, da pazijo na laške intrige ter nam rešijo našo trgovsko mornarico, od katere odvisi dobrobit naše države.
| Objava gleda uvoza zabranjenega blaga. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Generalne direkcija carine opozarja, da mnogo že pred razglasitvijo razpisa C br. 52473 (Službene Novih? z dne 21. avgfusta 1920) vloženih prošenj za dovolitev uvoza zabranjenega blaga ni opremljenih s predpisanimi nesumljivimi dokazi, da je bilo blago naročeno že pred 23. marcem 1920. In-tereser.tje se poživljajo, naj predlože take dokaze naknadno najpozneje do 5. septembra t. 1. neposredno generalni direkciji carine, ker se po preteku tega roka ne bo ozirala nanje.
j Neltolekovani bankovci v Avstriji. Državni finančni urad avstrijski je izdal naredbo, po kateri izgubijo nekoleko-vani eno-in dvokronski bankovci avstro-ogrske banke s 1. septembrom v celi republiki plačilno vrednost. V Avstriji se nahajajoči bankovci se zamenjajo nemškoavstrijskimi le do 15. septembra.
f Železniška konferenca v Bernu. Meseci septembra se bo vršila V Bernu konferenca vseh železniških uprav v Evropi. Na konferenci se bo razpravljalo o vprašanjih prehoda železniški vozov iz ene države v drugo. Eventualno se bo tukaj izdelala tudi mednarodna konvencija za vporabo železniških vozov v mednarodnem prometu.
I Četrti mednarodni semenj za kožuhovino v Lucermi v Švici. Od 22. do 26. septembra t. 1. se bo vršil v Lu-cernu v Švici četrti mednarodni semenj za kožuhovino, združen z razstavo švicarske modne kožuhovine.
| Znižanje cene pnevmatike v Nemčiji. V Nemčiji tekmujejo razne'tovarne z inozemskimi, posebno s francoskimi prav uspešno. Nemška podjetnost je dosegla že v mnogokaterem oziru rekord v znižanju cen. Kljub temu, da pridejo nemške tovarne težje do surovin, kakor pa n. pr. francoske ali angleške, producirajo nemške ceneje. Tako se niža v Nemčiji tudi cena pnevmatiki. J V tem prednjači posebno neka velika tovarna, ki je tekom letošnjega' leta znižala cene že trikrat, ter tako prekosila inozemske, ki izdelujejo to blago sedaj mnogo dražje, pri nas se pa tekmuje samo navzgor.
poročila.
Rusi vrženi iz Lvova.
Dunaj, 3. septembra. (Izvirno poročilo „Tabora“.) Ruske čete, ki so v sredo zvečer deloma že vdrle v Lvovska predmestja so bile nenadoma z energičnim poljskim protisunkom vržene nazaj ter so se morale umakniti. Lvov je trdno v poljskih rokah.
Rusko vojno poročilo. ‘
DKU Moskva, 2. sept. (Brezžično.) V okraju Grodno severno trga Tmoaeko mali boji. Pri Cholmu smo pritisnili sovražnika na levi bjeg Buga. Zahodno Grubišo\va napredujemo. Pri Lvovu smo pritisk Poljakov .zapustiti par
postojank. Zavzeli smo postojanke se verno železniške proge Lvov—Brody’ Tudi na Wrartglovem> odseku smo imeli pri Berislavi in Orjehovi uspehe.
Wranglovo poročilo.
DKU Kopenhagen, 2. sept. (Brezžično.) Tukajšnji protibolševiški konzulat je prejel od Wrang!a naslednjo depešo: Na odseku Kuhan smo zavzeli polotok Taman. Pri Oigiueku smo porazili rusko divizijo ter ujeli 3000 mož. Cjeneral Kuttengi je začel ofenzivo.
Ruska vojna ladja potopljena.
DKU Dunaj, 3. septembra. Po pariškem poročilu „Neue Freie Presse" je zletela v Kronstadtskem pristanišču ruska križarka v zrak. 130 mož posadke je prišlo pri tem ob življenje. Križarka se je potopila.	\	,
Izjava ČiČerina Poljski.
