1. toufIKo.
Današnja Jtevilka stane Din 1*50
u untlinni, v ftirtcB 3. umnom iez4.
IStO UM.

izhaja vsak da a oo?oldat. iirse aii aedai;e la praialke.
fnsuratl: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst i 2 D 50 p, večji inserat! pciit vrsta 4 D, nottce, noslano, Izjave, reklame, preklld beseda 1 D;
Popust po dogovoru   — lnseratni davek poiebe. Vnrašanjem glede ina era tov naj se  pri loli znam ka za odgovor.
Op**yhI*\w „Stov. Naroda'   ia „Naređia tlikarat* Snafltra niior st  5, aritlfeao. — Telefon št. 104.
UreAoiitva „Slov.  Marai*1*  K*afl*vi vllea *t.  S,  I.  nmdmtroplm
Tele'on ste*. 34.
Dopise spr»J«-am le »ol-iUaa« la za 1 ostao franko rana« *<m~   Rokopisov a« nm   vrmtm.
v lu^oslavijl od 4—8 str. po O. V50,   8 In veC
2Di V Inozemstvu 4—5 str. 2 O.9 8 In več po 3 O.
Poitnlrta platana v gotovini.
»Slovenski	Narod-	velja:				T   IlOICBStT«
			v  Ltuh!'anl			
12 mesecev			Din  2^0-—	Din	210 —	Din   3' 0 —
6			.     120 —		i:o —	
3   : i	fc   •   •	•       •       a	.       60-.       2O-	• •	€0 — 20 —	30*—
Pri  morebftnent  povf5«nju se im«  daijša  naročnJm  donlačaH.
Novi   naročnikt   naj   poi1:ejo v prvić   naro'nlno ve<1no    %*W   P° nfl «a*nlc»,
M*  'imo  pismen«   narobila  hrer.  rvoslatve  <<enariji  s*  ne   m^e^n  a«(r«M.
Na pofi k nnozicijonalnemii bloku.
Kombinacija, kl veže V. Marin* kovićev nacrt Širokih samouprav z ustanovitvijo resne^a opozicijonalnega b'oka, postaja Čedalje realnejša. V. Marinković je na nedeljskem demo* krntskem zboru v Zagrebu govoril tako odkrito in jasno, da ni dvoma, da bo demokratska stranka sprejela samo* upravni program kot podlago svoje bodoče norranje politike. Njegove iz* jave o možnosti ustavn* revizije pome* nijo definitivni razsfanek s politiko strogega izvajania vidovdanske ustave. S temi izjavami in s samoupravnim nacrtom je torej podana ugodna baza za ustanovitev opozicijonalnega bloka demokratske stranke z JutiosTovenskim klubom in dr. Spahovo delegacijo. Gre še za to, da se pridobi del Radićevih pc^ancev za aktivno skupščirisko po» litiko, to se pravi, za pot v Beograd, s cimer bi bila sedanja vlada pokopana.
TuHi avtonomisti ne mimjejo. V Za» grebu so se vršili med dr. KoroŠcem. Spahom in poslanci Radićeve skupine važni pogovori, tičoči se ideje novega opozicijonaTnega bloka. Te dni že od* potuje na Dunaj odpos'anstvo vseh teh skunin z zastopnikom Hrvatske zajed« niče, da se z Radićem pogovori o defi* nitivnem pristonu k pred'aganemu or»o* zicijona^nemu bToku. St. Radić je o teh do^odkih prav dobro fnformiran. Do? pisniku beogradske »Pravde« je že v soboto podal sleHečo izjavo: »Dosnel sem semkaj (na Dunaj), ker sem videl, da vodi današnii režim v na-i državi ne samo Hrvatsko, marveč tuđi Srbijo v pronast. Radi tega gfl je treba strmo* javiti. To pa ni tako lahko, kakor izg'eda. kaiti po radikaTih lahko priđe zve?« radikalov in demokratov. Mesro politike ene srbske stranke bi ted^j pobijali po'itiko srbskcga bloka, kar bi v bistvu nomenilo borbo proti srbskes mu narodu. To nas bi od sporaziima odda^jilo in ga ceTo onemogočilo. Dru? ga nevarnost je v tem. da so se radikali za'jubili v ob'ast in da so pripravljeni na vse. na diktaturo in državni prevrat, samo da si ohranijo oblast. Demokrati pa nasprotno, odkar so stopiti v opori* c?jo. prav iskreno nfigla^afo svoja velika demokratska načela. Čim prevlada v demokratski stranki Davidovićevasmer, nastane za nas trenotek, da. ustano* v'mo blok s pristonom vseh Hrvafov. Blok bi sestftvil voJilno vlado z geslom: sporazum Hrvatov in Srbov fer spo* štovanje narodne volje sptoh. Prišel sem tore i na Dnnaj, da izvršim poli* tične posle, ki jih iz daljine ne morem urediti,   ter   da   po   možnosti   izvedem
sporazum, ki bi zajamČil boljšo bodoč* nosi celokupnega našega naroda.«
Ta Radićeva izjava je markantna, Predvsem iznenadi njena orijentiranost ter skladnost z dogodki v domovini. Toda napram Radiću moramo biti oprezni, dasiravno so moža angleška razočaranja in londonski parlamentarni običaji po vsej priliki poboljšali in ga naučili treznega in doslednega politič* nega mišljenja.
V glsvnem gre za prihod Radićevih postancev v Beograd in za novo šte* vi'čno razmerje v narodni skupščini. Vlada bi^ dobila nezaunnico in v tem frenuflctt bi se otvorili najdzilelzosežs nejši notranjezpoliticni izhodi. Ali nove
vladne koalicije: radikalov z demokratu radikalov 9 klerikalci, demokratov z Jugo slovenskim klubom, ali pa nove volitve: volitve brez ali s sporazumom ustavnih in reviizjskih strank. Pri vseh teh kombinacijah pa le ne smemo po* zabiti, da bi se v odločilnih državnih in notranjih vprašanjih zjedinile in spo* razume'e predvsem stranke, ki zago* varfajo temeljno idejo državnega in nacifonalnega edinstva. To jamči, dđ se bodo morate feđeralistične in ovto-nomistične stranke močno približati državi in njeni enotni organizaciji ako bedo hotele v upravnih, gospodarskih in kulturnih stvareh priti do sptoSno priznane  in  odobravane  veljave*
Iz bclpareksga na^rfnena sebranja.
Glavni  problemi  državne   rprave. — Položaj v Makedoniji In
zaščita nacijonalnih manjsin.
