gpedlzlone In abbonamanto postale — PoStntaa plačana ▼ getorti Leto XI., Št. 27 (,^IUTROu št. 147 a) Ljubljana, ponedeljek 5-JtiBJaJ^™ Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23 31-24. Icseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije ln inozemstva ima Unione PnbbUcitš Italiana S. A^ Mllano PONEDELJSKA IZDAJA Cesta cent. 80 Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-28 Ponedeljska Izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja mesečno L 3.— Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicitš di provenienza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A-Milano Sklepi ministrskega odbora za prehrano in cene pod predsedstvom Duceja i£im, 4. julija, s. Dne 26. junija in 3. julija se je ob navzočnosti Duceja sestal medmirustrski odbor za prehrano, razdelitev in ccne. Prisotni so bili vsi člani od-fccra. Ob početku je odborov tajnik podal glavne obrise sedanjega dela za ureditev cen industrijskih proizvodov in poslov v zvezi s civilno potrošnjo ter vojnimi do-havami. Porcčilo je osvetlilo zlasti vprašanja v zvezi s spremembami proračunskih postavk, ki so nastale zavoljo 21. aprila t. 1. priznane dnevne dcklade uradnikom in delavcem, kakor tudi vprašanja v zvezi s koordinacijo splošne ureditve cen z državnimi dobavami. Odbor je po izčrpni debati sprejel nekatero oklepe, ki naj bi zagotovili kontinuiteto v proizvodnji vojne industrije, kakor tudi industrije in trgovine, ki oskrbujeta civilne potrebe, ki so bile priznane kot nujne za življenje prebivalstva v vojnem času. Ukrepi za racioniranje in poenotenje industrijske proizvodnje, za katero so dale pobudo korporacije in ki jih je zahtevala v svoji drugi točki zadnja poslanica strankinega direktorija Duceju, bodo morali stremeti za tem, da bi se osredotočila proizvodnja v podjetjih, ki so sposobna proizvajati blago dobre kakovosti po nižjih cenah. Ti ukrepi bodo tedaj uspešen korak proti povišanju cen. Cenam, ki bodo izvirale iz smernic, določenih po odboru, bo dana s skupnim naporom vseh državnih organcv in vseh kategorij največja stalnost. Ta akcija bo pripomogla med drugim do tega, da državi ne bo potrebno poseči po nevih dopolnitvah glede cen narodne proizvodnje, nadalje pa bo olajšala, kjer bo mogoče in priporočljivo, blažilne ukrepe in bo kon-solidirala tisto fiskalno in finančno politiko, ki jo je vlada določila s svojimi zadnjimi odloki in ki jo namerava tudi vzdržati. Razprave so se udeležili ministri Acer-bo, Cianetti, Favagrossa, odborov tajnik Venturi in nac. svetnik Balilla.. Prihodnji sestanek odbora bo 27. t. m. Sicilija predstraža evropske civilizacije Govor p ti ti tajnika Stranke na milanski manifestaciji itiJij aaisko-nemskega kulturnega scMfelovassfa Milan. 3. jul. s. Z vzvišenimi besedami na račun junaške Sicilije je podtajnik Stranke Alfredo Cucco zaključil proslavo zaključitvj kulturnega ieta Italijansko-nemškega društva. Gledališče »Olimpia«, ki je bilo do zadnjega kotička napolnjeno za to proslavo, je bilo okrašeno z italijanskimi in nemškimi zastavami, na odru pa sta bili sliki Duceja in Hitlerja. Med številnim osebnostmi so proslavi prisostvovali podtajnik Stranke, prefekt, zvezni tajnik član dire .torija Gianturco, nemški eeneralni ko: oil in drugi predstavniki oblasti. Po pozdravu Kralju in Cesarju ter ^ Duceju predsednik ItsJjansko-nemškega društva prečital številne brzojavne pozdrave. med njimi pozdrave Nj. Kr. Vis. ; šncese Pieroontske, vojvodinje Pistoiske. nemškega poslanika Mackensena ter ministra Polverellija. nato pa je obširno poročal o delu Italijansko-nemškega diustva. V nadaljnjem je generalni konzul v. Ha-len orisal plodno delovanje društva, ki ie še boli ojačilo zveze med obema prijateljskima in zavezniškima narodoma. Končno je imel med ponovnim odobravanjem svo.i piamteč govor prof. Cucco, ki je najprej pozdravil mesto Milan in nato govoril o doseženih uspehih Italijansko-nemškega društva. V svojih izvajanjih je omenil tudi junaško Sicilijo, ki se v sedanji fazi oboroženega spora ne smatra samo za vojaško zapreko Evrope, temveč za predstražo evropske civilizacije sedaj in v bodoče. Čeprav vsi občudujejo junaški odpor teh krajev, se vendar nekateri čudijo, ker sicilsko prebivalstvo s toliko samozavestjo prenaša sovražnikove krutosti. Pri tem se ne sme pozabiti, da ?re za narod najstarejše civilizacije, ki je že Dred Rimom pokazal svoje vojaške sposobnosti in kulturne vrline, za narod, ki je utrjen v vsakdanji borbi proti vsem nadlogam in ki se je priučil stiski in naporu v svojih rudnikih in na svoji skopi zemlji. Sicilija, ki leži v srcu Sredozemskega morja, je bila in bo tudi v bodoče prva trdnjava na križišču med staro in novo civilizacijo ter bo zaustavljala vse nrpade z onstran morja in zavzetje z afri- ške strani. Podtajnik Stranke je govoril nato o izvirni plemenitosti sicilskega prebivalstva ter govoril posebno o si čilskem duhu. ki je slej ko prej nezlomljiv in je obdržal do zadnjega svoj posebni družinski značaj. Od Rima je Sicilija ohranila bistveno dediščino in sicer granitno vztrajnost v vsaki nesreči, nepremakljivo vero v uspeh in nezlomljivo zvestobo v lastno usodo. Poraženi Carlo Vivalois je rekel: »Mi smo se zmotili, ker nismo mogli zavzeti mest in gradov, še manj pa smo mogli ukloniti sicilsko prebivalstvo in njenega duha.« V teh besedah je povedano vse o sicilijanskih dušah. Govornik je nato vpletel zgodovinske podatke iz slavne dobe v letih 1848 in 1860 in se nato zopet povrnil na slavno sodelovanje Sicilije v afriški vojni ter v zadnji svetovni vojni, tega sredozemskega otoka, ki je tudi danes prisiljen krvaveti za to. da brani tisočletno civilizacijo in svoje neporu.šljive pravice. Podtajnik Stranke je nato navajal nekatere značilne podrobnosti iz zadnjega časa, ki kažejo, kako je sicilsko prebivalstvo zmerom znova črpalo nove sile za krepitev zvestobe in ljubezni do Domovine. Ob koncu je govornik izrazil prepričanje, da bodo v silnem udarcu, ki ga morda dogodki pripravljajo temu sredozemskemu otoku, sile luči in življenja slavile zmagoslavje nad silami materije in premoči. Dejal je. da bodo ljudje iz potokov krvi videli vstati zmago in rimsko domovino. krščansko in cesarsko, ter spozna;i v njej obrise, ki jih je začrtal veliki Si-cilijanec Francesco Crispi. prednik revolucionarnega duha Benita Mussolinija. Plamteče besede Alfreda Cucca. ki so jih poslušalci ves čas prekinjali z navdušenim odobravanjem, so navzoči tudi na koncu sprejeli z dolgotrajnim ploskanjem. Proslava se je končala z vzklikanjem Duceju in s petjem »Giovinezze«. V dopoldanskih urah se je podtajnik Stranke poklonil na grobovih padlih v Fašističnem domu. popoldne pa je obiskal naselje vojakov, kjer se je zadržal v razgovorih z vojaki. Tudi Angleži so pustili De Ganila na cedilu Lizbona, 2. jul. s. Sam prvj minister Velike Britanije je v Londonu uradno potnUl odstranitev De Gaulla s pozornice. na kateri se je doslej razvijala kaj malo vzpodbudna komedija medsebojnega tekmovanja cbeh izdajalskih francoskih generalov. Na vprašanje" poslanca Chinvvella o položaju v Severni Afriki je namreč Churchill dal v odgovoru razumeti, da sta se angleška 'n ameriška vlada odločili podpirati v celoti Girauda. Na dlamj je, da je moral London žrtvovati svojega varovanca De Gaulla zaradi prit:ska generala Eisenhoverja. ki je v tem pogledu prejel od Bele hiše točna navodila. da bi kolikor mogoče olajšal Girau-dovo nalogo tudi prot; volji De Gaulla. Vrhovno poveljstvo francoskih oboroženih s1! v Severni Afriki bo še nadalje v celoii obdržal Giraud. ki je med tem, kakor cc doznava. že prispel v Washington, da se segtane z Rooseveltom in prejme od njega ukaze. V britanskih političnih krogih je to dejstvo vzbudilo veliko nejevoljo, ker predstavlja odkrito izpoved in hrupen neuspeh angleške politike, opirajoče se na De Gaulla. Londonski degolistični organ >France libre« objavlja oster članek, v ka-tprem piše, da so zavezniki De Gaulla izdali. Položaj je nenavadno kočljiv, kajti številni pristaši De Gaulla v Angliji in Severni Afriki govore že odkrito o revoluciji, ki na.i bi se v imenu njihovega šefa pripravljala in ki bi utegnUa povzročiti sitnosti in skrbi predvsem Anglosasom, zlasti v sedanjem kočljivem trenutku vojnega vodstva. Buenos Aire«, 3. jul. s. V zvezi s poslabšanjem političnega položaja v sever- ni Afriki zaradi nepopravljive napetosti med generaloma Giraudom in Dc Gaullom naglasa ameriški list »Washington Post«, da" je prišel obisk generala Girauda v Wa-shingtonu skoraj istočasno z novim valom kritik na račun De Gaulla iz ust nekaterih ameriških osebnosti, ki pa se nočejo pokazati s svojim pravim imenom, čeprav se vsa ta propaganda vrši zelo tajinstveno, se vendar lahko vidi, da je Giraudov obisk v Ameriki prav za prav samo predigra za razvoj dogodkov, ki bodo prinesli še nova neprijetnejša presenečenja. To pomeni, zaključuje list. da naša vlada, bodisi iz nevednosti ali pa zaradi svojeglavega vztrajanja v zgrešeni politiki, zmerom bolj poglablja nasprot-stva med nami in svobodnim francoskim gibanjem. Odkop žrtev boljševizma v Katinu Berlin, 2. jul. s. Iz Smolenska se doznava, da so doslej s sodelovanjem poljskega Rdečega križa odkopali v katinski jami 4243 trupel onih 12.000 poljskih oficirjev, ki jih je pobila GPU. Ker so trupla že precej razpadla, je bilo doslej mogoče ugotoviti identiteto samo 2805 žrtev, ki so b'le dostojno pokopane na pokopališču. Med že ugotovljenimi žrtvami sta dva generala, 12 majorjev, 440 kapitanov in 146 vojaških sanitejcev. Zaradi vročine je nadaljnjo od-kopavanje trupel začasno ustavljeno. Petdeset sovražnih letal sestreljenih VeliSi uspeh italijanskih lovcev in protiletalskega topništva Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 4. julija naslednje 1135. vojno poročilo: Italijanski in nemški lovci ter osne protiletalske baterije so včeraj s posebnim uspehom preprečevale napade sovražnega letalstva na središča Sicilije in Sardinije, pri čemer jim je ponovno uspelo razpršiti sovražne oddelke, preden 9o mogli doseči cilje, in jih zasledovati daleč na odprto morje. Nad Sicilijo so domači lovci v ponovnih ga zbora »Udine«. Kot član vrhovnega po-veljništva je opravil kočljive naloge in je v vojni izkazal Domovini znatne usluge. Varanje angleške javnosti Rim, 3. jul. s. Angleški listi se kažejo še zmerom dobro poučene o vsem. kar se dogaja v Italiji, in o duševnem razpoloženju Italijanov. Pred kratkim so ti listi zagotavljali svojim bralcem, da imajo Italijani vojne že dovolj in da je slovita le- zmagovitih borbah, v katerih se je odliko- taiska ofenziva povzročila zlom italijan- vala 150. skupina pod poveljstvom podpolkovnika Antonija Rezzotta iz La Maddale ne, sestrelili 18 letal, nemški po 10. Proti letalsko topništvo je uničilo nadaljnjih 22 letal in sicer 10 v Tra pa ni ju, 2 v Sciacci, skega odpora, toda takoj nato 50 morali ugotoviti, da so bombe »Liberatorjev« na slavne spomenike, cerkve, civilne stavbe, v italijanskem narodu še bolj podkrepila prepričanje, da je treba vojno nadaljevati za vsako ceno do one zmage, ki bo v bodoče Anglosasom in njihovim zaveznikom preprečila vsak napad na varnost Evrope in onemogočila, da bi Anglosasi znova poskusili spraviti v suženjstvo narode, ki so bili na svetu čini tel ji civilizacije. Sedaj si angleški listi prizadevajo, da bi prepričali svoj svet. da je znana grožnja o izkrcanju v Italiji in ustvaritvi druge fronte spravila Italijane iz ravnotežja. »Ves iužni pas Italije,« pišejo, »je bil izpraznjen spričo bodočih operacij. Za vojaško službo nesposobni moški, kakor tudi ženske in de-ca. so bili odstranjeni iz teh krajev, da bi se uspešneje zajezila druga fronta.