6ilet Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi prephooniktednik Gorikisc ltta iooo ČETRTEK, 7. FEBRUARJA 2008 Leto LX1, št. 11, cena 1,25 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: MariiaVolčiak Časopis izhata ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov wwvr'.gorëniskigus.si Dan, ko se spominjamo tistih, ki so v slovenski zgodovini dajali pečat slovenski kulturi, in dan, ko se tudi sami crkljamo v njenem naročju. Igor Kavčič je na ta dan raziično. VeČina V teh dneh se spominja- «« k««* k« » »4 »i h ft É « * h ft je najbrž v prvi vrsti vesela mo ljudi, ki so skozi naro- Kranj • Slovenski kulturni dela prostega dneva, ki nam dovo zgodovino dajali po- praznik je eden tistih redkih v najboljši izvedbi, tako kot memben pečat naši lastni državnih praznikov, ki se vse, letos, predvsem podaljša pro- kulturi, hkrati pa najvišje odkar so ga pred več kot §est- sti vikend. Še posebej, odkar državne nagrade v kulturi, desetimi leti v času 2. sveto- imamo samostojno državo, imenovane po Prešernu, vne voj ne prvič prazno vali na pa nas je vedno več tudi ta- prejemajo nove generacije takratnem osvobojenem kih, ki se na ta dan počutimo glasnikov slovenske kulture ozemlju v Črnomlju, ni spre- nekako ''bolj slovensko", ko doma in v svetu. Med njimi menil ne po imenu ne po smo ponosni na svoj jezik, je skoraj vedno tudi kdo iz svojem bistvu. Sprva naj bi kulturo in umetnost, na svo- Gorenjske, lani skladatelji- ga prazTîovali 3. decembra, v jo državno samobitnost. To ca Urška Pompe, danes zve- spomin na dan, ko se je počutje oplemenitimo z last- čer bo nagrado PreSemove- France Prešeren rodil, a so nim kulturnim udejstvova- ga sklada prejel igralec ga zaradi nemške ofenzive njem, se udeležimo katere Uroš Smolej. A kdo bi si leta 1944 prenesli na dan od Številnih kulturnih prire- upal vedeti, kje bi slovenska pesnikove smrti, 8. febmar. ditev v državi^ pa svojo kul- kultura bila danes, če se Tako je ostalo vse do danes, tumost dokažemo z obiskom pred petsto leti ne bi rodil Duhovno počutje Slovencev katere od kulturnih institucij. Primož Tmbar. •8 Î L3 Nečednosti v Gorenjskem tisku Ali je pri sporni prodaji Primoža Trubarja (brez soglasja lastnikov) poleg Edvarda jurjevca sodelovala tudi nekdanja predsednica uprave Kristina Kobal? BoJtian Bogatai Kranj - S spomo prodajo delnic podjetja Primož Trubar, ki je 77-odstotni lastnik Gorenjskega tiska (v nadaljevanju GT), se ukvarja tudi poli' dja. Kranjski kriminalisti so te dni v sodelovaniu 2 novomeškimi kolegi opravili več hižnih preiskav zaradi suma zlorabe položaja in pravic pri prodaji delnic. VeČ na Policijski upravi Kranj ne želijo razkriti, saj je preiskava še v predkazenskem postopku, po neuradnih informacijah pa Kristina Kobal so preiskavo opravili vsaj pri ska, ki jo je zahteval Davor nerja (Mohar & Satler), ki je Mahek, novi direktor Tni- z več kot iz milijoni evrov barja. Jurjevecnaj bi prejšnji pripomogel k odplačilu kre- teden, že po razrešitvi, delni- ditov, ki so jih vodihii in diu- ce Primoža Tmbarja prodal gi zaposleni leta 2006 najeli Papir servisu (skupina Kra- za prevzem GT, kot nadzor- ter), ki ga obvladuje Martin niča pritiskala na Aleksandra Odlazek, ta pa je nekaj dni Troho, novega predsednika zatem za GT že objasil pre- uprave, da pomaga pri pro- vzemno namero. Vlahek je daji polovičnega deleža GT. proti )urjevcu sprožil tudi ka- Ta naj bi ponudbo zavrnil, žensko ovadbo zaradi suma zato ga je že želela razrešiti. zlorabe položaja. Skupaj z [urjevcem, do ne- Po pisanju včerajšnjega davnega naj bi bila sprta, pa Dnevnika je veliko vlogo pri sta morda našla obvoz in od- spremembah lastništva, igrala novo igro. Strokovnja- predvsem pri sporni prodaji ki menijo, da bi morali vodil- deleža Primoža Trubarja ti- ni o lastniških spremembah Edvardu lurjevcu, prejšnjem V torek smo že poročali, da skarskemu mogotcu Odlaz- v GT in Trubarju javnost bo- direktorju Primoža Trubarja, je sodišče v Kranju izdalo za- ku, ^ala tudi Kristina Kobal. Ije obveščati. Enako se je dogajalo že ob prvem prevzemu leta 2006. in Kristini Kobal, prejšnji časno prepoved razpolaganja Ta je plotem, ko ie v Trubarja predsednici uprave GT. z delnicami Gorenjskega ti- pripeljala .strateškega part- bbsLOVAm^ BANKO OD DOMA ELEKTRONSKA BANKA^iLIn ^ ^ .. . ^ mnrefleřf/tterfccam '^^'«''^hMftiidOpirtlcivpilSKIPASSTitAVEU^^ OM «4)1 U ivlHOli íKH karivanSk^m pr^^fn. pri m i I Pnjetno praznovanje slovenskega kulturnega praznika vam želi Gorenjski Glas AKTUALNO Delavci prestrašeni, direktor brez informacij Preprodaja lastniitva nekdanjega kranjskega ponosa tekstilne industrie je IBl le vedno buri duhove. O novem Ustniku in njegovih načrtih nI mogoče dobiti informacij, saj se izmika, Delavci se bojijo. Če bodo it I plačo. CORENjSKA Slaba cesta med občinama Cesta Čepulje-Bukovš^ica povezuje obalni Kranj in Sko^a Loka. Čeprav poteka po njej kar gost prometaje njeno stanje na odseku med Čepuíjami n Strmico katastrofalno. Opozoriia kljub obljubam polttikov za sedaj te niso rodila sadov. ^ D i KRONIKA Nespretni tat sam poklical policiste Nepridipravi le redko sami pokličejo policiste. V Zgornji Besnlci pa se je to zgodilo. Med begom pred lastnikom hiie, v katero ]c nameraval vlomiti, s* je tat zlomil nogo in na pomoi pokli> cal policiste. i RAZGLEDI Ko se pred očmi odvija zgodovina Ameriška odpravnica poslov v Sloveniji Maryruth Coleman službuje v Sloveniji od leta 2005 dalje, ko se je iztekel mandat veleposlaniku Tho» masu B. Roberrsonu. V torek je obiskala uredništvo Gorenjskega glasa. VREME V četrtek, petek in soboto bo prúteáy\ojasr\o. Pihal bo severm do severovzhodni veter. ■5/7 10 : jutri: pret^nojasno o VD «j) 10 If) 4 h 2 POLITIKA da n ica. zavrl @g'glas. si GORENJSKI GLAS četrtek, y. febnjarja 2008 UueijANA, Buo Kurenti preganjali politično zimo V ponedeljek so državni zbor obiskali kurenti s Ptuja. Danes ne preganjajo veČ zim, saj jih skorajda ni veČ, lahko pa preženejo kakšno politično zimo, je ob njihovem obisku povedal predsednik državnega zbora France Cukjati in dodal: "Če bi nas kurenti obiskali prejinjt teden, bi nam morda uspel pokrajinski zakon." V ponedeljek zvečer so kurenti obiskali tudi Bled, kjer je potekalo neformalno srečanje generalnih športnih direktorjev držav Članic EU {na sliki). O. Z. 9 s Škof^a Loka Loška SO se pripravlja na volitve V predsedstvu območne organizacije SD Žkofja Loka so pred nedavnim obravnavali organizacijo priprav na letošnje držav- nozborske volitve v 8. In 9. volilnem okraju. Predsednica Mitjam )an BlažiČ je predstavila dosedanje delovanje strankine mreže in opredelitev SD. da bo v obeh volilnih okrajih imela kandidata na volitvah. Predsedstvo je sklenilo, da bo funkcijo predsednice volilnega štaba na ravni območne organizacije prevzela Nevenka Mandíč Orehek, potrdilo pa je tudi nova predsednika Kluba svetnikov SD: za Škofjo Loko Tomaža Kr* piča in za Železnike Franca Žabrla. Nevenka Novak pa je nova predstavnica za odnose z javnostjo. D. Ž. Ljubljana Ovadili podpisnike novinarske peticije Skupina šestih državljanov je včeraj na ljubljanskem okrožnem tožilstvu vložilo kazenski ovadbi zoper Mateja Surca in Blaža Zgago ter 571 podpisnikov peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje. Eden od vlagateljev ovadbe je tudi Marjan Cerar, nekdanji direktor Belinke, spomnimo pa se ga tudi kot kandidata za predsednika države na predsedniških volitvah leta 1997. Vlagatelji ovadbe trdijo, da so av* torja in podpisniki s peticijo blatili ugled Slovenije v tujini in škodili njenemu dobremu Imenu. Prepričani so, da so Izjave o političnih pritiskih na novinarje in medijski cenzuri ne- resnične. Ovadbi se nanašata na peticijo proti cenzuri, ki sta jo novinarja Šurc (Delo) in Zgaga (Večer) napisala septembra lani, in na odprto pismo ob začetku predsedovanja Slovenije EU, ki sta ga avtorja napisala decembra lani in poslala na okoli tristo naslovov v tujini. D. Ž. Ljubljana Slovenska pomlad na spletnem portalu Leto 200S bo zaznamovala dvajseta obletnica odbora za varstvo človekovih pravic in procesa proti četverici. Dogodki so naznanili "slovensko pomlad" in kasnejšo demokratizacijo Slovenije. Ob tej priložnosti je nastal spletni portal www. slovenskapomlad.si, na katerem bo zbrano gradivo o dogodki so zaznamovali to obdobje. To bo nekaklen digitalni muzej takratnega obdobja, saj bo vseboval informacije o pobudah in osebah iz tistih časov, je povedal direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije jože Dežman. Muzej je namreč nosilec spletnega portala. Nanj bo mogoče dodajati nove informacije in dokumente (fotografije, video zapise), odprt pa je tudi za diskusije in komentarje ter izmenjavo mnenj. Ta teden sta portal slovenske pomladi predstavila Igor Bavčar (tedanji vodja odbora za varstvo človekovih pravic) in Ali Žerdin. D. Ž. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Corênjskr Glas Knjigo preiine NASTA BRI^AR iz Preddvora. Dragutin Mate ostaja minister V torek so poslanci državnega zbora ves dan namenili interpelaciji zoper notranjega ministra Dragutina Mateja, ki sta jo vložili stranki LDS in Zares. Danica Zavrl Žlebir Ljubljana • Predlagatelji so ministru očitali kršitve kar šestih zakonov, navajali so pnmere njegovega delovanja zoper zakonodajo, in sicer v primerih Silva Pluta, romske družine Strojan» nočnega lokala Lipa in diskoteke Global, Pri slednjih so predlagatelji menili, da je kršil zakon zaradi pomanjkljivega nadzora nad službami za zasebno varovanje. Varnostni službi, ki sta varovali Lipo in Global, nista imeli ustreznih licenc, zaradi Česar je posredno prišlo do tragične smrti mladoletnikov, V primeru družine Stro- jan pa sta stranki Mateju očitali, da je kršil zakon o policiji, ko ni ukazal izvedbe nadzora nad njenim delom v zvezi z ukrepanjem policije med prebivanjem dnižine Strojan v Postojni, Takrat naj bi namreč policija nedopustno posegla v zasebnost posameznikov. Pri Silvu Plutu pa mu zamerijo, da policija nI Dragutin Mate tudi po interpelaciji ostaja minister za ukrepala in ga nadzirala, če- notranje zadeve, ffo^o TmaOoki prav je bilo znano, da je v Srbiji zagrešil grozovit umor. Globala ter pri vzpostavitvi zvezi s Plutom pa je dejal, da Ijavitvi zakona o ratifikaciji Dragutin Mate je vse očitke evidence volilne pravice, kar tudi če bi ga policija privedla Lisbonske pogodbe in o reše-iz interpelacije zavrnil, pre- je bil tudi eden od očitkov zaradi mednarodne tiralice, vanju problematike visoke pa Sloveniji tudi ni izročila nobenih dokazov, na podlagi katerih bi ga lahko ovadili. Mate je zavrnil tiidi vse druge navedke iz interpelacije, med drugim tudi tega, da so se varnostne razmere na slovenskih cestah poslabšale. Dodal je, da se tudi navzočnost policije na cestah ni zmanjšala, temveč povečala. Minister Mate s svojim zagovorom, v katerem je navedel zlasti svoje uspehe, med njimi uvedbo Šengenskega mejnega režima, ni prepričal opozicije- Poslanci LDS, Zares, SD in nepovezani (skupaj 26 poslancev) so glasovali za interpelacijo, koalicijski posland in posknd SNS (42 glasov) so glasovali proti njej. Včeraj, zadnji dan rednega zasedanja državnega zbora, pa so posland razpravljali o poročilu komisije za prepre« čeva nje korupcije in o veČ za-konskili predlogih, med drugim tudi o noveli zakona o državnem svetu in o varnosti na smučiščih. Na današnji izredni seji pa razpravljajo o predlogu za razpis zakonodajnega referenduma o uve- pričan, da sta ministrstvo in policija v primerih Upe in predlagateljev interpelacije, delovali v skladu 2 zakoni. ne bi bilo zakonske osnove iniladje ter pripravi protiin- za njegovo pridržanje, Srbija fladjskih ukrepov. Poslanci SDS obiskali 'ljubljansko pokrajino // Maja Bertonceli Medvode - Posland SDS so ni, Vodice, Medvode, Do- nost Barka ter Mladinski smo se odločili, da v Medvo- brova-Polhov Gradec, Hor- kulturni center Medvode, dah obiščemo skupnost in Brezovica. V občini kjer je poslance nagovoril Barka in mlade v Mladin- bili v ponedeljek na obisku v Vodice so se srečali z vod- tudi medvoški župan Sta- skem kulturnem centru. predvideni ljubljanski pokrajini, izvzeta je bila le stvom 10 SDS ter podžupanom občine Antonom Kos- nislav Žagar. Žal zaradi pomanjkanja II V poslanski skupini SDS časa v obisk nismo mogli Ljubljana. Razdelili so se na cem. Seznanili so se s pro- smo si zastavili cilj, da v čim vključiti še centra starejših, štiri skupine in skupina še- blematiko pospešitve grad- krajšem času obiščemo vse Namen obiska je tudi iz stih poslancev: Mitja Lju- belišek, Bojan Starman, Bo- nje komunalne in cestne in- fratmkture v občini in si bodoče pokrajine v Sloveni- prve roke izvedeti, kje lahko ji. V vseh občinah so v glav- kot poslanci pripomoremo. jan Homan, Tomaž Štebe, ogledali predvideno traso za nem največji problemi v ko- da bi z dopolnitvijo doloČe- Dimitrij Kovačič in Andrej cesto Želodnik-Mengeš- munalni infrastrukturi, tudi nih zakonov pomagali vsem Bručan je imelo v programu Moste-AC Vodice. V občini