Z novfm s^branjem je stop'la B^l-Karija v novo fazo svojega politPnega in gospodarskoga razvoda. S?dana narodna skupščina. sc^to^eča po več'ni iz poslancev meščan^ih stranV, nživa splošno zaupnnie in kaže \?t znnke kon<;trukti\rneffa d^Ia na vs-h p-^liUi dr-žav^ne unrave. Z?rr!lioradr;:.s'-a cf'ktatu-rs je ustvarila ugodan teren za koope-racifo vseh slo'cv in stanov. izvzem-ši komuniste in zemljoradnike, ki pa ne igrrajo danes v javnem iWVnriiu malrv-ne nobene vloge. Že r»a prvih seiah je narodno sobranie pokazalo resno vo-l.io za zboljšan;e vladaiočih razmer in vsi pereci problemi so na dnevnem redu kot rnnna nnTog:a. k^ jn je treba resiti ne glede strankarske in esebne koristi.
Pretekli teden je bila v 5nr»-**i*u živahna debata o sri^.vnih smernlca* "io-doČe notrarre politike Tz govora po-slanca At. Burova posne^amo vo-dilne misli. Državni prevrat 9. jurp;a je opral sramoto B^lgariie. Komiinističcn puč je bil zavedni poizVus zaplesti državo v krvavo meščansko voino. TI dve rak-rani na dr^avnem ortrnnizmu je treba sedaf d^fmitivno zaceliti. Neob-hodna je mogofna druzabna siTa. Bol-gariji ni nikoli nedo^ta-alo dobrih idej. Vse njene nesreće pa so izvirale iz po-marn*kan.ia mogočne druzabne sile. Usta-novitev demokrat^kega bloVa stopa na obširno polje bolgarske državne pol:ti-ke. Ustvariti je treba tra'no. krenko družabno silo, ki bo izra*ala Me'e ustvariaioče demokracije. Demokratski blok bo izpolni] praznilo, da dokaže, da je edino sredstvo za pomirjenje naroda. Tega bloka ni smatrati za začasno ustanovo. On *e Živa, de^Trtivrio ustanovi ?etia sila. Gorje oni struji, ki bi hotela Tzkoristiti ta blok v svoje ozkosrč-ne osebne svrhe. Blok te živ iz'-az u?e-
d-rnenega boKnrskega naroda. Nobera pot ne vodi veC nazaj; treba je napeti vse sile, da se ta evolnciia ^premrni v Krepko formacijo. Z duhom kompr^ml-«ov in oportunizma ne moremo $<>£la-^ati. Komplicirani procesi dr^avneca in drr^abnega ž;vljen?a se ne pokore cni ed'ni formuli in kdor si domisliuie, da lahko ena stranVa upravlja državo s tem, da uve1i#avlja svoja razredna načela, se  temeljito moti.
P'-dočo  finančno  p'°'*-ko  Bolgarije je treba graditi na pospe§•*vaniu državnega  gospodarstva  in  naci'ona^nem  iz-kon5*arM*u narodnega imetja. Vpra^anje reorganizacije    državne    službe  je  na dnevnem redu. Dosedan'e stanje je ne-vzdržno. Ne moremo dovoliti. da bi ra v«ak-*h  10 držav!;anov odpade! en urad-nik.   ^tevilo   državnih   namešxencev   ?e mora znizati, da se zvišaio plač« ostalih. V  privatnih  pod''et;ih  je ura'in'stvo dobro plaćano, državni uradniki pa se na-ha:aio v mizemem položaju. Gospodar-<\so nkrevanie. sprememba državnih do-bav in redukcija osobia bi olakšala državni proračun in nrihranila državi eno mili:ardo  levov.    ZemJioradnišIro zako-nodaio  je  treba  terreljito  pred rug'1, čitl. Z neprerrišrenirni reformami pa ni tre-b?. hiteti. Vpoštevati se mora realne raz-mere in  zavračati frazeoinj^iio. Ni veČ-jrga verižnika kot je verižnik z narodnim  trpl'cnjem. Tzogibati    se    moramo vsal'ih eksperimentov. Vse Institute, ki so  jih  ustanovili  zemljoradniki,  je  treba t?meliito reformirati. Naša pot vodi k pametnemu ustvar»an?u. Ne bojim se nobenih  reform  v  okviru  ustave.  ZIo-činsko početje pa ie lečiti socijalne bo-lezni na ta način, da se ugonobi del pre-bivalstva.   Ako  se  odvzame  hišo  onc-mu, ki ima dve. pomeni, da se obreme-n! kapital z SC°c. d^oim so ostali držav-IT"anf  nedotakn?eni. To *e nečuvena kri-
vica, višek demago§tva, ki lahko zadovolji samo psihologijo vaške krčme. Ta-ke zakonodaje ne moremo sankcijonl-ratl Agrarne razrnere je treba urediti tako, da bo lastnina bazirala na trudu. Kdor zemljo faktično obđeluje, dotični naj jo ima.
Glavno pa je mir v notranjosfl in na zunaj. Mir in zakonitost zahtevaio vsi. V Imenu narodnega blagostanja in v medsebojnem zaupan u si podajmo roke, da spravimo Bolgarijo na svetio pot ustvarjanja,
Poslanec Karadžnlor je ?o-vorfl o nacijonalnih manj§inali. VpraSa-nje nacijonalnili manjšin je eno najvaž-nejših vprašanj, ki zanima ves svet. Bolgarija pa je Še posebno zainteresirana na tem problemu in sicer ne samo zato, ker izven njenih mej Živi mnogo Bolgarov. ki hočejo biti deležni pravic. ki so jim za:amčene po mirovnih prg:od-bah, nego tuđi zato, ker je v držtvi našlo zaveiišče en milijon emi^rantov in beguncev. Prišli so vecinoma zoli in bosi in Bol^arija jih je ?prcjela brez vsega. Iz človekoljubja Jil sedaj nudi naipntrebnejŠo pomoč. Toda Bolzari;a nt Kalifornia. Ona je bedna in izčrpana. Skrb za begunce teži njeno upravo in njen budžet. Ona ima pravico zahteva-ti. dn se ti Ijudje vrnejo ti*, odkoder sn bežali. Pravico do te zaMeve ji nudi tuđi okolnost, da jo tisk in ćelo vlade nekaterih sosednih držav pogosto dol-že, da se na njenern ozernlju formirajo in oborožujejo iredeniistične organizacije. Nat se omoeoči beguncem povra-tek in Človeško življenje v državi, k;er so roleni in tedaj bo takoj j»«*no, da se v Bolsariji ne formJrajo nikake čete. Tam, kjer so danes t&ka čete„ so nastat !z r»^7?>«r, v kafcrl^i žfrl prcbhral-sivo, ker stma nFti printitlrv-U n«rarriSi pravJc, da jrovor! svf^ munjif^lck! ?*>-zik. V Makedonci j? MH pred vord «ad sto bo^ar?kih §ol in cerkva, v katerih ;e poučevalo nad tisoč učit«?15ov bnl^ar-sko m!ad;no. Danes ni ostalo od tega ničesar. Zaprte 50 ne »amo bolgarske. nego tuđi ameriške in franeoske Šo!e, ker so protestantski in katnliSki misi-ionarji poučevali v njih v jeziku kra-jevn-gra prebivalstva. t. j. v bol^arščin!.