DKU Moskva, 2. septembra. (Brezžično.) Ljudski komisar Cičerin je sporočil poljskemu ministru zunanjih zadev Sapiehi, da je sovjetska vlada pripravljena, v Rigi pričeti takoj z mirovnimi pogajanji.
Debata pred sprejemom volilnega zakona.
LDU. Beograd, 2. septembra. Podpredsednik dr. Ribar otvori 118. redni sestanek narodnega predstavništva ob 18. uri. Prečita se zapisnik prejšnje seje, ki se sprejme brez ugovora. Po preči-tanju nekaterih prošenj in pritožb prosi podpredsednik dr. Ribar, da se z ozirom na pozno uro preloži razprava o teh stvareh na prihodnjo sejo, ker bi bilo za -to sejo v nasprotnem primeru preveč gradiva. Zbornica sprejme ta predlog, nakar preide ha dnevni red, -1. j. h glasovanju o volilnem zakonu narodnih poslancev v konstituanto. Posl. Smitran izjavi imenom socialnodemokratičnega kluba, da so člani njegovega kluba predlagali več načelnih popravkov v drugem čitanju, ki pa jih je večina odbila. Posl. Korac da je predlagal pri prvem čitanju, da se zakon o svobodnem zborovanju in združevanju —-kakor je v Srbiji —- razširi na vso kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Minister Protič je na to pristal, tudi' skupščina je s tem soglašala, pri drugem| čitanju pa je poslanec Bukšeg zahteval' isto, vendar pa je včeraj minister Mar-< kdvič ta stavek umaknil. S tem je bistveno izpremenil besedilo člena 121 in pokvarjen poslovnik. Ako se volilni zakon sprejme v tej obliki, bo začelo na Hrvatskem, v Slavoniji in v drugih pokrajinah posebno v vprašanju zborovanja brezakonito stanje. Zato bo klub soci-alnodemokratičnih poslancev v znak protesta glasoval proti volilnemu zakonu. Podpredsednik dr. Ribar predlaga nato, naj se prečita besedilo volilnega zakona
Poročevalec Petrovič predlaga, da ne. bi utrudil sebe in skupščine, ker je itak znana vsebina zakonskega načrta in so popravljene, samo stilistične napake, naj1 se preide na glasovanje brez ponovnega čitanja. Predlog se sprejme, nakar s» vrši glasovanje in sicer glasuje skupno 116 poslancev. Zg volilni zakon jih gla-' suje 143, proti pa 23. S tem je volilni' zakon	končnoveljavno	sprejet	in
dovršen. Nato preide zbornica na' drugo	točko dnevnega	reda:	Po-1
ročilo	verifikacijskega	odbora	o'
ostavki narodnega poslanca Josipa Pe-tejana. Kot namestnik poslanca Petejana se sprejme dr. Milan Korun, odvetnik v Ljubljani. Kot dnevni red se določi za jutrišnjo sejo. 1. volitev predsednika za«j čajnega narodnega predstavništva; 2.! volitev drugega podpredsednika začas-' nega narodnega predstavništva; 3. volitev tajnikov, ker je izpraznjeno mesto poslanca Krnica, in 4. volitev zastopnikov predsednika -in podpredsednika začasnega narodnega1 predstavništva za! državni odbor v smislu člena 7 volilnega zakona.
Izgredi na Urškam.
DKU London, 2. septembra. (Reuter). Kljub izredno ostrim odredbam je prišlo vnovič do alentatov in krvavim Spopadom na Irskem.
DKU Lucern, 2.. septembra. (Švicarska brzojavna agentura). Stališče angieške vlade napram Irskem vprašanju se ne bo izpremer.ilo. Tudi zadeva župana v Corku ne nudi nikakih vzrokov. Lioyd George zapusti Lucern baje prihodnji teden.
Zveza narodov.
DKU Ženeva, 2. septembra. (Švicarska brzojavna agentura). K zadnjim pripravam za zborovanje zveze narodov v Gentu na 15. septembra so došli 4 člani sekretarijata zveze narodov. Za zborovanje je' Gentska vlada dala na razpolago 39 državam reformacijsko dvorano in 80 nadaljnih dvoran. Vsaka dežela bo imela svojo lastno dvorano.