obrtne cone. SDS pa daje tem ljudem," je povedal obisk občin Dol pri Ljublia- Medvode so obiskali skup- velik poudarek ljudem, zato Mi^a LjubeljŠek. PREDSEiX)VANIE EU Brdo Kako zmanjšati breme raka Danes in jutri na Brdu poteka evropska konferenca z naslovom Kako zmanjšati breme raka. Konferenca o raku predstavlja osrednji dogodek predsedovanja na področju zdravja. Na njej sodelujejo predstavniki držav članic Evropske unije. Evropske komisije, Evropskega parlamenta, strokovnjaki s področja proučevanja In obvladovanja raka ter predstavniki strokovnih združenj In nevladnih organizacij. Konferenca predstavlja priložnost za izmenjavo informacij, Izkušenj in dobrih praks na področju celovitega obvladovanja raka s posebnim poudarkom na priložnostih za skupno In bolj učinkovito delovanje na ravni £U in na nacionalnih ravneh s ciljem zmanjšati breme raka v prihodnosti, sporočajo z ministrstva za zdravje. D. Ž. Škof)a Loka Lidija Coljat nova predsednica SD Na programsko volilni konferenci občinske organizacije S D Skofja Loka so izvolili novo vodstvo. Predsednica je postala Lidija Coljat, njen namestnik pa Dejan Meterc. Nova predsednica je povedala, da bo delovanje občinske organizacije SD osredotočeno na vsa aktualna vprašanja, ki zadevajo občane ir občanke in hitrejši razvoj občine na vseh področjih. Socialni demokrati želijo biti še naprej odprta stranka, ki zaznava In se odziva na probleme ljudi. D. 2. Lidija Coljat GORENISKI GLAS íetrtek, i. februarja 2008 KTU LNO info@>g-glas.si 3 Delavci prestrašeni direktor brez / Preprodaja lastništva nekdanjega kranjskega ponosa, tekstilne industrije IBI vedno bolj buri duhove. O novem lastniku in njegovih načrtih ni mogoče dobiti informacij, saj se izmika. Stefan Žargi vi postajajo tudi naáí poslov- da bi bilo neodgovorno vztra- nam je povedala predseduj- ..............................................................................ni partneiji, ki sprašujejo, kaj iati v sedanjem položaju in ca sindikata Marija Petrov- Kranj • V torek smo že poro- se dogaja. Sam pa nimam za- odpuščati zaposlene. S tem čič, so sicer dobili Številko ^ali o presenetljivih lastni- dostnih informadj, da bi lah- bo direktor seznanil tudi za- Alenke Verllč, vendar z njo poslene, saj je za včeraj po- ni bilo mogoče govoriti, kas-poldne sklical sestanek s sve- neje pa je bila Številka izkliu* tom delavcev in sindikatom. Čena. Ker ni informadj, se pojavljajo med delavci govorice o gradnji hotela ali celo naselja na mestu sedanjega ških spremembah v kranjski ko dal vsa pojasnila/' družbi za proizvodnjo žaJar- skih tkanin IBI, nekdanjem j^gy^o bodo pokrili ponosu kranjske tekstilne industrije. Potem ko je Slo- Glede na objavljeno, naj lastnika r)e poznajo venska odškodninska druž- najprej popravimo podatke o ba (SOD) sredi decembra lanskem poslovanju IBI-ja. Da novega iastnika v upra- IBI-ja; s strahom se sprašu« skupaj z drugimi sedmimi Kot nam je povedal direktor, vi lB!-ja ne poznajo, je Mat- jejo, ali bodo prihodnji me- solastniki prek javnega raz- so lani ustvarili za 12 milijo- jaž Božič potrdil tudi nam. sec It dobili plače. pisa in končne dražbe proda- nov evrov prometa, od tega Predstavnikom Tkanine, ki Seveda delavci ne spregle- la svoje lastniške deleže celj- slabih devet milijonov iz pro- so želeli pregledati poslova- dajo tega, kako utripa podjet- ski Tkanini za skromne tri daje, preostalo pa so prihod- nje, so omogočili vse potreb- je. Marija Petrovčič, Id sedaj milijone evrov, je konec pre- ki iz prodaje finančnih na- ne informacije, po preproda- dela kot tehnologinja, prej teklega tedna prišla v javnost ložb (predvsem delnic Go- ji družbi Smark pa nimajo pa je bila kalkuJantka, pravi, vest, da je ista Tkanina, ki ni renjske banke). Po zadnjih nikakršnih kontaktov z novi- da je zmogljivost IBI-ja pri- več pomembna tekstilna ocenah je pri poslovanju na- mi lastniki oziroma tistimi, bližno 4,5 milijona metrov družba (imajo le dva zapo- stalo za 2,6 milijona evrov ki so v ozadju. Meni namreč, tkanin, dejansko pa so jih že slena), lastništvo IBI-ja pre- izgube, kar pomeni, da bo da ni dolžnost uprave, da lani izdelali manj kot tri mi- prodala naprej. In sicer pov- lansko poslovno leto IBI za- raziskuje, kdo je lastnik in lijone metrov. Zaradi nego- sem neznanemu podjetju ključil s tristo tisoč evri do- kaklne načrte ima. Potrdil tovosti ljudje odhajajo, zlasti Smark s Planine pri Kranju, bička. Na naše vprašanje, nam je, da je bila prvotna so v strahu tisti, kjer sta v ki ga vodi Alenka Verlič, ki je kako kaže za letos, nam je prodaja lastništva iBI-ja Tka* IBI-ju zaposlena oba zakon-nedosegljiva. Tako ni mogo- odgovoril, da plana za letos nini koordinirana s strani ca. Za takšno negotovo stače izvedeti, kaj stojí za temi še nimajo, saj so vsi pred- SOD-a, ne ve pa, čigava je za- nje po besedah PetrovČiČeve lastniškimi spremembami, stavniki kapitala v nadzor- sluga za to, da so bile delnice krivijo Boštjana Marovta, ki predvsem pa kaj pomeni to nem svetu odstopili, šele 15. preknjižene šele po novem se je z izigravanjem delavcev za nadaljnjo usodo IBl-jeve februarja pa je predvidena letu, zaradi Česar so bili mali izkazal že drugod. proizvodnje in s tem tam za- nova skupščina, ki naj bi delničarji, ker je bil izigran poslenih. Včeraj smo se zato imenovala nove. Uprava je zakon o prevzemih, prikraj- Ostali brez odpravnin? napotili v IBI in o tem pov- doslej pripravila le izhodišča ŠanL Prodajalci • med njimi praš ali direktorja Matjaža za letošnje poslovanje. je bila tudi družba Pondéra, Poznajo tudi podatek o Božiča ter predsednico sin dika ta Marijo Petrovčič. Sanacije je nujna ki je v lasti družine Božič • o tem, da je mesečna izguba tem niso bili obveščeni. Bo- IBI-ja približno enaka zne- žičnam je zagotovil, da je bil sku, ki je potreben za plače, Obeti za letos so podobni v odnosu uprave do malih zato se bojijo, da bodo, če bo lanskim rezultatom. Pri po- delničarjev ves Čas korekten ta agonija trajala Še dalj časa. Direktor Matjaž Božič je slovanju so po besedah Boži- in pošten, lani so dobili iz- zapravljene vse možnosti, da bil uvodoma zelo načelen: Ča potrebni radikalnejši plačane precejšnje dividende dobijo odpravnino. Same "Moj izključni interes je in- ukrepi, za sanacijo pa se in še izplačilo iz naslova plače v IBI-ju v preteklosti Direktor ni obveščen teres družbe, kar pomeni, da mora odloČiti predvsem novi zmanjSanja kapitala. želim ohraniti poslovanje, lastnik- Po pripravljenih iz- Lastnica se izmika niso bile najslabše, vendar jih, kot pravi PetrovČiČeva, že dve leti niso popravljali. Vse to z izgovorom, da so plače zato pač moram počakati, da hodiščih je mogoče sedanji se ta zgodba razplete. Vsa tekstilni posel zmanjšati (po publiciteta, ki smo je v zad- sredstvih in ljudeh) in ga donjem času deležni, zelo ne- polniti 2 drugimi sorodnimi da vlada med zaposlenimi, po panožni kolektivni po- Velika zaskrbljenost sev^ 15 odstotkov nad povprečjem gativno vpliva na naše pošlo- predrami ali pa se celo pre- vanje. Zaposleni so negoto- usmeriti v povsem drug do- ki jih predvsem zanima, kakšne načrte ima novi last- godbi, ki pa je, glede na sta-nie v slovenski tekstilni indus- vi, nekateri odhajajo, negoto- daten program. Božič meni, nik oziroma lastnica. Kot triji, sramotno nizka. Matjaž Božič Marija Petrovčič Začelo seje Trubarjevo leto Danes bo predsednik republike Danilo Turk v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani odkril kip Primoža Trubarja. loŽE Košniek ditev. Danes ob 10. uri bo v ..............................................................................avli pred veliko âtalnico Na- Ljubljana • V torek je bila v rodne in univerzitetne knjiž- Ljubljani prva seja častnega nice v Ljubljani predseflnik odbora za počastitev 500. ob- republike Danilo Turk odkril letnice rojstva Primoža Tru- kip Primoža Trubarja, Id ga barja (1508-1586), ki ga vodi je naredil kipar Tine Kos. Z predsednik republite DaniJo odkritjem kipa se začenja Turk, v njem pa so najpo- Trubarjevo leto. Člani Častne- membnejši predstavniki slovenskega političnega, javne- ga odbora napovedujejo obisk Trubarjevega rojstnega ga in znanstvenega življenja, kraja RaŠca v občini Velike Predsednik republike Danilo Lašče, kjer bo velika proslava Ttirk je po seji povedal, da so 8. junija, dan pred Trubarje- se pogovarjali o Trubarjevem vim rojstnim dnevom, prispevku k slovenski nado- Osrednja državna proslava nalni identiteti. Bil je intelek- bo v Cankarjevem domu, Ha* tualec evropske razsežnosti, rodni muzej napoveduje raz- ki je razvijal teološko in filo- stavo o Trubarjevem življe- zofsko misel tistega časa. Bil nju in delu. Slovensko prote- je velik mislec, ki je Sloven- stantsko društvo bo izdalo cem zapustil bogato dedišči- dvojno številko svoje revije no. Poleg tega je bil verski re- Stati inu obstati. Banka Slo- formator, ki je prispeval k venije bo izdala poseben spo- razvoju verske misli na Slo- minski kovanec za dva evra s venskem. Predsednik vlade Tmbarjevo podobo, Pošta pa in član odbora Janez Janša posebno znamko. pa je ugotovil, da smo pri Slovensko protestantsko oceni Trubarjevega pomena društvo bo organiziralo v Sloveniji zelo enotni, praz- ogled nemških krajev, v kate- novanje obletnice Trubarje- rih je deloval Trubar. V me- vega rojstva pa sovpada s stihKempteninRothenburg predsedovanjem Slovenije bodo po Trubarju imenovali Evropski uniji. ulice in trg, v Kemptnu pa V počastitev joo-letnice odkrili tudi doprsni kip. Tru- TrubarjevegarojstvabovSlo- bar je bil do smrti župnik veniji in v krajih, kjer je Tru- Derendingenu» kjer je tudi bar živel in deloval, več prire- pokopan. WWW.CORENISKIClAS.Sl Gorenjski Glas ODGOVORNA U RE D N (0^ MariaVolâak NAMESTN KA ODGOVORNE UREDNICE I ože Košnjek. Cveto Zaplotnik UREDNIŠTVO NOVlhWRJI - UREDNIKI; Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, jože Kolnjek. Suzana P. Kovadič. \JtU Petemel Mat»a Rant, S^ Saje, \^lma StancMiik. Cveto Zaplomik. Danka Z^-ni Žtebir, Štefen Ža rgj; stalni sodelavci: [a Bertoncelj, Ma^až Gregodč Ana Hartman, Milena Miklavčič, Miha NdgiiČ, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Simon Šubic, Ana Volćjak OBU KOVNA ZAS NOVA jemej Stritar, Tncikd TEHNIČNI UREDNIK Grega FOTOGRAFIJA Tina Dold, Gorazd Kavčič, Gorazd ^in LEiCrORICA Marjeta Vozlič VOD) A OGLASNEGA TRŽEN j A Mateja Žvtžai GORENJSKI CLAS j« r«físlrifdna blagovna ir> storitvena znamka poá St, 9771961 pu Uradu RS za lnl«lrktualno lastnmo. Ustanoviitl; in »xda)al«ljt Corenjski glas, d o.o., Xr^nj / Dírektorim: Matija Vo1Qak / Naslov: filciw^sova 4. 4000 Krani /T«l.: 04/20t 43 00. iajc, 04/201 42 13. «-mali: info^g iU^.s!; mali ogUsi tn osmttntce: tri.: 04/201 42 47 (sp^«* i«m na avtomankem o^řvniku 24 ur dnevno); uiadnc ure: vsak ddovni dan od 8. do 19. ur» f Cor«njskJ glas je polrednlk, izhaja ob torkih in petkih, v naktadí 22.000 izvodov / R«dn« pnioge: Moja Gorenjska, LetopU Gorenjska (ertkrai )elno) in đ«vei lokalnih prilog / Tisk' SET, d.d., Ljub)|lovencev mi le ima povedati Slovenija, in po mo po eni strani slišati, kaj vencev mi je povedalo, da so strah zbujajoča. V mestu je mu prevozniku, ki ima di- šem sistemu je postopek drugi strani tudi sami želimo v času komunizma lahko potovali in tudi v tistih Časih ču- odnašalo mostove in omaja» rektno linijo med Ljubljano tak, da o predlogu Bele hiše lo temelje hiš, slišal si tia- in Tirano, kar nama omogo- razpravlja senat, ki ima za- ^ u^ duoiu cuui Milu £A-LLL.iiv ill ĆULU V «jdLUi co^u 1 lu vcuicijc (K», diidoi 91 «.la- Ili iiiaii».', PwdJ iKuii« viiivgu' la^piavii« dCiiai, jvi lui« ^a' pOVCQolO, izraziti svoj pogled. To je nor- tili, da so del Eviope. V bait- gične zgodbe ljudi, ki so ča, da večkrat obiščeva drug slišan je in potrdi imenova- 1 v malna diplomacija in lo je skih državah je bila ločenost skušali reševati premože- drugega. To sva doslej neka- nje ambasadorja. Za ZDA ûâ SO V CâSU moj komentar na dogodke, ki od Evrope močnejša. Ob po- nje. ki ga jim je odnašalo ko obvladovala. Sicer pa naj komunizma jih omenjate." je ta čas poseben, letos tovanjih po Latviji med svo- pred očmi, lahko smo videli bi se moja diplomatska dolž- bodo volitve, senatorji so jim službovanjem pa sem polje, polno uničenih avto- nost v Sloveniji letos poleti zelo zaposleni z različnimi 1-11 1. Verjetno tudi v ZDA prihaja dobila vtis, da je tam kolekti- mobilov ... Neurje je bilo iztekla in pričakujem, da zakonodajnimi nalogami, 131TjCO pOTOV311 do odtekanja zaupnih infor- vizadja podeželja piL^tila ve- ki alko, a škoda je bila straŠ- bom potem nekaj Časa preži- Številni vodje senata pa veilla J * iJ rnadj, kakor naj bi se zgodilo Uke posledice. Zaradi nje je na. Zelo smo sočustvovali s vela v Tirani, pozneje pa ko na terenu po poteh volilne in rUQl V tlStin v tem primem. Kako na takš- bilo življenje na podeželju prizadetimi in veseli me, da bova videla, kako naprej, kampanje. Na koledarju se- ne primere reagira ameriška težko, ljudje so ga zapuščali, smo lahko omogočili nekaj Najini karieri sta vedno pol- nala je vendarle v kratkem tam danes ne vidiš lepih vasi, nujne pomoči mestu. Tudi ni doživetij in naključij in ob predvideno zaslišanje, tako vbda) Časih čutili, da 1 1 -pq ff i-cf^ «.