Žtev. 181 mu pfe&ia i ftMM ftft ctnali «B
khtji — UttcmH panedeljek - rnk d« «Nrt}. — UredniSvo: ulici "rančiSui Asifkega »e*. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se poJUjajo ured-tiftro. — fVctrankbana pisma ac ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — 'tđajateSj in •dgovcrnl urednik Štefan Godina. - Ustnik konsordj Usta fdinostL — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol etj L 32.— in "cel» leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
V Trstu« w t<
1 avgusta 1921
EDINOST
Posamezna številka 20 stotink letnik XIV!
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Hrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, o*hsI deaa.aib zavod>v * mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2- — Oglas* purnEnin« in reklamacije se pošiljajo izklju&p upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* FrančiSka Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57*
Iporl v III Internadonall
F oročila o zborovanju III. internacio* stracije protivladi
alc v Moskvi, ki nam prihajajo sedaj komunistov Fmssard je ^stopU proU i roke, nam nudijo vedno bolj jasno sli* m o tem moralno podprl francoski m-ai^
L o problemih, s katerimi, se bori danes tarfera. V Mosl™ MSoUpo^k mednarodno komunistično gibanje. Ze spregledali. Ko je Bela Kim napadal Zadnjič smo poročali, da išče komuni, Frossarda, sta francoskemu
nova pota in nove oblike svojega i priskočila na pomoč sam Lenin m
iivTljavljanja. Poudarjali smo, da je spre, Trockij. Poudarjala sta, daje komum, men eni mednarodni položaj prisilil vc* stična stranka na
£iteljc ruskega boljševizma, da so začeli je treba njeno ne^kuseBo^upastevatu porivati taktiko svojega pokreta od leve Težje je bilo stahsce Nemcev. \ odi, tia desno. Če so na I. in II. kongresu ko*j telj Levi je bil izključen	rfl(litai.
pozivali stranke Prehod na desno je naletel pn radikal.
munistični vodftelii
vseh dežel, naj preidejo k naskoku ter izvedejo v vseh državah politično revo? lucijc. se ie obrnila na tem zborovanju vsa ostrina kritike preti* radikalnim re* r al u ci on ara im strujam komunizma. Da*
našnii zgodovinski položaj se vodite,; dajalce revolucionarnega Pcm komunizma ne zdi pripraven za| Najbolj ljnrt je bil protest »Nemške de. politične revolucije. Zato je danes vsak Javske komunistične stranke« nepremišljen revolucionaren korak ko« tiiunističnemu proletariatu škodljiv. Od notranje discipline komunizma je od* visna njegova usoda.
Naravno je potemtakem, da se je te*
nih struja-h komunizma na močan odpor. Številne komunistične skupine so vložile ostre proteste iii napadle voditelje III. internacionale. Očitajo jim reformizem in jih pred celim svetom žigosajo za iz« - - -	* *---------— proletariata.
■ le. (K. A. P.
D.), Ta stranka sicer m edina zastopni* ca nemških komunistov, kajti v Nemčiji obstaja tudi tako zvana »Združena ko> munistična stranka Nemčije« (V. K. Jr. H V toda niena organizacija je močna
tije razmere posameznih ---------------- ~— ----------------. • cfA1,v
strank so stale v ospredju vsega zani» stranka« se je obrnila ob svoj pi izstopu manja in vsega razpravljanja. Zborova* iz III. internacionale na proletamat cele* nje III. internacionale se ni pečalo le z ga sveta s spomenico, v kateri mea Notranjimi razmerami italijanske stran*j drugim pravi: _	,
t e temveč tudi s spori v nemški, čeho*| »Gre za vprašanje: retormizem an slovaški in francoski komunistični stran« i revolucija! III. kongres se je omočit
" za reformizem. Delavska komunistična
ki. Ker se je pomaknila taktika ruskega
knl^AiMTnm nn	1 r» Kfrt 7oHr/flTliP
boljševizma na desno, ie bilo zadržanje III. internacionale napram ccntruma* čem posamezn'h dežel zelo popustljivo. Kiti italijanskih socialistov niso brezpo* gojno izključili. Če Serati vrže ;z s ke reformiste, če z drugimi besedami pov* zroči v stranki nov razkol, la>ko s svoji« im pristaši pristopi k III. internacionali.
Čehoslovaški voditelj Šmeral je bil spregovoril na zborovanju čeških komu« nistov programatičen govor, ki je vzbu«
stranka Nemčije hoče proletarsko re«
volucijo!	„ r
Sodrugi, odločite se! Ce hočete refor* mizem, priklopite se III. kongresu! Ce stran* hočete proletarsko revolucijo, stomte v
naše vrste!	.
Vam revolucionarnemu proletariatu celega sveta kličemo: III. kongres III. internacionale je izdal proletarsko re«
volucijo.« ... J Ti dogodki nam iznova potrjujejo, da -	- -	----- giba«
dil radi svojega reformizma v vseh ko, se nahaja taktika ^m^cnega
munlstičnih krogih velik odpor. Zboro* nja v; vehki krm. .^^ToSrSom v Vanje v Moskvi mu je prizaneslo. Ce se izvršile med IL in HI. ton&vsamv
Cehoslovaki tekem treh mesecev po- mednarodncm ziv jen u so mflgocno
boljšajo in se v tem času združijo z nem, vplivale na notraniezivljcne komraiz ^kimi komunisti v eno stranko, smejo (ma. Prva poriedu*nojAdi ostari v III. internacionali* in vse jim
KoSifrancoski ministrski predsednik kraci jo in komunizmom v bistvu in v pr*
B ria n d ki [c al nov letnih pod orožje da | vi vrsti le šldl Nasede nemško ruhrsko kotlino, e fran*!memba taktike nujno Povzročiti tuai c^ko de!^tvo hotelo nrirediti demon, krizo miselne podlage komunizma.-
Jugoslavija
Kratko zasedanje parlamenta
BELGRAD, 1. Sedanje zasedanje «ar* lamenta bo jako kratko in bo trajalo približno do prihodnje nedelje.
Preiskava o atentatu na Draškovića končana
ZAGREB, 1. Preiskava glede aten> tata na ministra Draškovića je končana. Preiskava je dognala štiri krivce.
Vlada zahteva izročitev komunistov
BELGRAD, 1. Ker je mnogo komuni« stov, o katerih trdi preiskava, da stoje v zvezi z atentati, odšlo v inozemstvo, bo vlada zahtevala njih izročitev diplomat* skim potem. Med temi se nahaja tudi dr. £ima Marković, ki se trenotno mudi na Angleškem, odkoder namerava odpoto« vati v Ameriko.
Konlerenca hrvatskih opozicionalnih strank
SARAJEVO, 1. Osrednji odbor hrvat« ske kmetske zajednice je imel svoj občni zbor, na katerem so bili izvoljeni dele* gati, ki se udeleže v Zagrebu konfsren* ce hrvatskih opozicionalnih strank, ki se vrši koncem tega meseca.
