Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsaktorek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si _________________^¿L_________
D I-0.
LU
S tt
Aktualno
Videm• Prece-denčni primer videza haloške pokrajine?!
O Stran 3
V
Štajerski
Ptuj, petek, 29. marca 2024
Letnik LXXVII • št. 25 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
Haloze • Stroški gradnje optičnega omrežja previsoki, dodatnega denarja ne bo
Optike za vse ne bo
Podjetje Rune Enia priznava, da jim vseh belih lis zaradi objektivnih razlogov ne bo uspelo pokriti. »Ključen jepredvsem v oddaljenosti teh naslovov od našega omrežja, kar znatno poveča stroške izvedbe.«
Podeželje Podravje • Obstoj trgovin na podeželju odvisen od nas vseh
O Stran 2
Aktualno Ptuj • Stare »ležeče policaje« zamenjali bistveno višji
O Stran 3
Podravje
Majšperk • Po
40 letih se obeta stanovanjski bum
O Stran 4
Zdravstvo Ptuj • Zdravniki manj na terenu, več v ambulantah
O Stran 5
Kmetijstvo
Podravje • V nekaj letih od viškov do pomanjkanja grozdja in vina
O Stran 9
Foto: Črtomir Goznik
Čebelarju ukradli sedem čebeljih panjev •
Je tat drugi čebelar?
Ptujske parkirne težave
Plačljivo parkiranje - v ogromnih lužah ...
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK SI PRIDOBITE NAGRADO
TEDNIK^
Štajerski _	._
radioPTÚJ^ 1
:
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
otem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado.. ▲
L- _jr
2 Štajerski
Aktualno
petek • 29. marca 2024
fn
Podravje • Centralistično vodenje države siromaši podeželje
Obstoj trgovin na podeželju odvisen od nas vseh
Na obrobjih mestnih središč ali na strateških lokacijah so v zadnjih letih zrastli številni trgovski centri ali trgovine tujih trgovskih verig. Ob spremenjenih kupnih navadah, vse višjih obratovalnih stroških in strožjih predpisih je posledično marsikateremu trgovcu v mestnemjedru in na podeželju že pošla sapa. V Kmetijski zadrugi Ptuj za zdaj še ohranjajo mrežo prodajaln z živilskim in kmetijskim blagom, a kako gosta bo ta mreža, ne upajo napovedovati »Samo zapiranje ni odvisno od nas, temveč je odvisno od prebivalstva, ki živi v okolici poslovalnice. Skratka, če bodo poslovalnico obiskovali, jo bodo imeli,« pravijo v KZ Ptuj.
Foto: Mojca Vtič
Direktor KZ Ptuj Branko Valcnko in tudi uodstua občin pozivajo prebivalce, da več nakupov opravijo v domačem kraju, saj je le pozitivna računica zagotovilo za obstoj trgovin na podeželju.
časom opozorili že Primorci. Aleksander Lemut iz podjetja Farna Vipava, ki ima v svoji trgovski mreži tudi 25 podeželskih marketov, je poudaril, da podeželskim trgovinam ostajajo zvesti predvsem starejši prebivalci, ki ne potrošijo veliko, in če se bo takšen trend nadaljeval, potem v naslednjih petih letih na podeželju ne bo več nobene vaške trgovine. Vzrok obstoječemu stanju pa je (tudi) državna politika, ki kljub nasprotnim trditvam zagovarja in spodbuja centralistično ureditev. »V Ljubljano smo poslali 120.000 delovnih mest, izropali podeželje in posledično se v zadnjih petih letih na podeželju vse zapira, banke, pošte
in še kaj,« je spomnil direktor podjetja Farna. Žetalski župan Anton Butolen pa je že večkrat poudaril: »Pred 2.000 leti je bil center države v Rimu in je tod mimo šla rimska cesta. Ko je bilo glavno mesto na Dunaju, so nam odprli pošto. Ko je bila prestolnica Beograd, smo dobili matični urad. Zdaj nam je glavno mesto najbližje - pa se vse umika.« Občina pa lahko za obstoj trgovine stori bore malo. »Trgovine so v zasebni lasti, mi lahko ljudi le spodbujamo k obisku trgovine v domačem kraju. Vemo pa, kako pomembno je, da se trgovina ohrani, kajti imeli smo jih že več, pa smo jih izgubili,« je še dodal.
Mojca Vtič
Nekdaj je imelo skorajda vsako vaško središče majhno trgovino, malodane že zadrugo in seveda lokal. V teh trgovinah so bili najnujnejši izdelki za gospodinjstvo, seveda s skromno izbiro, pa vendar bili so. Danes na nekdanje trgovine spominjajo tu in tam le še nenavadno velika okna v starejših stanovanjskih hišah, ponekod še napisi, ali spomin na pretekle nakupovalne navade, cene in bele blokce ali zvezke, kamor so trgovci zapisovali nakupe na kredo. In danes?
V	dobi kartic, spletnih nakupov, se večina trgovinskega prometa odvije na obrobju mestnih središč ali ob prometnicah. Na podeželju v podravskih občinskih središčih za zdaj še ostajajo trgovine, predvsem 'najboljšega soseda' in Kmetijske zadruge Ptuj, a ta mreža nikakor ni samoumevna.
Ponekod še vztraja Mercator
Iz Mercatorja, ki ima največ poslovalnic po Sloveniji, kar 465 lastnih trgovin in še 141 franšiznih, odgovarjajo: »Naš cilj je zagotoviti oskrbo vsem prebivalcem Slovenije, zato vztrajamo s trgovinami tudi v manjših krajih ne glede na dodatne stroške, ki so s tem povezani. Zavedamo se namreč, da je bližina trgovine izrazito pomembna za mnoge prebivalce Slovenije, še posebej starejše. Obenem pa z odprto trgovino omogočamo pomembna delovna mesta na podeželju.«
V	Kmetijski zadrugi niso optimistični
Z Mercatorjem sodeluje tudi Kmetijska zadruga Ptuj, kjer pa di-
rektor Branko Valenko ni tako optimističen glede napovedi obstoja podeželskih trgovin. »Pred nami je leto 2024, ki bo zelo zahtevno. Stroški manjših živilskih poslovalnic so se močno povečali. Vetrimo vsako poslovalnico posebej - ter za njo iščemo rešitve. Če bomo videli, da ne gre več, jo bomo zaprli. Samo zapiranje ni odvisno od nas, temveč je odvisno od prebivalstva, ki živi v okolici poslovalnice. Skratka, če bodo poslovalnico obiskovali, jih bodo imeli.« Podobna pravila, pravi Valenko, veljajo tudi za kmetijske poslovalnice. »Včasih je nujno, da bolno mesto saniraš, če to ni mogoče, pa ga moraš odstraniti tako, da zaščitiš ostali organizem,« je slikovito dejal direktor zadruge. Dodatno je pojasnil: »Če se ne bi fleksibilno odločali za posamezne
korekcije znotraj svoje poslovne mreže, lahko hitro pride do hudih posledic, ki jih je v preteklosti že bilo veliko, kot npr. propadanje drugih zadrug, trgovskih podjetij ali drugih.« A vsaj poslovni rezultati iz leta 2022 so bili za KZ Ptuj spodbudni. V maloprodajni mreži 33 kmetijskih trgovin so v letu 2022 dosegli za 8,5 %višjo realizacijo prometa v primerjavi z letom prej oz. prihodek v višini 19,3 milijona evrov, promet v sistemu 10 franšiz-nih trgovin pa je dosegel 4,5 milijona evrov, kar je za 3,9 % več kot v letu 2021.
Marsikje že bijejo plat zvona
Na problematiko zapiranja podeželskih trgovin so sicer pred
Številne investicije, ki smo se jih na območju Ptuja nadejali letos ali vsaj v prihodnjem letu, so izpadle iz državnih načrtov. Ne sedanjost ne kratkoročna prihodnost nista preveč optimistični, vsaj ne, kar se tiče zagotavljanja državnih financ za izvajanje investicijskih projektov. Še kar nekaj časa ne bo dokončana Slovenskogoriška cesta, postavili ne bodo niti semaforja, ostajajo tudi grde plastike pri minoritskem samostanu, ki že leta predstavljajo krožišče na tej mestni vpadnici ... „Države ne zanima, kako živijo prebivalci na našem območju, sicer bi bili bolj proaktivni. Ves fokus trenutno usmerjajo v center Ljubljane, kjer se na veliko gradi. Denarja je očitno ogromno. Tudi izgovorov na račun poplav je veliko, dejstvo je, da so hitro pomagali občinam, prizadetim v poplavah, pozabljajo
pa, da ne dajejo soglasij k projektom in da nimamo zadostnega števila izvajalcev. Župani, tudi tisti, ki imajo denar na računih, sanacij v rokih, ki jih je postavila država, ne bodo mogli izvesti. To bo ponovno
Foto: Mojca Vtič
Marija Feguš: »Ne damo ne zadruge, frizerskega salona, bifeja, trgovine in ne cerkve. Zelo, res zelo pomembno je, da vse ohranimo v Leskovcu, kajti to dela naš kraj živ in bogat. Res je, da do Ptuja ni daleč, vendar že zaradi tega, da vse ohranimo v Leskovcu, večino kupim tukaj.«
Foto: Mojca Vtič
Minka Feguš: »Sama imam frizerski salon v Leskovcu in morda se še zaradi tega bolj zavedam pomena, da imajo občani ključne storitve na dosegu roke. Res marsikdo reče, da večje nakupe opravi v mestu, vendar za življenje v kraju sta zadruga in trgovina izjemnega pomena. Glede na rast števila otrok v šoli in vrtcu, kar pomeni, da Leskovec po številu prebivalcev ponovno raste, pa tudi upam, da nam bo vse storitve uspelo ohraniti.«
Foto: Mojca Vtič
Dragica Urlep: »VMajšperku lahko izbiramo med Jagrom, Sparom in Mercatorjem. Čeprav imamo torej večje trgovine, rada zaidem tudi v našo manjšo trgovinico, že zaradi akcij, kijih nudi trgovec. Pomembno je, da se trgovine ohranijo na podeželju.«
vrglo črno piko na lokalno samoupravo, vnovič bomo župani tisti, ki bomo odgovorni, da zadeve niso realizirane." Gajškova je prepričana, da bi morala biti sredstva iz državne blagajne razporejena bistveno drugače, kot so. Na ta način bi po njenem zagotovili enakomeren in enakopraven razvoj vseh delov države. Trenutno stanje je daleč od tega. Upa, da si bodo občine, ki so finančno oslabljene, kot je ptujska, čim prej opomogle in nadaljevale razvoj ter reševale izzive, ki jih čakajo na mnogih področjih. Prometna problematika je le ena od njih.
Dženana Kmetec
Ptuj • Županja kritična do razporejanja državnih sredstev
»Preveč denarja se steka v Ljubljano«
Politiki so negodovanju o slabem stanju javnih financ v državni blagajni zelo naklonjeni. Trenutno stanje pa je še bolj resno kot doslej, kar se močno pozna tudi na investicijah v občinah, kijih v našem delu države praktično sploh ni. Županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek odkrito pravi, da gre za mnoge izgovore in da denarje, a nepravično razporejen: „Ves fokus usmerjajo v center Ljubljane, kjer se na veliko gradi!"
SpošlovanePlujčanke in Plujčani,
naj bodo velikonočni prazniki priložnost, da se zazremo vase, najdemo svoj mir in da s toplo, prijazno besedo obogatimo tudi druge.
Velikonočni čas naj v vaše domove prinese vedrino, upanje, ljubezen, predvsem pa medsebojno spoštovanje.
Želim vam mirne, blagoslovljene in doživete velikonočne praznike.
Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj



Foto: CG
petek • 29. marca 2024
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Deljena mnenja voznikov o smiselnosti zamenjave hitrostnih ovir
Stare »ležeče policaje« zamenjali bistveno višji
Kar nekaj cest in ulic je na Ptuju, za katere je bila v zadnjem času predlagana postavitev t. i. ležečih policajev. Med zadnjimi so jih postavili v naselju Bratje Reš, v Pivkovi ulici, a so jih po zelo kratkem času zamenjali. Nove ovire, postavljene prejšnji teden, so po mnenju mnogih voznikov in stanovalcev preveč agresivne in previsoke, posledično seje precej prometa preusmerilo v vzporedne ulice. „Zamenjava je bila popolnoma nepotrebna in nesmiselna! Omejitev na tem odseku je 30 km/h, že doslej si moral voziti bistveno počasneje, zdaj se moraš ustaviti. Dosegli so le to, da se zdaj večina vozi po sredinskih ulicah, kjer pa je še bistveno več otrok," pravi ena izmed stanovalk.
Pobude za umestitev cestnih ovir v naselju Bratje Reš so se pojavile že pred leti, zlasti za Pivkovo ulico, ki je v tem delu mesta najbolj prometna, saj vodi do celotnega naselja in naprej proti Grajeni. Dve hitrostni oviri so postavili lani, prejšnji teden pa je nekatere presenetila zamenjava. Stare hitrostne ovire so nadomestile nove, krepko višje in agresivnejše. Zakaj in na čigavo pobudo so jih zamenjali, na ptujski občini odgovarjajo: „Na tem mestu so že bile postavljene hi-
trostne ovire, vendar glede na omejitev hitrosti neustrezne. Obstoječe hitrostne ovire smo zamenjali z ustreznimi, ki so skladne s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah." Pojasnili so še, da o umestitvi odločajo na podlagi pobud. Tokrat naj bi jo podali mestni svetnik in del stanovalcev. Stanje na terenu je pregledala Komisija za tehnično urejanje prometa in ugotovila, da se glede na meritve hitrosti, ki so presegale hitrost, omejeno na 30 km/h, kot dodatni
Nove ovire so višje, z večjim naklonom in bistveno bolj umirijo, ustavijo promet. Del tega se je zdaj posledično preusmeril v sosednje ulice.
Praviloma zaželeni, ne pa vedno in ne kakršnikoli
Hitrostne ovire, kot so ležeči policaji, so na marsikaterem odseku najbolj smiselna možnost umirjanja prometa. Se pa med seboj precej razlikujejo, nekateri so izjemno visoki, drugi tako nizki in ozki, da niti ne služijo svoji funkciji oziroma namenu. Razlikujejo se tudi glede na omejitev hitrosti na posameznem odseku in želeni učinek. Mnenja voznikov in stanovalcev posameznih območij, kamor jih postavljajo, se krešejo tudi pri smiselnosti same umestitve. Praviloma so sicer zaželen ukrep umirjanja prometa. Ne pa zmeraj
varnostni ukrep postavijo ovire za zmanjševanje hitrosti.
Gre za osebne interese. Komu to ustreza?
Postavitev tovrstnih cestnih ovir na navedeni relaciji je za večino stanovalcev dobrodošla, pomisleki pa so zaradi višine in naklona. „Na razdalji 30 metrov sta dve hitrostni oviri, torej že do zdaj nisi mogel divjati, pač pa si lahko vozil le 10 ali 15 km/h. Obe hitrostni oviri so zdaj zamenjali, tako da se dejansko moraš popolnoma ustaviti, da ju prevoziš. Stare ovire so postavili lani in jih zdaj na pobudo nekaj posameznikov zamenjali, kar ni smiselno. Posvetovali bi se lahko z več stanovalci naselja, ki vemo, kakšno je stanje. Očitno so ponovno prevladali interesi posameznikov," pravi naša sogovornica. Meni, da bi bilo bolj smiselno ovire postaviti v sredinski Zavčevi ulici,
kjer je ogromno mladih družin: „Tu se je od prejšnjega tedna konkretno povečalo število vozil, saj se izogibajo hitrostnim oviram, ki so nenormalno visoke. V teh sredinskih ulicah so hiše levo in desno, otroci so se vajeni igrati zunaj, na Pivkovi pa je tako pločnik in precej manj hiš." Zaradi navedenih pomislekov meni, da je bil ukrep, ki ga je izvedla občina prejšnji teden, popolnoma nesmiseln in nepremišljen. „Zdaj pravijo, da so to naredili zaradi traktorjev, ki se vozijo po Pivkovi in se zdaj ne bodo več. Na tem koncu sta dve kmetiji. Koga to moti, mi tudi ni jasno," še dodaja.
Jih bodo postavili še v centru mesta?
Nekaj ovir je tudi v samem centru mesta. Medtem ko so nekatere ustrezne in umirjajo promet, druge sploh ne služijo svojemu namenu. Na razdalji le nekaj
metrov so ovire zelo različnih oblik in velikosti. Tak primer je Dravska ulica. Tudi v nadaljevanju v smeri proti Prešernovi, v enosmerni Cankarjevi, se je pojavila pobuda za postavitev tehnične ovire. Podal jo je svetnik Sergej Ivanuša: „Tehnično oviro bi postavili na mesto pred izvozom za kino. Na tej cesti veliko voznikov vozi prehitro. Na zadnjem delu Cankarjeve ulice proti Prešernovi ulici stanovalci dostopajo do svojih vhodov in v tem delu ni urejene varne poti. Varnost bomo povečali, če bomo s tehnično oviro dosegli nižje hitrosti vožnje. Prav tako predlagam, da se zadnji del Cankarjeve ulice osvetli (klanec), ker so v nočnem času pešci ob cestišču težko vidni." Na občini pravijo, da bo predlagano pobudo za postavitev ovire in dodatno osvetlitev na terenu preverila Komisija za tehnično urejanje prometa.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Videm • Najprej so zrasle sončne celice, jagodičevje in zelišča še bojda sledijo
Precedenčni primer videza haloške pokrajine?
V Ljubstavi sredi Haloz, kjer naj bi zraslo 37 rastlinjakov za gojenje jagodičevja, dišavnic in zelišč, so do zdaj zrasle le konstrukcije s fo-tovoltaičnimi paneli, ki so obdani z ograjo in kamerami. Mitja Hertiš, direktor podjetja Evrokredit, kije investiralo na zemljišču, sicer v lasti kmeta iz Cirkovc, napoveduje: »Začetek obdelave kmetijskega zemljišča je v teku, predvideno je v začetku aprila 2024.«
dnje dejavnosti - torej v tem primeru kmetijstva oz. pridelave rastlin. In če so ti pogoji izpolnjeni, na kmetijskem ministrstvu
ne vidijo zadržkov, da se fotovoltaika ne bi namestila na rastlinjake oz. objekte do 150 m2, dokler ti služijo svojemu namenu. Prav
tako za sončne celice, ki so postavljene na ali ob obstoječi objekt ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, so pojasnili na UE Ptuj. Gradbeno dovoljenje pa morajo investitorji dobiti, če postavljajo samostojne fotonapetostne elektrarne, ki se torej samostojno gradijo na terenu (npr. travniku) na svojo konstrukcijo.
Mojca Vtič
Lani ob koncu leta smo pisali o nameri kmeta Aleša R. iz Cirkovc, natančneje iz Mihovcev, da na 1,6 ha velikem zemljišču postavi 37 nezahtevnih objektov za rastlinsko pridelavo, na katerih pa ni predvidena postavitev sončnih elektrarn. Takšen odgovor je namreč pripravila Upravna enota Ptuj na podlagi predložene dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Dovoljenje UE le za rastlinjake
Gradbeno dovoljenje za rastlinjake so izdali 1. decembra lani, zahteva pa ni bila dopolnjena, niti spremenjena. A na kmetijskem zemljišču niso zrasli objekti za rastlinsko pridelavo v obliki rastlinjakov, kot bi si večina predstavljala, temveč konstrukcije, na katerih so že nameščene sončne celice
in glede na spremljajočo infrastrukturo že oddajajo električno energijo v omrežje, lastniku pa prihodek. Glede na napovedi investitorja, to je podjetje Mitja Hertiša, ki se zavzema tudi za izgradnjo 56 vetrnic na Pohorju, bodo rastline pod paneli zasajene v kratkem. S tem bo volk sit in koza cela.
Gradnjo sončnih celic in vetrnih elektrarn tudi na kmetijskih zemljiščih je namreč omogočil lani sprejeti zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.
Za sončne celice na objektu ni potrebno gradbeno dovoljenje
Omenjeni zakon pa določa, da spremljajoča energetska dejavnost oz. proizvodnja električne energije ne sme izpodriniti osre-
Sončne celice v Ljubstavi, postavljene na zemljišču z bonitetno oceno krepko nad 35 točk.
Fotovoltaika kot varstvo rastlin?!
Investitor Mitja Hertiš je v sklopu odgovora na poizvedovanje glede gradnje sočnih elektrarn posredoval tudi gradivo, ki so ga lani skupaj pripravili Inovacijsko-raziskovalni inštitut Univerze v Ljubljani, Kmetijski inštitut ter podravsko podjetje Termodron. Posledično je moč čutiti, kakšne bodo težnje glede umeščanja fotovoltaičnih nasadov na kmetijska zemljišča.
Različni strokovnjaki ocenjujejo, daje lahko fotovoltaika oblika senčenja rastlin in zaščita pred vremenskimi dogodki, preigravajo možnosti vzpostavitve konstrukcij na polja, travnike, celo pašnike.., agrovoltaiko pa vidijo tudi kot vzvod za dosego cilja, da Slovenija do leta 2030 proizvede 43,3 % električne energije iz obnovljivih virov. V letu 2021je bilo iz obnovljivih virov proizvedene 35 % električne energije. Za dosego teh ciljev bi bilo po trenutni zakonodaji treba izkoristiti le 1,5 % površin oziroma 2.175 hektarjev travnikov oz. kmetijskih zemljišč v zaraščanju, so navedli v raziskavi.
Foto: MV
4 Štajerski
Podravje
petek • 29. marca 2024
Majšperk • Mariborsko podjetje bo zgradilo dva bloka s skupno 50 stanovanji
Foto: CG
Podjetje Sončne terase iz Maribora je oddalo ponudbo za nakup dveh parcel za izgradnjo dveh blokov s skupno okrog 50 stanovanji v Majšperku. Za dve zemljišči v skupni izmeri 3.000 m2 je podjetje ponudilo 210.000 evrov, kar je skoraj za četrtino več od ocenjene in pričakovane vrednosti, še večji doprinos pa je vsaj v očeh vodstva občina sama ponudnik, ki je pripravljen izvesti investicijo, ki bo pomembno obogatila trg stanovanj v Majšperku. Zadnji blok v tej občini je bil namreč zgrajen pred nekaj manj kot 40 leti.
Novo naselje v Majšperku, kjer bo zraslo 15 hiš, dva bloka ter CIDO Majšperk
Pričakovali 169.000, prejeli 210.000 evrov
Občina Majšperk je rok za zbiranje ponudb s 5. podaljšala na 12. marec zaradi napake pri odmeri velikosti parcel za večstanovanjska objekta, saj je ta vključevala tudi območje, kjer so sedaj zgrajene kolesarske steze. Občina je javni razpis s popravkom ponovno objavila, skupno velikost parcel zmanjšala za 234 m2 oz. je v zameno za 3.081 m2 zemljišč pričakovala 169.620 evrov, kar je 55 evrov po kvadratnem metru.
Na javno zbiranje ponudb seje odzvalo mariborsko podjetje Sončne terase, kije za nakup parcel pripravljeno odšteti 210.000 evrov. Prvi objekt mora podjetje zgraditi najkasneje do konca leta 2026, drugega pa do konca leta 2027.
Rok za zaključek gradnje je bistvena sestavina kupoprodajne pogodbe. Če v podanem roku kupec ne zaključi z gradnjo na kupljeni nepremičnini, lahko občina zahteva plačilo pogodbene kazni v višini 50 % vrednosti kupnine. »S podano ponudbo smo seveda zadovoljni, nekoliko nas je presenetilo le, da se je na javno zbiranje ponudb odzval le en ponudnik, še posebej glede na zanimanje ob najavi prodaje,« je dejal župan Sašo Kodrič.
Prve možnosti za nakup že letos decembra
A kot zagotavljajo v podjetju Sončne terase, bodo pogodbo podpisali, in to v ponujenem znesku. Mariborsko podjetje Sončne terase je bilo ustanovljeno šele leta 2020, v zgolj treh letih pa je iz ničle prišlo na 8,2 milijona evrov prihodkov. Direktor podjetja je Primož Lobnik, prokurist Andrej Jeri-
čevic, oba pa sedita na vodstvenih položajih več družb, ki se ukvarjajo z gradnjo oz. nepremičninami. Podjetje, ki je oddalo ponudbo za zemljišča v Majšperku, sicer sodi v skupino Novogradnje Maribor, ki sebe predstavlja kot največjega ponudnika novogradenj v vzhodni Sloveniji ter kot enega največjih in najprodornejših nepremičninsko--investicijskih družb v Sloveniji. »Do sedaj je skupina Novogradnje Maribor uspešno izgradila in prodala več kot 550 stanovanj,« je dodal Lobnik.
V Majšperku načrtujejo objekt s 50 stanovanji, podrobnejšega orisa velikosti in cen kvadratnega metra stanovanj pa za zdaj še ne razkrivajo. Pravijo, da bodo pri snovanju stanovanj oz. njihovi prilagoditvi aktivno vključevali povratne informacije bodočih stanovalcev ter da bodo za ta namen organizirali javno konferenco. »Končne cene stanovanj v našem projektu v Majšperku bodo oblikovane ob
upoštevanju številnih dejavnikov, kot so kakovost materialov in tehnologija gradnje.«
Napovedujejo pa, da bodo cene dostopne kupcem, s poudarkom na odličnem razmerju med ceno in kakovostjo, na primer v Mariboru nova stanovanja na Studencih v soseski Novi Vrtovi II prodajajo za okrog 2.500 evrov po m2. Bodočim lastnikom stanovanj v Majšperku bodo predvidoma prve možnosti za nakup ponujene med decembrom 2024 in pomladjo 2025, ko bodo sprejeti splošni pogoji prodaje, je zaupal Lobnik.
Na območju občine
• V •	I t
nepremičnin za prodajo praktično ni
Več sto stanovanj je mariborsko podjetje zgradilo na območju Maribora, zato preseneča, da so se sedaj odločili za gradnjo na vznožju Haloz. »Opazujemo, da se Majšperk hitro razvija in ponuja velike
možnosti za nadaljnji razvoj. Obenem Majšperk, z njegovim mirnim okoljem, naravno lepoto in bližino ostalih urbanih središč ponuja idealno kombinacijo za kakovostno bivanje. Prepričani smo, da bo ta projekt prinesel svežo energijo v Majšperk in dal zagon celotni občini.« Nova gradbena energija pa je na območju te haloške občine več kot potrebna. Trenutno je namreč na nepremičninskih oglasih manj kot deset stanovanj, vikendov ali hiš, ki bi se prodajali na območju Majšperka. Tudi v nepremičninski agenciji Re/max ugotavljajo, da trenutno na tem območju ni stanovanj ali hiš za prodajo, kar da kaže na pomanjkanje nepremičnin.
»Karkoli bo novega, bo zagotovo zanimivo,« so dodali. In novega bo veliko, glede na časovnice bo novo naselje s 50 stanovanji, 15 hišami in CIDO Majšperk zrastlo v treh letih.
Mojca Vtič
Foto: MV
Ptuj • O nadaljnjem urejanja Žabjaka tudi mestni svetniki
Okrog ribnika 19 novih hiš, kaj pa prometna varnost?
Zadnjih nekaj let tečejo birokratski postopki sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki bodo omogočili gradnjo novega naselja na začetku Žabjaka, tik ob ribniku. V planu je gradnja skupaj 19 hiš, prostostoječih, dvojčkov in vrstnih.
Območje t. i. nove Žabje vasi (tako so poimenovali to območje), je namenjeno mirni stanovanjski soseski, kjer bodo v severnem delu območja umeščene hiše treh različnih tipov: dvojčka, prostostoječe in vrstne hiše. Dostopna cesta bo iz Svržnjakove ulice. Predvidena je umestitev osmih prostostoječih hiš, ob ribniku pa še dodatnih osmih vrstnih hiš, ki so povezane v
enotno formo. Vsak stanovanjski objekt bo imel nadstrešek ali garažo z dvema parkirnima mestoma.
V planu je tudi preureditev oz. povečanje obstoječega nogometnega igrišča, načrtujejo pa še umestitev pomožnega nogometnega igrišča in otroškega igrišča. V severnem delu se bo nova dostopna cesta navezala na občinsko cesto, medtem ko bodo občinsko
javno pot Ribiški dom rekonstruirali in skupaj z nekategorizirano cesto mimo ribnika uredili kot skupno prometno površino za ves promet.	igivv !
Mestni svet se je z vsebino igrišče!« osnutka OPPN seznanil že februarja lani. V najnovejši predlog naj bi zdaj vključili pripombe svetnikov, odborov, javnosti in nosilcev urejanja prostora. Na podlagi tega
so pripravili nekatere manjše spremembe. Nekaj dopolnitev je namenjenih zmanjševanju intenzitete pozidave, območje naj bi postalo bolj pretočno, pridobili bi dodatna parkirišča in zelene površine.
Iljevec: »Raje ureditev ceste kot še eno
Naselje Žabjak se je v zadnjih letih močno povečalo.
Največ pripomb javnosti se je nanašalo na prometno problematiko. Svetnik Alen Iljevec je prepričan, da pomisleki krajanov, ki živijo v tem delu mesta, sploh niso upoštevani: »Vse je ostalo nespremenjeno, kljub temu da imamo mnenje nacionalne Agencije za varnost v cestnem prometu, pa tudi ptujskega Sveta za preventivo in varnost. To je črna točka. Semaforjev ne bo, ureditev Slovensko-goriške se ni le prestavila, pač pa celo umaknila iz načrtov. Namesto da bi dostop uredili mimo Ceste 8. avgusta, bodo tam delali še eno pomožno igrišče. Brez veze, kot da jih ni dovolj v občini! Meni se to zdi neodgovorno kazanje mišic politike, ne nazadnje pa tudi ogrožanje stanovalcev. Očitali so mi celo, da zaviram gradnjo, kar nikakor ne drži. Najprej pa vsekakor moramo poskrbeti za tiste, ki na tem območju že stanujejo.«
Dzenana Kmetec
Foto: CG
Gorišnica • Režijski obrat z novim strojem
Za traktor 217.000 evrov
Občina Gorišnica ima novo pridobitev. Preko javnega naročila so pred kratkim kupili traktor blagovne znamke John Deer za potrebe režijskega obrata. Vrednost investicije znaša okoli 217.000 evrov z DDV.
Foto: Občina Gorišnica
Novi traktor je trenutno garažiran v prostorih KZ Ptuj v Gorišnici.
Na javni razpis je prispela samo ena ponudba, trgovca Agroremont, ki je v lasti družine Klobasa, iz katere izhaja tudi župan Sv. Trojice. Po besedah gorišniškega župana Boruta Kolarja so se za nakup traktorja odločili predvsem zato, ker se je v režijskem obratu pokazala potreba po tovrstni mehanizaciji. Z novim traktorjem bodo njihovi delavci še bolj učinkovito skrbeli za urejenost javnih površin, predvsem za košenje, obrezovanje in čiščenje. Traktor ima namreč na voljo več priključkov: koso, delovno ploščo, žago za obrez grmovja in dreves, metlo in čelni nakladalnik. Novo vozilo je trenutno garažirano v prostorih KZ Ptuj, občina pa že načrtuje postavitev objekta za delovanje režijskega obrata. Opremo in orodje imajo trenutno shranjeno na več lokacijah, kar ni najbolj praktično. »V tem letu načrtujemo postavitev novega objekta pri Športnem parku v Gorišnici,« je napovedal Kolar.
V gorišniškem režijskem obratu so trenutno zaposleni trije delavci, v prihodnje pa nameravajo zaposliti še eno osebo.
EK
petek • 29. marca 2024
Podravje
Štajerski	5
Slovenija, Podravje • Srečevalni sistem: spremembe na področju nujne medicinske pomoči
Prisotnost zdravnika na terenu potrebna le v tretjini primerov
V naslednjem tednu v veljavo stopijo nekatere novosti na področju zdravstva, kijih morajo v najkrajšem možnem času uveljaviti vsi izvajalci Najpomembnejše spremembe na področju nujne medicinske pomoči se nanašajo na tako imenovan „srečevalni sistem", ki prinaša drugačno organizacijo dela, tudi za Ptuj. Zdravnik bo na teren šel le po potrebi, s posebnim, ne več reševalnim vozilom.
Na ta način bo lahko zdravnik več na razpolago v ambulanti, razbremeniti jih želijo tudi nepotrebnih intervencij. Od skupaj okrog 130.000 intervencij nujne medicinske pomoči na terenu, opravljenih v letu 2023, naj bi bila namreč le v tretjini primerov potrebna prisotnost zdravnika.
Kar dve tretjini tovrstnih intervencij na terenu, kjer zdravnik ni bil potreben, je narekovalo spremembo dela.
Delo urgentnih zdravnikov naj bi bilo tako v prihodnje optimizirano. Na pristojnem ministrstvu računajo, da bo posledično lažje organizirati delo v zdravstvenih ustanovah. Nekateri izvajalci so sicer ta način imeli že doslej, v prihodnje pa ga predpisuje zakonodaja in se bo program tudi ustrezno financiral. Prvi ukrepi v tej smeri so bili sicer storjeni že leta 2018, ko je država zdravstvenim ustanovam ponudila možnost (so)financiranja nakupa vozil za urgentne zdravnike. Tokrat se obeta ponovno financiranje vozil iz Načrta za okrevanje in odpornost.
Tudi Zdravstveni dom Ptuj začne naslednji teden
Omenjeni način dela začnejo s 1. aprilom izvajati tudi v Zdravstvenem domu Ptuj. Direktorica Metka Petek Uhan je zadovoljna: „Ključno je to, da urgentni zdravnik na teren sploh ne bo več šel z reševalnim vozilom, pač pa osebnim in to le po potrebi. Spremljal ga bo diplomirani tehnik, kar pomeni dodatno okrepitev ekipe. Vse te spremembe bodo pomenile večjo razpoložljivost zdravnika v sami ambulanti, saj bo zdravnik na ta način tudi prej nazaj, ne bo dolgih poti do bolnišnice in čakanja. Ko se bo na terenu izkazalo, da ga ne potrebujejo več, bo ekipa postopek zaključila brez njega, zdravnik bo tako prej v bazi."
Metka Petek Uhan vidi v uvedbi novosti prednosti. V ZD Ptuj imajo tri ekipe nujne medicinske pomoči, dva zdravnika urgen-
Urgentni zdravnik bo na teren šel s posebnim vozilom, ne več z reševalnim. Tako se bo lakko kitreje vrnil v ambulanto ali morebiti odšel na drugo lokacijo, kjer bo potrebna njegova pomoč.
tne medicine, dva specializanta in zunanjo pomoč. Ko bo potrebno, se bo ekipi diplomiranega tehnika in srednjega zdravstvenega tehnika pridružil še zdravnik, sicer bodo pacienta oskrbeli sami ali pa ga pripeljali v zdravstveni dom oziroma bolnišnico, ko bo to potrebno. „Pomembno se mi zdi, da bo zdravnik v vsakem primeru bolj razpoložljiv, bodisi bo šel k drugi ekipi s svojim vozilom, bodisi v ambulanto," prednosti prepoznava Metka Petek Uhan in pripomni, da se bodo najboljši učinki uvedenih novosti izkazali v praksi.
Ministrstvo: »Satelitski urgentni centri v Podravju nepotrebni«
Precej kritik in pomislekov predvsem lokalnih skupnosti je bilo v zadnjem času tudi glede vzpostavitve satelitskih urgentnih centrov. V Pomurju in Podravju so bili nekateri razočarani, saj ne bo niti enega. Pomisleke sta med drugim izrazili občini Slovenska Bistrica in Ormož z okolico. Čander poudarja, da se nič ne spremi-
nja na slabše, pač pa se ohranja obstoječe stanje, ponekod, kjer je to potrebno, pa se izboljšuje: „Pogovori o tem, kakšne spremembe bi bile potrebne, še vedno tečejo, nič ne bomo uvajali brez soglasja lokalne skupnosti. Treba je preveriti kadrovske zmožnosti, potrebe in dostopnost do zdravstvenih storitev."
Glede na to, da so v Podravju in Pomurju trije urgentni centri (Maribor, Murska Sobota in Ptuj), potrebe po vzpostavitvi novih satelitskih centrov trenutno na Ministrstvu za zdravje ne vidijo: „Rela-
Foto: S. Radej
Zdravnik manj na terenu, hitreje nazaj v ambulanti
Skladno z Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega varstva s 1. aprilom v veljavo stopajo nekateri ukrepi. „Glavna sprememba se nanaša na uvedbo srečevalnega sistema. Na ta način bomo skušali razbremeniti zdravnike nujne medicinske pomoči dela neposredno na terenu. Seveda, ko tam niso potrebni. Posledično bodo bolj razpoložljivi v ambulanti in za morebitne sočasne intervencije na terenu. V preteklosti je bilo njihovo delo vezano na reševalno vozilo. Dolge vožnje do bolnišnic so povzročale obremenitve in daljšo odsotnost zdravnika v ambulanti. Seveda, ko bo smiselno, bo zdravnik še vedno šel na teren z ekipo reševalcev, ali pa na njihov poziv kasneje, če bo to potrebno. To so prvi ukrepi optimizacije mreže" pojasnjuje Darko Čander, pristojen za področje nujne medicinske pomoči na Ministrstvu za zdravje.
tivno ugodno so stvari na tem območju postavljene tudi zato, ker je kar devet enot nujne medicinske pomoči. Naslavljamo območja, kjer so težave večje. Tu kriterijev za vzpostavitev ne izpolnjujejo. Nikakor pa ne gre posledično za zapiranje manjših enot v prihodnosti, kot smo poslušali zadnje čase kritike na račun sprememb. Nivo ostaja enak."
Dženana Kmetec
oto: CG
Gorišnica • Čebelarju iz Muretincev ukradli sedem čebeljih panjev
Je tat drugi čebelar?
Čebelar Jože Horvat iz Muretincev ima čebele na več lokacijah. Pred nekaj dnevi pa je opazil, da na stari kmetiji v Bukovcih manjkata dva panja s čebelami. Bilje šokiran in ogorčen, saj se mu je rop zgodil že nekajkrat. Tokrat se je odločil za prijavo na policijo, vendar veliko upanja, da bi njegove čebele lahko našli, nima.
Po temeljitem ogledu dogodka je Horvat prepričan, da gre najverjetneje za brezvestnega čebelarja, ki to nikdar ne bi smel postati. Prvo krajo je zaznal že pred tremi leti, ko je nepridiprav čebele izbe-zal iz panja in jih odnesel neznano kam. »Točno je vedel, kako to storiti, za kar je treba imeti vsaj osnovno čebelarsko znanje. Poleg tega se veliko ljudi čebel boji, predvsem zaradi pikov, in se ne bi ravno kar tako sredi noči gibali v njihovi bližini,« je pojasnil Horvat, ki takrat kraje ni prijavil policiji, saj je menil, da gre za enkratni dogodek, škoda pa ni bila tako velika.
Kraje že lani jeseni, tokrat ostal brez zadnjih dveh panjev
Lani jeseni se je ponovno nekdo motal okoli starega skednja na kmetiji v Bukov-
cih in spremenil način kraje. Odprtino, skozi katero prehajajo čebele iz panja in vanj, je najverjetneje zamašil, nato pa ukradel celotni panj skupaj s čebelami vred.
Pred nekaj dnevi pa je Horvat ostal še brez zadnjih dveh panjev oz. treh družin. Po njegovem mnenju gre najverjetneje v vseh primerih za isto osebo, čebel pa na kmetiji v Bukovcih ne bo več imel. Skupno so torej čebelarju Horvatu v zadnjih treh letih ukradli sedem čebeljih družin.
Zanimivo je, da mu na nobeni drugi, veliko bolj samotni lokaciji, še niso ukradli nobene čebele, sredi naselja pa se mu je zgodilo najhujše.
Policija tatove čebel zelo redko izsledi
O zadnjih dveh krajah je obvestil policijo, predvsem zato, da bi vsaj malo
prestrašil neznanega storilca, ki očitno ne spoštuje nikogar in ničesar.
Na Policijski postaji Ptuj so potrdili, da so minuli ponedeljek evidentirali kaznivo
dejanje tatvine dveh čebeljih panjev. Škoda po nestrokovni oceni znaša okoli 400 evrov. V tovrstnih primerih je sicer iskanje storilcev zelo težko. »Tat je najverjetneje
Čebelar Jože Horvat, sicer tudi nekdanji predsednik Čebelarskega društva Gorišnica, je zaradi kraje opustil vzrejo čebel na stari kmetiji v Bukovcih, velik čebelnjak ima samo še v Velikem Vrhu.
Kako zmanjšati možnosti kraje
Čebelarski vandalizem je zato res obsojanja vreden, v čim večji meri pa ga lahko preprečijo čebelarji sami, in sicer z žigosanjem, barvanjem ali drugo označbo panjev, okvirjev in opreme, na podlagi česar je mogoče predmete kasneje identificirati. Pomagajo tudi tehnične ovire, pa postavitev lovskih kamer. Priporočljivo pa seje tudi dogovoriti s sosedi čebelnjakov, da spremljajo dogajanje v okolici čebel.
čebele preložil v drugi panj, ukradenega pa sežgal. Dokazi so torej uničeni in prav nobene človek na tem svetu ne more samo na podlagi čebel trditi, da so ravno te njegove,« je poudaril Horvat.
Ker se je najverjetneje vse skupaj dogajalo ponoči, bližnji sosedje niso opazili prav ničesar nenavadnega. Ob tem je Horvat še dodal, da tovrstnih dejanj res ne more razumeti. Še posebej zato, ker so čebelarji med seboj solidarni in si pomagajo, čebele pa si večkrat tudi podarijo.
Estera Korošec
Foto: EK
6 Štajerski
V središču
torek • 26. marca 2024
Haloze • Stroški gradnje optike preveliki, dodatnega denarja ne bo
V podjetju Rune priznali: »Vseh belih lis nam ne
Ob prvih napovedih izgradnje optičnega omrežja po Halozah do vsakega naslova so bili predvsem Haložani, ki poznajo svoj teren in stroške dela, skeptični. Obenem sta se pojavila seznama belih in sivih lis ter zaveza, da bo sprva 85 % naslovov, nato 80 % naslovov na belih lisah, torej na območjih, kjer ni tržnega interesa po gradnji optičnega omrežja, z optiko pokritih ob pomoči državnih razpisov. Za območje Haloz in dela Podravja se je za izgradnjo optičnega omrežja prijavilo podjetje Rune Enia. Zadnje informacije so, da naj bi podjetje odstopilo od dela pogodb za izgradnjo optičnega omrežja. Koliko naslovov bodo izpustili, v katerih krajih ali občinah ne bodo gradili, ne razkrivajo.
V občinah Majšperk in Žetale, kjer je podjetje Rune Enia začelo izgradnjo optike v Halozah, so v dobrem letu dni omogočili dostop do optike 27 % načrtovanim naslovom, v Makolah so gradnjo omrežja šele dobro začeli. Glede izgradnje manjkajočih priključkov pa so se sredi marca s predstavniki podjetja sestali v Žetalah. »Po burni razpravi nam je bilo še enkrat pojasnjeno, da podjetje Rune Enia gradi omrežje z zasebnim kapitalom in so sredstva omejena, da je bilo podjetje s pogodbo zavezano, da priključi 80 % belih lis na projektu S32 in ne v posamezni občini ter da se bo podjetje Rune z zainteresiranimi za priključke, ki še niso zgrajeni, pogovarjalo ne-
posredno in ne želijo sodelovanja občine,« je ključne točke povzel župan Anton Butolen, ob tem pa navrgel slišano informacijo, da naj bi podjetje Rune odstopilo od dela pogodb s kmetijskim ministrstvom za izgradnjo optike na belih lisah.
Ne podpisujte služnostnih pogodb vnaprej
Tako občanom predlaga, da do nadaljnjega ne podpisujejo služnostnih pogodb pri notarju. »Zaradi neurejenosti dokumentacije se lahko zgodi, da boste podpisali služnost tudi za parcele, po katerih sploh ni trase!! Prav tako
se lahko zgodi, da boste podpisali služnost za svoje parcele, sami pa priključka ne boste dobili. Glede na to, da so baje odstopili od pogodbe z ministrstvom in gradijo izključno z zasebnim kapitalom, pa tudi ni razloga za brezplačno služnost.«
Iz podjetja Rune Enia so zanikali odstop od pogodbe s kmetijskim ministrstvom, priznali pa so, da jim vseh belih lis zaradi objektivnih razlogov ne bo uspelo pokriti, s čimer da so pristojno ministrstvo tudi seznanili. »Ključen razlog za to je predvsem v oddaljenosti teh naslovov od našega omrežja, kar znatno poveča stroške izvedbe. Ker smo kot zasebni investitor finančno omejeni, si že v osnovi
Promocijsko sporočilo
Predstavitev podjetja E-PTICA
V podjetju E-PTICA, d. o. o., organizirano vzpostavljamo širokopasovne internetne dostope za rezi-denčne in poslovne uporabnike.
Na osnovi opravljenih pogovorov z možnimi uporabniki na ru-ralnih območjih smo ugotovili, da obstaja veliko gospodinjstev, ki žal še vedno nimajo možnosti dostopa do kakovostnega optičnega, ADSL ali kabelskega omrežja. Zato smo se v našem podjetju odločili, da vsem zainteresiranim uporabnikom na območju celotne Slovenije poskušamo omogočiti dostop do internetnega priključka optične kakovosti. Le-ta gospodinjstvom nudi neprekinjen dostop do svetovnega spletnega omrežja in možnost neomejenega komuniciranja s preostalimi uporabniki, kar je v današnjem času postala že kar nuja.
Naše podjetje poseduje zaprto komunikacijsko omrežje. Začetki našega podjetja segajo v leto 2013, čeprav so se priprave začele že pred več leti.
Sodelujemo tudi s številnimi občinami, ki so se odločile za sodelovanje z nami, saj je dejstvo, da z optičnimi povezavami ni mogoče priti do vsakega gospodinjstva. Nekatere občine in skupnosti so realne in se tega dobro zavedajo, da so brezžič-
ne rešitve tako kakor vsepovsod po svetu edina rešitev za odmaknjena in težko dostopna gospodinjstva.
Sodelovanje poteka na ravni informiranja občanov o možnostih, ki jim jih tudi zagotavlja zakonodaja Republike Slovenije o pravici do internetnega dostopa. Tega se vsi ljudje ne zavedajo, saj je informiranost ljudi na splošno o tem slaba. Občine sodelujejo tudi pri financiranju in parti-cipiranju stroškov priklopa v primeru večjega obsega pokritja s signalom pa tudi pri sofinanciranju opreme.
Dejansko se je začela gradnja omrežja pred dobrimi desetimi leti, ko smo izvajali projekt z evropskimi sredstvi ministrstva za gospodarstvo naročnika Občine Prebold za pokritje ruralnih predelov občine z internetom. Podjetje je tako nastalo v sestavi zelo ambicioznih in inovativnih ljudi iz zunanjih virov, ki so že sodelovali pri izvajanju državnih projektov uvajanja interneta na ruralna območja, kjer obstoječi internetni operaterji niso imeli finančnega interesa ter sredstev za gradnjo komunikacijskih omrežij. Tako nas združujejo dolgoletne izkušnje na telekomuni-
kacijskem področju, entuziazem ter predanost.
Osnovni namen podjetja je torej ljudem z ruralnih in težko dostopnih območij omogočiti dostop do interneta, kjer vsi obstoječi operaterji nimajo svojega omrežja ali le-to deluje tako slabo, da normalna omrežna povezava ni več mogoča. Tako lahko naše stranke iz zgoraj omenjenih območij uporabljajo internet na kakovosti optične povezave, priključijo fiksni telefon, gledajo televizijske programe in uporabljajo ostale internetne storitve po svoji izbiri.
Omenjene FIBERMAX internetne priključke po navadi izvajamo brez večjih posegov v naravo (izkopi ipd.). Na osnovi vnaprej pripravljene sis-temsko-tehnične platforme je za priklop posameznega gospodinjstva na naše omrežje običajno potrebna namestitev sprejemno-oddajne antene na lokaciji naročnika. Vrsta antene je odvisna od tega, ali gre za priklop na oddajniški sistem na območju priklopa ali na satelitski signal, kjer ni potrebna infrastruktura, kakor je tudi v večini primerov.
Milan Žohar
tako velikih stroškov izvedbe ne moremo privoščiti. Obenem pa tudi država izvedbe priključkov na območjih belih lis ne financira v celoti, temveč le v določenem, manjšem deležu.«
Iz Rune pa sporočajo, da tudi za izpuščene naslove obstaja možnost dogovora glede izgradnje. »Občina lahko da na voljo že vzpostavljeno infrastrukturo, iščemo rešitve s sočasno gradnjo, ali pa, če ima možnost, posameznik izkop izvede sam, mi pa mu zagotovimo cevi in izgradimo priključek itd.«
Kmetijsko predaja štafeto digitalnemu ministrstvu
Da vseh načrtovanih priključkov na belih lisah ne bo izvedenih, so seznanjeni tudi na kmetijskem ministrstvu, kjer pa izpostavljajo težave podjetij pri pridobivanju služnosti na zemljiščih, ki vodijo do posameznih belih lis, ter drugih dovoljenj. »Izvajalci se soočajo tudi z onemogočanjem dostopa do infrastrukture s strani drugih operaterjev ter celo 'nagajanja' med občinami, ko ena drugi ne izdajo soglasij za gradnjo.« S finančnega vidika pa na kmetijskem mi-