^.i^uvui ^u V ^luvcmji, ^jci jc ^diu, iiidjiaiu aicâio, iCTJiJ lailNU lidLJ SO Q61 tVrOpC. da verjamemo v demokraci- preživdo već tradicionalnih je to. potrebuje vero svojih kako leto naprej. "Zelo preprost odgovor je. kakršne so v Sloveniji, kjer je zalo, ker majhno mesto, kot lem lahko načrtuješ le za da je v kratkem pričakovati II tudi potrditev. II GORENISKl GLAS Četrtek, 7. februarja 2008 11 TRIGLAVSKI NARODNI PARK Razgledi Komisija za pripravo zakona o Triglavskem narodnem parku je v ponedeljek predstavila konaii osnutek novega zakona o TNP. Ta bo nadomestil sedaj že 27 let star in preživet zakon. Predlog bo najprej obravnavala vlada, nato pa bo na vrsti dvomesečna javna obravnava med lokalnim prebivalstvom, ki živi v parku. Kma novi zakon TNP Pffra Lotrič A . ''Ker gre za zakon, ki je za Bohinj življenjskega pomena, pa upam, da bo moj protest vplival na to, da se bo nekdo pripravljen pogovarjati z nami," je dejal bohinjski župan Franc Kramar. ter da zagotavlja konkretno bra 2004, in ne upošteva re- NVO razumem predvsem na, pa upam, da bo moj pro- .................................... podporo življenja lokalnega Šitev, ki so jih predlagali v kot prizadevanje k čimbolj- test vplival na to, da se bone- Pred dobrim tednom dni prebivalstva in hkrati omo- svojem osnutku zakona, šim rešitvam za uresniieva- kdo pripravljen pogovarjati z sta predsednica komisije za goča prebivalcem in obisko Predstavljeni osnutek prav nje namenov in ciljev parka." nami/' je dodal Kramar. In pripravo novega zakona o valcem parka uživanje narav- tako ne izpolnjuje zaveze, ki je povedala Markeševa in iz- res ga je, ko je izvedel za nje-TNP Inga Turk in minister nih in kultxamih vrednot. Ob- jo je dal v zveri s TNP pred- razila upanje, da bo predlog gov protestni odhod s seje za okolje in prostor Janez Po- ljubil pa je tudi, da bo zakon sednik vlade Janez Janša v zakona šel v nadaljnjo obra- komisije, poklical minister dobnik na novinarski konfe- sprejet Še v tem mandatu. renči predstavila najnovejši in tudi zadnji osnutek zako- ylada že februarja na. Tega so na zadnji seji ko- svojem nastopnem govoru vnavo, saj je njegovo sprejet- Podobnik. Dogovorila sta se, novembra 2004, niti kriten- je nujno potrebno in bi blo- da bo minister prišel na Iz- jev, ki ste jih komisiji zastavi- kada zakona pomenila vno- redno sejo občinskega sveta, li vi na njenem prvem se- vično odložitev za najmanj ki je bila včeraj. misije enotno sprejeli njeni Podobnik pričakuje, da bo stanku marca 2006, zahtev, leto dni. "česar pa si prav z Sani in ga Še isti dan predali predlog Še februarja obra- Id so jih ob podelitvi diplome vidika varstva in usmerjanja Podobnik v Bohtniu ^ ^ __^É ^^ MB «v « » 4 W ministru Podobniku. Podobnik zadovoljen vnavala vlada in ga predlaga- Sveta Evrope postavili evrop- razvoja v parku zagotovo ne la v sprejem državnemu zbo- ski ministri, zahtev omrežja želimo, " pravi Markeševa. ru, Potem pa bo predlog dva Natura 2000 in zaveze, kj j meseca v javni obravnavi, ki je Slovenija dala UNESCU v Bohinski župan Minister Podobnik, ki je mora biti organizirana in vo- zvezi z biosfernim območ- protestira ob ustanovitvi komisije po- dena med prebivalstvom jem Julijske Alpe," so zapisa-udaril, da je namen novega znotraj parka. Med njo se ~ li v pismu ministru Podobni- Pred sejo je Kramar dejal, da pričakuje, da bo minister upošteval sklepe, ki jih je občinski svet sprejel na ponedeljkovem sestanku za zapr- Z os nutkom zakona serav- timi vrati. Med sklepi so med zakona poleg prilagoditve bodo oblikovali predlogi in ku. Predlagal pa so. naj mi- no tako ni strinjal župan ob- dnigim zapisali, da mora za- novim družbenopolitičnim stališča do predlaganih reši- nister počaka z odločanjem. Čine Bohinj Franc Kramar, ki kon Voglu omogočiti Širitev razmeram tudi njegova po- tev, kot je povedal Podobnik, kakšen osnutek poslati v na- je zato tudi predčasno zapu- in gradnjo objektov ter s tem sodobitev in na^^radnja pra- "To pomeni, da zakon pre- daljnji postopek, vsaj do 15. stil omenjeno sejo komisije, gospodarski razvoj, da mora vnih rešitev, določitev nad- prosto ne morebiti napisan v februarja, do takrat bodo na- "Glede na to, da ožja skupina zagotoviti možnost postavit- zornih in varstvetiih reži- nasprotju z interesi lokalne- mreč iahko pripravili in za pripravo osnutka zakona ve objekta s sanitarijami, pr- mov, ki bodo hkrati varovali ga prebivalstva," je pojasnil predstavili podrobne pisne ni upoštevala niti enega sta- hami in kabino za potrebe naravne vrednote in ohranja- minister, li biotsko raznovrstnost ter tudi zagotavljali in dopuáčaJi Nezadovoljni razvojne možnosti in traj- pripombe in predloge v obli- DŠČa občine Bohinj, sem me- naravnega kopališča na Veg- ki ločenega mnenja. "V na- nil, da moja prisotnost na lju, na Mrenšu in v Ukancu sprotnem primeru bomo ci- seji komisije ni biia več po- pa poleti dopustiti poleg šalje Spomenice za TNP uve- trebna," je pojasnil Kramar, nitarij tudi postavitev začas- nostni razvoj v parku živeče- Nad osnutkom so razoča- Ijavliali v okviru javne rarpra- ki pravi, da je osnutek za Bo- nih gostinskili objektov. Ža- ga prebivalstva, je z delom rani v koaliciji nevladnih ve o zakonu," so Še zapisali. hinjce nesprejemljiv. "Obču- htevajo tudi, da svet TNP komisije zadovoljen. Povedal organizacij za TNP, zato so Tako Turkova kot direkto- tek imam, da so bili upošte- dobi tudi neodvisnega pred- je, da mu je predsednica ko- že dan pred zadnjo sejo ko- rica lavnega zavoda TNP vani le predlogi Javnega za- stavnika Bohinja, sedež misije Turkova zagotovila, da osnutek prinaša modernejše misije za pnpravo novega zakona pisali ministru Podo- Marija Markeš sta dejali, da voda Triglavski narodni TNP pa se mora prenesti v se predl<^ koalicije NVO in park, da je ta osnutek pisan Bohinj. pristope, da se z njim izbolj- bniku. Pravijo, da osnutek osnutek zakona razlikujejo le javnemu zavodu na kožo," je šuje učinkovitost varstva, da kot celota ne ustreza zahte- po poti. kako doseči ciiie, v dejal Knmar. Kramar je, prav lako pred sejo, povedal, da bo, če z mi- povečuj e vključevan j e drugih vam Spomenice za TNP. ki katerih pa se koalicija strinja "Ker gre za zakon, ki je za nistrom ne bodo dosegli do- sektorjev v parkovno politiko so jo predstavili že septem- s komisijo. "Stališče koalicije Bohinj življenjskega pome- govora, svet na izredni seji glasoval o razpisu posvetovalnega referenduma v občini Bohinj o izločitvi smučišča Vogel, južne strani Bohinjskega jezera in naselij, ki so znotraj parka. "Čudno bi bilo, če bi državni zbor sprejel zakon proti volji prebivalstva," je povedal Kramar, ki je napovedal, da bo v nasprotnem primeru sprožil ustavni spor proti zakonu. Pojasnil je, da so Bohinjci po ekonomski analizi daiies po višini plač in bruto dohodku na zadnjem mestu med občinami, po števiJu starejšega prebivalstva in dnevni migraciji pa med prvimi. ''?o moji oceni je to posledica omejevalnega zakona v preteklosti. Zato je treba stremeti k dobremu zakonu," je prepričan Kramar in pravi, da "Bohinjci smo za TNP in smo ponosni nanj. Potrebujemo nujno zakon o TNP, ki pa mora upoštevati lokalne interese in želje ljudi, ki živijo v tem okolju. jezero je za Bohinj tako naravna kot turistična vrednota. / fo». f^r» iov>e II à 12 CORCNISKI GiAS četrtek, 7. fcHjruarja 200S KULTURA Razgledi Nedavni založniški in glasbeni dogodek v Gorenjskem glasu, ko so nam fotograf in založnik Bogdan Kladnik ter publicistka in glasbenica Shirlie Roden skupaj z ateljejem Puhart pripravili nevsakdanjo predstavitev knjige Preprosto Slovenija - Simply Slovenia, je bil večer, ki ga ne pozabiš. Ker si S oven zas v • uz Shirlie Roden in Bogdan Kladnik Petra KfjžAR živels nasproti nsšega doma, .........M.................................[çj jyjg jç pyj rnQjj}^ jè letih Knjiga z naslovom Pre- tudi učila solo petja. A le leto prosto Slovenija je prava le- dru, ker sem ugotovila, da mi potica in je plod izvirne ideje klasično petje ne ustreza in in odličnega sodelovanja da mi bolj diái rock glasba!" LondonČanke, ki je zaljublje- ^ ,, , na v Slovenijo, ter slovenske- Prepoznavni ste po čistem, ilOVCmiâ mi ga založnika in fotografa, celo zdravilnem glasu. V - Njegove sanjsko lepe foto- kolikšni meri je glas pode- je v vseh ^afije in njeno besedilo, pre- dovan in v kolikšni je lo re- lito v pesmi, je marsikoga ga- zultat vašega raziskovanja ten letin dâis nUo do solz. Pred slovesom in Ueninga? je še rekla: "Da boste vedeli, v i "Mislim, da sem zagotovo ? tako veliko, kako lepi deželi Živite. " ... nekaj daru podedovala po s J l'y očetovi strani, od mojega ve- zato sta ta ShlrlJe, vaša glasbena dejav- likega sUrega oieta Williama Shirlle Roden, Bogdan Kladnik in Petra Puhat Kejzar med pogovorom na prireditvi ,, . nosi je zelo Široka. O izvoru Gribbona Rossa, ki je bil KnjlSa in vaš«ga poslanstva pravile: slaven pevec in igralec. Meni Zares pa sem začela spo« všeč, da ob mojem petju Kakšen je vas pogled na so» delovanje z Bogdanom Kiadnikom in vaš odnos do lega." Je lorej Wales v lem ki obsega več kot tri oktave, jam od lela 1992. Prej sem v Vaša vizija je globalna • Slovenije ter čudovite knji- nekai, s cimer smislu specifična dežela? Moč ekstremno visokih, či- bistvu vedno želela spreme- dvigniti pozîUvne vibracije ge, ki sta jo skupaj usWarib> "Odrasla sem v Walesu, kar je bil v zibelko položen iz- štovati ton mojega glasu prav ljudje jočejo/' ZSOSČeilKa pomeni, da pojem že od ma- jemno širok glasovni razpon, tu. v Slovejiiji, kamor priha- Na britanskih otokili je stih tonov sem odkrila, ko niti svoj glas. ker ni zvenel na zemlji s p0moč)0 glasbe le bil list), ki je prišel k meni s predlogom za "O tem pišem knjige in nenavaden projekt in me m pesmi se vam lahko Wales poznan kot "dežela sem bila članica skupine kotvsi dnigi, in sem si priza- . pesmi". Vse učence v vseh Gordon Giltrap Band v devala, da bi bil bolj komerci- ^ . r /....... oddolžim in se šolah, ki lahko pojejo, na osemdesetih. Gordon je moj alen. Zdaj razumem vred- organiziram delavnice, kjer nadvse presenetil. Vse sku- vsak način skušajo navduáiti, glas v bistvu uporabil kot in- nost, dobrodejnost mojega spodbujam ljudi k sodelo- paj je zelo originalno, resču- vam zali valim da to tudi res počnejo. Kroži štrument. Navdušil me je, da specifičnega glasu in pozitiv- vanju z glasom. Izvajam jih dovita ideja. Zelo sem ponos- tudi šala o Walesu, češ da tu sem izpopolnjevala lovljenje no sprejemam dejstvo, da vi- v kar nekaj državah po Ev- na, da sem vpletena. Mislim, za vso prejeto na vsakem uličnem vogalu visokih not in spoznala, da je bracije mojega glasu poma- ropi in tudi v Sloveniji, da je Bogdan neobičajno živi en operni pevec. V mo- vibriranje teh tonov v mojem ga)o liudem pri sproščanju, Upam, da gre za pomem- iiadarien na ljubezen." jem otroštvu je operna pevka telesu naravnost Čudovito. V začetku mi namreč ni bilo ben prispevek. različnih II m ena Avtomatizacija besedila 81 RAČUNALNIK IN JAZ Robert guinn Domov dobite odločbo, kjer skane verzije v uradnem listu pritisnete tipki Ctri in C, Ur v Ko se tako državni uradnik podpis uporaL^ite inidalkr va- je navedena cela irsta citatom obstaja zakonodaja tudi na Word u, ko ste na mestu, kjer spravi k pisanju odločbe in šega imena f.i Členov iz zakonov. Odločbo ko- svetovnem spletu. Kako se torej želite, da bo zakon umeščen, naleti na mesto, kjer mora ci- morate tiokfi^'ent rodphnti. majda razumete. Ja, kar nekaj državni uradnik loti dela? Časa in dela je bilo potrebno Preprosto. pritisnete CTRL in V. Zdaj člen zakona dodate v Samobe- tirati določbe člena zakona. nennn. :> le^v. si fvaniiť !'. f!« ' /t?« in m* mož- izdam skrivnost. Državni Zakonodajo ter na Zakone in a še dovolj razpoznavno in rahlja za njeno izdelavo le itosmar^ik u 'oni^a, u radn iki res delajo veliko, a za akte. Sedaj řnomte sa mo še po- logičn o krat ico. Za Za kon o k rat ict i n t ipko Fj. Zelo izdajanje odločb/te potrebujejo iskati ustrezen pravni akt. Po- delovnih razmerjih lahko na prosto in hitro, ravno veli ko časa. Če so spretni dob noje zakonodaja doseglji va pri mer za 21. Člen te^ za kon a Avton::'iÎ2. iju J.hi .