P. b. b Vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto želi vsem odjemalcem, po-slovnim in osebnim prijateljem Stavbeno in pohištveno mizarstvo Janez Leifgeb 5^ Š M I H t L nad Pliberkom MM sve^ovn/A) in dom ačfh ci o go c/kov Fiimiii uiad Celotct 2 — Verlam|>osUiini Kla^entuii 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort hlageuiun LETO XII./ŠTEVILKA 51 CELOVEC, DNE 22. DECEMBRA 19fi() CENA 2.- ŠILINGA Pastirji in modri (Premišljevanje ob jaslicah) Zgodovinsko življenje Kristusovo ni samo v tem čuda- in skrivnostipolno, da se je v njem izvršilo včlovečenje božje Besede, Edinorojenega iz Očeta, v deviški Bogo-rodici, in po njem odrešenje človeštva in vsega sveta, čudovito in brezmejnih skrivnosti polno je to življenje tudi radi tega, ker se neprestano, skozi dolga stoletja ponavlja in odraža v neštetih podobah v zgodovini Cerkve, v kateri živi in deluje naprej Odrešenik sveta. Ta skrivnost se nam razodeva v Vsej jasnosti že, če obrnemo svoj verni pogled v zgodovinsko dogajanje okoli svetonoone-ga čudeža, okoli uboge zibelke novorojenega Boga-človeka. Kakor pred devetnajst-sto šestdesetimi leti gledamo, blizu in daleč od nas, zbrane ob betlehemskih jaslicah ali okoli božičnega oltarja dve skupini človeštva. Eno tvorijo preprosti, otroško-verni ljudje kot so bili v sveti noči pastirji z betlehemskih pašnikov. Drugo skupino pa predstavljajo modri iz vseh narodov in ljudstev vseh barv in vseh tkrajev sveta kot so bili »tisti čas« sveti trije kralji ali po označbi evangelija »modri« z Jutrovega. Vedno spet in vedno na novo so iskali. iščejo in najdejo pot do božjega Sina, v skrivnostno-skritih podobah med nami bivajočega in Njegove deviške Matere naj-preprostejši in n a j m o d r e j š i. Eni, ki niti v skušnjavo ne pridejo, kakor da bi kaj vedeli, in drugi, ki so se, kakor že stari grški modrijan Sokrat, po dolgem študiju in zreli življenjski izkušnji priborili do spoznanja, da vsaj v zadnjih an ddločilnih življenjskih vprašanjih iz svoje lastne pameti nič ne vedo. Eden iz nepregledne vrste takih pravih modrijanov, svetovno znani francoski veleum Ivouis Pasteur, je v tem smislu kolegu, ki ga je vprašal, kako more biti tak velik učenjak tako otroško veren, odgovoril: »čim globlje prodiram v skrivnosti narave, tem jasnejša in preprostejša postaja moja vernast. Sedaj imam vero bretonskega kmeta. Če mi pa uspe, da prodrem še globlje, bom gotovo postal veren kakor bretonska kmetica.« Poti do betlehemskih jaslic, do osrečujočega doživetja čudovite božične skrivnosti pa niso iskali in našli, ne iščejo in najdejo neumno domišljavi polinteligenti, ki so preprost in zdravo pamet vernega pastirja, delavnega, kmečkega človeka, verne kmečke, delavne matere izgubili, pa prave modrosti in učenosti, ki je dar Svetega Duha, niso zamogli doseči. K. pravemu Mesiju ne pridejo v svojo učenost zaverovani pismouki in naduti, na-puhnjeni, hinavski farizeji vseh časov in krajev. Tudi ne »svobodomisleci«, bogatini, v »sladko življenje« tega življenja pogreznjeni predstavniki »boljše družbe«, kot so bili v dneh Kristusovega rojstva judovski Saducejci. In končno tudi ne politični mogotci in koristolovci kot sta bila kralj Herod in rimski deželni glavar Poncij Pilat. Naj ta kratka nakazovanja zadostujejo v lx>žični premislek vsem, ki so dobre vere in volje, da se puste voditi po siju betlehemske zveze po včasih zelo nepreglednih in breaizglednih potih skozi pustinje in pušča ve zemeljskega romanja h Kralju vekov, tukaj skritemu pod bornimi podobami, tam >e razodevajočemu v vsem svojem božanskem sijaju in veličanstvu. Ob koncu bodi izražena le še ta iskrena božična želja in prošnja: Naj bi se nad nami in našim še vedno kot betlehemski pastirji in modrijanu vernim narodom v čim obilnejši meri uresničila Izaijeva pre-rokba, ki jo beremo na praznik Gospodovega razglašenja: »Prišla je tvoja svetloba in Gospodova slava je zasijala nad teboj. Kajti glej, tema krije zemljo in mrak ljudstva. Nad teboj pa bo vzšel Gospod in njegova slava se bo videla v tebi.« Naj se v milini in toploti, v žaru in sijaju tega Gospodovega vzhoda raztopi in razblini v prazen nič vsa lažna igra okoli narodu tuje, ']>o narodu odtujenih emisarjih in komisarjih iz mračnega ledenega severa v topli sončni jug importirane spake, po slovensko »Dedek Mraz«, po starogermansko pa »Knecht Ruprecht« imenovane. Saj nas starejše še danes zazebe v dno duše, če sc spomnimo let grozote, ko so nam hoteli hitlerjanski nasilneži vsiliti namesto božjega Deteta »božičnega moža«, »VVeihnachts-mann«, namesto božičnega praznika pogan-sko-germanski »Julfest«, namesto božičnega drevesca in jaslic pod njim svoj »Jul-baum«, brezbožično jelko iz tujega, z grozo nas navdajajočega kraljestva mož mraza. Boga v višavah bodi čast in hvala, da smemo obhajati v svojih družinah in domovih svete božične praznike po nad vse nam dragih izročilih in navadah otroško-vernih in obenem modrih naših starišev in pradedov. NIKOLAJ GOGOL: Sen bednega sina pustinje Bednemu sinu pustinje se je sanjalo: Na Sredozemskem morju mrgole otoki, pokriti z zelenimi gaji. Cimet, vinske lože, smokve majejo veje, z medom oblite. Stebri, deviško beli, se vrste v krogu, v razkošnem somraku dreves. Marmor, ki ga je čudovito dleto oživilo, diha strast in se sramežljivo naslaja ob prekrasni lepoti svojih oblik. Bakhantinje, ovite z grozdjem, trsi in čašami v rokah, so se ustavile v šum-nem plesu. Žreci, mladi in vitki, z razmetanimi kodri, so kakor navdahnjeni razprli črne oči. Piščali trsienice, cimbal), svirala migljajo, ovita z bršljanom. Ob Rodosu in Korciri se je kakor mušic nabralo ladij, ki izpostavljajo sladostrastno trepetajoča jadra dihanju vetra. In vse stoji nepremično 'kakor v okamenelem veličju. Stoji in prostira se železni Rim, grozeč z gozdom sulic in strašnim bleskom" jekla in mečev; uprl je na vse zavistne oči in iztegnil žilavo desnico. A sedaj stoji tudi on nepremično kakor vse in niti ne trene z levjimi udi. Ves vzduh nebesnega oceana visi težko in dušljivo. Veliko Sredozemsko morje se ne gane, kakor da čakajo vsa kraljestva na strašno sodbo sodnega dne. In izpregovori . Egipt, majaje / vitkimi palmami, prebivalci svojih ravnin, 'in stre- saje iglaste vrhove svojih obeliskov. »Narodi, poslušajte! jaz sem spoznal in doumel tajno življenja in tajno človeka: vse je ničevo! Ničeva umetnost, prazna naslada, še bornejša slava in junaška dejanja. Smrt, vlada nad svetom in človekom. Smrt vse ]>ožira, vse živi za smrt. Daleč, daleč je do vstajenja! Ali bo sploh kdaj vstajenje? Proč vse želje, proč veselje! Više zidaj piramido, bedni človek, da vsaj nekoliko podaljšaš svoje bedno bitje!« In izpregovori jasna kot nebo, kot jutro, kot mladost svetla grška zemlja in kakor da bi se namesto besed slišalo le dihanje svi-reli: »Življenje je radi življenja! Živi, človek, in uživaj! Vse življenju! Glej, kako vzvišeno in prekrasno je v prirodi, kako vse diha soglasje! Vse je na svetu; vse, karkoli imajo bogovi, vse je v njem; le umej najti! Naslajaj se, bogopo-dobni in ponosni gospodar sveta, venčaj si s hrastom in lovorom prekrasno svoje čelo! Dirjaj na vozu zmagoslavja, vodeč konje na svečanostnib igrah! Proč sebičnost in pohlep od svobodne in ponosne duše! Dleto, paleta in svirel so ustvarjeni za vladanje sveta, a njih vladarica je lepota. Ovijaj z bršljanom in grozdjem vonjavo svojo glavo in prekrasno glavo svoje sramežljive družice. Življenje je radi živ- ljenja, radi uživanja — le umej vreden biti naslad!« In izpregovori z, železom pokriti Rim, stresaje blesteči gozd kopij: »Jaz sem doumel tajno človeškega življenja. Mir je za Človeka malovreden; mir človeka uničuje. Premajhna je za dušo mera umetnosti in naslad. Naslada je v gigantskem želenju. Življenje narodov in človeka ni nič brez velikih dejanj. Slave, slave si želi, človek! V gonu nedopovedljivega veselja, oglušen od žvenketa železja poleti na strnjenih ščitih bojevitih legij! Ali slišiš, kako se je pred tvojimi nogami zbral ves svet in se, stresaje s kopji, zlil v en sam klik? Ali slišiš, kako tvoje ime s strahom zamira na ustnah plemen, živečih na kraju sveta? Vse, kar obseže tvoj pogled, napolni s svojim imenom! Večno stremi; ni mej svetu, ni mej željam! Divje in surovo si dalje osvajaj svet — priboriš si na koncu nebo!« A prestal je govoriti Rim in uprl je orlove svoje oči na vzhod. Na vzhod je obrnila od naslad vlažne, prekrasne oči Grčija; na vzhod je obrnil svoje motne, brezbarvne oči tudi Egipt. Skalovka zemlja, neznaten narod; mestece se je prislonilo b golim holmom, tu in tam zasenčenim z izsušeno smokvo. Za nizko, trhlo ograjo stoji oslica. V lesenih jaslih leži D e ter nadnje se je sklonila deviška Mat i in ga gleda z. radosti-polnimi očmi; 'visoko na nebu nad njim stoji zvezda in ves svet je obsijala s Čudovito svetlobo. Zamislil se je stari Egipt, ovit s hieroglifi, in ponižal je svoje piramide; nespo-kojno zre prekrasna Grčija; povesil je oči Rim na železna svoja kopja; nastavila je uho velika Azija z nomadskimi svojimi narodi; sklonil se je Arrat, stari, stari dedek zemlje. m povest življenja: »Prikazala se je nn-ioga našega Zveličarja vsem ljudem, > uči, da se odpovejmo brezbožnosti svetnim željam ter trezno, pravično ga boj e če živimo na tem svetu, prl ‘J blaženega upanja in Častitljivega pn-velikega Boga, našega ^ličafja Je- zusa Kristusa.« Legenda iz Jezusovih otroških let Nekega dne vpraša v družini Manase žena Marta po obedu svojega moža: »Je že kaj sliv zrelih v vinogradu?« Mož ji odgovori in reče, da po njegovem mnenju jih še ni veliko zrelih, ali nekaj jih bo že. »Ko bo vročina ponehala, pridem k tebi v vinograd in naberem nekaj sadja vsaj za otroke,« reče nato Marta. Mož pravi: »Prav!« in odide na delo v vinograd, ki ga je bilo treba okopavati. Ko je vročina malo ponehala, je žena Marta rekla svoji stari materi, naj poskrbi za otroke, češ da bo šla iskat nekaj sadja. Vzela je mali jerbas in odšla. Ko pride v vinograd, se začudi, da moža ni tam. »Kam neki je šel?« si misli. Pregleda drevesa in nabere še precej zrelih sliv in nekaj smokev, tako da je kar zadovoljna. Na drugi strani zapazi, da se ji bliža neka žena. Marta ji stopi naproti. Ko jo spozna, jo pozdravi in pravi: »Kam pa greš, Estera?« »V vinogradu sem bila in sem te zapazila, pa sem prišla sem, da bova šli skupaj domov. Veš, že kar težko hodim.« »Jaz pa sem prišla sem, da naberem nekaj Pesem prvega božičnega angela V dežele, ki jih sneg zapade, prinašam božične nade. Raduj se, srce človeško, w milost ti dajem nebeško! Če zdrav si in poln mladosti, ogibaj se vseh slabosti — in mirno ti bo življenje, v veri sveta je poštenje! Povsod, kjer je dobro delo, krščanstvo bo tam živelo; z besedo in pa z dejanji v stiski pomagaj vsakdanji! Na zemlji se že maščuje, kdor svoje vesti ne čuje; brezbrižnost srce razdvaja, dušo odganja od raja! Val. Polenšek sadja za otroke, a ne veip. kje je mož, da ga ni tukaj. Stopi sem, stopi, da se malo odpočiješ,« jo povabi Marta in ženi sedeta na velik kamen ob vinogradu. Tedaj opazita Martinega moža, ki prihaja z motiko na rami. »Kje pa hodiš?« mu reče Marta. »Sem mislila, da boš tu?« »Ne bodi huda!« reče Manase. »Ko sem začel kopati, se mi je zlomil ročaj pri motiki, pa sem stopil v delavnico k Jožefu. Poglej, kako mi ga je lepo na novo nasadil in kako je ročaj gladek!« Manase pozdravi Estero in sede' k njima na drugi kamen. »Kot sem rekel, sem bil pri Jožefu. Tam je bila tudi Marija s svojim sinom. Ne vem, kaj je to? Ne morem se in ne morem nagledati tega lepega otroka. Mislim, da bi ga lahko gledal noč in dan. Kako morata biti srečna oba, Jožef in Marija, da imata takega ljubeznivega in lepega otroka. Je nekaj posebnega in pri drugih otrocih kaj takega ne vidiš. Bog ve, kaj bo iz ■tega dobrega otroka? Mogoče bo še kakšen velik prerok ...?« modruje Manase. »Tudi jaz ne morem pozabiti nekega dneva, ko smo prale žene perilo na potoku,« reče Estera. Tedaj je bila še navada, da so prale ženske perilo ob potoku izven mesta. »Zgodaj zjutraj sem že prišla k potoku in se ustavila ob vodi in začela s pranjem. Tedaj je prišla tudi Marija z jer-basom v eni roki, z drugo je pa držala svojega sinčka Jezusa. Ko pride do potoka, postavi jerbas z obleko na tla, Jezusu pa reče: »Vidiš, tam so lepe rože, tja se usedi in odipočij! če boš lačen, pa to pojej!« In dala mu je nekaj v roko, nakar je Jezus odšel proti rožam. »Si zgodnja danes!« mi reče potem Marija, me prijazno pozdravi ter se pripravi za pranje ne daleč od mene. »Da, zgodnja sem, ker imam veliko pranja. To še ni vse. Mi ga bo še hči pri nesla,« sem dejala. Pogledala sem nato za Jezusom.- Ne vem, ali je bilo res ali se mi je le tako zdelo. Videla sem, ko je stopal med rožami, da so se vse rože obračale proti njemu in se mu priklanjale. Počasi je hodil med njimk jih smehljaje gledal in z roko božali. Utrgal pa ni nobene. Ko je sedel, so pa prileteli metulji vseh vrst, kakor jih jaz še nisem videla. Bili so beli, rdeči, rumeni, plavi in še ne vem vse kakšni. Letali so in mu naredili lep venec okoli glave. Tako sem se začudila, da sem kar nehala z delom. Pogledala sem Marijo, ki je bila obrnjena z hrbtom proti njemu. Opozorila sem jo na to, a se je samo nasmehnila, rekla pa ni nič. Nato sem videla, kako je Jezus nastavil obe roki in so mu metulji sedali na roke in tudi na kolena. Svoja krila so razprostrli in bil je krasen pogled. Jezus jih je ogledoval in se jim je smehljal. Kaj takega 'še nisem nikdar videla in mi je prišlo prav do solza. Medtem so prišle še druge žene s perilom. Spremljali so jih otroci, posebno deklice. Prišla je tudi moja hči in prinesla ostalo perilo in z njo je prišel tudi najmlajši naš Benjamin. Ko so otroci zapazili Jezusa, so odhiteli k njemu. Takrat so metulji odleteli. Otroci so se lotili trganja rož in nekatere tudi pri tem pohodili. Ko so prišli do Jezusa, so posedli okrog njega. Tedaj sem zapazila, da nisem še skoro ničesar oprala, ker sem kar naprej gledala le Jezusa in ga občudovala. Vrgla sem se na pranje in tudi hči mi je pomagala. Toda oči so mi sproti uhajale k Jezusu. Otroci so se prerivali okoli rtialega Jezusa. Ta jim je pa neprestano nekaj dajal. Otroci so dajali v usta in jedli vsi veseli. Marija ni imela veliko perila. Zato je kmalu končala in poklicala Jezusa, da gresta domov. Jezus je takoj pritekel. Ko je spravljala skupaj svoje že skoraj suho perilo, ga je vprašala, če je pojedel, kar mu je dala. »Ne še vsega!« ji je odgovoril in dal, da je tudi ona dala nekaj v usta. Nato je prijela Jezusa za roko in sta odšla proti domu. Ko so se približali otroci, sem poklicala svojega Benjamina, ki je bil dve leti mlajši od Jezusa. »Kaj vam je Jezus dajal?« sem rekla. Otroci so začeli pripovedovati, da jim je dajal rozine in da jih je kar naprej dajal in vedno jih je imel dosti...! i Manase in Marta z zanimanjem poslu-' Sata Estero. Ko je končala, je dejala Marta: Jezus je res zlat otrok! Ž!e večkrat sem slišala, ko ga druge matere stavijo za zgled: »Poglejte, kako ima rad svojo mamo in kako je ubogljiv! Priden je in nikdar ni Pesem drugega božičnega angela Poj, oh duša mlada, poj, prekipevaj v milosti zdaj novi, naj razlega se tvoj spev nocoj do nebes z božičnimi zvonovi! Čuj, mladina zdrava, čuj, vsepovsod preži skušnjava nate, v trdem boju svoj značaj si kuj, Bog s teboj in srečen svet bo zate! Glej, mladina lepa, glej, da cveti do zakona čistota, ideale pred seboj imej, do neba naj sega ta lepota! Val. Polanšek zamazan. Vi pa se nič ne pazite in sc vedno umažete!