« Tega alarma seveda ni nikjer drugje kakor v bolni fantaziji angleških listov. Italijani vedo. kakšne so nevarnosti, ki jih čakajo, in so trdno odločeni, da bodo počakali nanje z mirom in odločnostjo, ki so ju tudi v tej vojni že ponovno dokazali. Brez vsakega prenagljenega nereda v naprej je vse pripravljeno, da bodo Anglosasi dostojno sprejeti, ki se bodo takrat lahko žrtve med ženskami in otroci ter ostala —........- ---- ---------- junaštva anglosaških gangsterjev imela prepričali, da obale Italije niso obale fran 2 v Augusti, 1 v Maršali in 7 okrog Ca- j v na?proten učinek, in sicer ta, da so « coske severne Afrike. erliariia. Sovražnik je potemtakem izgubil _ - . . . __ __- skupno 50 letal, med njimi številna štiri motoma. Povzročena škoda v zadetih krajih je neznatna in tudi število žrtev med prebivalstvom je omejeno. Preteklo noč je sovražni oddelek odvrgel nekaj rušilnih in zažigalnih bomb na Ostio in Fiumicino, pri čemer je pozneje preletel okolico Rima. Izgube niso bile javljene. Protiletalske baterije v prestolnici so streljale zaradi zapornega ognja. * Napadi, ki so javljeni v današnjem uradnem poročilu, so povzroč:li naslednje doslej ugotovljene žrtve: v Trapaniju 11 mrtvih in 15 ranjenih, v Cataniji 1 mrtvega in 5 ranjenih, ter v pokrajini Sassari 1 mrt- : od Velikih Luk. Uspešni boji na kubanskem mostišču Manjši spopadi pri Lisicansku in Velikih Lukah fz Hitlerjevega glavnega stana, 4. jul. zivne izvidniške akcije z manjšimi napa-Vrhovno poveljništvo nemške vojske je ob- 1 dalnimi oddelki. Vsi ti poskusi so bili najavilo danes naslednje poročilo: 1 vrnjeni. Pri Novorosijsku je nemško top-V lagunah ob kubanskem predmostjo je i ništvo obstreljevalo sovražne čete v pobila fronta kljub velikim terenskim teža- j kretu in povzročilo med njimi znatne iz-vam in sovražni obrambi prestavljena da- j gube. Ije naprej. Z ostale vzhodne fronte poročajo samo o krajevnem delovanju napadalnih oddelkov pri Lisičansku in južnozapadno vega in 21 ranjenih. Pripomba k uradnemu poročilu št. 1135: Sovražna letala, ki jih navaja uradno poročilo kot sestreljena po zaslugi protiletalskega topništva, so padla na tla v naslednjih krajih: v pokrajini Trapani 1 v okolici Letalstvo je bombardiralo preteklo noč z močnimi oddelki težkih bojnih letal sovjetska oporišča za dovoz Jelec in Valld. Pri obrambi sovražnih letalskih napadov na italijansko ozemlje je sovražnik včeraj i utrpel hude izgube. Vseh je bilo uničenih Fico. 1 v okolici Xitta, 2 v Milu. 1 v Monte tamkaj 50 angleških in ameriških let^l Cofino, 1 pri Stagnoniju. 3 južnozapadno med katerimi so jih 20 razdejali nemški Ie- od San Teodora odnosno Punte Maršale in Punte Sottile, 1 zapadno od Torre Blinija. V pokrajini Agrigento 1 na odprtem morju pri Sciacci in 1 v okolici Guardiacosta, 2 v plamenih vzhodm od Auguste ter 1 blizu Maršale. V Sardiniji je padlo 1 pri San-tulusurgiu, 3 pri Milisu, 1 v morje, 2 pa na tla okrog Capo Pule. Visoka odlikovanja zaslužnih generalov Rim, 4. jul. s. Veličanstvo Kralj in Cesar je blagovolilo na Ducejev predlog podeliti na-lednia odlikovanja Savojskega : vojaškega reda: Cavaliere: brigadni general Manlio Ca-pizzi, rojen 18. septembra 1891 v Canicat-tiju. Udeležil se je libijske kampanje in velike vojne ter bil odlikovan s srebrno < kolajno, ker mu je uspelo na čelu rezerv- | nega bataljona zaustaviti silen sovražni napad. V januarju 1920 je postal major, . v novembru 1925 je bil imenovan za vojaškega atašeja v Carigradu, v januarju j 1. 1937 je postal polkovnik, poveljnik 54. pehotnega polka, nato načelnik glavnega stana divizije »Monferrato« in florentin-skega armadnega zbora. Kot brigadni ge-neral, poveljnik divizijske pehote »Ra-venne«, je dospel v avgustu 1. 1942 na rusko fronto, kjer se je s svojimi vojaki ^ udeležil najsrditejših borb. ki predstavljajo isto toliko slavnih strani za to lepo edinicn. General Capizzi je odlikovan tudi ; z nemškim železnim križcem I. reda. Cavaliere: brigadni general Ettore Gia-nuzzi, rojen 28. decembra 1891 v Sponda-nu (Lecce). Udeležil se je italijansko-tur-ške vojne in velike vojne ter je bil dne 24. maja 1. 1917 v borbi na Carsu ranjen. Odlikovan je bil s srebrno in bronasto kolajno za talci. Dva nemška lovca se pogrešata. Močni oddelki angleških bombnikov so zadnjo noč ponovno napadli mesto Koln. številne rušilne in zažigalne bombe so povzročile zopet izgube med prebivalstvom in nova opustošenja v raznih mestnih okrajih. Letalske obrambne sile so uničile po začasnih ugotovitvah 37 bombnikov. Tri nadaljnja letala so bila včeraj sestreljena nad zasedenim zapadnim ozemljem. Velik plen pri Dorogobužu Berlin. 3. julija, s. V bojih 1. julija ju-žnovzhcdno od Dorogobuža so nemške čete. kakor zatrjujejo v vojaških krogih v izpopolnitvi včerajšnjega uradnega poročila, zaplenile 36 strojnic. 7 topov, 12 metalcev plamena, več sto pušk. 41 pišt:l in mnogo razstreliva. Iz istega vira se je zvedelo, da so bili včeraj v odseku ob kubanskem predmo-stju samo manjši spopadi med obojestranskimi pehotnimi cddelki. Samo severno-vzhodno od Novorosijska in zapadno od Krimskaje so sovjetske čete izvedle ofen. V volhovskem odseku je oddelek nemških napadalnih čet včeraj nenadoma vdrl v sovražne črte ter uničil močno utrjeno postojanko z branilci vred. Pred Petrogradom je težko topništvo z vidnim uspehom obstreljevalo delavnico železniških vagonov Jegorovo. V delavnicah, ki so bile večkrat zadete, je izbruhnil požar, ki je trajal več ur. 1170 sovražnih letal sestreljenih v dveh mesecih Berlin, 3. jul. s. V pooblaščenih nemških krogih poudarjajo, da je nemška protiletalska obramba s 614 v mesecu juniju nad Nemčijo in zasedenim ozemljem uničenimi anglosaškimi in ameriškimi letali dosegla uspeh, ki mu ni primere. Izguba tako znatnega števila letal ne bo ostala brez vpliva na nadaljnji razvoj letalske vojne, tem manj. ker je med temi 614 letali 408 štirimotornikov, ki so imeli -na krovu okrog 2800 pilotov, radiotelegrafistov in mehanikov. Najvišje dnevno število uničenih angleških in ameriških letal so dosegli nočni lovci in nemška protiletalska obramba v nočj 22. junija in v noči 23. junija, ko je sovražnik samo v 12 urah izgubil nad Nemčijo 72 bombnikov. Nasprotno pa znašajo izgube nemških letal v obrambnih operacijah meseca junija samo 24 ftetal. Če prištejemo zgornjemu številu 556 letal, ki so jih Angleži in Američani izgubili med svojimi terorističnimi napadi v mesecu maju. vidimo, da je sovražnik samo v dveh mesecih izgubil 1170 letal in sicer po večini štirimotornikov. Razširjenje borbe za svobodo Indije Velik odmev Bosejevega poziva Šonan, 3. jul. s. V komentarjih o prihodu Subhasa Candre Boseja v Šonan je izjavil zastopnik glavnega stana lige za neodvisnost Indije: subhas Čandra Bose je prispel v Sonan, da b> razširil delo za neodvisnost Indije in zapo« čel bitko za njeno osvoboditev. Za Indijce v Šonanu in Maleziji kakor tudi za milijone na- ie 011 s sreorno in DlonaMU . - i„j;j; u; v/tninn hnrp za ! ,__ . T7 „___.__1 100-7 1 cionalistov v Indiji, ki se vztrajno Dore za antfleškpmii imnerializ- je postal polkovnik, v septembru 1. 1935 pa pravi vojni pribočnik Veličanstva Kralja. Odšel je v Eritrejo, kjer je od julija L 1914 do decembra 1. 1916 poveljeval dc- svojo nccdvisnost proti angleškemu imperializmu. je prisotnost Boseja novo zagotovilo zma-! gc. To pomeni nov mejnik v sveti vojni za osvoboditev Azije izpod izkoriščanja in tira- 1. i w ao aecemu d 1 ^ ^vnjev«, u,- Anglosasov Bose bo po svojem načrtu za mačinskim oddelkom. Kot podnacelnik ' "'Jc , " „ "pnJ.n Naglavnega 7. armadnega zbora je bil odli- osvoboditev Indije uporabil ,^ 0?®Je.' ka ? ... .v „ 1 kor ca ie uporabi sovražnik proti lnd kovan z vojnim križcem za hrabrost za P taktiki nepokorščine pridružil še sodelovanje pri operacijah, ki so vodile do lLr ^ , " . „„ vpa _____Jt-_ Nr »nt^^n, iqi7 hii l ko nasilja. V bodoče ne more biti vec sporaz takti- zasedbe Etiopije. V septembru 1937 je bil poveljnik 84. pehotnega polka. 1. 1938 je postai poveljnik 10. armadnega zbora, v oktobru 1. 1941 načelnik glavnega stana 16. armadnega zbora, nato brigadni general in mu je bilo poverjeno poveljstvo divizijske pehote »Sassari« ter se je udeležil operacij na Balkanu od 23. marca do 31. decembra 1942. Cavaliere: brigadni general Cesare Ame, rojen 18. novembra 1892 v Cumini (Torino). Kot pehotni podporočnik se je udeležil v maju 1. 1912 libijske vojne, nato vojne 1. 1915—1918. V avgustu 1. 1917 je bil odlikovan z bronasto kolajno in je v oktobru istega leta prejel še srebrno kolajno za vojaško hrabrost zaradi junaškega zadržanja v strelskih jarkih na Carsu in med težavnimi umikalnimi operacijarfii ob Piavi. V operacijah v juniju 1. 1918 si je ob Piavi pridobil tretjo kolajno za hrabrost. Bil je učitelj zgodovine in vojne umetnosti na Kr. aeronautični akademiji v Caserti v akademskem letu 1933-34. 1. 1934 je postal načelnik glavnega stana divizije »Murge«. v oktobru 1. 1935' polkovnik. poveljnik 8. pehotnega polka, v septembru 1. 1937 načelnik glavnega stana pri poveljništvu pehotne divizije »Legna-no«, v juniju 1. 1939 in v oktobru istega leta pa načelnik glavnega stana armadne- | Naročite se 1 na »Dobro knjigo«! umov med indijskim nacionalizmom in angleškim imperializmom, dokler ne bc prenehala teči indijska kri za svobodo Bose je naslovil na nacionaliste naslednji proglas: »Indija bo svobodna, in siccr kmalu. Kadar bo prišel čas za to, bom jaz na vasi strani, da bom z vami nosil trdote borbe.