Avstrija ne izroči ogrskih komisarjev.
DKU Dunaj, 2. septembra. Državna korespondenca javi: Višje deželno [sodišče Wien je predlog glede izročit-jve nekaterih ljudskih komisarjev ogrski vlr.di, odklonilo. Državni urad za pravosodstvo je sprejelo to na znanje.
Borza.
LDU Curih, 2. septembra. (Borza). [Devize: Berlin 12.30, Newyork 609.50, (London 21.69, Pariz- 42.25, Milan 28.90j iBruselj 45* Praga 10.15, Beograd 21.50, Zagreb 5.40, Budimpešta 2.47, Dunaj 2.80, avstr. žig. krdr.e 2.50.
LDU Dunaj, 2. septembra. (Borza). Devize: Berlin 524, Curih 4000, valute:■ nemške marke 520, romunski leji 510, bolgarski levi 330, švicarski tranki 39.75, francoski franki 17.25, italijanske lire 11,30, angleški funti 840, ameriški (dolarji 240, carski rublji 280, v prostem prometu: Zagreb 230—250, Budimpešta, madžarske žigosane krone (99—109, čehoslovaške krone 414—440, novi dinarji 840—990.
Razno [n iiusiusr.
•
Svobodomiselni kongres. Od J5. do 9. septembra se bo vrši! v Pragi kongres svobodomiselcev Francije,
Nov denar iz porcelana bodo izdelovale državne tvornice po naročilu nemškega finančnega ministra. Ta je dal izdelati, kakor poroča »Frankfurter Zeitung« iz Draždan, vzorce porcelanastega denarja po 2 in 5 mark.
Tržne cene v Mariboru
kakor sc je koncem avgusta na trgu prodajalo. Uradno določene so samo cene za meso, žemlje in kruh (v kronah):
1. M e s o : Goveje meso I 22 - , II. 20—, goveji jezik prekajen 46’—, varani S-—, pljuča 10’—, gobec 10-—, vime 10*—, loj 20—, telečje meso I 22-—, II 20’—, pljuča —, prašičje? meso 30-—, pljuča 14—11, jetra 14—IG, obisti 16"—, glava 20-—, parklji 10-—, slanina sveža 42*—, prekajena 52’—, mast 40—48. | prekajeno svinjsko meso 42—48, prekajena svinjska glava 22-—, prekajen svinjski jezik ; •42-—, konjskomeso I 12’—, II 10'—. 2. K 1 o-1 base: PrSutovke 56—00, brunšviške 36'— pariške 40’—, posebne 36'—, safalade in hrenovke 36—38, kranjske (komad) sveže —*—, prekajene 8—9, jetrne 40’—, pretisnjene 36—,
3. Kože: Goveje 38'—, telečje 38.—. —
4. P e r.,u t n i n a : Piščanec majhen 25-—, večji 30—, kokoš 40’—, raca 50—, gos 60—80. — | G. Divjačina: Zajec domač 20—30, divji j —, srna —. — 6. Mleko itd.: Surovo maslo —70, čajno maslo 68—70, mleko liter 4’—, jajca komad 1-10—1'20, sirček kg 10—12. 7. Pijača: Vino staro 24—36, vino novo 12
do 24, pivo 6—8, žganje 60—70. 8. Sadje' Hruške 5—7, jabolke 1-50—3, češplje 2-—, kostanj’—•—. 9. Špecerijsko blago: RiŽ 36—40, kava 60—100,, kav^ pražena 100 do 110, sol 4-60, poper cel 90-—, poper mlet 100-—, par>rika 100, testenine 18—, navadni kis 2-—, vinski kis 3-—, jedilno olje 72—76, špirit —•—, sladkor 63 do 64. — 10. Žitof Pšenica 6—6-60, rž 6-—, ječmen 5-—, oves 3'— do 3-20, proso 5-—, koruza 5—6, ajda S"—, fižol navadni 4-—, fižol črešnjar 5-—, gralj —’—, leča 9-—. 