Na območju Majšperka in Žetal v dobrem letu dni zgrajenih 30 % priključkov
nistrstvu pravijo, da ne načrtujejo dodatnih razpisov za pokrivanje belih lis, saj da je za celotno Slovenijo gradnjo odprte visokozmogljive širokopasovne infrastrukture od leta 2023 prevzelo Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki bo izgradnjo financiralo s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost in s sredstvi Programa evropske kohezij-ske politike 2021-2027.
Optika v Cirkulanah, Podlehniku in Zavrču za zdaj le na papirju
V povezavi z belimi lisami so se ves čas omenjale tudi t. i. sive lise, torej območja, kjer sedaj obstaja samo eno omrežje, uporabniki pa nimajo možnosti izbire in so v celoti vezani na ene-
Podjetju Rune za bele lise 9,4 milijona evrov
Podjetje Rune je v treh javnih razpisih pridobilo odločbe o pravici do sredstev za več občin, tudi za občine na območju Haloz, kijih sofinancira kmetijsko ministrstvo s sredstvi Programa razvoja podeželja v treh regijah (Pomurska, Podravska in Koroška). Skupaj je bilo podjetju Rune in z njim povezanimi podjetji dodeljeno skoraj 9,4 milijona evrov za pokritje 6.168 belih lis.
www.e-ptica.si
[OBMO 500
petek • 29. marca 2024
V središču
Štajerski	7
bo uspelo pokriti«
Foto: Črtomir Goznik
ga ponudnika. Iz podjetja Rune Enia so odgovorili, da ne odstopajo od gradnje odprtega omrežja na območju sivih lis. »Podjetje Rune Enia namreč v sklopu projekta Rune gradi prav na območjih t. i. sivih lis. Gre za zasebno investicijo, v sklopu katere gradnja poteka skladno z našim poslovnim načrtom. Gradnja na območju belih lis pa je bila predmet več javnih razpisov, na katere
so se lahko prijavili različni izvajalci.« O gradnji na območju preostalega dela Haloz (Podlehnik, Cirkulane, Videm, Zavrč) pa so dejali, da je to območje še v fazi projektiranja: »Točnega termina začetka projekta pa trenutno še nimamo.«
Sicer pa je kmetijsko ministrstvu v odgovoru glede izgradnje optičnega omrežja ter možnosti dostopa do
spleta in spletnih storitev gospodinjstev, ki so izpadli iz optičnega zemljevida, izpostavilo tudi Zakon o elektronskih komunikacijah.
Dostop do spleta pripada vsakomur
Slednji pravi, da je trenutno vsako gospodinjstvo, četudi je na t. i. območju belih lis, v okviru zagotavljanja univerzalne storitve na lokaciji stalnega prebivališča upravičeno do dostopa do interneta s prenosno hitrostjo 10 Mb/s k uporabniku in 1 Mb/s od uporabnika. »Če je uporabnik ne more pridobiti od ponudnikov storitev na komercialni podlagi, jo lahko zahteva od imenovanega izvajalca univerzalne storitve, to je Telekom Slovenije.«
Da ta možnost obstaja, so potrdili tudi v državni telekomunikacijski družbi, kjer so pojasnili: »Univerzalno storitev lahko uporabniku zagotovimo prek različnih tehnologij, izbira tehnologije je odvisna od tehničnih možnosti glede na samo lokacijo. Širokopasovni internetni dostop lahko tako uporabniku zagotovimo prek fiksnih ali prek brezžičnih povezav, ki pa lahko potekajo prek mobilnega omrežja ali satelita.« In strošek? Iz Telekoma Slovenije so odgovorili, da strošek namestitve opreme na naslovu naročnika ne glede na tehnologijo znaša 99 evrov; pri tem naročnikom nudijo 50 % popusta. »Mesečna naročnina internetnega dostopa v okviru zagotavljanja univerzalne storitve je 29 evrov na mesec.«
Mojca Vtič
Večji del krivde za optično kalvarijo nosi politika
Zgodba o optičnem omrežju v Halozah ima že dolgo brado. Sprva so izgradnjo optike načrtovale občine, ki naj bi se prijavile na razpise takrat pristojnega ministrstva, nato je prišlo do zasuka. Pristojni v državi so namreč sklenili, da bodo za denar za izgradnjo optike kandidirala podjetja. Župan Žetal Anton Butolen pa je že pred časom dejal, da če bi se občine izgradnje vodovoda lotile enako kot optike, ga še danes v Halozah ne bi imeli, nedavno pa je dodal: »Podjetje Rune je v zasebni lasti in gradi omrežje z zasebnim kapitalom in verjetno nam je vsem jasno, da je njihov cilj ustvarjanje dobička, to pa je možno le, če gradijo s čim manjšimi stroški. Mi pa smo seveda pričakovali, da je projekt, ki je bil pompozno najavljen, naravnan tako, da bomo tudi na redko poseljenem podeželju dobili možnost priključitve vsi, ki bomo to želeli. Prav zaradi tega smo s podjetjem ves čas v konfliktu, čeprav večji delež krivde nosi politika, tako bruseljska kot naša, kije spremenila sistem, če vemo, da so bile v finančni perspektivi 2007-2014 občine upravičene do evropskih sredstev in so bile investitorke.«
Vir: https://eprostor.gov.si/isv-test/bele_lise.html
Ptuj • Izzivi s parkiranjem, kijih odgovornim nikakor ne uspe rešiti
Plačljivo parkiranje - v ogromnih lužah
Problem parkiranja v ptujskem mestnemjedru in tudi izven njega, se z leti ne rešuje, pač pa le še poglablja. V centru mesta je bistveno premalo parkirnih mest. Pogosto je treba narediti kar nekaj krogov, da „ujameš" kakšnega, obstoječa parkirišča pa marsikje niso primerna, bodisi so preozka bodisi je treba parkirati v lužah. Preverili smo kratkoročne načrte na tem področju.
Foto: Črtomir Goznik
Spodnji del parkirišča v Ulici heroja Lacka, ki je gramoziran, bodo še dodatno nasuli in usaj malo omilili težave s poplavljanjem oz. velikimi lužami, skozi katere se morajo po vsakem deževju prebiti vozniki, ki tam - proti plačilu! - parkirajo svoje avtomobile.
Ogromno predlogov in idej, a malo oz. nič realizacije - tako bi lahko povzeli reševanje problemov s parkiranjem na Ptuju v zadnjih 20 letih. Vse ideje o umestitvi garažnih hiš na več lokacijah so splavale po vodi. Pogovori, usklajevanja, prilagajanje zahtevam pristojnih služb, nič od tega do danes ni prineslo rezultatov na terenu. Vsaj ne takšnih, ki bi pomenili izboljšanje za stanovalce in obiskovalce mesta.
Obstoječa parkirišča niso optimalno urejena
Čeprav je v Ulici heroja Lacka (za staro pošto) precej veliko območje, je tudi tam glede na vse potrebe premalo mest. Prav zato so na občini to lokacijo prepoznali kot najboljšo za umestitev garažnega platoja. O tem se govori že vsaj pet let, a vidnih rezultatov ni. V občinskem podjetju Javne službe Ptuj, ki naj bi (so)investiralo v to investicijo, saj so tudi upravitelj ptujskih parkirišč, na vprašanja o načrtih odgovarjajo: „Garažna hiša je še vedno v načrtu, s tem da sočasno z lokacijo v Ulici heroja Lacka preučujemo tudi alternativne lokacije, saj pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS (ZVKDS) precej zapletajo izvedbo gradnje na tej lokaciji."
Na tej lokaciji bo tudi, če do (nad)gradnje ne bo prišlo, zadeve treba bolje urediti. Trenutno stanje še zdaleč ni optimalno, ob dežju so luže ogromne, tako da je na spodnjem delu, ki ni asfaltiran, zelo težko, včasih nemogoče parkirati, vsekakor pa se voznik v tem primeru mora prebiti skozi mlake umazane vode. Upravitelji parkirišč pravijo, da asfaltiranje ni v planu, saj da ga tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine ne dovoli: „Poiskali smo drugo začasno rešitev, kar bo urejeno v začetku aprila." Spodnji del bodo dodatno navozili z gramozom in tako vsaj malo omilili problem. Glede na to, da odvodnjavanje ne bo celovito urejeno, bo to absolutno le začasna, kratkoročna rešitev. Toda-parkirišč je klub temu plačljivo -ne glede na urejenost, kar seveda marsikoga upravičeno jezi.
Zelenice ali parkirišča?
S podobnimi težavami se srečujejo še na nekaterih drugih koncih mesta. Marsikje so vozila ob večjem dežju pod vodo. Tak primer izpostavljajo stanovalci, ki parkirajo v Ciril-Metodovem drevoredu. „ Gre za občinsko zemljišče, Javne službe Ptuj izvajamo košnjo. Na tem območju je teren najnižji, zato tukaj ni bilo predvi-
deno parkirišče. Na to lokacijo se zaradi najnižje lege iz vseh smeri stekajo meteorne vode, ki se na tem območju zberejo ter počasi ponikajo. Z namenom ponikanja odvečne vode je bila na tem območju včasih zelenica, vendar so sčasoma stanovalci to območje zaradi pomanjkanja parkirišč začeli uporabljati za parkiranje avtomobilov."
Na eni strani je torej zavedanje o nujnosti ohranjanja zelenih površin, na drugi potreba po zagotavljanju zadostnega števila parkirnih mest. Čemu dati prednost, glede na trenutno stanje in dejstvo, da na tej in marsikateri drugi lokaciji zelenice že služijo kot nadomestna parkirišča, najbrž ne bo težko odgovoriti. Z leti so se potrebe bistveno spremenile, vozil je vedno več, so tudi širša in daljša kot nekoč. Marsikje problem predstavljajo tudi preozka parkirna mesta, vzorčen primer je zagotovo parkirišče pri Blagovnici.
Na tem področju je torej kar nekaj izzivov, na občini upajo, da jih bodo precej lahko rešili z umestitvijo nove garažne hiše, najverjetneje v Ulici heroja Lacka. Kdaj in ali dejansko prav na tej lokaciji, ki ji ZVKDS ni naklonjen, pa je vprašanje za milijon evrov.
Dženana Kmetec
»Parkirni loto« v centru mesta
Ureditev poslovalnice banke na Vinarskem trgu in pošte na Novem trguje pričakovano le še povečala težave z iskanjem prostih mest za jeklene konjičke. Na občini so sicer zadovoljni, da se lokali v centru polnijo, a temu ni sledilo zagotavljanje nujno potrebnih dodatnih parkirnih mest. Parkirišče pri Blagovnicije konstantno nabito polno, pločevine je ogromno tudi na Vrazovem trgu, zapolnjenih je zmeraj tudi nekaj parkirnih mest v Slomškovi, Prešernovi, na Cvetkovem trgu ipd. Ob delavnikih je predvsem dopoldan izjemno težko najti prosto mesto za parkiranje v samem centru Ptuja.
Foto: CG
Foto: CG
8 Štajerski
Podravje
petek • 29. marca 2024
Ormoško • Velika čistilna akcija vseh treh občin
Očistimo Destinacijo Jeruzalem
Občani Ormoža, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža so minulo soboto pobirali odvržene odpadke v svojih lokalnih skupnostih.
Eno od lip so posadili tudi ob igrišču u Miklavžu pri Ormožu.
Velika čistilna akcija je potekala pod sloganom Očistimo Destinacijo Jeruzalem Slovenija, udeleženci pa so vreče napolnili z odpadki, ki so jih našli ob sprehajalnih poteh, šolah, ob cestah, vodotokih, njivah, pri razglednih točkah in še kje. Vreme je bilo lepo, zato je bilo tudi »čistilcev okolja« veliko, in to vseh generacij.
V Miklavžu pri Ormožu pa niso organizirali samo čistilne akcije,
pač pa je bila sobota v okviru dneva medonosnih rastlin namenjena tudi sajenju lip. V sodelovanju z vodstvom občine in ormoškim čebelarskim društvom so namreč v vsaki od osmih vasi v krajevni skupnosti posadili lipo - simbol slovenstva, ena pa bo rasla tudi ob miklavškem igrišču. Tam so jo družno posadili župan Danijel Vrbnjak, predsednik KS Miklavž Boštjan Kosajnč, direktorica ob-
činske uprave Milena Debeljak, predsednik Čebelarskega društva Ormož Slavko Petek in predstavniki miklavških društev.
»Vaške« lipe bodo povezale prebivalce, čebelam pa obenem zagotovile prepotrebno pašo, k čemur je sistematično zavezana celotna ormoška občina, ki se od leta 2020 ponaša tudi z nazivom Čebelam prijazna občina.
SD
Slovenija • Skupna akcija Rotary klubov in Avto Krke
Sadili medovita drevesa
Tik pred velikonočnimi prazniki je že tretje leto zapored potekal tradicionalni Dan sajenja medovitih rastlin v organizaciji zveze Rotary klubov Slovenija in podjetja Avto Krka.
Letos smo sadili na območjih Celja, Škofje Loke, Koroške, Vuze-nice in Ptuja z izborom medovitih dreves, kot so lipa, kostanj, javor, češnja in evodija oz. čebelje drevo. Letošnji projekt ima še dodatno težo, saj smo se osredotočili na območja, ki so bila prizadeta v lanskih poplavah. Na Ptuju smo člani Rotary kluba Ptuj in ekipa iz dveh lokacij Avto Krke na Ptuju posadili 50 sadik v okolici bivalne enote Sožitja in novega Doma upokojencev Ptuj v Žabjaku.
V preteklih dveh letih smo skupaj v Sloveniji posadili več kot 600 sadik jablan, enako število medovi-tega grmovja metuljnikov, podarili hiške za žuželke osnovnim šolam in izvedli izobraževanja o pomenu divjih opraševalcev. Vse te dejavnosti odražajo globoko vrednoto solidarnosti in podpore, ki je jedro gibanja Rotary in podjetja Avto Krka. Sajenje medovitih rastlin ne

