ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY_ CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) OCTOBER 1, 1934. Neodvisen dnevnik zastopajoč Interese slovenskih delavcev v Ameriki ŠTEVILKA (NUMBER) 231 The Oldest Slovene Daily in Ohio I Best Advertising | Medium J°lume xvn. — leto xvil FRANCIJA PRESKRBI ITALIJI VEMO POSOJILO ; ed njima pride tudi do ši-rok°pote2ne politične, voli j*ske in ekonomske ali-. ce. Stara nesoglasja 1Zravnana. R JVf ~ ^delo 7 Sept ~ Kot se = iUtar eS' bosta Francija : % let' ,med katerima J® že i:Pnost , adala skrajna neza-;; SotP;Vkratkem sklenili širo- ; <2lmmno' v°jašk°in < Wno 2aVe2niŠtV0- ki bo s ^ W S sP°razumom, gla-" WCer'sa bo Francoska dr-l v P°dPisala posojilo ; b'0tfI2neSku dveh milijard ^ $172,950,000. Opa-i M^Z PrePnčani, da bo ta 1T?el velik učinek na ! ^ lPO ltikoin da bopred-! Vjo o?1 VSako nadaljno de- ; 1 aUi Nemči3e za ;f Wa Avstrije. i da bo^rmed dolo- Vrišt ranci3a prenehala z H Ve^ tekmo na Sredo-t > itali?°rjU' katero ^ pre-' 110 osred^,dominaciji- ter ; dntiku m v svojih ko-p ^roti t rt1U 2ave^štvu se ne 5 >> mal«°Stl u§ovarjanja od S Vjt Tente - Cehoslo- * ^a^trdit Vije Romunije ^ele t 6' da bodo od iste->e. cJnst vse podonavske ki JT od strani Jugosla-1 S Itall26 od nekdaj sovraž- Ccol1 Pac pa se uPa> : S wCr°aSko - italijanska a- : Nem ^f k°nec naPetim : So m med Italijo in Jugo- ; ^ Zupane umrl s v ■—____ hj večer, ob 9. uri je v ^roj^ umrl dobro po-; H S* J°hn Zupane, star ; ^707 Wa- • h arliiv j ko3lu je bil priden J* na?wdelavec ter eden iz- ! ^ in Uvnejših na društve-l Nore, r,°?nem Po«". BU je 1 wL?avec ^ Slov. Del. < 'V^oo Rd„ delničar S. ■ ,?air Ave" član ti «oj" v " odbornik društva : Ni^f-J8 SNPJ, clan in u- ' št o. tVa "Združeni r >i 6SSPZ- Podpred- f ^ Camp- f- ln delničar tis-Aan. Enakopravnost. 5 NS?* žalujočo sopro- ' lrm hČera' Fran" "' JS ter ary' Christine in h te bil j Vec sorodnikov. Do-tfj o priZJasi Bodešče, fara k Sestre • e^u, kjer zapušča k. a,enega brata ter ve- ■m v p,' »eti ter je ves čas i: ^^ndoodu.kjerse je ••• % napredek nasel- ■ V V srert Pokojnega se bo ' osw°uP°Poldne ob 1:30 : kta jos :rbo Pogrebnega za- i V^^u in Sinovi- Bodi ^i^min r0jaku ohranjen ^ Preostali družini 0 naše globoko soža- V;30 u?°er> dne 2. oktobra, Se vri seJa društva ' 215 SSPZ' v na" Članstvo je va-86 Udeleži. — Tajnica. Proti sramotenju Cankarjevega spomina V soboto popoldne se je vršil v S. N. Domu sestanek društvenih' zastopnikov, ki ga je sklicala okrožna Prosvetna matica, da se napravi konec sramotenju spomina pisatelja Ivana Cankarja od strani organizacije za "Jugoslovanski kulturni vrt", ki je Cankarjevo soho, katero je poslala mestna občina ljubljanska, zavrgla ter sklenila, da bo delovala za postavitev spomenika škofu Baragi. Ako-ravno ni bilo za sestanek nika-kega kričavega bobnanja po časopisih, pa so se istega vdeležili zastopniki od 37 naših podpornih in kulturnih društev iz vseh delov Clevelanda. Znano je tudi, da je še več drugih društev skle- 1 nilo stopiti v akcijo, toda se njih zastopniki sestanka iz enega aH drugega razloga niso mo- 1 gli vdeležiti. Navzoči so ogorčeno obsojali 1 početje ljudi, ki so povzročili ta kulturni škandal, ter soglasno 1 sklenili, da se na ljubljansko občino pošlje resolucijo s podpisi 1 vseh društev, ki so že ali ki se 1 še pridružijo akciji, v kateri se ' bo zahtevalo, da se soho vzame ! iz rok ljudi, ki so s svojim po- 1 četjem p.onižali spomin našega največjega pisatelja ter da se jo izroči onim, ki njegovo delb ra-zumejo in spoštujejo, da se jo , postavi v S. N. Dom, ki je res- j nično kulturno središče Sloven- , cev v Clev^landu. Poročano je , bilo, da je direktorij S. N. Do- , ma že sklenil, da bo šel tej ak- , ciji na celi črti na roko. Poroča- ] no je bilo dalje, da je dramsko , društvo "Ivan Cankar", ki je v ; preteklosti prispevalo večjo svo-to za Cankarjev spomenik na Vrhniki in ki ima v Ljubljani . naloženo svoto $100 za sporne- 1 nik Cankarju v Ljubljani, že po- 1 slalo protest na ljubljansko ob- ! čino, sedaj pa se je pridružilo i tozadevni skupni akciji napred- 1 nih podpornih in kulturnih dru- 1 štev. J Na sestanku je bil izvoljen 1 stalen odbor, ki bo deloval, da 1 se podvzeta akcija čim prej u-resniči. V odboru so sledeči: L. 1 Kaferle, predsednik, Vatro J. Grill, podpredsednik; Joseph Skuk, tajnik, Mr. Nežika Kalan, blagajničarka. V sredo zvečer ■ bo imel odbor v S. N. Domu sejo, na kateri se bo sestavilo pro-11 testno resolucijo, katera bo poslana v Ljubljano. "Enakopravnost" započeto akcijo iskreno pozdravlja ter ji želi popolnega uspeha. Čas je že da se napredni element v Cle-, velandu zdrami ter pokaže reakciji, da nas je še veliko v Cle- ; velandu, ki nismo pripravljeni korakati ob taktu črnega "kulturnega" bobna! RESNA RELIFNA KRIZA V KENTUCKY. LOUISVILLE, 29. sept. Med državno vlado in zveznimi oblastmi je prišlo do resnega nesporazuma glede relifne akcije v Kentucky, vsled česar grozi obstati vse relifno delo v državi na mrtvi točki. Governer noče izročiti $600,000 relifnega denarja, ker trdi, da je relifna akcija, ki jo vodi zvezna oblast, potratna. V korist Čitalnici Prva predstava dramskega društva "Ivan Cankar" se bo vršila 28. oktobra ob 3. uri po-, poldne in sicer v korist S. N. . čitalnici. Vprizorilo se bo izvrstno komedijo "Štiri tedne v ne-• besih", ki bo to pot prvič igra-. na v Clevelandu. Roosevelt pozivjjaJrmiru v industriji Bo predlagal delodajalcem in delavcem, da za določen čas prepustijo rešitev vseh sporov vladnim agencijam. Odgovarja kritikom "New Deala," in razmotriva bodočnost NRA WASHINGTON, 30. sept. — Predsednik Roosevelt je imel nocoj radio govor, v katerem je poživljal k miru med delavci in delodajalci v industriji, zarisal bodoče delovanje NRA ter obljubil, da bo vlada še nadalje eksperimentirala v svrho dosege večje socijalne in ekonomske sigurnosti za večino ameriškega ljudstva. To je bil prvi Roose-veltov govor, ki je bil naslovljen direktno na ljudstvo po preteku treh mesecev. Predsednik se je sinoči prvič dotaknil stavk in industrijskih sporov, ki že nad leto dni hudo stresajo Zed. države ter je izjavil, da bo v kratkem poklical k sebi zastopnike kapitala in dela ter jih pozval, da za določen : čas takorekoč pokopljejo bojno sekiro ter se zavežejo, da bodo vse medsebojne spore, prepustili vladi, da jih ona reši potom pogajanja in arbitracije. V tej zvezi je predsednik de- ! jal, da ustroj, ki ga je ustvarila ; vlada za reševanje industrijskih sporov, daje tako delavcem kot ■ delodajalcem priliko, da iste poravnajo na miren način, da de- J lodajalci kot tudi delavci, ki se upirajo posluževanju tozadev- . nega vladnega ustroja, ne sodelujejo v polni meri z vlado, ki se . trudi, da pospeši povratek boljših razmer. "Vprašal ne bom niti deloda- ' jalcev niti delavcev, da za stal- 1 no odložijo orožja, ki se jih obi- : čajno rabi v industrijalni vojni," 1 je dejal predsednik. "Toda vpra- : šal bom obe skupini, da nudita mirnim metodam za ureditev njih sporov glede interesov in nazorov pošteno preizkušnjo ter da za primerno dobo časa • eksperimentirata z načini, kate- 1 rih smoter je, da se civilizira • našo industrijalno civilizacijo." < Govoreč glede NRA, je pred- • sednik izjavil, da je doba se- ; stavljav pravilnikov zaključena ; in da je sedaj prišel čas, da se ; na podlagi dobljenih skušenj u- ; stvari stalen ustroj za regula- ; cijo industrije. NRA je dala de- ; lodajalcem priliko, katero so i VOJNA SLUŽBA ZA ŽENSKE ; NA POLJSKEM VARŠAVA 29. septembra. — : Predsednik Moscicki je danes ' objavil nujnostni dekret, glasom katerega bodo podvržene "pomožni vojaški službi" tudi vse ženske med 19. in 45. letom starosti, kakor tudi moški med 17. in 60 letom. Pomožna vojna služba bo obstojala iz dela pri transportu, telefonu, telegrafu, , pošti radiu; dalje pri zračni in . plinski obrambi, požarni bram-, bi in sanitaciji. Uspeh v Warrenu V soboto zvečer 29. septembra je priredil Jugoslovanski Dom v Warrenu, Ohio svojevrstno slavnost, ki je prav povolj-no uspela, tako v gmotnem kot moralnem oziru. Dramsko društvo "Ivan Cankar" iz Clevelanda je podalo dvoje iger enode-i jank, pri katerih se je občinstvo > imenitno zabavalo. Bila je pol- - na dvorana ljudi, domačinov, '. kot tudi iz drugih bližnjih na- - selbin. Navzoči so bili tudi neka- - teri mestni uradniki, ki so poda- - li kratke govore ter prisostvovali pri predstavi. iskali dolgo let, da namreč izboljšajo svoje stanje potom "samovlade v industriji", je dejal Roosevelt, potem pa je dostavil: "Ako so bili pravilniki, kate- i re se je doslej sestavilo, preveč i komplicirani, in ako so šli predaleč v takih zadevah kot v do- 1 ločanju cen in omejitvi produk- 1 cijo, tedaj se ne sme pozabiti, da < se je zastopnikom trgovine in ] industrije v splošnem pustilo, da i so zanesli v pravilnike take i- ] deje kot so jih sami hoteli. Zdaj ] pa je čas, da se revidira te ak- ; cije v luči dobljenih skušenj in ] da se dožene, če so bili nujnostni ; koraki, ki so bih podvzeti v ( dneh, ko ni bilo mnogo časa za 1 premišljevanje, najboljši za po- 1 spešitev industrijskega okreva- < nja in za stalno izboljšanje biz- i niških in delavskih razmer." 