íi Podobno logiko lahko upo- I'rednosl in^.ViKacijske rtrtiu;- z računalnikom, seveda. tudi ttfl spletnem naslovu vpišete kratico 21ZDR. kar rahljate pri podpisovanju do- ic in roťuncilnikov. V'^j: Običajno je delo razdeljeno http://zakonodaja.gov,si, kjer vam dokaj natančno ponaza- kumentov. Enkrat izdelate tako, da vsakdo pokriva doh' je razvrščena po posameznih rja, za kaj gre. Tako ponovite podpis, z navedbo vašega ime- I. Nv* jf t: líOířiíříiSřU . i'11 r Čen del zakonodaje in torej pri področjih. postopek za vsak zakona na in priimka ter funkcijo v jn svojem delu uporablja dva, tri Ko najdete ustrezen zakon, posebej in postopoma imate v » t • in z vnosom v samobesedilo, skozi sť možnost sake Margarete za njim, da mu bere pošto in podobno. Beseda je dala besedo in že kmalu sta se monopc^a polne so, saharina, cigaretov, tudi kajeta nekaj bo. ✓i • '.iff - Veliko jih je potem moralo poiskati pomoč tudi pri dr. Demšarju. Če so se fantje z dekleti pametno zmenili» je Šio vse ažje. Kajti dekleta so zvabile dacarje k sebi in jih zabavale, medtem pa so se fant- s je mimo njih izmuznili na 5 drugo stran. Včasih je bilo treba zaro- J bantiti tudi zaradi župnika. Bil je eden, ki se mu ni rav- kiat v dolino. Nerad se žup- se je počutila. V nedeljo, ko v ' • •■i.' kC začela koluckati po tleh in A ko so hlačke en mesec stare, no dalo preveč hoditi okoli nik dvigne in odide z njim. so bili okoH nje zbrani obis- odšel domov, se pretepati. Lastnik ne pri- takrat žlahtno je kafe. bolnikov. Takole so mi pri- Ko da materi odvezo, se ki, nenadoma reče: spele razglednice je vzel v se zavlekel roko kamen in začel onega pa pravijo italijanske dame, kronska roba prima je! povedovali: usede k polni steklenici. "Ko je mama zbolela., Med kolovratenjem nazaj v drugega tolči po glavi. Ta Če pa organ obmejni vpraša sem šel po župnika in ga dolino izgubi vso ropotijo na kozolec, nož pa je ročno potegni iz žepa jo za obmejno kartico. , nožičko in ga zaštihal za ona se lepo namuzne, zapiol v tram vrat. oK saj veš, katera bo. Tisti, ki 50 Živeli na meji No pa bodi, m zaspal. z Italijo, so ImeU več "bliž- hodi srečno. "Mene pa vleče. " Nato zapre oČi in umre. Župnik pa potem takole prosil, naj pride k mami. in še nekaj časa po njego- oznani v cerkvi: "Do ponedeljka nimam vem obisku so domačini za Časa!" je ta odgovoril. Mama pa ie bila iz ure v "Včeraj zvečer sem bil pri bolniku, ki je danes že mr- njim pobirali "rekvizite". Hvala bogu pa je obisk lič in nimam nobenega uro bolj slaba. Gre še en- koristil bolnici. Veliko bolie oznanila več. II Med sosedi SLOVENCI v ZAMEISTVU lože Košnjek Na levem bregu Drave nad občini s 1850 prebivalci so Čovsko pokopališče je zadnji Rožno dolino se dvigajo ponosni na več kot 30 dvoje- dom znanega koroškega Slo- Gufe/Sattnitz in se v nekate- žičnih napisov in tabel Po venca Pavla Zablatnika, ki se rih delih približajo 900 me- letu 1972 so jih nekaj podrli je leta 1912 rodil v bližnji vasi trov višine. Guie se začenja- in premazali, vendar so jih Bilnjovs in je bil dolgoletni )o kmalu za Vetrinjem/ krajani znova postavili nazaj predsednik Krščanske kul- Viktring s Kotmaro vas- in popravili. Sedaj imajo mir. turne zveze in ravnatelj slo- jo/Kottmannsdoď, v kateri Ljudje so se navadili živeti z venske gimnazije v Celovcu, so Slovenci Se kulturno in dvojezičnost]o. 2upani so že Pred cerkvijo v BUčovsu sem tudi politično dejavni. Ovin- od leta 1970 naprej iz social- srečal Gerharda Kropivnika, kasta deželna cesta, s katere demokratske stranke. Sedaj ki je Že tretje leto skrbi kot je lep pogled na dolino Drave vodi občino županja Stefi cerkovnik (mežnar) za do- in na Karavanke, pelje skozi Quantschnig, sicer ravnate- mačo Jakobovo cerkev. Pove- znane. Se vedno tudi sloven- Ijica domače osnovne Šole. dal je, da so maše dvojezične ske vasi, kot so Bilčovs/Lud- Občina Bilčovs je premajhna in da je v nedeljah cerkev mannsdorf, Treb in je/Tre» in premalo bogata, da bi običajno polna. e «I M a fFen, kjer je živel znani koro- zmogla poklicnega župana Ški skladatelj in zborovodja ali županjo. Sredi tedna so dušno-pa- BilČovski mežnar Gerhard Kropivnik z vnukinjo Eleno s tirs ki urad za Slovence pri Pavel Kemjak, in Rožek/ Bilčovska župnija ima slo- celovški škofiji, združenje Mohorjevo družbo bistveno mučili do smrti, Tudi današ- venskega duhovnika, med slovenskih duhovnikov na prispevali k verskemu, kul- nji slovenski duhovniki ne- Biičovs je ena od najbolj krajani zelo spoštovanega Koroškem Sodaliteta in Mo- tiunemu in narodnemu raz- gujejo v cerkvah in v javnosti znanih slovenskih vasi na Leopolda Kassla. Vaška cer- horjeva družba v Celovcu iz- voju ter preživetju Slovencev matemi jezik in sodelujejo v Koroškem. Dvojezičnost je kev je posvečena sv. Jakobu dali zanimivo knjigo Južna na Koroškem. Mnoge sloven- kulturnem delovanju Sloven- vzomo urejena na vseh po- in je bila zgrajena v 13. stolet- Koroška in nfena cerkvena ske diihovnike so zaradi viso- cev na Koroškem. Dvojezič- dročjih življenja, od Šol, vrt- ju. Napisi na nagrobnikih podoba v 20. stoletju. Uredila ke narodne zavesti nacisti po nosti je zelo naklonjena tudi cev, cerkve in občinskih ak- pričajo o slovenskem pore- jo je Marija Vrečar. Duhovni- prihodu na Koroško zaprli celovška škofija in škof dr. tov do delovanja občine. V klu številnih pokojnikov. Bil- ki so v preteklosti skupaj z med prvimi in nekatere tudi Alois Schwarz. 1 i i 5. koncert posvečen EMI PRODNIK 8. februarja 2008, ob 20. uri Dvorana pod Avsenikovo marelo v Begunjah Nastopili bodo: Ansambel Gašperji z Vero Šollnc in glasbeni gostje Joži Kališnik, Jožica Svete, Alfi Nipič, Marjana Mlinar, Barbara Leb^n in Vokalna skupina Srebrni zvoki. Voditelj: Jure Sesek. Tradicija Avsenik. d. o. o., Begunje 21,427S Begunje, T: 00 386 4 5333 402. F: 00 386 4 5334164. dvsenik^avsenik.com. wwwjvsenilccom Ořmin Wrwaelj: DbđMiftnir tCMUMM HO^VICA poWwiîbi SaSiuMi^ Gorenjski Glas KAO I o podoživite čas dr. Franceta Prešerna l^rùScrfuH) 8. februar od 10. ure dalje mestno jedro Kranj Prevozi obiskovalcev s kočijo Sejem domače in umetnostne obrd Fesdval Lajiiarjev Sejem starin 2ivi kip dr. Franceta Prešerna Predstavitev mode 19. stoletja Plesni in glasbeni program Tradicionalni rocitali PreSemovih pe«mi Bla&nikova liskama Í2 19. stoletja rism-kiani ofpf^tnr, rginj LVI Gofrr^Oas Don plan KSÍ UPC tMfriđCt) Kldiva M^tui Uedtatv RMn Krsni lOU è CSfBlrT UA PTMi 39 MU » SSa. ttfiObvd GOLF ZA VSAKOGAR Vabimo k vpisu novih čianov klita k} bo potekaj od 15. f^ruaija do r marca 2006. nformacije po tel. 041/881-10091 Metka ali 041/641-066 g. Slavko, sprejemanio na e-poâti: Qotf.kranj^stól.rkBt Maja 2008 bomo organizira tećdje 23 ioranje oolfa Vabmo k VDiSU 89.8 91.1 96.3 1 RADIO SORA Goreujski prijaleli Rđdio Sara 4.0.0., Kapucinski trg A, 4220Škofia Loka, tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-mail: info€Tadio-.sora.si Gorenjska Gremo gor. Gorenjska^ Banka lUinkň >t po.iltiùam Objavhamo prosta delovna mesta 1. SAMOSTOJNEGA KOMERCIAIJSTA 11 \ Hftt/ž) X REFERENT POSLOVANJA OBČANI (m/ž) - za določen é'AS v PK Kninj, Jesenice, RudovHica Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat za opravljanje nalog izpolnjevati nasledr\je 2ah(eve: - pod točko 1: univcrzUeina ali visoka sirokovna izobrazba ekonomske ali dmgc ustrezne smeri, eno leto ustreznih delovnih pasivno znanje enega pod točko 2: univerziietna ali visoka strokovna izobrazba računalniške I druge ustrezne smeri, i ustreznih delovmh izkušenj. pasivno znanje enega tujega jezika; pod točko 3: srcdnjeSol.^a izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, eno leto ustreznih delovnih izkušenj; Za delo na delovnih mestih je potrebno računalniku v okoliu Windows. r.nunic na Z izbranim kandidaioni/tko bomo pogodbo o zaposlitvi delovno mesto ood točkama I in 2. sklenili za nedoločen čas za s petmesečnim poskusnim delom, pod točko 3 7.a določen 2a dobo Šestih mesecev. VaSo prijavo s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pričakujemo v 8 dneh na naslovu: Gorenjska banka d. d„ Kranj. Bleíweisova cesta I. 4000 Krarn« sektor splošnih poslov. Goren|ska^ Banka Bankn »t potilubom © Gorenjs ka 96 MHz RADIO 2 A RADOVEDNE www.lidl.si Zaščitna škatla za dokumente •ščiti dokumente v primeru požara ali vdora vode * 60 min, vodotěsná • 30 min. odporna nd ^nj • Notranje mere: pribl. 327 X 24,1 X 13 cm, zunanje mere: pribl. 38x39x19,5 cm • Zakleni jivâ kos •i/tjki OD ČETRTKA. 7.2.2008 Mini nadzorna kamera • Veliko rnožncsti uporabe, npr. za nadzor vrat ali otroka •Merei oribl. 5,8x4,2x3,3 cm « Pnklop na televizor s pomočjo vtiča Scart • 6 infrardečih L£D dkxj za csvetlitev bližnje okolice • S stenskim dtialom, 15 m povezovalne^ kabla 2 vtičem za eieMt^čni tok • Ločljivost slike: 384 x 287 pffsel • Primerna za notranjo in zunanjo upOfabo • VgTa)en mikrofon Varovala za otroke • Varovalo za vtičnica (8 kosov), zaičita za robove (4 kosi), vanDvaio Z2 predale (7 kosov), varovalo pred zmećkar^inami, zapiralo za štedilnik ali hladilnik ko^ Of^l. \ Zitn& b azinice 2 nougâtovo kremo 750.g C l.99/kR Korenje • razred t • cena za 1 • k£* po»>dicd t- 'ir- 9ZJ^ Limone * razred I • v mreži 7. 2. 5. 2. 200Ô Kivi v posodici • razred I * cetia za l-kga;a sa simbol ićne Vse c^ne he^àto 2d izdelke brei «i^orótivnih elQmentcrv do ra^pioti^je ralOK Vsc cç: rti so v EUR s priDodaioSim ODv ùtiskaiskg nauake ne odnvdtia m Kitajsko zelje * ne pakira no « razred I * cena za kj 7. 2..2. 2008 Lidi d.o.o. k.d i à i6 GORENJSKI GLAS četrtek. 7, februarja 2008 POKRAJINE Razgledi Državni zbor v drugem branju ni sprejel predlogov pokrajinskih zakonov na Janko S. StvSek, župan Radovljice tudi Zgornja Gorenjska kol gem mestu, za Ljubljano in petnajsta pokrajina. Če jih je pred Obalo, Zgornja Gorenj- ....................................... štirinajst, jih je lahko tudi ska pa bi se razvojno uvrstila Nobenega dvoma ni, da petnajst in razlogi so za to. šele na osmo mesto. Se bolj Slovenija zaradi decentrali- Pravico do pokrajine ima prepričljiva je slika, če Go- zadje in hitrejšega razvoja že Zgornja Gorenjska glede na renjsko delimo po kriteriju dolgo potrebuje pokrajine, specifične razvojne možno- indeksa razvojne ogroženo- sti na osemnajst gorenjskih občin: na sredini lestvice kot vendar ne kakršnih koli in ne sti, posebnost geografskega za vsako ceno. Če odštejemo položaja, tradicijo» glede na osrednji del Slovenije s sre- primerljivo gospodarsko najbolj razvila zgomjego- diščno Ljubljano» vlada za usmeritev in predvsem glede renjska občina je občina Ra- vzhodni del Slovenije predla- na zaostajanje v razvoju, dovljica. Vseh drugih sedem ga devet in za zahodni "razvi- Zato je pri tem treba upošte- občin je razvrščenih desno ti" del štiri pokrajine. Ponav- vati dejstvo, da bi ob razdelje- od nje, torej so manj razvite, Ija se zgodba z občinami. ni Gorenjski na dve pokra- imajo višji indeks razvojne Na pobudo vlade o predlo jinski lokalni skupnosti na ogroženosti. gu območij in Številu pokra- prostor Gorenjske prišlo Razvojni izračun pokaže jin so že maja in juruja lan- brez dvoma več razvojnega tudi dejstvo, da bi v primeru skega leta utemeljeno reagi- denarja. Štajerska je po vlad- enotne Gorenjske zna^a fi* rali župarú in občinski sveti nem prediogu razdeljena na nančna izravnava med po- zgornjegorenjskih občin, pet pokrajin, pa jih ob vpra- krajinami osem evrov na Sprejeli so enotne sklepe, naj šanju, ali so še Štajerci ali prebivalca na leto na Gorenj- bo Število pokrajin Čim niso, od več denarja ne boli skem; v primeru deljene Go* manjše, od Sest do največ glava. osem, kajti manjše število 0 odločitvi, da bi bila pokrajin sta podpirala Regio- Zgornja Gorenjska upraviče- renjske pa bi izravnava na prebivalca Zgornje Gorenjske znašala 22 evrov na leto. V primeru nalm razvojni svet Gorenj- na do lastne (razvojne) po- Še drugače povedano: neraz- J -, ske in ves čas tudi stroka na krajine, so najbolj zgovorne vitost Zgornje Gorenjske je deljene področju lokalne samoupra- številke oziroma dejstva. Naj- takšna, da bi v nedeljeni Go- '11- ve. Princip ustanovitve po- pomembnejši kriterij za deli- renjski osem občin Zgornje VjOreniSKe D1 krajine bi moral temeljiti na tev sredstev med pokrajina- Gorenjske dobilo slabih 650 ekonomiki, na zgodovinski mi> ki ga v zakonu konstrui- tisoč evrov finančne izravna- lZr3Vn3V3 nâ tradiciji, na pokrajinski pri* ra in predlaga vlada, je in- ve, v primeru delitve na dva . . - pádnosti in identiteti, pri- deks razvojne ogroženosti dela pa skoraj 1,8 milijona preDlVâiCS meml velikosti pokrajinam (in ne evropsko bolj primer- evrov izravnave letno. wt u prek naših meja, na zaokro- Ijiv kriterij bruto družbeni stotkov več» kot pripada sedaj povprečni bruto plači za leto Večjo možnost pridobitve gorenjski regiji. Tako bi lah- 2006: Gorenjska je pod slo- Zgom]e ženi geografski celoti, ki se je proizvod!). Po tem kriteriju sredstev bi imela Zgornja ko Zgornja Gorenjska v raz- venskim povprečjem, Ra . • sposobna sama preživljati, je med dosedanjimi statistič- Gorenjska tudi pri dodelitvi vojnem programskem obdo- dovljica (kot najbolj razvita vjOrenjSKe Po posebnih kriterijih bi nimi regijami razvojno Go- kvote razvojnih sredstev, ki bju 2007 do 2013 prejela let- zgomjegorenjska občina) je - upravičeno lahko delili le do- renjska na tretjem mestu v se na državni ravni delijo gle- no povprečno 4,14 tnilijona pod gorenjskim povpre- ZDâSâiâ daten razvojni državni ter ev- Sloveniji (po BDP pa na še- de na indeks razvojne ogro- evrov razvojnih sredstev več Čjem. Še vedno pa smo in ropski denar. Če pa že bo v stem!), Prva je seveda Ljub- ženosti (IRÔ). Teh sredstev kot v sklopu celotne Gorenj- bomo Gorenjci, le več raz- 2à2à evrov državi sprejeto območje štiri- Ijana. Če bi se Gorenjska raz- bi Zgornja Gorenjska in s ske. Da smo na Zgornjem vojnega denarja od države najstih pokrajin, potem naj delila na dva dela, bi bila tem ves gorenjski prostor lah- Gorenjskem "zelo" razvili, želimo pripeljati v gorenjski riâ ietO. bo med njimi z vso pravico osrednja Gorenjska na dru- ko pridobila kar dvajset od- nam pove tudi podatek o prostor. Polenta in golaž SEDMICA Marjeta Smolnikar Znanci m prijatelji, ki koli- i^ala w sMpnjo revščine v drža- drugi. S Um v zvezi (inif zve- ni, te}nveč v vsej Sloveniji, opredeliti do tóga, katera živila kor toliko redno berejo Sedmi- vi. Sploh pa. Če je ta država za- zi z zakonom o zdravstveni de- sploh dobijo na krožnik. Za soin katera niso zdrava hrana. CO, so me opozorili, da se v radi spojega (mednarodnega) javnosti) poslanska skupina večerjo, na primer, polento in Na normativni ravni so stva- prejšnji nisem opredelila do ugleda pripravljena družini Zares predlaga, naj bolnišnice golaž, pn Čemer se maščoba z ri v Sloveniji sicer "pošlihtane". vprašanja, predsedniška rezi- Sirojan postaviti dom, ^ede na opravljajo tudi dejavnost kli- golaža cedi z roba krožnika. pomeni, da resolucijo o nacio- denca jaaU m? Dob ro. Da- ne njihove želje in potrebe, potem n ične p reh rane s preh ra nsko Dejstivje, da večerja n i primer- na lnem p rogra mu p rehranske hi kdo mûitl, da o zadevi ni- je nacionalna sramota slepo- oskrbo. na niti za rudarja, kaj šele za politike imamo. Težava je v mam svojega mnenja ali (kar mifiří okrog predsedniške rezi Vzemimo ljubljanski onkolo- bolnika (ali stargšo osebo). Po- tem, da, prvič, niniamo nado- b i b ilo še sla bše ) da si ga ne dence. Toli ko o tej f navidezni ) i k i i njt i tut. Ne vem, kako je vedar\o drugače, nezdra va hra- nalno sprtjetih priporočil za pre- upa m javno povedati, so stva ri dilem i. mogoče, a m pak dejstvo je, da na z d rav organizem ogroža. h rano bol nikov. ámgíč, uporab- takšne, da nimam do predsed- Vsekakor me bolj kot pred- novogradnja nima svoje kuhi- bolnega pa dobesedno dotoJče. ijajo se priporočila, prevzeta iz niŠke rezidence nobenega pred- sedniška rezidenca pa tudi bolj nje in da so rakovi bolniki, ki so Zato bi morali polento z gola- različne strokovne literature, sodka in sem za to, da se aktu- kot, recimo, interpelacija zoper na zdravljenju v Ljubljani, od- žem in podobne kulinarične tretjič, določena priporočila so ûlnj predsednik države Danilo notranjega Ministra Draguti- visni od t^a. kar jim skuhajo v koMbinaaje v vseh slovenskih zastarela, četrtič (in to je v tem Turk ám prej presdi v Vilo Pod- na Mateja vznemirja dejstvo. Kliničriem centru. Najmanj bolnišnicah vsaj za večetjo pre- diskurzu najpomembneje), pre- rožnik. Se zaradi njegove uar- da ta država nima razčiščenih kar je, je njihova hrana posta- povedati. Tega pa do nadalj- hranska terapija posameznih nwři I po mojem mnenju mu pojmov o prehranskih nava- na, opozarjajo poznavala raz- njega žal ni pričakovati. Niti obolenj k ni sestavni del zdrav- nihče nič noCe), ampak zaradi dah in razvadah svojega prebi' mer. Ampak, Vsaj kar se mene zato ne, ker se v vsebino hrane ljenja. In dokler bo tako, bodo prestiža, ki si go slover\ska dr- valstva, še zlasti tistega dela in moje^ razmišljanja tiče, je v slovenskih bolnišnicah za rakovi fin «irugi bolniki) še na- žava vsaj do te mere z lahkoto prebivalstva, i: i je zaradi lakŠ- to že nadgradnja tem elj nega zdaj nihče resno i n na ne prg' na polenti in mastnem gola- privošči, kar pomen i, da pred- nih al i drugačnih težav prisi- vprašanja. kaj rakavi ( in tudi spušča. Tisti, ki se bo v 0 spu- žu, kar je, mimogrede, lahko za sedn ifko rezidenca ne bo vpli- Ijen jesti ti^o. kar mu sfc uhajo drugi) bolnik i. ne le v Ljublja- st i Í, pa se bo moral najp rej ynarsikogçi življenjsko usodno. 4 GORENJSKI GUS četrtek, 7. februarja 200S EKONOMIJA stefan^za rgi @g-das,si 17 rast se bosta postopoma umirili Na Uradu za makroekonomske raziskave in razvoj ocenjujejo, da se bosta gospodarska rast in inflacija že v drugem četrtletju pričeli umirjati. Štifan Žargi Ljubljana • Čeprav podatkov o gospodarskih gibanjih za lansko leto še ni, ti bodo namreč znani Šele sredi apriJa, pa na Uradu za makroekonomske raziskave in razvoj (UMAR) ocenjujejo, da se nadaljuje umirjanje gospodarske rasti, kar bo, če ne bo izrednih dogodkov pri cenah surovin in nafte, vplivalo tudi na postopno zmanjšanje inflacije. Vedno veČ je ocen, tudi mednarodnih, da je bilo lansko leto po gospodarskih rasti, tako v Sloveniji kot tudi Boštjan Vasle v svetu, izjemno uspešno. Po lite spodarska klima in zaupanje v predelovalnih dejavnostih, vendar sta Še vedno visoka, kar pomeni, da je vgospodar- stvu ie veliko optimizma. Va- Rekordno majhna brezposelnost Ohranjanje dobrega gospodarskega utripa ima tudi zelo ugodne posledice na število brezposelnih, ki se je lani \ vsej zgodovini sloven-ske samostojnosti najbolj zmanjšalo. Od prek uo tisoč brezposelnih leta 1995 je to Število lani decembra padlo na dobrih 68 tisoč, torej podatkih mednarodnega približal razmerju 1.5 dolar- likega izvoza vozil novome- se je skoraj prepolovilo, pri monetarnega sklada naj bi se ja za evro, in ti trendi se škega Revoza, umirja, rast letos v svetu znižala s bodo, kot kaže, nadaljevali. 4,9 na 4,1 odstotka, v evr- Vse to seveda vpliva, kot je se proizvodnja iemer so upoštevani podatki za prebivalce Slovenije brez tujcev. Največje zapo slo va- škem območju pa z 2,1 na poudaril na torkovi novinar- predelovalnih dejavnosti Í® ^ gradbeništvu. 1,6 odstotka. Vzroki za to so ski konferenci direktor v zmanjševanju konjunktu- UMAR Boštjan Vasle, na sledijo tržne stontve {nepre- Podobno kot izvoz se po mičninske poslovne storitve re, na zmanjšanje pa vplivajo gospodarske razmere v Slo- podatkih za zadnja dva mese- in trgovina), ki so največ pri- tudi nekatere bančne krize, veniji. kjer sicer večinoma ca kažejo tudi trendi umirja-zlasti na nepremičninskem izvažamo v Evropo, so pa že nja v predelovalnih dejavno- spe vale k visoki gospodarski rasti v lanskem letu. trgu v ZDA. Šibek dolar ceni drago nafto Reakcije monetarnih ob- opazni posredni učinki. Pri stih, čeprav na pomembno izvozu v ZDA se zmanjšuje višji ravni kot vletu pred tem. plate zaostajajo konkurenčnost, zelo ugo- Zanimivo ie, da se pomemb- ^^ produktivnostjo den vpliv pa ima tečaj dolar- no spreminja stmktura, kjer ja pri cenah nafte. se je pomembno povečal de- V časih, ko se naši deloda- Po podatkih o izvozu ob lež kemične industrije in pro- jalci in sindikati prepirajo o lasti so v ZDA in Evropi za koncu lanskega leta se slo- izvodnje vozil. Po stalnih an- plačah, so posebej zanimivi zdaj popolnoma različne, venski izvoz, za katerega je ketah, ki jih izvaja Urad za uradni podatki o rasti plač, ki kar vpliva na tečaj ameriške- značilno, da je rasel pred- statistiko v gospodarskih so se v bruto znesku poveča- ga dolarja, ki se je že močno vsem po zaslugi izjemno ve- družbah, se umirjata tudi go- le za šest odstotkov, medtem ko so se neto plače tudi zaradi izvedene davčne reforme povečale za skoraj devet odstotkov, Če odštejemo rast cen življenjskih potrebščin, torej inflacijo, je bila v u me- sedh lani realna rast plač 24 odstotka, kar pomeni zaostajanje za prod ukrivnostjo za več kor eno odstotno točko. RAST NOMINÁLNÍM PLAČ 10,0 9.0 6.0 70 > » •v 6.0 t9 û. 5.0 Vi S 4.0 «8 C 3.0 n C ë 2.0 0 C 1.0 0.0 Bluto plača Neto pkaca s 4 e 1 fT—l^l—I y \ 1 ip O m o O h Om tQ s C .a S 8 s t Q .a o A n fs. o Cene višje predvsem zaradi hrane in energentov Za gibanje cen analize kažejo, da 30 bile cene industrijskih proizvajalcev po rasti v letih 2005 in 2006 občutno nižje kot v evrskem območju, z januarjem lani pa so začele cene pri nas močno prehitevati. Za takšno gibanje v U MAR-ju Še vedno krivijo predvsem rast cen hrane, nafte in drugih energentov. Kar 40 odstotkov povišanj gre na ta račun. Ker bodo podatki o inflaciji v januarju znani Šek danes, trendov cen Vasle ni želel komentirati, prepričan pa je, da se bo z umirjanjem cen nafte pa tudi gospodarske rasti v drugem četrtletju tudi inflacija pri nas začela umirjati. KRATKE NOVICE IgUBgANA Ugodni krediti Ekološkega sklada Nadzorni svet Ekološkega sklada, kj ga vodi minister za okolje In prostor Janez Podobnik, Je pretekli torek potrdil letošnji javni razpis tega sklada za kreditiranje občanov. Razpisanih je 12 milijonov evrov, občani pa lahko pridobijo kredit v višini do dvajset tisoč evrov za različne okoljevarstvene na-ložbe, kot je zamenjava starega zunanjega stavbnega pohištva z energijsko učinkovitejšim, toplotna zaščita objekta, namestitev učinkovitejših sistemov ogrevanja ali sistemov za rabo obnovljivih virov energije, nakup avtomobila s hibridnim pogonom ter zamenjavo azbestne streSne kritine. Za nekatere zahtevnejše projekte, kot je gradnja nizkoener- gijske hiše ali celovita energetska obnova objekta, lahko občani pridobijo kredit tudi do štirideset tisoČ evrov. Obrestna mera kreditov ostaja enaka kot v lanskem letu, to je fiksna nominalna obrestna mera v višini 3,9 odstotka. Letos pa jim je uspelo Še znižati stroške bančnih in zavarovalniških storitev, povezanih s temi krediti, in sicer bo v primerjavi s prejšnjimi leti cena sklenitve kreditne pogodbe nižja za 8,7 odstotka, cena letnega vodenja kredita za 21,S odstotka, zavarovalna premija za povprečen kredit pa bo nižja od dosedanje za 15 odstotkov. Po uspešno izvedenem oddanem javnem naroČilu sta letos za te storitve pooblaščeni Banka Koper, d. d., in Zavarovalnica Triglav, d. d. Efektivne obrestne mere za različne višine kreditov in različne dobe odplačevanja so navedene v razpisu za kreditiranje, ki je objavljen v Uradnem listu RS i. februarja. Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najdlje do 31. januarja 2009. Š. i. LjUBUjANA Podelili naslove Managerski izziv 2008 v komisiji, ki je odločala o nagrajencih revije Manager in so v njej poleg uredništva revije Manager sodelovali tudi nekateri dosedanji nagrajenci ter Peter Trankl, direktor in glavni urednik Časnika Finance, so se odločili podeliti naslov Mana- gerski izziv 2008 )ocu Pečečniku, ki si je s svojim načrtovanjem obnove ljubljanskega stadiona zaslužil naslov za drzen in prelomen poslovni načrt, z izzivi v kriznem menedžmen- tu pa se bo po mnenju komisije najuspešneje spopadala predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetana Rijavec. Priznanja so v torek podelili na Fužinskem gradu, slovesnosti pa so se udeležili številni vidni gospodarstveniki. Š. 2. jubilejno uarceuanje H.?ArOLf-ili' A LONd.ď Kron) 04/2MI0.777, v/wwlon.! i kvota omejeno praznujemo 15 let e s v čisto majčkene cene so spet fu. In ip^t Tv7vr^|upej0 S^dij v^in IthkD do 2 BOO VJh ufviMit» cmt puhJntf v rui uddii in %i Itb^tu^ fV^miA VU Fot, fVlo« Golf, Goimut m Shà/u r\tuhti^V\Unn prihranka oOvIsnji od pouL/i iczjie^A md<]rio Svti fc ti glrd^iTe O0/I oknc novfgA^viojn^^hiU Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj Delavsko cesta 4 , 4000 KRANJ tel.; 04 27 00 200, foks: 04 27 00 222 www.avtohtsavrtac.si É # i* % i8 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik @£-gias. st GORENJSKI GLAS četrtek, 7. febmana 2008 •v«» MEKON LOKA D.O.O. PQd(ubr>»k 253, 4220 Škof]a Loka «ei.: 04 51 50 590 inf o@meko n^loka .si www.mekon-loka.si JEZIKOVNI TEČAJI • Angleščina » Nemičina • Italijanščina v * Španščina • Francoščina * Ruščina * Slovenščina * Latinščina «Hrvaščina TEČAJI ZA PROSTI ČAS • Mozaik * Ktekljanje * Nakit • Keramika • Risanje • Slikanje " Poslikava stekla* svile,... RAČUNALNIŠKI TEČAJI Windows • Word • Excel • Power Point ZA: ucence dijoke studente odrasle upokoience KDAi? Prićetki od 11. februorjo dalje. No volje fe već kot 200 različnih terminov. PONUDBA No M ločilni lo Mdolj ^volili t«anje. pomoč ík so- vredjie pogoje bivanja, V kon- ne zmcrs nabave računalniSce- ga programa, s pomoto katerega bi lahko tudi gluhim in na- da niti ne razume najbolje, za- no, pofteno in prav bi bilo, da se delovanje vse pristojne, vendar kretrxih primerih nam nio dve Konec lanskega leta je bilo kaj se sploh pritožujemo. Lahko jim omogoči razunújivost pred- brez pričakovanih uánkov, je lepo organizirani proslavi ob ob svetovnem dnevu Človekovih ^^ predstavljamo, kakšen volilriega ter političn^a dogaja- nekako logiàw, da se obrnemo dneim Človekovih pravic ne po- ^uinim ljudem v Republiki Sloveniji omogqčili razumlji- pravic veliko napisanih i« lepo P^ pritožb bi se sprožil, Čt bi nja in tudi zato smo pisno za- po pomoč tudi k evropskemu magata kaj dosti. povedanih besed o človekovih pravicah in diskriminaciji televizija en dan predvajala prosili vlado oziroma predsed- varuhu aovekovih pravic. Vpa- Zagotavljanje in uveljavlja- vosi televizijskega programa program brez zvoka. Vsekakor nika vlade Janeza Janšo, naj mo. da takrat ne bomo deležni nje človekovih pravic bi morala tako, kot imajo to urejeno