« Manase je pristavil: »Tudi Jožef je zgleden mož. Kdor ga pozna, ve le hvalo o njem. Ko sem ga danes vprašal, kaj mu dolgujem za ročaj, se je nasmehnil: »Nič! Bo že Bog plačal. Saj je mnogo ljudi, ki mi pomagajo in mi dajo živež. Hvala Bogu! On bo že poplačal.« Tako so se razgovarjali o sveti Družini. »Jožef in Marija,« pravi Manase, »sta menda iz kraljevega rodu Davidovega. Res je, da niso bili vsi Davidovi potomci zvesti Bogu. Na drevesih so pač tudi suhe veje, ki odpadejo. Odpadejo, a drevo ostane in dobro drevo obrodi tudi dober sad.« »Seveda je on Davidovega rodu! Saj sc spominjata onih dni, ko smo se morali vsi popisati. Mi, ki smo iz Nazareta, smo se kar tu popisali, a on se je moral iti popisat v Betlehem v Davidovo mesto in tudi Marija. Čeravno je imel tu delavnico, je moral iti v Betlehem,« pravi Estera. »Potem sta bila menda celo v Egiptu,« je dostavila Marta. »Tudi jaz sem to slišal,« reče Manase, »a ne verjamem. Zakaj bi človek, ki ima tukaj dosti dela, šel iskat delo v deželo, katere še ne pozna. V Egipt sicer hodijo tu- di Izraelci in cele karavane hodijo, toda to so le trgovci, katerim to prinaša velike dohodke. Govoril sem z nekim trgovcem, iki mi je pripovedoval, kako je taka pot težavna. Je pa tudi večkrat zelo nevarna, ker se ob njej potepajo tudi roparji in napadajo trgovce. Dostikrat jim morajo trgovci prepustiti precejšen del svojega imetja, da jih pustijo iti naprej v miru.« »A bo menda le res, da je bil v Egiptu,« reče nato Estera. Ko je bil zadnjič potoval skozi Nazaret neki kovač, se je z Jožefom veselo pozdravil in sta dolgo potem skupaj govorila. Ta kovač je rekel, da pozna Jožefa iz Egipta, kjer da je imel kovačnico nedaleč od Jožefove tesarske delavnice. »Morebiti,« reče nato Manase, »a drugi pravijo, da sta bila pri sorodnikih tista leta, ko ju ni bilo v Nazaretu. Imata povsod mnogo sorodnikov in dobrega delavca vedno radi sprejmejo. A naj bo že kakor hoče!« konča Manase. »To je njegova zadeva in zadeva njegove družine. Je pa ta človek poštenjak in božjega duha. Že na obrazu se mu to pozna.« »Jaz kar verjamem to, kar praviš,« se oglasi še Marta, »da so se Jezusu rože priklanjale in se metuljčki veselili ob njem. Ta otrok bo postal še velik prerok. O, da Spomuii ob zapelkn Kak prijetno tam na paši v sončnih žarkih nam je bilo, ko smo v loncu črnem (z živino v škodi) prvo kuhali kosilo. Janko in Jelka sta bila soseda. Se čisto majhna sta se skupaj igrala. Janko je kaj rad preusmeril mali potoček Drago po potu mimo njegovega doma. Jelka mu je prišla pomagat mešat blato in delat štručke, katere sta »vsadila« na plotne kole, kjer so se res imenitno »spekle«. Ob takih lepih trenutkih je čas pač podvojeno naglo minil. Nista postala lačna, četudi se je doma južina že dolgo hladila. Navadno je moral Janko na očetov ukaz kolikor mogoče naglo bosopetiti gor proti gozdu in zadelati vodo, da ni več delala škode po potu. Jelki pa se je tudi pripetilo, da so ji doma mama oblekico (rokej) namesto o-prali kar s šibo iztepli. To je pač tudi šlo, kb je bilo že vse lepo suho. Jelka sicer ni bila neubogljiva. Posebno dobro si je zapomnila taka slovesna čiščenja njene obleke, zato si po taki hudi uri dolgo ni upala kam od doma. A če je človeku v poznejšem življenju prirojeno, da prestane težave pozablja, kako bi jih otroci ne, ko pa je vse okoli njih tako vse lepo v rožah in soncu...? Jelka je bila doma v lepi, za tedanje razmere naravnost imenitni hiši. Jankov dom pa je bil skoro najslabši v celi vasi. Če je včasih Jelka pripovedovala, da mora ob štedilniku paziti, da se mlečna kaša (igliči) ni prismodila, je Janko z grenkobo pomislil, da pri njem doma kuhajo v dimnici in povrhu še na »zidu«. Pesem tretjega božičnega angela Srce, srce človeško, odpri božičnim se glasovom, in v luč veru j nebeško, ki sveti zemeljskim rodovom! Kjer molijo v družini, brez vseh dobrin sveta so srečni; kjer v grešni so temini, v bogastvu vsem žive nesrečni! Preprosto ljudstvo plane kot zver nahujskana v soseda, iz gnusa in iz rane še večja je človeška beda! Odločnosti pravičnih je treba še in še v življenju — in strt bo svet krivičnih, spet Bog ljudem bo vse v življenju! Val. Polanšek bi Bog kmalu obiskal svoje ljudstvo! Sedaj se spet veliko in splošno govori, da se bližajo Mesijevi časi... « • Tako je Jezus rastel v Nazaretu iz otroka v dečka, iz dečka v mladeniča. Ljubljen od vseh in občudovan, a nepoznan od vseh drugih razen od Marije, njegove matere, in Jožefa, njegovega rednika. Bcatka M^Ua^ei/iU [tiše. Z velikim veseljem beremo knjige Družbe sv. Mohorja. »Umito kri« sem končala v dveh dneh. Zdaj berem koledar. Res je lepo in poučno, kar je v njem: »čez vse dober je koledar«. Zelo me je zanimalo vse branje o pokojnem škofu dr. Rožmanu. Jaz sem ga nadvse spoštovala. Veliko je trpel in zdaj je šel po plačilo! Tudi sem z zanimanjem brala, kar je napisano o naših bratih onstran morja. Čutim z njimi, saj docela srečen ne moreš biti tam daleč od domovine. Vedno jih muči misel, da so se morali izseliti in hrepene po domovini. Jaz z vsemi sočustvujem. Veliko smo že trpeli. Želim Družbi pri vsem delovanju mnogo uspeha. Kar pogumno naprej! Jaz pomagam z molitvijo. Pa še neko drugo ugodnost je Janko zavidal svojo mlado sosedo. Jeseni, ko se je začela paša, je gnala lepo število živine past. Pa še posebno zavračati ji ni bilo treba na velikih travnikih. Posebno kadar je pasla v Rečniku, okoli katerega je tekel potok kot obroč, ji pa sploh ni bilo treba paziti na živino. Janko je pri tem pomislil na svojo trpkejšo usodo, kako mora on paziti na tisti dve kravici, pa morda še enega čoleja. Komaj je zavrnil od ene strani, že so bile na drugi na tujem. Rad je delal iz sončnih palic lične hiške. Samo, da bi bili pašniki vsaj malo večji, da bi mogel ostati pri delu. človek je iznajdljiv; pa bi otroci ne bili! Malo z dovoljenjem atejevim in maminim, najbolj pa iz . svoje iniciative je šel skoro vsako jesen prosit botra, da bi smel nekajkrat napasti v Zgornjem Rečniku. Tudi tega je s sosedovim vred obkrožal potok. * Bila je nekoč nedelja. Jelki sicer ni bilo treba stalno pasti, to pot pa je le prišla vrsta nanjo. Zdaj ko živina skoro ni mogla čez vodo v škodo, .sonček pa tako lepo sije, kaj početi? Janko, kot bi se že vnaprej vedelo, da bo nekoč gradil sebi in svojim ognjišče, je začel delati »gorivc«. Izkopal je v rečni rob jamico. Ob straneh jo je obložil s kamni, da se ne bi posipala zemlja na ogenj, zgoraj počez pa položil železno ploščo. Ko sta zakurila in ugotovila, da dobro vleče, je Jelka predlagala, da bi kaj skuhala. Odločila sta se za repiče-vo župo (krompirjevo juho). Po eni strani jima je vse lepo pomagalo. Živina ni prav nič nagajala in sonce je tako lepo sijalo v njuni mladi srci. Treba je bilo seveda veliko priprave. Krompir je bil sicer v bližini, a vse drugo? Pišker, sol in brez drugih začimb tudi ni šlo. Dobro, da so tedaj zdajšnje Magi-je in Graff-e nadomeščal škorca, povojčič in tako naprej. Ko sta končno le nanosila skupaj in pristavila zaželeno juho se je sončece Že skrivalo za Libič. Tedaj sta šele ugotovila, da nimata žlic. Od jelkinega doma pa so že klicali »domov«. Sklenila sta, da bosta kar / roko polovila krompir iz vode. Pa kot bi bilo vse zacoprano, se kar naenkrat /. močnim pokom razleti eden izmed kamnov štedilnika. Pisker z župo pa je naredil par nagajivih prekucov doli čez rečni rob. Gotovo ju v poznejšem življenju nobena gospodarska izguba ni tako potrla, kot pa izguba prve z lastnimi izkušnjami skuhane večerje. 'Kot vkopano sta za trenutek zrla svojo nesrečo, potem pa molče gnala živino domov. Pa trdijo nekateri, da otroci nimajo skrbi in težavi O, imajo jih že. Samo, da se jih v poznejših letih z veseljem spominjajo. F. B. Pomembno srečanje na Dunaju Urednik revije »Die Furchc« dr. Skalnik med slovenskimi visokoSolci Naš prijatelj, ki študira kot visokošolec na Dunaju, pošilja naslednje poročilo o zanimivem večeru, ki so ga doživeli naši študentje v začetku tega meseca. Med koroškimi Slovenci in nič manj med akademskim naraščajem na Dunaju je bila in je vsekakor še opaziti tedenca k izolaciji. Zgleda, da je razširjeno v naših krogih mnenje, da od nemške — kakorkoli usmerjeni strani — nimamo pričakovati razumevanja in moralne podpore za naše probleme. Prve korake k informaciji nemške javnosti so napravili naši slovenski listi s tem, da so začeli objavljati članke v nemškem jeziku. Vsekakor pa si od teh publikacij ne smemo pričakovati prevelikega uspeha, ker naše slovenske liste berejo •le v pretežno slovenskih krogih. Iz tega razloga smo predvsem v zadnjem času z veseljem opazili, da je zavzel ugledni kulturno-polkični avstrijski tednik »Die Furche« povsem pozitivno stališče nasproti našim koroškim problemom. Opozarjamo tu predvsem na Članek »10. Oktober fitr alle« k deželnemu prazniku, na komentar k obisku jugoslovanskega zunanjega ministra »Wien und Belgrad« v številki 48 ter na spis »Deutsch und Slowe-nisch« v številki 50 z dne 10. dec. 1960. Na dopis enega naših kolegov je glavni urednik tega lista dr. Skalnik osebno odgovoril in pri tem izrazil željo, da bi se srečal z nami. Seveda smo to priložnost z veseljem porabili in smo ga za 9. december povabili v naš Klub koroških slovenskih študentov. Debata je bila živahna in razgibana. Izkazalo se je, da ima dr. Skalnik globok vpogled v naše probleme. Njegovo zanimanje ne izvira samo iz kakih osebnih vidikov, ampak iz stališča pravega avstrijskega in demokratičnega mišljenja v nasprotju s kako nemško-nacionalno ideolo- 'JC&tel nem neka j eeei . . . Hotel sem nekaj reči... Pa kaj bi ob taki sreči sred svojih otrok, ki vriskajo krog mene in žene. I Hotel sem nekaj začeti... Pa sem znal le zapeti: Hvala tebi, Bog! Valentin Polanšek iz letošnjega koledarja DSM gijo. Slovenci —- po njegovem — niso breme, ampak obogatitev za Avstrijo na splošno in za Koroško v posebnem. Avstrijska manjšinska politika bi torej morala v lastni koristi stremeti za tem, da ohrani manjšino kot etnično posebnost in značilnost svoje države. V teku debate se je izkazalo, da je naša najvažnejša naloga, da gojimo v naših lastnih vrstah narodno samozavest. Čeprav so najmanjši slovanski narod in so stoletja in stoletja živeli pod pritiskom germanizma, gledajo danes Lužiški Srbi pogumno v bodočnost. Tudi njim je nacizem prizadejal veliko škode, da lahko r,e-čemo: »Vse je vihar razd’jall« Iz razvalin sedaj spet gradijo v novih razmerah in novih časih svoje samobitno kulturno življenje. »Klub ljubiteljev lužiškosrbske knjige« je započel veliko akcijo za pridobivanje novih članov. Po raznih lužiškoskrbskih krajih so imeli sestanke njihove osrednje kulturne zveze »Domovine«, ki prireja tudi predavanja s skioptičnimi slikami. V Budišinu, glavnem lužiškem središču je bil pred tedni sestanek lužiških likovnih umetnikov. Študentje s srbske politehnične višje šole v Budišinu so priredili v Borku le- du da premagamo občutek manjvrednosti, ki že stoletja preprečuje polni razmah slovenskega naroda na Koroškem. Poleg tega pa bo potrebno, da se v večji meri kakor doslej obračamo na nemški tisk in seznanimo posebno nam naklonjene in nevtralne nemško govoreče kroge z našo problematiko. Drugi del večera smo preživeli v prijetni družabnosti in slovenska pesem ni razveselila samo nas, ampak tudi našega gosta, ki se je med nami počutil kmalu domačega in bo rad drugič spet prišel med nas. po akademijo, kjer so staršem zapeli svoje domače lužiško-srbske, nemške, češke in poljske pesmi in želi lepo priznanje. V začetku decembra je po Gornjih Lužicah gostovala skupina čeških muzikantov in nastopila v Rownem, Budišinu. Male-šicah in na Horah. Kamjenski odsek »Domovine« je priredil lep zimski koncert, na katerem sta se posebej odrezala Wučerski zbor z dirigentom Janom Kralom in zbor iz Pančica-Kukow z dirigentom Jurijem Botnarom. Lužiško-srbsko ljudsko gledališče je igralo v začetku decembra tri igre in z njimi nastopilo večkrat v Budišinu, Nowi VVjeski, Nebjelčicah, Pančici, We-trowu, Jabloncu, Rakecy, Čorni Pumpi, Lazu in drugod. Za krajevne igralce so priredili tudi poseben tečaj. Ženska zveza Srbkinj, »Serbotvk« kot pravijo, je začela novo poslovno leto in pozvala vse zavedne LužiČanke, naj skušajo razširiti lužiške časopise, naj k sestankom vsaka povabi še eno, naj vodi k igram svoje znanke. »Dar za praznike — serbska knjiga!« pišejo. Študentje v Lipskem (Leipzig) se zbirajo v društvu »Sorabija«. Lepo število lužiških visokošolcev študira v Lipskem (Leipzigu), kjer se zbirajo v društvu »Sorabija«. Lužiški dnevnik »Nowa Doba« je zadnje čase posvetila več pozornosti domači grafičarki Hanki Krawcec, ki je med drugimi svojimi stvaritvami izdelala za nagradni natečaj znak narodne zveze »Domovina« in dobila prvo nagrado, šolala se je največ po nemških krajih in živela tudi dalj časa na češkem. Podobno so se spomnili 70-letnice najplodovitejše lužiško-srbske pisateljice Marije Kubašec starejše generacije, ki je bila svoj čas urednica »Srbskega študenta«. Lani je izdala založba »Domo-tvina« v Budišinu na 184 straneh izbrane spise njenih črtic pod imenom Kolo časov. Le tretjina ljudi živi dobro Svetovna zdravstvena organizacija je dognala, da trenutno živi ob zadostni in kvalitetni hrani le tretjina ljudi na svetu. Vsako leto umrje 30 do 40 milijonov ljudi na posledicah lakote in podhranjenosti. Študija Svetovne zdravstvene organizacije ugotavlja nadalje: 1. 1000 milijonov ljudi nima nikdar toliko hrane, da bi se mogli razvijati k normalnem zdravju in telesni moči. 2. Skoro polovica otrok na svetu ne pozna mleka in, če so bolni, tudi ne zdravil. 3. Da bi mogli prehraniti vse ljudi, bi se morala dvigniti proizvodnja žnaric za 50 odst., proizvodnja mesa za 70, proizvodnja mleka za 75 in proizvodnja rib za 90 odst. Preiskava te organizacije nadalje ugotavlja, da bi potrebovali letno najmanj 20 milijard dolarjev, če bi hoteli oskrbeti vse prebivalce na svetu dnevno z 2200 kalorijami. Medtem ko v evropskih državah, v Ameriki in v Avstraliji poje človek na dan več kot 3100 kalorij, je v Indokini mogoče zaužiti človeku na dan le 1560 kalorij, v Indiji 1800 in na Koreji 1900. Črna stran sodobne omike so tudi saje, prah, pepel in plini, ki lebde v velikih množinah nad mesti. Francosko ministrstvo za zdravstvo je sporočilo, da se zadrži v zraku nad Parizom letno 90.000 ton pepela, 15.000 ton prahu in 30.000 ton žveplenih plinov. Z drugimi besedami — vsak Parižan vdihne okrog 70 gr tega zla na dan. Vsak Londončan pa vdihne na dan po 80 g teh sestavin. Iz življenja Lužiških Srbov FRAN ERJAVEC: 299 koroški Slovenci (III. del) Pravi medeni tedni za vse ovaduhe so se pa začeli z vojno 1. 