-JSf'
predstavlja zgolj estetskega doprinosa našemu okolju, temveč ima ključno vlogo v podpori čebel in drugih opraševalcev, ki so temelj našega ekosistema in kmetijstva. Čebele in opraševalci so odgovorni za opraševanje več kot tretjine svetovnih prehranskih rastlin, kar neposredno vpliva na našo pre-hransko varnost in biotsko razno-
Ljutomer • Podpis pogodbe za začetek del
Uredili bodo park pri Mali Nedelji
Županja občine Ljutomer Olga Karbaje v prostorih ljutomerske Mestne hiše z direktorico Komunalnega podjetja Ormož Pavlo Majcen podpisala pogodbo za ureditev parka v Mali Nedelji, ki bo lociran na območju nekdanje osnovne šole.
Staro šolo so porušili že leta 2021. Občina je za ureditev parka v Mali Nedelji pridobila 8o-odstotno sofinanciranje gospodarskega ministrstva po razpisu za turizem. Kot najugodnejši ponudnik za izvedbo del je bilo izbrano Komunalno podjetje
Ormož, in sicer za dobrih 243.000 evrov. Rok za zaključek del je predviden septembra letos. V sklopu projekta bodo uredili ploščad, ki bo pokrita s pergolo. Predvideni portal s peskanim granitom bo simboliziral vhod, ki bo na mestu, kjer
DOZIVELI BOMO:
•	raznolikost glavnega mesta Bosne in Hercegovine
•	odlično lokalno kulinariko
•	sproščenost prebivalcev in čas, ki teče počasneje
•	mirnost in spokojnost v enem najpomembnejših romarskih središč
13.-14. aprila
Sarajevo, mesto različnih kultur, nas bo najprej navdušilo s krožnim avtobusnim ogledom, nato pa se bomo skozi center sprehodili tudi peš. Seznanili se bomo s časom, ko je mesto pripadalo Turkom in ko so bile v Sarajevu olimpijske igre. V starem mestnem jedru bomo uživali na Baščaršiji, kjer obrtniki še vedno izdelujejo avtentične izdelke. Začutili bomo del zgodovine, katere del so številne stavbe, od Vječnice, do Principovega mostu. V mestu imajo katoliško katedralo, staro pravoslavno cerkev in številne džamije, pot pa nas bo peljala do najbolj poznane - Begova džamija. V številnih lokalih bomo lahko poskusili lokalne čevapči-če, ali kaj drugega, iz bogate kulinarične zapuščine.
Bosanski zajtrk nas bo okrepil za dan, skozi katerega nas bo vodilo slikovito potovanje ob reki Neretvi, kjer bomo lahko občudovali prekrasno panoramo. Ustavili se bomo ob starem porušenem mostu v mestu Jablanica, nato pa nadaljevali z vožnjo do Medžugorja. Mesto, ki je poznano po vsem svetu zaradi prikazovanj Device Marije, je eno najpomembnejši romarskih središč v Evropi. Ogledali si bomo cerkev sv. Jakova in se počasi sprehodili po mestecu.
• • - ". *"_ . v- ' • •
Foto: aš
vrstnost. Z zasaditvijo medovitih rastlin prispevamo k ohranjanju in povečanju populacije čebel, kar je še posebej pomembno v času, ko se soočamo s hitrim upadanjem njihovega števila zaradi različnih dejavnikov, vključno s spremembami v okolju, uporabo pesticidov in boleznimi.
AS
so bila nekoč vrata v šolo. Postavili bodo tudi digitalno tablo in vrtljivo kamero, ki bo omogočala pogled na pokrajino. Ploščad bo urejena v obliki tlorisa nekdanje šole. Obstoječe nasade bodo ohranili.
NŠ
Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom
- 1 x polpenzion nastanitev v hotelu ****dvoposteljne sobe - lokalni vodnik v Sarajevu zunanji ogledi po programu - turistična pristojbina - vodenje in organizacija potovanja
Štajerski TEDNIK . radioPTUI V*
Foto: KSMO
petek • 29. marca 2024
Kmetijstvo
Štajerski	9
Slovenija • Kako dolgo bomo še vinorodna dežela?
V nekaj letih od viškov do pomanjkanja grozdja in vina
Vinogradov je čedalje manj, zaradi neobnavljanja nasadov pa se krepko povečuje delež vinogradov, starejših od 40 let.
Že zadnji dve leti se vinogradniki oz. vinarji soočajo s pomanjkanjem grozdja, posledično prehitro kopnijo tudi zaloge. Stanje odraža miselnost preteklih let, ko je država spodbujala zelene trgatve, krčitve vinogradov, ko so prenizke odkupne cene imetnike vinogradov le utrdile v prepričanju po opustitvi dejavnost. Svojo vlogo je odigrala tudi zlata trsna rumenica, ki zaradi preteklih napak vinogradnikov in državnih odločevalcev sedaj povzroča resno gospodarsko škodo, predvsem na Ormoškem, a tudi drugi vinorodni okoliši niso izjema.
Pred 20 leti je bilo na Slovenskem 16.350 vinogradov, od tega le štiri odstotke starejših od 40 let, lani je vinska trta uspevala le še na 14.300 ha, 40 let ali več pa je bilo starih že 16 % vinogradov. Na eni strani torej krčitev, na drugi staranje nasadov ter obnove vinogradov v obsegu vsega slabih 300 ha na letni ravni, kar nikakor ne sledi potrebam razvoja vinogradništva pri nas in ne pokriva niti skrčenih ali opuščenih površin. V letih 2018-2023 se je obseg vinogradov zmanjšal za okrog 300 ha letno. »V Sloveniji gremo iz ene skrajnosti v drugo, pred leti smo se soočali z viški grozdja, država je spodbujala zelene trgatve, ob nizkih odkupnih cenah pa so predvsem manjši vinogradniki kooperanti opustili pridelavo. Sedaj pa se že večji vinarji soočajo s pomanjkanjem grozdja, kar pa pomeni, da se je pojavila priložnost za nove generacije vinogradnikov, vendar pa marsikdo, ki bi sadil trto, sedaj še čaka zaradi zlate trsne rumenice,« je dejala Simona Rajh iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, Kmetijske svetovalne službe Ormož, ki je lani vinogradnikom vložila 180 vlog za preglede vinogradov zaradi zlate trsne rumenice. In bolezen, ki jo prenaša ameriški škržatek, je trenutno največja skrb vinogradnikov, ki tržijo grozdje ali vino.
So z zlato trsno rumenico okužene že cepljenke?
Problematiko zlate trsne rumenice so na zadnji seji obravnavali tudi člani ptujske območne enote KGZS. Milana Unuka je tako zanimalo, zakaj se je ravno na našem območju bolezen tako razmahnila ter ali je zlata trsna rumenica v naše vinograde zašla
iz Hrvaške. »Indici kažejo, da se je bolezen razširila preko Hrvaške, kjer so se s tako močnim pojavom srečali pred šestimi leti. Druga težava pa je, da ne smemo uporabiti določenih insekticidov,« je odvrnil direktor ptujskega kmetijskega zavoda in specialist za vinogradništvo Andrej Rebernišek. Tudi kmetijska svetovalka Simona Rajh pravi, da so slabše delujoči preparati delno odgovor-
Foto: Črtomir Goznik
Zaradi prenizkih odkupnih cen grozdja v preteklosti in viškov grozdja je marsikateri vinogradnik obupal nad panogo, sedaj grozdja primanjkuje, zalog po nekaterih kleteh pa zmanjkuje.
ni, da vinogradnikom ne uspe zatreti ameriškega škržatka. In da nimamo učinkovitih fitofarmacevtskih sredstev, je kriva država, del krivde nosijo tudi vinogradniki, ki pred leti tretiranj niso izvajali, nekaj odgovornosti pa nosi tudi stroka. Saj še vedno ni jasno, ali je ameriški škržatek edini prenašalec fitoplazme, ki povzroča zlato trsno rumenico.« Milan Unuk je na seji območne enote pomenljivo dejal: »Pri nas krožijo informacije, da je nekaj drugega narobe.« Odzval se je predsednik območne enote Alojz Herga, ki je očitno razbral namero in dejal: »Eni pravijo, da so delno krivi tudi trsničarji, vendar to ne drži.« Oglasil se je tudi trsni-čar Simon Toplak, ki je pred leti ustanovil prvo proizvodno skupnost trsničarjev. »Iz izkušenj povem, da je ves material, ki ga imamo, pod kontrolo inšpektorjev. Trikrat letno imamo pregled vsega materiala, in če bi se pojavil kakršenkoli sum, ga ne bi smeli uporabljati. Prenos bolezni preko trsnice pri nas ni mogoč,« je sklenil.
Rumenica najbolj udarila na Ormoškem
Zoper trsno rumenico se je mogoče boriti le s pravočasno in vestno rabo fitofarmacevtskih sredstev ter dosledno krčitvijo okuženih trsov. Slednje je nujen, a nepriljubljen ukrep med vinogradniki, saj pomeni vsaj triletno izgubo prihodka. A kot pravi Simona Rajh: »Ko vidiš okuženi trs, ga je treba nemudoma izkrčiti, ne čakati na jutri. Kilogram ali dva grozdja ne odtehtata prenosa bolezni.« Ob tem pa je vlada že lani
Foto: Črtomir Goznik
sprejela ukrepe pomoči vinogradnikom v obliki finančnega nadomestila za odstranjene in uničene okužene trse v vinogradih, kjer se je okužba razširila, do 20 % trsov oz. odškodnine. »Lani smo v Kmetijski svetovalni službi Ormož vložili 190 vlog od vseh 340 vlog v Sloveniji za finančno nadomestilo. Vinogradniki na okuženih območjih pa so skupno prejeli okrog 1,7 milijona evrov. Koliko hektarjev je bilo prizadetih, nimam podatka, upam pa, da bodo vsi, ki so odškodnine prejeli, trse ponovno zasadili.« Povprečna modelna cena finančnega nadomestila na trto v vinogradu, starem med pet in deset let, je sedem evrov. Vinogradniki, ki so izkrčili vinograde zaradi zlate trsne rumenice in tudi drugi, ki želijo pomladiti vinograd, pa lahko kandidirajo za pridobitev podpore za prestrukturiranje vinogradov. To temo so načeli tudi na zadnji seji območne enote KGZS. Namreč do sedaj so se nadomestila izračunala na podlagi kalkulacij Kmetijskega instituta Slovenije. Vlada pa je s spremembo zakonodaje sklenila, da bo od dela plačila, za katerega vinogradnik z računi ne bo dokazal porabe (ker je na primer določena dela opravil sam), obračunana dohodnina. Andrej Rebernišek meni: »V luči sanacije vinogradov se nam zdi neprimerno, da uvajamo dodatna davčna bremena v letu, ko so vinogradniki najbolj obremenjeni. Namreč prizadeti bodo vinogradniki, ki so tako že ob prihodek zaradi zlate trsne rumenice, sedaj nas je strah, da ne bodo sanirali v obsegu, kot bi zaradi izgub morali.«
Mojca Vtič
Podlehnik • Obnova igrišča vendarle proti kraju
Zelenica, primerna za prvo nogometno ligo
Nogometna zelenica v športnem parku Dežno vendarle dobiva novo podobo. Športno društvo Podlehnik ob finančni pomoči občine, fundacije za šport, prostovoljcev in sponzorjev zaključuje celovito prenovo nogometnega igrišča, ki naj bi prve tekme gostilo maja.
Občina Podlehnik je že konec leta 2022 kandidirala na razpisu fundacije za šport in uspela s projektom prenove nogometnega igrišča v Dežnem. Ocenjena vrednost ureditve odvodnjavanja, izravnave terena in nove travne ruše je bila 75.000 evrov, od tega je fundacija prispevala 40 % oz. 30.641 evrov, preostanek občina. »Občinski delež je resda večji od sprva načrtovanega, vendar gre za dolgoročno investicijo. Nadejamo se, da bomo z urejeno zelenico privabili mlade in ostale k športnemu udejstvova-nju, zelenica pa bo primerna tudi za organizacijo tekem višjega ranga,« je dejal župan Sebastian Toplak, ki je sodeloval tudi
pri prvem urejanju nogometnega igrišča pred natanko 25 leti. Glede kakovosti novega igrišča, ki bo pripravljeno v kratkem, pa je dejal: »Velikost je ustrezna, kar se pa zelenice tiče, bi lahko bila primerna tudi za prvo ligo, še posebej, če se spomnimo lanske jesenske podobe igrišča v Stožicah. Težavo glede izpolnjevanja kriterijev pa bi imeli z javno razsvetljavo.«
Ob tem je Toplak še dodal, da bodo skušali kandirati na razpisu gospodarskega ministrstva, ki zajema tudi šport, in sicer s projektom celostne ureditve športnega parka. To zajema nadzidavo in ureditev obstoječega objekta s fitnesom in nad-
Foto: Občina Podlehnik
Delovna akcija Članov športnega društva in sponzorjev
streškom za kegljišče, cilj občine pa je, da bi športni park v Dežnem služil vsem generacijam.
Pomagajo tudi člani športnega društva
Pri nastajanju novega oz. prenovljenega igrišča imajo pomembno vlogo tudi člani športnega društva. »Pomagamo po svojih najboljših močeh, tako s fizičnim delom, iskanjem sponzorjev - izvajalcev del, z zagotavljanjem okrepčila za prostovoljce. Želimo si, da bi bila nogometna zelenica čim prej pripravljena,« je dejal predsednik športnega društva Renato Cafuta. Športno društvo Podlehnik oblikujejo članska ekipa nogometašev, veteranov, mlajše sekcije, ki delujejo v sklopu nogometne šole Klopotec, ob teh športno društvo sestavljajo še kegljaška, košarkarska in rekreacijska sekcija. Športno igrišče v Dežnem ni namenjeno le članom Športnega društva Podlehnik, temveč tudi drugim uporabnikom za tekmovalno in rekreacijsko rabo.
Mojca Vtič
10 Štajerski
Kultura
petek • 29. marca 2024
Knjigarnica
MOJ DEDEK JE BIL
... Konec marca smo se zbudili v snežno jutro. Bilo je prelepo pa tudi nenavadno, saj smo nekaj dni pred tem z učiteljico šli v park gledat pomlad in gosto popisali zvezke z opažanji.
»Vidite, da so se popki odprli?«
In mi: »Jaaa!«
»Vidite novo travo? Kakšne barve je?« »Zelena!« smo zavpili. Ona pa ni bila zadovoljna: »Kakšna natanko?« »Rumena!« je nekdo rekel.
»Ni rumena, dobro poglejte: nežno zelena je, skoraj rumena. Napišite to. Zdaj pa poglejte sem...«
Skratka, živ dolgčas. In vsakokrat, ko sem se oddaljil, da bi kaj pobliže pogledal, je rekla: Toni, zberi se, sem pridi! Kako pa boš sicer odkrival, kakšna je pomlad?«
Učiteljici sem odgovoril, da pomlad že poznam in da je pri dedku lepša, ker je Feliks ves v cvetju. Zamerila mi je, in ko je mama prišla pome, jo je zasula s pritožbami, češ da nisem bil pozoren in da se ne bom naučil pisati kakor drugi. Ko sem se čez dva dneva zbudil in zagledal sneg, sem zato privoščljivo pomislil, da se je učiteljica glede pomladi uštela ...
Dragi bralci Knjigar-nice, pravkar ste prebrali izbrani odlomek s strani 79 v odlični noviteti založbe Mladinska knjiga italijanske avtorice Angele Nanetti (1942) z naslovom Dedek je bil češnjevo drevo. Knjiga je izšla v zbirki Pisanice in jo je ilustriral slovenski mojster Damijan Ste-pančič (1969). Namenjena je osnovnošolcem, a je odlična za družinsko branje in bo navdušila bralce vseh starosti. Kot naročena je v teh prazničnih aprilskih dneh, od velike noči, 2. april je svetovni dan knjig za otroke in 23. aprila praznujemo svetovni dan knjig in avtorskih pravic. Sama zgodba se odvije na 138 straneh in je razdeljena na naslovljena poglavja: Dedek Avgust, Babica Teodora, Zelenjavni vrt, Trn v srcu, Pust, Brezbarvna hiša, Fotografije, Češnjevo drevo. Na straneh 141,142 in 143 so kratko predstavljeni avtorji, torej pisateljica Angela Nanetti, prevajalka Veronika Simoniti in ilustrator Damijan Stepančič.
Tako glasi posvetilo na začetku knjige: Mojim krušnim starim staršem in starim staršem mojih otrok. Pripoved je prvoosebna, fantič obuja in opisuje svoje življenje pred vstopom v šolo in prva šolska leta, ko je najraje v družbi dedka in babica, ki živita na deželi. Pravi, da je imel pri štirih letih štiri stare starše. In najbolj se je razumel s podeželskima, nekoliko posebnima. Mestna dedek in babica, Lojze in Tonja, sta povsem drugačna, morda bi jima lahko rekli, da bolj malomeščana. Z ljubko otroško iskrenostjo fantič opisuje svojo radoživost z babico in dedkom na vasi, zoprnije z očetom in mamo, ki se rada prepirati, izkušnje z minljivostjo življenja ... Seveda so fantičeve izkušnje z dedkom v naravi, na vrtu, pod drevesi, z živalmi na kmetiji, neprecenljive. Tako je zgodba po svoje tudi ekološka in psihološko, osebnostno očiščevalna, spodbudna in poučna. Zato jo zelo priporočam vsem staršem, da ozavestijo pomen naravnega telesnega in duševnega razvoja otrok. Seveda je pripoved tudi tolažilna, saj govori tudi o premagovanju ovir, sprejemanju smrti in drugačnosti.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Razstava ob svetovnem dnevu downovega sindroma
Zmorejo veliko več, kot so jim pripisovali
Večletno dobro sodelovanje in prijateljstvo sta Zavod Dornava in ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj obogatila z razstavo ob svetovnem dnevu downovega sindroma, ki sojo odprli 21. marca na hodniku šole. Razstava je tudi plod sodelovanja in združenih moči učiteljic in učencev Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marjana Borštnarja Dornava ter učencev in učiteljev ZGŠ, ki v zavod vsako leto prinašajo veselje z glasbo.
Razstava je povezanost umov, src in rok učencev obeh šol. „Letos šolski hodnik namesto pisank v tem velikonočnem času krasijo pisane nogavičke. „V ZGŠ nas še posebej veseli, da so za razstavo lahko nogavičke barvali tudi naši učenci, kar jim je bilo zelo všeč," je povedala ravnateljica Lija Frajn-kovič. 21. marec je pomemben dan za to, da se spomnimo in da ne pozabimo, predvsem pa, da preprečimo. Downov sindrom je le ena izmed različic posebnih potreb pri otrocih, mladostnikih in odraslih osebah, ki so seveda enakopravni član sodobne družbe. „Zelo pomemben je pravilen pristop, prav vsako živo bitje je ob ustrezni podpori možno vključiti v družbo. Če izhajam samo iz naše šole, lahko s ponosom povem, da smo v zadnjih letih izšolali majhno število otrok z downovim sindromom. Predvsem tisti, ki so prišli k nam v predšolskem obdobju, lahko kasneje nadaljujejo šolanje v rednem programu. To je naš cilj, z vzporedno inkluzijo, ki nam jo omogočajo tudi prijatelji iz ZGŠ. Še ne tako dolgo nazaj je veljal stereotip za osebe z downovim sindromom, da so popolnoma odvisni od tuje pomoči, da imajo kratko življenjsko dobo, da se niso sposobni učiti, a dejstva in rezultati dela kažejo drugače. Sposobni so se učiti in
Foto: Črtomir Goznik
Razstava na hodniku ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj simbolizira dodatni (tretji) kromosom na 21. kromosomskem paru. Različni nogavici sta simbol dneva downovega sindroma.
naučiti. Glede na rezultate vključevanja v družbo lahko rečemo, da nam je uspelo preseči stereotipe," je ob dnevu downovega sindroma in na odprtju razstave poudarila Rosanda Sitar, vodja šolskega programa v Zavodu Dornava.
Razstava ob svetovnem dnevu downovega sindroma je pisan svet različnih barv, močnih, nežnih, neobičajnih, tako kot vsak dan stopamo v pisan svet drugačnosti, lastnosti, vedenj, odnosov, zmožnosti. „S pisanimi nogavicami, ki so razpoznavni znak downovega
sindroma, smo simbolično prikazali 23 parov kromosomov in v 21. paru trisomijo, to je dodatna kopija kromosoma, kar je značilno za osebe z downovim sindromom. Tako kot smo vsi mi med seboj drugačni, tako so drugačne tudi nogavice, ki smo jih postavili na ogled. Pod izdelke namerno nismo pisali imen avtorjev, da je bolj zanimivo poiskati svojega. Mladi ustvarjalci so se posluževali različnih likovnih tehnik, s katerimi so porisali in poslikali edinstvene nogavice iz papirja," pa je razstavo
pisanih nogavic predstavila Sara Ferčič, prof. likovne umetnosti in magistrica pomoči z umetnostjo v Zavodu Dornava, ki jo je tudi postavila.
Na odprtju razstave so zaigrali mladi glasbeniki, učenci ZGŠ: Jana Strmšek (flavta), Mihalj Stojkovic (trobenta) in Sven Strmšek (harmonika), s pesmijo Zvezdane Majhen Jaz sem jaz pa se je predstavila Anja Pintarič iz Zavoda Dornava. Program odprtja razstave je vodila pedagoginja Polona Berlak.
MG
Ptuj • 13. Gala koncert ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla
Večer glasbene odličnosti in navdiha
Na prvi pomladni dan so se že na 13. Gala koncertu predstavili uspešni mladi glasbeniki, ki svoje glasbeno in pevsko znanje bogatijo v ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Občinstvo je bilo navdušeno, kako kakovostno so zaigrali in zapeli, da bi jim zaploskali tudi na veliko večjih odrih, kot je refektorij minoritskega samostana. Svojo odličnost potrjujejo tudi na glasbenih tekmovanjih doma in na tujem.
Pozna se odlično mentorsko delo učiteljev oz. kolektiva, ki ima pri tem polno podporo staršev mladih glasbenikov, ki se z največjo zavzetostjo lotevajo svojega glasbenega izobraževanja na izbranih instrumentih. Tudi predstavili so se sami v krajših filmčkih, povedali več o tem, kaj jih navdušuje v skladbi, ki so jo izbrali za svoj nastop, ob tem pa razkrili tudi svoje rojstnodnevne želje.
Direktor ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj p. Milan Kos je povedal, da je večer gala koncerta prežet s tremi vrednotami: veseljem, ljubeznijo do glasbe, ki je napolnila srca vseh, in s spoštovanjem do vseh učencev, ki so se predstavili na tem večeru, do njihovega truda in znanja, ki ga imajo in ga delijo. Navdušena je bila tudi ptujska županja Nuška Gajšek, ki se redno udeležuje dogodkov v ZGŠ. „Takšno čarobnost, resnično pristnost, ki jo daje ta institucija našim otrokom, našim učencem, je nemogoče ponarediti. Ponosna in hvaležna sem, da imamo takšno institucijo na Ptuju, ki mladim daje priložnost, da razvijajo svoje potenciale, sposobnosti in nadarje-
nost. Delajte tako še naprej. Tudi težki dnevi s takšnimi koncerti postanejo lažji, pobožajo dušo. Redno spremljam delo, uspehe vaših učencev, nanje sem izjemno ponosna," je poudarila.
Ravnateljica Lija Frajnkovič se je zahvalila vsem nastopajočim, mentorjem in ter staršem. „Vese-la sem, da skupaj prepoznavamo odličnost, ki se dogaja pri nas in katere namen je, da vsi skupaj slu-
žimo stvarstvu z resnično vrhunsko glasbo. Sreča je, kadar se delo dobro opravi in kadar imaš nekoga rad, kot je to v eni od svojih pesmi zapisal Tone Pavček," je izpostavila. Prostovoljne prispevke od letošnjega koncerta bodo namenili odplačilu nove harfe.
Nastopili so: Otroški pevski zbor ZGŠ Ptuj, Meta Roškar (harfa), Katarina Šimenko (citre), Matic Bezjak (kitara), Bor Janžekovič
(klavir), Miha Kaučič (harmonika), Oskar Mally (trobenta), Ajda Meg-lič (citre), Čarna Kuhar, Gea Palir in Julija Veleski Kores (harfa), Marija Dvoršak (klavir), Jana Strmšek (flavta), Maruša Šeruga (viola), Klemen Tikvič (pozavna), Alexander Kaaouna (klavir), Nika Viher (orgle), Iza Feguš (violončelo), Martin Kelc (rog) in Aurelija Šeruga (violina).
MG
*-----^K
Skupna fotografija letošnjih udeležencev gala koncerta
Foto: Črtomir Goznik
torek • 26. marca 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj, Podravje • Več zapuščenih živali po koncu koronskega obdobja
Zavetišča polnijo tudi neuspešni preprodajalci živali
Društvo proti mučenju živali Ptuj nima več pravice do ukrepa posvojitve najdenega psa, ki ni označen. Vsak tak pes mora iti v zavetišče. Če občina nima podpisane pogodbe z zavetiščem, psa ne sprejmejo. „V teh primerih raziskujemo naprej. Če imamo srečo, se dokopljemo do izvora psa, ga registriramo in oddamo novemu lastniku. Zavetišča pa so polna zato, ker nekateri posamezniki uvažajo iz drugih držav tudi cela legla, kijih ne morejo prodati in jih nato predajo zavetišču kot najdenčke,« opozarja predsednica društva Kristina Pšajd.
Nekateri psi so sicer označeni s posebnimi komercialnimi čipi, ki jih koristijo zgolj za to, da psa spravijo preko meje. Kdo sploh izdeluje tovrstne čipe, ne raziskuje nihče. V teh primerih gre po mnenju Pšaj-dove za različne prekupčevalce.
»V letu 2023 se je zelo poznalo povečanje zapuščenih živali tudi zato, ker so ljudje v času korone vsa zavetišča izpraznili, sedaj pa živali mečejo na cesto, ker so ugotovili, da jih ne zmorejo vzdrževati, da nimajo več časa zanje ali pa so se jih preprosto naveličali. V tem času pa je tudi tako, da ne sme biti na ulici ali travniku več nobena muca, ker je že panika, da jo je treba odpeljati. Druga skrajnost je ta, ko muca prinese miško na prag, ljudje že kličejo, da je treba mačko odpeljati, ker bodo dobili mišjo mrzlico. Žal. Vsi imajo pametne telefone, da bi se o tem poučili, pa nimajo časa. Prepričana sem, da smo v Društvu proti mučenju živali Ptuj za zapuščene živali lani naredili vse korektno in v njihovo dobrobit," je na nedavnem občnem zboru posebej poudarila predsednica Kristina Pšajd.
Večina psov vrnjenih lastnikom
Lani je bilo v društveni obravnavi 48 psov, kar je manj kot v prejšnjih letih. Večina je bila vrnje-
Foto: Črtomir Goznik
Člani Društva proti mučenju živali Ptuj so se zbrali na 22. občnem zboru.
na lastnikom, osem so jih odpeljali v zavetišče. Posebno poglavje predstavljajo psi iz sosednje Hrvaške, ki se vse pogosteje zaradi različnih razlogov znajdejo v našem okolju. Na Ptuju se je znašel celo psiček iz Zagreba. Njegov lastnik se je čudil, kako je to mogoče, saj sam še ni bil nikoli na Ptuju. Po vsej verjetnosti so mu ga ukradli, saj je čistokrvni lovski pes.
Če je bilo lani manj najdenih psov, pa je bila povsem drugačna situacija pri mucah. V obravnavi društva jih je bilo kar 130, od tega jih je bilo samo osem lastniških, posvojenih jih je bilo 75, deset jih je končalo v zavetišču. Izstopajočih primerov je bilo zelo veliko.
Predsednica Kristina Pšajd se je zahvalila prav vsem, ki jo podpirajo pri njenem delu, prav tako vsem
članom, ki se trudijo za dobrobit živali. Ptujsko društvo proti mučenju živali dela zelo dobro, zato je v zavetišče v Murski Soboti, s katerim ima podpisano pogodbo MO Ptuj, odpeljanih zelo malo živali. Prav tako je edino v Sloveniji, ki problematiko zapuščenih živali rešuje skupaj z veterinarsko inšpekcijo.
Gradnja zavetišča je le potuha nevestnim lastnikom
Ptuj ne potrebuje zavetišča za živali, gradnja zavetišča je potuha nevestnim in neodgovornim lastnikom, so prepričani v Društvu, v katerem je aktivna tudi županja Nuška Gajšek.
MG
Vsi mačji mladički kužni ali polni zajedavcev
Pri najdenih mucah je stanje skrb vzbujajoče. Skoraj ni več mladička, ki ne bi bil okužen s kugo ali pa poln zajedavcev. Vsak drugi mladiček je bruhal zajedavce, gliste, večina jih je tudi poginila, ker so jim zajedavci uničili vitalne organe. Pomagalo ni nobeno zdravljenje. Tudi poškodb je pri muckih veliko, nekateri so ostali brez repkov, drugi brez tačk. Velik vpliv na razvoj virusov imajo vremenske razmere, vlaga in toplota.
Sterilizacije so najboljši ukrep, da se razmere izboljšajo. V letu 2023je bilo po društveni evidenci skupaj steriliziranih oz. kastriranih 160 muck in muckov. Z doplačilom iz društvenih sredstev je bilo steriliziranih 75 muck in muckov, s plačilom v celoti iz društvenih sredstev pa 25 muck in muckov. Sterilizacije in kastracije financirajo tudi občine, v celoti ali delno, saj tako poskušajo zmanjšati nezaželena legla.
Gorišnica • V Zamušanih in Mali vasi z večmetrskimi presmeci
Presmece velikane nesejo po vasi
Po presmecih velikanih sta znani dve vasi občine Gorišnica, in sicer Mala vas in Zamu-šani. Tudi letos tako v eni kot drugi vasi niso obsedeli križem rok, ampak so zavihali rokave in izdelali presmeca velikana.
V Zamušanih sta pobudnika akcije tamkajšnji Vaški odbor in Prostovoljno gasilsko društvo, izdelovanje pa je praviloma v moški domeni. Letos je presmec izdelovalo deset domačinov. Na dogodek je prišlo veliko vaščanov vseh generacij, ki so z velikim navdušenjem opazovali njihovo delo. Po besedah Bojana Vozliča, predsednika VO Zamušani, so letos z udeležbo zelo zadovoljni, predvsem pa so veseli, da pridejo tudi mladi. Njihova želja je, da bi se ta tradicija ohranila tudi v prihodnje.
Foto: Vaški odbor Zamušani
Mladi fantje iz Zamušanov na poti do cerkve v Gorišnici.
Na domačiji Jožefa Muhiča v Mali vasi, ki ga domačini poznajo pod imenom Gajski Joža, pa so letos
S M
Foto: Slavko Vogrinec
Možje iz Male vasi peljejo veliki presmec na vozičku po vasi.
izdelali kar dva presmeca velikana. Prvega, trimetrskega, so odnesli v Dom upokojencev Muretinci, in z njim razveselili tamkajšnje stanovalce. Drugi, natanko 8,8 metra dolg presmec, pa so na cvetno nedeljo peš odnesli v gorišniško cerkev k blagoslovu. Njegova dolžina, ki simbolizira starost domačega župnika Ivana Holobarja, je vsako leto za en decimeter daljša. Njihova želja je, da bi presmec v naslednjih letih dosegel dolžino desetih metrov. Po blagoslovu so presmec na lesenem vozičku odpeljali do vaške kapele v Mali vasi, kjer bo ostal vse do konca aprila, nato pa ga bodo sežgali skupaj z odvečnim lubjem majskega drevesa.
Estera Korošec
Ptuj, Podravje • Ob materinskem dnevu
Rotarijci obdarili mame
Rotary klub Ptuj je že peto leto zapored ob materinskem dnevu obdaril matere iz Spodnjega Podravja.
Gre za dobrodelno akcijo, v kateri je sodelovala družba Radio--Tednik Ptuj, ki je zbrana sredstva iz dobrodelne Salamijade v višini 578 evrov namenila Rotary klubu Ptuj. Dobrodelnemu projektu se je pridružil tudi Qcenter Ptuj, ki je do-niral darilne bone. Rotarijci smo 25. marca obiskali 12 družin, kjer smo materam samohranilkam in drugim ženskam iz socialno ogroženih družin donirali prehrambne pakete v vrednosti več kot 1.200 evrov. V projektu je sodeloval tudi Center za socialno delo Spodnje Podravje z izborom dvanajst ogroženih družin, ki so jih z darili obiskali rotarijci.
DS
SVEČA
Odpiralni čas: Pon-pet: 7.00 -19.00 Sobota: 8.00-13.00
SVEČA d.o.o.,
Pobrežje 6a, 2284 Videm pri Ptuju Tel: 02/764 05 11, Fax: 02/764 05 10 E-mail: info@sveca.si

'iwc® toa vúe
Foto: DS
Vesele in Blagoslovljene velikonočne praznike
12 Štajerski
Črna kronika
petek • 29. marca 2024
Ptuj, Gerečja vas • Vrhovno sodišče ugodilo pritožbi ptujskih tožilcev
Drevenšku ponovno kazen dosmrtnega zapora
Višja tožilka Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju Teja Kukovec Belšak je prva v samostojni Sloveniji, ki ji je uspelo dokazati težo kaznivih dejanj, daje sodišče obdolženemu naložilo kazen dosmrtnega zapora. Gre za tragični dogodek iz konca leta 2020 v Gerečji vasi, ko je Silvo Drevenšek na božični dan z nožem sodil svoji nekdanji partnerici in njenim staršem.
Tožilstvo je od začetka sojenja vztrajalo pri kazni dosmrtnega zapora. Senat, ki ga je vodil sodnik Marjan Strelec, je predlogu tožilstva sledil in kot prvi v Sloveniji 6. decembra 2021 izrekel kazen dosmrtnega zapora. Zaključek sojenja je pritegnil veliko medijske pozornosti, nekatere medijske hiše so izrek sodbe celo prenašale v živo na svojih spletnih straneh. Izrečeno dosmrtno kazen zapora so v javnosti označili kot zgodovinsko. Bila je dosojena prvič v 30 letih samostojne države.
Še vedno odprta možnost izrednega pravnega sredstva
Zaradi administrativne napake sodba na višjem sodišču ni prestala testa pravnomočnosti, zato so sojenje na ptujskem okrožnem sodišču ponovili. Senat, na čelu katerega je bila sodnica Katja Kolarič, je v ponovljenem sojenju kazen znižal na 30 let zapora. Sledila je pritožba na višje sodišče v Mariboru, ki je ptujski odločitvi o 30-letni zaporni kazni prikimalo. Toda zoper to sodbo se je pritožilo ptujsko tožilstvo - in uspelo. Senat Vrhovnega sodišča je o primeru odločal 28. februarja, v začetku tega tedna so odločitev sporočili javnosti. Silvu Dre-venšku so na Vrhovnem sodišču
naložili kazen dosmrtnega zapora. Sodba je pravnomočna, vendar lahko obsojeni še vedno poseže po izrednem pravnem sredstvu - zahtevi za varstvo zakonitosti.
Kaj je pretehtalo pri odločitvi Vrhovnega
I • v v
sodisca
Na Vrhovnem sodišču so navedli, da je senat v primeru Dreven-šek upošteval izjemno vztrajnost, odločnost, visoko motiviranost in brutalnost obtoženca pri izvršitvi
kaznivih dejanj. Upošteval je tudi njegovo neprimerno in neprilagojeno vedenje ter akutno zlorabo alkohola v obdobju pred izvršitvijo kaznivih dejanj, prav tako pa tudi dejstvo, da je obtoženec dejanja načrtoval in oškodovancem grozil, da ni pokazal obžalovanja in da je sposoben dejanje ponoviti. „Kot pomembno obteževalno okoliščino je senat Vrhovnega sodišča prav tako upošteval hudo trav-matiziranost družinskih članov, še zlasti obtoženčevega sina, ki je bil navzoč pri umoru starih staršev in
Silvo Drevenšek je za zapahi od 25. decembra 2020, ko je na zahrbten in brutalen način sodil nekdanji partnerici ter njenim staršem, slednje celo vpričo takrat štiriletnega otroka.
„Ocenjujem, da je izrečena kazenska sankcija primerna naravi in teži očitanih kaznivih dejanj ter okoliščinam, v katerih so bila ta storjena," je povedala višja državna tožilka Teja Kukovec Belšak.
Prva izrečena kazen dosmrtnega zapora v samostojni Sloveniji
Decembra 2021je sodnik okrožnega sodišča na Ptuju Marjan Strelec kot prvi v samostojni Sloveniji izrekel kazen dosmrtnega zapora. V ponovljenem sojenju je bila kazen sicer skrajšana na 30 let, a je sedaj Vrhovno sodišče sledilo pritožbi ptujske višje tožilke Teje Kukovec Belšak in ponovilo izrek kazni dosmrtnega zapora.
„Kaznovalnega predloga dosmrtne zaporne kazni se državno tožilstvo poslužuje redko in v izjemnih okoliščinah, ki delajo določena kazniva dejanja še posebno težka. Gre za zakonsko predvideno kazensko sankcijo, pri čemer je tožilec vezan na ustavo in zakon. V obrazložitvi predmetne sodbe so podana konkretna merila v zvezi z okoliščinami, ki razmejujejo kaznivo dejanje umora od kaznivega dejanja uboja, zaradi česar bo ta sodba gotovo prispevala k razvoju nadaljnje sodne prakse," so pojasnili na Vrhovnem državnem tožilstvu.
je zaradi obtoženčevih ravnanj ostal trajno prikrajšan za odraščanje z mamo. Prav tako je senat upošteval hude posledice za sina oškodovancev, ki je ostal brez obeh staršev in edine sestre.
Pri izreku enotne kazni se odražata narava in teža vseh kaznivih dejanj, upoštevana je tudi zahteva po ustreznem kazenskopravnem odzivu države na kršitve temeljnih človekovih pravic. Z odločitvijo za takšno kazen Vrhovno sodišče skrbi predvsem za varovanje temeljnih vrednot in načel pravnega reda, zlasti pravice do življenja, ki spada v sklop hierarhično najvišjih ustavnih pravic in bi jo morali spoštovati vsi posamezniki."
„Kazen primerna in skladna s predlogom tožilstva"
Višja državna tožilka Teja Kukovec Belšak, ki je v imenu tožilstva primer vodila vsa tri leta, je odločitev Vrhovnega sodišča pospremila z besedami: „Ocenjujem, da je izrečena kazen primerna in skladna s predlogom tožilstva. Izrecno poudarjam, da sem pri oblikovanju skrbno pretehtala vse olajševalne in oteževalne okoliščine, ki vplivajo na odmero kazni. Poudarila bi, da je zadeva takšne narave, da izrazito odstopa od do sedaj obravnavanih podobnih primerov. Ta odmik se kaže v zaporednosti izvrševanja treh najhujših kaznivih dejanj (umorov), storjenih v zelo hudih obtoževalnih okoliščinah, pri čemer ne gre spregledati prisotnosti obdolženčevega sina pri izvrševanju dveh kaznivih dejanj umora."
Mojca Zemljane
Podravje • Statistika požarov v naravi za zdaj nizka
Kurjenje zelenega odreza izjemoma dovoljeno
Ob spomladanskem čiščenju vrta in okolice nastanejo kupi zelenega odreza. Nekateri se za odvoz dogovorijo s komunalnimi podjetji, drugi maso zmeljejo, jo pospravijo v bio posode, spet tretji, ki se soočijo z večjim kupom zelenih odpadkov, pa se odločijo tudi za sežig. Takšno dejanje ni prepovedano, vendar pa je ključno, da so zeleni 'odpadki' nastali v okviru kmetijske dejavnosti in se bo ostanek, torej pepel, uporabil za kmetovanje.
Kurjenje naravnih nenevarnih materialov je problematika, ki jo pravno urejajo različni predpisi, posledično pa so si tudi različni
nadzorni organi. Odvisno je, ali gre za kurjenje, ki je posledica kmetijske dejavnosti (na kmetijskih zemljiščih), ali zgolj za kurjenje
odpadkov. Vsem primerom pa je skupno, da je treba najprej ugotoviti, ali so materiali, ki se kurijo, odpadek ali ne. Po veljavni uredbi
o odpadkih je odpadek vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže. Navedena uredba prepoveduje kurjenje vseh odpadkov na prostem, toda določa tudi, da odpadek niso naravni nenevarni materiali, ki nastajajo v kmetijstvu in se nadalje uporabljajo pri kmetovanju. To pomeni, da če materiali izpolnjujejo hkrati oba pogoja, torej da nastajajo v kmetijstvu in se tudi uporabljajo pri kmetovanju, niso odpadek in
zanje ne veljajo predpisi o ravnanju z odpadki in jih je torej dovoljeno zakuriti, so pojasnili na kmetijskem ministrstvu
S kurjenjem zelenega odreza v naravi so običajno povezane tudi gasilske intervencije. Letos obširnejših intervencij zaradi kurjenja oz. požarov v naravi na našem območju še ni bilo in vodja ptujske izpostave Dragomir Murko upa, da bo tako tudi ostalo. »Želim si, da bi
prebivalci izrabili predvsem možnosti, ki jih imajo glede brezplačnega odvoza zelenega odreza ali odvoza v okviru bioloških odpadkov. Tisti, ki bodo ostanke porabili v kmetijstvu, pa naj bodo pred nete-njem ognja pozorni na vremenske razmere, predvsem veter, ter naj kurijo res le odpadke, ki so nastali pri zelenem odrezu in ne drugih odpadkov z dvorišča in iz lop.«
Mojca Vtič
Foto: Črtomir Goznik
Če zakurjeni materiali niso odpadek, ker so namenjeni nadaljnji uporabi pri kmetovanju na kmetijskih zemljiščih, je takšno kurjenje dopustno.
Če je na Ruperta (27.) jasno nebo, bo malega srpana ravno tako.
Danes bo zmerno do pretežno oblačno. V hribovitih krajih zahodne Slovenije bo občasno rahlo deževalo. Jugozahodnik se bo čez dan ponovno okrepil. Najvišje dnevne temperature bodo od 15 do 21 °C. V soboto bo večinoma sončno, vetrovno in zelo toplo. V nedeljo se bo nadaljevalo delno jasno vreme, nekaj več oblačnosti bo na zahodu. Na severnem Primorskem bo možen rahel dež.
3-dnevna napoved za Podravje
Sobota 30.3.	Nedelja 31.3.	Ponedeljek 1.4.
O.		O ,Trrrr
delno oblačno	pretežno oblačno	dež
		