Slo ven iji, med drugim je b i lo J^ ^ omeniti t udi vztrajno vlada omogoči tud i ustrezen oČi tkov s strani države, da ji s biti prioritetna naloga vsake de- mnoge ti^ropske i n sosednje dr- večkrat omenje?io ti^i neupoŠ- opozarjanje in prizadeuanje prevod parlamentarnega pro- tem ustvarjamo slab vtis tuji- mokratične države, §e to/iko zave, ki so tudi, tako kot Repu- tevanje gluhih ljudi s strani ^^ predstavnice Fride Pla- grama, pa odgovora nismo do- ni. Težko je razumeti, s kakŠ- bolj bi se država morala anga- blika Slovenija podpisnice RTV Slovenija, ki bi kot javni nine v programskem svetu RTV bili. Tu negre samo za peščico nim aroffintnim nerazumeva- tirati pri kršenju Človekovih }nednarodne konvencije OZN zavod v večinski lasti države Slovenija za invalide, mnoge ali nekaj deset gluhih ljudi, am- ttjem s strani pristadaljnje širitve nase mreže poslovalnic v gorenjski regiji zaposlujemo vo^ie prodajnih okolišev (m/ž) VAS PROFIL: * Impte najmanj višjesolsko izobrazbo, zaključeno z nadpovprečnim uspehom. * Sté «omostojni, prodorni, imate fznszite analiHcne in komunikacijske sposobnosH ^onje nemškega jezika je prednosi. • Sle vztrajni, odločni in^ ciljno usmeqeni ler želite prevzeti odgovornost vodenja ♦ Pripravljeni ste se izobraževali in delati tudi izven kraja svojega bivanio. U9POSABUANJE: , V okviru večmesečnega progroma usposob jonjo vas bomo pripravili no vaše bodoče naloge. * Predstavili vam bomo nas pristop do kupcev ter način vodenja in motivironjo sode avcev. i Spoznali boste koncept obvladovanja stroskov in dosegania visoke stori nosti. ^ yAŠE NALOGE: • Po uspešnem uvajanju boste prevzeli celotno poslovno odgovornost ZQ prodajni okoliš z več poslovalnicami. Samostojno boste sprejemali odločitve o zaposlovanju prodajnega osebja. J * Kot naio vodilno moč no področjih naČrtovan}a, iz^dbe, organizocije in nodzora boste od oči no prispevo i k uspehu sv^ga prodojnega oko iso Postanite del našega uspešnega in dinamičnega tima in nas prepričajte! Delovno razmerje bomo sklenili za dotočen čas z možnostjo podoljsonjo za nedoločen čas. Ponudbo z življenjepisom, vso potrebna dokazilo fotogroFilo nam do 21. Februarja 2008 pošljite r^o naslov: LidI d«o*o. k.dv Žeje pri Komendi 100/1218 Komenda wwwJIdLsl à 4 20 ZANIMIVOSTI info (§>g-glas, si GORENJSKI GUKS četrtek, 7. februarja 2008 Prešernova sorodovina Tako je župnik Tomaž Zupan naslovil prvi obsežnejši rodovnik družine Prešeren. Tomaž, znan tudi kot Tomo, je bil pesnikov sorodnik v sedmem kolenu. Peter Hawuna niji že pojâsnil (g), ^opis Slo- ca Prtímn celo rahlo upadla« Unka niso imele družine, ime- ................................... venija 1995, §t 4). Pitmei^ava Domnevamo lahko, da se je Njegova mati je bila pesm- starejših in najnovejših stati- kar precej nosilcev priimka Pře- ková druga sestrična. Prešer- stičnihpodatkovpaodkrivane-iiov rodovnik so raziskovali še kaj zanimivih ugotovitev. Po- šeren preimenovalo v Prešem. in sicer morda tudi zaradi razli- la pa jo je Mina, ki je z [ožefbm Vovkom imela devet otrok, Vseh njunih evidentiranili potomcev je v Šestih generacijah mnogi drugi. V Slovenskem rûdoslovnem društvu smo raz- gostost priimka i>táen?n in raz- kovanja od slavnega pesnika 471. Priimki teh oseb so: Agne-liâc dokazujejo podatki Cen- Franceta Prešerna. se, AmbrožiČ, Arh, Arko, Avse- Težko bo kdaj kdo poskusil rak. Baar. Bertoncelj, Boje, Bol- poloiljive podatke zdnižili in tralnega registra prebivalcev opravili še nekaj dodatnih raz- Republike Slovenije: Prešeren ugotoviti, koliko so nosila tega čina, Botovnik, Božeglav, Braj- iskav. Vseh lako ali drugače so- (leta oseb, ti. loimo- priimka med seboj v sorodu, nik. Brejc, Buiek, Burkč^nko, rodstveno povezanih oseb v ških in 377 ženskih), Prešem tem rodovniku je zdaj 1310- Za (2000:oseb, 130 moških Najbolj zanesljiva primerjava bi Davidovič, Debeljak, Dolar, genetska primerjava. Ta DuJar, Dvoržak, Čebular, Er- prikaz tako velikega rodovnika in ženskih). Skupno je torej pa je danes še vedno razmero- lah, Cme. EiŽen, Čuden, Fava- rule ni prostora. Će kogà zani- v Sloveniji po najnovejših po- ma draga, kar je najbrž glavni dore, Ferčej, Fertin, Finžgar, ma, si ga lahko ogleda na splet- datkih 600 Pre&mov, Po drugi razlog za to, da lake primerjave Fister, Gašperin, Globočnik, ni strani www.hawlina.com svetovni vojni je obstajala še še vsaj kakih deset let ne bomo Godec, Gegala. Gojkovic, Gol- /ghtout/^tindex.htm. različica Pnširen, kar dokazuje- dočakali. ma jer, Gregore, Grom, Gru Gotovo imajo mnogi današ- den, Howard, Hribar, Hubad, nji PreŠemi skupnega predni- HiiU, Jakopič, |an, Jančar, Jeka s pesnikom Francetom Pr^ lovšek, Jeraj, Jugovic, Justin, Ju- Šemom, Zanimivo pa je, da v van, Kajdiž, Karba, Kaserovic, omenjeni datoteki ni nobenega Kastelic. Kejžar, Kim, Kokalj, danes živečega Prešerna. Očit- Kos, iO^si, Kotnik, Kiálj, Krive, no bi bilo treba raziskavi Pre- KmiČar, Legat. Leskovar, Učof, šemove sorodovine posvetiti še Lorenčič, Luznar, Mandeljc, precej več Časa, da bi povezali Markelj, Markočič, MavriČ, številne druge evidentirane Medved. Meldna, Memič, sklope Prešernov. V referenčni Mencinger, Meitelj, MiliČ, Mo- datoteki Slovenskega rodoslov- hor, Mrak. Noč, Novak, Panza- nega društva je namreč okic^ novic. Papier, Pavlin, Pazlar, 30 nepovezaniJi dnižinskili Pečenko, Perldns, Piber, Poga- sklopov Prešernov. Čar, Pogačnik, Por. Poshar, Po- Če že po dokončanih rodos- točnik, Pozaršek, Poznik. Pre- lovnih raziskavali današnji Pre- voršek, Prešeren, Prijatelj, Priimek Prešeren je v SIo\'e- jo statistični podatki konecleta Semi ne morejo dokazovati Rajhman, Rebolj, Resman, niji razmeroma pogost V regi- 1997 (5 oseb), vendar njena od- svojega sorodstva s pesnikom Rel, Rihtar, Rc^, RoŠkar. Slastni prebivalstva je v letu 2006 sotnost konec leta 2000 doka- pa je nekaj deset drugih priim- vič, Smolej, Šimenc, Škerjanc, po navedbah Statističnega uia- zuje, da so redki nosilci priim- kov takih, katerih nosila ga lah- Škrjanc. Soberl, Solar, Šulin, da Republike Slovenije 336 ka PnsSircn ali pomrli ali se pre- ko dokazujejo. Od sedmih Smolnikar, Sok, Srebrenjak, oseb s tem priimkom in 206 imenovali v ftïSmm aliotrok Šimna Prešerna in njego- Strojnik, Svetina, Tajnikar, oseb s priimkom Prešem. Leta Zanimiva je še primerjava z le- ve žene Mine Svetina, je brat Tassi, Tavčar, Terlikar, Tip- 2001 je znani slovenski ime- tom 1971: PreSrrpn (397 oseb), Jože mlad umrl, brat Jurij pa je ping, Torkar, Triplât, Tušar. noslovec Janez Keber v svojem Pnšem (106 oseb). Ta kaže, da bil kot duhovnik brez potom- Udovič, Valjavec, Vari, Veliko- referatu med drugim povedal je število vseh Prešernov do leta cev. Najstarejša sestra Jeia se je nja. Vidic, Vogelnik, Volkar, naslednje: Zanimiv je vsem Sio- 2000 zelo poraslo. To velja za poročila s Primožem Ambroži- . Vozel Vozelj, Vremšak, vencem znani priimek PreŠererx. različico PreSpm, ki se je veČ kot Čem. Njen rodovnik (še) ni raz- Worms. Zgonc, Zima, Zupan. Izvort^priimkasemvSlove- podvojila.medtemkojerazlid- iskan. Sestri Katarina, Urša in Šebatin Žemlja. ORANA ZLATO POLJE SOBOTA, 16. FEBRUAR 20Û8 ob 20h turistična agencija Kompssi 619 Bang, tur «g»ncr)a Odi»<); luristicna agencija Kompas^ potovđlr^a đgencija Alpetou^; ^to vû}n a a g^ ne l;d AI p^tour; ^^ a 1O 11 A: po tora In a a gc ne ïjt AI p«tov) r; »ïioi rur>sti^na h^enciii Komp«<; U^ ^TNjVL: 619 Bang; r;i)M2AlL:T«ntour5; kamnih:TIC Kamnik tam»(na p PAX: 04/53 04 230 MADŽARSKE TOPLICE: 3. 3 • 9» -3 ; 2S. 2. - 2. 3.: 10. 4. -13. 4; 26. 4- 29, 4: TRST: S. 2. 2008; BANOVCI: S- -S. 5. KULTURNO DRU^O LOŠKI ODER, SPODNjI TRG 14. 4220 $KOFjA LOKA 9. februarja ob 10. uri MAĆjl SEjEM, lutkovno-igrana, gostuje Družinsko gledališče Kolene, SOBOTNA MATINEjA, za tZVEN Obvestiu o dogodkih o8îavliam0 v rubriki guksov Kažipot »rezpiačno samo enkrat. PRIREDITVE Ob kulturnem prazniku Kranj - Ob slovenskem kulturnem prazniku vabi MeSani pevski zbor Iskra Kranj na tradicionalno Podoknico pred Prešernovo hišo v Kranju, ki bo danes ob 18. uri, Kranj - Primskovo - Krajevna skupnost Primskovo vabi na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo jutri ob iS. uri v Domu krajanov. Nastopili bodo Musica viva, Dekli-ikâ vokalna skupina Župnije Kranj-Primskovo, sledilo pa bo predavanje Ma]e Trojar z naslovom Kako so zdraviíí dr, Franceta Prešerna. Coriče - V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo koncert MoPZ Maj In Geo zbora danes ob 19.30 v dvorani doma 28. junij v Coričah. Žirovnica • Potovanje po delčku Prešernovega Življenja z učenkami in učenci Osnovne šole Žirovnica se bo začelo da- nes ob 17. uri v avli OŠ Žirovnica. Po kulturnem programu s boste lahko ogledali slikarsko razstavo, ki jo pripravlja Kulturno društvo dr. France Prešeren Žirovnica - Sreznica. Jesenice - Danes, v četrtek, 7. februarja, bo ob ^7. uri v Kasarni na Stari Savi otvoritev razstave ivana Prešerna • Žana z naslovom Glasba v sliki. Predvečer slovenskega kulturnega praznika bodo popestrili le z izdajo nove knjige z naslovom Vas, trdna kot hrast - Zgodovina Blejske Dobrave, Predstavitev knjige bo danes ob 17. uri, prav tako v Kasarni na Stari Savi. M€<£vode - Osrednja občinska prireditev ob kulturnem prazniku bo v petek, 8. februarja, ob i8. uri v Športni dvorani. Nastopili bodo: Godba Gorje, osnovnošolski pevski zbor Lovski pevski zbor Medvode. m Literarni večer z Ivanom Sivcem Žirovnica • V Knjižnici Matije Čopa v Žirovnici bo danes ob 19.30 literarni večer in prijeten klepet s pisateljem Ivanom Sivcem. Predstavili bodo knjigo o jerneju Kopitarju. IZLETI Na kopanje v Izolo Okolja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi v sredo, dne marca, na kopanje v Izolo. Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki, Vpisovanje v prostorih drjštva do zasedbe avtobusa in proti takojšnjemu plačilu. Pohod na jakoba Kokrica • PohodniŠka sekcija pri Društvu upokojencev Kokri-ca vabi Članice in Člane na jakoba^ kamor boste odšli v soboto, 9. februarja, ob 9. uri izpred Doma krajanov na Kokrici, Na Snežnik Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vas vabi v soboto, 23. februar-, na Snežnik. Zmerno zahtevne hoje bo za pet do Šest ur. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina bo ob 7. uri. Prijave in dodatne informacije: e-pošto bukovsek@gmail.com ali SMS po tel. 031/643467; e-pošta tatjana.cvetko@gmail.com SMS po tel, 051/603 475 ali ob sredah, od 17. do 18. ure v novi pisarni društva na La borah. Na Vrtačo Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira v soboto, 16. februarja, vzpon na 2-i8i metrov visoko Vrtačo. Zimska tura je primerna za pohodnike s kondicijo, hoje bo za 7 do 8 ur. Prijave po tel.: 041/540 043 - Colmajer, 041/718 - Vreček ali v pisarni 031 /345 209, 531 S5 44. PREDAVANJA Proučevanje Sv. pisma Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma vabi v soboto, 9. februarja, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo, Jezerska cesta 41, na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo: Ali je vredno vedeti v kakšnem času živimo.^ Srečanje bo povezoval Zvonko Virtič. Vstopnine ni. OBVESTILA Meritve krvnega sladkorja Kranj - Društvo za zdravje srca in ožilja v ponedeljek. 