L eto V. Szom bathely. 31. m a rc íu sa 1918 Štev. 13. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Nov i n na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več . . . . . . . . . . . 6 K. Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“ Cena ednoga drobca je doma 10 filerov. VR E D N IK : KLEKL JOŽEF pleb v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye. K tomi se more pošilati naročnino i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce. Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Čren­ sovcih, Cserföld, Zalamegye. Vüzem. Na velki petek je Marija Magdalena i drüga Marija dobro poglednola, ko­ ma si Jezuša položili. Nakanjenivi ste bile tretji den v nedelo Jezušovo obil­ neše namazati. V nedelo rano, kda je ešče kmica bila, so se žene napotile k grobi. Kda so ta prišle, kamen je vkraj odvalani bio. Kak je Marija Mag­ dalena vpamet vzela, da je kamen vkraj odvalani, bežala je vu varaš i je oznanila vučeniki, šteroga je Jezuš lübo sv. Janoši. Drüge žene so pa sto­ pile vu grob i vidile so angela. Vu beli obleč je oblečeni i je pravo: Ne bojte se. Vi iščete Jezuša nazarensko­ ga, razpetoga, gor je stano, ne je že več tü, glejte mesto, koma so ga po­ ložili. Nego ite i povejte njegovim vu­ čenikom i Petri, da on pred vami ide v Galilejo, tam te ga vidili, kak vam je povedo. Peter pa Janoš sta se paščila k gro­ bi. Janoš je mladi bio, prvle prišo k grobi, tam je postao, dokeč je ne pri­ šo Peter. Peter je notri stopo vu grob, Jezuša je ne naišeo, samo prte. Kda sta se obadva vučenika prepričala, da Jezuša ne ga vu grobi, obrnola sta se nazaj vu Jeruzalem, nego vsaki je po­ sebim šo vtopleni vu velke misli, ka se je to zgodilo. Marija Magdalena je znovič nazaj k grobi. Ovi drügi so že vsi odišli. Sama ostala. Lübezen i hvaleznost sta jo ve­ zala k Kristušovomi grobi. Jočič je hodla okoli, da je Jezuša ne naišla vu grobi. Ednok se je nazaj zglednola i je vidla Jezuša tam stati, nego ne je znala, da je Jezuš. Jezuš je njo pito: Žena, ka se jočeš, ka iščeš? Ona je mislila, da z vrtnarom guči i pravila: či si ga ti odneso, povej mi, koma si ga djao. Jezuš je njoj pravo: Marija! Ona je pravila: Vučitel! Jezuš je njoj pravo: Ne tekni se mene, ne sam ešče odišo k mojemi Oči. Marija Magdalena je vesela šla vu Jeruzalem i pripovidavala žalostnim apoštolom, da Jezuš od mrtvih stano i se je njoj skazo. Apoštolje so sami vidli, da je grob prazen, nego ne so znali, ka to pomeni, ne so ešče mogli priti do vervanja goristanenja Kristu­ šovoga. Kristuš se je njim mogo ska­ zati, da je potrdi vu veri. Stražarj e so od straha odbežali i vu Jeruzalemi pripovedavali čüdne dogod­ ke pri grobi. Nego višji popi so njim peneze dali i p r a v ili: Nači gučte, po­ vejte, da so apoštolje prišli v noči i so Jezuša vkradnoli, dokeč ste vi spali. Sveti Augustin lepo pravi: O nesreč­ na jalnost, zaspane svedoke pelaš na­ prej. Mesto toga da bi zaspane stra­ žare pokaštigali, njim ešče peneze da­ vajo. To so dogodki vüzemskoga zaránka. Zdaj že znate, ka je vüzem? Vüzem je vüpanje, novo vüpanje. Kristuša so na križ pribili, njegovi neprijat e l e so se veselili, da so ga z poti spra­ vili. Apoštole, da so ešče vse ne ra­ zumeli, je velka žalost oblegla, oni so tüdi tak mislili, da je vsemi deli i trüdi konec. Nego Kristuš je goristano i se njim skazo. Oni šo se pa veselili, novo veselje, vüzemsko vüpanje je prišlo vu njihovo srce. Vüzemsko vüpanje vam jas tüdi naz­ veščavam. Lepša bodočnost nam more priti. Ne mogoče, da bi zaman bilo telko smrti, da bi zaman teklo telko krvi. Odsega mao smrt vu sebi nosi vstajenje, potlačeni se gori zravnajo, krv je semen, štero vöpride z zemle, kak šteč bodejo vküp klačili i bode prosilo zrak i sunce, bode prosilo pra­ vico, da se bode slobodno razvijalo. Skroven vüzemski zaránek ti vu sebi nosiš naše vüpanje, našo vstajenje. Prosimo te, vlej i vu naše srce vü­ zemsko vüpanje i veselje. Mir. — Bojna. 16. marc. Rumunski prvi pooblaš­ čeni je objavo, da je vlada Avarescu zahvalila čest i tak je njihovo poob­ laščenje minolo. Pogajanje je stavleno, dekeč se nova vlada ne postavi. 18. marc. Ruski svet delavcov, vo­ jakov i pavrov je potrdo mir, šteroga je Rusija s centralnimi državami 2. marca vu Bresti Litovskom sklenola. Trockij se vüpa, da rusko armado znovič na noge postavi i Nemcom proti stane. Na zahodnom bojišči na vse kraje topovski boji. Meseca februara so an­ glusi i francozi zgübili 18 balonov i 138 letalov, nemci pa 61. Nemci v Ukrajni napredüjejo, posedli so Nikolajew. Nemški državni kancler je govor držo: Ne vkanjüjmo sebe. Svetoven mir je ešče daleč. Pri naših sovražni­ kah najmenšega nakanenja ne ga, da bi bojno skončali. Mi smo se na vse pripravili. Vüpamo se vu naših vojs­ kovodjah i vu armadi. Pred zgodovi­ nov odgovorni bodejo oni, ki na vsaki način ščejo nadaljavati prelevanje krvi. Kurland je prvle slišo k Rusiji, zdaj se šče s Nemcami zdrüžiti, casara so oprosili ža svojega vojvodja. 19. marc. Generališ Mackensen je na obsedeno rumunsko zemljo 400 milijon koron navrgo. Marghiloman je postano novi r u ­ munski ministerski predsednik. On je tistoga časa proti bio bojni s central­ nimi državami. 20. marc. Na zahodnom bojišči topovski boji, posebno pred Verdunom. Nemci, da bi očistili železnice od raz­