1809. Na Koroško je bil poslan še poseben neimenovani policijski ovaduh, ki je v začetku meseca maja prepotoval vso deželo in predložil potem dunajskim policijskim oblastem obširno poročilo, v katerem je brez vsakršnih dokazov denunciral vse križem. Posebno je vzel na piko člane nekdanje celovške framasonske lože. Med prvimi je seveda tudi on ovadil barona H e r b e r -t a, a razen njega potem še celo vrsto drugih: barona B e n a g 1 i o, D r e e r j a, kapelskega dekana M i č a in njegovega kaplana M. Koprivnik a, podi j ubel jakega beneficiata K. P r i o 1 i č a in celo samega grofa Enzen-b e r g a i. dr., iz Beljaka pa bivšega župana J. J. M a y e r-j a in že znanega nam bogataša P o b e n h e i m a, ki da sta se baje izrazila, da se Koroška ne bo nikoli več vrnila pod avstrijsko oblast. Verjetno je potem izdal ravno v zvezi s to ovadbo predsednik dvornega policijskega urada (nekak policijski minister) baron Hagcr takoj ob odhodu Francozov iz Spodnje Koroške kresijskemu glavarju F’ r adanecku, predsedniku deželnega sodišča grofu Ulmu in škofu Salmu naročilo, naj mu poročajo o vedenju prebivalstva za časa francoske okupacije, in sicer tako, da nave* deni niso vedeli drug za drugega. Ohranjeni sta nam le prvi dve poročili. Od teh je najdostojnejše poročilo kre-sijskega glavarja, datirano z. dnem 1. II. 1810. V njem je javljal, da mu glede osumničenih oseb ni znan niti en primer, da bi poskušal kdo hujskati k odpadu od države in tudi ne ve, da bi bil kdo, razen dekana M i č a, kdaj Član kake »tajne družbe« (t. j- framasonske lože). Glavar sicer smatra, da si ovaduh ni upal predložiti svojega poročila brez vsakršnih dokazov, vendar on ne veruje, da bi bili osumljenci res protidržavnega mišljenja. Nato je podal svoje mnenje v vsakem posameznem osumljencu, pišoč: 1. Baron Herbert je bil vedno posebnež, izza francoske revolucije je pa veljal za jakobinca in izdajalca. »Velja za nevarnega, ker živi drugače kot drugi ljudje. Je brez vsakega vpliva'na ljudstvo in ga tudi ne išče«. Nagiba h kozmopolitizmu, je dobrega srca, »njegov um je pa labirint«. Za časa vojne je imel od vseh prebivalcev on največ škode, ker so Francozi podrli več njegovih stavb. Že 20 let velja za nevarnega, toda vse preiskave proti njemu so pokazale, da je le nenevaren posebnež. 2. Baron B e n a g 1 i o je eden najbolj trapastih ljudi v deželi in nihče ni dlje od kakih nevarnih namenov kot on. 3. Ignac pl. Dreer nagiblje k zasmehijivosti, sicer je pa boječ človek in pravo nasprotje kakega revolucionarja. 4. Fr. pl. 1* 1 a t z e r je podoben prejšnjemu (Dreerju). 5. Dekan M i č v Kapli je učen mož in za podeželskega duhovnika finejše izobrazbe. Ne kaže, da bi se v kaki družbi izražal drzno in še manj mi je znano, da bi skušal kakor koli slabo vplivati na ljudstvo. Kot duhovnik je bil poprej obdolžen svobodoummejših nazorov in je izdal majhno brošuro proti romanjem, toda z lastnim zgledom pospešuje procesije in praznike, da bi se prikupil Ijndstvu. 6. Njegovega kaplana Mih. Koprivnika (Ko-peinigg) osebno ne poznam, a gener. vikar Pavlič trdi, da je to miren, ljubezniv, bolehen, mlad mož, ki ga konzistorij ceni. 7. Manj priljubljen pri konzistoriju je podljubeljski kurat K. Priol ič. Njegovo obnašanje ni bilo ne skromno in ne urejeno, vendar kakih pritožb proti njemu doslej še ni bilo. Manjše zaupanje proti njemu pa izvira iz njegovega značaja in ne iz kakih protidržavnih nazorov. 8. Bivši beljaški župan M a y r jg bogat trgovec, ki je pa za časa sovražne invazije mnogo naključju | rešijo mladi fantje in neki menih bližnjega samostana. Z dovoljenjem predstojnikov jo telesno in dušno zdravijo v samo-j stanu. Dekle je postala kmalu veselo in se srečno počutila; tudi šef-inženir je sjki znal svojo krivdo in končno osrečil dekle. Zgodba filma je preprosta in sloni na čustvenih momentih. Vpletenih je mnogo površnih verskih motivov plehkega verskega mišljenja, ki sicer ni v nasprotju z naukom Cerkve, vendar se ne more takšno prikazovanje verskih dogajanj ,|>ovscni odobravati. Film je kar prijetno podajanje dogodkov i/ vsakdanjega življenja »ljube- zenske sreče in bolečin«. Dovoljen je 'po državni in katoliški komisiji za odraslo mladino in ga bodo igrali na Božič v Miklavčevem. DENN DER W1ND KANN NICHT LESEN (Kajti vihar ne zna brati) Po romanu Richarda Masona je bil leta 1958 izdelan film z gornjim naslovom pod režijo Ralpha Tomasa. Opisuje življenje angleškega častnika, ki je bil prestavljen iz Burme v Indijo. V mestu Delhi se je učil japonskega jezika, da bi lahko zašli seval v taborišču japonske jetnike. Pri tem pa je s]x)znal neko japonsko učiteljico, katero je vzljubil, čeprav je bilo med njima toliko različnosti po rasnem izvoru in po gledanju na vprašanja življenja, vojne in sožitja, jo je po velikih težavah vendarle mogel poročiti. Toda kmalu po vojni mu jo je vzela zahrbtna bolezen. — V filmu je prikazanih mnogo problemov ljubezni med tako različnimi ljudmi kot sta Anglež in Japonka in to v času vojnega stanja, /ato je v dejanju prikazano mnogo napetih, duhovitih in globoko občutenih prizo rov. Igra je dobro podana; čudoviti so nekateri posnetki iz podeželja. Film je odobreni le za odrasle in so ga predvajali v nedeljo na Bistrici v Rožu. na Božič pa ga bodo gledali na platnu \ Dobili Vesi. Blagoslovljen Božič in srečno, uspešno novo leto želimo vsem sotrudnikom, naročnikom, oglaševalcem, bralcem' in prijateljem našega lista s prošnjo, da mu ostanejo zvesti tudi v novem letu! Uredništvo in uprava SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA, 25. 12.: 7.30 Duhovni, nagovor. S (K-smijo in glasijo pozdravljamo in voJčlmo. — PONEDELJEK, 2(i. 12.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravi jamo in voščimo. — TOREK, 27. 12.: 14.011 Poročila, objave. J. F. Perkonig - Rok Arih: Ugrabljena strd. - SREDA, 28. 12.: 14.00 Poročila, ob jave. Za našo vas. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 20. 12.: 14.00 Poročila, objave. - Na «a pečini - PETEK, 30. 12.: 14.00 Poročila, objave. Zanimivo, poučno, razveseljivo. — SOBOTA, 31. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — ml srca do srca. Prodajno skladišče: Feldkirchen, telefon 380 A& [7| GROSSMAN D ELSHAUS Friedrich JUNGBAUER OHG POLITIČNI PREGLED 1960 - razburkano leto negotovega miru Pošastna vizija „V Vzhodni Nemčiji sc je razplamtel upor — podoben kot na Madžarskem leta 195G — ki je do temeljev razmajal komunistično vladavino. Da zopet vzpostavi svojo moč in veljavo, sc je vzhodnonemška vlada v skrajni stiski odločila, da zasede zapadni Berlin, ki ga itak smatra za leglo „kapita-lističnih zarotnikov” in odkoder je bil organiziran upor. Kadar so diktature v notranjih stiskah, se ponavadi poskušajo rešiti s tem, da podvzamejo kake akcije v zunanji politiki. Toda Amerikanci menijo, da Vzhodna Nemčija dela po poveljih iz Moskve. Ne morejo pa protestirati zaradi samo-lastncga podviga pri vzhodnonemški vladi, ker doslej sploh niso priznali njen obstoj. Zaradi tega pošlje ameriški državni predsednik ostro protestno noto v Moskvo, v kateri zahteva od sovjetske vlade, da svoje podložnike bolj trdno drži na brzdih ter izjavi, da bodo Združene države z vsemi silami in z vso odločnostjo branile svoje pravice v zapad-ncm Berlinu. Na nesrečo pa je sovjetski ministrski predsednik po odpošiljatvi a še pred dospetjem ameriškega protesta v Moskvo obsodil vzhodnonemško početje. Ko nato prejme ameriško noto, misli, da ga hočejo Amerikanci ponižati. Iz prestižnih razlogov odgovori s še ostrejšo noto. Nato naznani ameriški predsednik, da mu ne ostane nič drugega, kot da mobilizira ameriško vojaško središče globoko v apalaških gorah. Sovjeti tudi mobilizirajo. Vojna je tik pred vrati. Baš ameriški predsednik v telefonskem razgovoru z britanskim ministrskim predsednikom razpravlja o položaju, pride nenadoma vest iz letalskega oporišča Omaha, da so tainošnji radarski aparati naznanili bližanjc sovjetskih raket. Ameriški predsednik prekine razgovor in dvigne roko, da pritisne na usodni gumb... Je to poročilo o dogodku, ki se ni zgodil, a bi se utegnil zgoditi dandanes, ko si stojita nasproti dva orjaška, do zob oborožena tabora, zapadni im vzhodni. Zgodovina nas uči, da je zgrešena kalkulacija bila eden izmed najpogostejših vzrokov vojn. Vojna namreč izbruhne najlaglje takrat, kadar med dvema približno enako-močnima nasprotnikoma eden pride do zaključka, da ga drugi misli napasti, in ga hoče prehiteti tako, da sam začne z napadom, ali pa kadar eden misli, da je on tako močan, da more drugega premagati. Svet je razdeljen v dva tabora... Moderna- tehnika je izdelala celo vrsto novih kompliciranih in strašnih bojnih sredstev. Zaradi tega je ocenjevanje vojaške moči danes še mnogo težje kot je bilo v preteklosti. Tako imajo Sovjeti premoč v daljnometnih raketah, Amerikanci pa v letalstvu in oporiščih, ki kot venec obkrožajo sovjetski imerij v Evropi in Aziji. Amerika si je v Atlantskem paktu skovala učinkovito zavezniško obrambno silo, Sovjetska zveza pa razpolaga v Varšavskem paktu tudi z dobro oboroženo vojsko, katere številčne moči in udarne sile nihče točno ne pozna. Kljub skrajni oborožitvi pa ne Sovjetska zveza in ne Združene države ne nameravajo začeti kake nove svetovne vojne za odločitev velikanske bitke med njima za zmago svobode ali suženjstva. Obe se zavedata, in z. njima vsi količkaj normalni in humani ljudje na svetu, da bi dandanes bila svetovna vojna katastrofa za vse človeštvo, brez ozira na to, kdo bi jo zmagal. Vsak izmed obeh taborov razpolaga danes s tako obilico pošastnih uničevalnih sredstev, da bi mogel pred svojim porazom prizadejati z, atomskimi in vodikovimi bombami, ki bi jih tisoči raket in letal natrosili na nasprotnikovo ozemlje, tako škodo, da bi ob koncu vojne ostale maloštevilnim preživelim, bodisi v zmagovitem bodisi v premaganem taboru, le ruševine. ... v ..hladni vojni" Petnajst let po svetovni vojni, ki jo je sprožil brezmejno napulili trinog Hitler uidi na temelju zmotne kalkulacije — so danes rane vojne v glavnem zaceljene in jioleg Amerike se tudi Evropa ziblje v materialnem blagostanju, kot ga št' ni bilo. Blagostanje,*ki je zrastlo iz razvalin Hitlerjeve vojne po zaslugi milijonov pridnih rok in podjetnega iznajdljivega človeškega duha, ki je na polju tehnike dosegel ne-s-luten napredek ter človeštvu olajšal delo in življenje. Toda ta tehnični genij člo- veštvu ni mogel dati miru in uživanje teh dobrot moti težka negotovost. Iz druge svetovne vojne je vstala na vzhodu boljševiška Rusija kot svetovna sila prvega reda, ki stremi v imenu komunistične ideje za gospostvom nad svetom, podobno kot nekdaj Hitler. Preko sredine Evrope gre »železni zastor«, ki loči svobodni zapadni svet pod vodstvom Združenih držav, od komunističnega bloka. v_ Ker zdrava pamet zasedaj odsvetuje rešitev tega nasprotja med obema svetovnima taboroma z atomsko in raketno vojno, poskuša en tabor drugega oslabiti z vsemi drugimi sredstvi. Tudi minulo leto je bilo leto »hladne vojne«, ki se je odigravalo na posameznih točkah, kjer je eden ali drugi tabor bil baš šibek, kar je nasprotnik skušal takoj izkoristiti, če ta krajevna ognjišča »hladne vojne« povežemo, nastane in reža, ki zajame ves svet. Spričo modernih prometnih in obveščevalnih sredstev je naš veliki planet postal majhen in postaja vedno manjši, človek danes brzi v letalih z nadzvočno hitrostjo in če leti od vzhoda proti zapadu, je hitrejši kot ura. Če se usedete ob 7. uri zvečer krajevnega časa na reakcijsko potniško letalo v Amsterdamu v Evropi, ste ob šestih zvečer krajevnega časa istega dne v New Vorku v Ameriki. Tekma za vsemirie človek pa je posegel letos še globlje v vsemirje. Sovjetska zveza je poslala v vesolje 4 «vsemirske ladje«, Združene države pa so izstrelile vrsto umetnih lun, ki so krožile po vsemirju okoli zemlje, lune in sonce in sporočale na zemljo obilico podatkov o doslej neznanih daljah stvarstva. Sovjetom je uspelo prvič z raketo zadeti luno in eden izmed njihovih satelitov je prvikrat fotografiral hrbtno stran lune, ki je še ni ugledalo človeško oko. Fotografije so pokazale, da je nam zakrita stran lune prav tako pusta in prazna, kot ona, ki jo človeštvo gleda že tisočletja. Amerikanci in Rusi so poslali z raketami v vsemirje prve živali, ki so polet dobro prestale. 1 oda glavna tekma med obema orjakoma je v tem, kdo bo prvi človek v vsemirju: Rus ali Amerikanec. Sovjeti so sicer poslali v vsemirje štiri vsemirske ladje, nekatere so imele na krovu tudi živali. Toda v razliko z raketami sc je doslej le ena vse-mirska ladja vrnila nazaj na zemljo, druge pa so zgorele. Dokler ne rešijo zanesljivo vprašanje povratka iz vsemirja, seveda ne morejo poslati v vsemirje človeka. Kljub trenutnim neuspehom pa izgleda, da se vendarle z. naglimi koraki bliža dan, ko bo prvi človek prestopil prag brezdanjega skrivnostnega vesoljstva in se tudi vrnil nazaj na zemljo. Oboroževalna tekma na zemlji Tekma za vsemirje pa ima tudi vojaški pomen na zemlji. Sovjetske rakete na dolge proge je pa m reč tudi moč uporabiti za prenos atomskih bomb kamorkoli na zemlji. Amerikanci so se bolj osredotočili na /a pri prostega človeka manj vidne podvige. Njihove raziskovalne rakete sicer ne lete tako daleč kot ruske, so zato pa bolj precizne. Oni se ne obotavljajo naznanjati tudi svojih neuspehov. Pa tudi pri Sovjetih ne uspejo vsi poskusi, vendar se to zve le po stranpoteh. Tako je v novembru bila nenadoma objavljena smrt poveljnika sovjetskih raketnih čet in nekaj desetin višjih častnikov raketne stroke, ki so vsi našli smrt »pri izpolnjevanju dolžnosti«. Vesti iz privatnih virov poročajo, da so našli smrt pri neuspeli izstrelitvi nove vsemirske ladje. Po drugi strani pa so se Amerikanci lotili s tiho a zelo veliko vrnemo raziskava-nja neznanih predelov naše zemlje. Med temi je bilo sovjetsko državno ozemlje doslej s sedmimi ključi zaprta skrivnost. Toda I. maja je bilo pri Sverdlovsku sestreljeno neznano tuje letalo, za katerega se je pozneje izkazalo, da je bilo ameriško. Ujet je bil tudi njegov pilot Povvers, ki je poleni s svojimi izpovedmi razgalil vohunsko podjetje, ki nima para v zgodovini. Med tem ko so si Sovjeti ogledovali prazno hrbtno stran lune, je posebna enota ameriškega letalstva temeljito »raziskala« in prcfotografirala vso Sovjetsko zvezo. Vmerikanoi so bili namreč izdelali poseb- na letala, ki so plula v velikih višinah, tako, da ga ni moglo doseči nobeno obrambno orožje s tal. Le zaradi neke tehnične napake se je Povversovo letalo moralo spustiti niže in tako prišlo v dosego svojetske protiletalske obrambe. Bila so ta letala opremljena z zelo občutljivimi fotografskimi aparati. Ta letala so se že leta sprehajala nemoteno nad Sovjetsko zvezo in prebrskale tudi njene najbolj skrite kotičke. Med drugim so našla vsa svojetska izstrelišča za daljnometne rakete. Se razume, da so te fotografije bile mnogo bolj interesantne kot hrbtna stran lune. Nezaupanje preprečilo spravo Vso leto smo vam, dragi bralci, iz tedna v teden tolmačili politično dogajanje, ki je vse bilo v znamenju tega edinstvenega dvoboja med obema svetovnima orjakoma. Ker je bil direkten spopad izključen, so se njuna prizadevanja predvsem osredotočila na države in ozemlja, ki niso bila neposredno vključena v eden ali, drugi tabor ter poskušala nanje razširjati svoj vpliv, da si tako ustvari ugodnejše izhotliščne položaje za dokončni obračun. Ni seveda manjkalo poskusov sprave, kajti sedanja oboroževalna tekma na svetu najbolj grozostašna nesmisel, kar jih pozna svetovna zgodovina. Oba tabora mrzlično izdelujeta strahotna uničevalna orožja, ki jih — vsaj po zdravi pameti sodeč — ne bi smela nikdar uporabiti. Izdelujeta nekaj, kar ni za nobeno razsodno rabo, stane pa ogromno. Toda vsa pogajanja 0 razorožitvi, bodisi atomski razgovori in nato pogajanja deseterice velesil v Ženevi v minulem poletju, bodisi kasneje pri Združenih narodih v New Vorku, so se izjalovili, kajti eden ne zaupa drugemu. Zapadni in vzhodni blok glasno izjavljata, da sta pripravljena izvesti popolno razorožitev, ter uvesti mednarodno kontrolo. Sovjetska zveza je predlagala, da je treba najprej izvesti razorožitev, potem bi se pa naj naprej mirno pogovarjali o kontroli. 