11. februarja, ob 9. uri vabi na meritve krvnega sladkorja. Meritve bodo potekale v prostorih podjetja Dfomed, d. o. o., na Partizanski cesti 10 v Kranju. Naročanje na 040/874 491. Občni zbori Radovljica - Redni letni zbor Planinskega društva Radovljica bo v petek, >5. februarja, ob 18. uri v avli Osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici. Ško^a Loka • Kinološko društvo Ovčar Škofja Loka sklicuje v soboto, 9. februarja, ob 18. uri v restavraciji Nama občni zbor društva. Jesenice • Redni občni zbor članov Fotografskega društva Jesenice bo v ponedeljek, 11. februar/a, ob 17. uri v prostorih KS Ja- vornik Koroška Bela (maia dvorana za lutkovne predstave). h KAŽIPOT, MALI OGLASI info@g-glas.si GORENJSKI GLAS četrtek, 7. februarja 2008 Duplje • Prostovoljno gasilsko druitvo Duplje vabi na jubilejni, 102. redni letni občni zbor PCD Duplje, ki bo v soboto, 16. februarja, ob 19. uri v dvorani gasilskega don^a Dup-lie. Projekt Moja odločitev Kranj • Na Osnovni šoli Matije Čopa v Kranju je v zadnjem mesecu potekal projekt Moja odločitev. Gre za preventivno ozaveičanje osnovnošolcev o posledicah tveganega pitja alkoholnih pijač in hkrati za njihovo usmerjanje v pridobivanje asertfvnosti, v postavljanje meja ter v učenje, kako alkoholu reči "ne". V ponedeljek, n. februarja, bo zaključna delavnica 2 otroki, njihovimi starši în vodstvom Šole. Projekt se bo tudi nadaljeval. Več si preberite na: http://www.projekt-mojaod(ocitev.blogspotcom/. RAZSTAVE Igrače iz zaprašenega podstrešja Šenčur • Odprtje razstave starih igrač Dragice Markun z naslovom Igrače Iz zaprašenega podstrešja bo v torek, 12. februarja, ob 19. uri v Muzeju Šenčur. Razstava bo odprta do 2- marca, in sicer ob torkih in petkih od 17. do 19. ure. ob nedeljah od 10. do M. ure. Slike Zlate Bela in Aleša Podkrajška Moste pri Komendi • V ponedeljek, n. februarja, bodo v galeriji Varstveno-delovnega centra odprli razstavo slik slikarke Zlate Bela in slikarja Ale§a Podkrajška. O dobitnikih priznanj Blaža Kumerdeja Bled - V Knjižnici Blaža Kumerdeja bodo v torek, 12, februarja, ob 18. uri odprli razstavo o dobitnikih priznanj Blaža Kumerdeja, to je tistih posameznikov, skupin in institucij, ki so pripomogli k razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izo- braževalnlh ustanovah. Ujeti trenutki Sko^a Loka ' Iz Galerije Ivana Groharja vabijo v nedeljo, 10. februarja, ob 17. uri na javno vodstvo po razstavi slikarja Berka Ujeti trenutki. PREDSTAVE Učiteljica Adergas - Dramska skupina kulturno umetniškega društva Pod lipo Adergas bo na slovenski kulturni praznik, jutri, v petek, 8. februarja, ob Î9.30 premlerno uprizorila v domači dvorani v Adergasu igro o ljubezni in materinstvu Učiteljica, igro, ki je uvod v praznovanje 70 letnice uspešnega delovd< nja društva, bodo ponovili v soboto, 9. februarja, ob 19. uri in v nedeljo, 10. februarja, ob 15.30. Županova Micka Srednja Dobrava - V počastitev kulturnega prazni ka bo v soboto, 9. februarja, ob 17. url na Srednji Dobravi pri Kropi gostovalo ljubiteljsko gledališče iz Čirč pri Kranju. Zaigrali bodo Linhartovo komedijo Županova Micka. Poljubljanje z Mr. Beanom Sveti Duh - V soboto, 9. februarja, bo ob 19*30 v kulturnem domu pri Sv. Duhu gostovalo Mestno gledališče Ptuj 2 romantično komedijo Poljubljanje z Mr. Beanom za abonma in izven. V komediji nastopata Primož Ekart in Iva Sabič. Grunta rs ka pečenka Preddvor - jutri, v petek, 8. februarja, ob 19. ur' bo KUD Matije Valjavca Preddvor v počastitev kulturnega praznika v Kulturnem domu uprizoril igro Gruntarska pečenka v izvedbi otroške Igralske skupine. ZA POPOLN PREGLED SI OGLEJTE WWW.GORENJSKIGLAS.Si/KAZIPOT KD «t^vni d^lad Kep^biihe Slovenije zđ kulturne dejavnosti Ob^OCdA izpOStl^V) XRAKJ, VAW Çkd^fcfâfiLltkd n SOBOTNA MATINEJA GoftuJC Lutkovni A^jdlo Lutkamlca Koper o PSIČKU IN MUCI S«t>ota, 9. febnjar 2006, oE» 10 v PreSemovem s ledili iôj un. UiTTV/S fMP»^ Kl iS) Gorenjski Glas o^ Looo/reair domplan đruiba mrčenirtng, nepremAnf». urbtf^Mfn In WQMtoi 14 Ml 04i/e47^43S www.dompl«n*sl Ugodna pfodaj« novih stanovanj v Stn4ž«vem po Knnju. podatkov inttfnetu • http: // agei>eija*dom pbn STANOVANÍ E PI^DAMO Krar^ Manna dvosobno + kabinet VL nadstr. v izmeri 79,5 ma^ îzgr» 1922, dyjgalOg vsi pnkljk>2kj. cena )17.000.00 eufi (30.43428c.00 SfT), možnost vselitve september looâ* Knnji Zlato polj«, v mansardi objekta dva popolnoma na novo zgrajena dvosobna stanovanja v izmeri 6I1OO m2^ I izgrad. 200Z, CK na plin, Vsi priključki, cena 107.000,00 EUR* Knnji Vodovodni stolpi trisobno v nadstr. izmere 73^3© m2,1 izgr, obnovljeno 2005* okna, kopal* nica^ WC, centralna ns p!in^vselitev po dogovoru, «ena 130*000,00 EUR. Knnji Vodovodni stolp ^ d vos ob no^ V* nadstr* v izmeri 52^90 L izgr* 19651 lepo ohranjenoi centralna na piin, vselitev po dogovoru, cena 97.000,00 EUR. Krvij^ Pbnn« lir dvosobno, nadstr^ v izmeri 66,62 m2, lepo ohranjeno^ I. ^977^ vselitev po dogovonj, ceria 111.000,00 EUR (26»$00.004,00 Sil). Kranja Zbto polje> trisobno^ visoko pritličje v izmeri 66.S2 m2, delno obnovljeno v letih 2000 in 2003 {kopala niča in okna), L Izgr. Î9S1, CK, tele^ fon, tekv., balkona ni, cena 114.755,00 EUR (27i5 mio Radovljica^ proti lescdm, dvosobnoi IL nadstf», v izmeri 50^21 mz, L Izgt. 1978^ lepe oKranjeno, balkon, obr VZ. cena 9$*ooo,oo EUR .005 440iOoSIT)i možnost vsetrt* ve junlJ 200$ Tržič, mestno jedro^ 3 dvosobna sta* nova nja v trina^stropni hiši, velikosti od 6i m2 • 831OO m2| leto izgr 1957, v celoti prenovljena letd 2000 (ttaki, instalacijei kopalnica. C K, telefon, dvigalo) balkona ni, cena 1290 €UR/m2 Í309i>35,6o SIT/ma) za manj Se stanov, in 1230 EUR (294757^20 SIT) za veCje stanov., vpisana v ZK, vseljiva takoj* HISE- PRODAMO KrvijiSp* B<5nio,visokopntHčna, tiori* ss 120 rnz na parceli velikosti 549 m2. 0( na ol)ei td. praža, parkirni m& stil sonfria lega. hiSa je lepo vzdrteva^ na. [. izgraid. cena 32a0o, HISE PRODAM SAMOSTOJNO poslovno stanovanjsko 603 m2 na pansii 9-50 ni2, gradnja, vzdrževana v Notranjih Gonc^^. cefia 650.000 EUR, 9 041/334-247, tflp;//san>o.rT»oi.netAaOe'/incJex.f'tmi POSEST! PRODAM NJJVO na Olševt(u, 1627 m2, začetna cena 6.50 EUR/m2, najboljšemu ponudniku. 9 04/25*31-732 town ODDAM KMETIJSKO 04/232-62-2Ô. v VoKlem. •200 scoossr POSLOVNI PROSTORI OOOAM PISARNIŠKE prostom na Ktvoéki cesti v Kr3nju. • 04l/d&1-i00 eoooerj KsKERN N EPREM ICNI NE Uaistrav Tçl. 04/20213 53, 202 2$ 66 w5M OSV320 700, Email: Infîièki-kçm.i SKLADIŠČE v r>aiem. « 041/376- 937 BOVISAD V OKOLICI Škofja Lok«, večjjl prostor zd proizvodno deiavnost sli skiadiiie, GARAŽE PRODAM GARAŽO na Planina I. Vreikova ul. 041/914-048 MOTORNA VOZILA AVTOMOBI Ll PRODAM ODKUP IN PROMJAod 1.98 cbie, plaâh b v GOTCVir^. Ureiftno pœnos laslní^. /VJia Pa^teanska 1, ékofe Lolta (bŇéa w^šníca), wiMV4Kb1aaA>. com, 8 04/51-34-148.041/632-677, a«St-2,ne» ODKUP. PRODAJA, PREPIS rabljenih vozH, gotovir%sko plačilo, Avto Kranj, d, o. o., Kran), Savska 34, Kranj, 04/20- 11~»13. 041/707-145. 031/231-358 K00779 CITROeNM 1,1 i, I. 94,140.000 r^. do 4/06, cena: 650,00 EUR. • FIAT Panda I. 99. 80.000 km. cena: 2 400,00 eUR. 130 HYUNDAI Accent 1.3. star 12 let, 1 lastnik, cer>a po dogovoru, 051 /354-057 KIA Ciarus 1.8 SLX. J. 08/97 5 vrat bete baive, « 041/744-143 OPEL Astra 1.4. I. 93, 173,000 km zelo lepo ohranjen, cena 900 EUR ali po dogovorni. 9 041/496-904 soosa^e PEUGEOT 206 1,4 HDi. 140,000 km &«bme barve, S vrat z vso opi^mo, o^ lično ohranl^n. 9 041/838-090èUûfr&â CUO 1.5 OCi, I, 02/03 z vso opfemo, oena po dogovoru, « 04/256-66-55, R4, S040/2d&490 eooasTS SEAT IDIza 1.4,1, 05, 52.000 km odic-rx>ohrani&n. «031/311-906 SEAT LEON 1.6, 16 V, 13 600 kjn prva laSlnica, rekarsmb<^i-rsn, nrfeče barve, z vso dodatno opremo, B 041/33-6&^9 sooo>29 §KOOA OCTAVtA 1.6 I. I. 01. 65.000 km bakrene ban/e, vsa čerema, cena: 6.300.00 EUR. •041/697-492 DRUGA VOZILA PRODAM KOMBI VWTr^nsporter 2.5 TOI, t. 02. « 04/53-31.646, 040/88-74-25 SÛ007I0 AVTOPELI IN OPREMA PRODAM GUME tN PiATI$ĆA, jekiens za r^^e avta, rabljene ir> nove. cena po do^^ voru, 8 041 /722-625 ecooa^ 1 ZIMSKE GUM£ 165/70/14, lahko s za SusuKi Ignis, vse novo - zelo aoooe^s GRADBENI MATERIAL STAVBNO POHIŠTVO PRODAM RA8UENA vmtna krila 2x65 izrez. 1 x75 izr©?) cm, B 041/827-919 11 10 KURIVO PRODAM DRVA metrska ali dostave. . FTioznosl soccaai DRVA, sutia, razzagana, 9 031/565- 345 LESNE brfi^ a kii¥M>, ugock^. 04/5^ 31-648. B 040/88-74-25 accorn SUHA, mesarja drva, rrožen dostava, »041/366-888 n STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM DNEVNO sobo - omare dol. 3 m, 041/623-872 VRTNA OPREMA PRODAM VRTNO HIŠICO 4x5, vikend dim. 0CCO8&S GLASBILA PRODAM STAREJâO.K^Ijtetno Violino, nemšKd izdelave. B 04/25i-ii-S2. 031/27-97-94 SOOOS34 SPORT, REKREACIJA PRODAM DEKLIŠKE drasik« it. 21-22, tiokej-ska ^ada. rolerjl št. 30-35, vsa Ro-ces. «Q41/562-B92 MEDICINSKI PRIPOMOČKI PRODAM MASAŽNI aparat Chi4fiíe za boljšo prekrvitev in energijo, 350 EUR, 9 031 /469-330 ecooMs TOALETNI WC, invalidski $t9l ni^ K0I9- ait^, B040/25B-428 sooosie ŽIVALI IN RASTLINE PODARIM IŠČEMO TOPEL DOM za zelo ooseb- r«9d čmedd mucka Bučka, starega 2 Isti. Zar^ poškod be ie ostal brez rep^ Ka In malo éei» na zadnjo tačko, je ?elo pnjazen.. B 041/751-722 «00«" SKAKAČE, B 040/172-781 6000^0 KM ETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM TRAČNO tago za razf^z tiMovine, ft 100 cm in dve tel^i slmentaiki, s mesecev KUPIH NAKLADALNO Novi pionir, nizki 738 00, 17 m3, SIP TRAKTOR Zeîor, TořoeOo, Universal all štore, od lastnika. »000713 TRAKTOR IMT. Zetor alJ Ursus. kiper prikolice Tshhosifoj In Kosilnico z grebenom Gorenje Mula. B 041/660-684 sooce46 PRIDELKI PRODAM JEDILNI 575 ir« KROMPIR beli In rd&čl, zgodnji In po- zr>i. 9 031/565-346 SENO, goveja, ballrano v kockali, 2 dosUvo, B 031/276-930 VINO zelo kvalitetno iz Goriških brd belo m rdeče, nad 201 motna dostava VZREJHE ŽIVALI PRODAM BIKCA slmentalca. starega iri meseoe n več silažnth bal. B 04/252-62-61 ôocoai7 BIKCA težkega prlbiitno 350 kg ali za kravo, brejo a i telioo. È0006&Î BIKCA simanialca. starega 11 mose* cev, B 04/572-50-49 BIKCA RH in ÔB bikce, staf« od 10 do 20 dni, Gonce 24, S 041/711-866 ČB BIKCA starega 10 dni in traktor IKfT 539, ČB TELIČKA, 051/441-737 14 dr^i. 600007« DVA OB btkca, stara 20 dni. Olševek 40. Preflflvor, B 04/25-31-561 aOCP3âl9 JAGEtiičKE. mesnate pasme, ugod- no, n MESO mladega bika, okolica Tržiča, 041/683-836 PRAŠIČA za zakol, krmljenega z dc^ mačo krmo ali meso od prašiča. RJAVE jarkice, v začetku nesnostf. Stanonik. Log 9. Škotia Loka, B 04/518-55-46, 041/694-265 ¥00479 TELIČKO simentalko. staro 2 meseca. TELIČKO simentaiko. stan^d mesac» ali menjam za bikca n>esr>e oasme. latv ko mařsega, B 04/25-$ 1'2 i 6 wcoeeo OSTALO PRODAM RABLJENO samokolnico in leseni vo-žiček 110x70 cm, B 041/33-55-39 Èùoam ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM ali žensko s« streztjo v gostinskem k>kalu, £iskij^n|am), komunikativno, urejeno zaposlirDo po dogovoru, 00 rruûnosti iz okolce Triiča, piceri^ Pod gradom, Kon?ška 26, Tržič. 9 031 /571-761 eooo^M GOSTILNA v Kranju zaposli dekle fanta za delo v strežbi ter kutiinjsko p<^ močnioosa pomočvkutilnji, Matjaž Er- s o.. Jezerska c. 41. aûoo;M GORENJSKI GLAS četrtek, 7. februarja 2008 MALI OGLASI, ZAHVALE m/o(g)g-gi as .si 23 NATAKARICO. Kuh. pomocncoz^H)- diimo v iotski kuhinji na JdSdnicah, doD. delovni 6âs ođ qď. do pet,, Go-st^sKv Andrej èuml s.p., Alpska 52. Lesce, 8 040/777-776 aoooasi OKREPČeVALNICA Kibla. Trslenik 8, išce deKle alt étudeniko za delo v strežbi. Primerno in redno plačilo. 041/978-938 REDNO zaposlim kuha^a/ico, gosttina Pr' sddmic, Pc^jansKa cesta 68, Gore- niâs^, «041/790-247 REONO in honorarno zapcKSiim ve6 n» takanev/ic, Gostilna Miho^rec, Zg. P^r» ni(|«54. B01/a62-30-60, 031/684-434 aooor^ ZAPOSLI M dekle 2a delo v strežbi, iz-Kcrinje riso potreb ru ter dekle za delo od 2 do 3 x tedensko, DoDro plačilo!. Bar Monika, Luže 27. Visoko, 9 040/33-00-60 amout ZAPOSLIMO naiak^/nalakarico za de^o v ďr^žbi. Delo izmer^ko. že^ervo znanje vsaj ervega tujega jezika, Miio^ Jovanovic s p., Podnarl 25a, Podnart VOZNIKA C kal renjsKi zaposlim šoikova 3, za dostavo do Go- Stare Tomaž s.p , 041/69^10 9 oami ZAPOSLIMO voznika C in E kategonje za eu, GabrovÂek Tran$c>ort, d.o.o., Malao. 10,1354 678 iSĆEMO izkuiene prodaialce v direk* tnem marketingu, lahiko miajš» upoko-jeneo/ka. Zora Klampter s.d.. Visoko 49. Visoka. 03W668'993. POTREBUJEM sodelavko/ca za delo v oara, tržente atraktKnih Izdelkov, pomagam do uspeha ^n ça zagotavljam, pisne proânj« na: Zdene Brovč s.p., Virmaàe 170. Škofa Loka ZA NEDOLOČEN zapOShmO Zd-stopnike za terensko prodajo artikJov za varovanie zdravte. Ogleile si www.dtnKOM.si, Sinkopa d.o.o..Zir?^ nicô87, Žirovnica, « 041/79:M67 a00O'2O ZAPOSUM lavoa, Miljttn 9 ta m poiDozrtega de-ijenč 5,0., Struževo 28, ZAPOSUM kovinana ločen čas, Kozina leva ui. 5, varilca za nedc^ , d.o.o., Pirlar-041/652-285 aooorss ZAPOSLIM delavca v krovsbAj In klesarstvu. Primož Eržen s.p,, Praěc 55, Mavčiče, 9 051/300-94^ acoo&s« ZAPOSUMO ve^ delavcev za defo v skladišču, zaželeni so kovinaiji, lesarji m vozniki z v$aj kđt, C, lokacija Trtfč, SOS inženiring, d.o.o., Triaška c, 2, Ljubliana mcoso' ZAPOSLIMO delavca v skiadičću v Ljubljani, KAMW, d.o.o., Poslovna cona 19. Šenčur. 9 041/312-300 RC D N O zaposiin^o mearia za mor>tažo PdhtiâTvâ, Deffiâlés, Mâtjâi Oelâvâe s.p., C. na Brdo 44a, ZAPOSUM Inzerko. FrUersU salon, Andreja Urbančíč s.p., Ovorje 112, iÛDÛÈài ZAPOSLIMO KV mizarja, Podjed Mat- >az s.p,, Brito« ne. Kranj. « 04/20-41-842 aoootu iiČEM liČEM DELO nje športne 453 popravita, siva- POSLOVNE PRILOŽNOSTI UREJAMO neugodnejše kredrte r^rii-poteko, OD ali (Mkojnino, Upožteva^o se tudi dodatek za malico, prevoz, otroški dodatek; tudi a doliodkd pod 350 EUR, Pianinšek k.d., Šinkov Turn .23. Vodice, « 031/206-352 KREDITI DO LET ZA VSE 2:AP.,TUDI ZA DOLOČEN ČAS. IN UPOKOjENCE do 50 % obremenitve, stare obveznost) niso ovira. Krediti na osnovi v«>zila in leasingi. Možnost odplaóla na položni- ce: Pridemo tudi na dom. NUMEftO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul, 22, Maribor, telefon: 02/2S2-4&-26| 041 /75>s6o. STORITVE NUDIM AÛAPTACUE, novogradnje od temelja do strelce. Notranje omete, laaade, kamnite ékarpe, urejanje in (iakovanje dvorišč, z našim ali vasim matericom, SOP Bytyqi d.n.o.. Stmzevo 3a, Krar\J, 041/222-741 ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p., Senično 7. Križe, tel.: 59-55- 170, 041/733-709: iařiizije, rotoji. rolete, lamelne zavese, plise zavese, ko mamtkf. markize, vMw.astehks.net BEI^ENJE nokanjíh prostorov, glaje-nje sten m stropov, odstran;evan)e tapet, de koralni ometi In opleski vam kvalitetno In ugodno nudi pleskarstvo Pavec Ivan s.p., Podbrezje 179. Na* Mo, B 031/39-29-09 aocow 8YÎYQI IN OSTALI. OradPenIstvo d n.o.. Glavni trg 14, Kranj, izvaja vsa gradber^a dola, novogradnje, adaptacije, notranje orr>ete, vse vrst (asad, 04/202-81-20, 041/760-614 OftADBENIK REXHO d.r«.o. Adergas 13, Cerklje^ izvaja od temeljev do str^ tie, notranji ometi, vse vrste lasad, kamnit9 ékarpe, adaptacije, urejanje In tlakovanje d^ríéč, 041/589-996 GRADBENO POOJETJE KRANJ d.o.o. Zupanova 6, Šertčur izvaja vsa grad&ena dela, notranje omete, vse vřete ^sad, adaptacijo, novogradnje, tUe kovanje th^rtič, kvalitetr>o, hitro m p> ceni, 051/354-039 IZD ELAVA sâvn 17 smreke po vasth ze pnastor, Waninàeh k 23,1217 Vodice, a 031/206-724 In olede na vas Inkov Turn n m gii .d.. Si IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ po sistemu Knauf, monlaia streènih oken Velux in polaganje laml-natov, «zd. brunaric in nadetreàkov Mé&èc Dârniâ stopnih drevesAfjoia švab s p.. Spodnje Vetrno 9, Knže. « 051/225-590 PRENAVUAMO HIŠE in stanovanja v Kranju in okolici • rezeninra/te svoj termin, Megamatrú, d.o.o., Staretova ul. ..9 PROTIVLOMNE, zaščitni, okenske mreže 'oavtre', kovane ograje, vrata, ugodno, po naročilu. Godi, do.o., Francarlja 8. Preddvor. 