Res je, da Grki in Srbi ncg'rajo bivanje Bolgarov v Makedoniji. Prvi pra-vifo, da 50 to »boljarojfasni Orki«, dru-£i pa trdijo, da jih je ustvar'h boljarski antagon'zem in ek5arhi;a. Tcx?a eksar-hiia :e bila ustsnovljema in orj:»niz'rana s Široko ud*Iežbo makedonskih Bol-srarov in zato >ust^/ar]enje ne mire nstvariti svojeg* stvarnfkac. Kar se tiče Grkov, je treba omeniti. da so s konvencijo o izse!"'evanju in neirilsko pogodbo priznali, da 50 »boljfarnfflasTiU bolffarske manjine v gr?5VI državi. Or-jranizirana je bila komisija Iz plemenitih in  nepristranskih    tiTjcev.    Oni so  pro-
uČill razmero na licu mesta. Sedaj }o znano, da so Bolgart iz crške Makedonije bežaJi v Bolgarijo ter pustili doma vse svoje imetje. ne da bi kaj prodali, ker še vedno uptjo, da se bodr> prej ali slej vrnili v svojo domovino. Vrnili se bodo v grško in srbsko Makedonijo samo tedaj. kadar jim bo zajamčena pravica do svojega jezika, svojih cerleva in šol. svojih prosvetnih in kulturnih or-scanizacij. Na podlaci konvencije 0 izse-l.cvan u ima L3nl£ari;a pravico zalitava-ti, da se beguncem vrnejo njihove naravne pravice.
GouvaiR 0 francasks-žssko-slovaški zvezi.
—  Pariz, 1. jan .(Ctk)  »Journal dt D6-bats«   priwbčii]e   članek   Auj.   Gnuvania   i>od naslovom      >Francosko-češkoslova5ke     zve-ze«, v katerem pravi avtor:  Cilj  franeosko-češkoslovaške  zveze  je   izzval   v  nekaterih francosklh,   tej   zvexi   sovražnih   krogih   nm-pačne !n otročje komentarjo. Govori s©, da je  ta zveza  naperjena  proti  Poljski V  r«-nici pa je baš nasprotno, kajti pređn-.ttt !• zveze obstoii v tem, da bo s  pomočjo zi-veznifkeja   prijatelja   pospeSevala   prijatelj* ske  ^tike  med Poljsko  In  CSR.   Kdor  pozna dr.   Bene^a,   se   mora   samo   smejati   covori-cam, da se  ta  državnik peia za zahrbtninrf nacrti proti Poljski
Mnocl nam tuđi c>čitnjo, da hočemo s pomočjo praske vlade »topiti v rvezo s sovv jeti. Bcneš pa sploh ne pomišlja, da bi pridobil Poincarćia za »vezo z Mo»kvo fn sicer za frn no, ker no eksistlra in ne bo eksistfrala Če>ko5lova5ko-sovjetska zveza. Mocoče je, da bo v prihednjem let« Čsl. vlada priznala Rusijo, toda od priznanja do zveze ze velik korak. Bilo bi docela naravno, ako bf 5i pra?ka vlada v slučaju, da zah^č« francfja povoljno odgovoriti na sov-jet5ke predlože, prizadevala olafsati ta lcr>n-^ni čili; toda ta rešitcv zavisi edino od Pariza in PoincarČJa se bržko^e ne bo pr«-vcČ rm:d;lo, osobftr» pa n<» *»?r -,. ?d * .,-. vamf. NitJ franeosko ja\ r ■ ,-n-i-nie. ^it: \\*-da ni pripravljena na ta preoir«* v «u?ia^ poliifki.
rtaHjanski ti*k Je ne^o /voljen, ker srt ^O3i, da bf ss francosVa p~z:c;i? v srcdjiM Pvropi preveč ne otrdila. T'idi Venlze'^tov povratek mn dc!a prefff3»vic*. Tt?.!'jaw-kai *-nlomacija sk"ta oviraH MaU aat««U fm rarkoeati Gr?ko.
FRANCIJA !N POLJSKA.
—   Variara,   1.  Jut.   flav.)   Po!J*ki   li-.* razm-otrlvajo v dalJSih  člaikia  politično važnost konferenee driav Male antante v Beo-irradu.   Obenem   pa   tud i   cbravnava'o   raa-merje Po'jske do Franclit in  l\z\* antante. Kons-atlrajo,  da  se   raz*nerje   m-d   Trauclio in   Poljsko     rarvlja     dalje   v   ■a'pnvoJjneU nteri, kakor je bilo to douovorj-no "a konfe-rencah  v C-enovi in  2*ncv'.  Za  seda]  se  Se ne   more   razpravljat!   o   v^tr*pu   Poliske   t .Melo a«tanto.  ker *;  bi!   »»avllen   nfkak  inf-cfjatlvn!  predl^t n!t! cd  strani  Poljske, niti ne od strani d"žaY Male an*ante.
T—t Elvestad:                                                         2
3)ama v borbi z dvema.
V oklepaju je tu Absjorn Kraj; pripomnil: Vča?:h se vdaja brezdelnosti in  se dolgočasi.
P. C. Ffefmerscn. norveški policijski porornikt sposeben mož, ki !zpoTr»juje svoje do'žnosti. pa se rad zabava, ako mu to nanese prilika Baha se rad s svojimi poznansrvi z damami. Je zelo lep mož, česar se sam zaveda in kar semtertja da tuđi čutifi. Helmersen bi gotovo igral veliko vloffo v kakšni dru eri manj suhoparni in resni deželi, kakor ie Norveška.
Samoobsebi se razume, da je zdrknila preko Helmersenovegra Tica bolestna poteza, ko je čital to pripombo. Toda spreffovoril ni niti besedtee. Saj je poznal Ab^jorna Kra^a in je vedel, da sra je trenotno ime^ pod sekirskim nožem.