Hitrost vetra: 3 m/s	Hitrost vetra: 7.5 m/s	Hitrost vetra: 7.5 m/s
Smer vetra: južni	Smer vetra: južni	Smer vetra: jugozahodni
Foto: CG
Foto: MZ
Vir: ARSO
Jiud
Ptuj ima dve, Ormož enega državnega prvaka
Stran 14
Kegljanja
Drava po 18 letih do napredovanja v 2. ligo
Stran 14
Kikbofa
Taja Šibila v Italiji zmagala, na stopničkah še Elena Hudin
Stran 15
Plavanje
Zala odlično v Beogradu, izpolnila novo normo
Stran 15
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
tednik
iPoituiajtz naí na ludovnm íjildu!
RADIOPTUJ
fut ¿filetee www. ra d io-ptu j. sí
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Janez Pišek, NK Aluminij
»Težko se navajam na to, da sem
1	• 4	• V •	•	1 • •
med najstarejšimi v ekipi«
Po reprezentančnem premoru, v katerem je slovenski nogomet z zmago proti izjemno močni ekipi Portugalske dobil novo potrditev v širšem evropskem prostoru (remi z Malto v gosteh pa je bil pred tem dobrodošla streznitev), se vračamo na domačo sceno Prvoligaši bodo s tekmami 28 kroga začeli zadnjo četrtino sezo ne, v katero Celjani vstopajo z ve liko prednostjo 12 točk pred Olim pijo (ta ima tekmo manj, čaka jih še zaostali obračun z Mariborom). Prav varovanci trenerja Damirja Krznarja pa bodo naslednji tekmeci šumarjev.
Nogometaši Aluminija so se na zaključni dir - prvenstvo se zaključi 18. maja - pripravljali v miru. Popotnica porazov z Rogaško in Domžalami ni bila najboljša, a trener Robert Pevnik s svojim štabom in varovanci verjame v obstanek v 1. ligi, ki je glavni cilj. O tem in ponovni vrnitvi v slovensko 1. ligo je tokrat spre-
govoril Janez Pišek, ki bi lahko bil s svojimi izkušnjami v tem delu sezone pomemben člen zasedbe iz Kidričevega.
„Te mini priprave smo dobro izkoristili, trdo delali in se dobro pripravljeni podajamo v zaključek sezone, ki je za nas izjemno pomemben. Popotnica dveh porazov ni bila najboljša, a smo vse misli in fokus usmerili v prihodnost, tako da bomo v zaključku zbrali čim več točk in si zagotovili obstanek," je v uvodu dejal 25-letni vezist.
Spodnji del lestvice je zgoščen kot že dolgo ne, ekipe med 6. in 10. mestom loči le sedem točk. „Te minimalne razlike kažejo na to, da so ekipe precej izenačene, praktično lahko vsak vsakega premaga. Nedvomno bo napeto do konca, kar je zanimivo tudi za gledalce," je dejal Pišek.
Naslednji tekmec Aluminija bo Celje, tvoj nekdanji klub, v katerem si preživel več kot 10 let.
Šah
Silva Razlag četrta častna članica ŠZS
Ptujčanka Silva Razlag je pred dnevi prejela prestižno priznanje, postala je častna članica Šahovske zveze Slovenije (ŠZS). Priznanje častnega člana ŠZS se podeljuje za dolgoletno delo in izjemne dosežke na področju šaha na nacionalni oz.
mednarodni ravni. Do sedaj je to visoko priznanje prejela le trojica: Milan Kneževič, Boris Kutin in Bruno Parma.
V obrazložitvi so predlagatelji izpostavili, da je šahovska pot Silve Razlag polna izjemnih dosežkov,
1. SNL, 28. krog: Celje -Aluminij (v soboto ob 17.30 na Areni Z'dežele)
Medsebojne tekme v sezoni:
1. krog: Aluminij - Celje 2:2 (1:0); S. Jovanovič, Katuša; Matko, Bobičanec;
10. krog: Celje - Aluminij 1:3 (1:0); Kvesič; Jagič, Baskera, S. Jovanovič;
19. krog: Aluminij - Celje 1:3 (0:2); Martič; Bajde, Vukliševič, Zabukovnik.
Prestižno priznanje je Silvi Razlag podelil predsednik ŠZS Dušan Mes.
J. Pišek: „V nogometu gredo stvari hitro naprej, treba se je soočiti z novimi izzivi in tudi pri meni je tako. Jasno je, da nas čaka težak dvoboj, saj ima ekipa Celja v svojih vrstah veliko kakovostnih igralcev, kar konec koncev dokazuje tudi tabela, na kateri so prepričljivo prvi. Na drugi
tako na tekmovalni kot tudi na organizacijski in promocijski ravni.
V svoji bogati šahovski karieri je Silva Razlag dosegla mnoge uspehe, med drugim tudi 3. mesto na drugem ženskem prvenstvu takratne republike Slovenije v dopisnem šahu leta 79. V simultankah se je pomerila tudi z velikani šaha, kot so bili svetovni prvak Anatolij Karpov in jugoslovanski velemojster Svetozar Gligorič.
Po zaključku aktivne tekmovalne kariere se je Silva Razlag posvetila organizacijskemu in funkcionarske-mu delu v šahu. Svoje izjemne organizacijske sposobnosti je dokazala kot predsednica in članica različnih odborov.
Silva je igrala pomembno vlogo na nacionalni ravni, kjer je tri mandate služila kot članica nadzornega odbora Šahovske zveze Slovenije in en mandat kot njegova predsednica. Bila je članica več komisij v športnih inštitucijah na ravni države. Njena prizadevanja so močno pripomogla k promociji šaha, zlasti med ženskami, ter k njegovi večji prepoznavnosti in ugledu v slovenskem športnem prostoru.
Za svoje neprecenljivo delo je prejela mnoga priznanja, med njimi Bloudkovo plaketo, najvišje državno priznanje na področju športa, in priznanje za življenjsko delo na področju športa v mestni občini Ptuj.
Njena predanost pa ni omejena le na šah. Aktivna tudi pri dolgoletnem humanitarnem delovanju in prispevku k športu invalidov ter njeni dolgoletni vlogi dopisnice in zunanje sodelavke v medijih.
Silvina energičnost, zagnanost in predanost so navdih za vse, tako kot njen neprecenljivi prispevek k šahovski skupnosti in slovenskemu športu nasploh. M
strani pa se zavedamo, da je vsaka ekipa premagljiva, zato bomo v tekmo nedvomno vstopili pogumno in z mislijo na pozitiven izid. Izostanka Matica in Bilyija (posojena igralca Celja proti svoji matični ekipi ne bosta nastopila, op. a.) nas pri tem ne smeta zmesti, vrzel bodo morali zapolniti ostali fantje, ki čakajo na priložnost. Vsak posameznik, ki bo stopil na igrišče, bo moral iz sebe iztisniti maksimum - to je edini recept za uspeh."
»Rezultati so glavno merilo uspešnosti«
V Kidričevo si prišel na začetku leta, pred začetkom priprav na spomladanski del sezone. Kako sedaj gledaš na to okolje?
J. Pišek: „Že na začetku sem videl, da ima ta ekipa kakovost, sedaj sem se o tem dodatno prepričal. Je pa v športu tako, da so rezultati glavno merilo uspešnosti. Imamo mlado in ambiciozno zasedbo, dobre pogoje, zato bomo naredili vse, da smo uspešni tudi v rezultatskem smislu. Tudi sam sem potreboval nekaj časa za ponovno prilagoditev na slovensko sceno, da sem ujel tekmovalni ritem in da sem sedaj na stopnji, ko
Foto: Črtomir Goznik
Janez Pišek (Aluminij, rdeči dres) je pred prihodom v Kidričevo branil barve Celja (2010-2019), Domžal (2019-2022) in Borca iz Banja Luke (2023).
lahko pomagam ekipi. Zelo mi je zanimivo, da sem pri svojih 25 letih med najstarejšimi v ekipi, na to se kar težko privadim (smeh). Zaradi
tega ne čutim pritiska, trudim se po najboljših močeh pomagati soigralcem."
Jože Mohorič
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Nov spektakel na Hardeku - prihaja Trimo
Pred rokometaši Jeruzalema je nov rokometni spektakel. V soboto, 30. marca, ob 18.30 na Hardek prihaja Trimo. Ekipa iz Trebnjega je vodilno moštvo Lige NLB in poleg velenjskega Gorenja še edini preostali kandidat za naslov državnega prvaka (Celjani so praktično že odpisani iz boja za prvaka). Trimo je letos tudi domačin pokalnega Final 4, kar jim daje možnost za osvojitev kar dveh velikih lovorik.
Do konca sezone je preostalo le še šest krogov, zato ni več časa za spodrsljaje. To vedo tudi v Ormožu in Treb-
njem, kjer se prvi borijo za 4. mesto in Evropo, drugi pa za prvi naslov državnega prvaka. Že ti dejstvi jasno povesta, kakšna tekma nas čaka v Prlekiji na velikonočno soboto.
„Zavedamo se, da bomo letos spet igrali eno ključnih vlog v boju za prvaka. Do konca sezone igramo še z vsemi tremi najboljšimi ekipami lige: s Trimom in Celjem na Hardeku, z Gorenjem pa v Rdeči dvorani. Trimo v Ormož prihaja v vlogi rahlega favorita, a kot je splošno znano, se mora vsaka ekipa za zmago na Hardeku močno potruditi. Vsa rokometna
pozornost bo v soboto usmerjena v Ormož - za takšne tekme se živi in trenira. Tekme se veselimo in razmišljamo pozitivno," je pred tekmo povedal Teo Šulek, poleg Sebastjana Vinceka in Anžeta Blagotinška eden ključnih obrambnih igralcev pri Jeruzalemu.
Pravi magnet za publiko je poleg kakovosti trebanjskega moštva tudi trener Trima Uroš Zorman, tudi selektor slovenske reprezentance, ki se je pred dnevi še četrtič v zgodovini uvrstila na olimpijske igre.
Uroš Krstič
Fotozapis • Kristjan Čeh
Foto: Črtomir Goznik
V četrtek je bil v ptujski Mestni hiši sprejem za Kristjana Čeha. Najboljši športnik MO Ptuj in najboljši slovenski atlet je ob tem podpisal pogodbo o sodelovanju z Atletsko zvezo Slovenije za leto 2024. »Veselim se letošnjih velikih tekmovanj, da bom lahko na njih pokazal, kaj znam. Na evropskem prvenstvu v Rimu in na olimpijskih igrah v Parizu si želim preseči 70-metrsko znamko in se boriti za najvišja mesta,« je ob tem dejal Čeh.
Foto: SZS
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 29. marca 2024
Judo • Državno prvenstvo članov in mlajših kadetov
Ptuj ima dve, Ormož pa enega državnega prvaka
V soboto je v Lendavi v organizaciji domačega kluba potekalo državno prvenstvo za člane in mlajše kadete (U-16). Med člani je tekmovalo 98 tekmovalcev in tekmovalk iz 23 klubov, med mlajšimi kadeti pa 163 tekmovalcev iz 35 klubov.
JK Drava Ptuj
V članski konkurenci sta nastopala Jaša Dajčman v kategoriji do 66 kg in Andi Karameta do 90 kg. Oba sta se prebila v finalni del, v boj za medalje, kjer sta tokrat naletela na razpoložene tekmece in sta na koncu osvojila nehvaležni 5. mesti. Dajčmana je v odločilnem dvoboju za bron premagal Nik Pavlič iz Slovenj Gradca, Ka-
rameta pa Žiga Brod iz ljubljanskega Bežigrada.
Več uspeha so imeli predstavniki JK Drava Ptuj v konkurenci U-16, kjer sta naslov državnih prvakinj osvojili njihovi kadetinji Maruša Frank in Aneja Vidovič. Prva je pometla z vso konkurenco v kategoriji do 63 kg (11 tekmovalk), pri čemer je na poti do finala premagala Nijo Mirkovič iz Bežigrada in Zojo Čujež iz Velenja, v finalu pa je gladko odpravila še Ana-marijo Zajc iz Olimpije. Aneja je bila prav tako suverena v kategoriji do 57 kg (9 tekmovalk). Na poti do finala je premagala Evelin Špunt iz Polyte-ama in Ano Žvanut iz Gorice, v finalu pa je gladko odpravila še Mašo Sve-tek iz ljubljanskega Golovca.
JK Ormož
Ormoški kolektiv je v U-16 odlično zastopal Tjan Koter. Kadet JK Or-
„Cige-cage, cige-cage, hej, hej, hej, cige-cage, cige-cage, hej, hej, hej, Drava gre naprej," je donelo iz grl igralcev in navijačev po zadnjem lučaju Robija Goloba v soboto zvečer na kegljišču v Deta centru, potem ko je ekipa Drave v zadnji, odločilni tekmi za napredovanje v 2. ligo na krilih Robija Goloba dosegla odločilno zmago proti neugodni ekipi iz Hrastnika. Robi Golob je celotno sezono - verjetno edini v ekipi - verjel v napredovanje, pri čemer je še posebej v zadnjih dveh odločilnih tekmah k temu tudi največ prispeval. Samo eno tekmo v celotni sezoni je izpustil, v ostalih 15 pa je kar 13-krat zmagal in povprečno podrl 548 kegljev, kar ga uvršča na 4. mesto med vsemi igralci 3. lige - vzhod.
Drava - Hrastnik 2 6:2 (3033:2995)
DRAVA: Marko Godec 499, Janez Krajnc 491, Boris Premzl 499, Uroš Krušič 462, Robi Golob 554, Mitja Kramberger525.
Dravaši so tekmo začeli v krču, saj so se zavedali, da za napredovanje šteje le zmaga. Očitno je bil pritisk nujne zmage zelo prisoten, saj so se noge tresle, roke pa niso ubogale kot običajno. V igri na čiščenje je bilo pri prvih štirih igralcih Drave pre-
3. SKL-vzhod (m)
n $
RHO suzi
Iz JK Gorišnica sta medalji na državnem prvenstvu osvojila Jaka Purgaj in Luka Maroh.
Maruša Frank (JK Draua Ptuj) je zmagala u kategoriji do 63 kg.
mož je v kategoriji do 73 kg (14 tek-	zato pa je bil uspešnejši Jaka Pur-
movalcev) po vrsti nanizal štiri zma-	gaj. V kategoriji nad 81 kg (9 tekmo-
ge in se veselil prestižnega naslova	valcev) je za uvrstitev v polfinale
državnega prvaka v eni od najbolje	premagal predstavnika Kopra, tam
Aneja Vidovič (JK Drava Ptuj) je bila najboljša med kadetinjami do 57 kg.
Kegljanje • 3. SKL - vzhod (m)
Drava po 18 letih do napredovanja v 2. ligo
več zgrešenih metov. V prvih dveh dvobojih je Janez Krajnc nasprotnika srečno premagal z 2,5 proti 1,5, čeprav je podrl kar 15 kegljev manj. Marko Godec je z najboljšim igralcem gostov Markom Plazarjem igral 2:2, podrl pa 18 kegljev manj.
V drugem bloku dvobojev je točko ob skromni igri osvojil tudi Boris Premzl, medtem ko Urošu Krušiču, ki je bil na prejšnji tekmi v Radljah ob Robiju Golobu mož odločitve, tokrat nič ni uspevalo. Ob rezultatu 2:2 so imeli gostje na dveh tretjinah tekme na svojem kontu že 80 kegljev prednosti in tekma se je že zdela izgubljena. Tudi v primeru, če bi oba zadnja igralca Drave zmagala, bo to dovolj samo za neodločen rezultat, to pa je premalo za prvo mesto in napredovanje. Tako je razmišljala večina, ne pa Robi Golob, ki je v odločen protinapad tokrat popeljal tudi Mitjo
zasedenih kategorij.
JK Gorišnica
Gorišničani so imeli v članski kategoriji enega predstavnika, to je bil Luka Maroh. V kategoriji nad 100 kg (6 tekmovalcev) je najprej v svoji skupini ugnal oba tekmeca, Reneja Hercoga (Pohorski odred Maribor) in Patrika Vojska (Ljutomer). V finalnem delu je nato klonil proti Blažu Vrankarju (Šiška), ki je kasneje slavil tudi v finalu. Maroh je tako osvojil bronasto medaljo.
V kategoriji mlajših kadetov sta JK Gorišnica zastopala Jaka Purgaj in Teo Kokot. Slednji je svoja dvoboja v kategoriji do 73 kg izgubil,
Krambergerja, podobno kot v Radljah Uroša Krušiča.
Hitro je bilo vidno, da sta boljša od tekmecev, ali bo to dovolj za zmago, pa je bilo še odprto vprašanje. Razlika v kegljih se je začela postopoma manjšati, po prvih 30 lučajih za 16, po drugih 30 lučajih za naslednjih 56, po 90 lučajih je imela Drava že en kegelj prednosti! Ob huronskem navijanju sta ptujska kegljača v zadnjih 30 lučajih povsem nadigrala gostujoča igralca, ki nista zmogla pravega odpora. Skupaj sta Ptujčana podrla kar 118 kegljev več od tekmecev, vsak P059.
Veselje po tekmi je bilo veliko, saj je uvrstitev v višji rang tekmovanja še ena nagrada ob 40-letnici kluba (ob pokalni tekmi z državnimi prvaki - Triglavom iz Kranja, op. a.), ki se po 18 letih vrača v drugo ligo. Takrat so imeli pri napredovanju pomoč mladih posojenih igralcev iz mariborskega Konstruktorja, tokratno zmago pa so dosegli domači igralci, zato je ta zmaga še toliko pomembnejša. Poleg že omenjenih igralcev je letos za Dravo veliko igral še Bojan Krušič, Elvis Slaček je igral na dveh tekmah, Janez Čuš pa na eni.
David Breznik
pa izgubil proti Adrianu Kondicu
(Velenje). To ga je uvrstilo v repa-saž, kjer je v dvoboju za bron ugnal Vita Krebsa (Impol).
TVD Partizan
V Lendavi so se odlično odrezali tudi prleški tekmovalci. Narsej Lac-kovič (TVD Partizan Ljutomer) je v
kategoriji do 100 kg osvojil naslov državnega prvaka, podprvakinja pa je postala Maša Slavinec (JK Križevci pri Ljutomeru). V kategoriji do 57 kg je Urška Rižnar (TVD Partizan Ljutomer) osvojila 3. mesto.
DB, JM, NŠ
Boks • Posamično državno prvenstvo
Osem naslovov za ptujske boksarje
Športna dvorana Duplek je od petka do nedelje gostila državno prvenstvo v boksu. Na njem se je v vseh starostnih kategorijah za naslove državnih prvakov potegovalo okrog 150 tekmovalcev.
BK Ring Ptuj
Boks klub Ring Ptuj se je letos predstavil z rekordnim številom udeležencev, in sicer je trener Ivan Pučko ponudil priložnost 17 svojim varovancem. Ti niso razočarali, saj je ptujski klub po uspešnosti zasedel 4. mesto med 30 klubi, ki so se udeležili tekmovanja. Najuspešnejši so bili predstavniki BK Intercom Celje, ki so skupno zbrali 23 medalj, od tega šest zlatih.
Ptujčani so jih v Dupleku zbrali 16, med njimi se jih je šest veselilo naslova državnega prvaka. Vrhunske rezultate so po odličnih borbah dosegli Ajda Kopše, Florijan Brojaj in Shpetim Cara-ku. Slednji je pri svojih 18 letih in debitantskem članskem nastopu nizal zmago za zmago, v finalu pa ga je komaj ustavili veteran slovenskega boksa Edin Sejdino-vič. Ajda je z vrhunsko boksarsko predstavo suvereno premagala tekmico iz Celja. Florijan se je po dveh težkih zmagah zasluženo veselil svojega prvega naslova
Dobitniki medalj iz BK Ring Ptuj:
-	zlate medalje: Ajda Kopše, Florijan Brojaj, Tine Jakomini, Žan Jaušo-vec, Ela Tisa Berden, Valentino Pavlič;
-	srebrne medalje: Shpetim Caraku, Tilen Gavez, Timi Ciglarič, Maks Arnuš, Rudi Arnuš, Taio Krajnc;
-	bronaste medalje: Maj Krajnc, Jaka Sagadin, Urh Černivšek, Primož Prigl.
Dobitniki medalj iz BK Dejan Zavec Boxing:
-	bronasti medalji: Miha Hriberšek, Domen Petrovič.
Dobitniki medalj iz BK Ptuj:
-	zlati medalji: Andreja Hudin, Neli Cafuta;
-	srebrna medalja: Enej Anžel.
državnega prvaka.
Tine Jakomini je dosegel svoj drugi zaporedni naslov in si s tem zagotovil vozovnico za prihajajoče evropsko prvenstvo, ki bo aprila na Hrvaškem. Vsi ostali mladi boksarji (nekateri med njimi so dobili prvo priložnost nastopiti na DP, op. a.) so se odlično izkazali in upravičili zaupanje trenerja.
Bronasti medalji za Hribovška in Petroviča
Z zavzetimi treningi sta se na državno prvenstvo v zadnjem obdobju pripravljala Miha Hribovšek in Domen Petrovič iz BK Dejan Zavec Boxing. Oba sta v Dupleku tekmovala med člani v kategoriji do 86 kg. Varovanca trenerja Dejana Zavca sta v polfinalnih dvobojih pokazala povsem različni predstavi. Hribov-
šek je bil blizu zmagi v dvoboju s Florijanom Begajem. Šlo je za sila izenačen dvoboj, v katerem so odločale zares malenkosti in tokrat so sodniki zmago dosodili Begaju. Petrovič se je pomeril z Lukom Ra-šičem. Bil je v podrejenem položaju in je prevečkrat spustil glavo, tako da se je dvoboj predčasno končal v 2. rundi.
BK Ptuj
Boks klub Ptuj je pod vodstvom trenerja Leona Lovreca na državno prvenstvo poslal tri svoje predstavnike. Do zlatih medalj sta brez borb prišli Andreja Hudin in Neli Cafuta, medtem ko je Enej Anžel osvojil srebrno medaljo. V finalu je izgubil proti izkušenejšemu Enver-ju Omeroviču.
David Breznik
Končni vrstni red:
1.	DRAVA PTUJ
2.	PERGOLA HIŠE 2
3.	LENDAVA
4.	HRASTNIK 2
5.	KRILATO KOLO
6.	MIKLAVŽ
7.	PREPOLJE
8.	LOKOMOTIVA 2
16	11 0
16	10 1
16	9 0
16	7
16	7
16	7
16	7
16	5
LAŠKO 16 5
1 10 1 10
77:50	22
79:49	21
69:59	18
61:67	16
58:70	16
61:66	15
61:66	14
56:71	11
52:76	11
Foto: arhiv Kegljaškega kluba Drava
Ekipa Kegljaškega kluba Drava je osvojila 1. mesto v vzhodni sku pini 3. lige.
Foto: arhiv kluba
Foto: arhiv kluba
Ajda Kopše (BK Ring, desno)
Florijan Brojaj (BK Ring, desno)
Foto: JZS
Foto: JZS
petek • 29. marca 2024
Šport, šport mladih
Štajerski TEDNIK 15
Kikboks • Tekma za svetovni pokal Jesolo Lido (Italija)
Taja Šibila zmagala v Italiji, na stopničkah še Elena Hudin
V	Jesolo Lidu v Italiji je konec tedna potekala prva letošnja tekma za svetovni pokal WAKO. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 2.400 tekmovalcev iz 43 držav, med njimi tudi razširjena reprezentanca Slovenije. Njeni člani so imeli več kot 140 startov v različnih kategorijah ter disciplinah. Reprezentanco je vodil predsednik slovenske kikboks zveze Vladimir Sitar.
V	bližini Benetk so tokrat iz Kluba borilnih veščin Ptuj nastopali Taja Šibila in Larisa Vidovič. Obe sta nastopali v disciplinah point fighting in light kontakt.
Dosegli sta odlične rezultate, še posebej se je izkazala Taja, ki je osvojila 1. mesto v light kontaktu med starejšimi kadetinjami nad 65 kg in postala zmagovalka prvega le-
tošnjega turnirja za Svetovni pokal. Taja je osvojila še 3. mesto v point fightingu. Na blazinah je premagala Ilko Julij iz Slovaške, Nikol Kolevo iz Bolgarije in Aylo Mert iz Nemčije.
Larisa je nastopala med starejšimi kadetinjami do 65 kg in prikazala velik napredek v borbah. V point figh-tingu je osvojila 5., v light kontaktu pa 9. mesto. V boju za medaljo je v point fightingu izgubila proti Pii Emi-lii Malm iz Norveške.
V Italiji so sodili tudi mednarodni sodniki iz Ptuja Aleš Skledar, Mateja Erlač, Matej Šibila in Milan Breg. Vsi so zelo dobro opravili svoje delo.
KBV Ormož
Tekme svetovnega pokala v Italiji sta se v sestavi slovenske repre-
zentance udeležili tudi Elena in Ana Hudin, članici Kluba borilnih veščin Ormož.
Ob številnih dobrih uvrstitvah se je Eleni uspelo prebiti tudi na zmagovalni oder, med mladinkami do 50 kg je osvojila 3. mesto.
Rezultati, v disciplini Point Fighting:
9.-16. mesto: Elena Hudin (mladinke do 50 kg).
V disciplini Light Contact:
3. mesto: Elena Hudin (mladinke do 50 kg);
5.-8. mesto: Elena Hudin (mladinke do 55 kg);
9.-16. mesto: Ana Hudin (mladinke do 55 kg);
5.-8. mesto: Ana Hudin (mladinke do 60 kg).
Franc Slodnjak, Ne/c Korotoj
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Perutninarji v Italiji pokazali dobro pripravljenost
Minuli konec tedna je v kraju Vaz-zoli v Italiji potekala prestižna kolesarska dirka mlajših mladincev - 40. Trofeo Pizzato. Na njej je nastopala tudi peterica kolesarjev KK Perutnina Ptuj - Nik Vidovič, Nik Muršec, Luka Lupša, David Adam in Maj Bo-hak.
Zahtevna krožna dirka, dolga 60 kilometrov, je bila sestavljena iz 10 krogov po šest kilometrov. Dirko so fantje povsem nadzorovali in prikazali odlično povezanost med seboj. Cela ekipa je delala kot eden, kar pomeni, da je med dirko vsak opravljal svoje naloge. Med samim dirkanjem so bili štirje leteči cilji, ki so dodatno popestrili dogajanje na cesti. Na 4. letečem cilju v 8. krogu sta David Adam in Nik Muršec s 1. in 2. mestom osvojila praktične nagra-
de, ki jih v Italiji radodarno delijo le za najboljše med dirko. Ob pomoči ekipe (Maja Bohaka in Luke Lupše) sta že na prvi dirki sezone odlični rezultat iztržila Nik Muršec (9.) in David Adam (12.).
„Rezultat kaže na odlično pripravljenost naših fantov po zimskem obdobju treningov in priprav. Dirko je sicer zaznamovala izjemna borba, kjer so se dogajali številni pobegi in padci. Med padlimi sta bila tudi naša kolesarja: Nik Vidovič je bil primoran zapustiti dirko, Luka Lupša pa se je kljub zlomljenemu krmilu in zvitemu menjalniku pogumno boril do konca in je zaključil dirko le nekaj sekund za glavnino," je povedal trener v KK Perutnina Ptuj Tim Roškar.
Ob tem je v Italiji na 13. Trofeo Vini »TERRE GAIE« blestela še Hana Jero-
mel. Članica KK PP je sama zastopala ptujski klub med 150 nastopajočimi kolesarkami, večinoma iz Italije.
„Hana je dirkala napadalno in je naredila prelomni trenutek dirke, kjer se je dirka razbila na dva dela. V ospredju je ostalo 20 kolesark s Hano na čelu. Na njen napad so se odzvale tri kolesarke, ki so si do cilja privozile io-sekundno prednost pred Hanino skupino 17 kolesark. Kljub temu da je to bila njena prva dirka sezone, je z 18. mestom pokazala, da sodi med najboljše mlajše mladinke. Zima je bila za Hano uspešna, njeni treningi in priprave so se poplačali z odlično predstavo na dirki. Vsi naši kolesarji so v Italiji pokazali pravi duh cestno kolesarskega športa," je zaključil Roškar.
UR
Kolesarji KK Perutnine Ptuj na tekmovanju v Italiji
Karate • Karate do klub Ptuj
Ekipno dvakrat najboljši
Tekmovalci Karate do kluba Ptuj so v nedeljo nastopili na mednarodni tekmi Rogaška Slatina open 2024. Varja Kočevar, Rok Kosi, Katai Pon-grac, Maksim Strakhov, Ariana Ver-tič in Lara Zavratnik so tekmovali v katah posamezno, katah ekipno ter športnih borbah.
Tudi tokrat so v katah ekipno premagali vse tekmece in se veselili zmag. Dekleta so nastopila v postavi Varja Kočevar, Ariana Vertič in Lara Zavra-tnik, fantje pa v postavi Rok Kosi, Katai Pongrac in Maksim Strakhov.
Ekipni uspeh je z 2. mestom v športnih borbah in s 3. mestom v katah posamezno dopolnil Katai Pongrac.
¡k
Foto: Franc Slodnjak
Foto: arhiv KBV Ormož
Larisa Vidouič in Taja Šibila (KBV Ptuj)
Ana in Elena Hudin - uspešni članici KBV Ormož
Plavanje • Reprezentanca Slovenije
Zala odlično v Beogradu, izpolnila novo normo
Boštjan Maračic in Zala Mojsilornc Meznarič (PA Kurent)
V Beogradu je na bazenu pod obzidjem Kalemegdana 23. in 24. marca potekal vsakoletni četveroboj mladinskih in kadetskih reprezentanc Slovenije, BiH, Hrvaške in Srbije. Vsako reprezentanco zastopata po dva plavalca/plavalki v vsaki izmed disciplin. Pomembno načelo tovrstnega tekmovanja je dejstvo, da se ne tekmuje za medalje, ampak so najpomembnejše točke, ki jih za vsak nastop priplavajo reprezentanti oziroma reprezentantke. Slovenci so si po odličnih bojih priplavali končno 2. mesto, zaostali so le za vrstniki iz Hrvaške.
Za skupno 2. mesto je precej točk prispevala tudi Zala Mojsilovič Meznarič. Članica Plavalne akademije Kurent je osvojila 4. mesto na 50 m delfin, 3. mesto na 400 m mešano, 2. mesto na 100 m delfin ter 1. mesto na 200 m delfin (2:22,32 s). S tem časom je Zala odplavala normo za uvrstitev v kadetsko reprezentanco Slovenije za nastop na tekmovanju Multinati-ons Cup v avstrijskem Gradcu (5.-7.
Zala je dvakrat plavala tudi v štafeti, in sicer na 4-krat 100 m mešano MIX (dva kadeta, dve kadetinji) ter 4-krat 100 m mešano kadetinje. Obakrat so bili Slovenci drugi za Hrvati.
Del strokovnega tirna Slovenije je bil tudi Zalin trener Boštjan Maračic.
UR
Plavanje • PA Kurent
Odličen skok v poletno sezono
Konec tedna je v Ljubljani potekalo tradicionalno dvodnevno tekmovanje Pokal Ježek. V soboto so tekmovale kategorije dečkov in deklic ter mlajših dečkov in mlajših deklic letnikov od 2010 do 2013. V nedeljo so tekmovali cicibani letnikov 2014 in mlajši. Nastopilo je tudi 12 plavalcev in plavalk PA Kurent, vodili sta jih Petra Koren Črepinko in Lea Šprah.
V	kategoriji mlajših dečkov (letnik 2013) sta v soboto nastopila Tjaš Sel in Mare Kancler. Oba sta nastopila v več disciplinah in sta popravila osebne rekorde. Tjaš je najboljši rezultat - 6. mesto - dosegel v disciplini 50 prsno (43,76 s), Mare pa 11. mesto v disciplini 50 prosto (35,04 s). Med dekleti sta v kategoriji deklic (letnik 2010/11) nastopili Frida Dimovski in Brina Ros, obe sta pokazali velik napredek v vseh disciplinah.
V	nedeljo je med cicibani z 11. mestom najboljši rezultat dosegel Jaka Krajnc (22,43 s na 25 m hrbtno). V nedeljskem delu so tekmovali še Lovro Polanec, Eva Črepinko, Živa Zajko Ajdnik, Nia Kaisesberger, Zoja Kebrič, Sofija Bezjak Petrovič in Lara Mohorko. Vsi so pokazali, da dobro trenirajo, obenem so pridobivali izkušnje na prvih tekmovanjih.
UR
16 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 29. marca 2024
Nogomet • Ženska liga
Po Koprčankah klonile še Ljubljančanke
Drava Ptuj - Krim 1:0 (o:o)
STRELKA: 1:0 Ines Krajnc (52., z 11 m).
WFC DRAVA PTUJ: Neža Forštna-rič, Tjaša Jasenc Jakop, Ana Lenka Bedrač Plazovnik, Eva Vidovič, Nuša Štumberger (od 83. Maša Pogore-lec), Ines Krajnc, Anja Lončarič, Maša Potočnik, Lana Zalar, Taja Lončarič, Ela Ušen. Trener: Danilo Lončarič.
Nogometašice Krima, ki domujejo v športnem parku Kodeljevo v Ljubljani, so v prvem medsebojnem srečanju v sezoni ugnale Ptujčanke, te pa so jim tokrat na Ptuju vrnile z enako mero. Pod edini zadetek na srečanju se je podpisala Ines Krajnc, zanjo je to že peti gol v sezoni, pri čemer je treba izpostaviti, da je odigrala zgolj osem tekem (še boljši strelski izkupiček ima v slovenski futsal ligi, kjer igra za ekipo KMN Slovenske gorice, ki domače tekme igra v Dupleku).
Ženska liga
REZULTATI 17. KROGA: Drava Ptuj - Krim 1:0 (0:0), Cerklje - Olim-pija Ljubljana 0:3 (0:2), Ljubljana - Primorje Gaia Naturelle 2:1 (2:0), Radomlje Medex - Mura Nona 0:1 (0:0). Prosta je bila ekipa Gažon. 1, MURA NONA 15 14 1 0 115:4 43 2.0LIMPIJA 15 12 1 2 92:5 37
3. LJUBLJANA
15 11 0 4 55:13 33
4.	RADOMLJE MEDEX	14 8
5.	PRIMORJE GAIA	15 6
6.	CERKLJE	16 5
7.	DRAVA PTUJ	15 3
8.	KRIM	14 1
9.ŽNKGAŽ0N	15 1
2 4 27:13	26
1 8 33:53	19
19:50	18
9:69	10
6:57	5
3:95	4
3 8 1 11 2 11 1 13
Foto: Črtomir Goznik
Dekleta WFC Drava Ptuj so v borbeni in izenačeni tekmi slavila proti ekipi Krima.
„Tekma je bila zelo enakovredna pa ni želela preveč tvegati. Edini za-in taktična z obeh strani, nobena eki- detek so naša dekleta dosegla iz pe-
nala, lahko pa bi izkoristila še kakšno 100 % priložnost. Posebno pohvalo si zaslužijo za borbenost, ki je bila res na želenem nivoju," je iz WFC Drava Ptuj povedal Leon Kodrič.
Ptujčanke so v dveh zaporednih domačih tekmah s tekmicami iz spodnjega dela lestvice vpisale zmagi (Gažon, Krim), s šestimi dodanimi točkami pa so se kar konkretno oddaljile od dna. V naslednjem krogu jih čaka tekma z vodilno Muro v gos-teh. M
Atletika • Dvoransko EP za veterane
Štiri medalje za ptujske veterane
Prvi vrhunec letošnje sezone za atlete veterane je bil v prejšnjem tednu v Torunu, kjer je potekalo tekmovanje z uradnim nazivom 14. European Masters Athletics Championship Indoor 2024. Na Poljskem je na evropskem veteranskem prvenstvu v dvorani skupno tekmovalo blizu 3.000 atletov. V slovenski reprezentanci so trije zastopali Atletski klub Ptuj. To so bili Barbara Gačnik, Miki Prstec in Marko Sluga.
V kategoriji W40 je tekmovala Barbara Gačnik, ki je nastopila v skoku v daljino. Gačnikova je v močni konkurenci na koncu zasedla 8. mesto.
Večjih tekmovalnih uspehov sta se veselila Miki Prstec in Marko Sluga. Prvi je tekmoval v kategoriji M65+, kjer je zasedel 1. mesto v
suvanju krogle. Gre za lep uspeh Mikija Prsteca, ki je v svojo zbirko medalj dodal novo zlato s prvenstva na Poljskem. Ob tej zmagi je bil še šesti v metu gire in sedmi v metu diska.
Marko Sluga, ki je v zadnjih letih prav tako redni zbiratelj medalj z največjih atletskih veteranskih tekmovanj, je tokrat v Torunu osvojil tri bronaste medalje v kategoriji M85+. Na 3. mestu je tekmovanje končal v skoku v višino, v metu gire in metu krogle.
Nove štiri medalje so lep uspeh za ptujsko atletiko in dobra napoved za atlete veterane, ki jih v letu 2024 čaka še kar nekaj velikih in pomembnih mednarodnih tekmovanj.
Davld Breznik
Golf • Golf klub Ptuj
Uspešen start golfistov
Na ptujskem golf igrišču je bil odigran 1. krog ligaškega tekmovanja za mid amaterje in seniorje. Ekipa Golf kluba Ptuj je po dobrih igrah vseh posameznikov zmagala v vseh kategorijah, tudi generalni.
Mladi so se izkazali v Stanežičah
V Mladinskem golf centru v Stane-žičah je bil odigran 2. krog Akron šolskega tekmovanja v golfu. Med 66
ptujskih
mladimi tekmovalkami in tekmovalci so s svojimi igrami in dobrimi rezultati izstopali člani Golf kluba Ptuj. Popolno prevlado so pokazali v kategoriji U-18, saj so med 13 igralci zasedli prva štiri mesta. Zmage se je veselil Maj Škrut, sledili so mu Vid Kavnik, Lukas Fideršek in Rok Kavnik.
Med fanti U-12 je bil tokrat najboljši Matija Škrut. Ptujski ekipni uspeh sta z 2. mestoma dopolnili tudi dekleti: Teja Strgar pri U-18 in Lejla Irgolic pri U-12.
David Breznik
Nogomet • DNS Ptuj
Prvi v Sloveniji s sponzorjem
Poleg nogometašev se na spomladanski del tekmovanja v ligah MNZ Ptuj pripravljajo tudi sodniki. Predsednik Društva nogometnih sodnikov (DNS) Ptuj Boris Grabar je ob tem postregel z zanimivo novostjo o sponzorju, ki je podprl njihovo društvo. Gre za prvi tovrstni primer na področju MNZ v Sloveniji.
„Do sodelovanja je prišlo po vzoru nekaterih nogometno razvitih držav, kjer sodniki nosijo na hrbtu embleme sponzorskih podjetij. Mi smo se osredotočili na iskanje sponzorjev v domačem okolju, na koncu pa smo sklenili sodelovanje s podjetjem TP
Puh, ki opravlja tehnične preglede. Na ta način pridobljena sredstva bodo namenjena razvoju mladih sodnikov in pridobivanju novih članov, zaenkrat pa bodo sodniki spon-zorske napise nosili le na tekmah Super lige," je dejal Grabar.
Ptujska sodniška organizacija ob tem vabi vabi v sodniške vrste fante in dekleta, ki imajo interes za nogomet. Vsi zainteresirani se lahko prijavite na brezplačen tečaj na e-mail info@mdns-ptuj.si ali pokličite Romana Glažarja na tel. št. 041669-686.
M
Trije ptujski atleti veterani na Poljskem: Miki Prstec, Barbara Gač-nik in Marko Sluga
GOLF ZVEZA SLOVENIJE
riglav	AKRON
SKO mleko	t^ triglav
RON	*
riglav	
riglav	
RON f	
^ triglav AcrorJ
'S KO triglav