« To je poslanstvo Boseja. s katerim sc je postavil ob stran dveh milijonov Indijcev, ki jih je združi! v granitni zbor s prestižem svoje pretekl^ti in prepričeval« nostjo svoje osebnosti. Navdušenje, s katerim so ga sprejeli v Šonanu in v Maleziji, in bo-drilni odgovor, ki ga je prejel na svoj radijski govor iz Tokija, sta najzgovornejši dokaz žilavega odpora indijskega naroda, ki bo vse žrtvoval za sveto stvar. Isti govornik jc zaključil svoja izvajanja takole: »V tem težkem trenutku zgodovine In= dije smo hvaležni za brezmejno podporo japonski vladi, prav tako hvaležni pa smo tudi Italiji in Nemčiji, ki spremljata naš pekret z globokimi simpatijami. Berlin, 3. juhja. s. Radijska postaja »Svobodna Indija« je objavila vest o prihodu Candre Boseja v šonan, ki je bil do pred kratkim še velika trdnjava angleškega imperijaliznia. Vest naglaša, da bo navzočnost Bosrja v šonanu še bolj podkrepila prepričanje indijskega prebivalstva o uspehu gibanja za svobodo, obenem pa napoveduje ta obisk neljuba presenečenja za Angleže. Mi smo prepričani, — je bilo rečeno, — da je navzočnost Boseja v šonanu za vse indijske nacionaliste znak, naj se še bolj oprimejo osvobodil- nega pokreta, ki bo postal gibanje množic., katerih vse še tako teroristične metode Angležev ne bodo mogle ustaviti hi ki se bodo ustavile šele tedaj, kadar bodo angleški zatiralci do zadnjega, izgnani iz Indije. Carigrad, 2. jul. s. »Tašviri Efkar« piše o imenovanju VVavella za podkralja Indije in opozarja, da je naletelo na najjačji odpor indijskih rodoljubov, ker odkriva namero londonske vlade, da se še nadalje z vso silo upira gibanju za indijsko neodvisnost. List nato omenja napredek tega gibanja navzlic divjemu in brezobzirnemu angleškemu zatiranju in opozarja na delo Čandre Boseja, ki organizira sedaj milijone Indijcev izven mej domovine, da bi doprinesli svoj delež v berbi za odstra* nitev britanskega zatiralca iz Indije. Svoj članek zaključuje list z ugotovitvijo, da bodo vsi Wavellovi napori zaman. Znašel se bo pred nepremostljivimi težavami, ki mu jih bo povzročalo prebivalstvo, hrepeneče po neodvisnosti. Šonan, 2. jul. s. V spremstvu Beharija Boseja je z letalom prispel v Šonan indijski voditelj Čandra Bose. ki mu je prebivalstvo priredilo navdušene ovacije. Nova papeževa enciktika Vatikansko mesto, 3. jul. s. Nj. svetost Pij XH. se je v spomin na 25 letnico svoje posvetitve v škofa obrnil do vse cerkve z encikliko, v kateri govori z obsežnim in globokim znanjem o cerkvi kot mističnem telesu Jezusa Krista in o naši združitvi s Kristom po njej. Enciklika se pričenja z besedama »Mystici corporis« in je datirana z 29. junijem, praznikom sv. Petra in Pavla. Ta enciklika, ki predstavlja tehtno teološko razpravo o cerkvi, je sijajno potrdilo katoliškega nauka. V prvem delu razlaga in komentira besede sv. Pavla, ki je prvi imenoval cerkev »Kristusovo telo«. V drugem delu govori papež o naši združitvi s Kristom v cerkvi in za cerkev. Enciklika navaja nadalje vrsto zmot, ki so se razširile v novem času o mističnem telesu. V zadnjem delu se potrjuje dolžnost, ljubiti cerkev ne samo, kolikor se tiče njenih prvotnih in božanskih elementov, temveč tudi, kolikor se tiče njenih članov. Naposled poziva papež najtopleje vse, naj se združijo v resnični cerkvi Jezusa Krista. R&sseveltava ferlvda es voliao v Evropi D^umsati nemškega zunauje«a ministrstva Berlin, 3. Jul. s. Arhivska komisija zunanjega ministrstva, ki ima nalogo zbrati in proučiti politične listine, ki so prišle v nemške roke, je začela objavljati vrsto del o vzrokih sedanje vojne. Prvo teh del z naslovom »Pot, ki jo je ubral Roosevelt za vojno«, vsebuje 33 listin francoskega, poljskega, belgijskega in še drugega izvora, ki kažejo podrobno metode in cilje zunanje politike, ki jo je vodil predsednik Zedinjenih držav ameriških. Iz poročila, ki ga je sestavil francoski poslanik v Wa-shingtonu dne 23 januarja 1934. je popolnoma jasno razvidno nasprotujoče stališče, ki ga je zavzel Roosevelt ne samo proti Hitlerjevi Nemčiji, temveč proti Nemčiji sploh. To nasprotstvo, ki je v ostalem bilo naperjeno tudi proti drugim totalitarnim silam, je postalo rdeča nit ameriške politike, zlasti potem, ko je Roosevelt spoznal, da so propadli njegovi načrti za notranjo reformo v 1. 1937., nakar je začel vse svoje sile posvečati zunanji politiki. Metode, ki se jih je Roosevelt posluževal na tem novem področju, pojasnjujejo drusa poročila nekaterih visokih diplomatskih osebnosti, ki so delovale v Washingtonu. Iz njih se da povzeti, da Amerika ni zamudila nobene priložnosti, da bi povečala spore v svetovni politiki in obrnila evropske sile proti totalitarnim državam. Za dosego lega cilja se je Roosevelt posluževal najbolj neresnih obljub glede oboroženega posredovanja Amerike v primeru vojne. Od jeseni 1. 1936. je Roosevelt posvetil posebno pozornost nem-ško-poljskim odnosom in \Tidel v nepopustljivem stališču Poljske naiboliše sredstvo, ki bi sprožilo spor v Evropi. Zato je poslanik Bullitt v novembru 1. 1938. izjavil poljskemu poslaniku v Washingtonu, da bodo Američani gotovo posegli v spor, toda ne prej. preden ne bosta začeli Francija in Angliia. Da je Roosevelt dajal pobudo za politiko obkoljevanja Nemčije, kaže tudi dejstvo, da je francoski zunanji minister Bonnett v maiu 1. 1939. opozoril svojega poslanika v Washlngtonu na to, da Amerika ne opušča nobene priložnosti, da ne bi priporočila velikim demokracijam politike odpora in vztrajnosti. Istega dne. ko sta Francnn in Anglija napovedali vojno Nemč?Ji, ie Wash:ngton z namenom, d:' bi odstranil vsak francoski dvom o udeležbi Zedinjenih držav v vojni, zatrjeval, da je prejel Sumner Welles naročilo, naj dobesedno izjavi francoskemu poslaniku, da je treba »enkrat za vselej na-j praviti konec s histeričnim zakonom o nevtralnosti«. Delo navaja polem še nekatere druge ugotovitve po listinah, po katerih je bilo že prej govora v nemškem tisku in ki se vse strinjajo v tem, da so Američani za vsako ceno hoteli imeti vojno. V zvezi s tem navaja izjavo, ki jo je podal Sumner Welles 1. 1940., nekaj dni pred svojim odhodom v Evropo »v posebni misiji«, in v kateri je na račun francoske vlade nagla-sil, da »ameriška vlada ne bi bila v nobenem primeru svetovala sporazumni mir s Hitlerjem«. Ta izjava, pripominja se-stavljalec dela, je bila pozneje pismeno potrjena od samega Roosevelta v noti, ki naj bi jo Sumner Welles izročil po prihodu v Pariz predsedniku francoskega ministrskega sveta. Monakovo, 3. jul. s. »Miinchener Neue-ste Nachrichten« razpravljajo o publikacijah zunanjega ministrstva glede zgodovine in vzrokov, ki so sprožili sedanjo vojno. V zgodovini in soredju dogodkov pred kako vojno je često težko najti in ločiti razloge posledic, toda zelo redko se vse niti kakor v tem primeru združujejo v isti točki. Brez dvoma so velik del tragične in silne drame, ki jo človeštvo preživlja že štiri leta, skriva zmerom za istim imenom Franklina Roosevelta, v senci za njim pa se reži satanski obraz Zida. Predsednik Zedinjenih držav je bil človek, ki je najprej združil okoli sebe raztresene sile, ki so bile odločene, da se upro obnovi Evrope, in je potem sprožil te sile proti Evropi in proti človeštvu. Severnoameriški narod, ki bo jutri slavil svoj narodni praznik, zaključuje list, se ne zaveda zarote, ki mu jo je pripravil njegov predsednik s svojimi židovskimi svetovalci, toda tajne listine, ki so bile pravkar objavljene, razsvetljujejo krivdo človeka, ki ni ravnal tako samo zaradi sovraštva proti totalitarnim narodom v Evropi, temveč tudi zaradi tega. ker je bil popolnoma nesposoben rešiti notranje probleme, ki še zmerom kot strašna nesreča bremenijo življenje lastne države. „Prima linea" Izšla je 35. številka glasila Zveze borbenih fašijev Ljubljanske pokrajine. Uvodnik sc bavi z vprašanjem dela med vojno, ki je eden izmed glavnih činiteljev za dosego zmage. Razen tega je na prvi strani še nekoliko krajših razprav o važnih političnih dogodkih. Na dru* gi strani je objavljen topel spominski članek prvoboritelju italijanskega letalstva Italu Bal-bu. Naslednji članek je posvečen razstavi Revolucije. ki je jasen dokaz globoke vere vseh Italijanov v končno zmago. Tretja stran vsebuje zabavno čtivo, na četrti pa je vsekakor .zanimiv članek o domnevni krizi v korporati-vizmu, v katerem pisec ostro obračunava z zmotno mislijo, da bi bila korporativna nlisel le gola utopija. Ostali dve strani sta kakor običajno posvečeni organizacijskim zadevam fašija ter raznemu čtivu za vojake v naši po= krajini. GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 7. julija, ob 19.30: Jesen. Red A. Četrtek, 8. julija (generalka). Petek, 9. julija, ob 19.30: Nevesta s krono. Premiera. Red Premierski. OPERA Sreda, 7. julija, ob 19: Tiha voda. Opereta. Red. Četrtek. 8. julija, ob 19: Prodana nevesta. , Red Četrtek. ; Petek, 9. julija: Zaprto. Sobota, 10. julija, ob 19: Mrtve oči. Premiera. Red Premierski. Temelj Carigrad, 2. jul. s. Poslanec Sadar objavlja v listu »Akham« pod naslovom »Zakaj je Turčija nevtralra in bo nevtralna ostala« članek, v katerem pojasnjuje vprašanje turške nevtralnosti. Sadar trdi, da se Turčija ne namerava udeležiti konflikta. ker nima v njem zastopati kak'h rasnih ali ideoloških načel, niti nima nobene zveze z vprašanji, ki dele velesile. Turčija tudi ne zasleduje cilja, da bi se vrgla v borbo zadnji hip, da bi bila deležna posledic. Na zaključku ugotavlja pisec, da je za Turčijo po pogodbi v Sevresu sledila pogodba v Lausanni. Po tej pogodbi pa Turčija nima več ničesar kemu dati in ocl nikogar ničesar prejeti. Zato ostajamo izven sedan-jo vojne in v tem je moralno, zgodovinsko in filozofsko pojasnilo naše nevtralnosti. Negotovost položaja Ankara. 2. jul. s. V Siriji in Libanonu se položaj slabša in degol:stične oblast'- so navzlic poostritvi policijskih ukrepov stalno alarmirane. Generalni odposlanec Helleu je te dni obiskal glavna poveijništva orožništva in je odredil takojšnje spremembe na vodilnih mestih. da bi odstranil vse manj zanesljive elemente. V vseli glavnih središčih se vrše kcn» centracije čet zaradi zagotovitve javnega reda. Negotovost notranjega položaja je šc povečala nervoznost prebivalstva. Zaradi tega je splošno odposlanstvo ne le preložilo volitve na 26. september. temveč je tudi odredilo ukinitev vseh zborovanj. Trenja v Iranu Ankara. 2. jul. s. Po mnenju iranskih političnih krogov je treba najnovejši odpoklic sovjetskega poslanika Athenana v Moskvo pripisati angleško-rj'ko5ameri.-kemu interesnemu konfliktu v Iranu. Moskva sumi, da vsebuje naj-rovejši gospodarski sporazum, ki so ga Zedinjene države sklenile z Iranom, kake tajne določbe in se zato želi zavarovati pred morebit= nimi presenečenji, in sicer s tem, da bi sama sklenila dogovor z Iranom, ki naj bi SSSR zagotovil klavzulo najvišjih ugodnosti. Sovjeti bi razen tega želeli ojačiti komunistično prepa- Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu veljavne od ponedeljka s* t. m. zjutraj Z odlokom VIII/2 št. 363/13 je Visoki komisariat iza Ljubljansko pokrajino dne 2. julija t. 1. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka o. julija 1943-XXI zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Kislo zelje 4 L; kisla repa 2.50 L; glav-nata solata 3.70 L; radič 3.70 L; špinača 3.35 L; ohrovt 3 L; domača cvetača 3.35L; kolerabice 3 L; rdeča in bela redkvica 4 L; grah 6 L; rabarbara 4 L; rdeča pesa brez listov 3 L; nova repa brez listov 2 L; buče 2 L; bučke 4 L; kumare 6 L; novi krompir 3 L; peteršilj 4 L; šopek zelenjave za juho 0.50 L; nova čebula 3 L; šalota 4 L; novi česen z zelenjem 4.50 L; osna-ženi hren 4 L; liter borovnic 3.50 L; gozdne rdeče jagode liter 10 L; češnje I. vrste 6 L; češnje II. vrste 5 L; jajca komad 2.50 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram Opozarjamo pa. da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 10 na rdečem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalcc da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in y, takem stanju, kakor je opisano y ceni- ku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena. pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem MS Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih^trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba tfgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih na drobno po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, ki so bile zanj cene objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenaih kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bila za tisto blago s posebno odločbo Vis. Komisariata — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena.. Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ceno in kakovostjo blaga. Ta cenik mora biti obešen na vidnem prostoru tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 20 cente-simov Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov. Kršitelji predpisov tega cenika bol o kaznovani po naredbah z dne 26. jausrja 1942-XX št. 8 in z dne 25. novembra 1942-XXI št. 215 ter po naredbi z dne 12. marca 1941. M., s. št. 358. gando, da bi tako izpodbili ameriško propagando, ki se je začela takcj, čim je tiskovni urad iranske vlade prešel pod nadzorstvo Zedinjenih držav. Vedno večje fsomatije v Rooseveltovi Ameriki Buenos Aires, 2. jul. s. Iz Washingtona poročajo, da je bil Rooseveltov predlog, da se vladi zagotovi pravica odškodnin za stabilizacijo cen živilom na drobno, od kongresa v* tretjič odbit. Listi, ki o tem poročajo, poudarjajo, da bo glasovanje v kongresu predvsem poostrilo konflikt med predsednikom in parlamentom, s tem pa tudi vprašanje inflacije. Tudi vprašanje rudarske stavke se po zadnjih vesteh niti najmanj ne približuje rešitvi, temveč se nasprotno še bolj zapleta. Pomanjkanje kuriva je namreč prisililo jeklarne v Alabami, da so ustavili še dva plavža, ki sta sama proizvajala dnevno 1.600 ton železa. Na drugi strani pa rudarji ne kažejo najmanjše dobre volje. da bi se vrnili na delo navzlic ponovnim ukazom, ki jih je v tem pogledu izdal vladni rudarski direktor. Zmanjšanje proizvodnje premoga v Ameriki Buenos Aires, 4. jul. s. Iz Washingtona poročajo, da se je zaradi rudarskih stavk j proizvodnja premoga v Zedinjenih državah v prvem polletju tega leta znižala za 1,728.000 ton v primeri s proizvodnjo prvega letošnjega polletja. Uprava urada za kurjavo, ki je to objavila, je dodala, da so pogoji za preskrbo s premogom zelo težavni, kajti za potrebe letošnjega leta bi bilo treba pripraviti 25 milijonov ton premoga več nego lani. Tako bo Zedinje-nim državam, ki beležijo primanjkljaj že v prvem polletju tekočega leta, nemogoče, da bi prekosile količine lanske proizvodnje. Nova verska sekta v Turčiji Ankara, 3. jul. s. Tukajšnja policija je razkrila versko sekto, ki se je imenovala »sekta dervišev«. Vodja te sekte je neki visokošclec iz drugega letnika pravnih študijev. Člane sekte so aretirali, ker se je izkazalo, da so imeli razpredene svoje zveze po raznih turških mestih. Domani al Cimena Jutri v kinu UNION Un forte dramma che vi commuoveržL Pretresljiva drama Premiato alla XI Mostra Cinematogra-fica di Venezia — Film nagrajen na XI. beneški filmski razstavi Con — Igrajo: ROBI RAPP LEOPOLD BIBERTI PETRA MARIN Refija-dl EDMUND HEMBERGER Produz one - Produkcija: Gotthard F'lm Esclusivita - Izposojevanje: Lux-Filra Obsodba višjega rabina na prisilna delo Budimpešta, 3. jul. s. Sodišče v Husztu je obsodilo na 6 let prisilnega dela višjega rabina v tem mestu, nekega Friedmanria, ki so ga obtožili, da je sprejemal sovernike. ki so prišli po ilegalni poti čez mejo iz inozemstva, ter jih zalagal s ponarejenimi dovolilnicami za bivanje. Žalostnim srcem naznanjamo, da nam je po kratki bolezni umrla naša ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa Uršula Andoljšek . roj, Tekavec posestnica Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 5. t. m. ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu. Ljubljana, Kranj, Arbe, 3. VII. 1943. žalujoči: IVANKA por. SCHRIEFL, MARA por. STARC, hčerki; IVAN SCHRIEFL, FRANC STARC, zeta; IVO, vnuk — in ostalo sorodstvo 8PO KT Romunski šport ob jubileju Ob 30 letnici m začenja za športno mladino Rum unije nova, še uspešnejša doba Rumunski šport slavi letos 30-letnico svojega obstoja in baš ta čas doživlja važne spremembe. Rumunski šport preurejajo ta čas v vojaško smer in zdaj šele bo dobil pravo in smotrno podlago. To se pravi z drugimi besedami, da bodo v Rumu-niji najprej razširili lahko atletiko, streljanje, plavanje, smučanje in boksanje, General Iliescu je v enem svojih govorov v zvezi s tem jubilejem izjavil, da mora šport v Rumuniji prodreti v vsako vas in vsako hišo. Kako ogromna naloga čaka pri tem voditelje rumunskega športa, kaže najbolj ugotovitev, da je dosedaj sodelovalo in vedelo. kaj šport pomeni, komaj 3% vsega rumunskega prebivalstva. Po zanesljivih podatkih je bPo namreč tamkaj organiziranih v športnih društvih komaj nekaj nad 60.000 članov. Toda prav zadnja leta je začelo to število, brez dvoma po zaslugi maršala Antonesca. ki je spoznal in priznal vzgojno vrednost športnega dela. živahno naraščati. V ta namen je bila najprej ustanovljena posebna osrednja športna organizacija za vso Romunijo, potem pa je njen vodja polkovnik Medeleanu začel z energično organizacijo na novo. Preko državnih meja se rumunski šport prejšnja leta nikakor ni mogel uveljaviti. Prvič so Romuni nastopili v mednarodni areni leta 1924. na olimpijskih igrah v Parizu, toda pozneje so že pošiljali zmerom močnejša zastopstva na te svetovne športne prireditve. Posebno aktivni in tudi uspešni so bili rumunski športniki na tako imenovanih balkanskih igrah, kjer so deloma doma a!i pa po drugih balkanskih državah nabirali vedno vidnejše športne lovorike. Zadnji čas se je med rumunskimi atleti pojavil pravi svetovni talent, neki tekač Moinca, ki je preteklo leto dosegel slovito znamko 10.5 sekunde v teku na 100 m in o katerem bo gotovo tudi v bodoče še slišati kaj. Pred kratkim je bil športni razvoj mlade rumunske države poverjen profesorju Jonu Gheorghiju. ki je bil prej ravnatelj oddelka za šport in telesno vzgojo v državnem podtajništvu za izvenšolsko vzgojo in je prilil novega duha na vseh športnih področjih. Novi športni vodja se je predvsem lotil izgraditve športnih naprav in strelišč, razen tega pa pospešil ustanavljanje športnih društev med šolsko mladino, dijaštvom in delavstvom ter poskrbei tudi za to. da je športna misel dobila svoje zagovornike in praktične propagatorje tudi na deželi. Predvsem pa je prof. Gheorhiu zastavil vse sile, da bi čimprej dobil zadostno število športnih učiteljev, zaradi česar je rumunski akademiji, ki slavi letos 20-letnico svojega obstoja, še posebej naročil, naj vzgoji v čim kr^iši dobi čim večje število čim sposobnejših športnih učiteljev, s katerimi upa v nekaj letih dvigniti rumunski šport na pravo mednarodno višino. no, zmagal Tandberg in postal obenem tudi Schmelingov naslednik na evropskem prestolu boksarjev težke kategorije. Tand-bergov nastop je ves čas spremljala njegova nevesta med publiko, in sicer ne samo s kriki in viki, temveč tudi z majhno filmsko kamero, s katero je snemala ves potek. Ko je italijanski sodnik Pini Piero di Angelo dvignil roko s Tandberga in ga proglasil za novega evropskega prvaka težke teže. je bila srečna nevesta že pri njem na deskah, še preden so 6e gledalci zavedli, da imajo pred seboj ne samo zmagovalca, temveč tudi njegovo bodočo boljšo polovico. Bodisi kakor koli, toda eno je gotovo, da ta novi evropski boksarski prvak ne bo imel premalo energične žene. Nedelja kakor se spodobi Ljubljana, 4. julija. Krasno nedeljsko jutro! Visoko vzpeta si-njina, nikjer oblaka, že zarana toplo 6once, ozračje brez vetriča. Spokojno se v svojem tihem ponosu razkazuje priroda, vsa polna bos hotnega zelenja. Planine so nam čisto blizu. Že zgodaj hiti zlasti mladina v kopališča. To bo čez dan spet naval. Kmet in vrtnik pa zadovoljno ogledujeta svo.io posest Zdaj jc treba sonca in vedrine, pa bo žito v kratkem zrelo padalo pod klasjem, ln sadje bo lepo dozorevalo in v vinskih goricah bo sladko grozdje. Res, zdaj se spodobi, da imamo nekaj vročine. Dežja je bilo v juniju dovolj, v dvajsetih dneh nič manj ko 211.9 mm. lani pa v 11 dneh komaj 78.8 nun. Julij je čas zorenja. Kukavica se, po kmečkem reku, oglaša samo do sv. Urha ki je danes godoval. In zdaj prilezejo kače iz* pod skalovja: sv. Urh in sv Marjeta (10. t. m.) kače paseta. pravi naš kmet. O naših dveh pro-svetiteljih. ki godujeta jutri 5. t m., pa mora še prav posebno biti lepo vreme ker sicer: »Dež na dan sv. Cirila in Metoda orehe m kostanj ogloda.« V soboto čez dan vendar enkrat nismo imeli niti kaplje dežja Dan je bil sončen (23.2° C) vendar popoldne nekoliko vetroven in pozno popoldne se je na zapadu pooblačilo. Culo se je tudi grmenje z gorenjske strani Zvečer pa se je nebo zjasnilo in noč je bila jasna in topla. V petek je bil mlaj in mlad' mesec se kaže še ves tenak Krasno se zvečer blesti Vcčermca V nedehskem jutru smo zahcltžih 10.8" C, barometer pa se drži enakomerno na 764 mm. Ljubljana je b'la čez dan kajpada prav živahna. še posebno pred poldansko uro, ko je vojaška godba spet priredila odličen promenad-ni koncert v Tivoliju. Kljub lepemu vremenu, ko večina išče oddiha v vedi. na soncu al: na vrtu. so prireditve še vedno dobro obiskane. Neveste pri boksarjih Znana stvar je. da poklicni boksarji nimajo radi da njihove žene ali neveste preveč silijo za njimi na prireditve in jim je sploh najljubše, če jih nikoli ne opazujejo, kadar so na deskah. Tako se je n. pr. dobro znana Schmelingova žena, nekdanja igralka Anny Ondra. stalno izogibala, da bi hodila na boksarske nastope in ni bila nikoli med gledalci svojega moža, ki je bil dolga leta najboljši boksar v Evropi in tudi na svetu sploh. Te dni pa je bilo na veliki boksarski prireditvi, ki je veljala celo za evropsko prvenstvo, čisto drugače, ker se je nenadoma na deskah pojavila poleg svojega zaročenca tudi njegova nevesta. To je bilo pri zadnjem boksarskem dvoboju med Švedom Olleom Tar.dbergom in Flamcem Karlom Sysom. v katerem je. kakor zna- s— V Berlinu je zadeal kap znanega nemškega teniškega igralca in večkratnega prvaka Konrada Epplerja. s— Nov svetovni rekord na eno miljo je postavil švedski tekač Arne Anderson na nedavni prireditvi v Stoekho^u kjer je pretekel to progo v času 4:02.6. Dosežena znamka je za 2 sekundi boljša od zadmesra svetovnega rekorda, ki ea ie branil njegov slavni rojak Hundar Haegg. S'ednji je zdaj na turneji no Ameriki in kaj se mu je moplo primeriti manj ugodnega za lastno reklamo, kakor da so mu med _ tem doma začeli podirati rekorde drugi, sam pa onstran luže tudi ne more doseči nič pretresljivega. Tako vsaj moramo sklepati po prvih vesteh, ki so prispele semkaj o niem! Radio Ljubljana PONEDELJEK, 5. JULIJA 1943-XXI 7.30: Pisana glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi in napevi. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini 13.12: Orkester vodi dirigent Petralia. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec; orkestralna glasba. 