ČefcosEovsIka
Mednarodni shed esperantistov v Pragi
PRAGA, 1. Na mednarodni shod es* perantistov so prišli do sedaj zastopniki iz Z edin j enih držav, Estonije, Poljske, Jugoslavije in Bolgarske. Pričakuje se prihod angleškega odposlanca Henrika Viviana in zastopnikov ostalih držav.
RusSJa
Priprave za pobijanje pomanjkanja in lakote
MOSKVA, 30. Shod odposlancev rus* kih zadrug je bil obveščen od izvršilne« ga odbora III. internacionale, da se je na zadnjem shodu III. internacionale usta* novil posebni mednarodni odsek za ko* nnmistične zadruge. Odsek bo imel na? logo, da vzpostavi med ruskimi zadru* gami tesne gospodarske stike. Končni cilj odseka za zadruge je zlomiti bloka* do Rusije in odpraviti na ta način glav* ni vzrok splošnemu pomanjkanju, ki razsaja v Rusiji od revolucije dalje.
Osrednji izvršilni odbor je potrdil čla* ne komis?je za borbo proti pomanjka« nju. Ustanovil se je tudi vseruski odbor za pomoč stradaj očim. Ta odbor je imel 20. julija v beli dvorani moskovskega sovjeta pripravljalno sejo^ kateri so pri* sosrvovalt Kamenev, Krasip, Lunačar* skij, Litvi nov, Smidovič, bivša ministra Kcien>kijeve začasne vlade Kiškin in
Prokopovič, bivši predsednik II. držav« ne dume Golovin, bivši predsednik cen* tro «soj uza Korobkov, hči Leva lol« stoia Aleksandra, Maksim Gorkii, Bo« ris Zajcev, Zujin, Sumbatov, bivši mini« ster Kutler, Vera Figner, bivši načelnik oddelka za poljedelstvo Ugrimov, Boja* renko, Sčepkin, Birjukov, profesor Bul* gakov itd.
Kamenev je orisal na tej seji predzgo* dovino tega odbora. Omenil je poziv, ki so ga nekatere osebe poslale vladi in ki je bil takoj sprejet in odobren. Kiškin je izrazil upanje, da bo vlada podpirala de* lovanje odbora z vso vnemo, ki jo zah« teva potreba takojšnje pomoči strada« jočim. Vlada mora dati krajevnim oblastvom primerna navodila, da bodo šla odboru vedno na roko.
Vseruski odbor za pomoč stradaj očim se bo postavil pod zastavo Rdečega kri* ža. Njegovo delovanje ne bo omejeno le na Rusijo, temveč bo odbor prosil po* moč tudi od drugih držav. Vse svote in vsa živila, kJ se namenijo stradaj očim, bodo na razpolago temu odboru.
Ruski kapitalisti in lakot.
PARIZ, 1.,Društvo ruskih finančnikov, indu-strialcev in trgovcev, ki se nahaja v Parizu in zastopa interese ruske Industrije in trgovine \ inozemstvu, je izdalo poziv v prilog žrtvam letošnje slabe letine v nekaterih krapih Rusije,
«V imenu ruskih industrialcev in trgovcev — pravi med drugim omenjeni oglas — se obračamo do vseh narodov, do njih vlad, do vseh dobrodelnih organizacij, do vseh ljudi dobrega srca in jim kličemo: Pridite na pomoč, rešite veliki ruski narod! Toda nobena pomoč od zunaj ne bo mogla koristiti stradajoči Rusiji v tisti meri, kot bi bilo želeti, dokler bodo na vladi boljševiiki. Komunisti bodo porabili živila, ki pridejo iz inozemstva, v prvi vrsti za pomoč tistim, ki podpirajo njihovo oblast, t. j. uradnikom raznih izrednih komisij in plačancem, ki so jim dovolili, da so zasužnjili ruski narod. Vsled tega se mora dati pomoč ruske, mu narodu v imenu človekoljubja. Pomoč je treba dati ruskemu narodu in ne III. internacionali. Jasno je, da se morajo za te podpore zahtevati dobra jamstva. Treba je torej ustanoviti popolnoma neodvisno organizacijo, ki bo darove zbirala, jih prevažala in jih sama delila ruskemu narodu. To pa bi bila omenjena jamstva. Mi, zastopniki ruske industrije in trgovine, smo pripravljeni zastaviti za to akcijo vse naše izkušnje, vse naše znanje in vse naše moči
Baltiške države
Konferenca baltiških držav zaključena
HELSINGSFORS, 31. Konferenca bal. tiskih držav se je končala pretekli četr* tek. Vlade baltiških držav so ee dogo* vorile, da se bodo od časa do časa redno vršile konference njihovih ministrov za zunanje zadeve.
Italila
Razprava o vnanji in notranji politiki v senatu. — Izjave ministrskega predsed* nika in ministra vnanjih stvari
RIM, 1. Včeraj se je nadaljevala v se* natu razprava o vladnih izjavah glede italijanske notranje in vnanje politike.
Senator Schanzer je poudarjal, da je Bonomijeva vlada pokazala veliko ener« gijo, ko je stopila nasproti sedanjemu težavnemu položaju v državi. Veliko se je govorilo o ogromni večini, ki jo je vlas da dobila v zbornici, eno pa je gotovo: da nudi. parlamentarni položaj vladi ugled in moč, ki sta ji potrebna sedaj, da more vzpostaviti mir in red. Pro® grami morajo biti danes državni, ne strankarski, ker predvsem je treba nare* diti konec meščanski vojni.
Program sedanje vlade se odlikuje po svoji jasnosti in zmislu za dejanske raz* mere. Vladini program vsebuje v bistvu tri točke: vnanjo politiko, finančno vprašanje, vzpostavitev javnega reda. Govornik je izjavil, da se glede vnanje politike ne bo bavil z jadranskim vpia* šanjem, ker pričakuje senat vladnih iz* jav o tem. vprašanju. Kar se tiče drugih vprašanj vnanje politike, je senator Schanzer veliko govoril o Hardmgovem delovanju za razorožitev, s katero se zadnje čase bavi tudi posebna komisija Zveze narodov. Poudarjal je, da mora Italija v tem oziru izdatno podpirati Washington in 2enevo.
Zaključil je svoj govor, izražajoč upa* nje, da bo Bonom! vzpostavil red v no* tranjosti, s čimer si bo stekel velike zaslu* ge za domovino.
J^enator Giardino je predložil resolu* erjo, v kateri izraža zaupanje vladi, pri* čakujoč popoln program, ki ga je Bono* mi obljubil. Vkljub temu, da priznava dobro voljo ministrskega predsednik-i, vendar ne zaupa dosti v uspeh pogajanj med fašisti in socialisti in vpraša, kak* šne načrte ima vlada za slučaj neuspeha teh pogajanj. Senator Giardino je go* voril nadalje o vprašanju povzdige itali* janske industrije, o šolstvu in uradniški reformi, opozarjajoč vlado, da bi se m o* rala vključiti v zakon o uradniški refor* mi tudi klavzula za izboljšanje gmotnih razmer častnikov.
Govoril je nato minister vnanjih stvari Della Torretta.