1 o bi praktično pomenilo, da bi morale Združene države odpoklicati svoje vojske iz Evrope in Daljnega Vzhoda ter opustiti svoja vojaška oporišča v Evropi, Afriki in Aziji, ki so zasedaj edino učinkovito pro-tiorožje proti sovjetskim daljnometnim raketam iz.strelišč daleč v notranjosti Sovjetske zveze. Proti temu pa predlaga Za-pad, da se je treba najprej pogovoriti o mednarodni kontroli razorožitve in to tudi upoštevati, nato postopoma izvesti razorožitev. Sovjetska zveza smatra ta predlog le za nov poskus zapadnega vohunstva. Kljub javnemu obsojanju tega načina poizvedovanja, se ga pa na tihem tudi sama prav rada in zelo spretno poslužuje, kar pričajo izgoni cele vrste sovjetskih diplomatov, ne le iz Združenih držav, ampak celo iz Švice in raznih drugih nevtralnih dežel. Mnogo si je človeštvo tudi obetalo od že v letu 1959 napovedanega »vrhunskega sestanka« v Parizu. Toda v cvetnem maju, ko so se v sijajno francosko prestolnico ob Seni vsedli za okroglo mizo štirje najmogočnejši možje na svetu, ameriški državni predsednik Eisenhower, sovjetski ministrski predsednik Hruščev, britanski premier McMillan in francoski državni predsednik De Gaule, so se takoj skregali in razšli. Hruščev je ostro zahteval, da se Eisen-hower opraviči zaradi vohunskih ameriških poletov nad Sovjetsko zvezo, Eisen-hower pa je smatral, da ga hoče s tem ponižali in je to zahtevo še ostreje odklonil, češ tla naj najprej Sovjetska zveza neha vohuniti, potem pa obsoja druge. Tako tudi sestanek najmogočnejših mož na svetu ni mogel človeštvu povrniti miru. Razpoke v obeh blokih Napačno pa bi bilo preveč enostavno smatrati oba svetovna bloka kot kamnito trdne stavbe. Nasprotno, oba imata svoje slabosti in morda so prav te pripomogle, da se v minulem letu »hladna« vojna ni spremenila v strašno atomsko klanje. Zapadni blok temelji na prostovoljni skupnosti interesov, a če po pravici povemo, ni nastal toliko zaradi skupnih idej o svobodi in demokraciji, temveč' iz strahu pred napadalnostjo komunizma, ki — zasedaj še — pod vodstvom Sovjetske zveze hoče zavojščiti svet. Kadar koli je komunizem na kateri koli točki svetovne pozor-nice hladne vojne postal napadalnejši, bodisi v Evropi zaradi Berlina, bodisi v južni Koreji, bodisi pri kitajskih posegih proti Indiji, je sprožil reakcijo prizadetih sil v drugem taboru, da so se še bolj strnile. Tako je Atlantski pakt bil vselej najmočnejši takrat, kadar je Sovjetska zveza začela močneje rovariti pri Berlinu. Največja odlika Zapada je vprav v njegovi svobodi, je pa to tudi njegova največja šibkost, kajti čim se komunizem nekoliko umiri, začnejo posamezne države, posebno v Zapadni Evropi zasledovati z večjo vnemo lastne cilje, seveda na škodo . skupnih. Vendar se je doslej posrečilo, v glavnem to skupnost ohraniti. V minulem letu je Zapad tudi trla negotovost ameriške zunanje politike. Poslovna doba predsednika Eisenhoverja je šla proti koncu in ustava mu je prepovedovala ponovno (tretjo) kandidaturo. Zato njegova vlada ni mogla voditi kake dolgoročne politike in prevzemati obveznosti za daljša razdobja. To šibkost je Sovjetska zveza do konca izkoristila, kajti s tem je bil zapadni blok brez odločnega vodstva. Vendar kakih odločilnih uspehov ni mogla doseči in to iz vzrokov, ki kore-ninijo deloma v notranjih težavah komunističnega bloka samega. V januarju prevzame v roke vladno krmilo Združenih držav novoizvoljeni, mladi, komaj 44-letni predsednik Kennedy, ki si bo mogel postaviti cilje za vso naslednjo poslovno dobo. Prvič v zgodovini Združenih držav, ki so povečini protestantske, je prišel na najvišje mesto katoličan. Moskva in Peking: prikrit prepir Na Vzhodu nimajo skrbi zaradi samostojne politike posameznih članic Sovjetskega bloka, kajti tam držav-članic ne druži samo komunistična ideologija, temveč tudi vojaška in gospodarska premoč Sovjetske zveze. Vzhodnoevropski sateliti morajo enostavno ubogati, ker imajo (kot Poljska, Madžarska in Vzhodna Nemčija, v lastni deželi močne sovjetske čete), ali pa so zaradi geografske bližine v hitrem dosegu močne sovjetske oborožene roke. Le Jugoslaviji je uspelo, da je po izključitvi iz Kominforma ohranila svojo samostojnost, ki jo pa uporablja za to, da jo po »svoji poti« ubira proti uresničitvi po mnenju njenih oblastnikov »edino pravega« komunizma in to pot finansira - Zapad. V komunističnem taboru pa se vedno bolj uveljavlja Kitajska in zahteva svoj delež pri vodstvu svetovnega komunizma. Dokler je živel Stalin, je s svojo jekleno pestjo držal v pokorščini vse. On je tudi slutil, kaj prihaja in kitajskih komunistov ni nikdar podpiral. Kljub temu pa je Mao Tse Tung zmagal, vendar je zaradi izčrpanosti po večdesetletni državljanski vojni moral biti pokoren gospodarju v Kremlju. Ko pa je ta umrl, njegovi nasledniki niso imeli — predvsem zaradi medsebojne borbe za dediščino po Stalinu — več toliko moči kot njihov vzornik, po drugi strani je pa kitajskim oblastnikom z Mao Tse Tungom na čelu uspelo, da so s krutim terorjem in izžemanjem ljudstva svojo oblast utrdili. Podtalna nasprotja med komunističnimi bratci so bila vidna že več let, v minulem letu pa je prišlo do napol odprtega spora med Moskvo in Pekingom. V časopisju velja spor kot ideološki, toda to je samo del resnice. Dočim Moskva meni, da je »koeksistenca« med »kapitalizmom« in komunizmom možna in da do atomske vojne ne sme priti, ker bi ta pomenila katastrofo za vse, pa pravijo bojaželjni Kitajci, sklicujoč se na to, kar je kot več kot pred 50 leti učil oče komunizma, nemški žid Manc, da je vojna med »socializmom«, ki komunisti imenujejo svoj nauk, in »kapitalizmom«, kot oni imenujejo zapadno demokracijo, neizbežna, in da jo je treba izbojevati z vsemi sredstvi, tudi z atomskimi bombami in raketami, do končne zmage. Šele potem pride na vrsto — razorožitev. Eden izmeti vzrokov za tako kitajsko mnenje je račun, da bi v primeru atomske vojne Kitajska utrpela sorazmerno manj škode kot Amerika, Zapadna Evropa in Evropska Rusija. Ti predeli so namreč visoko industrializirani in je prebivalstvo povečini osredotočeno v bogatih mestih in industrijskih naseljih. Po drugi strani pa na Kitajskem večina prebivalstva živi raztreseno na podeželju. Atomske bombe, ki bi padle na Kitajsko, bi napadalce mnogo več stale, kot bi znašala škoda, ki bi jih povzročile. Tudi človeške izgube bi zaradi ZA MLADINO IN PROSVETO PRIPRAVLJAMO NOVO IGRO ... Veliko dejanje viteza naših dni... Zgodba viteza današnjih dni je resnična in pretresljiva zgodba iz časa zadnje vojne. Dogodilo se je na Poljskem, kjer je padlo na milijone žrtev nacističnega divjanja. Da so prav v tej deželi Hitlerjeve tolpe tako razsajale, je bil vzrok v tem, ker poljsko ljudstvo svojo preizkušeno domovino neizmerno ljubi in ker si je Čen-stohovsko Marijo izbralo za kraljico. Med neštetimi mučenci poljske zemlje je po vsem svetu zaslovela zgodba Maksa Kolbe. Iz revne, a verne družine je bil. Za svojim bratom je tudi on vstopil v minoritski samostan. Goreče je ljubil Kraljico Poljske — Čenstohovsko črno Marijo. Zlahka se je odločil, da postane redovnik in duhovnik. Prvi uspehi Študije je šel izpopolnjevat na gregorijansko univerzo v Rimu, kjer si je pridobil dva doktorata. Po vrnitvi v domovino je začel uporabljati svoje velike zmožnosti ljubljene domovine in njene čenstohov-ske Kraljice. Organiziral je z velikimi uspehi fante »Viteze Marijine«. Njihovo glasilo, ki ga je kmalu tiskal v milijonski nakladi, zgovorno priča o razmahu tega mladinskega pokreta pred drugo svetovno vojno. Za to podjetje je zgradil moderno tiskarno, v kateri je izdajal še dnevnik s 300.000 naklade, poleg pa je ustanovil še lastno radio-postajo. Vse podjetje je tvorilo celo naselje; saj je bilo v njem zaposlenih nad 700 delovnih moči. V tem cvetočem stanju je to akcijo zajela druga svetovna vojna. Ko so septembra 1939 začele deževati nemške granate, je bil Niepokalamow, kjer je bila Kolbova tiskarna, spremenjena v vojaški lazaret. Le nekaj njegovih sodelavcev je ostalo v kraju, med njimi tudi Kolbe sam. Nemške zasedbene oblasti so mu po kratki kon-finaciji zopet prepustile tiskarno in mu dovolile, da sme izdajati skromen tednik. Toda izšla je samo ena številka. V njej je namreč Kolbe neustrašeno zapisal: »Nobena sila na svetu ne more resnice spremeniti. Mi moremo samo eno, jo iskati, jo najti in po njej svoje življenje uravnati!« To je bilo dovolj. Nemška oblast je v teh besedah že videla svojo obsodbo. Brutalno nastopanje Dne 17. februarja 1941 je pridrdral pred njegovo naselje policijski voz. Odrezano prusaško povelje se je glasilo: »Pater Kolbe!« Ko se pater Kolbe prikaže, mu izbruha v pozdrav poveljnik cele litanije naj-grših psovk. Nato ga vpraša: »Ali veruješ v Kristusa?« — »Verujem!«, odgovori krepko in veselo. Že dobi tako po ustih, da se je opotekel in se mu je ulila kri. — »Ali še vedno veruješ v Kristusa?« ga vpraša ■ drugič. »O, še vedno,« se oglasi odločen odgovor. Tedaj prileti drugi, še besnejši udarec, med strašno kletvijo. — »Ali tudi zdaj še veruješ?« ga v tretjič vpraša. — »Še,« se znova glasi odgovor. Sedaj se poveljnik kot besna zver vrže nanj in ga začne z rokami in nogami neusmiljeno obdelovati, dokler ni kot mrtev obležal. Prepeljali so ga v okrajne zapore. Dne 28. maja je bil z drugimi zaznamovanimi v plombiranem železniškem vozu prepeljan v Oswiecin (Auschw!tz) v tako zvano taborišče »smrti zapisanih«. Kaj se je tu godilo z njim in z njegovimi tovariši, je skrivnost človeške hudobije. Nobena žival ne more tako postopati s svojimi žrtvami, človeku se lasje ježijo, ko to samo bere. Le čuditi se je, da še niso vpričo teh grozodejstev nemške žene na ves kulturni svet naslovile proglas obsodbe: »Sram nas je, da so nemške matere rodile take sinove!« I /. s t r a d a 1 n i bunker 30. julija se je nekemu jetniku posrečilo pobegniti iz tega pekla. Njegovi tovariši v baraki so takoj vedeli, kakšne bodo posledice: dvajset jih bo moralo v »iz-stradalni bunker«, kjer bodo od lakote poginili. Tisto noč ni nihče v baraki spal. Streli strojnic in obupni kriki mučenih so jim udarjali na ušesa. Pater Kolbe je celo noč spovedoval, tolažil in bodril kandidate smrti. Drugo jutro pride taboriščni komandant in s satanskim zadovoljstvom gleda preplašene jetnike. Naznani jim, da pobeglega jetnika niso našli; deset od njih naj bo pripravljenih na odhod v izstradal-ni bunker, da se spogledajo s smrtjo. Tokrat po milosti samo deset; če se pa primer ponovi, jih bo moralo dvajset neiz- Ali veš, na kaj mora paziti režiser? Kako se lotiti priprave za igro? Temeljni kamen za uspešno odrsko nastopanje. Nastopil je čas, ko znova oživijo naše igralske družine in pripravljajo za Mi-klavževanje, za Božič in za predpust primerne prireditve. Zopet bodo prosv. društva uprizarjala igre iz bogate zakladnice slovenske dramatike in tako pripravila ljudem po naših farah mnogo lepega in koristnega »v pouk in zabavo«. Bi morda kdo mislil, da je pripraviti lepo igro nekaj enostavnega in lahkega. Bil bi v veliki zmoti; kajti priprava dobrega igralskega nastopa zahteva mnogo sposobnosti, požrtvovalnosti in dobre volje. To troje morajo doprinesti prav vsi sodelujoči pri odrskem nastopu. Predvsem pa je potrebno, da ima igralska skupina dobrega igrskega vodjo, ki se mora pred vsemi odlikovati v imenovanih treh lastnostih. Uspeh igralskega nastopa v veliki meri zavisi od sposobnosti in spretnosti igrskega vodje. Zato omenimo nekaj predpogojev, katere mora igrski vodja ali režiser nujno upoštevati, še predno vlogo nameravanega dela razdeli igralcem. Predvsem si mora igrski vodja igro dobro osvojiti. Zato jo bo večkrat prebral, da ima celotno dejanje in njega razvoj jasno pred očmi. Pri tem bo najprej skušal dojeti, kaj je osnovna ideja igre in kaj je pisatelj hotel povedati z igro. Pri duhovni igri »Slehernik« je osnovna ideja izražena v odstavku: »Vse beži od človeka.,. prosno nastopiti to pot. Nato obide v vrsti stoječe in določi: ti... ti... ti... Žreb smrti... Tedaj nekdo od določenih pretresljivo vzdihne: »O moja žena in otroci!« A zveri, v kateri je zamrl vsak človeški čut, kaj takega ne gane ... Namesto kandidata smrti Pač pa je ganilo nekoga drugega, ki ni bil določen. Ta je izstopil iz vrste... Komandant je mislil, da ga namerava napasti. Zgrabil je revolver in zakričal, kaj naj to pomeni. A pred njim je mirno stal pater Kolbe. Prosil ga je, če bi smel namesto tega človeka on v bunker. To je komandanta prvi hip osupnilo, da ni vedel kaj storiti. Vpraša ga: »Namesto koga želiš umreti?« — Pater Kolbe pokaže tistega, ki je bridko vzdihnil, kaj bodo žena in otroci brez njega. — Komandant vpraša le njegova vera ga spremlja do groba in njegova krepost mu ostane na veke.« To osnovno misel igre, ki se mora prepletati skozi vse dejanje, je treba jasno izraziti in močno, vendar ne prisiljeno, podčrtati. To pride do izraza v višku igre kot na primer pri »Sleherniku«, ko ga zapuščajo Moč, Modrost, Lepota, Bogastvo; preostane mu le še Upanje, Vera in Krepost. Snov dobre igre mora biti vzeta iz življenja, ki ni rezultat slučajnosti, marveč ima vsak dogodek svoj vzrok. Na to vzročno zvezo igrskega dejanja mora režiser skrbno paziti in jo primerno poudarjati z vsemi igrskimi pripomočki (režija, scene-rija). Kakor v življenju srečujemo različne značaje ljudi, ki svoje posebnosti tudi na zunaj pokažejo v besedi in s celotnim nastopom, je isto treba prikazati tudi v igri. Moč igre je prav v tem prepletanju življenjskih vlog, katere pa ne smejo preiti v pretiravanje. Mnogokrat zavisi uspeh igre ravno od tega, ali je znal režiser pravilno prikazati karakteristiko značajev v igri. Biti si mora na jasnem predvsem v tem, ali spada igra v realistično vrsto, kakor so vse vrste svetnih iger, ali pa v stilno — liturgično, kamor spadajo duhovni miste-riji. Tako se bo resen igrski vodja lotil novega igrskega dela. Prav je, če si vsa dogajanja zapisuje v režiserski zvezek. Iz njega bo črpal snov za sistematično igrsko vodstvo in s tem bo postavil temeljni kamen za dobro izpeljano in uspešno podano igrsko delo. ponovno: »A zakaj hočeš v smrt mesto njega?« »Ker jaz nisem za nobeno rabo več, on je pa svoji družini še potreben!« Ledeno hladno je komandant odločil: »Ja!