N?ifo je prišla zadnja oseba:
Mnz z m^rTo  svVcno ovratnico.
O tem možu ni Asborn Krag napfsa! nič. prav čisto nič. Nasprotno. dostavil je velik vprašaj in prinomntl v eni izmed na^tednjih beležk: »Doslej ga 5e ni nihče s??5a1 govoriti.«
S?daj pa priha^am h Krasrovim bele^kam o đo-godku ramrm, in tu hnčem nies^vc bele^kr zaklm-čiti in nripovedovati na svoio pest. Podpisutem samo 5e njegovo mnenje. kf gra Ie Imel o policii-skem poročnlku. Poročnik ni bil docela simpatičen
mož. toda uspehi. ki jih je imel pri lepem ?polu. se dokazovali. da je damam ivsra.iai. Poletje je bilo zan; velik čas. Poleti se je vozil od kopalisča do kopa-i-§ča. in ko se je vrnil domov. se je lahko iz njegovih mističnih smeH<aiev in iz njegovih rr*natih pišem sklepalo, da je bilo poletje zanj uspešno. To pot pa se je vse spremenHo in Helmersen se je vrnil domov resen in zamišljen. Temu je bil kriv ta prekli-cani doživljaj:
Povemo lahko, da se ie zgodba začela že v maju. Ako bi Kelmersen ne imel 24. maia popoldne razgovora z odvetnikom Gadejem v Orand hotelu v KrMijaniji, bi se na^br? zgodba ne bila razvila.
Ta razgovor pa ni bil v nobeni zvezi z dogod-kom samim. Odvetnik Age Gade je prišel takrat v Kristiianijo zaradi neke znane danske bančne afere. S pomočjo policije je hotel poizvedeti neke okolnosti, ki so bile v zvezi s kupčKami neke norveške banke. Lfubeznivost in službena usln^nost policifskega poročnika je tako ugodno vplivala na danskega odvernika, da ga je povabil. naj ga ob-i§če, ako ga kda? pripel e pot na Dansko.
n. POGLAVJE. Mož s svileno ovratirico.
PoroČnik Helmersrn ni veS mi^Iil na to pova-bi!o; smatral je je kot navadno vlT'ndno?;tno frazo in ko je nekajf mesecev Vasneie priSel v Kopenha-gen, je popolnotna pozabil na prijaznega od vetnika,
Helmersen se je nekaj dn" šffa? po Kopfn^^'^r^^l akor je to v navadi pri potujočih Norve?anih. Pc 'Ini dols:ocasnosti kavarn. snrovih fn g^d;h zaba-išč, ki jih imajo na razpolajr* ?amci v Kri^ti'-aniii 5 velika spremrmba. ako se "im v Konenhasrnu ma-oma odpro velik! in prenanolnfen? lokali, polni ve-elega srneća in živa^nega Jur^a. Norveški policij-ki poročnfk je s polnimi poriri užival življenje adnji večer je prebil v veselem razn^loženiu v otelu »Astorijac Drugo jutro se ie čuti] tako !zmu-enega, da je zahrepene! po bivanju na kmetih.
Povsem naravno je, da so se pojavila v spoml-u zopet kopališca, njegova stara ljubezen. in tako b ie vsedel v vlak ter se odpeljal . . . Skoraj bi bD e izdal dotični kraj. Nikdar ne more biti človek do-olj previđen. Nočem označiti niti lege tega kopali-:a. Sicer nisem hotel niti povedati, da se je Hel->ersen z vlakom odpelja! v kopališče. Na Dancem je več velikih in večjih kopaKSČ, v katera je logoče priti po morju.
Pa bodi đovolf. Drngi đan ie b!l fMmersen že gost v odličnem kopališkem Iiotclu »Trinnkriii«. Ko je prispcl v hotel, se te spreobl?kel. V elegantni obednici je zatrkoval in imel priliko si ogledati prisotne dame. fBile so res 2elo lene. Helmersen si ie zav!?-al brke hi bil ta' oj v ra;:b-!šem raznolo-^enju.) Zapalil si je duhtečo smodko in se napotil — bilo je jasno, toplo poletno popoldne — na promenado, Šetal je po Široki poti ob obali« kjer se je i
rnctlt množica ljudi. Ta pot je v ljudski govoriđ znsr»a T^od imenom »Xnrd;stsm«. B^^^da ?ama pr«-vi, kaj 5e tu doigrava. Tu ?e je dvorilo dopoldne in rxrpcldne. Tu je bilo •liŠJiti fivaties razgovor !n ! radosten smeh. svetla Ia-ka krila, bele flanelske ob-leke so se vrstile In ako se j« ▼ %n cč\ pojavila kakšna neznana postava. k2Vše« nov doilec. kak« nova možn'ost, takoj so jele švigtti ?»trele Iz ti^oč^-rih oči. Helmersen se je š>tal po poti in z užitkom ugotovil. da ni nikakor grd, marveč nasnrotno, pntr iep in da napravi** prav irgoden vtU — to sodb» je Čital iz raznih iskrečih dekilsliih oči.
Drugo jutro se je kopel jq se wato ranotH V okolico. Hotel si je ofcleduti kraj. Mala rih'ika vas, ki je dala kraju irn?, fr mu js idela zelo interesantna. Male nizke hišice s svojimi slamnatim! strehami so bile idilično razkropljene po okolici. Ormz\\ je, da je bilo r vaši več gostiln in rrmn;I1i restavracij. Vstopil ^c v to in ono ro^tilno. da 5i nekoliko okrepa pred žgočimi solnčniml ^arki.
Posamne gostilne so bilo očiviđno izključno ««-menjen© za letoviščarje. Druge so kazale dmračno lice. V te so zahaiali domačini. vaščani in okoliča-ni, ribiči, pastirjl. konjski meSetnrji. Na konca vaši ie bila takšna tipična gostilna. Na hiši je bilo »a-f>isano značilno ime: »Kavarna Babilon«. HfLmer-sen se paČ ni zavedal, da bo ta krčma kasnejo igrala v njegovih doživljajih v tem kraju ie veliko
VlO£Q,
srian. 2.
»SLOVENSKI    NAROD«    dne b. januarja   ib>23.
Stev   2
Telefonska In brzolamia ooraCfla
Vzaemirjeflje radi govora feo'garskega min. predsednika.