1 Predsednik je priznal, da se z { minimalnimi mezdami, ki se jih J je določilo v pravilnikih, morda 1 že ni rešilo problem najslabše^i plačanih delavcev, in priznal je i tudi. da pravilniki, kateri od- i govariajo industrijam v veli- i kih mestih, morda ne odgovar- i jajo potrebam malih delodajal- 1 cev v manjih krajih. ; Roosevelt je v svojem govo- ( ru tudi zagovarjal trošenje de- 1 narja za javna dela. Tozadevno je dejal: < "Onim, ki pravijo, da so naši j stroški za javna dela in druga j sredstva za okrevanje potrata denarja, katere naša dežela ne i zmore, odgovarjam, da nobena i dežela, pa bila še tako bogata, 5 ne zmore potrate svojih člo- 1 veških virov. Demoralizacija, j ki jo povzroča velika brezposel- s nost, je naša največja potrat- 1 j S "Nihče več ne piše niti $ 1 govori o Adamiču..." f. 1 •j. t 1 :»: Poljski list "Amerika- $ , :«: Echo," ki je bil ustanov- , :<: ljen leta 1863 ter izhaja v;. \ 1 t mestu Toledo, O., kjer se £ i | nahaja ena izmed velikih j £ poljskih naselbin v Zed. dr- j- , £ žavah, je objavil v svoji £ j £ izdaji od dne 23. septem- ; •{• bra obširen članek o našem | -S ameriško-slovenskem pisa-•{• teliu Louis Adamiču in X X njegovem literarnem delo- £ £ vanju. Omenjeni članek | 1 nosi naslov "Naseljenec- ; •j; delavec postal slaven ame- X 1 £ riški pisatelj." Takoj v za- ^ : ji četku se omenja, da je X Louis Adamič edini Slovan * : y ♦> X poleg Josepha Conrada, ki * | je bil rojen Poljak, ki je j tj! postal slovit pisatelj v an- £ £ gleško-govorečem svetu to- *!* $ stran in onstran Atlantika. X £ "Louis Adamič, ki je star % I šele 35 let, je zadivil Ame- *£ riko in Evropo s publikaci- •j« jo treh knjig v angleškem I|! f jeziku," čitamo v črnih čr- % £ kah podnaslovu članka, ki £ obsega dve koloni in pol, v X katerem se podaja opis .{! X vseh treh Adamičevih *{• I knjig 'Dynamite,' 'Laugh- ❖ I«! ing in the Jungle' In 'The S 'k Native's Return.' \ i ? i Torej—o Adamiču danes | X nihče več ne piše niti go- j; | vori—kot je zapisala pred -j* S par tedni naša za "kulturo" £ £ vneta gospoda pri "Amerf- X | ški Domovini"! nost. V moralnem oziru je brezposelnost največja nevarnost za naš socijalni red. "Nekateri ljudje rni skušajo dopovedati, da se moramo kar sprijazniti z idejo, da bomo v bodoče stalno imeli na milijone brezposelnih, kot jih imajo nekatere druge dežele že več kot eno desetletje. Moja odgovornost ni, da bi odločal, kaj je potrebno za druge dežele. Toda kar se te dežele tiče, stojim ali padem na stališču, da trajna armada brezposelnih za nas ni potrebna. Jaz nočem misliti, da je usojeno kakemu Amerikan-cu, da ostane trajno na relifu." Roosevelt je nato udaril po onih, ki trdijo, da se bodo stvari same od sebe uredile in da so reforme in spremembe nepotrebne. Taki kritiki radi opozarjajo na Anglijo, je dejal predsednik, toda pozabljajo pa, da je Anglija zapustila zlati standard, da je re-fundirala svoj javni dolg ob nižji obrestni meri ter s tem prihranila državni zakladnici $150,000,000 samo v obrestih, in pozabljajo tudi, da je že pred leti sprejela zakone za socijalno zaščito, ki so v mnogih ozirih daleč pred vsem, kar se je storilo v tem oziru v Zed. državah. Z ozirom na očitke onih ki dokazujejo, da so reforme, ki jih uvaja vlada, proti-ustavne, je Roosevelt dejal: "Reakcijonarni advokati in politični uredniki nam ne delajo nobenega strahu. O vseh teh zločinih smo slišali že poprej. Ustava ni zavira napredku, kot je nekoč opozoril nekdanji predsednik najvišjega sodišča White temveč ustava je široka cesta, po kateri se edino pride do pravega napredka. . . Jaz nisem za povratek k taki definiciji svobode, pod katero se je naše svobodno ljudstvo skozi mnogo let regimentiralo v službo privilegirane peščice. Jaz imam rajši, in vem, da imate vi rajši širšo definicijo svobode, pod katero se pomikamo naprej k večji varnosti za povprečnega človeka kot jo je poznal kdej prej v zgodovini Amerike." Ročno izdelana odeja V Durnovi prodajalni v Col-linwoodu, 15605 Waterloo Rd., je izložena v oknu krasna odeja, katero so napravile pridne članice nove organizacije "Progresivne Slovenke", ki bo oddana na banketu, ki ga priredi organizacija dne 14. oktobra. Listki za odejo so po 5c. Sežite po njih! Ako boste srečni, dobite za 5c krasno ročno delo. Nesreča na domu Poznana Mrs. Ana Zaje, stanujoč 452 E. 157 St. je zadnjo so boto po nesreči padla pa stopnicah, pri čemur je dobila poškodbe po hrbtu. Nahaja se na domu pod zdravniško oskrbo in prijateljice so vabljene, da jo obiščejo. Ruski film Ta teden se predvaja v Penn Square gledališču, na Euclid Ave. in E. 55 St., zvočni film "House of Death", ki je posnet po knjigi pisatelja Dostojevski-ja "Zapiski iz mrtvega doma", ki je prevedena tudi v slovenščino. Film je bil narejen v sovjetski Rusiji ter se ga to pot prvič kaže v Ameriki. [Aleksander in Boris si delata poklone SOFIJA, 29. sept. — Snoči se je vršil tukaj briljanten banket na čast jugoslovanskemu kralju Aleksandru in kraljici: Mariji, kateremu je prisostvovalo nad 600 oseb. Bolgarski kralj Boris je gostujočo dvojico pozdravil v govoru, v katerem je med drugim izjavil: "Mi vsi z iskrenim veseljem i pozdravljamo ta svetli obisk, ker tvori nov dokaz iskrene želje obeh naših narodov, da sledijo politiki resničnega miru in j medsebojnega -zaupanja. Dej-! stvo, da smo sosedje, da sta o-ba naroda slovanskega izbora in da so naši plemenski ideali mqniji. Jaz sam vem in bolgar-kot dobri sosedje v miru in har-miniji. Jaz sam vem in bolgarsko ljudstvo ve, da je ta plemenita želja draga tudi Vašemu veličanstvu, ki ga vsi pozdravljajo kot modrega in častitljive- j ga voditelja usode jugoslovan- i skega ljudstva. "Kot tolmač čustev bolgarskega ljudstva vas lahko zagotovim, da bo ta obisk vašega veličanstva našel globok odziv med nami ter utrdil delo zbli-žanja med našima državama ter prispeval k njunemu blagostanju, razvoju in napredku." Po tem govoru je Aleksander vstal ter izjavil, da vrača vse Borisove izjave in da bo deloval za uresničenje idealov in želja svojega bratskega soseda. Nato sta si vladarja nazdravila a šampanjcem. Danes sta imela ministra o-beh dežel daljše posvetovanje v. zgodovinskem Rilo samostanu glede možnosti, da se Bolgarija pridruži balkanskemu paktu in glede drugih političnih problemov. Oba vladarja pa sta se istočasno podala na Borisovo, lovsko posestvo Cečamkorju ter se sama razgovarjala o notranjih razmerah v Jugoslaviji h; Bolgariji. Oba kralja sta pustila svoji kraljici v Sofiji, da so pozargovorita o družinskih in družabnih zadevah. Možno je, ( da sta govorili tudi o možnosti, da se najde kakega kraljevskega soproga za 36 let staro Nori-sovo sestro, Evdoksijo, ki je š j vedno samica. ŽENSKA PRIČA V LINDBERGH SLUČAJU. NEW YORK, 29. sept. — Distriktni pravnik Foley je danes izjavil, da je prišla k njemu neka ženska, ki mu je dala važne informacije glede Lindber-ghovega slučaja. Ni pa hot<. 1 povedati, kdo je dotična ženska ali odkod je prišla. Nobene milosti V soboto so stale pred okrajnim sodnikom Skeelom tri osebe, ena ženska in dva moška, ki so bili obtoženi, da so nepo-stavno prodajali žganje. Mrs. Hazel Rich iz Bedforda je rekla, da je sNprodajo žganja vzdrževala svojo družino, v kateri so trije otroci, mož pa je brez dela. Toda sodnik jo je obsodil n;-$100 globe in pokritje sodnih stroškov. Tudi oba moška sta bila obsojena, eden na $100, drugi pa na $200 globe. Izredna seja Danes zvečer se vrši izrednu seja društva "V Boj", št. 53 S. N. P. J., da se ukrene vse potrebno za pogreb in slovo od bivšega agilnega odbornika John Zupanca. Seja se vrši v navadnih prostorih ob 8. uri zvečer. — Tajnik. A. F. OF L. RAZOČARANA NAD NEW DEALOM ■ Organizirano delavstvo je pričakovalo več od Roose-velto ve administracije. Urgira 30-urni delovni teden in zakon za mini-malno mezdo. SAN FRANCISCO. 