Aero»


ikM
triglav
ALI
É
A(
>B

s
Foto: Golfportal
Zmagovalec v kategoriji U-18 je postal Maj Škrut.
í=»UM
Tahnicni pragledi d.o.o.
STRACIJA VOZIL
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 28. KROGA, V PETEK OB 15.00: Rogaška - Bravo Kostel; OB 17.30: Maribor - Kalcer Radomlje; OB 20.15: Domžale - Mura; V SOBOTO OB 15.00: Olimpija - Koper; OB 17.30: Celje - Aluminij.
2.	SNL
RAZPORED 23. KROGA, V PETEK OB 15.00: llirija 1911 - Triglav Kranj; OB 15.30: Jadran Dekani - Tabor Sežana; ob 18.30: Rudar Velenje - TKK Tolmin, Krka - Fužinar SIJ Ravne Systems; V SOBOTO OB 15.30: Kety Emmi&Impol Bistrica - Gorica, Dravinja - Primorje eMundia, Vitanest Bilje - Brinje Grosuplje; OB 20.00: Nafta 1903 - Beltinci Klima Tratnjek.
3.	SNL - vzhod
RAZPORED 18. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: ZASE Videm - Zavrč, IBLO Podvinci - Brežice 1919 Terme Čatež, Avto Rajh Ljutomer - Drava Ptuj, Rače - Koroška Dravograd, Korotan Prevalje - Hajdina; OB 16.00: Šampion - Krško; OB 18.00: Premium Dobrovce - Šmartno 1928.
Ženska liga
18. KROG: Nona Mura - WFC Drava Ptuj (v soboto ob 15.00).
1. mladinska liga
23. KROG: Aluminij - Domžale (v ponedeljek ob 17.00).
Super liga MNZ Ptuj
RAZPORED 10. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Ormož - Središče, Ge-rečja vas - Boč Poljčane, Apače - Gorišnica, Grajena ANpro - Markov-ci; V PONEDELJEK OB 16.00: Stojnci - Bukovci.
Rokomet • NLB liga
RAZPORED 21. KROGA, V SOBOTO OB 18.30: Jeruzalem Ormož -Trimo Trebnje; OB 19.00: Slovenj Gradec - Celje Pivovarna Laško, Urbanscape Loka - Ljubljana, LL Grosist Slovan - SVIŠ Ivančna Gorica. Škofljica - Koper. Tekmi Krka - Riko Ribnica in Dobova - Gorenje Velenje sta bili prestavljeni.
1. A DRL (ž), od 5. do 8. mesta
2. KROG: ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož - Trgo ABC Izola (v petek ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt).
Futsal • 1. SFL
ČETRTFINALE, 2. TEKMA: THE Nutrition Extrem - Meteorplast Šic bar (v petek ob 20.00 v Sodražici).
Namizni tenis • 2. SNTL (m)
9. KROG: Ptuj - Vesna, Cirkovce I - Ilirija (obe v soboto ob 10.00), Ptuj - Ilirija, Cirkovce I - Vesna (obe v soboto ob 16.00).
Konjeniški šport • Odprtje kasaške sezone
Na velikonočni ponedeljek KK Ljutomer tradicionalno prireja otvoritvene kasaške dirke, letos bodo 2. aprila. Tokrat bo še posebej slovesno, saj se vstopa v tekmovalno sezono, ko najstarejši in najuspešnejši slovenski kasaški klub praznuje 150 let delovanja in je v ta namen svet Občine Ljutomer razglasil letošnje leto za leto ljutomerskega kasača.
Na uvodni preizkušnji se bo na ljutomerskem hipodromu v petih točkah sporeda pomerilo 37 kasačev iz KK Šentjernej, KK Komenda, KK Stožice Ljubljana, KK Ljutomer ter KD Slovenske gorice Lenart in KD Krim.
Jože Mohorič, NŠ
Šahovski kotiček
Slovenskogoriška liga 2024 zaključena
Pri Svetem Tomažu se je z zadnjimi tremi krogi zaključila Slovenskogoriška šahovska liga za leto 2024. Gostitelji so za vse udeležence pripravili prijazno dobrodošlico, nakar so se začeli boji na črno-belih poljih desetih štiričlanskih ekip.
Po šestih krogih sta bili v vodstvu ekipi Ošpičeni koleki iz Cirkulan in lanskoletni zmagovalci, ekipa ŠK Malečnik s po desetimi točkami, takoj za njima pa Zabavna kmetija Murko z devetimi. Ko je slednja v 7. krogu nepričakovano doživela poraz z rezultatom 1:3 proti ekipi Sivih panterjev, je bilo glede na razpored zadnjih dveh krogov več ali manj jasno, da se bosta za končno zmago borili ekipi, ki sta bili v vodstvu po šestih kolih. Obe sta nato zabeležili še dve zmagi in osvojili po 16 točk, vendar je po dodatnih kriterijih zmaga pripadla ekipi Ošpičeni koleki, ki se je tako kot enajsta vpisala v seznam dosedanjih zmagovalcev. Rekord treh zmag ostaja še vedno v rokah ekipe Bar desetka iz Leskovca, ki je zmagala leta 2011, 2012 in 2013, v zadnjih letih pa se tekmovanja več ne udeležuje.
Najboljši posameznik SGŠL je bil Andraž Šuta iz ekipe Zabavna kmetija Murko, ki je edini zbral vseh devet točk, po osem sta jih osvojila Fjodor Žugaj in Branko Sedlašek iz zmagovalne ekipe ter Karel Cojhter iz
ŠK Malečnik, 7,5 pa Igor Iljaž, prav tako iz zmagovalne ekipe. Podelitev pokalov za najboljše ekipe ter številna druga priznanja bodo podeljena na zaključku, ki bo v nedeljo, 7. aprila, potekal v prostorih Zabavne kmetije Murko na Hajdini, ko bo tudi tradicionalni hitropotezni turnir posameznikov. Vse niti tekmovanja so bile ponovno v rokah neumornega šahovskega zanesenjaka Antona Lajha.
Končni vrstni red: 1. Ošpičeni koleki Cirkulane 16 točk (Fjodor Žugaj 8, Igor Iljaž 7,5, Branko Sedlašek 8, Dušan Klajderič 5; vsi iz 9 krogov), 2. ŠK Malečnik 16 (Nejc Drevenšek 4,5/6, Denis Šoštarič 6/9, Darko Špelec 5/6, Karl Cojhter 8/9), 3. Zabavna kmetija Murko 13 (David Murko 6/9, Andraž Šuta 9/9, Tomaž Šuta 4/6, Tadej Murko 5/8, Tomas Brumen 1,5/4), 4. Šahovski prijatelji 11 (Martin Molnar 7/9), 5. ŠD Juršinci 10 (Bojan Ve-ber 7/9), 6. Sivi panterji 10 (Leon Selišek 4,5/7), 7. ŠD Destrnik 8 (Branko Cvetko 4/6), 8. DU Gorišnica 2 (Janez Vrbančič 3/9), 9. ŠD Sveti Tomaž 2 (Mirko Štuhec 2,5/4), 10. Ekipa Gomboši 2 točki (Zarja Gomboši 3/9).
Silva Razlag
petek • 22. marca 2024
Zanimivosti
Štajerski	17
Kaj bomo danes jedli
SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
zelenjavna	goveja juha,	pražena svinjska	čili con carne,	čufti v paradižnikovi	fižolova kremna	zelenjavna kremna
enolončnica z	piščančji zrezki	jetrca, pire krompir,	zelena solata	omaki, pire krompir	juha, piščančji	juha, marelični
zdrobovimi cmoki,	v naravni omaki,	kislo zelje			trakci po kitajsko,	cmoki, jabolčni
koruzni kruh	njoki, solata				kruhova štruca, zelena solata	kompot
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Čili con carne
500 g mlete govedine
1	čebula
2	stroka česna
1 zelena paprika
1 rdeča paprika
1 konzerva koruze
1 konzerva rdečega fižola
500 ml paradižnika v koščkih
mleta kumina
sol po okusu
poper po okusu
mleti čili po okusu (pekoč ali
nepekoč)
sladka rdeča paprika po okusu lovorjev list
1 rebro temne čokolade
Na olju prepražite na drobno sesekljano čebulo in česen ter dodajte meso. Pustite, da se nekoliko zape-če. Medtem narežite papriko na majhne kocke in jo dodajte k mesu. Začinite s kumino in sladko rdečo papriko, soljo, poprom in mletim čilijem po okusu. Premešajte, dodajte še lovorjev list, paradižnikove koščke in 250 ml vode. Kuhajte 20 minut, nato dodajte še koruzo in fižol ter kuhajte še 15 minut. Ko je čili kuhan, dajte vanj še čokolado in dobro premešajte. Postrezite z žlico kisle smetane in koščkom popečene tortilje.
Piščančji trakci po kitajsko
0,5 kg piščančjih prsi 30 dag poljubne kitajske zelenjave (npr. paprika, grah, korenček, kitajske gobe, bambus) sojina omaka sol po okusu poper po okusu 1 velika žlica škroba
Piščančje meso narežite na tanke trakce in ga v voku popražite na olju, da postane zlato rjave barve. Dodajte sol in poper ter še malo popražite. Meso vzemite iz voka in vanj dajte vso zelenjavo, narezano na tanke trakce oz. palčke, malo popražite, nato pa potresite s škrobom. Dodajte sojino omako (5 žlic) in sol, vendar pazite, saj je že sojina omaka slana. Dušite 15 minut. Če omaka postane pregosta, dodajte malo vode.
Ko se omaka zgosti, ji dodajte meso, dobro premešajte in kuhajte še 2 minuti.
Ptuj • Na zadnjem hrastu je hišica za veverice
Novi domek za košate repke
Ptujski mestni park ima novo pridobitev, hišico za veverice. Za njeno namestitev je poskrbela OŠ Mladika.
Hišico za veverice je šola prejela brezplačno od Slovenskih državnih gozdov. Namestili so jo na zadnji hrast v Mestnem parku, pri tem pa so šoli na pomoč priskočile Javne službe Ptuj. S pomočjo dvigalke so hišnika dvignili v krošnjo, da je lahko hišico pritrdil na izbrano mesto. Pri
izbiri drevesa in lokaciji so sodelovali ptujski lovci, hkrati pa so učencem na zanimiv način predstavili, kako živijo veverice. »Upam, da smo s to akcijo naredili korak bliže k dvigu kakovosti življenja prostoživečih živali v ptujskem mestnem parku. Naša želja je med učenci, zaposleni-
Foto: OS Mladika
Učenci so ob namestitvi Hišice za veverice pripravili kratek program.
mi, starši in lokalnim okoljem spodbujati zavedanje o pomenu narave in okolja, v katerem živimo,« sta povedali ekokoordinatorici Nina Godec Meško in Silva Ilec. Njuna želja je, da bi v prihodnje v parku uredili učno pot.
OŠ Mladika se je sicer v program Ekošole vključila pred petnajstimi leti, vanj pa so vključeni vsi učenci. V letošnjem šolskem letu so dejavni v več različnih projektih, ki so namenjeni predvsem okoljski vzgoji. Učenci so izvajali razne meritve, kot sta na primer merjenje pH reke Drave in tal. Opazovali so tudi drevesne liste in popke ter spremljali temperaturo zraka. Učenci zelo radi sodelujejo v tovrstnih projektih, saj jim je narava zelo blizu. Ob vsem tem pa krepijo tudi humanitarne vrednote, in sicer z zbiranjem zamaškom, starega papirja in starih očal.
EK
Sv. Andraž • 14-kilometrski spominski pohod v Zavrh
V čast generala Maistra
V KUD Vitomarci so obletnico rojstva generala in pesnika Rudolfa Maistra obeležili v športnem duhu - peš sojo mahnili proti Zavrhu.
V soboto zjutraj so se zbrali na Turistični kmetiji Pri kapeli v Drbetincih, kjer jih je sprejela in pogostila Mojca Druzovič, sicer tudi predsednica vitomarške-ga vinogradniško-sadjarskega
društva. Dobro okrepčane je nato 14 kilometrov dolga pot pod vodstvom Alojza Ploja iz PGD Vi-tomarci vodila mimo stolpa na Ostragovi, po novi kolesarski poti do reke Pesnice in skozi Pesniško
Ko so se povzpeli na Maistrov Zavrh, so se pohodniki na cilju fotografirali z najslavnejšim slovenskim generalom.
dolino do vzpona v Zavrh. Tam so si najprej ogledali etnološko zbirko Romana Kranvogla, nato pa še spominsko sobo generala Maistra, kjer so prisluhnili za Slovence izjemno pomembnemu zgodovinskemu obdobju bojev za severno mejo, v katerem je Maister odigral ključno vlogo.
Andraški pohodniki so ob pomoči sveže pečene domače gibanice zbrali še dovolj moči, da so se za konec povzpeli na obnovljen 370 metrov visok razgledni stolp, s katerega se razprostira pogled na Slovenske gorice.
V KUD Vitomarci bodo sicer leto generala Maistra obeležili še s kulturnim dogodkom, ki ga pripravljajo v sodelovanju s ptujsko in lenarško knjižnico ter kulturnim društvom in društvom generala Maistra iz Cerkvenjaka.
SD
18 Štajerski
Naše akcije
petek • 29. marca 2024
Ormož • Že 17. zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta
»Bodite močni bojevniki in pokličite na pomoč«
Dvorano ormoškega gradu, kije večinoma namenjena občinskim svetnikom, so tokrat napolnili mladi parlamentarci iz osnovnih šol občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Pod pokroviteljstvom Medobčinske zveze prijateljev mladine Ormož so se zbrali na že 17. medobčinskem otroškem parlamentu, da bi se pogovorili o duševnem zdravju otrok in mladih. Gre za izredno perečo problematiko, zato so s to temo pravzaprav nadaljevali od lanskega otroškega parlamenta; lani so problem izpostavili, letos pa poročali, kako so se na posameznih šolah lotili njegovega reševanja.
Vsak je najboljši in edinstven
Na Ormoškem lahko mladi v stiski poiščejo strokovno pomoč tudi v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Ormož, ali preko Tom telefona. Na medobčinskem otroškem parlamentu, ki sta se ga udeležila župana Ormoža in Svetega Tomaža Danijel Vrbnjak in Mirko Cvetko, so aktivnosti na področju duševnega zdravja predstavile ekipe učencev iz OŠ Velika Nedelja, Središče ob Dravi, Ivanjkovci, Stanka Vraza Ormož, Sveti Tomaž, Miklavž pri Ormožu in Ormož.
Povedali so, da so pripravili številne motivacijske in druge delavnice na temo pozitivne samopodo-be, izražanja čustev, učenja veščin samopomoči ..., se urili v tehnikah
dihanja in meditaciji, uvedli tutor-stvo starejših učencev za mlajše in vrstniške mediatorje, ki pomagajo na miren način reševati spore, se veliko gibali in pogovarjali ter tako gradili na odnosih. Šolske hodnike krasijo lepe in pozitivne misli, ki jih tako na vsakem koraku spodbujajo k temu, da je prav vsak med njimi, kot so dejali, »najboljši in edinstven«. Sproščajo se zunaj, v telovadnici in knjižnici pa tudi v po-
sebnih kotičkih, ki so si jih uredili in kjer med odmori kramljajo ali poslušajo glasbo.
»Ne pozabite, da smo v 21. stoletju«
Treba se je pogovarjati, se poslušati in spoštljivo sprejemati različnosti, predvsem pa skrbeti zase, in to tako fizično kot psihično, ugotavljajo. »Zato bodite močni bojevniki in brez sramu pokličite
na pomoč ali nekoga, ki vam bo prisluhnil. Življenje je lepo in vsak je lahko srečen,« sporočajo svojim vrstnikom, staršem pa: »Želimo si, da si vzamete več časa za nas, da se poskušate vživeti v našo kožo, saj nas boste tako bolje razumeli in nam dali tisti potreben občutek varnosti. Ne pozabite, da smo v 21. stoletju in da se časi pač spreminjajo.«
Ko je poslušal mlade o njihovih stiskah, je župan Cvetko ugotovil, da se te bistveno ne razlikujejo od tistih, ki tarejo odrasle, in poudaril, kako pomembno je, da o njih go-
vorimo. Obenem jih je spomnil na privilegij življenja v demokratični družbi. »Na svetu je osem milijard prebivalcev, od katerih jih zgolj kakšnih 500 milijonov živi v demokraciji. Zavedati se morate, da nimajo vsi take sreče kot vi, zato si morate še naprej prizadevati k ohranitvi in krepitvi demokracije, kjer vladajo zakoni, red in enakost.«
Otroškemu parlamentu sta sledili še dve delavnici, ki sta ju vodili psihologinji Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Ormož.
Senka Dreu
Učenci osnovnih šol na Ormoškem so na 17. medobčinskem otroškem parlamentu govorili o aktivnostih, ki jih počno za boljše duševno zdravje in prepoznavanje stisk.
Še vedno tabu tema
Polovica vseh duševnih težav se začne pred 15. letom starosti, 75 odstotkov vseh duševnih motenj pa se razvije do 25. leta. Zato je pomembno, da stisko prepoznamo in se nanjo odzovemo čim prej, opozarjajo strokovnjaki. A za to se moramo najprej naučiti prepoznavati čustva, premagati stigmo o duševnem zdravju in spregovoriti. Poročilo samoocene duševnega zdravja otrok in mladostnikov, ki so ga pred kratkim objavili pri Unicefu, kaže, da je skoraj polovica vseh vprašanih v starosti od 10 do 18 let svoje duševno zdravje ocenila kot srednje dobro ali slabo, večina pa se ves čas počuti pod stresom ali pritiskom. Kar 70 odstotkov jih je v preteklem letu nepojasnjeno občutilo bolečino v trebuhu ali v prsih, slabo počutje, motnje spanja, dolgotrajno žalost ali obup, od tega pa jih je 64 odstotkov pomislilo, da so našteti simptomi posledica duševnega zdravja. Tudi zaradi epidemije koronavirusaje narasla skrb za prihodnost, saj jo je potrdilo 60 odstotkov vprašanih, polovica pa je pri sebi opazila porast stisk in tesnobe. Kako pa jih rešujejo? Ker duševno zdravje še vedno velja za tabu temo, se večina s stiskami spopada sama in se o njih ne pogovarja z odraslo osebo
Foto: SD
ZIVEX
Vse za zunanjo ureditev
Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416 Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina
petek • 29. marca 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Juršinci • Razstava društva gospodinj
Dišalo po kruhu, poticah in gibanici
Članice Društva gospodinj Juršinci, ki jih vodi Romana Hrga, so na ogled postavile svoja ročna dela, kijih ustvarijo bodisi doma bodisi na delavnicah, ko se srečujejo v društvenih prostorih. Razstava je bila obarvana v duhu velike noči in materinskega dneva. Poleg tega je bila letos izbrana tematika še delo v vinski kleti - orodja in pripomočki, kijih vinar potrebuje pri negi vina.