14.45: Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.15: Koncert sopranistke Štefanije Vukove. 17.35: Koncert sopranistke Marije Weiss. 19.00: »Govorimo italijansko«; poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Klasični crkester vodi dirigent Manno. 21.00: Predavanje v slovenščini. 21 10: Certeti Monteverdijev koncert. 21.55: Koncert tria »Emona«. 22.20: Venček pes. mi; orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. 22.i 5. Porodila v italijianščini. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 Ure za kg; enotna pšemčna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil«, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kf E. I. A. R. - Radio LJubljana Parliamo ritaliano Schema della XX lezione che verra tenuta t radiu. Italijanske ure so na. sporedu 0b p©_ dal prof. dott. Stanko Leben lunedi, il 5 I redeljkih in sredah za začetnike, ob petkih luglio 1943-XXI, ore 19. pa za tiste, ki že imajo gotovo predznanje, Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za ; vedno ob 19. vse one, ki slede perku italijanščine po i Un giorno, un signore e una signora par-lavano in treno. — Avete bambini, signora? — Si signore, ho un figlio. — E buono? — O! si, molto buono. Si comporta be-nissimo, e non mi risponde mai quando gli faccio delle osservazioni . — Gioca alle carte? — Mai, signore. — Fuma ? _ Oh! questo poi no; non ci manehe-rebbe altro! LEZIONE VENTESIMA Un giovane come si deve — Va al caffč, la sera? — No, non esce mai senza di me. Va sempre a letto presto, subito dopo cena. — Beve birra, sidro, o vino? — No, signore; mio figlio non beve che latte. — Ma e meraviglioso. signora, non ho mai sentito parlare di qualcosa di simile; vostro figlio e un giovane come si deve; e un modelo di virtu. A proposito, quantl arnii ha? — Quattro mesi, signore. Aggettivi e pronomi possessivi 11 mio libro i miei libri la mia časa le mie čase il tuo libro i tuoi libri la tua časa le tue čase il suo libro i suoi libri la sua časa le sue čase il nostro libro i nostri libri la nostra časa le nostre čase il vostro libro i vostri libri la vostra časa le v ostre čase il loro libro i loro libri la loro časa le loro čase NB.! — 1) — mio padre; mia madre il padre mio; la m a dre mia ii mio caro padre; la mia cara madre i nostri padrl; le nostre rr.adri mio zio (il mio zio) figlia, figlio, fratello, sorella, zia, nipote, marito, moglie, cognato, cognata, cugino, cugina, suocero, suocera, ece. 2) — il mio babbo, la mia mamma. il suo figliuolo, la sua figliuola, II nostro nonno, la nostra nonna. 3) — Spenlo II mio proprio danaro. — Vende la propria časa. ESERCIZI 1) Cambiate il singolare in plurale e vi-ceversa; II mio cane. — La nostra abita-zione. — Le loro sorelle. — II suo pen-siero. — I loro amici. — II mio professore e 11 tuo. — La loro nuova automoblle. — I nostri occhi e i vostri. — II mio dovere. — Aspetto la visita di un certo mio amlco. — La sua lunga assenza ml preoccupava. — Ho veduto eol mio proprio occhio. — Questo ombrello č mio. — H tuo consiglio era prezioso. — n contadino ritorna al suo lavoro. 2) Coniugate eol possessivo le seguenti frasi: Rivedere il ... paese nativo. — Ave-re veduto un ... amico. — Fare il... proprio dovere. — Andare a rrendere la ... sorella _ Io avere i... difetti. — VoJer beae a... fratello, ____ »■nn MoJi IJsidje j 3. Stric Miha. Stric Miha je major v pokoju in jezen »a. ves svet. Jezen vedno in povsod. Je-Ziia se začne zgodaj zjutraj, neha pa poz-3Qo zvečer, ko zaspi, — če se ne jezi tudi v sanjah. Pred zajtrkom se jezi nad gumbom za ovratnik, potem opsuje ovratnico, bedasto iznajdbo civilistov, nato pa po vrsti vse, kar mu pride v roke, ko se oblači in umiva. Kavo obgodrnja, da je prevroča ali premlačna, okrega služkinjo, češ da mu je prestavila klobuk na drugo kljuko; nato poišče — roteč se nad neverjetnim neredom — izprehodno palico in slednjič odide sršečih obrvi in mrkogled na običajni jutrnji izprehod v Tivolski park. Po poti stresa jezo nad robniki; češ da niso s pločnikom popolnoma v licu, mrmra nad tramvajem, ki odvaja ljudi od zdrave pešhoje in se krega nad živahno mladino, ki hiti y šolo. »To naj je up našega naroda, ki Se koraka držati ne zna! Trije gredo vštric, pa vsak svoj korak. Ovce, kure, ne pa bodeči vojaki. O, tempora, o, moreš!« Tako korači naš stric neusmiljeno jezen la vse, kar vidi: svoj čas vendar le »i bilo vse tako vihravo in površno. Kaj je treba nebotičnika, kaj lifta, ki krade ljudem še tisto bore premikanja, ki so ga prej imeli po stopnicah! Tu pa tam ustavi naš stric kakega znanca, ki se srečanju ni pravočasno izognil. Navadno ga prime za gumb na suk-njiču in se jezi, če ima znanec površnik s skritimi gumbi. Ali je mar sramota imeti vidne gumbe? »Ko smo bili še aktivni, ali niso baš Svetli gumbi bili privlačnost za ženski svet ? Ko sem ...« Znanec se izmuzne in izgine za voglom, saj je slišal že neštetokrat zgodbo o gospodični, ki si je v stričevih gumbih kakor v zrcalu popravila svojo pričesko. In stric je zopet sam, jezen na znanca, ki je nemara že tudi postal sodoben. Grdogled nadaljuje Miha svojo pot. — Pred Trubarjevim spomenikom mu zastane korak. Kam so ga postavili in kam Je obrnjen! Skoraj hrbet kaže proti evangeličanski cerkvi, namesto da bi bilo narobe. Ali se današnji ljudje prav nič ne ozirajo »a zgodovinska dejstva ? Utrujen upravičene jeze sede na klop. Prenizka mu je ali previsoka, zato ne sedi dolgo in tudi otročad mu gre na živce. Jez-»> pogleduje na žepno uro, ki noče in noče premakniti kazalca na številko deset. No-jo k ušesu in trka z njo ob palec leve roke, da se ne bi morebiti ustavila. Točno ob desetih se dvigne in ozlovoljen oclko-rači v kavarno. Tam ga že čaka. cb mizo prislonjeni stolec in vsakodnevni časopisi, »črno« posreblje med zabavljanjem, da je luža, ki ni niti črna, še manj pa kava. Nato natakne ščipalnik. se v stolcu udobno nasloni in prične čitati. Svoji nejevolji nad čenčanjem časnikov daje duška s polglasnim mrmranjem o potrpežljivosti papirja in s prezrljivim nasmeškom pod pristriženimi brki. Točno opoldne pokliče »plačilnega«, ki se v izogib neprijetnostim že drži v obližju. ter plača svoj zapitek z odštetim denarjem in običajnim vprašanjem če jc cena »brez« ali »z«. Po obedu se naš stric vleže na kratek dremavec, kakor pravi, in spi do petih. Tačas ga zbudi služkinja, kakor jI je ukazano po »dnevnem redu«, ki visi v kuhinji spisan in podpisan od gospoda majorja samega lastnoročno. Po kavi se napoti k nam. Vsak dan, če le ni pri nohtorezu v kopališču kamor pogosto zahaja zaradi mnogih kurjih očes. Trdi. da jih je dobi! v svetovni vojni od nepretrgane ježe za sovražnikom. Pediker mu verjame, sicer odpade še tista lira, ki kuka stricu že med operacijo izza prstov v roki. Strica sprejemamo v obednici, kajti hoče sedeti pri mizi, ne pa ob tisti igrači v salonu, ki se podere, če se nanjo pošteno naslonih. Postrežemo mu s šilcem biinov-čka. neto pa se takoj prične družabna igra »Leti, leti polonca.« Ta igra je jako bistroumna, če jo igraš kaker stric to zna, obenem pa skoraj hazardna. Gre pa takole. Udeleženci tapljajo s kazalci obeh rok ob rob mize, kakor bi sekljali meso. Vodja i j,Te zakliče, kadar se mu zdi: muha leti, klobuk leti, kondor leti in podobno. Če imenovana stvar res leta, je treba dvigniti obe roki, sicer pa kar naprej sekljati s kazalci. Kdor se zmoti, plača globo. In zijaj si pomislite, kako bister in zvit je naš stric, če dvigneš pri »polonci« roke, pravi, da je mislil Polonco in že si ob 20 sto-t3nk. če pa roke ne dvigneš, trdi, da je imel v mislih pika-polonco. Taldh »polo-nic« ima mnogo na zalogi in so menda edl. ni duševni izdelek njegov. Tako ima pripravljenega kebra, kosa, brenclja (Ale-šovca), orla, murna, šmarnico itd. Ker se je v novejšem času vnel boj v javnosti, če zajec leti ali ne, smo na predlog naše Ančke, ki mora zaradi večje živahnosti pri tej igri sodelovati, prekrstili igro v »Frči, frči polonca«, da se vsaj za zajca in srno umaknemo zmedi in nejasnosti. Denar, ki ga plačujemo za kazni, hrani Btrlc in vodi o njem točen register. Kaj bomo z njim, še ni določeno. Ančka je že nekoč stavila precej moder predlog o nekaki podpori za umobolnico, pa jo je stric tako grdo pogledal, da si nihče več ne upa spravljati to vprašanje na dnevni red. Ne bom tajil, da mi gre ta naš stric močno na živce. Pa kaj hočete: stric je le Btric, ima hišo za Bežigradom in nobenega bližjega sorodnika od mene. In zato potrpi z njim tudi moja žena. strmiški: Uganka Petero črk abstraktnega pomena je v rabi vsakega hvaležnega namena; če drugemu hvaležnost se pripravlja, le v lastni hiši se pod mizo valja. Brez prve črke drugi sklon ednine, a prav tako je prvi sklon dvojine. Viharji morski so njegovi bratje ln galebi njegovi živi svatje. Tri zadnje črke: ob Adiži malo, nekoč kot mejno mesto je veljalo. Dve zadnji pa za Laze sta kratica, saj vodi tam mim6 bakrena žica. In zadnja črka? Prva v abecedi, v besedi prvi pa stoji na sredi. REŠITEV UGANKE PRED TEDNOM: Osel, sel, E. L. (Evgen Lampe), osel, Ive, oe. JI2oderi]e španske lirike ^ (Poslovenil Alojz Gradnik, ilustriral Miha Maleš, uvodni esej Božidar Borko) Federico Garcia Lorca: Vitezova pesem Cordoba. Daljna in sama. Kobila črna, luna velika, in masline v moji bi sagi. Čeprav poznam vse ceste, nikdar ne pridem v Cordobo. Na ravnini, v vetru kobila črna, luna rudeča. Smrt me oprezuje s stolpov v Cordobi. Joj, kako dolga je cesta! Joj, moja vrla kobila! Joj, ko me smrt pričakuje, preden Se pridem v Cordobo! Cordoba. Daljna in sama. Juan Ramon Jlmčnez: Upepeljene rože Na vse moje klice si odgovarjala le s tihim orije- kom ... Ali, kje si ti, žena, ka ie vedno si moja, kje si zdaj, da te ne vidim ... ? Vrt spominov presladkih, zaten sanj, sanj bodočih, veter, ki komaj obveješ stvari, ki so daleč, predaleč. Ali bom prehodil zdaj življenje, tipajoč, ko slepec? — Na vse moje vzdihe si odgovorila z mirnim šepetom. Ah, tukaj si, tu si! epajaš me, čutim te!... Ali, kje si ti, žena, ki še vedno s;! moja, kje si zdaj, da te ne vidim? Igralec o ustvarjanju vlog G. Vladimir Skrbinšek nam je napisal še pred premiero »Jorijeve hčere« nekatere misli, ki osvetljuje-, jo igralčevo zasnovo vloge in ki jih priobčujemo kot izviren donesek k problematiki igralstva. Ured. ! So gledališka dela. katerih teksti že pri čitanju, ko je igralec njihov prvi gledalec, ustvarijo popolno iluzijo So to dela vseh zvrsti, od klasike do realistične in psihološke drame, od proze do najbolj poetičnega verza Moč njihove iluzije izvira iz doživljajske sposobnosti pesnika, ki je zna! oblikovati svoje življenjsko občutje s prikazom dejavnega, razgibanega in boreče-ga se človeka, ki se z govorom (z besedo) razodeva in z njim poslušalca pretresa. Igralec vdano služi takim tekstom in se jim do razsežnosti svojega daru in izraza z manjšo ali večjo popolnostjo približuje Pri večini gledaliških del pa iluzija ni enotna Besedilo nas ne pretrese več samo kot živ izraz človekovega duševnega in čutnega sveta. Celo odvrača nas od njega s posebnim prizvokom, ki