30. sept. Izvrševalni odbor Ameriške delavske Federacije je danes izjavil, da je bil napredek dežele napram okrevanju v minulem letu veliko manjše kot pa se je upalo. V poročilu na letno konvencijo, ki se otvori jutri, priporoča eksekutivni odbor, da se v NRA pravilnike zanese nove dodatke v svrho povečanja zaposlenosti in zvišanja delavskih plač. Priporoča se širokopotez-no reorganizacijo narodnega e-konomskega življenja, ki naj bi omogočila poln obrat vseh industrij v deželi. Konvenciji se priporoča zakonodajni program, ki vključuje med drugim 30-urni delovni teden, zakone za minimalne mezde, starostno azvarovanje in u-stavni dodatek za odpravo otroškega dela. Eksekutivni odbor tudi pravi, da j,e organizirano delavstvo brezpogojno nasprotno danarni inflaciji kot sredstvu za okrevanje, in da gleda z vznemirjenjem na rastoči narodni dolg. Istočasno, ko je bilo objavljeno to poročilo, pa se je pojavila v Federaciji militantna grupa, ki je naznanila, da bo dvignila glas proti konservativni taktiki predsednika Greena, zlasti z ozirom na njegov nastop v generalni stavki v San Franciseu. Ta grupa dolži Greena, da je vodil proti delavcem, ki so bili na generalni stavki, sabotažo, ter da je pomagal delodajalcem zlomiti odpor delavstva. Za jutri zvečer je uporniška grupa sklicala javen shod. Dvajset procentov Danes je reorganizirana North American banka pričela s poslovanjem. Glasom reorganiza-cijskega načrta je North American Mortgage Co. prevzela zmrznjeno imovino stare banke, dočim bodo vlagatelji dobili 20 procentov od svojih prihrankov. Vse javne vloge, za katere je banka morala založiti jamstvo, pa bodo izplačane 100-pro-centno. Javnih vlog je bilo na banki za okrog $600,000. Reorganizirana banka je članica Federal Deposit Insurance Co., ki zavaruje vloge do $5,000. Advokat J. W. Woods, ki je zastopal banko pri reorganizacijskih poslih, je predsednik reodganizi-rane banke, dočim je dr. James M. Seliškar, ki je bil predsednik stare banke in ki je tudi predsednik Mortgage Co. eksekutivni pod-predsednik, to se pravi, da bo pravzaprav on vodil tudi novo banko. Stavkovno gibanje 140 delavcev pri Republic Brass Co., ki so organizirani v I. W. W. industrijalni uniji, je sklenilo, da se danes vrnejo nai delo, potem ko je družba priznala unijo ter pristala na zahtevo za pravičnejšo razdelitev dela. Na stavko pa je šlo v petek 225 delavcev pri American Stove Co. """AN 2. ENAKOPRAVNOST 1. oktobra, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by VflOE AMERICAN JUGOSLAV PTO. & PUB. CO. 6231 St. Clair Ave. HEnderson 5811 iMued Every Day Except Sundays and Holiday! VATRO J. GRILL, Editor Fo razna&alcu v Clevelandu, za celo leto ........ $6.50 S« 6 mesecev ...... $3.00; za 3 mesece ........ $1.50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .............. $6.00 1» 6 mesecev ...... $3.25za 3 mesece ........ $2.00 Ea Zedinjene države ln Kanado za :elo leto ____ »450 E« 0 mesecev ....... $2.50; za 3 mesece ........ $1.50 £a Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države ■a 6 mesecev ....... $4.00 &* celo leto ........ $8.00; tJJR^Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at ^Hp the Post-Office at Cleveland, Ohio, Under th* Act of Congress of March 3rd, 1879.. "KRIZA?" (G. C. v "Delavski Politiki.") S to besedo strašijo kapitalisti ubogo rajo že lepo število let. Na račun te presnete "krize" so neposedujoči. to je, delovni sloji, pa bodisi duševni ali ročni delavci. že popolnoma izsesani; nad 30 milijonov brezposelnih ljudi, o katerih tako radi pridigujejo cerkveni agitatorji, da sC ustvarjeni po božji podobi, je izobčenih iz življenja človeške družbe, ki tudi sestoji iz prav takih ljudi "po božji podobi," in so obsojeni na stradanje, popoln . duševni in telesni prpoad. To pa samo zato, da se lahko majhna peščica ljudi po mili volji igra s človeštvom. Toda, da pre-idem k stvari, je potrebno najprej rešiti vprašanje: Kaj pomeni beseda "kriza." S' to besedo označimo n. pr. pri bolezni njen višek, ko oboleli organizem premaga bolezenske kali in pričenja okrevanje ali pa organizem radi svoje oslabelosti odpove ter nastopi smrt organizma. Pojem kriza pomeni torej le oni trenutek, ko se položaj človeškega organizma vsled napada bolezenskih kali razčisti, to jo, da organizem premaga bolezen ali pa ji podleže. O krizi govorimo pri goljufu ali zločincu tedaj, ko se odkrijejo njegove goljufije o-ziroma zločin in se bije odločilen trenutek, ali se bo goljuf ali zločinec ujel ali ne Po gornji razlagi torej ne moremo pojma "kriza" porabiti za zastoj, ki se je pojavil v kapitalističnem gospodarskem re- I du. Kakor je bilo že neštetokrat ob vseh mogočih prilikah ugotovljeno, ni vzrok sedanji brezposelnosti' nadprodukcija, temveč nepravilna organizacija gospodarstva v človeški družbi. Številni pisatelji prav lepo opisujejo v svojih povestih, kako so posamezne bistre in dobre glave opazovale težko delo človeka brez strojev. Radi usmiljenja do človeka so začeli razmišljati, kako bi človeku koristili in ga rešili napornega dela, da bi tudi navadni težaki lahko uživali sadove kulture. Takofsmo dobili stroje. Izdelovanje teh strojev je zahtevalo zgraditev novih strojev in tako je nastal poklic tehnika, ki venomer misli samo na zgradbo novih boljših strojev, s katerimi se delo olajša in pospeši. Vse te pridobitve človeškega duha pa so zahtevale za svoje uresničenje oziroma izvedbo denar. In tako se je zgodilo, da te pridobitve niso prišle v korist cele človeške družbe, temveč samo v korist par ljudi, ki so si v srednjem veku na roparski način pridobili večje imetje. Sedanji kapitalizem je torej potomec srednjeveških roparjev. V srednjem veku so bili ti roparji tudi dejansko gospodarji oziroma vladarji, ali če hočemo, lahko tudi rečemo, da so se i-grali države itd. Ko so se ob francoski re- I voluciji ali pa ob koncu svetovne vojne , narodi prebudili, so s svojo spretnostjo in zvijačnostjo pod raznimi nacionalnimi gesli prišli potomci prav teh srednjeveških roparjev na vodstva posameznih držav in tako gospodarijo po svetu še sedaj. (Dalje prihodnjič) Prav gotove ste bili že tudi vi j sami kdaj v življenju v takšni! ali drugačni mučni situaciji, pa| je niste imeli posebno za mar ali ste pa hitro nanjo pozabili in se pe zdaj smejete, češ: "Kakšna mučna situacija le! Vse, kar . se zgodi v življenju, se zgodi j samo zato, ker včasih tako na-i nesejo prilike. Zaradi tega pa še ni da bi človek mislil, da je bil to mučen položaj." Res je, kar ste rekli, toda priznali boste, da so tudi takšne situacije, ki so, kako naj rečem, od vraga nerodne. Nerodne so, s katerekoli strani jih pogledate. Ni prijetno ne za tistega, kateri zajde vanjo, pa tudi ne za tiste, vpričo katerih se primeri takšen dogodek, ki se je, kakor pravite, primeril samo zato, ker so tako nanesle prilike. Marsikateri človek je ves obupan zaradi takšnega dogodka. Jaz na primer imam znanca, ki vse svoje žive dni sploh ni doživel nič prijetnega. To vam je človek, ki ga usoda tira iz ene neprijet-| ne situacije v drugo. Nesreč-; než je sicer res tudi sam malo' neroden, vendar pa le ni vselej; sam kriv svojih neprilik. Včasi j niti misli ne, pa že pade vanjo! kakor muha v močnik. Pa ker;, sem že vzel v misel tega znanca,! ] naj vam popišem ob kratkem i neko neprijetnost, ki se mu je ■ < nedavno pripetila. Bilo je, še ni dolgo tega, ko; ga je začel najprej zob boleti, j Potem mu je drugi dan obraz ; strašno otekel, da je bil ves zabuhel, nato se mu je naredila fistula, da ni bilo druge pomoči, kakor da si jo da prerezati. Nesrečni človek je poskušal naj-poprej z obkladki iz senenega drobja, toda ko to klasično zdravilo ni nič zaleglo, se je spomnil na nekega svojega šolskega tovariša, fiedaj zobnega zdravnika in i je to ko j stopil do njega. Vsakdo ve, da to ni nič prijetnega, če človeka bole zobje, posebno pa ne. če se pridruži temu še kakšna druga neprijetna reč. Revež je bil res u-smiljenja vreden, on je ujel kaj,| niki prav v srce smilijo. i .