iS' v '
i


„En del razstave so ročna dela, drugi del potice in velikonočne jedi, tretji del pa tematika o vinarstvu oziroma delu v kleti," je povedala Romana Hrga. Na ogled so tako bili med drugim pletenke,
majhni klopotci, sodčki in pipe ter še kakšna druga malenkost, povezana s temo vinogradništva. Med ročnimi deli so obiskovalci lahko občudovali različne vezene, kvač-kane in pletene izdelke.
V -F	•
t 4- 0 ,
i
^ ■ •	- - j»	• z
-2. V1
- « '
r

v
;
Na cvetno nedeljo so juršinske gospodinje pekle tudi gibanice. Takole smo jih ujeli med delom v društvenih prostorih, kjer imajo zelo lepo urejeno kuhinjo.
Ptuj • Dijaki ŠETK med najboljšimi v državi
Navdušili s sejemskim nastopom
Šola za ekonomijo, kmetijstvo in turizem (ŠETK) ŠC Ptuj je tudi letos dosegla izjemne rezultate na Mednarodnem sejmu učnih podjetij v Celju. Ptujski dijaki so bili dobro pripravljeni in motivirani. V kategoriji sejemski nastop so dosegli tretje mesto, kar je odličen uspeh.
Na letošnjem sejmu je sodelovalo 38 učnih podjetij iz vse Slovenije, konkurenca pa je bila zelo močna. Dijaki Učnega podjetja Beelive so zato še toliko bolj veseli odlične uvrstitve. »To je za nas res pomemben dosežek, saj so dijaki v priprave na tekmovanje vložili res veliko dela in truda. V šoli so postavili stojnico, vadili prodajo in komunikacijo s potencialnimi strankami. Res sem zelo ponosna na vsakega izmed njih in v veliko veselje mi je bilo sodelovati z njimi, jih spodbu-
jati in pomagati,« je povedala njihova mentorica Eva Bolcar, ki se je prvič z dijaki udeležila tovrstnega dogodka. Po njenih besedah sejem spodbuja ustvarjalnost, podjetnost in izmenjavo izkušenj ter navezovanje medsebojnih stikov, ki bodo dijakom koristili v življenju. Ob tem je poudarila, da je letošnji uspeh prav gotovo rezultat dela in prizadevanj zadnjih dveh let. Dijaki so najprej iskali idejo, potem so razvijali ponudbo, produkte, se ukvarjali s promocijo in trženjem. Učno pod-
>> ^msm
Foto: MZ
Letošnja razstava je bila v dneh pred materinskim dnevom. Juršinčanke so izdelale tudi vizitke - kot darilce ob materinskem dnevu.
Letošnja novost so kvačkane otroške igrače, zelo lično in skrbno izdelane, vredne občudovanja. To so medvedki različnih velikosti in barv, hobotnice, ki so tudi terapevtski pripomoček za nedonošenčke, pa seveda piščančki in kokoške -na temo velike noči. Na razstavnih mizah so bili še kvačkani in vezeni obeski ter drugi okraski, z vezeninami okrašena jajčka, različni pr-tički, velikonočni zajčki iz krme ter venčki, okrašeni s pomladnimi cvetovi, pisanicami, zajčki, piščančki in jajčki. Tudi cvetja ni manjkalo - to so bili šopki narcis ter rože, izdelane iz krep papirja in nogavic (pegic). Razstavna miza je ponujala bogat pogled na velikonočne jedi: različne vrste potic, kruhe in druge
pekovske izdelke. Imeli so tudi košaro, v njej pa krmo - kot gnezdo in v njem zelo lepe pisanice, okrašene s čebulno tehniko.
Vsi na razstavi prikazani izdelki so nastajali med letom, saj se jur-šinske gospodinje redno srečujejo.
»Letos smo se osredotočile na kvačkanje. Sprva nas je kvačkalo pet, zdaj nas je že dvajset. Veseli nas, da delimo znanje o ročnih delih, tudi s starejšimi ženskami, ki tega doslej niso znale. Z zanimanjem se nam pridružijo tudi mlajše, z nami je dijakinja prvega letnika gimnazije Zala, ki z veseljem kvač-ka," je z zadovoljstvom povedala predsednica juršinskih gospodinj Romana Hrga.
Mojca Zemljarič
Ponosne na mlade članice
Predsednica društva Romana Hrga je o delovanju društva povedala: „Organiziramo tečaje priprave jedi (kuhanja in peke), ustvarjamo ročna dela, predvsem pa se rade družimo. Sama vedno poudarim, daje društvo zato, da se ženske družimo, si kaj zaupamo, poklepetamo, delimo svoje izkušnje. Vsaka v društvo prinese kaj novega in kaj odnese. Ohranjamo tudi kulturno dediščino našega kraja. Ponosne smo, da imamo v društvu mlade članice, ki jih z veseljem podučimo o starih jedeh in običajih našega okolja - se pravi o dediščini naših dedkov in babic. Vsako leto pripravimo razstavo, izdelki zanjo nastajajo med letom. Ustvarjalne delavnice imamo ob sredah, dejansko celo leto, razen meseca dni med poletjem.
Promocijsko sporočilo
jetje namreč deluje na podoben način, kot bi bilo čisto pravo. Ker se njihovo podjetje ukvarja z izdelki iz medu, so veliko časa namenili raziskovanju tega področja, v goste pa so povabili tudi čebelarja. Slednji jim je iz prve roke pojasnil, kako nastaja med in kaj je značilno za izdelke iz medu. Znanje iz podjetništva in druge veščine, ki jih dijaki pridobijo v okviru učnega podjetja, jim bodo prav gotovo prišle prav pri prvih zaposlitvah.
EK
Vse za lepe praznike - v Qcentru Ptuj
Pred nami so prazniki in v največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Qcentru v Puhovi ulici, so pripravili vse za to, da bo bodo praznični dnevi nepozabni.
Velika noč je seveda povezana s številnimi dobrotami, ki jih postavimo na mizo za svoje najdražje. Pridite v TUŠ supermarket Ptuj Puhova in na
enem mestu boste našli vse, kar potrebujete za lepe praznike. Izbrali boste lahko kakovostne in okusne mesne izdelke - izjemno okusno šunko, najboljše klobase in salame, pa tudi pravi hren in seveda kruh, ki bo osnova vašega velikonočnega zajtrka. Na prodajnih policah Tuš Supermarketa Ptuj v Puhovi ulici pa boste našli tudi številne čokoladne dobrote - jajčka, zajčke in druge dobrote, s katerimi boste praznike polepšali vašim najmlajšim. Naj vas prepričajo svežina, kakovost ter več kot 70 % izdelkov slovenskega porekla. Obiščite TUŠ supermarket Ptuj Puhova, v Qcen-tru Ptuj.
Dragi starši, v MANI ne zamudite akcije na otroška oblačila! Prihranili boste 20 % pri nakupu dveh kosov in kar 30 % pri nakupu treh kosov oblačil ali pižam! Naj bodo vaši otroci modni junaki te pomladi. Akcija velja od 26. 3. do 30. 3.
Zdaj je morda pravi čas, da vašim šolarjem priskrbite nove šolske torbe, morda že za prihodnje leto. V prodajalni Bags&More so cene šolskih torb in nahrbtnikov ter izbranih potrebščin marca znižali kar do 50 odstotkov. Ne pozabite, to je akcija, ki sejo izplača izkoristiti, zato hitro pridite v prodajalno Bags&More v Qcenter Ptuj. Popust na izbrano ponudbo velja do 31. 3. 2024. Za vse tiste, ki že razmišljate o počitnicah, pa je tu Turistična agencija Playa v Qcentru Ptuj. V teh dneh so pripravili privlačne velikonočne popuste, saj lahko pri njih počitnice na želenih de-stinacijah rezervirate tudi do 100 evrov ceneje. Ponudba velja za rezervacije, opravljene še do 30. marca, zato pohitite!
Foto: SETK
Dijaki učnega podjetja Beelive so bili uspešni na mednarodnem tekmovanju v Celju.
Foto: MZ
20 Štajerski
Za kratek čas
petek • 22. marca 2024
avtor: marko dresček
delec žareie snovi
dogovor o sodelovanju
spodbujevalec navduse-valec
mesto v tunizui, nekdanja feničan. kolonija
ostra podvodna skala
nekdanji turški velikas
prebivalci rač
finžgar-jev literarni junak
katja skoberne
humoristka putrih
rimski cesar, ki je razdejal jeruzalem
nauk o pridelavi in negi vina
nekdanji finski smučarski skakalec jveikko^
ameriška igralka (mary)
egipčanski bog sonca
vino iz okolice ljutomera
predujem, avans
avtor: marko dresček
brazilski dirkač iayrton)
lojze krakar
ostra resa pri klasu
zmožnost mišljenja
sadna pijača
zoran arne2
angleški režiser (peter)
cigareta
izhaSiSa
vzdevek radka poliča
duševni jaz
japonska oblika budizma
irina yusupova
radijska novinarka
(meta)
ubežnik izpod turške okupacije
kraj vsvici
ameriški igralec (mickey)
ameriški filmski igralec (james)
alpska dolina ob zgornjem toku reke soče
naselje pri postojni
slovenska igralka (bernarda)
publicistih suklje
danilo lokar
prebivalke irske
kraj pri ljubljani
koruzni storž (narečno)
jezero na polotoku kola v rusiji
tv voditeljica
(ota)
Sirca?
nikolaj omersa
olga rems
kraj pod frusko goro vsremu
oznaka turčije
novinar kanoni
navada, značaj
avion
majhen dirkalnik
zakrneli organ (splošno)
Gledališče, zgrajeno v severnonemškem klasicističnem slogu, se nahaja v mestu Putbus v nemški zvezni deželi Mecklenburg-Vorpommern. Zgrajeno je bilo med letoma 1819 in 1821 v imenu princa Wilhelma Malteja I. po načrtih prinčevega glavnega arhitekta W. Steinbacha, leta 1826 pa ga je spremenil arhitekt Johann Gottfried Steinmeyer. Obsežno je bilo obnovljeno med letoma 1992 in 1998 in je eden od najbolj prevladujočih stavb v mestu. V preteklosti se ga je na splošno uporabljalo kot poletno gledališče. Svojo gledališko skupino je imelo od leta 1952 do 1968. Danes v gledališču, ki ima 244 sedežev, nastopajo le gostujoči umetniki.
BROOK, Peter - angleški režiser in gledališki teoretik, IMANDRA - jezero s številnimi zalivi in otoki na severu Rusije, med Laponsko in polotokom Kola, KANKKONEN, Veikko - nekdanji finski smučarski skakalec
Ptuj • Ljudski pevci DU Turnišče
S prazničnim koncertom pomahali v slovo
V Domu krajanov Turnišče so 20-letnico delovanja nedavno praznovali Ljudski pevci DU Turnišče. Skupina je svojo začela leta 2004 na pobudo takratnega predsednika DU Turnišče Jožeta Milošiča, ko seje zbralo dvanajst pevcev. Za njihovo pevsko in glasbeno delovanje se jim je z malo statuo zahvalila ptujska županja Nuška Gajšek.
Njihova zgodba je bogata, v dvajsetih letih so se občinstvu poklonili najmanj štiristokrat.
Še zadnjič so v tej sestavi navdušili občinstvo, skupaj z gosti koncerta, glasbenimi in pevskimi prijatelji Prešmentanimi faloti iz Stoperc, pevsko skupino MDSS Ptuj, skupino Trta iz Zavrča in pevsko skupino Stezice DU Optimisti
Ptuj. Presenečenje koncerta pa je bil nastop harmonikarske skupine Modras iz Markovcev, skupaj z njimi je ob Slakovi V dolini tihi zapela cela dvorana. Občinstva se je močno dotaknila tudi skupna pesem V kamri luč se je prižgala, ki so jo skupaj zapeli skupina Trta in ljudski pevci DU Turnišče ter pesem Mati poje, s katero so pevci in glasbeniki
čestitali vsem mamam ob materinskem dnevu.
Na zadnjem nastopu so bili na odru: Milica Bedrač, Erika Krajnc in Rozika Selinšek (prvi glas), Pepca Podpečan, Danica Kmetec in Silva Kajtezovič (drugi glas) ter Martin Bedrač (bas). Od vsega začetka so v skupini pele: Erika Krajnc, Silva Kajtezovič in Rozika Selinšek, za-
Ljudski pevci DU Turnišče praznovali 20-letnico delovanja. 20. letni koncert pa je bil hkrati tudi njihov zadnji v tej sestavi. Na fotografiji s ptujsko županjo Nuško Gajšek, ki jim je ob jubileju izročila malo statuo.
radi bolezni pa se je poslovil Janko Rogina, ki je bil tudi član skupine od njenega začetka. Dosedanja vodja in mentorica skupine Silva Kajtezovič je ob koncu jubilejnega koncerta oznanila, da se kot njena vodja in mentorica poslavlja. Skupaj z njo pa tudi večina pevcev. To je bilo za občinstvo in tudi vodstvo ČS ter DU svojevrstno negativno presenečenje, hkrati pa so prepričani, da je na območju ČS Breg-Tur-nišče dovolj dobrih pevcev, da se bo petje v tej četrtni skupnosti še nadaljevalo. Za to se bosta trudila tudi predsednik sveta ČS Vladimir Koritnik in novi predsednik DU Turnišče Vlado Ferčec. Slovesa skupine pa ni pričakoval niti dosedanji predsednik DU Franc Zupanič, ki je imel „upokojensko" skromno željo, da bi še naprej peli in nastopali skupaj ter se ponovno srečali na 21. koncertu. Silvi Kajtezovič so se zahvalili za njen dosedanji trud, čeprav s težkim srcem. Zahvalila se je vsem, ki so skupino podpirali polnih dvajset let, in vsem sponzorjem prazničnega koncerta.
MG
Tedenski horoskop do 5. aprila
^ OVEN
(iÍ. S. - iQ. 4.)
Obeta se čas, v katerem se boste ostro postavili tistemu, ki vas bo želel spremeniti. Kljub povečani samoiniciativnosti bo dobro, da si postavite meje. Duhovna znanja se bodo lesketala v tem, da se morate poslušati v intuiciji. Ženske bodo v ljubezni doživele čarobnost.
BIK
(iÍ. 4. - iQ. S.)
Poglobili se boste v svet umetnosti in kreativnega izražanja. Besedno boste nekoliko bolj hitro užaljeni in težko bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. V ljubezni se boste morali še vedno veliko učiti in prilagajati. Zapisujete si občutke. Delo na vrtu vas bo veselilo in božalo vašo dušo.
m
a

¿j
MV
RAK
(iÍ. ó. - ii. 7.)
Moč besed vam bo vlivala notranji pogum. Vpogledu duhovnosti boste zapluli v skrivnostnejše vode. Zapisujte si svoje občutke in si priznajte tisto, kar si želite. Brezpogojna ljubezen vam bo pokazala pravo pot. Na delovnem mestu bo več samoiniciativnosti.