9 041/6B4- 389 6000^89 RTV SERWS âmko Marko s.p., C. na Klônec 53, Krani, oop. TV, video, malih gos. aparetov, 9 04/233-11-99 VAS OB BILANCI boli glava? Upoštevajte nas nasvet: ukrepajte pravo6as- nol V računovodskem seiNisu Pronet, d.o.o., C, talcav 39, Kranj bomo po-skrt>eh, da razkjgov za glavobol r>e bo.. .si VUOSA d.o.o,, Tomšičeva ul. 40. Kranj, izvaja vsa gradbena dela, adafh taci]e, vse vrste fassd, zunanje »ureditve in notranje omete. 9 031/451-420 eoooasi ŽALUZUE, larrkelne in pPise zavese, oje, screen senčila, rolete izd^amo ic montiiamc, Rono senčila, d.o.o., M?/- sanova cesta 46, Notranja Gorice, 01/365.12-47. 041/334-247 IZOBRAŽEVANJE NUDIM PLESNI TEĆAJI za mladoporočence, organizirane skupine, posameznike m posamezne pare vBrItofu 316, an Kranju. Vabi vas STUDIO TANGO, 9 041 /320-485 taiM^u ZASEBNI STIKI 3S-LETNA samska punca želi spoznati zvestega tanta, s katerim bi ustvarila dnjžiho. 9 031/036-378 aooo^oo 35.000 POSREDOVANJ. 11.000 p> znansiev v preteklem letu }e karakterv stika ženrtne posredovalnice Zaupanje za vse generacije, ki posreduje po vsej Sfo. 03/67-26-319. 031/505- 435.031/936-376 i jud^kn i 'iiuct/u sskntj» i oka PntilnhniL la 22 I \Aik*A teL: oj/506 L^ on Uk: 04/512 ns «H »Ju UN t VERZA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER nzpisujc v 1, letnik visokošolskega strok9>'rKga Sodijskcga programa MANAGEMENT; kandidatom /.a univendtetjû ^udij. ki 7.anj izpolnjujejo vpisni pogoj, priporočamo, da se v v program. kor se bodo po 7.al(]jučenem 2. letniku lahko na ur\i vcrrJtein i program. Vpis je možen tudi v 2. in X pokličite in pa^ljemo vam i INFORMATIVNI DAN V četrtek. 2L februarja, ob 17. uri v prosionn lj udSKC un 1 verze PaítÍ7^nsk;i I (Inv^a vojašnica ). Pred J nfbrmaii vTiim dnevom, ob L\ un. ste vabljeni na brezplačni seminar z naslovom **Reforma visokega šolstva iji trga dela**. Potrebnu je le predhodna najava udeležbe na se iclefonu ali elektronski arnes.si ivncm dnevu bo možno dobiti tudi informacije o podiplomskem študiju. V.^e programe izvajamo kol izredni Studij in SÛ Títifí Drlla?nieni Informacije: -70.506-13-0. wwNv.fm-kp.si, w WW.I u-skoijaloka. s i 35.LETNr dekle od I iskreno 12â traino razmerje, S000701 WWW,GORENISKICLAS.St 41-LETN( b^šPiportnlh, podjetnik, nekadilec, 173, atletske postave, prijet-» nega videza in lepega nasmeha te vab» na prijetna srečanja v dvoje. Pošlji opis na. «031/695-370 RAZNO PRODAM DEKLETA, brezplačno lanko spoznate farne za iskj^ne, resne, trajne zveze iz vse države, 031/835^73 sooom 7,5 m2 plošek; 30x30, svetle barve, NSU rraxi, M964, dobro ořr&njen, nove gume in nove baterije, v voznerr) stanju, 4 viseče nove luči, pnmeme za Kuhinje in dnevne sot>e, 9 04/580-1Ô.91 IZGUBUENO, NAJDENO PUkSTlčNO 4000 I cislemo za kuni-no olje, « 031/637-937 NAJDITELJUziategauhsna -zvezde, nudln*i nagrado 2x vrednost ziats, 9 0«i0/172-781 sooMn , wtvw.poftrcbrik-cam ZAHVALA Bolečina, nam v srcu i/i, u v tivljenje več ne obudi. Stejkoprej zabriše čas vsf bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine. Ljuba Žerwc Ob prerani in boleči izgubi naše drage Jožice Žorž roj, Šmid se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, se priklonili njenemu spominu in se od nje poslovili v lako velikem Številu. Vsi njeni Kadar živeti je le Se frpljenje. ko se utrip v brezupu i^stav^d, smrt je sakrat samo od^tšenje. vendor sne pnrtàko se po^avtío. ZAHVALA Ob boleíi izgubi dragega moža, očeta in sina Darka Berčiča iz Zg. Biteni em se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija in znancem, njegovim bivšim sodeJavcem iz Gorenjskega tiska, Andrejinim sodelavcem, Sabininim bivšim in sedanjim sošolcem, tabornikom RZJ, RK Sava Kranj za podarjeno cvetje, pomoć, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti- Iskreno hvaJa g. župniku ter gasilcem za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem iz Naklegaza zapetežalostinke ter zaigrano Tišino. Vsem, ki stega pospremili na njegovi 2adnji poti, enkrat HVALA. Žalujoči vsi njegovi Zg. Bitnje, februar 2008 Delo in skrb za nas bi lo}t tvoje z ivljenje. Vedno si nas ra a m nam Hvala za vse, lepo je bih s teboj. moči. ZAHVALA Svojo življenjsko pol je v 79. letu starosti sklenila naša draga mama, stara rnama, tašča, sestra, svakinja, teta In sestrična Ana Sitar roj. leše, iz Ljubnega Iskreno se zahvaljujemo vstrn sorodnikom, sosedom, vašča- em, znancem in sodelavcem Občine Preddvor. nom, pnja podjetja Hypex Lesce ter Eiektra Gorenjske Kranj, ki ste nam v teh težkih trenutkih nudili tolažbo in pomoč. Hvala vam za podarjeno cvetje in sveče ter za pisna in ustno izražena sožalja. Posebna zahvala gre zdravstvenemu osebju, g, župniku za lepo opravljeno pogrebno svečanost, nosačem, praporščakom, pevcem za zapete pesmi, KS Ljubno in pogrebni službi Novak. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo imeli radi in jo tako množično pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni Boleze n iz tebe vso moč je izpila. za tabo o^ala je le šc gomila. KjerkoH si, naj te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje bo zdaj ljubezen, ki obilno si «om jo dajal, za vedno ostala bo v srcih naliki! ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, ded, praděd -„ Janez Lotrič st. šofer v pokoju iz Hraslja 99 pri Kranju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelav» cem, prijateljem, stanovskim kolegom, znancem ... za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Skratka vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, vsem, ki ste se v tako velikem številu od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti!!! Iskrena hvala!!! Žalujoči vsi njegovi Hrastie. Tenetiie, 31. îanuiifja 2008 24 GORENJSKI CIAS četrtek, 7. februarja 2008 Anketa Prešeren naj ostane v Kranju Igor Kavčič Ob stoti obletnici smrt Franceta Prešerna so razmišljali, da bi njegove posmrtne ostanke iz Kranja prenesli v Vrbo. Iz tega n bilo nič, aH je taka "selitev" še aktualna, pa smo vprala- j župana ter vodje nekaterih kulturnih irjstitucij v Kranju. Barbara Ravnik Toman: "Nobenega smisla nima prenašati pesnikove posmrtne ostanke ne v Vrbo ne drugam. Mislim, da tudi mavzolej, tak kot je bil pred-agan, ne sodi v tamkajšnje okolje." Borut Veselko: "Prekopavarje Prešernovih posmrtnih ostankov nima smisla. Mislim, da se pokoj* nik v Kranju "dobro počuti". ie bo denar za mavzolej, naj gre raje za rekonstrukcijo Prešernovega gledališča. " Peter £ krjanec: "Naš veliki pesnik naj počiva tam, kjer je zapustil ta svet, torej v Kranju. Je pa res, da bo treba še marsikaj storiti, da si bo prestolnica Gorenjske tudi zares zaslužila naziv Prešernovo mesto." Vi lile m Leban: Damijan Perne: "Stvar pletete je, da tega ne i "Zadnje pesnikovo počivallŠ-počnemo, pa tudi nobenega ! če bi moralo ostati v Prešer-utemeljenega razloga nI, : novem gaju. Nujno pa bi se • morali lotiti celostnega reše-: vanja Prešernove "zapuŠČI-pesnik počiva v kraju, kjer je • ne", v katerih je naš največji preživel svoja zadnja leta." i pesnik pustil pečat." da bi Prešernove posmrtne ostanke selili v Vrbo. Naj À Slovenci na Gledališka skupina Slomškovega doma iz Buenos Alresa je s komedijo V pričakovanju voza na obisku v Sloveniji. V torek je igrala v Podbrezjah, včeraj pa v Predosljah. Jože Košntek Podbrezje • Izseljensko društvo Slovenija v svetu je zadnja leta s pomočjo urada slovenske vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu povabilo na gostovanje v Sloveniji že več slovenskih gledaliških skupin, ki delujejo pri Slovenskih domovih Argentini. Največ jih je v glavnem mestu Buenos Ai- resu, Slovenci pa so organizirani in dejavni tudi v Mendozi in Bariločah. Za marsikoga v Sloveniji je neverjetno, za vse nas pa spo- štovanja in občudovanja Igralci iz Argentine na odru Kulturnega doma v Podbrezjah vredno, da v Argentini že tretji rod Slovencev zavest- nadstropje in v njem uredi- ci redne šolske obveznosti akademije ob raznih pro- no s pomočjo pesmi, plesa, li moderno dvorano in dru- in je čas za slovensko šolo slavah. Sedaj jih nadomeS- gledališke igre, Cerkve in ge prostore. Dvorano so po- samo v sobotah, ko so pro- Čajo mlajši, Že v Argentini šole ohranja slovensko be- imenovali po dolgoletnem, sti tudi starši. Vodijo jo slo- rojeni režiserji» med katere sedo. danes že pokojnem pred- venske učiteljice in učitelji, sodi tudi Aleksandra Tokrat je prišla v Slovenijo gledališka skupina Slom- sedniku slovenskega društva Matevžu Potočniku. Njihov sedanji rod je že ro- Omahna, ki je režirala to- jen v Aigentini. Pred tem kratno predstavo, v njej pa škov^a doma iz buenosai- Slomškov dom, v katerem pa so šole vodili učitelji, ro- sama tiidi igra eno od glav- rišk^a predmestja Ramos otroci pogosto igrajo otro- jeni v Sloveniji, ki so po voj- nih vlog. Nastopajočim v Mejia. Predstavlja se s ko- ške igrice in spevoigre, je ni odšli v Argentino. medijo v Romuniji rojene- med najdejavnejšimi slo- V Slomškovem domu se ga dramatika jacoba Langs- venskimi društvi v Argenti- s hvaležnostjo spominjajo komediji, ki na humoren način razkriva mnoge človeške slabosti ter sili občin- nerja V pričakovanju voza. ni. ki se lahko pohvali tudi Stanka Novaka, Eme Kess- stvo tudi k razmišljanju, Slomškov dom je bila naj- z 2eIo dobro obiskano so- ter in Stanka [erebiča, ki so so navdušeno zaploskali prej skromna hiša, ki so jo botno slovensko Šolo. Med v preteklosti režirali gledali- tako v Podbrezjah kot v Slovenci dvignili za eno tednom imajo namreč otro- Ške predstave in pripravljali Predosljah. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko v četrtek, petek in soboto bo pretežno jasno. Pihal bo severni do severovzhodni veter. ČETRTEK -2/9®C PETEK -5/7°C A^fŤ^oj^ ftS okolje , Or^ u MrtMtlMiio SOBOTA -5/7°C o C«l»««c WC L "I O 10/0*0 o Hek« 14/6 'c kran) V Gorenjskem tisku nemoteno delajo Včeraj pozno popoldne so Iz Gorenjskega tiska sporočili, da riemûteno delajo in da lastninski zapleti niso povzročili težav v proizvodnji. Predsednik uprave Aleksander Troha je po pogovorih z zaposlenimi zagotovil, da so poslovni partnerji lahko brez skrbi» saj bodo vsa naroČila pravočasno Izpolnili. UuegANA Post v katoliški in evangeličanski Cerkvi Včeraj, februarja, na pepelnično sredo, se je v katoliški Cerkvi začel štirideset-dnevni post, ki se bo zaključil pred veliko nočjo, ki pa je letos zgodaj, že 23. marca. Včeraj je veljal strogi post, vsak petek pa naj bi se vzdržali uživanja mesa in mesnih jedi. Na pepelnico je bil po cerkvah obred pepeljenja. Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človeške krhkosti. Ko dutoovnik verniku naredi s pepelom križ na Čelo, izreče znane besede: "Pomni, Človek, da si prah in da se v prah povrneš." V postnem sporočilu Slovenske škofovske konference je tudi zapisano, da je post tudi čas za premišljevanje, molitev in pomoč drugemu. Postni čas se je začet tudi v Evangeličanski cerkvi. Duhovnik evangeličanske cerkvene občine v Ljubljani Gûza Filo je povedal, da se bo v njihovi Cerkvi zaČei post nâ prvo postno nedeljo, 10. februarja, in končal na cvetno nedeljo. ). K. GLASOVI Primož Trubar po kranjsko Ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika ter voditelja protestantskega reformacijskega gibanja, je bilo leto 2008 razglašeno za Trubarjevo leto. Slovenija je s sejo Častnega odbora in z današnjim odkritjem spomenika Primožu Trubarju v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani tudi uradno začela praznovati Tru- barjevo leto, Na povsem poseben način pa Trubarjevo leto praznujemo tudi v Kranju. Družbo, ki nosi njegovo ime in je 77-odstotn( lastnik Gorenjskega tiska, so v teh dneh obiskali kriminalisti, ki raziskujejo domnevne nečedne posle vodilnih. SOBOTA, 9. 2. ob 17.30 ŠPORTNA DVORANA RODEN VABLJENI! ^ ř MAJWiniJÍŘ Pit MA •«ffffiV/m 97^ m iim/.MVt(H(mj.s sniâ ¥tâKiM 5 mrnvTi