Minister vnanjih stvari je predvsem razlagal splošne smernice italijanske di* plomacije, poudarjajoč, da mora Italija spoštovati mirovne pogodbe, ki morajo tvoriti podlago njene politike. Ce bi se te pogodbe ne izvršile, bi to pomenilo po* manjkanje čuta za zavezniške dolžnosti, zatajitev njene zmage in junaštva njene vojske; noben Italijan bi ne mogel vzeti tako velike odgovornosti. Italija mora zahtevati od vseh pogodbenih strank brez razlike spoštovanje pravic, ki si jih je zagotovila, ne bo pa nikdar kršila pravit, ki: jih mirovne pogodbe da* jejo nasprotni stranki. Pri reševanju dvo* mljivih in negotovih vprašanj, bo posto* pala popustljivo, kar je v skladu z veli* ko željo po miru, kateri je potreben in zaželjen od vseh narodov.
V zgodovinski dobi, v kateri se naha* jamo — je nadaljeval minister vnanjih stvari — bo morala imeti italijanska vnanja politika bistveno gospodarsko vsebrno. Potrebujemo sirovin, ki se na* hajajo v inozemstvu, tujih tržišč za iz* važanje naših proizvodov; treba je tudi skrbeti, da dobe delavne moči, katerih je v Italiji preveč, dela v inozemstvu.
skrb za izvršitev rapallske pogodbe, ^o* koreč se lojalno obvezam, ki jih nalaga in zahtevajoč odločno pravice, ki jih daja.
Življenje in napredek Zadra ter za$či* ta italijanskih skupin v Dalmaciji so vladi posebno na srcu. Njihove pravice
in njegovih okrajev. ČL 5. pravi, da bo ie meje začrtala razmejitvena komisija, se« stavljena od enakega števila italijanskih in jugoslavenskih delegatov in da bo v slučaju spora prepuščena rešitev pred* sedniku helvetske zveze. Ministrski predsednik je omenil pred«
in koristi bodo našle v njej skrbno in log reškega župana, naj bi vprašanje
vztrajno braniteljico. Sedanji prijatelj* ski odnošaji med rimsko in belgrajsko vlado zagotavljajo, da tozadevno delo italijanske vlade ne bo zadelo ob težke potežkoče.
Minister vnanjih stvari je govoril še o vprašanju italijanskih izseljencev in je zaključil svoj govor, poudarjajoč, da se zaveda svoje težke odgovornosti. Vera v veliko bodočnost Italije in najbolj goreč patriotizem mu dajata moč in po* gum v težkem in hudem dehi, ki bo še bolj uspešno in pravilno, če bo imelo za seboj zaupanje in odobravanje senata.
Govoril je nato med splošno pozor* nostjo ministrski predsednik Bon omi:
Kritiki senatorja Giardina in obširni razpravi o najrazličnejših vprašanjih — je dejal ministrski predsednik — je bil namen dokazati pomanjkljivost vladne* ga programa. Toda kritika ni točna, kaj* ti vlada ni morala ne mogla sestaviti en* cikiopedičnega programa, temveč je mo* rala glavna vprašanja, opozoriti na nje parlament in razložiti svoje smernice.
Senatorju Leonardu Bianchiju zago* tavlja, da vlada, ki je sprejela svobodo pouka z gotovimi pridržki in v gotovih mejah, ne namerava vsužnjiti tega kočiji* vega vprašanja nobeni politični stranki.
Ministrski predsednik je nato odgo* var j al na posamezna vprašanja glede notranje politike.
Glede gradbe ladij se je bila vlada obvezala, da bo odklonila odlok Villa* De Nava. V omenjenem obsegu se je preprečila vsled vršje sile nekateri n la* djedelcem do 30. junija gradba po do* ločbah omenjenega odloka.
Z zakonskim načrtom glede ustano* vitve delavskih svetov, ki ga namerava vlada predložiti, ne namerava- nikakor omejevati delokroga zakonodajnih obla* štev, temveč namerava- dati temu svetu samo omejen delokrog za sestavo neka* terili zakonov o delu. Dejstvo, da bodo zastopani v višjem delovnem svetu za* stopniki raznih sindikatov, bo ublažilo sebičnost posameznih kategorij.
pTOgramatična načela, katerih se je držala sedanja> vlada pri sestavljanju koalicij. — je nadaljeval ministrski predsednik — so bila taka kakor načela prejšnje vlade: enakopravnost vseh or* ganizacij kakršnekoli smeri in svobo* den pouk z gotovimi pridržki. Postopa* nje države mora biti z belimi in rdečimi organizacijami enako.
Kar se tiče finančnega položaja, noče biti optimist, dejstvo pa je, da so držav* ne finance bolnik, ki se bliža zdravju. Tudi glede industrijske krize noče biti optimist, kakor je senator Ferraris, stri* nja pa se z njim v tem, da se mora- za* četi s strani države delo za znižanje šte* vila delovnih moči in cen.	5
Ministrski predsednik je nato govoril o vnanji politiki.
Senatorju Scialoja, ki je šele sedaj kri* tiziral rapallsko pogodbo, je odgovoril, da se mora to vprašanje postaviti tako le: Ali je bilo koristno za Italijo pustiti jadransko vprašanje odprto fn ostati leta in leta v negotovosti ter omeiiti svoje delovanje v vseh drugih mednarodnih vprašanjih, ali pa je bilo boli koristno
Z ozirom na gospodarske potrebe se; priti do sporazuma in torej popustiti r
mora zastaviti delovanje italijanske po* litike predvsem na vzhodu in Črnem morju. Vlada zasleduje politične in vo* jaške dogodke na vzhodu s trdnim na* menom, da bo, kolikor mogoče, ščitila italijanske koristi. Potrebno je na vsak način, da se pomanjkanje ravnotežja med sredozemskimi državami ne poveča v škodo Italiji. V ta namen namerava delovati odločno za zagotovitev nedo* takljivosti in praktične udejstvitve ko* ris ti, ki jih vsebuje koritska pogodba. Potrebna pa je za to sloga in sodelova* nje z zavezniki.
Poizkusi za direkten sporazum z an* gorsko vlado so morda bili koristni prve čase, toda danes so se pokazali za neiz* datne. Angorski nacionalisti so slabo ra* zumeH zmerne in poštene namene itali* jarrske vlade, ki je želela samo sodelova* nje z vsemi na gospodarskem polju na bližnjem vzhodu. Program italijanske vlade na vzhodu ostane neizpremenjen, toda izpremeniti se mora način njegove udejstvitve. V Adaliji in meandrski do* lini je prišlo do neljubih dogodkov, ki so škodili italijanskemu ugledu na vzhodu. Italija je poslala v Angoro strog opomin in je pojačala svoj mornariški oddelek v Carigradu v znak svarila in kot po* moč zaveznikom v obrambi tamkajšnje morske ožine, ki mora ostati vedno od* prta za prosto plovbo, da se omogoči italijansko delovanje v krajih okoli Cr* nega morja.
Dogovor med Italijo in Grčijo glede Dodekaneza more stopiti v veljavo le po sklenitvi miru s Turčija Tedaj bo pred* ložen zbornici, da ga sodi, odobri, ali pa izpremeni.