11. Mlevski izdelkih Pšenična moka 00 13—15, 0 12, 0 9-—, kafca 10—, ješprenj H-—, otrobi 2-50, koruzna moka 7—8, koruzni zdrob 8'—, pšenični zdrob 16‘-r» ajdova moka 1*1—16. — 12. K r m a : Seno 90—11.0, slama 50—60 (100 kg). 13. KlM rivo: Drva trda 160-—, drva mehka 1401-« za m3, premog 38—60 za 100 kg, petrolej 18 ‘ do 20 liter. 14. Zelenjava (kg): Glavnata solata 1-—, štrucnata solata 1'—, endivij« 1-—, zgodnje zelje 1—1-50, ohrovt 2-—, karS fijola 4"—, koleraba nad^mnica 2-—, špinača j 2-—, paradižniki 4—5, kumare l-—, buče je« j dilne 1-—,-fižol v stročju 3—4, fižol kifeljca! 3—4, peteršilj —-20, zelena —-20, čebula 4—5« česen 10—12, korenje vrtno —-20, korenju | navadno —-10, zelenjava za kuho —-20, kov' leraba —•—.krompir zgodnji 150—2, krompiff pozni —•—, hren 10-—. 15. Kisline: Zeljni j kislo —•—, repa kisla 1-20. — 16. Kruh!' Bel (50 dkg) 6 —, črn (70 dkg) 5*40, žemlji (5 dkg) 80—90 vin.
Glavni urednik :1R adivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar.
Mala oznanila.
ESča se SotaB prazen, kateri bi bil sposoben za gostilno. Ponudbe na upravo lista. < 443 2—1
62£e se za takoj pridna ku-t harica z dobrimi spričevali. Ponudbe na oskrbništvo orajščine Lichtenegg pri Ptuju.	436 2—2
: MaSslovaito mesečno so«
Anglije, Amerike, Jugoslavije in Romunije.
Vone Suzuki se imenuje japonska kapitalistinja, ki la- tuje na Japon-iškem razne tovarne, ladjedelnice in ne-(kaj morskih plovbnih črt. Sedaj se je . napotila v Pariz. Vone Suzuki je naj-| bogatejša ženska na svetu. Skupni | profit njene različne industrije tekom [zadnje vojne je znašal sanio petdese! miljonov dolarjev. Kdo ve, če je omo-žena.
Koliko sveta Se ni odkritega?
Ne glede na to, da sta oba tečaja naše zemlje odkrita, še ni naš ce! svet poznan. Ceni se, da je še 18 milijonov kvadratnih (štirjaških) kilometrov, ali cela osmina zemeljskega površja, neodkritih. Med neznane dele sveta spadajo: Velike polarne planine, deli Arabije, nekatera pogorja v Južni Ameriki, mnogo krajev v himalajskem pogorju, notranji deli etoka Borneo, nečišče Konga v Afriki in kos Sahare.
K&kO'Se oblačijo meksikanslti Indijanci. Znano je, da ljubijo prebivalci notranje' Meksike še danes obleko zelo živih in kričečih barv in da so na iišp zelo ponosni. Najvažnejši del obleke je takozvani carapa, mnegobarvna odeja in reboco, kateri je mnogo metrov dolg ter tkan iz modrega, rumenega in vijoličastega sukanca. Premožne žene im'ajo istega iz tako tenke svile, da se ga vkljub njegovi širini lahko potegne skozi prstan.
Rabi se ga proti varstvu tropičnega solnca. Z prirojeno eleganco in okusom ga znajo meksikanke nositi. Najbrže izvira reboco iz španjolskega pajčolana. Indijanke nosijo tudi dolgo, zelo krasno vezeno- srajco, katera jim sega do gležnjev. V lase vpletajo dolge, barvane nitke ali trakove. Navadno hodijo indijanci bosi, vendar pa nosijo moški včasih tudi lahke sandale iz sukanca.