«... Nato je deset izbranih s patrom Maksom odšlo v bunker smrti. Tum so jih do golega slekli in potisnili v bunker brez hrane in pijače. A čudo! Iz bunkerja sc niso zaslišali kaki obupni klici, ampak pesem in srčna molitev. Ti glasovi so bili seveda vsak dan tišji. Dne 14. avgusta se je čul samo še tihi solo — viteza čenstohovske Kraljice — patra Kolbeja. Komandant je dal še istega dne bunker smrti odpreti in s karbolno brizgalno pomagal še njemu za drugimi na oni svet. Obrazi mučencev so kazali sledove strašnega smrtnega boja. Obličje patra Maksa Kolbe pa je bilo spokojno in svetniško ožarjeno. Trupla so sežgali in prah izročili vetru ... Lepo srečanje sotrudnikov „VERE IN DOMA" V nedeljo, 11. dec. popoldne, so se sestali v Mohorjevi hiši v Celovcu sotrudniki našega mesečnika »Vera in dom«. Pod spretnim vodstvom urednika č. g. Lovra Kasilja, ki je v zanimivi obliki povzel sodelovanje raznih naših literatov in sodelavcev v teku leta, je potekalo kramljanje in razmotrivanje o listu, ki se je priljubil mnogim našim družinam. Sotrudniki — nekateri od njih so prišli precej od daleč — so v debati pokazali razne odmeve na posamezne številke, stavljali svoje predloge in pomagali pri iskanju tistega načina, ki bi list naredil še zanimivejši in privlačnejši. Popoldne je kar hitro minilo in je bilo udeležencem le žal, da ta ali oni sotrudnik ni mogel priti na to adventno srečanje. Poudarjeno je bilo, da krog sotrudnikov noče ostati kak zaprti krog, ampak vabi še druge k sodelovanju. List bo stopil kmalu v novo leto — zadnja številka je v delu — in že zdaj v začetku bi bilo primerno, da se pridružijo sotrudnikom še drugi, zlasti mladi. Uredniku in pisateljem bo seveda v veliko zadovoljstvo, če bodo bralci in bralke list znova naročili in ga še razširili v to ali drugo hišo. To adventno kramljanje o novem letniku »Vere in doma« se je zaključilo z okusno malico v Mohorjevi gostinski sobi in vlilo udeležencem nove volje za sodelovanje in za delo za rast našega mesečnika. Še o novembrski številki Zadnjič smo menili le okvir ozir. uvodni članek predzadnje številke letošnjega letnika. Kaj prinaša list v drugih, nadaljnih sestavkih? Črtico „Bila je mrtva” je prispeval Boro Kosta-nek. To je močna zgodba današnjih dni s prav baladnim koncem. O zadnjih mesecih življenja ljubljene matere piše z veliko ljubeznijo Walter von Sanden. Prevajalec Lovro Kašelj je odlomek iz knjige „Das gute Land” izbral zato, ker je pisatelj nekaj let živel ob Habnarškem jezeru med Hodišami in škofičami. Jesensko razpoloženje v naravi in človeku izražajo lirske pesmi Milke Hartmanove in Nika Darle. Milka Hartmanova v pripovedni pesmi „Kašča” obuja spomine na starodavno poslopje žitne shrambe, ki je toliko rodovom shranjevala živež. Tokrat pesmica tudi zaključuje obširno epsko pesem o gradu „Levpi”. Grajska hči Bogomila je na materino željo poročila tujca namesto domačina Matija. Trpeli so pod njim tlačani, trpela je pod njim ona, s sinom in materjo. Samo nebo je kaznovalo nezvestega in brezsrčnega graščaka. Grad z veseljaki vred se je pogreznil v brezno Levpa. Vsak v zvestobi dom naj brani, da svoj rod in stan ohrani — da ne bomo v ruševine pokopali domovine. Pisatelj Blaž Zaplaznik v povesti Marijine gore opisuje potovanje Marijinega kipa iz Beneške Slovenije na Koroško. Mladi rebrški grof Ulrik in že-neški grof Berthold sta šla ponj k puščavniku Ti-nacu. Doma so Mariji pripravili lep sprejem in sklenili, da se pred njo poročita dva grofovska para. Dr. Pavle Zablatnik nadaljuje razpravo o večnem popotniku Ahasverju. Ta ne more umreti, čeprav so ga že nesli med mrtve v katakombe, a tudi žrelo vulkana Etne ga izvrže. > Na zadnjih straneh je nekaj načelnih mislih za mladino, nasvetov za matere in kulturni obzornik. Za dolge zimske večere je dr. Janko Polanc pripravil zank in ugank. So prav primerno sredstvo za bistritev duha in osvežitev splošnega znanja. Mi, ki verujemo, pomislimo ob jaslicah na odgovornost, ki jo imamo za razširjeva-nje Kristusove blagovesti sredi današnjega sveta. Jožef Cardijn Sraka — pismonoša. Mnogo pisem prebivalcev francoske vasice Luxe zadnje čase ni prispelo na cilj, vendar pošta ni bila nič kriva. Neki vaščan je namreč zdaj videl srako, ki je med grmičevjem sedela na kupu pisem in jih cefrala s kljunom. Kmalu potem jo je nekdo zalotil, kako je s kiju nom (bezala pisma iz nabiralnika. Za dekleta in druge režirane) dekle Zgodba prezirane, uboge Marije je zelo žalostna, a jo marsikatero dekle tudi samo doživi. Zapisal jo je prijatelj mladine W. Foerster in se takole glasi: Nekoč se je spotoma ustavil v ruski vasi francoski trgovec. Obljubil je revnemu dekletu, da se bo z njo poročil in ji je prigovarjal, naj gre z njim v tujino. Dala se je preslepiti in naskrivaj odšla z njim. Med potjo jo je pa pustil na cedilu in brez nje odpotoval po svetu. Tako se je brez denarja priberačila do domačih krajev; potovati je morala cele dni in prišla končno vsa trudna in lačna ter razcapana domov. Mati je ravnala z njo, kakor da je malopridnica. Ponoči jo je tenko oblečeno dala spat v mrzlo vežo in zanjo ni imela nobene prijazne besede več. Nedolgo potem je mati zbolela in čez nekaj dni umrla. Ko je duhovnik blagoslavljal krsto, je rekel vpričo vse občine: »Taie je kriva — žalost nad tako hčerjo je spravila mater pod zemljo.« če so se je že prej vsi ogibali in jo odrivali vstran, je bilo zdaj še huje. Nihče je več ni maral vzeti v delo. In če so jo videli otroci, so jo obmetavali s kamni in se ji na glas rogali. Nazadnje ji je dovolil neki pastir, da mu je pomagala na paši, in je zato delil z njo svojo hrano. Bila je pa že jetična in je hodila le še s težavo. Zato je bilo kar hudo videti, ko je bežala pred otroki, ki so se krohotaj e podili za njo, brž ko so jo zagledali. Vse to je opazil plemenit mož, ki je živel blizu vasi. Zelo sc mu je smililo ubo- go dekle in sklenil je, da ji pomaga. Ko so jo otroci spet obmetavali *s kamenjem in psovkami, jim je zastavil pot in rekel: »Ali slišite, otroci, poslušajte malo, nekaj vam bom povedal!« Popeljal jih je ob rob gozda v gosto senco, kjer jim je začel razlagati, kako je Marija nesrečna, kako hudo pokoro dela za svojo lahkomiselnost, kako podlo je tujec ravnal z njo in da ne bo več dolgo živela. Otroci so poslušali in strmeli; saj jim tega ni doslej še nihče povedal; govorili so samo, kako je Marija hudobna in pokvarjena. Odslej so bili otroci kakor spremenjeni. Spoznali so Marijino trpljenje. Fantje so jo ^pozdravljali in ji prinašali živil, dekleta so hodile k njej in ji govorile: »Kako rade te imamo...« Vsa srečna je bila ubožica in kar ni vedela, kako se je vse to zgodilo. In ko je čez štiri tedne umrla, ni bilo na njenem obličju nki sledi več kakega obupa. Ležala je na preprosti postelji, vsa ožarjena od sreče in miru; v rokah je imela poslednje rože, ki so jih ji prinesla dekleta. Marsikdo, ki ga je življenje bičalo in spravilo v obup, bi umrl prav tako spokojno, če bi le prišel kdo o pravem času in ljudem odprl oči, jim poln usmiljenja povedal zgodbo njegovega življenja ter povedal, kako zelo je umrli bil nesrečen. Koliko trpečih, zasmehovanih je morda tudi med nami, ki so podobni ubogi Mariji — torej ljudje, ki neznansko veliko trpijo in so užili prav tako neskončno malo radosti... Na poit po bližnjem Vzhodi Dr. I. H e y e r 2. Drugi dan smo se odpeljali iz Istanbula. Ko smo gledali skozi okno na romantični kraj ob Izmitskem zalivu, smo videli eno od najrodovitnejših pokrajin Turčije, Izmitsko pokrajino in dolino reke Sa-karje. Nedaleč od Izmita je Sapanča-jeze-ro, ob katerem sem preteklo leto prebil svoj dopust. Kraj je znan po izredno dobrih in sončnih jabolkih in grozdju. Vlak se nato obrne proti jugu in polagoma zapušča te rodovitne kraje. Vije se vedno više v planine. Pokrajina je podobna Bosni; izgleda kot na progi med Sarajevom in Ustipračo-Goraždom. Vlak se je povzpel že precej visoko mimo postaj Birlecik, B6zuyuk, kjer pokrajina ni več rodovitna, ko krene proti Eski-sehir je večje mesto; pri njem zavije pro-lica tega kraja ima značaj stepe. Redko je videti kako drevo. Ob kočah so vrtički, dalje pašniki in kamnita površina. Eski-šebir je večje mesto; pri njem zavije proga proti kraju Konya in Eregli, v južne kraje Anatolske doline. Nas je vlak potegnil do Ankare, prestolnice Turčije, kamor smo prispeli zvečer. Na postaji v Ankari so se vagoni napol-nili nastala je gneča, da ni bilo mogoče misliti na Spanje. Ker je vožnja po turških železnicah zelo poceni, ljudje mnogo potujejo. Na azijskem področju Turčije imajo železnice trirazredne vagone. Vendar bi tretjega razreda tujim potnikom ne priporočal, ker se tam razvija pravo družinsko življenje Turkov, kot za časa stare Jugoslavije v vagonih četrtega razreda v Bosni ali Makedoniji. Kadar so okna zaprta,. ni mogoče spati, ker je zrak gost, da bi ga lahko rezal. Vlak je iz Ankare dalje hitel po pusti pokrajini, romantično obsijani z mesečino, proti jugu mimo Kaysari. Od časa do časa smo videli malo postajo, nekaj skromnih kočic, drugače je pa vse pusto in prazno, dokler se ne ustavi vlak na postaji Ulikšla, ki je razpotje na začetku pogorja Toros, skozi katerega vodi znamenita pot. la pot je znana i/ zgodovine, ker je po njej Aleksander Veliki vodil ..trške vojake, da osvoji Perzijo in del Indije. Po tej poti so korakali tudi križarji, da osvobode' Sveto deželo. Tudi stari Hetiti so po isti poti hodili na vojne pohode proti Egiptu. Tako je ta kraj videl mnoge zgodovinske dogodke. Vlak je drvel s pogorja naglo v ravnino. Vročina je narasla, ko smo prispeli v Ada-no, ki ni daleč od Tarza, rojstnega mesta sv. Pavla. Spet smo drveli dalje po progi proti Bagdadu, a na 'postaji Toprakkalc smo sc odcepili od glavne proge in se obrnili proti jugu. Na desni strani se je pokazala sinja gladina Sredozemskega morja, čvečer smo dospeli v Iskenderun, ki so (a dobili Turki v pretekli vojni od Sirije. :az in moj jugoslovanski kolega sva izsto-l'ila in najprej poskrbela za' prenočišče, lobila sva lepo sobo z balkonom in razgle- dom na morje ter separatno kopalnico. To je stalo 30 turških lir (1 lira = 3.— šil.). Ko sva si ogledovala mesto in se zanimala za vožnjo do sirske meje, so šoferji zahtevali velike vsote; najprej 150 lir, nato 100 lir, a drugi dan sva imela priložnost, da sva se zapeljala do tja s taksijem za 50 lir. V taksiju sta bila že dva študenta, ki sta se peljala ,na fakulteto v Bagdad, kjer sta študirala klasično filozofijo. Tako sva našla primerno družbo, s katero sva se prav dobro razumela, šofer je vozil z br-zino, ki je pri nas prepovedana, in tudi po serpentinah je švigal z neverjetnim zagonom. Vozili smo se po skoraj popolnoma nenaseljenih krajih mimo Amik-jeze-ra. Ko smo zagledali močne turške kasarne, smo sklepali, da se bližamo meji. V zadnjem selu Reyhaniya Smo še malo poju-žinali, da bi porabili svoj turški denar. Malo dalje pa smo že opazili železno pre-grajo, ki so jo zgradili 7'urki proti vSiri-ji. Videl sem že take železne zastore na češki, madžarski in bolgarski meji, a vse to je bilo zelo skromno proti temu, kar sem videl na turško-sirski meji. Opazil sem močne žice, kamnite karavle, okrepljene patrulje in od časa do časa tanke. Ko smo dospeli na turški blok, smo morali skozi kontrolo. Toda naprej ni bilo mogoče dobiti avta do sirskega bloka, ki je bil 5 km daleč. Tunizejci so bili pa do nas zelo gostoljubni; povabili so nas na kavo in obdarili s svojimi jestvinami. Kasneje je stopil pred nas neki kapetan saudsko-arab-ske armade. Ko je slišal, da sva iz Avstrije oziroma iz Jugoslavije, naju je začel obsipavati s cigaretami in naročal čaj za čajem. Pozneje sem na vsem potovanju opazil, da Arabci Jugoslovane zelo cenijo. Medtem je dospel tudi taksi za prevoz. Turški vojaki so odprli zapornice in kmalu smo bili na sirskem bloku. Mojega jugoslovanskega kolega so tam dobro poznali, ker je bil že večkrat na službenem potovanju po arabskih deželah. Po končani kontroli smo zopet čakali na taksi do Ha-leba, kamor smo prispeli malo po dvanajsti uri. (Dalje prihodnjič) Go en eLi eo e t Izkušnja nas uči, da čim lepša in finejša je cvetica, tem bolj rahločutna je in tem prej jo popari strupena slana. Zdi se mi, da je prav tako s človeškim življenjem. Koliko cvetočih, upa polnih bitij je plen neizprosne smrti, medtem ko starikavi in bolehavi ljudje pokašljujejo leta in leta. I aka cvetka je bil Zalokarjpv Ivan. Njegovemu spominu naj veljajo naslednje vrstice. Ivan je bil sin posestnika in mizarja. Ko je dovršil ljudske šole, je vstopil v očetovo delavnico ter se vrlo dobro izučil mizarske obrti. Že kot otrok je bil čudovito ljubek. Z leti pa je rasla njegova lepota in v devetnajstem letu je bil tako krasen mladenič, da ga je bilo veselje gledati. Bil je šibke, a precej velike in ravne postave. V obraz je bil podoben bolj cvetočemu dekletu kot mladeniču, kot sneg bela polt, rožna lica, rdeči ustnici, drobni zobje, vse mu je lepo pristajalo. Najlepše pa so bile njegove oči; iz niih je sijala nepokvarjenost, ki jo zaman iščemo pri večini mladine te starosti. V svojem dvajsetem letu se je Ivan strastno zaljubil v mojo nečakinjo Milko; toda bil je preboječ in presramcžiiiv, da bi ji razodel svojo 'ljubezen. Hodil je v posete k Milkinemu bratu in je bil sre-' čen, ako se je mogel tudi z Milko nekoliko pogovoriti. Milka je bila razumna deklica in je kmalu uganila, da Ivanovi, poseli veljajo več njej kakor bratu. Vedela je, da jo mladenič ljubi in obožava. Ko se je nekoč vendarle ojunačil ter ji razodel, kaj čuti zanjo, je bila že zdavnaj pripravljena na to. Mirno mu je odgovorila: »Ivan, mlad si še, stokrat si še premisliš!« »Nikakor ne!« se je rotil Ivan. »Ti si prva in zadnja, ki jo morem ljubiti. Za drugo ni prostora v mojem srcu!« »Ivan, tako govori vsak mladenič, stori pa drugače.« »Milka, nisem tak kakor so drugi. Ljubezen, ki jo čutim zate, ponesem v grob.« In tako je Ivan še dalje zahajal k Milki. Milka je bila glede ljubezenskih stvari precej hladna. Rada je sicer govorila z Ivanom, toda prav tako rada je kramljala z vsakim, ki je zahajal v hišo ter ji v bratovi družbi kratil dolge zimske večere. »Pri očetu in materi mi je tako prijetno,« je dejala večkrat, »in pa saj ni treba, da bi se morale vse pomožiti.« Ta njena hladnost je podnetila Ivana še bolj. Vedel je sicer, da bi osrečil najlepšo in najbogatejšo mladenko v župniji, ako bi ji ponudil roko in srce, toda kaj so ga brigale druge. Gorel je le za Milko, živel le zanjo ter bil strašno ljubosumen na vsakega, ki se je skušal le količkaj njej bližati. * Bilo je o vseh svetih. Nebo je bilo oblačno in redke sr- so padale na mno- žico, ki se jcjpit, .ar vsula iz farne cerkvg ter drla na pokopališče, da tamkaj ob ozaljšanih grobovih nekoliko pomoli za rajnke. Jaz sicer nisem imela še nikogar na pokopališču, ki hi mu bila dolžna okititi grob, vendar sem šla tja za drugimi. Zanimalo me je od nekdaj lepo petje in vedela sem, da na ta dan zapojo pevci na gro-beh ganljive žalostinke. 'Najprej so se vršile cerkvene ceremonije, tem je sledilo petje, potem me je ustavil tu pa tam kak znanec, tako da se je že večerilo, ko sem stopala s pokopališča. Tedaj pa me potreplje na ramo — Ivan. »Ali smem malo s teboj?« »Da, Ivan, prav veselilo me bo.