O vprašanju Reke in hike Baroš bo govoril ministrski predsednik. On, kot minister za vnanje stvari izjavlja samo, da zastavlja in bo zastavljal vso svojo
Ko se je vprašanje tako postavilo, sma* tra-, da se g. Scialoja strinja z njim, ker je sam hotel direktna pogajanja in jih tu? di začel v Pallanzi. Sen. Scialoja je rekel, kakšne so bi3e glavne točke, katere je nameraval doseči na oni konferenci: ju* lijsko mejo, ki bi jo določali vojaški iz* vedenci, suverenost nad reškim mestom in okolico, toda ne nad pristaniščem, ka* tero bi bilo moralo ostati meddržavne* mu konsorciju in neodvisnost Zadra.
Ministrski predsednik je izjavil, da ne verjame, da- si je g. Scialoja veliko ob* lj ubij al glede jadranskih meja. Mi pa — je nadaljeval Bonomi —< smo šli v Ra* pallo v ugodnejših razmerah in smo postavili te le glavne točke: julijska meja na Snežniku, otok Cres, Id je ve* likanske važnosti za Pulo, aneksija Z/^t'dirži
Bonomi je nadaljeval, da bi Še danes, če bi moral izbirati med aneksijo Reke in neodvisnostjo Zadra aH aneksijo Za* dra in neodvisnostjo Reke, izbral anek* sij o Zadra, ker Zader je italijanski otok v slovanskem morju in če bi ne bil anektiran, bi bil izgubljen. Za Reko se je dosegla svoboda »Samostojnega ozemlja« s popolno suverenostjo nad pristaniščem in kopnenim stikom z Ita*
lijo.	, _
Prešel je nato na zelo kočljivo vpra* šanje, ki so ga iznesli senator Scialoja in drugi in ki je izzvalo izjavo senatorja Colonne kot predsednika komisije za vnanje stvari.
Izjavil je predvsem, da kar veže čast Italije, je pogodba, podpisana v Rapallu in odobrena v parlamentu. Je li pa rešila ta pogodba vprašanje luke Baroš in vzhodne reške meje? Ni ga rešila. Po čL 4. te pogodbe je reška država sestav* (jena od »samostojnega ozemlja«, kate* rega meje so sedaj meje reškega mesta
pripadnosti luke in Delte rešila komisija izvedencev. Ta sporna točka se ni rešila, temveč odložila, in se je začrtanje mej prepustilo mešani delegaciji in v slučaju spora razsodišču predsednika helvetske zveze, proti kateremu ni priziva.
^Vprašalo se je, ali se je minister vna* njih stvari v prejšnji vladi obvezal glede izvršitve* dela pogodbe, ki se tiče s k raj ^ nih vzhodnih meja reške države in kak vpliv morejo imeti v eventuelnem pozi* vu ne razsodišče javne izjave in obljube, vsebovane v javni listini. Vpraša se tudi, ali imajo te domneve kako dejansko podlago in kakšna je njihova vrednost z ozirom na izrecno glasovanje par* lamenta.
Ministrski predsednik je izjavil glede tega vprašanja, da vlada, kateri ima čast predsedovati, noče parlamentu nič skrivati, da pa v Interesu Reke ne smatra za potrebno javno razpravljati o tem kočljivem vprašanju, dokler pogajanja niso zaključena. Upa, da bo patrioticni senat razumel to primernost. S svoje strani se obvezuje, da bo razpravljal o tem kočljivem vprašanju v seji komisije za vnanje stvari v obeh zbornicah in poudarja, da bo vlada govorila jasno in iskreno.
Njegov namen je medtem poiz* kusiti pot pogajanj. Če bi- se lu* ka Baroš prepustila proti volji Reke Jugoslaviji, bi bila ta majhr.a luka, dana kot pristanišče veliki državi, ob remenje* na tudi s plovbo brodov, ki bi' hoteli pri; stati ob bregovih Rezine in bii torej bila jugo slovenska zmaga le Pirova zmaga. Jugoslavija bi imela majhno luko, ki bi ne zadostovala za njen razvoj in bi jo morala izpopolniti na Sušaku ali drugod z ogromnimi stroški.
Če bi se pa luka Baroš dala reški dn žavi proti volji druge stranke, bi se zgo* dilo, da bi druga stranka, ki bi/ imela v svojih rokah vse železniške naprave na Sušaku, ne uporabljala več te male lukc in bi tako reška država imela sicer luko Baroš, ki bi pa bila uvel list.
Treba je torej najti rešitev, ki bo ko* ristna eni in drugi stranki' in ki; bo rešila vprašanje meddržavnega konsorcija in vprašanje meje. Danes se trudi italijan* ska vlada, da bi dala Reki redno vlado in namerava dati pogajanjem to le smernico: tesno združiti vprašanje vzhodne meje in samostojnega ozemlja z mednarodno upravo luke in povabiti k pogajanjem mesto Reko, da se mu reši? tev ne vsili, temveč da bo od nje odobrena in sprejeta.
Ministrski predsednik je nato pobija) očitanja generala Caviglie, opozarjajoč ga, da bi kot vojak ne smel rabiti! lahko* mišljenih izrazov, ki bi mogli škoditi narodni disciplini.
Kar se končno tiče vzpostavitve miru v državi, je izjavil Bonomi, da ni seda* nja vlada na strani fašistov ne na strani ljudskih arditov in da namerava uvel j a* viti zakon povsod in proti komurkoli. Vlada bo izvršila ta svoj namen, če bo imela za seboj javno mnenje in parla* ment. Bonomijev govor je bil pozdrav* ljen z burnim odobravanjem.
Razprava o uradniški reformi v italijanski zbornici.
RIM, 1, Razprava o uradniški reformi, ki se je začela v zborniti v soboto, se nadaljuje. Vlada zahteva, kokor znano, polnomoč, da more znižati število uradnikov in vpeljati reforme uradniiškega sistema, ki se ji zde primerne. Proti tej polnomoči so v prvi vrsti socialisti, ki zahtevajo, da naj ostane tozadevna zakonodajna pravica zbornici. Večina zbornice se strinja v tem, da je treba glede uradniškega vprašanja takoj nekaj ukreniti, ker grozi drugače državnim financam velika nevarnost. Zanimivo resolucijo je predložil na včerajšnji seji zbornice poslanec ljudske stranke Tamanim, ki je predlagal, naj vlada pusti v novfh pokrajinah uradniške organizme take, kakor jih je našla, ker so enostavni, ceni in dobri, dobri.
Razprava o uradniškem vprašanju bo bržkone zelo dolga in burna.
Francija
Komisija strokovnjakov za Gornjo Šlezijo začela svoje delo
PARIZ, 31. Komisija strokovnjakov z& Gornjo Šlezijo je začela svoja dela. Na zadnji seji je pretresala stališče an* gleške vlade glede Gornje Šlezije. Nato je komisija primerjala razne načrte za razdelitev dežele. Komisija stoji na sta* lišču, da se mora meja določiti na tak način, da bi' prišlo toliko Poljakov pod Nemčijo kolikor bi prišlo Nemcev pod Poljsko.