ga ima Obču timo ga na primer kot retoričnost ali dia lektiko s posebno ostrim logičnim poudar-i kom kot tonalnost itd Znana je široka mu 1 žična linija grške tragedije Če ji prisluh nemo. nas pritegne v svet tragične usode ki se sicer razodeva iz človeških ust. toda človek ni svoboden upravljač samega sebe. temveč njena žrtev in njen glasnik, kakor je v španski tragediji Cal-derona žrtev in glasnik božje vsemogočnosti. pred katero so ničevi vsi posvetni človeški pojavi Ker, hoče pesnik izraziti še kaj več in ne samo tega. kar je človeško mora nujno uporabljati za dramatiko nebistvena poetična sredstva lirike ;n epike O čisti dramatiki govorimo predvsem pri Shakespeareu. Nje žarišče je človek, notranje osvobojen vseh silnic, ki omejujejo njegove svobodne vzgibe. Bistvo te umetnosti je rojstvo, nastanek, razvoj čustva, ki vselej raste v dramatičen izraz. G eda-lec, namreč občuti in vidi. kako čustveni vzgib vzklije, zacvete. zaživi v Kipeči borbeni dejavnosti, in kako prodre. To je snov. ob kateri se igralska umetnost lahko popolnoma razživi. In v kolikor se dramska oblika kakega gledališkega dela odvrne od nje, v toliko tudi igralski izraz utrpi na svoji polnosti. • * Umetno zapleteno tkivo stihov, ritmov, rim. pesniških prispodob in krasnozvočja mora igralec govoriti z najneposrednejšim čustvom, vendar pa mu ne sme popolnoma vzeti značaja tonalnosti Zato je na lirskih in epskih mestih besedila, kjer so sama sebi namen in niso. kakor pri Shakespearu. bolj recitator kakor pa igraiec. Kajti če bi liriki in epiki, ki že imata svoje dograjeno osnovno občutje, s preveliko nasilnostjo vsilil borbeno razgibanost sproti se porajajočih čustev, bi uničil lepoto m umetniško izgrajenost stihov, ki imata svojo ceno in sta pesnikov namen. Shakespeare Dovede igralca preko razgibanih doživljajskih delcev do celote. V primeru D'Annunzijeve »Jorijeve hčere« stremi umetna celota k enotnemu izrazu in dopušča samo oblikovanje osnovnega občutja posameznih delov Ko jih podajaš. si recitator. ko jih vežeš si igralec, ker je med usihanjem enega osnovnega občutja m izvorom novega prelom in spo-četek čustvenega izraza. Hotenje d o -slednega izločevanja lirskih in epičn;h mest iz besedila s črtaniem ni na mestu.. ker bi okrnili pesnikov slog, katerega težišče itak ni čisti dramatski izraz. Nujen je tak postopek samo tam. kjer preobremenjenost takega besedila ograža odrski izraz. Ker pa je fabula še tako umetne dramske pesnitve nujno realistična, prisili pesnika, da vedno znova prodre svoj nedramatski slog s scenami, kjer se bi-jejo osvobojene človeške strasti in volje. V besedilih teh scen je igralec spet v polnem razmahu svojega izraza. Prilagoditev slogu, izglajevanje med vsebino dela in njegovega pesniškega izraza v smer čiste dramatike, je v tem primeru odgovorna naloga gledališke umetnosti. Kakor režiser, potrebuje tudi igralec-reci-tator v takih primerih poleg igralskega daru še six)sobnost vživetja, in oba poveže z estetskim čutom v uravnovešeno podajanje besedila. Cim iskrenejše je pesnikovo občutje, čiin manj konstruiran je njegov izraz, tem lažje je delo igralca. Mnogokrat besedilo šele z njegovim emocionalnim potapljanjem vanj oživi za oder. Z ustvaritvijo odrskega izraza pa je njegova na oga končana. Vladimir Skrbinšek. čvt&m navade pisateljev Pisatelji so imeli zmerom svoje posebne navade pri delu in marsikaterega so sodobniki poznali kot čudaka daleč naokrog. Ko je Voltaire v svojem letovišču p'sal tragedijo »Katilina«, s? je zavijal v gost pajčolan, hodil po drevoredu gori in doli in glasno ponavljal st h za stihom. Obenem je mahal z rokami in se zvijal po vsem telesu. Ko ga je zagledal njegov vrtnar. se je smejal na ves glas. Votaire pa ga je za kazen odpustil. Gospa Stacl ni mogla prej misliti in zapisati pametne misli, dokler ni med prsti drobila kroglice kruha. Znani Laplace se je med pisanjem igral s klobčičem siukanca; na njegovi pisalni mizi je bilo prav zaradi tega cele kupe sukanca v vseh barvah. Diderot je med delom dirjal po sobi kakor brez uma. tu in tam pa se je mahoma ustavil ter se bridko razjokal nad ža'ost-nim dogajanjem ter pretresljivo vsebino njegovega romana. Pesnik Brault ni mogel zapisati niti vrstico svojih stihov, če ni bil oblečen v obleko, ki je bila vsa enaka. Sicer pa je navadno pisal v postelji. Podobno navado je imel tudi dramski pisec Etienne. Kadar mu je šinila v glavo pametna misel, je tekel domov, nagnal vse ljudi iz stanovanja, zaprl okna in vrata ter spustil zastere povsod, nato pa začel pisati. Pisatelj Lesage, avtor znanega romana »Gil B!as«, je bil najbolj duhovit in razpoložen takrat, kadar mu je sonce pripekalo na glavo. Kadar je sonce zašlo, mu delo nikakor ni šlo od rok. čisto drugačen je bil zgodovinar Meze-ney, ki podnevi ni mogel napisati niti vrstice ali pa si je tudi tedaj prižgal svečo na mizi. Podobne muhe je imel tudi slikar Giro-det. Ta čudak je včasi nenadoma vstal sredi noči, prižgal svetilko, si nataknil na glavo širok klebuk — na njem je imel tudi prilepljene sveč;ce, ki so gorele še posebej — ter začel nato slikati pokrajino. Joyi je koval stihe med tem, ko je urno korakal po dolgem drevoredu. Med potjo je imel že pripravljene klopi s svinčnikom in papirjem in tako zapisoval "proti vsako misel. Mož je znal na izust skoraj vse francoske pesnike, svoje pesmi pa, če mu jih je kdo prečital, ni spoznal nikoli več. «««':i!l!;il!:!llll!l:l:il!lliil!W Signali Rastemo v toliko, v kolikor spoznamo samega sebe in svojo moč. S sveti smo radodarni, v dejanj h pa smo skopuhi. Ali je to človekoljubje? A!i ste že otrll kdaj solzo bridkosti § svojo plemenitostjo? Ali ste ie kaj »to-rili, da bi bratu ali sestri ublažili bedo in \rnili vero v dobroto? Kolikokrat smo že govorili, da je treba pomagati v stiski teh dni vsaj on'm, ki trpe najhujše pomanjkanje! če je za vsako našo besedo naša čast, zakaj potem ne odpremo s»-ea in rokč? Značajen mož skuša razumeti, slabič pa se skuša maščevati. Toda kakor nasilje ni združljivo s spoznanjem, tako tudi moder človek ne more gojiti maščevanja. Na svetu nismo zato, da H svet porušili, teniv« č da ga z vzajemno |H>moc.jo oplemenitimo. O s i p D i m o v : Morski pesek Mesec julij, pesek in morje Kopališče je vrelo polunagih ljudskih teles. Bilo je praznovanje mladosti. V kopalnih kostumih so bili vsi moški podobni drug drugemu, silni, pripravljene za podvige; žene dražestne in zapeljive. Pod golimi nogami je škripal suhi. topli, beli pesek, pregažen in neraven kakor morska površina, razgibana od vetra. A zvečer pride plima in vse izravna. Julij, pesek in morje. • Da, julij, pesek in morje ... Iz ulice, ki vodi v mesto, se je pojavila mlada žena vitkega stasa. Ni bila v kopalnem kostumu. Bila je oblečena v lahko poletno obleko. Veliki črni klobuk je čuval njen lepi obraz, ki je bil bled in videti bolan, pred soncem. V desnici je nesla malo usnjeno torbico, kakršna se navadno nosi, ako gre dama za nekoliko ur iz mesta v kopališče. Navadno se nosi v takj torbi kopalni kostum, kakšna druga malenkost in knjiga. Mirno je šla mimo gruč kopalcev, ki so veselo metali žogo. Iskala je, očividno, kako udobno mesto, da si počije na vrelem pesku. Močno vržena žoga je udarila ženo v hrbet, da se je nehote obrnila Stasit, mladi človek je bežal za žogo ves razigran. Na prvi pogled je mlada žena videla kdo Je. Mehanično ie z roko poskušala zakriti torbico Nato je stopila, da gre dalje, a je obstala in počakala. Iska.ioč žogo je mladi človek obrnil g'n-vo in njegov pogled se je srečal z njenim Prvi izraz njegovega obraza je bil vljuden in mil. ni je spoznal Drugi pogled je bi! preplašen: spoznal jo je. »Ana?« vzklikne mladi človek. »Da. jaz sem.« ogovori ona mirno. »Oprostite trenutek.« reče naglo, »samo da vrnem žogo. se takoj vrnem.« Ana gre dalje in najde primerno mesto na pesku, kjer ni gneče. Sede. položivši torbico Poleg sebe. »Mislil sem. da me več ne želite videti, da je vse končano med nama.« je govoril Devis. sevši poleg nje. »Kaj je z vami?« ga vpraša Ana z vedno enako mirnostjo. »Z mano? Bil sem zelo zaposlen...« A po kratkem premolku doda; »Kako dolgo je že. odkar sva se ločila? Zdi se mi, da je že pol leta.« Sipajoč pesek na torbico igraje se, odgovori Ana: »Več je že kakor pol leta, Devis. že je preteklo osem mesecev.« »Tako! Pogostokrat sem ti hotel pisati, pa nisem vedel, ali si še vedno tam. Verjameš?« zajeclja vznemirjeno in jo prime za obe roki. Ana nežno osvobodi levico iz njegove in dalje siplje pesek na torbico »Prav imaš« — zdaj ga je tikala — »res nisem več tam.« »Kje pa si sedaj?« »Saj ie vseeno.« »Vseeno? Ti mi tega nočeš povedati. Seveda razlogov imaš dovolj, da se jeziš name. Obljubi! sem ti. da te v zamem za ženo. Podaril sem ti celo prstan.« »Da. krasen prstan ...« »A kje ga imaš?« »Zastavila sem ga.« »Zastavi'a? Ali ti je šlo tako slabo?« »Bolna sem bila.« ;;Kai ti je bilo?« M ada žena se neprestano zabava s peskom. »Zbolela sem po porodu.« »Kakšnem porodu?« vpraša Devis začudeno in njegovo srce jame biti močneje. »Mojega otroka, to je: najinega otroka.« Torba ie bila že do polovice zasuta s peskom »Otroka si imela?« vpraša Devis. »Dekletce. Danes bi ji bilo mesec dni.« »Kako to govoriš: bilo?« »Ker je umrla.« »Kedaj?« »Včeraj zjutraj.« Devisove plave oči so gledale strmeč na ženo. »Ničesar ne razumem! Ti se tukaj kop- lješ.« »Tudi ti si tu in se koplješ.« »Ničesar nisem vedel.« »Ničesar nisi hotel vedeti... zato...« »Ako bi mi bila javila, bi ti poslal denar, sam bi prišel...« Vkuiittv^je Lt«z sladkorja Ker se \ tem času gotovo marsikatera gospodinja vprašuje, kake je z vkuhavanjeit) brez sladkorja, se hočemo malo obširneje po-baviti s tem vprašanjem. Razen z vstmi dru» gitni načini konserviranja kakor s sušenjem, kisanjem k;,nserviranjem s kisom in gorčico itd., si ohranimo kompete in marmelade lahko tudi brez slaikorja ki ga zaradi okusa dodamo sele pozneje Glavni pogoj za takšno pripravo pa je. da nam je na razpolago prostor v katerem lahko hranimo konservira;>o blago na suhem in h'adnem. na zraku m v temi Razen tf» potrebujemo patentnih kozarcev, to je konservnih kozarccv s pokrovom in gumasto zaporo, ali na stcklenic. ki jih lahko dobro zamašimo Za boljše zapiranje vzamemo tudi nekaj parafina ali ostankov sveč ali mavčeve kaše. S patentnimi kozarci je postopek preprost. Za kompotc porabimo zrelo, čisto in odbrano sadje, ki ga vložimo cclo ali razrezano ter mu odstranimo jedra. Če?nje lahko vzamemo s koščicami ali brez njih. Večje sadje razpolovimo ali razčetverimo. drobno sadje ostane cclo. Kozarce m«.ramo osnažiti z vso skrbjo, tik pred polnitvijo jih vzamemo iz vrele vode. Nato jih napolnimo s sadjem doli' jemo prevrete. nekoliko ohlajene vode nataknemo čiste in neoporečne gumaste obroče, nato zapremo z isto tako čistimi pokrovi, ki jih vzamemo iz vrele vede. Potem postavimo napolnjene kozarce v nekoliko večji lonec, ki smo mu dno pokrili z lesno volno, slamo ali papirjem, damo po možnosti tudi med po= edne kozarce papirja napolnimo lonec do treh četrtin z mlačno votlo, ga pokrijemo in pristavimo k ognju. Jagode in mehkejše saJje pustimo vreti 10 do 20 minut, večje in tr^e sadie 20 do 30 minut v pari. Potem vzamemo lonec z ognja, ne da bi sneli pokrov, in šele ko se ie vse ohladilo, dvignemo kozarce "'z njega in jih obrišemo. Kozarce v shrambi pa moramo od časa do časa pregledati, ali se vse dobro drži. Če kaže. da se bo pričelo kvariti, moramo kmalu porabiti ali še enkrat v pari prekuhati. » Če nimamo patentnih kozarcev, vzamemo tudi steklenice, a z dobrimi zama.