__—- - Vzleti v stratosfero Sedanji srečno zaključeni vzlet prof. Maksa Cosynsa in njegovega spremljevalca Van der! Elsta je po vrsti sedmi, odkar; ] je sloviti belgijski učenjak prof. j j Piccard 27. maja 1931 s svojim | balonom prvič prodrl v strato-jsfero. Stratosferni vzleti sicer niti j tedaj niso bili nova stvar, kajti že davno prej so se ljudje bodisi z balonom, bodisi z letalom dvignili preko višine 10 km, kjer je meja med spodnjo ozrač-no plastjo, troposfero, in na-! slednjo nad njo, stratosfero, to-ida šele s Piccardovim vzletom j je postala ta ozračna plast ! predmet smotreno organiziranih lin sistematično izvedenih podvigov ki jim je bil namen tudi v prvi vrsti znanstven, ne pa zgolj športen. Zadnji vzlet prof. Cosynsa je bil sploh samo znanstvenega značaja in že od vsega začetka je pogumni letalec po-ivedal, da se višje nego kvečjemu 17 km, kar je daleč pod re-jkordom za stratosferne vzlete, i niti ne bo dvignil. ■I [i S prvim Piccardovim vzletom i vred so v zadnjih treh letih Bel-! gi jci trikrat obiskali stratos-jferne višave, Rusi dvakrat in j Američani isto tako dvakrat. ■ Pri teh vzletih je človeštvo o 'stratosferi zvedelo več novega j in gotovega nego prej v tisočletjih s samimi ugibanji ali tu-.'di po zaslugi registrirnih balo-. nov brez posadke. Prej nam je bila stratosfera tako neznana ■ i kakor ozračje Marsa ali Vene-> re — čeprav so se trije izmed .jteh vzletov, oba ameriška in en ■ ruski, v znanstvenem pogledu L'in tudi drugače ponesrečili. .j prvi ruski vzlet, ki so ga iz-vršili Godunov, Prokopjev in ;'lJžiškin, pa je bil doslej v vsa--1 kem pogledu vendarle najuspešnejši. Pogumni letalci so s svo-. jim ogromnim "stratostatom," t;ki je bil največji izmed doseda-- njih stratosfernih balonov, do-j segli višino 21 km in so prine-J sli na zemljo neprecenljivo znanstveno gradivo, ki še do 'danes ni povsem obdelano. A-i1 meričani so s prvim vzletom dosegli nekaj več nego 18 km, z drugim, ki se je končal zelo sla-, bo, pa celo manj nego prof. . Piccard pri svojem prvem vzletu, ki je ostal pod 17. km. Pri drugem vzletu prof. Piccard ni dosegel 20 km. Najmanjšo viši-: no je po dosedanjih podatkih i dosegel sedanji Cosynsov polet, . ki pa obeta spet največjo znan-i stveno žetev izmed vseh, za kar ■ 'je tudi šlo. Belgijski raziskovalci in le- ■ talci (prof. Cosyns je učenec , prof. Piccarda in njegov sprem- atmmmm»n»tn»nn»»»»t»»i»:m» j ŠKRAT I) Žena malega farmarja je prodajala surovo maslo groceristu v bližnjem mestu. Ob neki priliki je trgovec ženski rekel, da ' je bilo njeno maslo pod težo. i 'Kaj mi ne poveste!" reče o-na. "Naš mali je tisti dan utež nekam spravil, pa sem namesto uteža rabila funt sladkorja, ki sem ga kupila pri vas. . . " t t X "Ali je ta žavba za lase ga-i rantirana?" vpraša plešec. "Seveda," pravi mazač. "Z - vsako steklenico damo tudi - brezplačen glavnik." SONČNE PEGE SE MNOŽIJO Greenwiska zvezdarna v Lon- - donu poroča, da, je v zadnjem - času na veliko presenečenje a-r'stronomov opažati predčasno r| porast števila sončnih peg. To • i bo imelo po dosedanjih izkust-"i1 vih velike posledice tudi za nas. -! Pred vsem je pričakovati j mnogo več neviht, nego smo jih i. imeli doslej. Posledica nalivov i bo ta, da bodo n. pr. srednjeafri--1 ška jezera močno narasla, v A-l rizoni, kjer so bile letos hude , i suše, pa se bo rastlinstvo močno -; razvilo. Tudi na človeško in živalsko -; zdravje bodo imele sončne pege i močan vpliv. Brezžični promet ^med Evropo in Ameriko bo na i ■ srednjih valovnih dolžinah ovi-■I ran, na dolgih in kratkih pa bo i! boljši, i__ •j VROČE JEDI _ ! ■ J Slaba navada mnogih gospo--jdinj, da prinašajo na mizo vro-. če jedi in še slabša navada lju- - di, da se takšnih jedi lotijo, se maščuje skoraj vedno. Pred kratkim je Caspari v JFrankfurtu napravil poskuse s i2'5 belimi mišmi. Dobivale so " I zjutraj na tešče po 3 kvadratnih j em mleka, ki je imelo temperaturo 60 stop. Celzija. Že po " '.kratkem času se je začela mi- I šini želodčna sluznica razkrili'* j jati. nastopila so vnetja. Čez j pol leta so nastale otekline, med njimi takšne, ki kažejo že na raka. Z ljudmi bo isto. e '______ a Ijevalec na drugem poletu) se - zanimajo predvsem za razčišče-i nje velikega problema kozmič-a nih žarkov, ki se dado najbolje .i proučevati v stratosfernih viši- |nah. Tudi zadnji Cosynsov vz--! let, ki se je končal tako nena-n dejano in srečno na naših tleh, ,-jje bil posvečen skoraj izključno - temu problemu. i-1 Najobsežnejše znanstveno gra-"(divo je do danes, kakor reče- - no, prinesel na zemljo vzlet Go-i-jdunova, Prokopjeva in Užiški- - na. Rusi so analizirali ozračne 0 plasti, ki so jih prepluli in so a mogli pred vsem zavrniti prej- - šnja naziranja o količini lahkih - plinov v stratosferi. S seboj so z prinesli tudi mnogo steklenic -Višinskega zraku, da ga še po-'.'drobneje preiščejo v laboratori- - ju. V višini 21 km so ugotovili 1 temperaturo — 65 stop. Celzija, i kar ustreza tudi opazovanjem -[prof. Piccarda v nižjih strato-l sfernih plasteh. Vrhu tega so ,,Rusi kakor Belgijci potrdili - starejšo domnevo, da se vsi vre-c menski preobrati vršijo izključ- ' no v troposferi, dočim ni v - stratosferi niti spremenljivih 2'vetrov in v enakih višinah niti - spreminjajočih se temperatur. Življenje v vročem pdsu Življenje v tropah si različni ljudje p ^ stavljajo različno. Nekateri hrepene P0^ ' kakor po raju, kjer ni zime in kjer M ^ delati, drugi se jih boje kakor pekla, v^ rem gospodujejo neznosne podnebne in smrt Ne eni ne drugi nimajo prav ka ^ f j, kazuje ameriški raziskovalec Earl na new-yorškem "Harper's Monthly Maga Med drugim piše: ^ Človek, ki se z družino in vsem ^ ^ ^ odpravi v daljne dežele samo zato, a w trdotam zime, naravno ni posebno trde ^ zorel. Tak je onemogel že preje, pred" ^ ne na pot v tujino. In gre v svojo pog" ' si že krene v katerikoli smer. $ Vi Ljudi pa, ki so šli v, trope z nam®"naš na o, bi tam pošteno delali in se trudili, spo ^ prvi mah, kajti skoraj vedno so zdrav ^ gibkejši od prvih. bra- Pred dobrim letom sem se vozu v ^ ^ ziliianski Rio Negro v Venezueli, niz ^ ^ mestu Manaos. Našel sem naravnostjo ^ zdravstvene razmere. Belo prebivalstv ^ In ^ i lo večjidel lenivo, jokavo in vdano p ^ nim zdravilom. Venezolanci so me ^ ^ ^ I pred brazilijansko Črno reko, kei je krajine tam skrajno nezdrave. Te ^ ^ potrjalo mimo drugega tudi moje a vrno stanje. , , pi# J2' če se peljemo po Rio Negro ni*WJJ jja mo do mesta Manaos. To mesto aan^ -t ^n. lja za posebno nezdravo. Na vsak ^ redno snažno in njegovi prebivalci ^ i la normalno življenje. V mestu pac ^ ; podleči izkušnjavi, da bi živeli bre ^ ^^ I ^ dela. Tu jim banane ne padajo kai ^ Banane in vsa druga živila morajo ^ ^ ^ prodajalnah ali na trgu. To pa P®16^ rajo delati, vseeno, ali delajo radi ^ ^ Kdor bi raje živel brez dela, mora sta v pragozd. naleti1"1"V ^ 9 Povsodi v arnaconskem kotlu ^ ^f ^ posamezne ljudi in skupine, ki r<[JaVejši ^ kakor da bi lenarili, in vsi ti so z ^ h^ kor ostali prebivalci. Vsi pravi pozn* ^ ,Xj f so si edini v tem, da je v vročem pa ^ w ^ le mogoče, marveč nujno potrebn^ ^ ^ če človek ostati zdrav. Na otoku ^ ^ ustju reke Amacdnke žive nenavadn ^it ^ krepki in delavni ljudje, pravi zgled $ telesno zdravih ljudi. Zakaj ti na9ei,pad»" [% sijajno uspevajo, ko toliko drugih P ,jvjl# gine? Zato, ker se ti možje Pf^HiD^h jo; tu se ne morejo zanesti na ko0ai ^f rajo biti ves dan v sedlu, ak^°CpInCi L, vati svoje nepregledne črede. Naseij^ ^ i .. imajo nasade, in trgovci, ^tenm .^Ijk pravljajo domačini, sami pa ienai j . ^ ^ jo, 30 vsi onemogli in medli. pleme prijeti ki, ki belopoltemu človeku brani;) pošteno 'delo, so njegova lastna P°| Mi} er Stefansson je izpremenil a »i0ve&u' I ne v popolnoma primerne belem ye , tem, da se je učil od domačinov, ^ tr# v arktiku živeti. Zdaj bi bil potreloen^.„£U ni Stefanson, ki bi pometel z 9 dese^ ^ tropskih nevarnosti, enostavno ^ " bi posnel pravila za življenje v . L domačinih. --~~~ h Najstarša mirovna J Artheološka ekspedicija, ki J^ y ^ ameriško vseučilišče Yale, je 0 nliroVn°.,,] U pota m i ji doslej najstaršo znano n .