Točna vscbina izjave o Makedoniji. — Glavne naloge bolgarske vlade. — Prihod poslanika Rakića:
— Beograd, 2. januara. (Izv.) Vznemirjcnie beogradske javnosti »"adi zadnjega govora ministrskega pređsed-nika c. Canknva v narodnem sobranju se še ni poletio. Beogradski tisk Konstatira, da ;e zadnja Cankova izjava prava in drzna provokacija tcr zahttva od naše vlade, da v Sofiji odlučno na-stopi, da se v bodoče ne ponove take to slične provokacije.
Bolgarski vodilni krogi se sedaj tindUo ublažiti vtis Cankovega govora ter si prizadevajo zabrisati s politični-mi manevri Jn mahinaci'aml dalekosež-nost iz'ave šefa bolgarske vlade.
Vaš dopisnik je imel tekom \čeraj-Snfega dneva eno uro traiajoč razjovor z bolgarskim poslanikom na naSem dvoru g. Vakarevskim. Takoj začetkom razgovora je g. Vakarevski skuŠal ugotoviti. da reprodukcija govora mi-cistrskega predsednika v našem tisku ni b!la precizna in popolna *n da je bil smisel govora več ali mani napačno reproduciran. Ministrski predsednik Cankov je v svojem govoru iz*avil. da »le b!Ta Makedonija iabotko razdora v proSJostU ne na seda]«. G. Vakarevski Je odkrito izrazil Vašemo dopisniku svoje osebno prepričan »e, da g Cankov nlkakor ni mogel tako govoriti, kakor Je bilo javl'cno v prvem momentu. Po zatrdllu Vakarevskejta Bnl^arska ne more aspirirati na Makedonije d°-tičn^ pasus Cankovega govora se je nanašal le na narodne manjine na P^num^cm in Grškem. Izraz!! ie đa?*e že'jo, da b? b9a ▼e*?ka sreča, ako bf se mosf! sedaj na Bo'grfrskem mnogoS^eviln? begunci povrn&i k svofim oznjiSccn in postati lojalni  drfavPant  na?e  kraljevine.
O nalngah bolgarske vlade ]e poslanik Vakarevsk! iz.favil. da je glavna skrb vlade v Soi*JI prlđob't? svoboden fehod na Ej?»."sko r*">rre, varovati inte-narodnlh ma8:s?n na Romunskem
In na Grškem in organ;zac<|a stafnega voiaškega kadra. Slednja ic za Đolgar-sko nujno potrebna, ker taka organizaciji je sila. ki ima skrbeti za notranje konsolidacijo države. Bolgari so Jugo-sloveni in pa Slovani ter bodo skusali ohraniti dobre in pri'atrliske odnoSaje s kraljevino Srbov« Hrvatov in Sloven-cev. Čeprav se faktično nahajaio na Bol-garskem mnogi ek*a!tirani ekstremisti. Dasi se g. Vckarevski ni liotel točno izjaviti o bolgarskih težn ah glede našs Makedonije, se ne srne spregledati okolnosti, da je ministrski predsedn'k g. Cankov imel givor v narodnem so-branju več ali mani pod pritiskom To-dorova Aleksandrova.
—  Beograd, 2. ''anuaria. (Tzv.) BM-gnrskega poslanika na našem dvoru Va-karevskega je snreiel   pomoćnik zima-niega rvbistra Panta Onvr'lović. Zuna-nji    rrinister  dr.  Ninčić  ga  ni   spreiel. Poslanik    je    v    zuran^em  rmn;<=trstvu predložil  besedilo   znanega   Cankovega govora.
—  Beograd, 2. januara.  (Izv.) Naš poslanik v Sofiii Rakić Milan je bil že dvakrat  brzojavno pozvan  v  Beograd N ega pohoda so ž* nri-;akovnli včerai zjutraj. Radi vel'Vanskih snežnih zame-tov  je prega  Sofiia-B0"gracl     na    več mestih   ned^storna.     OkoH   Sli vilice   \n Dragnmana  so  veliki  snežni   zameti  in je  umorna   žo>jz.i'.5\i  p:urru*   ustav ficn. Prihoda nnSesa poslan'Vn Rakiča priča-kiijejo za uunes dopoldne.
Po info*-!nac; ah va?:^ ćoplsrikn nameravi uaha \lada predložit* B I^ar-ski protestna l.otr. v katen bo tnčno pojašnjeno naše stal:s^e glede makod'n-skega vprašan:a. ki ie za nas definitivno f^no. Protestna nr ta br> r.pozorila boTgarsko viadr« na evcntnal.'e tc*/l<e pt skdice. ki lahko na^tnncjo s taJiim provokativnim postopan:em.
Radioeva akcija.
—   Beograd, 2. ianuana.  (Tzv.)    V 2vexi z vestmi o Radićevem povratku v domovino beogradski listi objavTjajo. da Ie vlada skter;la za^Iedovati Stjepana Radića na podlagi zakonov, ki so za vse državljane  enaki. Va§ dopisnik se Je včerai razgovarial s člani  vlade  in ie dobil zagotovilo. da je vlada v res-nJc! pripravljena  pozvati  ^tiepnna  Radića  pred   sod:ščs   na   od^r>vorn~st   In proti njemu uporabit] vsa doIocHa zakon«. Značilen v tem ozini je tuđi Čla-nes današnie »Samoupraver. Članek, ki OČividno izhafa \z oflc^elncga vira. na-gla^a med  drug:*m. da bo mornl  Radić xa svoje čine v inozemstvu da:ati od^o- | vor   pred    neodvisnim   sodiščem na§" I kraljevine. Zagovariati *e bo moral pred i sodnfki ravnotako. ka»<or Vak drug dr- I žavlian. če se pregre&i proti zakonitim doirvr'r»im.
RAD i EV FINANCNIK V BEOGRADU.
—  Beograd, 2. ianuarja. (Tzv.) »Tribuna« spnroča.  da  fe prispcl  iz  Zagreba hrvatski  veleird-istr^rlec  in   finanč-nik  Rad:čeve  politike   M:!an    P r p i ć . kl ie b!l spre^?t od  mm^trs^e^a predsednika  g.   Ni'cole  Pa^'ća.   M d   ^>ber»-a se je vršil d^^^i rar,*r'>vr>r. V^ebina razgovora  ni   zrana.  Prpić   ie  b?l  napram novirari~TT! ^elo rezsrvi^an. Prihod Ra-dlćevega f'nrrsčrika  v   Bco^al   je  vz-budil  v  političnih  krogih  niapeto  zanimanje.
NASL*TNIX M^nSTRA TRGOVINE.