ški. Eden izmed nedestatkov steklenic je. da mo ramo večje sadje tako zrezati. da postane ne-očitno. Sadje obravnavamo sicer enako kakor v patentnih kozarcih in ga pokrijemo z vodo. paziti pa moramo, da voda v steklenici ne bo segala više kakor za kakšno dlan od roba Vroče, čiste steklenice zapremo hitro z za-maškem. ki ostane do zadnjega v vreli vodi. nato jh kuhamo s sadjem vred v pari. Za steklenice je nadalje primemo, da jih po tem kuhanju postavimo v košaro z vratovi nazdol in ko se ohlade jih potopimo z vratom nekoliko centimetrov globoko v tekoč parafin ali mavčno kašo. Za marmelade je stvar bistveno enostavnejša. Tu prekuhamo zrezario sadje najprvo v kašo primerne gostote- potem napolnimo to še vročo v kozarce ali stek'enice. ki j'h zapremo in jih še 10 do 15 minut kuhamo v pari. Za sadne soke je postopek isti kakor za marmelade. Sadju izvlečemo sok najbolje in najtemeljiteje s paro, ker pa ta način ni vedno uporabljiv, vzamemo stiskalnico za sadne soke ali pa pre* tlačimo sadje skozi čisto sito. Sadni sok moramo pred polnitvijo v posodo prekuhati in mu pobrati peno. Potem zamašimo in obravnavamo dalje kakor marmelade. ♦ (BIBMM^BHMIlHHBBIBIBIliBBKBCSijBiro milili ZA8AČENA »Urška, vi ljubite ravno odišlega dimnikarja, čemur ne morete oporekati.« »Gospa, jaz imam čisto vest!« »Pa črna usta!« * IZ FILMA V filmskem ateljčju začne režiser nenadno kričati na igralca: »Ne glejte cako žalostno in potrto, ko vedete nevesto k oltarju! Glejte malo bolj veselo! Saj to nj resnična poroka!« »Bila sem zaposlena prj neki gospe — saj razumeš — nisem poročena, a otrok...« »Moje dete, a nisem ga niti videl,« mrmra mladi človek. Mlada žena se je še vedno igrala s peskom. Torbica je bila že malone vsa zasuta. Devis se za to ni brigal. Zopet je poskušal prijeti jo za roke. »Mnogo si pretrpela, vidim. Ali vse bo boljše.« »Ako Bog da. upam!« Njene bela roka je nervozno grabila pesek in ga sipala na torbo, od katere se je sedaj samo tu in tam videlo nekoliko črnega usnja. »A kak je bil pogreb?« jo vpraša. »Kak pogreb?« »Tvojega otroka.« »Najinega otroka.« popravi ona in naglo dodfi: »Koliko je tukaj ljudi! Ali stanuieš tukaj tudi ti?« »Da. Pojdi k meni.« »Ne.« »Skupaj bova obedovala. Prosim te.« »Ne.« odgovori ona. Torbica je bila popolnoma zasuta s peskom. Nič več je ni bilo videti. 2ena vstane. »Zbogom. Devis,« reče in Izgine med ljudmi. * Ponoči je lilo in dež je spral pesek Zjutraj so se otroci igrali tam in našli črno torbo. iKralj v « 7 nasin gozdov iHirmEfimtimHniRfmfffiiinnmnHnmufrifinfmuMitnnnm Slcvenija se j.e iahko ponujala, da ima precej divjadi. Inozemski lovci so vedno prihajali k nam na srne in gamse; na teh so bila naša lovišča vsaj v nekaterih predelih prav bogata. Julijske Alpe. Karavanke. Kamniške planine in celo Pohorje po domovina gamsov, dočim se plaha srna skriva v sredogorju in v nižinskih gozdovih cele Slovenije, najobilnejše v Kočevskem pogorju in tudi ravninskih gozdovih. Mnogo raznovrstne divjadi Šo sta pri nas medved in divja mačka; poslednja silno redka. Ris je iztrebljen. Prav redko divjačino: kozoroge so priselili v Karavanke; ti so zaščiteni. Divji praš'či se tudi kako leto precej obilno pokažejo. čeprav se jih neusmiljeno uničuje. Brez parrlona uničujemo tudi lisico, a jih je kljub temu še mnogo in so na lovskih pcgonih silno zaželen plen. Tudi jazbeci niso redki. Poleg teh dveh nam dajejo ko-žuhovino: kuna zlatica in belica, redke vidre. podlasica in obilni polhi; bobri so izginili. Najbolj lovna divjačina je pa gozdni in poljski zajec, ki je sedem mesecev zaščiten in ga nam ne bo zmanjkalo. Imamo pa tudi bele planinske zajce. Lahko se pcstavljamo tudi z divjo per-jadjo. Di ji petelin ni redek, tudi rušev-cev imamo dovolj v visokogorju, gozdnim jerebom ne velja posebna lovska, pozornost. Planinski orli so redki, dosti pa je drugih velikih orlov, sokolov in ela vrsta sorodnih ujed. Lovčevo srce zli ti razveseljuje lov na kljunače, zelo tudi na različne vrste divjih rac in kožic. V hudih zimah se zaletijo k nam divje gosi, celo čaplje in droplje so že uplenili. Jerebic, faizanov in prepelic, ki nam dajo slastno meso, bomo še dosti nalovili. Omenil sem te lovno pe-jad, ostala je znščitena, kar je edino prav, izvzemši seveda ptice ro-parice, ki so pa deloma tudi zaščitene. Naš lovec ima torej bogato izbiro za swje udejstvovanje. Kljub zaščitnim dobam razne divjačine lahko lovi cc"o leto, vsak letni čas druge živali in perjad. Ko začne kot začetnik s poljskim wm na zajca in nizko perjad. se mu po-jBbjri želja po lisici, gozdnem jerebu, srnjaku in divjem petelinu. Ko zapiše vpie-ttitev ter divjadi v lovski dnevnik, ga žene hrepenenje po ruševcu in gamsu. In. do-mrijeta v visokogorju in je tre1 i preliti precej znojnih kapelj ter pretrpi a ."e-iiko napora, predno mu Dfana privošči ta plen. Ko so mu tudi te želje po dolgih in težavnih lovskih pohodih izpotnjene, za-kl$nči večina naših lovr-ev svoje lovske nade. V skrivnem kotičku srca mu še tli malo upanja na še bolj plemenito divjad, ki mu je največkrat nedosegljiva, na kralja naših gozdov: na plemenitega jelena! Ne da bi bil jelen v naših loviščih redka divjad, to ne, toda ta lovišča so draga in večinoma nedosegljiva, ker so po večini v rokah veleposestnikov kot lastni lovi, ki ne prihajajo na dražbo. Kar je še občinskih lovov z jeleni, so pa v rokah stalnih najemnikov, ki jih ne izpuste iz rok. Zato mora večina naših lovcev le oddaJeč gledati v ta lovišča, ie malckaterega tolaži skromna želja, da bo kedaj vendarle dobil povabilo na jelena, ki je v naših razmerah višek lovskih (sanj. Ko so krasile stene mojega stanovanja trofeje poprej naštete divjadi, sem tudi jaz vroče hrepenel, da bi na najbolj častnem mestu viselo mogočno rogovje kralja naših gozdov. žal se te vroče želje niso uresničile in se najbrž ne bodo, kajti če pomislim na razdaljo dobe od mojega rojstva do danes in na današnje razmere, se staremu, sivemu dedu to silno hrepenenje ne bo izpolnilo. Bil sem večkrat povabljen na jelena. Toda dan ali dva ne zadostujeta za to plašno divjad, ki najbolj nerada pride lovcu nr j oči. Na plan izstopa že v polnem mraku, ko ni več zadostna strelna svetloba. In ziutraj se vrača s paše še pred jutmjim i. akom v svoju zaklonišča. Treba ga je i^rej zalezti in, sicer najlaže septembra, ko gre po plemenu. Takrat ga je tudi možno priklicati s školjko, po-snemajočo glas tekmeca. Koliko silnih bojev se takrat izbojuje med najlepšimi kronanimi glavami, prav mnogokrat s smrtjo! Takrat je jelen' glavar celega tropa košut in mladic, ki jih z vso pazljivostjo in ljubosumnotjo obkroža ter ljuto odganja mladeniče, ki silijo v njegovo kraljestvo, saj jih prav tako kakor njega žene nagon. Lovski spomini Bil sem na jelena na mnogih krajih, zSasti na obeh straneh Jezerske doline, zadaj za Sto rži čem in pod Stegovnikom. .Prenočeval sem enkrat v drvarski koči in vso noč poslušal mogočno mkanje jelenov, ki se v tihi noči pošastno razlega, a lovčevo srce se trese in veseli teh glasov v vednem upanju, da pride kralj pred njegovo puško ali vsaj pred oči. Nekoč sem iz doline prišel ob tej dobi v jutrnjem somraku proti kraju, kjer je običajno bilo pojanje jelenov. V veliki daljavi sem še razločil cel trop jelemjadi, ki se je že pomikala s travnika proti gozdu. Ko se je dovolj zasvitalo, sta se še dve košuti obirali na planem. Bilo je daleč kakih štiristo metrov, ko mi lovski čuvaj reče, naj streljam na eno. Vedel sem, da v taki razdalji ne morem zadeti, vendar sem oddal prvi strel. Košuta ni ničesar označila, vendar je naglo izginila v gozd. Ko pridem na nastrel, seveda ni bilo nikakega znaka, toda na pojališču se je širil tako cpojen duh. da me je skoraj omamil. Naj opišem dogodek, ko bi najbrž imel lovski uspeh, ako bi narava z obilnim snegom ne ščitila svojih najlepših in najmogočnejših gor dni h prebivalcev. Bil sem povabljen v najbogatejše lovišče jelenov v naši pokrajini, ki je sicer obdano z visoko žično mrežo, toda v tako velikanskem obsegu, da se jelenjad lahko popolnoma svobodno kreta, ne da bi bila količkaj ovirana v tej obori. Prenočil sean v gradu Puterhofu in zjutraj so me .<»ani odpeljale v lovišče. V Medvodju me je čakal lovec, da me spremlja. Bilo je na stskrega leta dan, snega mnogo čez kolena. Najprej smo dospeli do obore. Velikanska vrata so zapirala dohod. Skoro nato rop ..-~7n;k opozoril na krmišče, ki je luknjo v snegu, znali, da sem jelena nad-streli. Ker so bili jeleni poti nama, bi moral niže meriti. že sva mislila zaviti okrog zasneženega grma po jelen ji gazi. ko se lovec, ki jc bil spredaj, umakne nazaj in mi šepne: »Pred nama jelen samec, obrnjen proti nama!« Hitro poveznem bel robec na klobuk, ter pomolim glavo okrog grma. V precejšnji daljavi zagledam jelenovo glavo z mogočnim rogovjem. Lovec je medtem silno oprezno napravil s palico presledek snega v vejevju, da sem lahko skozi majhno odprtino pomeril jelena v čelo. Po strelu se jelen naglo okrene in izgine za grmom poleg sebe. Zopet nič! »Zdaj pojdiva okrog griča, pa na nasprotni strani roba. kamor sd izginili prejšnji jeleni, snorda jih prestreževa,« mi pravi lovec in storila sva tako. Ko pokukava izza roba. jih vidiva, kako zopet gazijo visoki sneg. Razdalja do naju je bila že zelo velika, vendar bi v normalnih razmerah zadostovala za streL — Zato naslonim puško na palico ter skušam s tresočimi se rokami ujeti deaeteraka v daljnogled. Ko mislim, da se mi je to posrečilo, sprožim. Mirno gazijo jeleni naprej. Ker sem bil že ves izčrpan, je šel lovec sam na naatrefl. S klobukom mi je pomi-I gal, da nf nič. Imel sem pa Jtak pri vseh Iskre Zmagovalec! ... Jeleni na krmilišču pri Sv. Ani nad Tržičem bilo kakih 200 metrov oddaljeno od poti. Na krmišču so bile postavljene v različnih razdaljah visoke pokrite jasli. Tu okrog je bilo polno jelenov, v pretežni večini košute in mladiči; le malo je bilo videti rogovja na glavah. (Po sebi umevno se jelenjad nikoli ne strelja na krmišču). Iz gozdarske hiše v Medvodju sva z lovcem prav težko korakala ob žični železnici v hrib. Ko je ta nehala, sva gazila visoki sneg deloma ob drči za spravljanje hlodov, deloma v drči sami, ki je bilo v nji sicer manj snega, zato so pa noge bolj drsele. Končno dospeva pod vrh okroglega griča. Pcčasi se plaziva na rh. da debiva vpogled na ono stian. Lovec me porine v sneg na tla in pokaže rapre.i: Veličastna slika Nekaj sto koi akov pred "menoj se po visokem snegu prestopica v gosjem redu pet jelenov in dve kršuti. Deseterak. trije osmeraki in en sesterak, trpeče lovcc. ki je imel takoj daljnogled na cčeli. Streljajte deseteraka!