^je ^ godbo nekako iz leta 2000 pred nas ^ ^ V tej pogodbi so mirovna dolocila^P krvavi vojni, ki sta jo takrat vo ^ mesti Lagaš in Uma. čan i'1 L H Uvod v to pogodbo je kaj sv ^ p , vi: "Državi Lagaš in Uma s tem sj ^ P . glašata, naj bratomorna vojna me ^ ^ j . slej za vse večne čase počiva. Za P ^j^nS ' ... vroče želje in resne volje naj Ningirzu. -vela v "'L' ^ Odslej bosta Lagaš in Uma zn^ K, n r prijateljstvu in slogi, kot dobra soS. l0 v P^ f| četa vse pozabiti, kar ju je raZ ^gir^ • teklosti. Gorje kršilcu mirti! 1 1 jeza ga bo uničujoče zadela do ^ i koljenja." f i To bpsedilo sta hotela naspl0,a v )l'r dariti še -bolj s tem, da sta ga i0 ^ čeno posodo v obliki ogromnega JaJ ygC to ^ ložila v svetišče boga Ningirzuja- fleje ,>r preprečilo, da bi že nekoliko let P^ prišlo do nove, še bolj krvave voj1 ^ Ume je takrat brez vojne napovedy ^e Lagaš. mesto upepelil in opusto Ljudje niso bili tedaj pač nič boljs1 NEKAJ ZA~VSE da ^ Popolnoma pogrešno je naziranJ in tudi težko delo, življenja krajša- ^ og (r'. tistiki je v kovinski stroki n. pr- ^ bJl0 ^ delavcev v starosti 40 do 60 let, Pod°tl.0K^ drugih delavcih, dočim je v ostalih . 28 do 30 odst. moških v isti starostu1 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. 1 oktobra, 1934. > I Svobodomiselna Podporna Zveza J^ovljena 1908 Inkorporirona, 1901 GUVNI URAD: 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS ' Telefon: — PULLMAN 9665 Ts. CPRAVNI ODBOR: Johntr^f?11, Predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Rudolnh t< ' L Podpredsednik, Bridgeville, Penna. William Blsch' n- Podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Mirko » v ' tainik> 255 West !03rd Street, Chicago, 111. 0 Kuhel- blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, HI, Uk NADZORNI ODBORI Wuiiarn °Vnlk' Predsednik, Huston, Penna. ftank i don' 1058 E- 72nd Street, Cleveland, Ohio, launch, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. Anton - POROTNI ODBOR: Steve m„,, ' Predsednik, Box 924, Forest City, Penna. Ttacent & 4439 Washineton Street, Denver, Colo. i'Ugel, 1023 South 58th St., Wqst Aliis, Wis. DlJ,., . GLAVNI ZDRAVNIK: • «• arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. ^ CRADNO GLASILO: ^OPRAVNOST", 6231 St, Clair Avenue, Cleveland, O. tal> leoa?'5«5^11 stvarl- tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-,1°'» upravnem ,pa na 41116 in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-S Mtožbe stinrn Li se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-Uredništvo - vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti- ■ ^■ov "ENAirnSo^^ ™Va uradnega glasila, se naj pošilja naravnost v^^^gOPRAVNOSTI". 6231 St" Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Sy°io $Qno ma|er 7 je umorij k „ ^24®LJANa 17. sept.—Zad-! p t ^f7enivljubljanskikri-!d ■t \ v- r°nikl precej žalosten'š: t Ur'?raJ Popoldne je v bol- b > ^Krakoa mlada samomorilka' z l ^tovnll!' ki je tajnost svoje d k 1 &0b; P Snirti VZela S Seb°J ! n v Nel v , onoči je v Zadobrovi a . ;'ti ra,h l 2 orožniki glaso-'ž 1 :-kom: Jnok Tone Anžnr, ki v fr-}etnišnjfed tednom pobegnil 'p Važe pa Je ljudska go-'p «• h njeS1^ Plestl pravljice ;l; to " nav- Davi Pa je v hiši n J. H 0;r^lcu Padla mati sed- s if Sv, k° od revolverskih 1 s t ^Hiož 1 ilh je Sprožil vanjo ;b * sVoii' a zadnJi dogodek je ,d 1 ^'socialni in življenjski j i] l % Vso *Vičeno presunil ne'n I V iP okolico kraja, jn V ^Hv Že podoldne pred-J z 'i, ?Sega zanimanja Ljub- !l< je v kratkem I j. f ^ »b četrt na 7. se je s ko- i? ' V ? Pred viškoj f ISk i r etni brezposelni i f >edstk?b Mrzlikar ln pla- !5 ^ ,Stal P dalmka Kobljerja. ki f: fi %0- eQ hiao, Z razburljivo J r if} Prelil z revo Ji = ! Ne. °rlte z menoj, kar'j * Sh. - i 'd> 'ia ta izpoved pa je 1 j ^ Kje n . i r v "Tu ,;v lmate revolver? , > Mr,rfPU' & hlastno od-tNipal - ' stražnik mu I te tT in je res izvle- 1 l Voi Ua dva že izstreljeni S^W**** Jti- if i 'Pa 1 na Stražnico, i J1' kjer P0hitel na nesrečni ^o. v3e Ugotovil žalostno j ; t M J! ,s Prsi °zina- stara 50 t ? ^ ZZ p0steljo in kri, ki ^Neeii« Vrela iz dveh ran, > žlog * rjuho in tla. Na , C staV? llletnega Fran- c ' v zak0"1 ^ jn Mrzhkarjem. Sa- 1 t o2ea Je bila priča 1 ^Ctega dejanja-i£ , C VS1 dru^ d0" ] 4 \ H V trenutek z doma, i \ liik0t)ii- otroci iz prvega r ^ 5 in izmed'i i hči poroče- , ,.H JS1 sin pa je nedav- ; *klh hribih je sklenil • J., nieno smrt Ik *sob > * %5V'l!fikar' ki je zadnje lil"1- Se jdil Po dobrovskih ■ ^ Vjč ' včer'aj iznenada vr-i 111 Se oglasil na svo- ' Žena'je bila malo Va ^ Cerkev- Otroka, ki v hiši, sta očeta --- h prosila, naj ostane doma. To- 1 da Jakob Mrzlikar je že prej- ^ šnji teden tam nekje nad Do- ^ brovo dognal v svoji duši, da £ zanj ni drugega izhoda, kakor i da ubije ženo. S tem jasnim t namenom je prišel na Vič. Pre- r nočil je pri znancih nekje v bližini, davi pa je na vse zgodaj vnovič prišel domov, žena je pravkar pospravljala otrokovo postelj, mala Dorica se je motala okrog nje. Brez besede je mož stopil v spalnico, brez be-|sede je dvignil samokres in ^ | sprožil v ženo dva strela, ki sta ; bila vsak zase smrtna. Samo j; , desnico je dvignila pred obraz 1 j in kriknila: "Ne ubij me, jaz i- \ mam otroke"—potem pa se ie ^ j mrtva zrušila na posteljo. Mr-i (zlikar je takoj nato sedel na ko- 1 jlo in se javil policiji. Ob 8:30 ^ 'je že bila na licu mesta komisija, ki so jo tvorili sreski zdrav-jstveni referent dr. Lapajne, šef i | kriminalnega oddelka Žajdela. 1 | komisar Lovrenčič, dežurni u- 1 jradnik Gregorič in podnadzorni- i ika Lavrič in Markotič. Komisi- 1 ja je ugotovila, da je en strel s prebil desno roko, ki jo je žena 2 dvignila v silobranu, in desno 1 j lice ter občital v glavi, drugi pa 1 je prebil prsi nad desno brada- 1 |Vico blizu pazduhe in izstopil na i ; hrbtu. Vsak izmed obeh strelov £ j bi bil zadoščal, da vzame živi je- 1 i nje. < v • > Zločin iz duševnega razkroja Potem ko je storil dejanje, se je Jakob Mrzlikar ves čas zadržal povsem ravnodušno in na policiji je mirno izjavil, da mu ni prav nič žal. Motiv umora je psihološko sila preprost, pa čeprav je dejanje samo nejas- 1 1110, brezumno in je moglo zlasti Isamo in motne, od življenskih nesreč in alkohola razjedene duše. Pred 12 leti se je Mrzlikar t kot mlad fant oženil z 9 let starejšo Ano, ki je bila vdova, mati petih otrok, posestnica čedne . hišice in žena, ki je bila že sre-l di življenja. Mrzlikar je bil kot • mehanik dober delavec. Nekaj • 1 časa je imel lastno delavnico, • potem je bil- zaposlen pri tvrd-- ki Goreč, a tudi v času, ko je bil 1 brez posla, si je znal pomagati , s tem, da je pod roko popravljal kolesa, kupoval stara, nerabna in jih potem prenovljena prodajal naprej. Z ženo sta se našla na zanimiv, karakterističen način. Kot mlad, precej nesamostojen fant je iskal stanovanje in je tako stopil tudi v hišo pod-j jetne vdove. Mrzlikar se je dolgo izmikal intimnemu približanju. Nekoč, tam pred začetkom i; vseh nesreč, je prišla ona k 1 njemu v delavnico, da ji popravi kolo. Mrzlikar ji je rad ustregel, a ko je vprašala za račun, * 'jo je zavrnil: i — Kaj boste plačevali, saj i-1 mate sami še manj kakor jaz. I Njej je dobro dela takšna beseda, pa mu je rekla: — No, hvala. Ampak potem pa morate priti enkrat k meni na med. Ne verjamete, kako dober med imam doma. Mrzlikar je res prišel. Ko je snedel, s čimer mu je postregla, ' je vstal, da bi šel. Vdova pa i ga je preprosila, da je ostal. Čez dva dni mu je sporočila: — Noseča sem. Potem sta se poročila. A čez nekaj let so se , vnela nesoglasja. On je bil še j mlad in je mimo starejše žene ) rad vrgel oko za kakšnim de- , kletom, ona je bila še polna ži- ^ vi h moči in polna ljubosumnja. r S krizo so prišle gmotne skrbi, . mladi mož se je zatekel k vinu. j Zadnji čas je prišlo tako daleč, { da ga cela tri leta ni bilo do- j mov. Ko se je tako potikal o- • krog, je v njem neprestano ra- } sla fiksna ideja, da je ona kri- j va vse njegove nesreče. , Pri zasliševanju, ki ga je ves € popoldan vodil policijski nad- 1 zornik Macarol, je prišlo na dan, 1 da se nahaja Jakob Mrzlikar že 1 delj .časa v nekem povsem raz- c krojenem, razbitem duševnem ( stanju. Preiskava bo kmalu za- I ključena, nakar bo Mrzlikar iz- ( ročen sodišču. Popoldne je od- 1 šla na Vič tudi sodna komisija, I ki jo vodi sodni pristav Dovgan, c sodni zdravnik dr. Suher pa je 1 izvršil obdukcijo trupla, ki so|r ga bili že dopoldne prepeljali v! 1 mrtvašnico na pokopališču. 