« Šla sva počasi proti moji rojstni vasi, 'pomenkovanje se to in ono. Razume se, da je prišla na vrsto tudi Visoška kronika 21 ■ . D r . I v a n T a v č a r U rudijo jo je govorjenje, zatorej je nekoliko časa molčala. Videlo se mi je, da oče ni bil nič več zaspan, in vtis sem imel da je tukaj premišljeval. Ona je zopet pričela: »lirkrat smo hišo znova postavili, pa so jo n m zopet zapalili. Govorilo se je, da iščejo Švedi kakor cesarski vojake in da jih d»bro plačujejo. Zatorej se je mož odločil, iti v vojsko. Mene. in otroka je izročil \ varstvo dobremu sosedu, nakar je odrini. Dolgo časa ni bilo ničesar slišati o njan. Sosedje so šepetali, da je pozabil na-tre in na otroka. Taka vojna je namreč ne-tffniljena in v nji je dosti katoliških mož podivjalo, da so prestopili k Švedu ter se tako vojskovali proti lastni svoji veri.« Zopet je morala počivati, ker jo je nadlegovala sapa in ji je beseda zastajala. Potem je pripovedovala: »Pa se je le oglasil! Poslati mi je dal pismo, v katerem je bilo zapisano, da so ce sarski pri Ndrdlingenu dosegli veliko zmago, tla so na kosce razsekali [nav mno-g° protestantov in da so tudi ujeli precejšnje število švedskih generalov — upam, da so jih obesili po smrekah! — ter uplenili veliko hagaže in drugega blaga. S pismom mi je mož poslal denarja, da nisem bila več v breme svojim sosedom. Tudi pozneje mi je še pošiljal, da sem lahko izhajala. Po zanesljivih ljudeh mi je sporočil, da z vojne toliko prinese, da bomo sezidali in pokrili novo hišo, da nam ne bo treba živeti, kakor živi zverina po šumah.« Pretakala je solze. Ko se je oddahnila, je nadaljevala tako-le: »Ali vojni ni hotelo biti konca! Divjala je še deset ali štirinajst let, dokler se nista cesar in kraljica toliko sprijaznila, da sta se začela razgovarjati o miru. Res se je sklenil mir in vojska je hitela v svoje vaši. Marsikdo se ni povrnil, ker so njegove kosti obtičale ali na Saksonskem ali bogve kje. Mojega smo pričakovali, pa ga ni bilo od nikoder. Obupavala sem že, da ga nikdar več ne bo. Kar so nekega dne prinesli pastirji v vas novico, da leži na samotnem kraju gori v gozdovih truplo ubitega Šveda. Ne morem vam povedati, kako me je pri tej novici nekaj pretreslo, vedela nisem zakaj. Dospevši tja, kjer je ležal mrlič, smo vsi spoznali mojega moža! Ko so ga prevrnili in obrnili, je imel na hrbtu grdo rano, pri kateri je bilo odteklo njegovo življenje.« Plašno je gledal moj oče izpotl čela in neprenehoma je premikal prste na rokah, kii jih je bil položil čez mizo. »Tako so splavali,« je govorila Pasava-rica, »naši upi po vodi! Ostali smo berači in drugega upanja nisem imela, kakor upanje na svojega sina. Ko je dorastel, se je oženil z deklico poštenega imena. Pa Bog me je še vedno tepel! Prišla je bolezen in oglasila se je skoraj v vsaki hiši; v eni in drugi je pograbila vse, kar je bilo živega. Tudi sin in žena njegova sta morala umreti. Vse, kar sta mi zapustila, je bilo otroče, ki je komaj migalo z rokami in nogami. To otroče je bilo krščeno na ime svete Agate. In ta otrok se je zakopal tako globoko v mojo dušo, da sem ga raje imela, ko svoje lastno življenje! Ali mala Agata je hotela jesti in le jesti. Svojo staro mater je pognala po svetu, da je zbirala vinar za vinarjem, da je stradala, samo da nedolžni ni stradal. Nikar ne poprašuj, Polikarp, čemu me vrag goni po svetu, da se peham med vami! Pri vašem platnu se da še nekaj zaslužiti, in če bi bil ti na mojem mestu, bi ne delal drugače. Tudi ti bi brodil po svetu, da bi pristradal kos kruha otroku, če bi ti za sinom ne bilo ostalo drugega nego revno otroče!« Pograbila jo je jeza in pričela je preklinjati morilca svojega moža. »Stokrat bodi prekleta roka, ki mi je usmrtila moža! Če še živi, naj se mu suše udje in črvi naj ga žro pri živem telesu! Če pa je mrtev, naj tiči v tistem kotu pekla, ki je najbolj razbeljen, in hudičevi hlapci naj noč in dan vlečejo kožo z njega! Kako drugače bi bili živeli, da bi bila božja roka poprej zadavila tega morilca. Tako pa mora deklica služiti pri tujih. Milka. Ni mi zakrival svoje vroče ljubezni do nje, pač pa mi je tožil, da se ona vse premalo meni zanj. »Kaj praviš,« mi je dejal in uprl vame svoje modre oči, »ali me bo čakala?« »Bodi miren, Ivan, vem, da te Milka počaka. Ne omoži se prej, ne!« »Oj ti si teta njena, lahko govoriš dobro besedo zame pri njej, ubogala te bo.« »Da, Ivan, vse poskusim, le bodi brez skrbi!« Tako sem ga skušala potolažiti, kajti smilil se mi je zaljubljeni mladenič. Pred našo hišo sva se ločila. Še tisto zimo pa je začel Ivan bolehati, čutil je bolečine v križu in utrujenost v nogah. V začetku se ni dosti zmenil, toda ker ga je bolelo vedno huje, se je napotil k zdravniku, ki ga je natančno preiskal ter končno dognal, da bo treba operacije. Ivan je operacijo srečno prestal. Vendar mu je zdravnik strogo zabičil, naj skrbno pazi, kajti ta bolezen zelo rada vpliva na drob, kar je skusil že pri mnogih slučajih. Zdravnikove slutnje so se le prekmalu uresničile. Ivan se je nekaj časa počutil res bolje, a kmalu se mu je povrnila prejšnja slabost. Koliko so si prizadeli skrbni starši, da bi oteli ljubljenemu sinu življenje! Klicali so mu zdravnike, lečili ga z vsakovrstnimi zdravili, a zaman! Ivan je hiral in hiral. V bolezni sem ga večkrat obiskala, ga ■tolažila, kakor sem vedela. Iz njegovega govorjenja sem spoznala, da trdno upa, da še okreva. Ni čuda! Saj še onemogli starec, ki je sebi in drugim le še v nadlogo, nerad misli na smrt, kaj šele mladenič, ki si slika življenje še vse lepše kakor je v resnici! Najraje se je pomenkoval o Milki. Kljub svoji bolezni jo je vroče ljubil. »Kako se ti danes zdim?« me vpraša nekoč. '»Ivan, vedno boljši se mi zdiš. Mislim, da boš kmalu zopet čil in zdrav.« »No, to bo Milka gledala, ko po bolezni zopet stopim pred njo!« »I seveda, le glej, da ji napraviš kmalu to veselje!« »Mislim, da okrevam do tedaj, ko pojdem z drugimi fanti na nabor. To bo >-tri mesece.« »Oj, takrat ti pa napr.V' M pek, da ga boš vesel!« »če ga bo le hotelu?« »Bodi brez skrbi, Ivan! Imel boš njen šopek, noben drug!« In od veselja so mu zažarele oči... Taki so bili najini pogovori. Na njegovo željo ga je posetila večkrat tudi Milka, 'ki je imela za časa bolezni posebno sočutje do njega. Prinašala mu je sveže šopke, se šalila ž njim ter se trudila,na vse načine, da mu vsaj nekoliko osladi zadnje dneve. (Dalje na 12. str.) ESKIMI V SEVERNI ALASKI prosijo ameriško 'poštno upravo, naj jim spet dostavlja pisma s sanmi na pasjo vprego namesto z letali. Psi lahko vozijo ob vsakem vremenu, letala pa samo ob lepem, torej zelo poredko. četudi poštenih ljudeh! In jaz umiram v tujini, in Agate ni pri meni! Želela bi, da bi me prokleti ta človek videl v tem trenutku, ko toliko trpim in ko tako težko umiram! Vse je pokončal: moža, Agato in mene! Preklet bodi za vse večne čase! Pro-klet bo, ker ga preklinja vdova, ki umira!« Pri teh nekrščanskih besedah so se mi skoraj ježili na glavi lasje! Ko je nehala preklinjati, je vprašal oče — verjemite mi, da je bil bled ko sneg v zimi — nekako trepetaje: »Kje si pravzaprav doma, Pasaverica?« »Tista vas,« je zaječala, »se imenuje Eyrishouen.« Kakor bi ga zadela strela, sc je vzdignil Visočan in izza table na steni je izvlekel kup starih listin, katere je ondi spravljal, tlobro vedoč, da takih reči nihče ne ukrade. Te'listine je premetaval po mizi in iskal in iskal je, dokler mu ni obtičal med prsti star, umazan listič. S tega lističa je moral nekaj prav pazljivo brati, ker sta mu buljili pri tem očesi ko dve jabolki izpod čela. S svojim preklinjanjem si je bila Pasaverica olajšala dušo. Mirno in brez jeze je še to-le povedala: »Včeraj, ko sem hodila čez Gabrško goro tu-sem na Visoko, me je prehitela noč, tla nisem več prišla do človeškega selišča. 1960 - razburkano leto negotovega miru (Nadaljevanje s 5. strani) razpršenosti prebivalstva bile manjše kot v visokoindustrializiranih državah. In končno, Kitajcev je 600 milijonov. Sovjetska zveza pa šteje skupno le 200 milijonov ljudi. Po atomski vojni bi torej ostalo pri življenju mnogo več Kitajcev kot Rusov. Še tehtneji vzrok za kitajsko bojevitost pa je pomanjkanje zemlje za kitajsko prebivalstvo, ki se množi kot pri nas zajci. Računajo, da znaša vsakoletni prirastek 15 do 20 milijonov, približno toliko kot znaša celotno prebivalstvo Čehoslovaške. Pritisk odvisnega prebivalstva postaja vedno večji in Kitajci se z željnimi očmi ozirajo naokoli po novi, rodovitni zemlji. Zato so v minulem letu začeli na veliko naseljevati Kitajce v Tibetu ter posegli po redkonascljenih pokrajinah ob indijski meji. Toda najbolj obilni zalogaj imajo pred nosom, v sovjetski Sibiriji, ki je iz-vzemši nekaterih industrializiranih predelov, skorajda prazna. Vlada v Moskvi se te nevarnosti zaveda in zato z vsemi sredstvi priganja prebivalstvo iz evropske Rusije v Sibirijo »v deviške ipokrajine«. Toda ta notranja kolonizacija gre prepočasi naprej in na vzhodu se za hrbtom Sovjetske zveze dviga grozeča senca vsta-jajočega kitajskega orjaka. Zaenkrat je Sovjetski zvezi uspelo, da ohrani svojo vodilno vlogo v vzhodnem bloku, o čerrier priča nedavno zasedanje 80 komunističnih strank z vsega sveta — vesoljni zbor svetovnega komunizma — v Moskvi, šest tednov so se posvetovali za zaiprtimi vrati. Zaključno poročilo sicer poudarja slogo in edinost komunizma, toda obilica besedi je le odeja, ki skriva globok spor. Na zunaj je bila ohranjena sloga komunističnega tabora, toda prikrite razpoke so ostale in se niso nič zmanjšale. Ta notranji spor v komunizmu njegovo zunanjo udarno moč sicer zmanjšuje, vendar ostaja mednarodni komunizem slej ko prej prva nevarnost za svobodni svet. Razlika med kitajskimi in sovjetskimi komunisti glede njihovih namenov do svobodnega »veta je samo v metodi, načinu akcije, ne pa v končnem cilju, ki ostaja skupen ter isti: zasužnjenje vsega sveta v komunistični diktaturi. Afrika na svetovni nozornici Kljub tem notranjim nasprotjem pa je komunizem v minulem letu bil vsestransko napadalen. Posebno prozornost je posvečal Afriki. V letu 1960 je v Afriki 17 držav z nad 76 milijoni ljudi doseglo samostojnost. »Črni kontinent« stopa z velikimi koraki v svetovno politiko. V večini primerov, predvsem v nekdanjih britanskih kolonijah, je bil prehod izpod perutnic evropskega kolonialnega varuha v samostojnost izvršen brez posebnih težav, ker so Angleži pravočasno spoznali, da gre doba kolonialnega gospostva h koncu in domačinom vzgojili potrebno izobražen sivo ter tehnično osobje za samovlado. Isto velja v glavnem tudi za nekdanje francoske kolonije, razen za Alžir, kjer živi poleg 9 milijonov arabskih in berberskih domačinov okrog 1 mi- Blagoslovljenc božične praznike in srečno ter uspešno novo leto želi vsem odjemalcem, poslovnim in osebnim prijateljem Terezija-Franc Kušej TRGOVINA z mešanim blagom in tekstilijami lijon Francozov. Oni posedujejo najboljšo zemljo in uživajo izredne privelegije, od katerih se ne morajo ločiti. Že pred 6 leti so se domačini uprli in pol milijona najboljših francoskih čet doslej kljub uporabi najmodernejšega orožja in grozovitih 'metod, upora ni moglo zadušiti. Francozi nočejo spoznati, da je čas naših očetov mimo. Poklicali so na oblast vojnega junaka, generala De Ganila, v upanju, da on naredi v Alžiru red. Toda De Gaulle je spoznal, da kazalca časa ni moč zadržati in se pripravlja, da da Alžircem svobodo. Ali bodo Francozi sprejeli to pot, je veliko vprašanje. Kriza v Kongu, veliki in bogati nekdanji belgijski koloniji v osrčju Afrike je pokazala, kam vodi zgrešena kolonialna politika. Kongo je iz nekdanje cvetoče kolonije postal dežela nereda, kjer sedaj Združeni narodi z bolj malo uspeha skušajo rešiti, kar se da. Nemiri in revolucije, od Turčije na prehodu iz Evrope v Azijo, preko Vietnama in Laosa na Daljnem Vzhodu ter do Južne in Srednje Amerike pričajo, da na svetu ne vlada pravi mir. V teh primerih gre povečini za gospodarsko zaostale države, kjer je revščina, kot pravi komunistični nauk, najbolj rodovitna njiva za revolucijo. Bogati morajo pomagati revnim Takoj po koncu vojne so Združene države z veliko gospodarsko pomočjo tako-zvanim »Marshallovim planom« pomagale od vojne razdejani Evropi na noge in tako zaustavile prodiranje komunizma proti obalam Atlantika. Tudi nerazvite države, 'posebno mlade, potrebujejo obsežno gospodarsko pomoč, da uredijo svoje gospodarstvo ter dvignejo življensko raven prebivalstva in tako izpodnesejo tla širjenju komunizma. Toda danes gospodarska moč Amerike ne zadostuje več za to nalogo. Ta najbogatejša država, ki je še do pred dvema letoma podpirala ves svobodni svet, se je danes znašla sama v resnih denarnih težavah. Tudi pri Ameriki se je izkazalo, da ima vsak, še tako velik sod svoje dno. Se razjume, Združene države bi lahko takoj . uredile svoje plačilne težave, če bi ustavile pomoč zavezniškim državam, odpoklicale svoje vojake domov, toda s tem bi samo odprle vrata komunističnemu prodiranju in s tem priklicale nase tudi lastno pogubo. Vse kaže, da bo v novem letu morala tudi Za-padna Evropa, ki je znova dosegla blagostanje, prevzeti del ameriških bremen v svetovnem merilu. Minulo leto je bilo burno, večkrat se je nebo temno pooblačilo in svet je strahoma pričakoval groznega groma in strele. Toda bolj po božji milosti, kot po človeški modrosti smo bili obvarovani naj hujšega. Vesoljni zbor za edinost v Rimu Našega pregleda pa ne moremo zaključiti ne da bi omenili še priprave za vesoljni cerkveni zbor, ki ga je napovedal papež Janez XXIII., duhovni vodnik pol milijarde katoličanov po vsem svetu. Naloga tega vesoljnega zbora katolištva bi naj bila predvsem notranja preureditev organizacije katoliške Cerkve ustrezno sodobnim razmeram, obenem pa tudi ustvaritev pogojev za cerkveno zedinjenje ločenih kristjanov. Vprav duhovno zedinjenje vseh ljudi, ki verujejo v enega Boga je danes, ob napadalnosti komunizma, bolj potrebno kot kdajkoli prej, predvsem pa še spričo trpljenja naših sobratov pod komunizmom. Ti so svobodnemu svetu vsak dan v živo opozorilo, da strne svoje sile v obrambi svobode dn nje uveljavitvi po vsem svetu. Kajti pravica do svobode je po božji postavi prirojena vsem ljudem. Iniciativa papeža Janeza XXIII. je naletela na ugoden odmev tudi pri ločenih kristjanih. Ti ugodni -odmevi tudi pričajo, da naš notranje razklani svet predvsem potrebuje duhovne zbranosti in edinosti, ki mu je ne more nuditi noben tehnični izum in noben še tako visok življenjski standard. To velja za posameznike, pa tudi za narode. Svet je velik, toda moderna tehnika je njegove razdalje skrajšala. Ni pa znala zgraditi mostov od srca do srca, od človeka do človeka, od naroda do naroda. Ta notranji mir, ki je neobhodni pogoj zunanjega, političnega miru, bodo mogli dati sveti ljudje, oblastniki in podaniki, ki bodo prežeti z božično blagovestjo, kajti le tem velja naznanilo »Blagor ljudem na zemlji, ki so dobre volje«. OMac/aslooljea Oiažie in sr eh m notni ieio želi L. Maurer Lepo blago za obleke in perilo KLAGENFURT, ALTER PLATZ 35 Arborite Obloge za pohištvo (Mobelbelag) Prodaja za Koroško in Vzhodno Tirolsko Furnirja A. S c h n a b I CELOVEC, Bahnhofstrasse 381» Telefon 48-86 Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi vesele praznike in vse najboljše v novem letu 1961 lesna industrija J. Žagar CELOVEC - KLAGENFURT Rampenstrassc 15, tel. 29-08 Izdelava cementne strešne opeke Vesele božične praznike in srečno novci leto 1961 želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem PARNA PEKARNA , Stefan Katz CELOVEC - KLAGENFURT VVaidmannsdorf, Siebenhugelstr. 