»Petit Journal« pravi, da je bil angleš* ki odgovor glede Gornje Šlezije dan n« samo v imenu angleške vlade, temveč tudi v imenu angleških posestev (domU nionov).
Romunska kraljeva dvojica v Parizu
PARIZ, 31. Romunska kraljeva dvo* jica v spremstvu kneginje Ileane je pri* šla včeraj predpoldne s posebnim vla* kom iz Romunske v Pariz. Takoj po svo* jem prihodu je šel kralj k pariškemu sla*
N.
voloku in je položil na grob neznanega vojaka cvetje, ki ga je dal nabrati na nekem romunskem bojišču.
Aretacija železniških roparjev
PARIZ, 1. Policiji se je posrečilo pri* jeti tiste tri roparje, ki so zvršili ropar« ski napad v brzovlakif Pariz * Marseille. En ropar je bil aretiran v študen tovskem okraju (Quartier Latin) v Parizu in je medicinec. Druga dva so agenti obkolili, ko sta prišla iz neke gostilne. Roparja sta se zoperstavljala z orožjem in sta težko ranila nekega policijskega agenta. Oba roparja sta bila pri tem spopadu ubita.	__""/V.
MRgllla
Napetost med Anglijo in Francijo odne* hala. — Govor Lloyda Georgea o sporu
s Francijo
LONDON, 1. Neka vest Reuterjeve* ga dopisnega urada pravi, da se je po= lož a j med Anglijo in Francijo znatno zboljšaL Nesporazumi so se v glavnem razpršili in zdi se, da se bo vrhvoni svet sestal dne 4. avgusta. Angleški poslanik v Parizu je imel po seji francoskega ministrskega sveta nov pogovor z Brian-dom. Po zadnjih vesteh iz Pariza se je razmerje med obema vladama popolno* m a razjasnilo.
Tudi londonski listi zatrjujejo, da je zadnji angleški noti o Gornji Šleziji sle* dil sporazum med obema vladama. Resna oblika angleške note ni bila nikakor ublažena, temveč je le bila odpravljen u nevarnost popolne nesloge med Anglijo in Francijo. Sporazum se je dosegel tako hitro — naglašajo listi —, da se bo sestanek vrhovnega sveta mogel vršiti 4. avgusta v Parizu, kakor je bilo prvotno določeno. Lord Curzon in Balfour odpo> tujeta v Pariz v sredo. Ni izključeno, da se bo sestanka udeležil tudi ministrski predsednik Lloyd George. Ker pa ga za^ clržujejo važna opravila v Londonu sko> ro ves teden, se ne bo nikakor mogel udeležiti otvoritvene seje, temveč bo prišel pozneje.
Pred včerajšnjim se je Llovd George udeležil odkritja spomenika vojakom, ki so padli v zadnji vojni in jc imel pri tej priliki daljši govor o odnošajih med An« glijO' in Francijo. V uvodu svojega go* vora je omenil ogromne žrtve, ki sta jih doprinesli Anglija in Francija v zadnji veliki vojni. Spričo toliko žrtev in toliko trpljenja za skupno stvar — je rekel liovd George v svojih nadaljnih izva* janjih — je nerazumljivo, da se ti, dve državi pričkate pri tolmačenju mirovne pogodbe, ki sta si jo priborili s tako ogromnimi napori. Pred kratkim se ni* fimo strinjali s Francijo glede tolmačenja nekaterih delov mirovne pogodbe.J'ovc-dali smo si ja~.no> svoja mnenja. To je bilo dobro in prav, kajti jasne besede so najboljša pot do medsebojnega razume* vanja. Misel,, da bi ena ali drgua zavez* niška država mogla postopati skrivaj brez vedenja drugih zaveznikov, je zelo nevarna. Danes pa smo na pravi -^ti za sporazum. Prve težkoče so bile srečno premagane. Dogovorjeno ie, da se bodo zavezniki sestali v nekoliko dneh, da rešijo spor. Anglija zahteva le, da se sliši tudi njena beseda, ko gre za tolmačenje mirovne pogodbe, za katero je do^rines sla toliko žrtev. Angleška vlada noče ni« kakor imeti pretežnega in odločilnega upliva. Takšna zahteva bi bila tako pre? tirana, da bi jc drugi zavezniki ne mogli trpeti. Anglija zahteva zase le toliko vpliva, kolikor ga imajo druge države. Pripravljeni smo iti še dlje in -rizna? varno ,da gre Franciji vsled njenih žrtev, ki so bile največje, posebno ir^tevar^e, zakaj v nekaterih vprašanjih so njeni interesi neposredno prizadeti
Angleška držama konferenca. — Naselbine bodo letele svoja vcjce mornarice.
LONDON, 1, Konfcrenca ministrskih predsednikov posameznih držav britanskega cesarstva, ki nadaljuje sveje delo, jc pretresaia te dni položaj v kateremu bi se nahajali posamezni deli angleške države v slučaju nove vojns. Prevladalo je mnenje, da bodo trgovske ladje izložene v prihodnjih vojnah mnogo večji ne-varnosti kot v prejšnjih vojnah. Vsled tega bo treba, da si posmezne angleške naselbine (Avstralija, Kanada, Nova Zelandija in Južna Afrika ustvarijo lastna brodovja, da bodo lahko * svojimi lastnimi močmi ščitile svojo pomorsko trgovino. Jedro teh novih mornaric bi bile podmornice in lahke križarke, ki so najpri-pravnejše za zaščito pomorske trgovine.
V novem načrtu za obrambo angleške države bodo točno določene tudi vloge posameznih neselbin. Vojne mornarice, ki so si jih ustvarile posamezne naselbine ob času vojne in ki se bodo znatno povečale, bodo pripadale spločno-angleški vojni mornarici in bodo podrejene angleškemu admiralatu v Londonu. V slučaju vojne bodo naselbine morale sodelovati pri spremljanju transportov, bodo morale skrbeti za najpotrebnejše zveze med posameznimi deli angleške države, bodo ustanovile ladjedelnice, postaje za petrolej in kurivo itd. Vse te naprave bodo na popolno razpolago vsaki angleški vojni ladji.
Grška
Nova doba grške ofenzive. — Grške Čete
so se izkrcale na crnomorski obali
Male Azije
ATENE, 31. Listi javljajo, da so se gr« Ske čete izkrcale v Inzerli, Ineboli in Si* nope. Oddelki, ki so se izkrcali pri In* zerii, so zavzeli Daudra ter so po krat* kem boju začeB prodirati proti Ada Ba= zarju. Proti termi kraju gre tudi neka druga kolona, ki prihaja iz Biledžika. Umikanje turških čet proti Kastamovni je ogroženo. Turki se nadalje umikajo proti Angori.
Sirite „edinost"
Doma?« veHi .