5 j - 1 Profesor, ki se je dal \ pomladiti I! — 1: V Budimpešti je umrl te dni! r 841etni ukopojeni gimnazijski j j profesor Jožef Sinkovics. Po i ^ njegovi smrti so prišle v jav-: j nost tako zanimive stvari, da' govori danes vsa Budimpešta: ;samo o tem. Sinkovica je nam- j ^ reč eden med prvimi, ki so se!J dali pomladiti po metodi prof.' 1 Voronova. j1 ' 1 To se je zgodilo pred več ne- . go osmimi leti, operiral ga je < pa znani učenec prof. Voronova, j primarij dr. Zoltan Nemes Na- j. gy, ki je metodo svojega učite- j lja kot prvi uvedel na Madžar- j sko. Kakor je javnost šele zdaj , zvedela iz pripovedovanja Sin- j kovicsevih sorodnikov, je ope- , racija z vcepitvijo opičje spol- , ne žleze potekla gladko in stari j profesor se je počutil nekaj časa svežega in krepkega. Ni dvo-1 ma, da je pomladitvena meto- , da ime.la uspeh. Kmalu pa so se v njegovem vedenju pokazale skoraj brez .prehodov čudne spremembe. Mož je postal neprijazen in prepirljiv, hčer, ki jo je prej oboževal, je stalno težko žalil in kar je najbolj čudno, navzel se je navad, ki ! jih njegovi sorodniki označuje-1 jo za opičje. Na stolu n. pr. ni sedel več na normalen način, temveč je na njem čepel s kole-j 1 ni privzdignjenimi do brade; ponoči ni hotel spati v postelji, ' temveč na tleh in če so ga v • tem položaju zbudili, je začel • kričati in preklinjati. Pozneje ; je pri jedi zavračal nož, vilice in - žlico ter segal kar z rokami v - skledo. Svojci, ki so se ustra-j šili teh čudnih navad, so ga si-, lili, da bi se dal preiskati po - kakšnem zdravniku, toda starec 1 je ob takšnih prilikah zbesnel, vpil, da bo živel večno in da ne j potrebuje nobenega zdravnika: več. Tako je bilo z njim, ko se j je nekega dne hipoma zgrudil in ■; izdihnil. Ljudi je seveda zanimalo, kaj ; pravi k tej stvari zdravnik, ki je bil Sinkovicsa pomladil. Re-porterji so obiskali prof. Nemes-Nagyja, ki jim je povedal mar- ( sikaj zanimivega. Sinkovics je prišel k njemu ( v maju 1926. leta in ga vneto prosil, naj izvede na njem po-mlajevalno operacijo, ker ne , more več prenašati starostnih težav. Mož je bil v resnici že na koncu vseh moči. Denarja za drago operacijo ni imel, a ( prof. Nemes-Nagy, ki je bil do takrat izvedel šele tri operacije po sistemu Voronova (prvo 27. aprila istega leta), je pristal r na to, da ga operira brezplačno. Imel je več hamadrianov (neke vrste pavianov) iz Abesinije, eni izmed živali je izrezal spolno žlezo in jo vcepil staremu profesorju. Osem dni je ležal j pacient v njegovem sanatoriju, dobo rekonvalescence je prebil ^ doma, potem je večkrat obiskal primarija in mu poročal z radostnim obrazom, da se čuti popolnoma svežega in elastičnega. Bilo je tudi na zunaj videti, J da je imela operacija popoln uspeh. Tri leta je prihajal po-jmlajenec često k operaterju in ' j ta ni v tem času na njem opa-izil nobene spremembe. Potem je pa prenehal prihajati in prof. Nemes Nagy je menil, da se s. pacient počuti dobro in ne potrebuje več njegovega nadzor-jstva. Pripomniti pa je, da Vo-jronov svoji metodi pripisuje iz-| rečno sami tri- do štiriletni uči- I r ^ nek, ker organizem opičjo žlezo " I po tem času absorbira. Po tem j času bi bila potrebna nova ope- : racija. A i Čudne spremembe, ki jih na-I vajajo Sinkovicsevi sorodniki, i je pač težko spraviti v zvezo s . j pomlajevalno operacijo. Ko je I ta prenehala učinkovati, je na-' ravno da so se pokazali znova znaki starosti saj je mož štel skoraj že 80 let. V teh letih se pojavlja običajno starostno po-bedačenje (dementia senilis) in , popolno propadanje organizma, kakršno je kazal Sinkovics že pred operacijo. Umrl ni na noben način zaradi operacije, temveč za pljučno embolijo in za-maščenjem srca, kar je v starih , letih pogost vzrok smrti. Mi plačamo "cash" denar za zmrz- • 1 njene vloge v posojilnicah. Prinesite vaše hranilne knjižice k MR. SIBERT Pratt and Williams 850 EUCLID AVE., ROOM 428 CHerry 7563 Zavarovalnino OGNJU, TATVINI, AV-| TOMOBILSKIM NESREČAM itd. preskrbi Janko N. Rogelj 1 Pokličite: ENdicott 0718 ' proti SELITEV MOLLY'S HAIR SHOP Tem potoni želim naznaniti vsem mojim prijateljicam, da se z današnjim dnem nahajam v Flaiahmanovem. poslopju, vogal E. 64 St. in St. Clair Ave. (drago nadstropje), vhod iz 6402 ST. CLAIR AVE. V novih prostorih, ki so večji in udobnejši, mi bo mogoče nuditi še boljšo postrežbo, koi do sedaj, katera mi je pridobila mnogo prijateljic in stalnih obiskovalk mojega lepotičnega par-lorja. AMELIA — MOLLY — KOVACH LASTNICA IN OPERATORICA' MOLLY'S HAIR SHOP 6402 ST. CLAIR AVE. ♦•«♦*♦♦*♦♦*♦ ♦*♦ ♦*♦ ♦*• »I* OCTOBER 6. oktobra sobota — Comrades; No. 566 SNPJ. Ples v spodnji j dvorani S. N. Doma. 6. oktobra sobota —Klub Lucky j Star priredi veselico v Slov.! Domu, na Holmes Ave. G. oktobra, sobota — Club j Boosters ples v Slovenskem j Društvenem Domu, Recher Ave. j 6. oktobra, sobota — Pevsko; društvo "Jadran" priredi vin- j sko trgatev v Slov. Del. Do-| mu, Waterloo Rd. } 7. oktobra, nedelja — Dramsko društvo "Abraševič" Predstava v avditoriju S. N. D. ^ 13. oktobra sobota — Društvo 1 Pioneers HBZ ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 13. oktobra sobota — Sam. Zar-; ja, ples v avditoriju SND. 18. oktobra sobota—Ženski Od-1 i sek Slov. Doma na Holmes ^ Ave. priredi "chicken" supper in ples. 14. oktobra nedelja — Banket ^ Progresivnih Slovenk v spodnji dvorani SND. 14. oktobra nedelja — Dramsko ^ društvo "Anton Verovšek". Otvoritev dramske sezone v S. D. D. na Waterloo Rd. 20. oktobra sobota — Banket 1 priredi društvo Collinwood- \ ske Slovenke št. 22 SDZ vf Slovenskem Domu na Holmes i Ave. ; 1 20. oktobra sobota. — Commu- i nity Welfare Club, ples v j spodnji dvorani S. N. D. 20. oktobra, sobota — Klub Pri- j jatelji narave priredi veselico 11 v Slov. Društvenem Domu, na I Recher Ave. 21. oktobra, nedelja — Pevsko ; društvo "Adrija" priredi ve- 5 selico v Slov. Društvenem Domu, na Recher Ave. 21. oktobra nedelja — Jugoslo-I vanske bratske Federacije,— ; $ prireditev v avditoriju SND. j 21. okt. nedelja—Dr. Mir št. 142 ! SNPJ Vipavski Raj 312 in dr. j. "Loyalites" štev. 590 S. N. j P. J. proslavijo 30-letnico S. |' N. P. J. v Slovenskem Domu, | na Holmes Ave. 27. oktobra sobota. — Klub O-; Pal ples v spodnji dvorani S. j; N. Doma. 27. oktobra sobota —Slov. Dom zabava v Slov. Društvenem Domu na Recher Ave. S 27. oktobra sobota — Društvo j Strugglers priredi Hallowe'en: ples v Slov. Del. Domu na Wa- i; terloo Road. 27. oktobra sobota — Zabavni; večer Ženskega Odseka Slov. Zadružne Zveze v Slov. Do- ; mu na Holmes Ave. 28. oktobra, nedelja — Otvoritvena predstava sezone dram- j skega društva "Ivan Cankar" 1; v korist Slov. Nar. Čitalnice. ' 28. oktobra, nedelja — Gospo- j dinjski Odsek Slov. Društve-1 nega Doma, Recher Ave. pri-; redi veselico. • j 28. oktobra, nedelja — Eastern: Stars št. 51 SDZ priredi vese- j lico v Slov. Domu, na Holmes Ave. 31. oktobra sreda — "Halloween" ples dramskega društva "Ivan Cankar" v S. N. Domu. NOVEMBER 3. novembra sobota. — Društvo j "Danica" št. 11 SDZ, plesna j veselica v spodnji dvorani S. j N. Doma. 1 3. novembra, sobota — Društvo j "Zavedni Sosedje št. 158 S. j N. P. J. in društvo "Progressives št. 641 SNPJ proslavita 30. letnico Jednote v Slov. Društvenem Domu, Recher Avenue. 