75 Vesele 'božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 1961 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem trgovina, s špecerijami in vini Matthaus Hafner & Co. Klagcnfurt, Volkennarkter Pl. 12 T e 1 e if o n 28-27 Vse najboljše želi za Božič in Novo leto sem svojim ccnj. odjemalcem KLAGENFURT, BURGGASE ZAHVALA Za mnoge lepe vence in cvetlice ter številno udeležbo na pogrebu našega ljubljenega, dobrega dn nepozabnega soproga in adoptivnega očeta, gospoda Vinka Groblacher posestnika v Deščicah se iz srca zahvaljujemo vsem od blizu dn daleč. Prav posebno zahvalo pa izrekamo prečastiti duhovščini, predvsem preč g. Petričiču iz št. lija ter preč g. Kuchlerju s Kostanj za iskrene in tolažilne besede na grobu našega dragega pokojnika, nadalje tudi g. Lovrencu Kramerju, predsedmiku Zveze slov. izseljencev, katere častni predsednik je bil pokojnik, ter g. Janku Ogrisu, zastopniku Zveze slov. organizacij, za 'poslovilne besede, zastopstvu Slov. gimnazije v Celovcu za udeležbo in cerkvenemu zboru iz Št. lija za pretresljive žalostinke. Deščice, v decembru 1960. Pavla Groblacher, soproga , Franc Groblacher, adpotivni sin JOSEF MAVERBRUGGER MOJSTER ZA KRITJE Z OPEKO IN SKRILJ EM Celovec-Klagcnfurt-VVest, Prinz-Eugen-Str. 3, tel. 42-76 Lasten kamnolom li/& Nadalje izvedba vseh eternitnih del po želji Allen vetehtien Kuuden und Tteundeu unsetet KaufUiiusev enibieieu rvir HERZLICHE \VEIHN ACHTSW O NSCH E und em ftohes und gluckliches Neues Jaht! KARNTENS GROSSTE KAUFHAUSER VILLACH - HAUPTPLATZ 14-22 Bltui&sl&aLfeji Oi&zie in srthte iiooo lete 1961 zeUjo : Zivinozdravnik Dr. SIMON JANAH KOTMARA VES Vsem izseljencem, prijateljem in znancem družina OJCL in GALLOB ZGORNJI BREG Družina Dr. JOŠKO TISCHLER CELOVEC ANTON in ADELA GRIL PLAZNICA TOMAŽ KOBAN ST. GANDOLF pri Kotmari vesi Vsem znancem in prijateljem družina KANCIJAN, pd. LESJAK ROBEŽ pri APAČAH Vsem faranom, znancem in prijateljem MIHAEL BARBIČ župnik v PECNICI Družina dipl. trg. JANKO URANK CELOVEC Družina JOŽEF LUŽNIK p. d. ROZAH v GALICIJI Cenjenim gostom, odjemalcem in znancem gostilna in trgovina MARIA PAULITSCH BELA pri Železni Kapli NIKO MARKTL župnik v ROŽEKU Svetnik Okrajne kmetijske zbornice v Velikovcu vsem odjemalcem in prodajalcem živine TOMAŽ DUMPELN1K STEBEN V PODJUNI JOŽEF ŠTIH župnik BILCOVS Vsem cenjenim odjemalcem in znancem družina URBAS VELIKOVEC Vsem cenjenim odjemalcem JOŽKO CIMŽAR trgovina z mešanim blagom KOTMARA VES Družina Vsem znancem in prijateljem TRATNIKOVA DRUŽINA LEDINCE Vsem gostom, znancem in sorodnikom GOSTILNA MOSTECNIK PODRAVLJE - FODERLACH ANTON KUCHLING župnik BISTRICA NA ZILJI Družina Dr. VINCENC ZIKULNIG CELOVEC Družina Dr. VALENTIN INZKO SVEČE v ROŽU Dr. VINKO ZWITTER ST. JAKOB v ROŽU Vsem cenj. odjemalcem in znancem TRGOVINA FRANC RAUTER ST. JAKOB V ROŽU DRUŽINA WEISS krojaštvo ST. JAN Z V ROŽU Sedanjim in bivšim faranom ANDREJ KAR1CELJ župnik ST. JAKOB V \ ROŽU Vsem odjemalcem in gostom trgovina, gostilna in mlin F. FRANK ST. JAKOB V ROŽU Znancem in izseljencem širom domovine Družina STICKER ST. PETER PRI ST. JAKOBU V ROŽU Znancem in odjemalcem KrojaStvo ANDREJ LAMPICHLER RADI8E DRUŽINA GREGORN DULE pri ŽITARI VESI Blagoslovljen Božič in milosti bogato novo leto želi vsem znancem doma in po svetu BALASSA JURIJ učitelj ST. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH Vsem znancem in prijateljem družina Jože URANK, pd. KAVH ENCELNA VES JOŽEF KOGLEK župnik V SKOCIJANU Vsem prijateljem in znancem doma in v tujini JANEZ SUKIČ provizor SMIKLAVŽ na DRAVI Blagoslov božji k svetim praznikom in v novem letu želi VAL. BRANDSTATTER prošt in dekan DOBRLA VES Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem DRUŽINA BISTRICN1K OBIRSKO DREVESNICA ing. MARKO POLZER ST. VID v Podjuni Vsem sorodnikom doma in znancem v Do-brli vesi želi obilo iskrenega božičnega veselja in blagoslova v novem letu RUDOLF SAFRAN administrator ST. STEFAN na ZILJI Vsem prijateljem in znancem vesele praz nikc in srečno novo leto družina ZERZER SVEČAH Mesarija FRANC ERLACH DOBJE pri BAŠKEM JEZERU DRUŽINA MIKLAW PODHOM pri DOBRLI VESI Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem DRUŽINA ZABLATNIK BILNJOVS MATEJ IGERC župnik na SUHI Družina ORAŽE, pd. KEŽAR LEPENA IVA in FRANC ZABAVNIK BRDO PRI ŠMOHORJU PETER OLIP lesni trgovec SELE Vsem sorodnikom in znancem družina JELEN, pd. VOLINA iz I.IBUČ Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in znancem moje trgovine in gostilne želita JOŽE in GRETI MALLE ST. LENARI' pod LJUBELJEM Družina OŠINA, pd. BAJDL LEPENA Vsem nekdanjim slovenskim izseljencem in drugim znancem URBAN in MARIJA OLIP SELE Vsem gostom iz Šmihela, Pliberka in okolice gostilna LJUDMILA MLINAR ŠMIHEL pri Pliberku Vsem cenjenim gostom in odjemalcem MIHA GABRIEL, pd. TIŠLER trgovina in gostilna ST. J ANŽ v ROŽU Družina MILLON1G GORJE NA ZILJI Vsem prijateljem in znancem ter sorodnikom doma in v Ameriki želi družina TRAMPUŽ, pd. BOŽIC DOB pri PLIBERKU Vesel Božič in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem DRUŽINA SMRTNIKOVA v KOR' PAH Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom ŽUPNI URAD POKRČE Prof. JOŽKO HUTTER z družino v GLOBASNICI LUDOVIK JANK župnik na RADISAH Vsem sedanjim in bivšim faranom, sobratom in bolnikom milostipolue praznike JOŽEF DOBERNIK župnik v GLINJAH Vsem cenjenim odjemalcem trgovina z mešanim blagom KAREL KOGOJ ŽELEZNA KAPLA Podružnica: SUHA-REBRCA Vsem faranom v St. liju, tudi katoliški mladini Železne Kaple, slovenski in nemški, ‘ in vsem Kapelčanom blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto LOVRO PETRIČU: provizor v ST. ILJU ob Dravi Častitim sestram v št. Rupertu in St. Jakobu, nekdanjim in sedanjim gojenkam, najinim botricam, prijateljicam in sorodnikom naj božični angeli še v novem letu pojo — to želita MARIČKA in VIDA LAJMIŠ SELE s§ ^ | i (Bla^&sl&oLf^it (Božič in soceno novo Uto 1961 želijo: I ^_____:__________ ^ Vsem izseljencem in znancem Družina KANCIJAN, pd. Zablačan APAČE Vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem gostilna SMERTNIK, pd. KOVAČ OBIRSKO Vsem cenjenim gostom in znancem GOSTILNA PRANGAR ZivfOTICE - BRNCA Vsem odjemalcem in znancem trafika AVGUŠTIN SAFRAN BILCOVS Vsem znancem in prijateljem družina ŠTERN, pd. PLESNIKAR v KORTAH MARTIN ŠKORJANC župnik v SVEČAH JOHAN KEŽAR grabljar HORCE PRI ST. VIDU V PODJUNI Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem širom domovine družina RUPIJEVA VELINJA VES Vsem svojim klientom in znancem želi vesel Božič in srečno novo leto DRUŽINA ARBEITSSTEIN PLIBERK Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina HARTMAN KLOPINJ TOMAŽ HOLMAR provizor na OBIRSKEM Vsem fantom in dekletom v župniji FARNA MLADINA v ST. JANŽU v ROŽU Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem krojaštvo Hilda in Aleksander KLAURA ŽELEZNA KAPLA, Tel. 236 Vsem cenjenam odjemalcem in znancem PETER HRIBERNIK mizar ŽIHPOLJE Vsem prijateljem in bralcem „Našcga ted-nika-Kronike” ALOJZIJA AICHHOLZER SMIKLAVŽ na DRAVI ŠTEFAN MESSNER župnik v ŽELEZNI KAPLI FRANC BRUMNIK župnik v KOTMARI VESI LEOPOLD KASSL kaplan v ŠMIHELU nad Pliberkom Družina UŽNIKOVA in KALIŠNIKOV A SELE Vsem cenjenim gostom, sorodnikom, znancem in prijateljem želi gostilna RASTOČNIK KOPRIVNA pri ŽELEZNI KAPLI if'M Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem ^ SCHMAUTZ JOSEF ij krojaški mojster & APAČE Vsej duhovščini in vernikom DEKANIJSKI URAD TINJE Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem druiina KARNIČAR, pd. VARH OBIRSKO Družina MEŠNIK, pd. ŽNEVK GORJE na ZILJI ■žSn Vsem svojim članom PROSVETNO DRUŠTVO »JEPA« llf LOČE ob BAŠKEM JEZERU Sorodnikom, znancem in prijateljem družina FELIKS HRIBAR pd. JEREB in FURIJAN OBIRSKO Vsem prijateljem in znancem po širnem svetu MARKTL ANDREJ s svojo ženo MARIJO DRVESA VES pri PLIBERKU Vsem faranom in znancem IGNAC ZUPAN župnik v ŽVABEKU Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem krojaštvo JERNEJ FRIEDRICH ŠMIHEL PRI PLIBERKU Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem HANS FRKOWITSCH krojaštvo VELIKOVEC Vsem odjemalcem, gostom, sorodnikom in prijateljem trgovina MARIJA KOFLER DOLNJA VES, Sraarjeta v Rožu Vsem obiskovalcem Soštarjevc gostilne ANA HUTTER GLOBASNICA NIKO KRIEGL in DRUŽINA ZAHOMEC Vsem bralcem »Našega tednika« in vsem zvestim Slovencem JANEZ SEVER, Cleveland, USA. Vsem prijateljem znancem in sorodnikom družina KOSMOVA na MAČAH pri SVEČAH K||j Vsem našim odjemalcem MICHEUZ igP trgovina ^ ŽELEZNA KAPLA |j|| Vsem znancem in prijateljem ^ družina LIENHARD M ZG. LIBUCE |------------------------------------- od odejo. Srce se mi je krčilo v bolesti, ko sem zrla ta upali, a še vedno lepi obraz. »Skoraj dvomim,« mi je dejal komaj slišno, »da bi še kdaj ozdravel.« »Ivan dragi, vse je še mogočel« »Torej še upaš?« »Zakaj bi ne upala? Mlad si in vse se lahko obrne na bolje.« Pogledal me je hvaležno s svojimi milimi očmi, potem pa je trudno zamižal. Zdelo se mi je, da spi, zato sem hotela oditi. Bila sem že pri vratih, a še enkrat sem se ozrla nanj v svesti, da ga vidim najbrž po-slednjikrat. Kake tri dni pozneje je prišla Milka k meni v vas. Zapletli sva se v najživahnejši pogovor, ko prihiti v sobo njen mlajši bratec ter vzklikne v eni sapi: »Zalokarjev Ivan je umrl!« Dasiravno sem bila že davno pripravljena na to, vendar sem začutila v srcu neizmerno bolečino. Molče sem zrla v Milko, ki se je v tistem hipu sklonila k meni, naslonila glavo na mojo ramo in zaihtela. Čutila je predobro, da je z Ivanom nehalo biti srce, ki jo je ljubilo bolj kot vse drugo na svetu ... * Zopet se je približal dan vseh svetih, in zopet smo obiskali grobove svojih rajnkih. Ustavila sem se takoj pri vhodu, kjer je bil nov, s cvetlicami porasel grob — Ivanov. Na lepem kamnitem spomeniku je bila vdelana slika iz njegove najlepše dobe. Ta slika je bila tako živa, da sem si mislila, zdaj pa zdaj bo stegnil roko proti meni ter veselo zaklical: »Bodi zdrava!« Toda bila je le slika, lepa, mrtva slika! Na njegovem grobu so rasle košate krizanteme, ki so obračale svoje cvetove k tlom, kakor bi hotele naznanjati, da tu pod njimi vene telo, ki je cvetelo nekdaj še vse lepše od njih. Naslonila sem se na spomenik ter se zamislila v pretekle čase... Da, danes pred letom je bilo ... Odhajala sem s pokopališča, ko je pristopil tam pri ograji k meni, poln življenja, poln mladeniške lepote in me spremil domov. Mnogo mi je pripovedoval med potjo. In čujem ga še danes: »Kaj praviš, ali me bo čakala?« Manica Romanova Vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto Slumenliaiis KQWALD KLAGENFURT, Rennplatz. št. 4 Telefon 45-18 (VeLele. božiine. praznike in ir e e n a ter uspešna naoa Leto želi. Oljeni odfenialeeni in posLamiim prijateljem Josel Reitervs Erben Žaga — trgovina z lesom in izvoz lesa Pliberk - Bleiburg Telefon 223 Svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem želim vesele božične praznike, dosti uspehov in srečno vožnjo v novo leto! MOTORNA VOZILA ■ _ U Klagsrifurf - Celovec, Villacher StraBe 1 ■ llGl lilo lilS Sf. Veit a. d. Glan, Villacher StraBe 6 Vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto želi vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem Unterkarntner Molkerei KLAGENFURT iS ^ SIRIUSSTRASSE 32 Mleko in mlečni produkti iz 60 podružnic Spodnjekoroške mlekarne NAJCENEJŠI ZAJTRK! - NAJBOLJŠA MALICA! Vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. Landvvirtschaftliche Genossenschaft Bleiburg Hi Kmetijska zadruga Pliberk Vsem svojim delavcem, voznikom, dobaviteljem, znancem in prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto LESNA TRGOVINA -ŽAGA - EKSPORT FRANZ Mvvtil Kupujem iglasti les, tudi stoječ B R N C A pri BELJAKU F Er R N IT Z bei VILLACH Karl Potscher konjski mesar Celovec. Klagenfurt PischeldorferstraBe 12. tel. 55-22 Prevzame tudi zavarovane konje Če je sila, koljemo podnevi in ponoči Kupujemo po najvišji dnevni ceni Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi vesele praznike ter srečno novo leto Matfhias Moritz Umetni mlin in žaga Vezane plošče (Spanplatten) Breg pri GRABŠTANJU RAIN bei Grafenstein 1 e 1 e I o n 28-44 Vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto Landvvirtschaftliche Genossenschaft VILLACH — Filialen : Wernberg, Mallestig, Riegersdorf, Arnoldstein, Notsch, Kreuth b. Bleiberg Vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto Landvvirtschaftliche Genossenschaft Vdikermarkf KMETIJSKA ZADRUGA R. Z. Z O. (.-VELIKOVEC Skladišče mlekarna — žganjar n a ŽE OD LETA 1899 V SLUŽBI KMETIJSTVA Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem In delavcem želi blagoslovljene praznike ter srečno novo leto TESARSTVO FRANZ C/ASSER B I L { O V S (Ludmannsdorf) 28 Telefon (04228) 24-19 j Izdelovalnica cementnih predmetov CJožej' lOntej qluhi les St, Vid v Podjuni KRISCHKE & CO. CELOVEC - KLAGENFURT R.-MAI-STRASSE 3 in NEUER PLATZ Vam želi prav vesele božične praznike in mnogo sreče v novem letu. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem izletnikom, odjemalcem, prijateljem in znancem ŠTEFAN SIENČNIK DOBRLA VES Avtomobilsko podjetje, trgovina, motorne in šoferske potrebščine, bencin, olje in mehanična delavnica. Vsem cenjenim gostom in odjemalcem kakor tudi vsem prijateljem in znancem želi srečen Božič Janko OGRIS trgovina in gostilna BILČOVS Vesele božične praznike in zdravo noro leto 1961 zeli vsem svojim odjemalcem HELMUT SCHWAB Deželni pridelki Kiihnsdorf - Sinča ves Telefon 508 Prijetne božične praznike in uspešno novo leto 1961 želi vsem svojim odjemalcem električnega toka KIRNTNER ELEKIRIZITRTS-AG. INTERCONTINENTALE OSTERREICHISCHE A. G. ZA TRANSPORTE IN CELOTNI PROMET podružnica: P O D R O 2 ČI CA Telefon 248 - Telcx 04-530 ROSENBACH prevzema vse vrste prevozov v tu- in inozemstvu ter jih izvršuje točno in poceni ADOLF CAMPIDELL SLIKAR - ZLATAR - KIPAR Prevzemam V S A POPRAVILA CERKVA Predelava OKROGLIH TABERNAKLJEV FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN - TELEFON 248 rOejele božične praznike .in sferno hom teto želi vsem našim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem c/ia to lnim JCa pmi & KLAGENFURT Herrengasse 10 KLAGENFURT Vesel Božič in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem TRQOVI NA llodOMOJjt preproge, pregrinjala, blago za pohištvo VILLACH - BELJAK Postgasse 3 BARTEL mport-Export- GroBhandel KohlengroBhandlung Odtujen lavi, (Bahnhosfsteafie 34 Telefon 58-61, 56-67 Auslieferungslager: Ebental, ZellerstraBe 4 Telefon 69-32 Strokovna trgovina za umetne tvetlice. mirte in damske klobuke KLAGENFURT, Alter Platz 34 Spalne srajce, pižame, nogavice, prte, ovratne rute, žepne robce kot božična darila dobite poceni pri WALCHER KLAGENFURT, lO.