Za fCMfao pMtirjeRjc . Pod tem naslovom razpravlja «L'Emancipazione» o sedanjih prizadevanjih za pomirjenje duhov, to se pravi za spravo ali vsaj premirje med fašisti in njihovimi nasprotniki. Skiicevaje se na besede Mazzinija: «Ce hočeš dobro delati, moraš verjeti, če hočeš vzgajati, moraš ljubiti!» — pravi rečeni list, da ni nikdar smatral nasilja za sredstvo preporoda. Obsojal je vedno delovanje fašistovskih oddelkov, ker sodi, da je italijanski narod pač vreden drugačnega, nego je režim biča in gorjače, nego so požigi, razdeva-nja in pretepanja. Na to je napisala «Emanci-pazione* na naslov fašistov sledeči ^ pouk: <-.Predno govori fašizem o pomirjenju, je pa-trebno, da očisti — sam sebe. Fredno se pogaja z drugimi strankami, naj postane on sam stranka s programom, ki naj točno zariše smernice njegovega delovanja! Tiste stranke, ki verujejo, da so glavarji fašizma resni ljudje, so — blago rečeno — lahkoverne. Govori se tudi o «razoroženju duhov». «Emancipazione» pa kliče fašistom: Razorožite najprej svoje neodgovorne fantiče, odvzemite jim bombe, samokrese in gorjače! Dokler so oborožene mišice, se ne more misliti na razorožitev duhov. Dokler ne razorožite svojih oddelkov, ne more nihče resno verjeti, v iskrenost vaših namenov!	~~
Potem pa govori rečeni list vladi. Zelo enostavno je sredstvo, ki more ustvariti tcir. Izprazniti je treba ves tisti arsenal orožja, ki so z njim opremljenii mladi brezbrkeži fašizma. Prijeti je treba resnično odgovorne, ki v parlamentu pripravljajo svoja «podjetja» ter nekaznovano sramotijo narod. Vse drugo pride samo po sebi. Proletariat noče ubijati nikogar, vedeti pa hoče, kdo brani njegovo življenje. V "Avstriji je vladala politična sužnjost, ali uprav-laljali so pravosodstvo na bačin, da je bilo sužnjem zavarovano življenje. Tako naj stori tudi vlada Bonomija, ako res hoče notranje pomirjenje. Resnični boj se mora vršiti na gospodarskem in socialnem polju. V tem boju odločata buržoazija in proletariat. Fašizem pa ni ne buržoazija ne proletariat. Zato mora stopiti v stran! Pravijo, da je moral fažizem rešiti Italijo pred napadom komunizma. «Emancipazionc» odgovarja, da se Italija le onečašča, ako kdo trdi, da bi brez pomoči ene skupine Italija ne mogla premagati razpaljene zgovornosti kakega Bombaccija, ko je premagala vendar Av. strijo pri Vittorio Veneto! Tržaški list zaključuje: Gospoda Bonomi in De Nicola naj se ni-(kar ne potita toliko za pcirirjenje. Sto kve-storjev in dvatisoč kraljevih stražnikov s kakim oddelkom alpincev morejo v dvajsetih dneh doseči več, nego ta dva gospoda s svojimi brezplodnimi prizadevanji!
PrGŠnja. Josipina Furlan, vdova s štirimi otročiči, (od katerih sta dva bolna) je bila vra-tarica. Ker pa jo sedaj kot Slovenko siino nadlegujejo, žalijo in ji groze, da jo vržejo na cesto, se želi rešiti iz tega pekla in prosi v ta namen kake službe kot vratarica, oskrbnica ali kaj sličn2ga. Naslov: Via Giuiia št. 4, V. nadstropje.
Pristojbine za pobiranje s-seH. Mestni magistrat javlja, da so vsled preuredbe pobiranja 5tneti po hišah stare pristojbine odpravljene in da so cd novega leta 1921. v veljavi sledeče nove pristojbine: I.) Lastniki hiš bodo plačevali! sledeče pristojbine: Za hišo z enim ali dvema stanovanjima 40 lir na leto, s tremi do „šestimi stanovanji £0 lir, s sedmimi do desetimi stanovanji 120 lir in z več kot desetimi stanovanji 2C-D lir na leto. — II.) Za pobiranje smeti po prodajalnah, trgovinah itd. je določena pristojbina 40 lir na leto za vsakih 50 m3 doiične-ga pre-stora.
Magistrat bo razposlal v najkrajšem času lastnikom in oskrbnikom posameznih hiš okrožnico, ki bo vsebovala predpise o izvrševanju pričujočega odloka.
It Sv. Ivana. V nedeljo 7. avgusta nastopijo gojenci slov. otroškega vrtca v »Narodnem domu* pri sv. Ivanu. Na sporedu so: pesmicc, deklamacije in prizori: Med posameznimi točkami bodo svirale na glasovir nekatere sveto-ivanske gospice in drugi. Na koncu pa bodo igrali krasno igro v 3 dejanjih «Vanda». Natančen spored se objavi v tekočem tednu. Začetek predstave ob 5. uri pop. (Predstava se ne vrši, kakor je bilo v nedeljo pomotoma objavljeno, na vrtu temveč v dvorani.)
Ker je čisti dobiček namenjen v korist vrtca pri Sv Ivanu prosimo za mnogobrojno ude-lebožbo.	Vodstvo.
is tržaškega iivUenia
Strela ubile dve kmetici. Ko so se včeraj tik pred poldnevom zgrnili temni oblaki nad razbeljenimi pečinami tržaške okolice in sta blisk in grom naznanjevala žejni naravi uteho, se je zgodila dvema družinama v Lonjerju velika nesreča, Dve kmetici, okoli 60 let stara Helena Bernetičeva in 23 letna Josipina Čokova sta se srečali na cesti nad Sv. Ivanom. Cokova je bila namenjena v Trst, Bernetičeva pa domov v Lo-njer. Tedaj je treščilo in vrglo ubogi kmetici, eno na desno, drugo na levo stran poti. Kmet, ki je nesrečo videl, je tekel tako; tja in se trudil, da bi zdramil žrtvi, toda bilo je vse zaman.
Ljudje, ki so prišli gledat to nesrečo so šli nemudoma na zeleznisko postajo, od koder je postajenačelnik povzal rešilno postajo. Zdravnik je bil kmalu tam, toda tudi on žal ni mogel drugega, nego ugotoviti smrt. Na cesti je bilo kmalu vse polno ljudi. Ljudem je silila žalostna slika solze v oči. Orožniki in stražniki so imeli veliko truda, da so zadržavali ljudi, ki so hoteli pernesti trupli v vas. Ubogi sorodiki žrtev se kar niso mogli pomiriti, ko jih je usoda tako hudo zadela.
Pod avtomobil \z prišel v nedeljo zjutraj v ulici Udine 58 letni Mojzes Masutti, stanujoč * ulici Pondares Št 3, ter dobil pri tem več notranjih in zunanjih poškodb. Odpeljan je bil v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejedi v IX. oddelek.
Trije požar!, V nedeljo popoldne ob 12'30 s© bili ognjegasci telefonično obveščeni, da je izbruhnil na nekem od solnca ožganem travniku na Greti ogenj, ki se je bil že razpasel na 12.000 kvadratnih metrov. Ognjegascem se je posrečilo po 2-urnem delu pogasiti goreči travnik.