4. novembra, nedelja — Pevski zbor "Delavec" priredi opereto v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. j 4. novembra nedelja. — S. D. i K. "Iskra" priredi popoldne 1-| gro, zvečer pa ples v Sloven- f skem Narodnem Domu, St. Clair Ave. 4. novembra, nedelja — Pevsko društvo "Ilirija" priredi koncert z velikim programom v " Slov. Domu, 11a Holmes Ave. ; 10. novembra, sobota — Društvo Glas Clevelandskih Delav-I cev št. 9 S. D. Z. priredi ples- " no veselico v S. N. Domu. 10. novembra sobota — Ljubljanski klub priredi veselico v | Slov. Dr. Domu, Recher Ave. 3 11. novembra, nedelja — Koncert pevskega društva "Soča" v S. Domu, na Holmes Ave. 11. novembra nedelja — Opero priredi Samostojni pevski zb. "Zarja" v Slov. Nar. Domu. 11. novembra, nedelja — Dramsko društvo "Anton Verov- 3 šek" vprizori igro v Slov. Del. Domu, Waterloo Rd. 17. novembra sobota — Društvo "Orel", ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 17. novembra, sobota — Ples Hippler Guards v Slov. Del. 1 Domu, Waterloo Road. ' 18. novembra nedelja. — Društvo "Spartans" št. 198 S. S. P. Z. ples v avditoriju Slov. i ^ Nar. Doma. 18. novembra nedelja. — Društvo "Cvet" priredi opereto v> Slov. Del. Dvorani, E. 109 St. 16 in Prince Ave. 18. novembra nedelja — Proslava 10-letnice društva "Ve- 1 lebit" št. 544 SNPJ v Sach-senheim dvorani, na Denison Ave. j1 18. novembra nedelja — Pevsko j društvo "Adrija" priredi igro in koncert v Slov. Društve-j ^ nem Domu, na Recher Ave. 24. novembra sobota — Društvo "Comrades" št. 566 SNPJ—1 ples v spodnji dvorani Slov., 1 Nar. Doma. 24. novembra, sobota — Plesno1 veselico p'riredi društvo "Ju-'2 tarnja Zora," št. 337 H. B. Z. v Slov. Društvenem Domu na Recher Ave. j 25. novembra, nedelja — S. Ž. 2 Z. št. 14 priredi veselico v S. ^ D. D. na Recher Ave. ob 7. <3 obletnici. li 25. novembra, nedelja. — Jugo- 2 slovanski Vojni Veterani, — predstava v avditoriju Slov. Nar. Doma. 25. novembra, nedelja — Društvo "Zvon" obhaja 20 letnico v S. N. Domu, na 80 cesti 2 125. novembra nedelja—Društvo i "V Boj" št. 53 SNPJ piiredi ; ples v S. D. D. na Waterloo i Road 28. novembra sreda — Društvo, "Napredek" zabava v Slov.' i Društvenem Domu, na Recher Ave. 128. novembra, sreda — Dramsko ' društvo "Anton Verovšek" 1 priredi zabavni večer v Slov. j Del. Domu, na Waterloo Rd. ; 28. novembra, sreda — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ pri- 1 redi zabavni večer v Slov. Do-i mu na Holmes Ave. 29. novembra, četrtek. — Pevski Zbor "Zarja" odsek Soc. Kluba št. 27. koncert v avditoriju Slov. Nar. Doma. DECEMBER j 1. decembra sobota. — Pevsko društv^"Lira", ples v spodnji : j dvorani Slov. Nar. Doma. ; 1. decembra sobota — Društvo ! "Nanos" št. 264 S. N. P. J. 'j priredi plesno veselico v Sach senheim dvorani, 7001 Denison Ave. ■ 2. decembra nedelja. — Društvo "Pioneers" HBZ, ples v avdi-'; toriju SND. j 8. decembra, sobota. — Hi-Step-' i; pers Club, ples v spodnji dvorani SND. ■ 9. decembra, nedelja — Dram- sko društvo "Anton Verov-' šek" priredi igro v S. D. D. J j 9. decembra nedelja. — Blaup Donau, koncert v avditoriju Slov. Nar. Doma. j 15. decembra sobota — Roustabouts Club. Ples v spodnji dvorani SND. ,24. decembra ponedeljek. — S. Mlad. Šola SND., Božičnica v avditoriju SND. 29. decembra sobota — Društvo "Vipavski Raj" št. 312 priredi plesno veselico v Slovenskem Domu na Holmes Avenue. 29. decembra, sobota — Zabavni večer priredi društvo "Vipavski Raj" št. 312 SNPJ v Slov. Domu, na Holmes Ave. 30. decembra nedelja. — Dram. sko društvo "Abraševič" — Predstava v avditoriju Slov. Nar. Doma. 31. decembra pondeljek — Silvestrov večer priredi pevsko društvo "Soča" t Slov. Domu na Holmes Ave. 30. defcembra, nedelja — St. Clair Rifle and Hunting Club ima srnjakovo večerjo v Slov. Del. Domu, na Waterloo Rd. 31. decembra ponedeljek — Pevsko društvo "Jadran" priredi Silvestrov večer v Slovenskem Delavskem Domu, Waterloo Road. JANUARY 1935 1. januarja, torek — Koncert , priredi Slov. šola in mladinski zbor v Slov, Del. Domu, Waterloo Rd. 5. januarja sobota — Društvo" Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J. ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 6. januarja nedelja — St. Vitus Mothers' Club. Prireditev v avditoriju SND. 12. januarja, sobota. — Inter-lodge, ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 13. januarja nedelja — Pevski zbor "Delavec" priredi koncert v Slov. Del. Dvorani, Prince Ave. 13. januarja nedelja — Društvo "Waterloo Grove" W. C. priredi ples v S. D. Domu, na Waterloo Rd. 19. januarja sobota—Predpust-ni ples dramskega društva "I-van Cankar v S. N. Domu. 26. januarja sobota. — Društvo Sv. Janeza Krstnika št. 37 K. S. K. J. ples v spodnji dvorani SND. 27. januarja, 1935 nedelja — Predstava v avditoriju SND dramskega društva "Ivan Cankar". 27. januarja, nedelja — Slov. Borštnarji priredijo koncert in ples v Slov. Del. Domu, na Waterloo Road. FEBRUARY 2. februarja sobota —Samostojna "Zarja", ples v spodnji dvorani SND. 3. februarja nedelja — Dramsko društvo "Abraševič", predsta- i va v auditoriju SND. ! 9. februarja sobota, — Društvo "Spartans" št. 198 S. S. P. Z. ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 10. februarja, nedelja — Workman Sick Benefit Society, — Koncert v avditoriju Slov. Nar. Doma. Pustni Torek — Ženski Odsek S. D. D. maškeradni ples, na Waterloo Rd. 16. februarja, sobota. — Maškeradni ples v S. N. Domu, priredi dramsko društvo "Ivan Cankar" 17.. februar,ja nedelja — Slovenski Sokol, javna telovadba v i avditoriju SND. i 23. februarja sobota — Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani SND. 24. februarja nedelja —Društvo Cleveland št. 126 SNPJ plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. MARC '2. marca sobota — Orel Club, ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. ■ 10. marca nedelja — Samostoj-na "Zarja" prireditev in ples i v spodnji dvorani SND. Društveni KOLEDAR ENAKOPRAVNOST I. oktobra, STRAN 4. % f •: II UBOŽICA 1 4* t i l I | X Ž Povest 2 | ❖ .j, SPISAL FRANCE BEVK t v •• % t V srcu jo je zaskelelo. Zdelo se je, da vidi svoje dete siroto, kako trka na tuja vrata, enako kakor v prvih dejanjih kinematografskih dram. Dvignila se je in šla k zdravniku. V razkošju njegove čakalnice je razumela besede: "Ne smete delati!" Zde-, lo se ji je, da je že opravila, sko-ro se je dvignila in šla. Zdravnik jo je posadil na stol govoril ž njo kot z otrokom, hotel je izvabiti smeh ž njenih u-stnic. Toda nji je čudna grenkoba zlezla iz srca na obraz in ji spačila poteze. "Čemu ste se poročili tako mladi? Vaše telo je še čisto o-troško." Rezika je skomignila z rameni. Ni vedela, kaj naj reče. "Ne smete delati", je dejal zdravnik in bobiTal z debelimi prsti po kolenih, briljantni prstani so se blesteli v soinčni luči, ki je padala skozi dragocene zavese visokih oken. Rezika je dejala mirno: "Moj mož ne zasluži toliko." "Čemu se taki ljudje poročijo." Bridko besedo je imela Rezika na jeziku, pa je ni izgovorila. Dvignila se je in vprašala, koliko mu je dolžna. Ko je dospela domov, je dvignila dete in ga poljubila. Tisti hip bi bila poljubila tudi Bruna. Vsekakor, ki je v zvezi z njenim ubogim, opljuvanim življenjem. Silna ljubezen in odporna sila sta se dvignili v nji. Spomnila se je na mater in njena podoba je stala ogromna kot steber do neba pred njo. Zdelo se ji je, da se čuti močnejšo; celo rdečica je planila tu pa tam na njen obraz, smeh je spreletel njene ustnice. Grenila pa jo je vedno jasnejša zavest, da Bruna ne more več stalno priklepati nase. Delo z bolnim otrokom je naraščalo, njene sile so bile hlinjene. Mnogokrat ni mogla pripraviti jedi, ali se ji je obed ponesrečil. Ni mu zamerila, če je vzel klobuk in šel. Vendar je obstala vselej, kot da jo je kdo udaril po glavi, njene roke so obvisele ob telesu. Srce je obupalo za trenutek. Le počasi se je zopet dvignila. Možu ni mogla nuditi v tem stanju niti enega mika več. Njeno telo je bilo ubito, najintimnejša žrtev ljubezni je bila z muko združena, ki je jemala slednji mik za zdravega moža. V polnočno uro, ko je otrok spal, ko je mož globoko dihal na postelji in je luč gorela, so se njene misli strašno črtale na strop in se zvijale v mnogoterih črtah. Katera črta je prava? Kakšna bo podoba, ki iz njih nastane ? Kdo si, ki mi odgovoriš? — Nihče! X"X"X~X* X-X'-X'-X-^******* JSC 30 Polagoma se je Rezikino življenje spremenilo do cela. Z o-trokom je bila obsojena in zaprta med štiri stene, ki so pritiskale kot mora na njeno dušo. Bruno je prihajal pozno domov, včasih je celo noč izostal. Izo-stajal je tudi od obedov, prišel je navadno tedaj, ko ga Rezika ni pričakovala in mu ni pripravila jedi. Redko svidenje in nenaveza-nost na obed v družini je spremenilo tudi Brunovo skrb za družino. Rezika je s strahom o-pazovala, da so bile svote, ki jih je puščal doma, vedno manjše lil da jih je pokladal skrivaj na mizo ali pod krožnik, kot da plačuje uslugo in se tega sramuje. Rezika je čutila, da ne more biti drugače, ko je življenje začelo iti tako pot. S sramom je pobrala vselej denar, kot da j sprejema ubogo miloščino za življenje. Skopo je razdelila novce iz dneva v dan, da bi zadostovali za najpotrebnejše. Ni zadostovalo. Čutila je v svojem telesu, da se zbirajo sokovi in ji hočejo dati novih moči, ali od kod naj jih srkajo? Ko se je pogledala v zrcalu, je videla svojo bledo podobo s črnimi obroči okrog oči. Potrpela je. Pogosto si je znova očitala, da je sama kriva j s svojo boleznijo, da je tako. Ko pa se je zgodilo, da je nekega ' jutra