m
LEV
(iS. 7. - ii. S.)
Odprle se vam bodo nove poti in novi pogledi. Pričakovati je priložnosti, ki so vezane na tujino in izobraževanje. Notranji nemir bo povod, da si priznate občutke in se pogovorite. Finančno je pričakovati dobre iztočnice. Soočili se boste s preteklostjo in razrešili skrivnosti.
im
Pl DEVICA (23-8- - 22 9-)
Čeprav ste po naravi zelo realni, so zvezde prepričane, da vas čaka čaroben teden. Na delovnem mestu boste prejeli pohvalo ali priznanje. Razbrati je, da boste lahko izgubljeno energijo pridobili v naravi. Notranja moč in energija
no ravnovesje.
c O
TEHTNICA
(iS. 9. - iS. ÍQ.)
Učili se boste skozi partnerski odnos in ugotovili, da imate neko posebno srečo. Več boste tudi na poti in med ljudmi. Sodelovanja bodo obrodila sad. Večja priložnost vas čaka čez vikend v ljubezni. Možno bo, da se o vsem pogovorite. Samske bo zadela Amorjeva puščica.
ŠKORPIJON
(i4. ÍQ. - ii. ÍÍ.)
Reka življenja bo šla po svoji poti in uspešno ji boste sledili. Če imate svoje otroke, se boste od njih učili ljubezni. Pomembno bo, da postanete v tem tednu nekoliko bolj ustvarjalni. Odpravili se boste lahko po nakupih ali k frizerju. Bodite aktivni in pogumni.
JWi DVJQK
motivacijo in ravnovesje. Pozitivno boste šli naprej in uspehi se bodo lesketali v službi. Ponosni boste nase in tako se vam bo okrepila tudi samozavest. Več časa si boste vzeli za prijatelje in sledili svojim sanjam. Uspehi gredo z roko v roki.
Y STRELEC
7 (23. 11. - 21.12.)
Postali boste pravi umetnik in se lotili prioritet v življenju. Znali si boste postaviti meje in pravila. Aktivno in pogumno boste šli naprej in ustvarjali novosti. Pravljica v ljubezni se bo nadaljevala in tako boste znali ustvarjati harmonijo. Na delovnem mestu bo več trenj.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Odločili se boste in naredili nekaj zase. Okrepila se vam bosta samozavest in dar za organizacijo. Pričakovati bo ugodne finančne investicije in željo po tem, da greste naprej. Poslovno boste blesteli in boste srečni. Največ vas bo naučil srčni izvoljenec. Samski: sreča.
> !
>
VODNAR
(iÍ. Í. - ÍS. i.)
Iskali boste svojo srečo in jo tudi našli. Čeprav bo zelo nujno, da si boste postavili meje in tako sledili svojim sanjam. Na
pohvalo. Vendarle čas ni namenjen novostim. Blesteli boste v komunikaciji. Čaka vas romantičen vikend.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Čeprav si boste predstavljali drugače - vam bo življenje ponudilo neko harmonijo. Močno v podporo vam bo dejstvo, da cvetijo vaše finance. Čeprav boste iskali različne možnosti uspeha, boste ugotovili, da ste sami tisti, ki odločate o tempu. Znali se boste postaviti zase.
petek • 22. marca 2024
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Telo je reklo
hvala
Osupljiva preobrazba Bojana Sovilja iz Šoštanja
^^VSAK
VSAK
TOREK!
Ne spreglejte v novi Jani
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR.
VELIKONOČNI RECEPTI
Piškoti, kolači, potice, pečenke, juhe, potica s čokolado in lešniki
ZDRAVA POMLAD
5 zeliščnih čajev za zamaščenajetra
SELMA YAZICI, TURKINJA V SLOVENIJI
Zaradi prisilneselitveve, koliko in kako so ljudje človeški
PSIHOLOGIJA
Kolesarjenjevslužboje zdravo
ljubezen je
postranska stvar
KOMEDIJA
REZ/JA: TONČEK ZUMBAR
PREMIERA 1.4.2024 ob 18. uri
PONOVITVE 5.4.2024 ob 18. uri 6.4.2024 ob 18. uri 7.4.2024 ob 18. uri
KULTURNA DVORANA CIRKULANE
DRAMSKA SEKCIJA KD CIRKULANE
0J	MEŠANICA
OKRASNIH
kmetijska zadruga sončna trata TRAV1KG
AKCIJA VEUA OD 21.3. DO 20.4.2024 ,	seNČNA TRATA
oz. do razprodaje zalog!	rt»5^
GNOJILO FI0RAND
BIO PLANTELLA ZEMUA ZA VISOKE GREDE 60L
ARROW 35-55 | 5KG
KRESNIK 35-50 | 5KG
TRADICIONALNI SLOVENSKI KIFEUČAR
ESMEE 28-35 | 3KG 35-55
BIO PLANTELLA NUTRIVIT ZA VISOKE GREDE1KG
PREZRACEVALNIK TRATE VPS 290
TIP MOTORJA VILLAGER 4-TAKTNI; NAPETOST / PROSTORINA MOTORJA 212 CM'; MOČ MOTORJA 4.0 KW (3400 RPM) 5,4 KM; DELOVNA ŠIRINA 400 MM; DELOVNA GLOBINA 25 MM (OD -5 MM DO +15 MM); STOPNJE NASTAVITVE GLOBINE i NIVOJEV; TIP POGONA POTISNI; ZBIRANJE VAU Z REZILI IN VZMETMI; PROSTORNINA KOŠA 45 L; VRSTA VALJA VAU Z REZILI IN VAU Z VZMETMI; MASA 38.4 KG
Villager^
429,99
3 leta GARANCIJE
i'i ' ' • »7 Vi" 1 " i"-r;i • V ' .' ¡¿'1 . |i' ''i/1 i	r—, '/¡j
OPRAVIČUJEMO SE ZA MČREBITNE TISKARSKE NAPAKE. AKOJA VELJA VOKVIRU PRdDAJNEGA PROGRAMA TRGOVINE. NEKATERE FOTOGRAFIJE V LETAKU SO SIMBOLIČNE. ' ;
if ma:»WWKM !rv /ct 7 i v f V Wv\ >'*■ t •	f, - •• /t a , fmm i fw //••>
VELIČASTNO SLOVO PETRA PREVCA
Družinajejokala skupaj z njim
NAJTEŽJI TRENUTKI PRINCESE KATE
Bori se z rakom
SKRIVNOSTNI MATINO ANTUNOVIC
Je zaljubljen ali samski?
NAJLEPŠE DARILO ZA PETRO KERČMAR
Za vedno skupaj z Aljažem in Urošem
KUHARSKI MOJSTRI LUKAJEZERŠEK, MOJMIR ŠIFTAR IN KARIM MERDJADI PRIPOROČAJO
Preizkušen recept za srečen zakon
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR.
IJA ZA PRAVI MOŽGANSKI PREPIH!
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 22. marca 2024
PISANA • ZABAVNA ■ AKTUALNA
PETEK 29. marec
Glasbena osrriicaituja) Otroški kotiček 15. oddaja Žogama 8. oddaja . ..„„„ Ženski nogometni magazin S01E20 Eutsa magazin S10E23
T\/ n
Obzornik Tv Dravograd za vse
rtu^sl^a kronika
Itrip Ormoža
umetnost-marec
Jtrip Ormoža Cist^ umetnost -
Iz cálele uri
Tefe M Y¡de<j>sttani
97. oddaja
jlasbena osmica (slo.) 'omurski tednik /ogled nazaj Mska kronika
pLzornikTV Dravograd < Futeal magazin S10E23 ) Arbitrium ) Ptujska kronika 2 Ženski noaometni r
¿eriski nogometni magazin S01E20 Cista umeinpst - marše Pogled nazaj Dooer večer 00:50 Videostrani
SOBOTA 30. marec , 7:30 Glasbena osmica (slo.) 3:00 Otroški kotiček 15. oddaja
3:25 Zoaariia 8. oddaia -----------------------• S01E20
0:15 Tempo 1U. oddaja Q:4Q Cista umetngst - marec |05 Pogled npj 1:30 Charhe Chaplin ^reqled tedna
'oraT
Jtrip Ormoža
Ji
2:45 8:00 P
Slqgomet: Šmartno: Podvinci Videostrani ska kronika
l:00 Ptujska kronika l:25 Glasbeng osmjea (tuja 1:55 Pomurski tednik
9:35 Čista umetnost -□ledtedn
marec
!Q:QQ Prec 20:35 Porfal 20:45 Obzornik TV Dravograd 11:35 Eoaled nazaj, J2:00 PMska kronika 22:25 Glasba za vse Dober večer En teden 00:35 Videostrani
NEDELJA 31. marec
7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Otroški kotiček 15. oddaja 8:25 Žogarija 9. oddaja 8:55 Utrip Ormoža 9:40 Studio Evropa 2024 2. del 11:00 Dober večer 12:00 Pregled tedna 12:35 Portai 12:45 Glasba za vse 13:15 Cista umetnost - marec 13:40 Pogled nazaj 14:05 Iz dežele ob Muri 97. oddaja 14:35 Tempo 10. oddaja 15:05 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogled nazaj 18:50 Glasbena osmica (slo.) 19:20 Pomurski tednik 20:00 Pregled tedna 20:35 Portai
20:45 Obzornik TV Dravograd 21:35 Charlie Chaplin 22:00 Ptujska kronika 22:25 Cista umetnost - marec 22:55 Nogomet: Šmartno: Podvinci 00:55 Videostrani PONEDEUEK1. APRIL 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Otroški kotiček 15. oddaja 8:25 Žogarija 9. oddaja 8:55 Zmajevska sulica 10:30 Utrip Ormoža 11:15 Iz dežele ob Muri 97. oddaja 11:45 Kaval 12:00 Pregled tedna 12:35 Portai 12:45 Pogled nazaj 13:10 Glasba za vse 13:40 Čista umetnost - marec 14:05 Tempo 10. oddaja 14:30 Klepetalnica: Martina Ipša 15:10 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Pomurski tednik 19:35 Pogled nazai 20:00 Pregled tedna 20:35 Portai
20:45 Obzornik TV Dravograd
21:35 Charlie Chaplin
22:00 Ptujska kronika
22:25 Cista umetnost - marec
22:50 Dober večer
23:45 Nogomet: Šmartno: Podvinci
01:45 Videostrani
Ptujska televizija PeTV, T: 02 590 880 28, info@petv.t», www.petv.tv
telemach MHHli.Uil Ta
.	Družba Radio-Tednik Ptuj
-jTlVZi;^^	skupaj z Občino Rogatec
v \	in Osnovno šolo Rogatec ^•V^ vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Rogatec.
Vidimo se v sredo, 3. aprila, ob 18. uri v Osnovni šoli Rogatec.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
Projekt podpira Občina Rogatec. ^adioPTUI štajerski TEDNIK
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
IABNUŠ ^^ OKNA VRATA d.o.o.
PW0 OKNA, VMTA, SENSILA www.roletarstvo-arnus.si
02 788 54 17 041 650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
Lepi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
IZ VSEBINE
rere brigadirsko r-oifrjf voscubmuj
Za zdravo pitno vodo v Halozah
Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor
Premalo dogovarjanja Iz nosilci delegatskega sistema!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
PETEK. 29. marec
radio celie ■ novi tednik
00:00 08:00 08:30 09:30 11:20 12:30 13:30 14:30 17:50 19:30 20:00 21:50 23:00
Ipcnina Jtdem	= \7pmf
IC JI	Dravske elektrarne Maribor	I ■■	I I V	^^T
Dobrodošli doma [XXX1J --Smart ventilation UIUROGR
Skupina O hS6
Video strani
Jutranja telovadba
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
8. redna seja Občine Gorišnica
250. let šolstva v Jurovskem Dolu
Starpoint prodajno okno
Video strani
Italijanska trgovina - v živo Napev - odsev v Gerečji vasi 250. let šolstva v Jurovskem Dolu Materinski dan na OŠ Gorišnica Astro - v živo Video strani
SOBOTA. 30. marec
KOMUNALA PTUJ
SILKEM
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja
09:00 Z glasbo do srca
11:20 Utrip Ormoža
12:10 Ptujska kronika
12:40 Šola za življenje Ananda, l.del
14:00 Video strani
16:50 Starpoint prodajno okno
18:00 250. let šolstva v Jurovskem Dolu
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Srečanje direktoric Gospodinjstva
21:00 Šola za življenje Ananda, l.del
22:30 Starpoint prodajno okno
23:40 Video strani
NEDELJA, 31. marec
Video strani
Jutranja telovadba
Otroška oddaja
Kronika iz občine Hajdina
Materinski dan na OŠ Leskovec
Prireditev ob dnevu žena v Mezgovcih
Materinski dan na OŠ Gorišnica
250. let šolstva v Jurovskem Dolu
Polje, kdo bo tebe ljubil 1. del, 2011
Alfi po Sloveniji
Rošnja poje, gode in pleše
Video strani
PONEDELJEK. 01. aoril
i Video strani i Jutranja telovadba i Mic Mengeš - zdravstvena oddaja i Dan civilne zaščite v Tržcu l 250. let šolstva v Jurovskem Dolu i Ptujska kronika i Utrip Ormoža i Starpoint prodajno okno i Video strani
l Italijanska trgovina - v živo i Dan civilne zaščite v Tržcu i Mic Mengeš - zdravstvena oddaja i Srečanje direktoric Gospodinjstva i Šola za življenje Ananda, 2.del i Starpoint prodajno okno i Video strani
petek • 22. marca 2024
Oglasi in objave
Štajerski	23
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane,
in je čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
Danes, 29. marca, mineva 30 let, odkar nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek in pradedek
Franc Meznarič
IZ SPUHLJE 136A
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo, s cvetom ali svečko počastite spomin nanj.
Njegovi najdražji
Ne moremo izjokati bolečine, naj nihče ne reče, da vse mine. V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer ti v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi.
SPOMIN
25. marca sta minili dve leti, odkar nas je zapustil dragi ati, sinek, bratec in boter
Andrej Meznarič
FORMIN 25
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Tvoji najdražji, ki te močno pogrešamo
Mali oglasi
KMETIJSTVO
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. Tel. 041 226 204.
www.novareha.si
lloua Reha
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
PRODAMO - obnovljeno 3 sobno stanovanje v Kidričevem z dvema balkonoma, skupne velikosti 93,80 m2, l. izgradnje stavbe 1951. Cena: 139.000 EUR. Kontakt:051/455 010lir
~ POETOVIO ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
www.tednik.si
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
V NAJEM vzamem njive na Hajdini, Pob-režju, v Šturmovcih, Zg. Pristavi. Najemnina 300 €/ha. Tel. 041 881 643.
PRODAM prašiče, težke od 40 do 100 kg. Tel. 031 498 098.
DRVA, hrast, jesen, prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 588 137.
NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, cepljene po programu, prodajamo, možna brezplačna dostava po celi Sloveniji, tel. 040 531 246. Kmetija Re-šek, Starše 23.
PRODAM dve toni sena, obračalnik, predsetvenik in puhalnik. Tel. 031 281 453.
UGODNO prodam močnejšo kovinsko konstrukcijo z vrati in kritino, primerno za garažo ali drvarnico. Tel. 051 214 560.
PRODAM bikca simentalca. Tel. 031 201 751.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo.
Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01_
RAZNO
PRODAM rabljeno strešno kritino Bra-mac, klasik, črni. Tel. 041 993 213.
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, spokojno spiš, v naših srcih naprej živiš.
SPOMIN Marija Brlek
IZ MALE VASI 43
Mineva eno leto, kar si se poslovila od nas, a ostajajo spomini na tebe in naša skupna leta.
Hvala vsem, ki ji prižigate svečke.
Tvoji najdražji
Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je. Življenja naša so se spremenila, a srca naša te nikoli ne bodo pozabila.
SPOMIN
27. marca je minilo žalostnih 12 let, odkar nas je zapustil naš dragi
Vekoslav Čagran
IZ TIBOLCEV 22
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižgete svečko in se ga spominjate.
Vsi njegovi
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZUUTRAU DO S. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radurtedmk.si, tel. 02 749 34 10,
za večje objave predhodno pokličite
štajerski
Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer nas čakaš ti.
SPOMIN
28. marca je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, ata in dedi
Slavko Vaupotič
IZ TURNIŠKE UL. 19
Hvala vsem, ki imate na njega lep spomin.
Njegovi najdražji
»Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.«
ZAHVALA Franc Hren
ZG. HAJDINA 13
24. 7. 1942-20. 3. 2024
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta in strica se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se zdravnikom in bolniškemu osebju UKC Maribor za pomoč pri lajšanju bolečin. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Mir za pogrebni obred, g. Urošu za odpete žalostinke, g. Primožu za cerkveni pogreb in besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
ob izgubi najdražje
Terezije Mlinarič
IZ NOVE VASI 76
Ob boleči izgubi mame, babice, prababice in tašče se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem znancem in sosedom za tolažilne besede in podarjene sveče. Hvala tudi podjetju Mir, župniku, pevcem, godbeniku in govornicama.
Zahvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Njeni najdražji


Vsa toplina tvojega srca in vsa ljubezen ostajata za vedno z nami.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše babice, tašče in prababice
Terezije Meznarič
IZ DOLAN 25A
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje ter jo pospremili k poslednjemu počitku. Zahvala g. župniku za opravljen obred, Mladim veseljakom za odpete pesmi, govornici in pogrebnemu zavodu Mir.
Vsi njeni
Lepi spomini ne bledijo!
IZ VSEBINE
M10 BRIGADIRSKO POL EIJi V 0BCIVI PTUJ
Za zdravo pitno ^ vodo v Halozah "
Premalo dogovarjanja > Iz nosilci delegatskega sistema!
¿■assJSSiHpSfs
feSBB " -
Milan Kneževič kandidat ta sekretarja medobčinskega sveta ZKSIT
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
Kjerkoli si zdaj, naj te sreča poišče.
V	svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče. Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših srcih bo ostala.
ZAHVALA
V	86. letu se je poslovila draga mama, babica in prababica
Ana Mihalinec
Z RIMSKE PLOŠČADI 17 NA PTUJU
Hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili, nam stali ob strani in drago mamo pospremili na njeni poslednji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja, iskren stisk roke in darovane sveče. Iskreno se zahvaljujemo naddekanu Marijanu Feslu in kaplanu Primožu Lorbku za lepo opravljen pogrebni obred, Urošu Sagadinu za občuteno petje, Tatjani Mohorko za ganljive besede slovesa in Nežiki Leljak za vso pomoč in sočutje. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Ptuj in SB Ptuj za skrbno nego in prijaznost.
Za vedno bo ostala v naših srcih.
Njeni najdražji
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 22. marca 2024
Videm • Ob 30-letnici šole in 305-letnici šolstva
y
Vse najboljše, OS Videm
Središče ob Dravi • V PGD Obrez so si privoščili največjega
Stometrski presmec za sto let društva
Šolska stavba v Vidmu, imenovana tudi bela šola, je pred dnevi obeležila 30 let obstoja. Ob Obreški gasilci sicer vsako leto rušijo rekorde z dolžino presmeca, ki ga izdelajo, a letošnji tej priložnosti so učenci pripravili časovno potovanje v preteklost, sedanjost in prihodnost, je nekaj posebnega. Ker slavijo stoletnico delovanja društva, so sklenili, da bo tudi njihov na odru pa so se zvrstile točke učencev vseh razredov, od najmlajših do najstarejših.	presmec povezan s številom sto, da bo torej dolg sto metrov.
Člani in članice otroške folklorne skupine so obudili spomin preteklosti, spet druge učenke so spomnile na pomen in resničnost reka, ki pravi, da vaja dela mojstra, starši, sorodniki in drugi obiskovalci pa so bili seznanjeni tudi z osmimi krogi odličnosti - načeli, po katerih delujejo učenci in učitelji ter po katerih bi se lahko ravnala celotna družba. Tako so videmski učenci poudarili, da je vsak odgovoren za svoja deja-
OKNA, VRATA GARAŽNA VR
www.naitors.si
NAH O RS,
Tel.: OZ 74113 80. Mob: 031 793 Z04 Gorišnica 1. Gorišnica
nja, da napake vodijo k uspehu, seveda če se iz njih kaj naučimo, da je treba govoriti z dobrim namenom ter da moramo biti fleksibilni, torej prilagodljivi, pripravljeni poskusiti različne načine, da bi prišli do svojega cilja ipd. Zbrane so popeljali tudi v prihodnost, kjer kraljujejo in ritem življenja narekujejo aplikacije in umetna inteligenca. Ne, nočejo sprogramiranih in robotiziranih medsebojnih odnosov, poudarili so srčnost, človeškost, čustvenost! Prireditev ob 30-letnici bele šole je tako s petjem, plesom, video posnetki, recitacijami, igro nagovarjala različna področja, različne dileme in izzive, s katerimi se soočajo učenci, učitelji, družba ..., ravnatelj Robert Murko pa je dejal: »Z zadovoljstvom sem opazoval vrednote, ki so jih izpostavili učenci in na katerih želijo, da gradimo
Foto: PGD Obre
Stometrski presmec je iz Obreža na Grabe neslo 40 gasilcev.
Foto: Mojca Vtič
Bela šola je dobila darilo na pročelju šole - znak Klopotca in napis, kot ga je nekoč že imela, učenci pa so ob jubileju šole pripravili še bogato in raznoliko prireditev, s katero so se spomnili 30 let šolske stavbe in 305 let šolstva v Vidmu.
našo prihodnost. Kljub temu da je sedanjost prežeta s tehnologijo, želim, da stremimo k cilju, da čim več nalog opravijo naši možgani in ne dovolimo tehnologiji, da živi namesto nas. Sodobne naprave nas lahko naučijo izgovarjave besed, lahko nam pripravijo zapise, vendar mi smo homo sapiens - misleči človek. Zavedajmo se tega.« Poudaril je, da smo ljudje bitja odnosov in da na OŠ Videm z razvijanjem odgovornosti, fleksibilnosti in srčnosti ne pozabljajo na ta pomembni aspekt. Svoj nagovor zbranim, ki so športno dvorano povsem napolnili, je zaključil še z zahvalo staršem, učiteljem in učencem. Slednjim je dejal: »Učenci, hvala, ker soustvarjate življenje v šoli in kraju, hvala, ker se od vas veliko naučimo.«
Mojca Vtič
Zaradi izjemne dolžine so se tudi priprav tokrat lotili malce drugače, je povedal predsednik PGD Obrež Davorin Rihtarič, saj so potreben material dovažali ves teden. »Porabili smo več kot deset traktorskih prikolic raznega vejevja, pri plete-
nju pa je dva dni, kolikor je trajalo, sodelovalo 35 gasilcev.«
A največji podvig je predstavljal njegov transport iz Obreža do cerkve svetega Duha na Grabah. Velikanski presmec je moralo namreč nesti kar 40 ljudi, med njimi
pa so bili tudi prijatelji iz PGD Vitan--Kog in DVD Trnovec iz sosednje Hrvaške, ki so jih obreški gasilci poklicali na pomoč. Ko so prispeli na Grabe, so presmec položili na obzidje ob cerkvi.
SD

na t
i vlečenju črtic kokaina.

. ••„ hWaotóoWip®»500-; „rt * leta »leto pametnqsa, a »a o	, /
je «jap»-	... . stepoa«cerf
globalno se()«»«nic']e,am
* * *
bolnice s soojinü prt ih
Ga ni angela	''¿no.
V otroštvu se^^^TSojinvifcft.
-:~i znajde
J	-te
i -„1 Voscnanuzx' \x H me zadrzal,
* " uino.	_
<x><x><x><x><x><x><x><x><x><x><>^^ Nagradno turistično vprašanje
abijo gozdovi, pohodniške poti in zanimivosti
Marsikdo bo velikonočne praznike preživel zunaj domačega kraja, obiskal sorodnike, znance, prijatelje ter užival v spoznavanju lepot in znamenitosti lokalnega in širšega okolja. V radovljiški graščini so odprli razstavo ob 70-letnici Avsenikove glasbe, ki bo pritegnila marsikaterega ljubitelja narodno-zabavne glasbe. Odprta bo vse do konca oktobra letos.
Ob letošnjem svetovnem dnevu gozdov, ki je potekal pod geslom Gozdovi in inovacije - nove rešitve za boljši svet, so v Pečovniku v Mestnem gozdu Celje, kjer je potekal osrednji slovenski dogodek, odprli dve novi tematski poti ter razglasili največje drevo v Sloveniji. Še en dober namig za obisk v prazničnih dneh, ki bo napolnil dušo in telo. Sicer pa v slovenskih gozdovih raste več kot 70 različnih drevesnih vrst.
K obisku pa vabijo tudi poho-dniške poti. Slovenija je z več kot 10.000 kilometri urejenih pohodni-ških poti, ki vodijo tako na najvišje vrhove kot čez slikovito pokrajino v nižinah, pravi raj za pohodnike. Marčevski novičnik Slovenske turistične organizacije Zgodbe iz Slovenije predstavlja najlepše po-hodniške poti po nižinah, zgodbe o vrelcih blagodejnih voda, tradicijo in ustvarjalnost krašenja pirhov, namige za veganske in vegetarijanske lokale. Slovenija je prepredena s pohodniškimi in planinskimi potmi. Z našega območja je predstavljena Pot na Mestni Vrh, razgledna točka med vinogradi in sadovnjaki nad Ptujem, ki odkriva
vse lepote najstarejšega slovenskega mesta in njegovo vinorodno okolico. Na poti se lahko pohodniki ustavijo ob vrsti znamenitosti, kot v rimskem kampu Poetovio, vinogradniškem muzeju, železniškem parku itd.
Javni zavod Ptuj je marca začel z brezplačnim turističnim vodenjem po Ptuju v okviru že osme sezone projekta Odkrivajmo Ptuj, s katerim želijo povečati vedenje domačinov in obiskovalcev Ptuja o njegovi izjemni zgodovini in dediščini ter njegovem pomenu kot najstarejšega slovenskega mesta. Marca so se udeleženci spoznali z zgodovino Mestnega kina, najstarejšega še aktivnega kinematografa v Sloveniji. Ob prazniku MO Ptuj, ki je po novem, 23. april, godovni dan sv. Jurija, pa bodo udeleženci izvedeli več o sv. Juriju, zaščitniku mesta in cerkve sv. Jurija, ki si jo bodo
Kopija reliefa boga Sola v Sončnem parku pri dominikanskem samostanu.
lahko tudi ogledali. Majska zgodba bo namenjena mitrejem rimske Pe-tovione. Na vprašanje o tem, kje na Ptuju stoji kopija reliefa boga Sola, da v Sončnem parku pri dominikanskem samostanu, bo nagrado prejela Zdenka Krajnc iz Ptuja. Najden je bil na Muzejskem trgu, postavljen pa je v bližini mesta odkritja. Kopijo so postavili v okviru Arheološkega parka Po-etovio. Danes sprašujemo, kateri po vrsti bo letošnji svetovni dan Zemlje, 22. april. Rdeča nit letošnjega dneva je Planet proti plastiki. V vseh letošnjih akcijah čiščenja okolja je posebna pozornost posvečena plastičnim odpadkom. Le 16 odstotkov plastike in plastične embalaže se reciklira, preostanek pa pristane na odlagališčih, v sežigalnicah ter v naših rekah in oceanih. Plastika je škodljiva za zdravje ljudi in biotsko raznovrstnost. Z letošnjo akcijo si v Turistični zvezi Slovenije prizadevajo ne samo za čistejši in bolj zdravi jutri, temveč za lepši svet. Zato ob tej priložnosti vse zainteresirane vabijo k sodelovanju v nagradni igri, v okviru katere iščejo najlepši izdelek iz odvržene plastike.
Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj in zbornik Ptuj v 16. stoletju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 5. aprila.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kateri po vrsti bo letošnji svetovni dan Zemlje, 22. april?
Ime in priimek:.,
g Naslov:.
el
Davčna številka:.......................................................................
Foto: Črtomir Goznik	Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3,2250 Ptuj.