« Lahko rečeno, težko stoijeno! Od napora sem dihal ko kovaški meh in srce mi je razbijalo v prsih, da sem ga dobro slišal. Daljnogled na puški je b'l zasnežen, da sem ga meral cč stiti. k sreči sem cev obvaroval snega. Ko sem imel puško v redu. sSkrjanček poje, j žvrgeli-:. RAZUMLJIVO — Kje m ->e ti seznanil s svojo ženo? I — Na morju med viharjem! — Zato se pa od jeze peni! Mnogi prijatelji nam zamolčijo naše slabosti zalo. da laže o njih z drugimi govorijo. + Nič ni teže nazaj dobiti, kakor izgubljeno zaupanje. * Nesrečo drugih razumeti je spoznanje lastne sreče. Tudi v dobrodelnosti je Ireba modrosti. Vrabec ne potrebuje ceicga hleba kruha. * Spoznanje, da se staramo, je že starost. Od enega človeka ljubljen biti je več kakor pri sto ljudeh biti priljubljen. Najskromnejši ljudje najmanj o skromnosti govore. * Laž je tem bolj nevarna, čim bližja je resnici. Kdor hoče biti srečen, mora biti vedno ali nikdar — pameten. Več je pesnikov po ljudski kakor po božji volji. * V preteklost žene ljudje bolj verujejo kakor v bodočnost moža. Revni sorodniki so vedno najoddaljenej- ši sorodniki, bogati pa vedno najbližji. * Marsikdo je besedolomnik v tem. na kar je prisegal. * Nesrečo človek laže sam prenaša kakor srečo. * Vsako skušnjavo povečamo, bodisi tisto, kateri podležemo, ali ono, kateri se srečno izognemo. treh strelih občutek, da nisem zadel. Silna utrujenost, ko nimaš več telesa, zlasti rok v oblasti, ti sama dš tak občutek. Danes vem, da bi v takem položaju ne skrivil prsta, dokler bi se popolnoma ne umiril. Pa kdo te sili? Lovska strast! Ko se je lovec vrnil, sva šla za jelenom samcem. Na nastrelu ni bilo nikakih znakov, toda globoko v dolini sva videla res pravega kralja, kako je s kvišku dvignjeno glavo, na kateri se je bohotilo mogočno rogovje, počasi gazil sneg v nasprotni breg. Tako stasltega velikega jelena — lovec j<> ugotovil štirinajsteraka — še nisem videl in ta podoba mi bo ostala v neizbrisnem spominu, šla sva po močni sledi, ki n? > je kolikortoliko lajšala hojo. za njim, toda ko je krenil nszgor v nama nedostopno strmino, sva opustila nadaljni lov. saj so bile pa moje moči tudi že popolnoma izčrpane. Lovski gospodar me je po povratku v njegov dom sicer tolažil, da mi bo Diana prihodnjič bclj naklonjena, ker me bo povabil jeseni na rukanje jelenov, ki so v ženitovanju mnogo bolj dostopni. Jaa pa nvslim, da D ane gotovo ne bo do mene, ker jaz ne prjdem do nje. Dr. K. M. Samost V telesu utegne besneti vihar, pri njej, ki jc kraljica miru, pa vlada tišina. Samost jt večna in neminljiva. Ne zmeni se za pojave čutnega sveta, saj upošteva samo to. kar ji je enako, večno. .Minogokdaj so na njenem potovanju k večnosti v večnost šli mimo nje življenje in smrt. veselje in žalost. V neskaljenem, brezi strastnem pokoju vidi deroče valove življenja in sliši, kako šume mimo nje. Če so prizadel; dušo viharji, ji je to znak. da je vznemirjena harmonija. Bol in razočaranje duše sta ji merilo za kakovost in množino njenega zdravila. Samo s trpljenjem sc namreč duša toliko očisti da je sprejemljiva za opomine prave Samosti. V trpljenju tiči skrivnost, da začutimo svojo Samost ket samostojno bitje in ne kot svoje j telo. Najdemo jo. če se odrečemo uživanju. Navadno se istovetimo s svojimi čuti, s svojimi mislimi, s svojimi strastmi in željami Imamo se za telo, ki pa je le vnanji posrednik, pteko katerega deluje naša Samost. le ogledali . s katerim prejema naše bistvo vtise. Kali or je nebo daleč od zemlje, tako so tudi razbur jenje, razdražljivost. jeza m bol daleč od miru in tišine. Kaj nam pravi modrec? Bratje in sestre, ne iščite v sebi živali, tem več svojo pravo Samost. ki je eno z Bogom! Glejte, kakor ta gieda, in mislite, kakor ta m sli. Mirno in vdano prenašajte nevšečnosti ter ohranite dobro voljo v vseh primerih življenja. Ne zamotajte in ne peželite tega. k r povzroča bo! ali radost. Tako boste polagoma napredovali in opazili, da izginja marsikaj, kar vam je doslej povzročalo zlo. Kdor jc zmeren v jed: in pijači, se navadi potrpeti. Vedno sc zavedajte, da n>te minljivi, ampak večni; zato vas ne morejo prizadeti vsakdanji dogodki. Ko bočtc poglobili spoznanje. si nc boste pridobili samo notranjega miru. temveč tudi modrost. Kadar zunanjost molči in vaša nesmrtnost govori, obudite v sebi sposobnost, da svojo okolico nepristransk sodite. Ko utihnejo vse želje ki so vam na vdajale srce. tedaj postanete modn Pogled človeka, ki ni dosegel notranjega miru. je zasenčen. zaslepljen. V obrisih sem vam pokazcl stezo, ki drži do miru. Pokazal sem vam pot, ki drži iz doline tegob na goro spoznanja. Čeprav je pot strma in težavna, sc vendar ne ustrašite in hodite po njej vedno naprej, k cilju, napre do miru. Renatus. D*. Fran Vsrtmw: Ob zeri slovenskega stoletnici »Novic« novinstva Ob zori slovenskega novinstva se utrinja svetlo trozvezdje; krepko izstopajo iz svoje sredine tri močne osebnosti, ki so ob rojstvu naše casniške besede, ob prvih pregibih našega časniškega sloga plodno seme, oblikovale rast in smer, raz- Dr. janež Blehseis vile pozitivne, klene sile naše žnrnalistike k vsebinskemu, oblikovnemu in tehničnemu napredku ter samorastnemu izpopolnjevanju. Valentin Vodnik nam je ustvaril prvi časnik. Dr. Janez B1 e i w e i s je tvorec prvega n!ovenskega kmetskega časnika »Kmetijskih in rokodelskih novic«, ki so pričele izhajati pred sto leti 5. julija 1843. Tretji med njimi pa je učeni Matevž C i g a 1 e, ki je pričel izdajati 1848 prvi slovenski politični časnik. « Vloga, pomen in veljava Vodnikovih »Lublanskih Noviz« so v razvoju našega jezika, naše književnosti že dodobra pojasnjeni. Pa tudi v žurnali-stično strokovnem pogledu je njihova bitnost, svojskost povsem osvetljena. Pred šestimi leti, ko smo slovenski novinarji proslavili 140. letnico prvega slovenskega časnika in 30 letnico svoje stanovske organizacije s pomembno razstavo slovenskega novinarstva v Ljubljani ter z izdajo obširnega, temeljito sestavljenega razstavnega kataloga, sem v uvodni besedi svoje posebne publikacije (140 let slovenske žurnalistike Maribor 1937) z orisom Vodnikove novinarske osebnosti in delovne metode, napovedal nadaljnje doneske k ustvarjanju slovenske strokovno žurnalistične ter novinsko informativne literature po smernicah sodobne casniške vede. Zaradi vojnih dogodkov, med katerimi je bilo izgubljenega precej dragocenega gradiva, ki aem ga moral na novo zbrati, je bilo to delo prekinjeno, četudi je od vsega pričetka sugestivno samikal lik druge stvariteljske osebnosti iz prednjih ■vrst slovenske žurnalistike, podoba dr. Janeza Blci-weisa, ki sedaj ob 100-letnici njegovih Novic« na novo vstaja pred našimi očmi. Bleiweisov pojav je v razvoju naše žurnalistične -dejavnosti tem svetlejši, tem važnejši, čim bolj si skušamo predočiti gonilne sile ter zaradi njih nastale prilike, ki so tedaj usmerjale tok političnih dogodkov. Predmarčni mrak je tiščal tudi našo zemljo. Po Vodnikovih »Lublanskih Novizah« ni bilo polnih 43 let nobenega svetlega znamenja. Toda sredi zameglenih obzorij, amforne rodne zdrobljc-nosti je zažarela na svodu slovenskega novinstva nova luč. Prižgal jo je dr. Janez Bleivveis. prižgal tako zanesljivo, dobro in premišljeno, da so njegove Novice < polnih 59 let črpale in se použivale ob njeni poživljajoči, blagodejni, radodarni svetlobi ter da so se ob njihovem izpodbujajočem, podnetnem vzoru porajali v naslednjih deseletjih drug za drugim nadaljnji, novi. številni gospodarsko politični tedniki, vznikli v ebrebnih središčih, ki *bo o njih še govora v sklenmh poglavjih. Kakor za Vodnikove Lublanske Novize«. je bilo tudi za Blohveisove Kmetijske in rokodelske novice* od vsega znčetka postavljeno vprašanje njihovega možnega obstanka, razvoja, oplajajočih življenjetvornih sokov. Mar bo tudi Bleivveisovo zasnovo, naš drugi časnik, prvi kmetski list, doletela usoda muhe enodnevnice, skopo odmerjene kratkotrajnosti, kakršne je bila deležna Vodnikova tvegana obuda? Tudi Bleivveisov poizkus je bil nedvomno tvegan. Tradicija prvega slovenskega časnika, kolikor jc je moglo biti, je komaj medlo brlela iz daljave. Le malokaterim iz Bleivveisove dobe je bilo dano, da so jo lahko uzrli. In v strugah tedanjega časn so nadlegovale neštete čeri, ki jih jo bilo treba objadrati z odisejsko previdnostjo. Dr. Bleivveisu je literarna, zgodovinska kritika lahko marsikaj oporekala. V presoji njegove previdnosti pa bi ga ne mogli v ničemer prikrajšati. V preudarnem, opreznem tipanju je bil ne-prekosljiv mojster Zato je tudi barko svojih »Novic« varno, uspešno krmaril. In v tem je del skrivnosti, ki pojasnjuje uspeh njegove pobude, ko ie poklonil 5. julija 1843 slovenskemu ljudstvu lep dar, mu poslal veselo oznanilo s prvo številko > Kmetijskih in rokodelskih novic«, ki so bile v pred-marčnem, na gosto zastrtem ozračju znanilke nove pomladi, napovedovalke lepših časov. V 59 letih, v katerih se je nagrmadilo po njihovih stolpcih novic, pouka in smernic, so se Bleivveisove »Novice« ovenčale z bleskom tradicije, ki je bil odmenjen le malokateremu poznejšemu slovenskemu časniku. Prinesle so, kakor sem ugotovil v svoji že omenjeni publikaciji, poživljenje in ustalitev slovenskega časništva, ki se je lahko naslonilo ob njihovem dognanem, varno zidanem ogrodju, ter so otvorile novo, tretje obdobje v zgodovinskem razvoju slovenskega novinstva. Zgodovinsko politična, slovstveno jezikovna stran Bleivveisovih »Novic« je bila doslej izčrpno, temeljito obdelana, prav tako tudi vse gradivo, ki se nanaša na dr. Bleiweisovo življenje, osebnost, delo, politično veljavnost. Tako scCv Jos. M ar no vem »J e z i č n i ku « XX. iz leta 1882. zajeti v razpravi »Novice pa dr. Jan Bleivveis« vsi važnejši prispevki dr. Janeza Bleivveisa, ki so bili objavljeni v »Novicah« do njegove smrti. Nekatera tehtna, bistra opažanja ob pisavi Bleivveisovih Novic« je razbrati iz dr. Jos. T o m i n š k o v i h izvajanj v >Bitju in žitju Bleivveisovih Novic« v S.—12. številki »Ljubljanskega Zvona« 1904. Dr. J. L o-k ar jeva razprava o »Stališču Bleivv. Novic« glede knjižnega zedinjenja Slovanov« v Izvestju II. lj. gimnazije 1907 jc po avtorjevi lastni izjavi predhodnica k poznejšim ugotovitvam, objavljenim v Bleiweisovem zborniku. Bleivveisov zbornik, ki ga je uredil dr. Josip Tominšek in ki ga je izdala 1909 Slovenska Matica, vsebuje zanimiva dognanja, ki osvetljujejo Bleivveisova prizadevanja za pravice naroda in za slovenski jezik. Tako je zbral dr. Jos. Tominšek vse one podatke, ob katerih je začrtana življenjska pot »očeta slovenskega naroda«, ter jih nanizai v uvodni zbornikovi razpravi: »Dr. Janez. Bleivveis vitez Tersteniški. Prispevki k životopisu.« Dr. Janko L o k a r je izčrpno razčlenil borbo dr. Bleivveisa in Novičarjev za slovenski jezik in domače slovstvo. Politične gonilne sile Bleivveisove dobe od postanka in razvoja narodno-političnega programa Slovencev pa do razcepa v konservativno in liberalno stranko je podrobno prikazal dr. D. Lončar v svojem prispevku »Dr. Janez Bleivveis in njegova doba«. Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je