Med 'Scilo in Karibdo. V hudo j stisko je prišel nedavno neki farmer v Ameriki. Ko je stal na svojem dvorišču ter opazoval z vidnim dopada-jenjem .čredo dobro rejenih prašičev, se mu je od zadaj približala domača? koza in ker se ji je zahotelo prevračati. Proda se otroška posteljica, kozolce, se je pripravila za naskok ter se zaletela v ubogega gospodarja s tako silo, da ga je prekobacnila čez ograjo k prašičem. Prešičem se je pat tudi za malo zdelo, da je njihov gospodar prišel tako nenapovedan v njihovo sredo, zato so planili po njem ter ga začeli obdelovati z rilci in zobmi.
In da ne bi na njegovo vpitje prihitel njegov sin, bi se mu bilo prav slabo godilo, tako pa je zadobil te lažje po-1 škodbe.	I
bo išče stalno nameščen gospod za takoj ali pa vsaj s 1. septembrom, če mogoče bolj v sredini mesta. Ponudbe pod »Soba« na upravo tega lista.
2 blazine, 2 lepi ribji palici in dunajska ahromatična harmonika. Naslov pove u-pravništvo.	445
Dr@ib@nš oklic.
Dne 4. septembra 1920 ob petnajsti uri se bo vršil* na podlagi sklepa okrajnega sodišča v Mariboru z dne 28. avf gusta 1920, Nc V 823/20-2 v smislu člena 348 oziroma 34? trg. zak. v skladišču spedicijske tvrdke Balkan na Koroši' cesti št. 19 v Mariboru
javna dražba jednega vagona moke
Za vzklicno ceno se določa njena cenilna vrednost. Najvišji ponudek se plača takoj v roko podpisanegl sodnega poverjenika, zdraženo moko mora zdražitel] takfll prevzeti in odstraniti.
Maribor, dne 31. avgusta 1920.
Mihael Korber I. ti
444	notar kot sodni poverjenik.
Pristopajte
k
Jugoslov. Matici!
Naznanilo.
S tem uljudno naznanjam, da sem zopet pričel prodajati
vino lastnega pridelka v steklenicah
v svojem trgovskem lokalu v Trubarjevi ulici it. 9 in se bom trudil, svojim cenj. odjemalcem vselej z dobro kapljico postreči.
Z odličnim spoštovanjem
447	Fr.	Starčič.
NaJvečjc domače pcdfs&je v Jugoslaviji!
.tk" f' ‘V. s
■\!> ■
I,~ , Špediclj®M oddelek:
I'/, Rre^ažaaie-vsakovrsfracsa blaga na. mariborskem tega, špedicija jj
IS
vseh,: vi[3V zacarlhanjaj * prevoz z I ; [	vozovi	na1	vse strani,
| sclilve -(s '■paisstjrartttni vozovi, \T|S ! •- v^MsnŠ&ejji«yaT sasnega blaga in I 'pohištva.
Trgovstevšjpedlclfslsa in-lsom&ijsfca delniška družba
° MARIBOR °
PisaTiia,: Cankarjeva ulica 5tv. 1
Tolclon totemu*. 375	#■
Redne 'zveze z največjimi tu- In. ino-|	zemsMuii	tvrdkami.	.	■	|	-p;
Blagovni oddelek: ;?&&&
Prodaja vsakovrstnega blaga/na ^ debelo, import ter eksporf, preb-r.V morska kupčija.
1
-'''v#
^ ; Komisija:
Prevzame se vseh- vrst blago(v. prod ajo.
m
Deln
T
Ljubljanske kreditne banke y Mariboru
glavnica z rezervn. zaklad: okrog 50 mil. kron CEMTRALB V ILJWS3LI&ihgl Deln glavilica z fezerVn, zakladi okrog 50 mil. kroa W* Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju, ekspozitura Ptuj.
„ Obrestuje vloge na knii&ce In nn tekoči račun s 3 odstotkov Srez odpovedi, proti trimesečni odpovedi s 3 in četrt odstotkov čistih.
Kupuje in prodaja devize, vainte, vrednostne papirje itd., eskontlra tnenice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive.	,
Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na vrednostne papirle 10 blftgo. ^	«
izvršuje vse bančne transakcije.
ooanmnngi«
l?daia: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. <k.