zaman brskala po hiši in ; ni mogla najti niti stotinke več, | da bi kupila mleka, se ji je čudno zameglilo pred očmi. In še tisto popoldne je bilo, ko j ni imela mleka, da bi ga dala i svojemu otroku. Njene prsi so ; bile izsušene, njeno čelo pa je > bilo preponosno, da bi prosila. Na otrokova usta, ki so jokala, na oči, ki so prosile hrane, je pritisnila obupen poljub silne ljubezni, v srcu pa se ji je zadrgnilo nekaj neznanega. Sklenila je, da počaka moža, ako pride. Prišel je. Bil je mračen, le nalahko vinjen. Sedela je ob brleči luči in držala otroka v naročju, ki je pil sladko vodo in mirno zaspal. Bruno se je začudil. Tako pozno še ni videl žene pokoncu, dasi je bdela mnogo noči brez njegove vednosti. Postal je na vratih in uprl roke od podboje. "Kaj pa ti?" Žena ga je gledala. Njena u-drta lica so kazala ostre sence ostrejša senca se je črtala o-krog njenih oči. Dete se je v spanju zganilo, zaujčkala ga je. "Počakala sem te." "Zakaj ne spita z otrokom?" Prva Rezikina beseda je bila ostra, skoro trda. Druga je postala milejša. Ni znala biti huda. Njene oči so zalile solze. Ker • Bruno ni dejal ničesar, je na-; daljevala ona: ; "Hotela sva, da naju vidiš, da ne pozabiš na naju in da se spomniš da morava živeti tudi ^ midva." ' Brunove možgane je v hipu ' spreletelo, kaj Rezika misli. Ro- • ke so mu padle ob telesu, po-> gled mu je okamenel. V svoji • lahkomiselnosti ni mislil tako i ; daleč, da bi bil spoznal poprej, ; kaj je zagrešil. Zdaj mu je bilo ; jasno. Pogledal je vse in videl, ' da je grdo vse to, da je strašno, neznano podlo. Počasi je zbral misli in poizkušal najti ravnotežje. Slednjič ■ je zamahnil z roko, kot bi od- ■ gnal nadležno muho, ki je obletavala njegovo vest, in dejal: "Počemu mi nisi dejala?" "Saj veš, da je težko beračiti. Saj veš tudi, da skoro nikoli ne govoriš z mano." Bila je resnica. Bruno se je jasno zavedal svoje krivde, ravno radi tega jo je silno težko priznal. Ujezila ga je celo in ■ mesto da bi udaril sebe, je za-l mahnil z besedo proti svoji že-l ni: "Taka si! Vedno molčiš, vedno sama zase. Kaj vem, česa po-| trebuješ! Jaz imam mnogo skrbi in dela — ali je čudo, da po-' zabim?" V ženi se je uprlo: "Take re-či se ne pozabijo. Le ljuoezni bi. bilo treba." Bruno je stopil do mize, pest je uprl na ploščo in oči so mu čudno vzgorele. "O ljubezni mi ne govori! Toliko je imam, da te do danes še : nisem zapustil." Rezika je izbuljila svoj pogled v njegovo rdeče obličje, ki je sijalo pri svetilki in spreminjalo 1 potezo za potezo. Tisti hip je misel za mislijo šinila skozi nje-' ne možgane: "Kaj ima ta člo- ■ vek? Kaj skriva ta človek za 1 tem pogledom in za vsemi guba-1 mi svojega obraza?" Dejala pa je počasi in previdno modro kot iz dna globokega i spoznanja: "Če nas nisi zapustil na na-, čin, kot ga ti misliš, še ni vse. s Ce pa pomisliš z mojim srcem, si naju že zapustil. Saj ne zahtevamo več od tebe, pusti naju, da živiva, dokler živiva." Solze so jo premagale. . O-gromne in grenke so se ulile iz široko odprtih oči in kapljale ni otroka, nad katerega se je nagnila, da bi pred možem zakrila britkost, kot jo je zakrivala doslej vse dni. Bruno pa ni vedel kaj reči. S povešeno glavo je stal pred njo, slina se mu je nabrala v grlu in bolelo ga je, ko jo je požrl. Samo nekaj hipov. Nato se je znova vrnil vanj njegov prejšnji . človek, ki obsoja sebe in govori drugim: ' "Vidiš," je dejal, "ti si vsega tega kriva. Kaj je treba solz in besed, dejala bi mi bila in vse bi bilo dobro. Pa pridem domov in ne slišim besede, grem od doma , in ne slišim besede. Kdo pa vama more odrekati življenje?" Počakal je. Rezika je molčala ! in si obrisala oči. Potem je na- ' daljeval: i "Jaz nisem človek, ki rad gledam solze. Jaz rad poslušam smeh, jaz ljubim veselo družbo. Ti pa me sprejemaš z obrazom, ki mi jemlje dobro voljo; vedno imaš solzne oči!" Bruno je gromadil očitanja, Rezika ga je z bežnim pogledom ošinila, dejala ni nič. Izgovorila je, kar je imela v srcu, izplakala je solze, zdaj se je umirila; le ( vozel v prsih jo je tiščal. "Midva nisva ustvarjena zal vkup. Ti nisi zame!" Pri tem ga je žena premerSa molče z dolgim pogledom, nato se je nagnila nad otroka in ga je začela poljubljati. Bruno ni vedel reči nič več. Položil je nekaj denarja na mizo in šel v posteljo. 31 Naslednje dni je Bruno pokladal denar na vidno mesto, kot da odplačuje dolg. Tu pa tam je pogledal mimogrede otroka in; spregovoril par besed, da se oddolži za dolžnost, ki mu je včasih očitala preveliko brezbrižnost. Bilo pa je dete vsak dan slabše. Včasih je zaobrnilo oči, da je mati prestrašena planila v bojazni, da bo umrlo. Mračen, meglen dan je ležal na ulicah, dež je štropotal na tlak, ko so bila okna spalnice tesno zagrnjena in je gorela luč v sobi. Dvoje sveč na vsaki strani in med svečami bledo telesce otrokovo, ki je jedva pričelo živeti. Mirno, pokojno je blestel obraz v svetlobi, voščena barva polti se je prelivala v modrikasto. Dve ženski sta čepeli na stolicah in polglasno šepetali; Rezika je slonela ob postelji in brezizrazno strmela med plapolajoče plamene. Oči so bile rdeče, neprestano solzne. (Darje prihodnjič) AKO IZVESTE NOVICO, ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično HEnderson 5811 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 1016 E. 76 St. Za Collinwood, Nottingham, Noble: John Stebla j, 16009 Waterloo Rd. Za Newburg in West Side: John Peterka, 1121 E.68St. Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tfskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 Raising the Family->«sh(HII<1 n 1(>ltBe fcM „nlsh ltaftorthat( . _ _p|sher i (S) r^ Z^^^S ~T Yj^^^ Xb^ET^S) n^kZl-J I U>H*TTH-sam UPLWIM'sotoiEftSJ TOBEWE J *—---- ' ' ~ ----^. .. ^Wmmnt^ - ^ . SOLID TRAINLOADS were sold In ono 0°nt Nov Norge model je močna ledenica in stoma. Norge ledenic-e kupite, ako ta vplačate nekaj, ostalo na primerna 0"P čila. NORGE SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 SUPERIOR AVE. "PRI NAS SI PRIHRANITE DENAB" "I Can Work jjf; Every Day Now" fpjfc^^K] If you must be on the job .EVERY : , JH DAY, take Lydia E. Pinkham's Tab- g lets. They relieve periodic pain and jM discomfort. If you take them regu- Kjfl , >#' larly . . . and if yours is not a surgical [ '' ^mk If I case ;:. you should be able to avoid ' , / ; periodic upsets, because this medi- j J - , || ^ cine helps to correct the CAUSE of | |§| * IP j your trouble. l--,^? ^ T"b[elS(ot "I am a factory worker. I was weak and 0J*fJd°penods. ^Ss nervous and my stomach and back pained *,checj ar-J I had era\ t ^ me severely, but since I look Lydia E. ;n<. 'this ^ 'diatety a M 0 A Pinkham's Tablets the pains iieved the pain ««®e n-0rk ; ^■f^Jr don't appear anymore".— I am able to do Miss Helen Kolaski, 3906 N. now."—Mrs. C- V' M* ^Pr Christiana Ave., Chicago, III. Route 5, Box 7 b ^ wieooirtAunr m ^Tfc LYDIA E. PINKHAM'S TABLE" Ask Your Druggist jor the 50j ..................... iiim» uirirrn-wrTii — 5 Dovtipna svarila -- . b V novejšem času so povsod že i spoznali, da svarila in prepovedi v obliki suhoparnih odredb nimajo vedno učinka, za katerim stremijo. Dovtipna beseda zaleže več. Mojstri v tem pogle-j du so Angleži. "Rajši minuto prepozno na tem svetu nego 25 let prezgodaj na onem!" je zapisano na peronu postaje Wimbledon Park in j. vsak bo priznal, da je ta napis! i učinkovitejši, nego če bi se gla-! sil n. pr. takole: "Skakanje v j1 železniški voz je med vožnjo pod I kaznijo prepovedano!" Neki dovtipni posestnik, ki so j izletniki ob nedeljah radi hodili; po njegovem gozdu in mu delali { škodo, je dal postaviti deske s; sledečim svarilom: "Kdo stopi v j ta gozd, stori to na svojo odgo- j vornost. Tu kar mrgoli coryla | avellane!" Samo botaniki so la-1 ; hko vedeli, da je hotel mož bo-1 ! jazljive duše odvrniti pred I njo po gazdu z latinskim nom nedolžne — leske. | Na Angleškem pozna j, lepake letalske čete, ki v* na vseh vogalih mlade ljudi. J postanejo vojni letalci. Be* teh letakov je sledeče: vs> r . te v letalsko vojno službo i oglejte svet!" Neki šalji^ ves učinek tega lepaka uffi tem, da je pred besedo s postavil besedico^oni^^^ Oglašajte v-- , " Enakopravno^ Help Kidney A If poorly functioning K&ttW • Bladder make you suffer fro Up Nishts NervoMWaj, _ Pains. Stiffness, Burning. .^ % Itchin*. or Acidity.tn^^sw-g i Cystex back, only