-Oktober-StralJe 2 Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem tvrdka Hans WERNIG PAULITSCHGASSE Vesele božične prazniku in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in znancem JAKOB Orasch Trgovina z obleko ŽELEZNA KAPLA Telefon 243 Zavarujte pri # Karntnerische Landes-Brandschaden-Versicherungs-Anstalt Kiagenfurf, Alter Pfratz 30 Tel. 58-46 58-47 Praznično kosilo (Za aslice naj bodo v slehernem slovenskem domu priča resničnega krščanskega duha. Jaslice zahtevajo preprostih duš, ki so zmožne vneme za vse lepo in dobro, zahtevajo src, ki še niso izgubila pravega otroštva. Nihče ni za jaslice ne premlad ne prestar, nihče preveč učen ne preveč neuk, nihče Mlaka družina JASLICE preveč imeniten ne preveč preprost, nihče premalo spreten ali preveč zaposlen. Ne gre za umetnost in ne za spretnost, gre le za globoko, verno dojemanje božične skrivnosti in za malo dobre volje. Postavljanje jaslic ima visok, svet pomen. Jasličarstvo hoče spet oživiti božično skrivnost v človeških srcih. Jaslice naj pomagajo, da se Kristus o vsakem Božiču v nas znova rodi. če vidimo pred seboj njegovo revščino, ponižanje in bridko človeško usodo, nam nova ljubezen prežari srce, ki je bilo morda otrpnilo v hladnih tokovih časa. Kako odleže človeku, če postoji ali posedi pred jaslicami! Ljudje smo pač tako ustvarjeni, da nam božje resnice globlje sežejo v dušo, če jih vidimo lepo upodobljene. Jaslice imajo res čarobno moč: človeka postavijo iz sive vsakdanjosti in mrkih skrbi v božji svet zgodb, ki smo ga poznali v nežnih otroških letih. Meni nič, tebi nič se znajde v Palestini, roma po Sveti deželi, ne da bi bil moral na daljno in nevarno pot čez morje in ne da bi ga bilo kaj prida denarja veljalo. Vsak pravi jasličar, ki je bil res s srcem pri delu, ko je jaslice pripravljal in postavljal, je že okusil to nežno silo v njih. Jaslice pa zmorejo še več. človeku je tako težko, da bi se pogovarjal z Bogom v premišljevanju. Vedno znova se mu zmuznejo misli drugam. Jaslice pa ga znajo prijeti in obdržati in kmalu se mu srce veselo kreta med skrivnostmi božjimi. Jaslice so kakor tiha služba božja, ki se opravlja noč in dan v naši izbi. Kakor stalno izpraševanje vesti so, če v tišini in samoti obstanemo pred njimi. .. 1. Goveja juha z vraničnim sirom. 2. Svinjska ribica v testu. 3. Dušen riž. 4. Cvetačna solata. 5. Jabolčna torta. 1. Vranični sir 3 litre goveje juhe, 10 dkg surovega masla, zelen peteršilj, 3 žemlje, 14 litra mleka, 2 rumenjaka, 15 dkg vranice, poper, majaron, sneg 2 beljakov, 5 dkg moke, mast in moka za obliko. Žemljam obrežemo skorjo in jih namočimo v mleku. V vroče surovo maslo denemo namočene in rahlo ožete žemlje ter mešamo, da se napravi cmok, ki ga nato pustimo, da se shladi. Ohlajenemu cmoku primešamo rumenjaka, nastrgano vranico, poper, majaron, moko in trd sneg beljakov. Zmes denemo v namazano, z moko potreseno obliko za puding in kuhamo 14 ure v pari. Kuhan sir zvrnemo na krožnik, zrežemo na tenke liste ali majhne kocke ter serviramo h goveji juhi. * 2. Svinjska ribica v testu Testo: 30 dkg moke, 15 dkg margarine, sol, 1 in po dl vode. Nadev: svinjska ribica, sol, poper. Omaka: 3 dkg slanine, 3 dkg moke, 1 čebula, 3 dl vode, sol, dve šalotki, peteršilj, lovorov list, timian, malo limoninega soka, malo gobic, četrt litra rdeča vina. Moko presejemo v skledo, jo zmešamo z maščobo in soljo ter z vodo zamesimo v gladko testo. Testo razvaljamo v pravokotnik, ki naj bo dolg, kot je kos ribice. V sredo položimo posoljeno in popoprano ribico, jo zagrnemo s testom, pomažemo z jajcem in spečemo. Da se sok ne izceja, moramo posebno pazljivo zadelati testo na obeh konceh. Pečemo približno eno uro. Pečenko vročo zrežemo, .zložimo na krožnik in serviramo. šest oseb) Posebej ponudimo omako, ki jo naredimo takole: slanino zrežemo in razpustimo, dodamo moko, jo malo zarumenimo, nato pa še prav drobno sesekljano čebulo, zalijemo z vodo, solimo. Odišavimo z lovorovim listom, 'timianom, zelenim peteršiljem, sesekljanimi gobami in šalotko ter počasi kuhamo pol ure. Nazadnje primešamo limonin sok in vino. 3. Dušen riž 40 dkg riža, 10 dkg masti, V2 čebule, sol, voda ali juha. Riž preberemo in hitro operemo. Nekaj minut ga pražimo na vroči masti, da postane steklen, nato ga osolimo in zalijemo s še enkrat toliko vroče vode ali juhe, kolikor je riža v kozici. Dodamo mu nerazrezano čebulo, ga pokrijemo in na robu štedilnika počasi dušimo. Mešati ne smemo. V pol ure je riž kuhan. 4. Cvetačna solata V slani vodi skuhamo, toda ne premehko, lepo, veliko cvetačo. Odcejeno oblije- mo z marinado iz olja in kisa. Tako oblita cvetača naj stoji vsaj dve uri, vmes jo večkrat polijemo z marinado, ki se je natekla okrog nje. Cvetačo položimo na okrogel, steklen krožnik, okrog nje pa denemo krompirjevo solato, malo kislega graha in nastrganega korenčka z majonezo, kupček nastrgane surove pese, pomešane s hrenom in zabeljene z oljem in kisom. Okrasimo še s kolesci kislih kumaric in zelenim peteršiljem. 5. Jabolčka torta 3—4 jabolka, 10 dkg surovega masla ali margarine, 4 jajca, 25 dkg sladkorja, limonina lupinica, 25 dkg moke, zavitek pecilnega praška; sladkor za posipanje. Lepa, enako debela jabolka olupimo in zrežemo na četrtine. Vsako četrtino še zarežemo po dolgem 8 do 10-krat; paziti pa moramo, da se krhelj še drži skupaj. Penasto umešamo surovo maslo, dodajamo postopoma rumenjake in sladkor ter mešamo še 15 minut. Dodamo sesekljano limonino lupinico, moko s pecilnim praškom in trd sneg iz beljakov. Testo na rahlo zmešamo in ga denemo v pomazan in pomokan model. V enakomernih presledkih razvrstimo po testu jabolčne krhlje z vzbočenim delom navzgor. Pečemo pri srednja vročini 30 do 40 minut. Pečeno sladico potresemo s sladkorno moko. Blagoslovljen Božič in mnogo steče let zdravja zeli vsem slovenskim očetom in materam cAagjut Ojlažej PISALNI STROJI VSEH VRST MODERNE PISARNIŠKE OPREME STROKOVNA DELAVNICA TRGOVINA PISALNIH STROJEV At&Ui AspetMCf, KLAGENFURT-CELOVEC, BAHNHOFSTRASSE 26 a - TEL. 30-06 Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto DCeuselm i cjg-&ame n KLAGENFURT. HEUPLATZ 6 v Podjuni Šmihel nad Pliberkom Blagoslovljene božične praznike in srečno ler uspešno novo lelo želi vsem odjemalcem in poslovnim prijafeljm vaša domača trgovina Tevtit JaMesths •m DAS HAUS DER GUTEN OUALITAT =» K1AGENFURT VOLKERMARKTERPLATZ1 vil. avto Ifl Pajeine bo žime pt azili ke ni stecno novo lelo želi CARINTHIA liskama za knjige in umetniške tiskovine, knjigoveznica in klišarna, knjigarna in trgovina s papirjem KLAGENFURT, KOTSCHACH, ST. VEIT a. d. GLAN, WOLFSBERG Vsem, ki imajo »Volkswagen«, vsem, ki se z njim vozijo, in tudi vsem, ki se na njihov novi VW veselijo, želimo prijeten Božič in gladko vožnjo v novo leto. Allen, die einen Volksvvugen haben, allen, die mit ihm fahren, und auch allen, die sich auf ihren neuen VW freuen, vviinschen wir ein schones Weihnachtsfest und eine gute Fahrt ins Neue Jahr. HEINZ KNOCH KLAGENFURT Volkswagen-Gro8handler tur Karnten und Osttirol (Vsem milim odjemalcem, sladi preč. čupniiskim uradom, čeli hlaijo-do o!je n Oioiič in uspehoo polet o Uto 1961 Veletrgovina z vinom Klagenfurt-Celovec (Breznik &. @a. Viktringer StraBe b Riu ftoltes IVeilmachlsfesi nnd etn guies, etfolgteiches neues Jaht vvunscht allen ihren Mitgliedern, Kunden und Freunden Eadovoljne božične praznike in srečno, uspešno novo leio želi vsem svojim članom, odjemalcem in prijateljem DIE KO N S U M-QENOSSENSCHAFT KLAC/ENFVRT mit ihren 56 Verkaufsstellen 7^. Atbect krovski mojster KLAGENFURr Skladišče: Wulfengassc 2a. — Tel. 55-23 Pisarna: Viktringer Ring 9 — nasproti Kmetijske zbornice — se priporoča za vsa strešno-krovska dela . .OemiL" Vesele božične praznike in v novem letu vse dobro želijo vsem svojim cenj. odjemalcem in poslovnim prijateljem INGSTE-WERKE Ing. Gajjser-Steiner trgovina z električnimi postrebščinami KLAGENFURT, lO.-Oktober-StraBe 4 Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem ŽELEZNINA Stefan Andrecs KLAGENFURT Karfrcitstrasse 9, telefon 47-06 TISKARNA KLIŠARN A PAPIRNICA (Hittejt CELOVEC - KLAGENFURT Burggasse 8, Telefon 21-08 ELBAK-baterije ZA VSA MOTORNA VOZILA ELBAK Tovarna akumulatorjev Delavnica in polnilna postaja Izdajno skladišče Klagenfurt-Celovec | jjlO.-Oktober-StraBe 26, telefon 55-38 (nasproti kina Prechll) Jro fie ^Pefltage ^jahr* und cin gltickliches neues wUnscht allen vverten Kunden KAUFHAUS ...- ^................I SAMONIG VILLACH AM SAMONIG-ECK .. t-.« ri Utiril ijfcU IJ Vse dobro za Božič in uspehov polno novo leto želi AVTOPRODAJA JOSEF SINTSCHNIG ROOTES HILLMAN - HUMBER - SUNBEAM - SINGER - COM-MER - DlESEL-TOVORNJAKI SERVISNA DELAVNICA IN SKLADIŠČE VSEH NADOMESTNIH DELOV AVT OPRI BOR - PLAŠČI (GUME) KLAGENFURT - CELOVEC, telefon: delavnica 32-58, prodaja: 53-20 Oglejte si, prosim, moje izložbe in rabljene vozove Blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem teo Truppe VILLACH Oberer Klrchenplatz Trgovina H. THOMASSER želi vsem cenjenim odjemalcen vesele božične praznike in srečno novo leto 19 61 KAUFHAUS THOMASSER VILLACH Vse dobro za Božič in k Novemu letu želi Cj. ^Oeiehi DUNAJSKA IZDELOVALNICA KOŽUHOV KLAGENFURT, OBSTPLATZ 2 Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in osebnim prijateljem želi Pirit tesarski mojster BISTRICA pri ŠMIHELU Vsem izseljencem, -prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno, zdravja polno novo leto Franc Krištof ŠMIHEL nad PLIBERKOM Hum Sctukidt STAVBENO PODJETJE ZA STAVBENA IN INŽENIRSKA DELA Klagenlurt, Getreidegasse 4, tel. 57-95 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELI VSEM VELETRGOVINA S TEKSTILIJAMI MAX PLACH KLAGENFURT, 8.-MAI-STRASSE Vesele praznike in srečno novo leto 1961, polno delovnih uspehov, želijo svojim odbornikom, članom in prijateljem Zveza slovenskih zadrug v Celovcu in v njej združene Hranilnice in posojilnice Kmečke gospodarske zadruge Južnokoroška gospodarska zad'uga Živinorejske zadruge Južnokoroška semenarska zadruga Podporno društvo proti požarnim škodam v Selah ter njihove poslovalnice, podružnice in podjetja Smučanje - vir zdravja in veselja Mladina sc najbolj veseli zime in prvega snega. Saj je zanjo to letna doba, ko se v prosti naravi, na svežem zraku in na beli snežni odeji izživlja in obenem krepi svoje zdravje. Oni časi, ko se je vse balo — zlasti pa starejši ljudje — „starkc zime”, so že daleč za nami. Moderna doba je prinesla človeštvu marsikaj novega, koristnega in med te spada brez dvoma tudi šport. In med vsemi zimskimi š]>orti dajemo prvo mesto smučanju, ki je pravi vir zdravja in veselja. Smučanje je že zelo staro, ne sicer kot šport, temveč kot nujna potreba pračloveka za njegov obstoj. Iz najnovejših dogajanj sklepajo, da je človek že v ledeni staro-kamniti dobi, pred nekako dvajset do stotisoč leti uporabljal snežne krpljc in smučem podobne priprave pri lovu in pri daljših pohodih. Zanimiv je dalje razvoj smuči v Skandinaviji, kjer so se med kamnito in bronasto dobo toliko spopolnile, da so precej sličile današnjim. Za nas Slovence so zlasti važne Rloke, ki so postale ravno radi smuškega športa znamenite. Znano je namreč, da so bloški kmetje že v .'.(srednjem veku uporabljali bukove smuči, o čemer nam poroča Valvasor v knjigi „Slava vojvodine Kranjske”. Med drugim piše Valvasor, da sc bloški smučarji spuščajo z neverjetno hitrostjo navzdol. Pri tem velja omeniti še to, da v tistem času še niso poznali smuči nikjer v Srednji Evropi in tudi ne v Švici, ki je danes na tem predelu Evrope osrednja točka zimskega športa, zlasti kar se alpskega smučanja tiče. Okrog leta 1800 se je smučanje uveljavilo zlasti po prizadevanju angleškega športnega gibanja, vendar se je gojilo le v Skandinaviji in še tam je bilo omejeno predvsem na prebivalec Kristianije. Nekako leta 1890 pa je prodrlo smučanje tudi v alpske dežele in od tedaj je stalno naraščalo do današnjega dne, ko smo dosegli res visoko stopnjo in je zajelo najširše plasti narodov, da ga po vsej pravici lahko imenujemo ljudski šport. Že takoj v prvih letih pa je v alpskih deželah nastal nekak zastoj, kajti tehnika nordijskega smučanja se na nevarnih in strmih pobočjih Alp ni obnesla. Ta nedostatek je odpravil pionir alpskega smučanja Matija Zdarsky, ki je leta 1897 izdal prvo smučarsko knjigo na svetu „Alpine Skilauftechnik” (Alpska smučarska tehnika). Vendar se je šele leta 1925 uveljavilo alpinsko smučanje, ko sta A. Franck in H. Schneidcr izdala knjigo: „Das \Vunder des SchneeschuhV’ (Čudo smuči). H. Schneider, sve- tovnoznani smučar, je v tem času razvil tudi slavno arlberško šolo, ki še danes uživa svetovni sloves. Nadaljnji mejnik v razvoju alpske smučarske tehnike pa tvori tehnika večkratnega svetovnega prvaka Toni Seelos-a, ki je pred drugo svetovno vojno ustvaril temelj za moderno smučanje. Tehnika smučanja sc je tudi po drugi svetovni vojni spopol-njcvala in razvijala naprej, da smo prišli do današnje, izredne stopnje; kljub neverjetnim uspehom, pa še ne moremo trditi, da smo že na cilju, tem- več moremo le ugotoviti, da smo še vedno na poti. V ilustracijo navajam samo eno panogo iz smučarskega športa, namreč skoke. Je to sicer najlepša in obenem najtežja panoga v smučarskem športu^ vendar nam tabela pokaže izreden napredek, kajti v 50 letih so skakalci zboljšali rekord za dobrih 100 metrov. RAZVOJ REKORDOV V SMUČARSKIH SKOKIH 1900 O. Tandberg (Norv.) 85,5 m; 1902 N. Oje-stvang (Norv.) 41 m; 1914 A. Ainundsen (Norv.) 54 m; 1917 A. Haugen (Norv.) <>1.5 m; 1926 Th. Thams (Norv.) 70 m; 1931 S. Rund (Norv.) 81.5 m; 1934 H. Rund (Norv.) 92 m; 1936 S. Uradi (Avstr.) 101 m; 1941 R. Gchring (Nem.) 118 m; 1948 K. Tschannen (švic.) 120 m; 1950 I). Netzcll (Šved.) 135 m; 1951 T. Luiro (Fin.) 139 metrmj. Zadnji skoki (nad 90 m) sc imenujejo smučarski poleti in so bili postavljeni na velikih smučarskih skakalnicah v Planici (Jugoslavija), Kul-mu pri Mitterndorfu (Avstrija) in v Obcrstdorfu (Nemčija). Zaenkrat imamo samo tri skakalnice na svetu, ki dopuščajo take skoke. Prva in najslavnejša med njimi je ona v Planici, ki jo je zgradil pokojni inž. Kloudck. Na planiški skakalnici so bili postavljeni prvi svetovni rekordi preko 100 m. Smučanje je uajlepši in najlmlj zdrav zimski šport. Zato imamo dandanes velike armade smučarjev v Evropi in drugih kontinentih, ki se podajajo s svojimi „dilcamF’ na gorske vrhove in se spuščajo v večjih in manjših zavojih v dolino. Sobotni in nedeljski vlaki in avtobusi so polni prijateljev bele opojnosti, ki se v dolgih kolonah, eden za drugim, pomikajo proti gorskim grelu noin. Pogled na dolge vrste smučarjev v serpentinah je edinstven, še večji pa je užitek, ki ga imajo ti zimski športniki ob pogledu na bele poljane, ob uživanju gorskega zraka in sončnih žarkov, katere pošilja nanje višinsko sonce. Najlepša je pa vsekakor vožnja navzdol. Kdor ni bil sam pozimi v planinah, kdor tega ni sam doživel, si ne more predstavljali, kaj se pravi biti pozimi v planinah in’ se udejstvovati v smučarskem športu. Pravi raj na zemlji, čudovito delo našega Stvarnika. Ivo Kermavner List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom; „Naš tednik — Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo C dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.