—  Beofrracf. 2.  ianuarja.   (Tzv.) Po kr.nčamh pravoslavnih b^^ičn'h nrazri-k!h    ramerava    r»-!tn;c^rski    predsednik Pa5ić    spnprlnitt   iznraznieno  me«:to mir»ic*ra trgovine in 'ndfjstr|:e. V radikalnih krogrh se že dnnes im^n'iieio tri imena rgl^dn;h politikov. ki ima^o naj-več aspiracii za ta mintstrrki    portfeli. Imemiie?o  se  po^l.:  VeT;a  Popović. nekdanM ?pf Vab;netns p^ame ministr-skega predsrd^tva   posl   M. Jovano-v 1 c in posl. Bnfa  Maksimović.
Prifrave za k"nf?rencG Mz anfante.
—  Beojjrratf, 2. ianuar^a. (Tzv.) Vče-raj ni  bilo seie  rrfnisfr^V^^a  sveta.  V zunanfem  mjntstrstvti  !ziehn>.:o  in  do-loča?o radntA priprave k programu kon-7erence Msle an^ante. Zimanil m?nist*r dr. NinČ'č fe pr^l od rr»*n!5tr^ke«:a sveta na zadn:! «e!i navodila in poob1a*t!-!o za  knnfcrenco. Program knnference je Že določf*n ter rsznerlan ^e§k^Hova-sk! in rnmimsk! vTndi. Zunania ministra Ceskoslova^e In  Rormin^Ve  prideta  v Beoftrad ze-dne 8. t. m   PrihodnM dan je oficijelna otvorltev. Na dnevnem redu konferencs so vsa aktnelna medna-rodnt    vpra§an?a.    Konferenca bo tud? rtzptav!;a!ji  o  vstopu GrSke  v zvezo driav Male antante.
PRINC PA^/LE IN GRSKI PRESTCL.
—   MSlan,   1.   januara    (Tzv)   Ttali-janski thk objavlja vcs4, da je Vcnize-l^s     pozval   v   Pariz     jugn'cioven<:kega princa   Pavla   Ka-3?:šorg-"ev^5a,   da   mu ponudi  gr?>\;\  prestni   zn   sluča?,   !~ko  bi morala    gr^ka    kmt:cvska  rodbina  za vedno znnu^titi Grsko.
—  Beograd.     2.    "anuana.      (Tzv.) Uradno  Ccrr!:intrrajr»   vse   vesti   itali'an-skega lista, da bi bil od Venizclnsa pozvan princ Pavle, da zasede grški pre-stol.
ITALIJA IN FRANCIJA.
—  Rim, 1. jan.  (I^v.)  Itaii^ns' ' tisk 'z-redno  iju*o  napada  Fra..cio  radi   čcškoslo-vsske zve-ne pogodbe.  »C::rr".ere ceH^.  Se-ra« konstatira v dzl>#em član a. da pomc-njfl   frrnco5ko • češkog yva§ka  zveza    tež'to nev2rnost  ra   Va-'-lo,   Fra-cija   -kiTa  otn >-viti   v   srednji   Evropi   ^lovans-o    AvstrJ^, k?tere ost ne b! bila  tol »o n i perje na proti Nemči.H, kahor pa proti It;J:|I.
HovoIHna i?!s.va prrfhsdnika franensk? rep;;bPke.
—  Pariz.  1.  jnn.   TTzv)  Povodim  spre-Jrma   diplomniskeca   7bora   je   d^ycn   zbora paoe?ki   nuncij   čcsti'al   pred čelniku     republike   Millcrandu.   Prcdscdnik je  na njegove čestitke od^rovorU:
Pred letom ste Izrazi!! na tem me^tu željo, da bi Franciia k^r^no vendar bila sretna požeti sad ive svouh nnporov v bla-?ror las'ne države in vsean sveta Va?a že-Ma se bli^a uresničenju. Na<! trudi so sicer naleteli ra velik ođpor. vs-od če^or je bi'o fK>\ zročeno novo corje. K'ftib t-mn Frakcija, pro-ra vta^eza sovrašivn. si v~dno bolj žrli miru in bi gistrin a. N j s' renrjša njena želja fe, da ke ne pnjnvtrr> nnheni n^-vi innrfrnti. hi N mo^V t'virnti bo- crto C7»r.i-vo in knn?*t; mir. Fravrite zah*eva svof? m^to v vrsti prvU? drlavcev ki So d^bre vol'r.
Znn'mivo )e. da se Je dlplomatske^a sprejema v Elyse?u udeležil tuđi nem?ki poslovni odpravr'k.
ODKT?IT,TE 7AT?OTK NA ECLGARSKFM.
—  Srfja, i. ;ar»!'arja  Czv.) Na vče-ra:^ni «eM narodnomu sobrania je general  Rus"ev kot notranM  minister iz;avil, da se je vladi nosrečilo od!criti obzirno zaroto.  Zarotniki, kn^rim  ie pripadah večina   p^^t^gev   zernl'o^nclnske  stranke, so TTieli ra c'\j *ftrmn<r1avitl sedanio bn!c^rsko    vlado.    V zaroto ie vrleten Mdi  neki  z?mljoradn;s"Vi  poslanec.    Na kmetih  je  bilo  izvršenih  že  več  are-tacH.
ZAVEZPnKI ZAVRNILI
PROŠNJO BOLGARSKE ZA
OFOFOŽEVANJE.
—  S^nja.  2   Jan.   (T^v.>   Pri   zavem^ičih fe boftrarska vladn  z?nros!la zn  dovoljenie da «me postaviti la^ten vnh?kf kader, or-cantziratl stalno voJrVo in frvestt oborofe-vanie. Ta  svofe  predio^  Je  Bnl^ar^ka  ote-ir»et?eva!a na ta nač?n   da U Ie s*^»Hj» dobra vojska n'!*no potrebna za knnso!!dacfjo inv tranifh tzttp+t drfave in vzcf^evanle reda fn  m!ni.    Zavez^f^f  90  prerf'ojj  bolgars^«
Velike ^nežne katastrofe v Srbiji in Vojvodini.
—  Beocmd. 2. }an. (Izvir.) Po poroSf-Hh   Iz   Južne   Srbije   !n   Vojvodfne   v!adajo tam veliki snežni vtharjt in zameti. Po ne* kod so železniSke proce popo!noma zametene in je vsak železniSki promet pretrgnn. Tuđi  praga Zagreb-Beograd je  na   mnoKih« mestih  zameten  in  prlhaja  zagrebSki  brzo-vlak  dnevno   z   velikiml  zakasnitvomf.   Na protri    N!I-Qrahovo  ie  Železniški    prnmct ustavljen. PotnT§kI vlak 417 se je moral na postaji  Crveni  Krst  vrnHf.    Pri    kilometru 182 je v'ak obstal 6 ur in $ta vagona skočila  s  tira. Ponekod ie sneg tapadel 3 m visoko.