—	Tudi v grmovju tik pred železniško progo nad Čedasom v Barkovljah se Je bil iz neznanih vzrokov vnel ogen, ki je pokončal več tisoč kvadratnih metrov grmovja in trave.
—	V stanovanju Marijana Dedeschiaija ▼ ulici S. Giacomo it. 6 je izbruhnil ogenj, katerega so v kratkem času pogasili ognjegasci.
Dan krvavih pretepov. 36 letni delavec Avgust Duban, stanujoč v ulici delim Guardla it. 4, je priiel v nedeljo do sporekanja c nekim prijateljem, kateri ga je tako naklestil po glavi da si je moral zdraviti rane na reSilni oostaii.
—	Enak «sltačaj* je Metel 33 letnega Ivana Pilenna, stahujočega t ulici Rigutti it 26.
Tudi ta je dobil prvo pomoč na rešilni postaji.
Dosedaj smo se pečali t moškimi, Pride pa tudi nežni spol na vrsto.
47 letna vdova Matilde Bressiani, stanujoča v ulici Soli t ari o št. 11 se je sporekla s sostanovalko. Konec prepira je bil ta, da ji je skočila nasprotnica v lase. Izrila ji je lep šopek las. V ostalem jo je ranila z dolgimi nohti na ustnicah.
—	Tudi Irene Carlosig jih je dobila po ušesih od svoje prijateljice. Obema ženskama so dali prvo pomoč na rešilni postaji.
Več slučajev solnČarice. Pred včerajšnji dan je bil eden tistih vročili, neznosnih dni, kot smo jih imeli pogostoma v preteklem mesecu.
Okoli poldne je zadela solnčarica 69 letnega Narciza Baccija, doma iz Milj. Prvo pomoč mu je dal zdravnik rešilne postaje.
—	Eno uro pozneje je bil zdravnik rešilne postaje telefonično pozvan v ulico Scoglietto št. 45, kjer se je nahajal 48 letni tramvajski uslužbenec Fran Božič, zadet od solnčarico. Odpeljali so ga na njegov dom.
Ob 17. uri je zadela solnčarica 17 letno Amalijo Giovaneliijevo, stanujočo v ulici Ce-sare Battisti.
Stanje vseh treh oseb ni nevarno.
—	Četrti slučaj solnČarice se je dognal pri Rinaldiju Sclda. Ta slučaj je zelo nevaren.
—	— Okoli IS. ure je zadela Josipino Sosič solnčarica, ki je bila smrtnonosna.
—	Slučaj smrti se je dognal popoldne v ulici S. Maurizio št. 11 pri 42 letnemu mizarju Dominiku Marconu. Zdravnik rešilne postaje, ki je prišel na lice mesta, ni mogel natančno dognati, ali je zadela moža solnčarica ali pa srčna kap. Truplo je bilo odpeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice.
ILIRSKA BISTRICA. Novo ustanovljena le-karna, zaloga skufenih domačih in tuje zeniskih zdravil in specijalitet, nahaja se nasproti hotelu «Ilirija*.	1254
GOSTILNA, dobro vpelana, z dvema meblira-nima sobama se radi družinskih razmer takoj proda. Nahaja se na glavni cesti tik električne postaje. Glavarstvo, sodnija in kopališče v bližini. Pojasnila daje I. Vrečko, Vo-losko-Opatija.	1320
PES, lep, volčje pasme, enoleten, dober varuh, je na prodaj. P. Kaluža, Narin pri Sv. Petru
ZoMaviiiški ambulatorll
Er. B1LER - STARKO PERBAVEC, dentist
Ilirska Bistrica, (gostilna pri žefl)
ona
na Krasu.
1323
Piptarstvo in pipCarJi
Po zor I Vsem!
Danes, torek, kakor običajno. Zbirka: Orehek, ker je pozabil, da je dal zadnjič 10 lir, še 20*—; Jožek, da ne bo mama vedela 10.—; skupaj L 30. . Denar na 6065.
Vesti iz Istre
Iz Kopra. Tu je umrl dne 30. julija bivši nad-uČitelj na Škofijah g. Josip Bertok. Pokojni je bil obče priljubljen med učiteljstvom in med lujdstvom. Deloval je neumorno do zadnjega diha bodisi na šolskem bodisi narodnem polju. Blag mu spomin. Preostalim naše iskreno so-.žalje.
KDOR HOČE KAJ KUPITI	m
KDOR HOČE KAJ PRODATI	f
KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD.	I
INSERIRAJ V »EDINOSTI«	©
sc računajo po 20 stoiinfc beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 49 steiisk beseda. — Najnantsa pristojbina L 4*—. Kdor išče službo, plača polovično ceno.
POZOR! Enonadstropna hiša, s petimi spalnimi sobami, 2 kuhinjami, veliko p°dzemsk° kletjo in drugimi prostori, pripravna za vsako obrt, posebno za gostilno, ker je tudi koncesija, ter v sredini vasi, kjer je avtomobilska postaja itd., dalje hlevi za živino s seniki, se resnemu kupcu ceno proda. Pojasnila daje Martin Prašaei/, Dolina št, 37, pri Trstu.
1346
GOSPODIČNA 23 let stara, želi vstopiti k boljši gospe ali v hotel v Trstu, cziroma v okolici, da bi se izučila kuhanja in gospodinjstva. Zahtevano plačilo po dogovoru. Naslov pri upravništvu.	1351
SOBICA čedna se odda pošteni, osebi. Naslov pri upravi «Edinosti».	1347
SODE od 1 36 hI. BEDNE različne velikosti. VOZOVE in drugo gospodarsko orodje po ugodni ceni proda takoj Josip Trčelj, Vrh-pol je-Vipava.
PRODAM 9 mesecev brejo, 5 letno kravo, izvirno simodolko, izborno molznico; dveletno krasno žrebico, čistokrvno lipicansko in 7let-no kobilo, pollipicansko , enako dobro za težo in tek. Česnik, Knežak — Št. Peter n. Kr.	1349
29 LETEN uradnik, vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, korespondence, knijgovodstva in vseh pisarniških del, posebno v zavarovalni stroki, išče primerne službe. Ponudbe podi «A* na upravništvo.