—   Beograd,  2.  j%n.  (Irvfr.)  Po poro-či'ih  \z  Vojvodine  \t  sneg  nekntere  proge močno zamete!. Po Donavi In drugih rckah se  vale   velike  mase  ledu,  ki  povzročajo mnogo $kode.
—  Novi Sad, 2. jan. (Tzvbr.) Včeraj ob 3. zjutraj so se privrt'ile niz Donave veHke in težke mase ledu. Led se je s tako močio vnlil po strtifrf. da je v pr!st«n:SJu usidrane $'epe, na  katerih  so  se  naha;all  stroji  za dvij:an;e  raznih  tr<°nsportnv  :n  pa  za  po-prav^an?e   pTistfln'SCa,  odtrtral   od   obrežja. Vsi  š'ep!  sn  z  veliko  silo  plaval?  po Donavi.   7e!cn!Šk!   most   so   močno   poSkodovali. Na  5'epih  so se  n^hnjnli  samo čuava.H.  ki so h'Ti v ve'ik! nevarnostl. O katastrofi ob-vešč^na   komnnda   mes*a   'e   poslala   ve:;i oddc!ek vojaštva, da  re$? šlepe  !n Čuvaje. ' ' ■'•    -   -cvrrr^r!   rr'Hinn^ko  ikodo.
—  Beograd   2.   jnn.  (Tzvfr.)  VoTIrve  v albanski  parlament  so  končane.  Po  poro-čilih   iz  T.rane  definitivni  rezultati  Še  nišo znnnl.  Tz naivečtega voHlnega  okrožja  Ar-girpVns'ra   man*a  §e   15  rezultatov.
Med !zvo!jen;mi poslftnci se nnhaiata tuđi bivši morilec fisad paSe Ahmcd Rusten in p^> predsednik Kosovskega odbora hod.-ža Kadr!.
— Tirana. 1. ian. Po sedni znnnih re-zultPt:h voli'ev a!bnnske narodne skupšči-ne ima vlada na razt>olago 60 mandatov Obstoj vlnde Ahmed bega je zasiguran in s tem tud! nadaljnn nam prilazna politika A'bnni^e. Noli. poćpfran od Italijanov tn ćmsih nam sovražnih sil je ostal v manj-$:ni.
Nova vrsta benema za motorje.
—  Dunaf. 2-  ian.  (Izv.)  Kakor obiavlja »Net?cs  Wtener   JournaU,  je vladi   sprelela nacrt  neke^a  nem^kega  dljaka  glede  izde-lave nove vrste beicina za motorski pogon-Novi   bencin   sestnji   iz   olinatih   |n   koksn'h ostnnkov  in  Se  drugih  prvln.  Ta  novi bencin ima to prednost, da ie popolnoma porah-Ijlv in cenej^i kakor pa ^edanji.  Avstrijs' a vlr»da namerava producirati ta bencin v velikih  podjetf'h  v  MfiUersdorfu.
)
DRZEN ROP MORSKIH RAZBOJNIKOV.
—  Hon'Mong,  1-  Jan.  (Tzv.)   Ansr1e5fci  tT-povsk?   pamik   »Hydrant«   je  včerai   ob     3. poontdne zapu^til pnstani^če. Ko Je bil par-nik na odnrtem  mirju   so na parn;ku vkr-cani   morsV*   razbolnfVi   napadli   p^tn^kc   ter iim   p jbrali   vse   drafcocenosti.   Pr'lastili   so si tuđi vse važnei^e po?i!jatve. Vornarie so r?.7b';inik!  !cpo n-'%^ns:fili in nato v reSilnili čolnih odpluli na kopno.
Žigosanc kronc na Reki.
—  Rka   1. ian.  (Irv.) Pnrka  d' Ita?!a je do sedai popisala 180 milijonov  jugoslo-venskih   kron  prvega   žisosanja   in   130  reskih   kron.
FAŠ1STOVSKA NOVOLETNA POSLANICA.
—  RJm, I. jan. (Izv.)  Za novo t?to Je irdnlo vodstvo nacionalne faSistovske stranke poslanico, v kateri s ponosom usotavija, da šteje or^ran'zacija 7U2 fašijev in članov z  tzkanizcami  777.703.  V inozemstvu  je fa-šijev   480   in   članov   60 000.   Poslanica   pov-darja  dtscinlino   k! vlada  v fa«istovskih vr-stah. Naredna  milica se razvija in izp^pol-njiije.  D(^scirel se  ie spornzum med  faš!«ti in   prod -k ivnimi   «:ilami.   izvršila   se   je  fuzija   z   nacionalist!   in   fa^'zem   je   pripravljen   za   docovore   z  vsemi.  ki  hočejo  pr!-sr>eva*l  k  d^lu  za  domovino  in  narod.  Or-canJzacija   se   zaveda   svojega   položaia   in prevze*e odgovornost!.   Poslanica  s?  zakf?u« čuje   z   vzklikom:   ^'veln   italMaf   Živel   nepremazani   in   neprempHJivi   fp^izem!   Zna-Čf'no   je.  da   pnznnni   ItalMan^ki   zjrodovinnr Ferrero v  svoji ba5  te dni  »zd^ni  kif'tii  o po!!*?čni  ztrdovfni  od   1919.    dalje    pravi: »Ali  je  usojeno  Italiji,  da   postane  leca   v katerf bo pod rvčem dcTaH 30 milHnnov dr-žavljanov, da oboj»atf tistotisoč družin.  Domovina   je  v  največji  nevamostf.«
—   Redni občnf zbor noh društva »FoTnost!«  v Trstu je bil številno obi-skan   in   je  potckel  z  dobrim  unanicm na nadnlnie resno delo za jugoslovan-stvo v Jtilijs!-! krajini s strani vseh onih, k! so prave dobre volje in poštene vr»e-tosti    za    blairor    Pud^tva.      Navzoči so bili 2astonnik? Trsta. Istre. Gorice in Notranjske. Dr. Mirko Vratović je Ime-tiom Tstre fzrekel ^eljo. da b? se skoro zopet T5! rđrnžf!! ▼ enotno falango. Vsl zborovalci  so  \% polnccra srca pritrdili tem besedam. Dr. I.  M. Cok ie podal poročilo, ki prcistavl'a točno «!iVo se-dan'e^a  položaia na5ej?:a naroda  v pokrajini. Vse gorje, katero trpe naši luid-je. je naslikano v tem poročilu, pa tuđi žalostne  razmere  v  domačem   taboru. K poročilu je govoril prvi dir. Tvan Ga-bršček   iz  Gorice,  zotriir'oč.   da  se  ne sire govorit! o $porn z gorskim? brati, ka]H spor obgtoji !e z for*^:!m političnim društvom, kalero pa ne predstavila