1335
PRODA SE iz proste roke hiša, 10 minut oddaljena od postaje Sv. Peter na Krasu. V hiši je dobro vpeljana gostilna. Pri hiši 2 kr&-glišči, krasen vrt, ter prostor za trgovino lesa. Cena po dogovoru. Naslov pove upravništvo «Edinosti».	1353
LOVSKE PSE — prepeličarie re imam na prodaj. Ivan M . Ložah p. Vipava.
je — 6 tednov sta-ercina, učitelj v 1347
DIMNIKARSKEGA pomočnika sprejmem takoj. Smerdu Ter., dimnikarska vdova. Postojna.	1350
NAZNANJAM »kavnemu občinstvu, da sem peleg delavnice odprla tudi salon za izgotovljene zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk, A. Mer-motja Rfeger, «Hua Comatcrciale 3.	586
DVONADSTROPNA hiša, popolnoma nova, zraven južnega kolodvora v Gorici, kjer je bila pred vojno znana restavracija, se proda. Pojasnila daje tf. Roza Lantf v Gorici, Via S. Pietro 68.	1348
KROJAČNlCA Avgust Stular, uL S. Francesco D'As sisi it 34, Iu. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu.	23
ZLATO in srebrne krone plaCam več kot drufi kupci. Albert Pcvh. vcar, Marzini 46 (» blUini drvemega trga).	25
UBIRALEC in popravij&lec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1, V. nad.	40
PENZIONAT za deklice. Vila Plonerstiftung. Učni in zdraviliiki dom. Nadaljevalni tečaj. Tečaji v jezikih, glasbi, kuhanju in gospodinjstvu. Meran - Obernais (južno Tirolsko). Krasna lega. Dobra preskrba. Pojasnila daje M. Chr. Auer. voditeljica.	1317
TRGOVCI IN OBRTNIKI! Najuspešnejši oglas je gotovo v «VEDEŽU». Če želite seznaniti svoje podjetje z vsemi sloji v slovenskem ozemlju, naročite do 5. avgusta t. I. oglas v! «VEDEZU» ki Vam bo prinesel stoodstotni dobiček. Založništvo cVEDEŽA» v Trstu, Via Milano 37.	1325
fevršujejo se vsa v to stroko spadajoča dela po znižanih cenali. Sprejema se vsak dan izvzemši nedelje, pon-deljke in praznike.
5CVAŠKI pomočnik se sprejme na deželo. Piača po zmožnosti. Naslov pri upravništvu,:
1324
«VEBEŽ» za leto 1922 sprejema oglase do 5. avgusta. Knjigarna Štoka, Trst Via Milano štev. 37."	1326
*ZVON» letnik 1S79 kupi knjigarna Stoka, Trst, ulica Milano 37.	1328
KDOR želi inserirati v «VEDEŽU» naj prijavi; svoj oglas do 5. avgusta Založništvu v ulici Milano 37.	1327, |
44 LETEN vdovec, samostojen obrtnik, želi znanja v svrho ženitve s pridnim dekleteni, starim od 32—33 let. Samo resne ponudbe pod «September» na upravništvo.	1329
se dobi v poljubnih množinrh . V saSDSi
It. Peier m Krasu ETERNiT
PRODAJE se kuča na Voloskom sa tri stana, dućanom, pekamom i slastičarnom na glavnoj cesti u sredini mesta, zatim štala i dvorište te posebna konoba. Primila bi se tako-djer zamena sa drugim posjedom u Ljubljani, Spljetu ili na Sušaku. Obratiti se u pokam u k. br. 19 u Voloskom. Posrednici isključeni.
1330
TRGOVINA jestvin in mešanega blaga, na zelo dobrem in prometnem kraju na Istrski cesti, popolnoma opremljena se proda ali da v najem. Natančnejša pojasnila pri Albinu Anžič, Piano S. Anna 64.	1337
ILIRIJA, lesna trgovska Inindustrijalna družba z o z. Ljubljana, Kralja Petra trg 8, eks-portira vse vrste rezanega in tesanega lesa, spreejma komisijska naročila in jih točno izvršuje. Zahtevajte oferte!	1338
ALOJZIJ POVH
Trst, telefon štev. 3-29 Pfrzza Garibaldl 3 (prej garrun)
Največjo izbero daril za birmo dobtte samo v trgovini Piazza Garibaldi št. 3, (prej Barriera)
LJUBLJANSKI vožiček, nov, srednjem ocen, izbran suh les, domače delo, proda po zmerni ceni ali zamenja za vino Filip Rudolf, Cr-nivrh pri Idriji.	1341
E&3JJSB ISE335SBD K^SSHE£2^323 EBEffiE^a
i — tvrdka —
Trst, ul. Coroneo 13, tel. 12-34
priperoča svojo zalogo
Samo na debelo m rrsrrcćnltlre
Trakovi, moške in žensko nogavice, robci, čistilo 7a čevlje Brili, Ec!a, Lift, različni g!air-niki, špaga, dišeča mi'a, kratače, vzmetne zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. po dnevnih cenah.
S. Nicolo 19 GiACOMO LEVI S. Nico o 19
1	Prodaja na debelo.
Porcelan, lončevina, raznovrstna steklenina. — n Najrazličnejše vrste korazarccv za pivo, vino, n ■ likerje itd., steklenice, svetiljke, cilindri, šipe S V/2— 2 mm debele za stavbo v zabojih, na || g	željo tudi po natančnih merah.	^
PodpIsaBi izrekamo tem rotom svojo najglobo-kejSo zahvalo vsem Forodnikom, prijateljem in z anccm, ki so nam o priliki smrti našega nepozabnega očeta izkazali svoj i naklonjenost in to-ažbo ter spremili pokojnika k večnemu počitku,
DOLIJfA, dne 31. joli.a 1921.
Žalujoči družni PRAŠELJ Dolir.a-Celje.
FoinMe si z Pfnom, Ki Is donite e Kleti Kess®
po l 1.2® liter.
Zastopnik B£WISTA.
v Istri naznanja, da se pričnejo od generalnega civilnega komisarijata za ^^g«^ Julijsko Benečijo dovoljeni
ZupSASfiV® Ca©la€@ * |(f * „a , ,, <
vabi vse one v tukajšnjo cbMno pristojne K1SS0CI1I iSfnOjl 2 EflSHI S. G^USlfl 1.1.
Semenj se bo vršil dne 8. vsakega meseca.
V	slučaju, da pade ta dan na praznik, se vrši semenj prihodnji delavnik.
V	mesecu novembru se bo vršil semenj dne 27.	62i
II ii i — — li iiBđBđBBBaMBMBBBBMI
OTlralfg 0 „Sinonr
kateri bivajo izven občine, da dopošljejo v najkrajšem času natančne družinske sezname z navedbo očetovstva, materinstva, dan leto in kraj rojstva, opravilo in sedanje bivališče.
Županstvo rabi dotične listine za sestavo imenika novih državljanov (italijanskih) v smislu st. germanska pogodbe. Županstvo Oojače 29. julija 1921. 630 Izr. komisar Podgornik Fran
Dvonadstropna triov
na najprometnejši ulici Maribora, zgrajena 1. 1912, se proda. Ima 2 velika trgovska lokala s portalom. Stanovanje s trgovskim lokalom s 1. avgustom prosto. Krasna pozicija. — Ponudbe pod „777" na anončni zavod I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15.	(627)
ZAHVALA
O priliki smrti
BERTOKA
nadučitelja v Škofijah dne 30, julija t. h izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, gg. učiteljem, čast. duhovščini, g. Gasperintiu, pev.
Samo* iz Bertokov, godb. dr. iz Cežarjev, posebno pa g. učitelju Venturiniju za toli tolažilne besedq ob odprtem grobu.
Ivana roj. Bordon, soproga. (63ij Modra, Duša, Danica, otroci.
-"K-V*.