▼šega prebiva'stTa ▼ gorlškl deieli. S
skupnim lindstvom Goriške ni nikake-sra spora, kar priča tuđi to, da so vsi, ki se ne striniajo z d^lovanjem pogla-varjev pol. društva, izstopin. Politično j društvo v Trstu nai se poprime iniciva-tiv za obnovo skupne organ'zactie i& vso Juli sko Krajino. Ker sedaj ni mo-goč narodni svet, na] se zbereio vsi. ki hočejo delovati skupno, pod okriliem Trsta! SlcdHo je burno pritrievarne. Dr. \Vilfan je govoril o potrebi koncentrat čije vrnovnejsa vodstva v Trstu, o potrebi zaupan:a in hitroga pnslovan.'a, nič pa ne koristi velika organizacija in ne najlepši preoram, ako se ljudje od-tc2u>ejo praktičnomu d^!u. Lavrenčič iz Postojne je povdar al kako treba za dobro organizatorično delo sredstev in mladih agilnih moči. Dr. Forrazarić \z AjdovSč'ne je iz'avil imenom Gonča-nov tržaškemu vodstvu posebno pa dr. \Vilfanu neomejeno zaupanfe. Predlajjal je uvedbo narodnega davka, kakor „te rbičajen tuđi pri drugih narodiri. da se dobe potrebna sredstva za organizacijo ir nieno delo. Med drugim ie povedal. da sa )e bTla na občneni zboru jjoriške-ffa po«, društva sram kot Sfovenca. Dr. Slavik je opozarjal na nove volitve v parlament, na katere moramo biti pripravljeni z edinstvenim nastopom. Dr. Wilfan je zakl.'iičil zbor z zagotovilom, da navdi.šue zborovalce in vse dobro liudstvo zavest, 6* le naša nadoga tež-ka In vertdar ne obupujemo. Naša borba bo zahtevala žrtve, na to moramo biti pripravljeni, prispevaioč vsi k borbi, posebno pa mlade moči. Zborovanje na! pomeni začetek preporoda In po-mlalenja našega pofltrčne^a delovanja. Lista novega odbora je b'la z navdu-Šen.iem sprejeta. Predsednik pol. društva ostane dr. VVilfan.
— Sedem slovenskih sodn?kov od-puščenih. Iz Gorice poročajo. da je na znano »vprašalno polo« odpnščenih do-slej sedem slovenskih sodnikov: nad-svetnik Rutar, svetniki Mašera, Vld-rrar. Korš;č. Bisaii, Mijič in sodnik Bre-lih. Odpuščcn je tuđi sodni svetnik Ita-li:an Vinci in radsvetnik grof Coronini. Vsi imenovani slovenski sodniki so izborni uradniki, vsi zrtaio dob^o itali'an-sko in razven nadsvetnika Rutarja so vsi v krepki moški dobi. Odpi^šČeni so pač samo zato. ker so Slovenci.
politrne vesti.
veliko vzgojno nalngo v osnovni šoll in zaraditega mora biti verouk sesTavni dcl učnega nacrta: v novi državi mora narodna Š-.la služiti v prvi vrsti čuvanju narodnega in državneg^ jedinstva in zato zahteva učitel stvo, da se z zakonom o narodnih šo!ah odstranilo vsi vpHvi, kl bi mogli zavirati Idejo npred-nega In državnega Jedmstva ter Oeco napetlavati k separatizmu: p ro eram verskega pouka nai sestavi'O strokov-njaki: učitelji naj v osnovnih 5n!ah po-učujejo vse predmete, pa tuđi veroufc; samo tam. kjer bi ne bilo učitcl-ev do-tičnega veroizpovedovan.a odi'.nsno, kjer so pomešani otroci raznih konissi?, nai se pritegnejo za verski pouk tuđi duhovniki, toda takšni. ki imajo pnlcg jcrokovne tuđi pedagoško uspos^bl * nost. Resclucija je bila poslana centralni upravi Jugoslovenskcga učiteljskoga udruženja, da se zavzame za to, da bo te zahteve učiteljstva uvaževala tuđi vlada.
= Demokratski glavni odbor ima svojo sejo dne 4. t. m. Na to sejo so pozvani vsi člani glavnoga odbora in vsi narodni postanci. Na tcj seji se So 'nz-pravl;alo o sporu med Pribićevićem in Davidovičem.
Presveta.
=  Iz    uredn:$tva    »Samouprave«.
Glavni urednik »Samouprave« posl. dr. Laza Markovih je odnotoval v inozemstvo. Za Časa n:egove odsotnosti vodi uređn'ške posle posl. Kobasica.
= Obč'ns^e volitve v Osteku. Po poroČIlih iz Osjeka je rezultat nedeli-skih občinskih volitev v občinski svet mesta Osjeka tale: Voliti je bilo treba 20 občinskih svetovalcev. Glavni vo-lilni boj :e bil med hrvatsko zajednico in pa radičevci. Zajednica je dobila 10 mandatov, radičevci 3. oficijelna radikalna lista 2. protićevci 1, komunisti 2, demokratje 1 in cionisti 1 mandat.
= Iz d'plomatlČne s'užbo. Po poro-j čilu iz Bsograda je včeraj zu.ianii ml-rister sprcicl t:i naše posiinike, Ki so prisreli iz inozemstva. V Beogradu se sedaj nahajajo naš dosedanji poslanik v Berlinu Jovan Marković, naš du-na^ki poslanik Tića Popović in ra§ poslanik v Budimpešti M i 1 0 j e v i Ć. Vsi poslaniki so zunanjemu ministru po-ročali o reparaeliskem problemu. Po-j slanika Popović in Milojević pa tuđi o prevzemu poslaniš'cih noslov od strani cnega in drugega. Poslanik Popović na-stopi v kratkem svoje novo službeno mesto v Budimpešti. Miloiević pa pre-vzame vodstvo poslaništva ra Dunaju. Dolgovl Pad'Ćeve^a »Slobodne-ga doma^. Radićcv »Slobodni dom« doTguje tiskarni »Tipr.grafija« za tisk znatne svote in je podjetie skl?nilof da ustavi nadal^no ti^^ane lista, ako se ji dclg ne izplača. »Slrbodni dom« bo iz-hajal v izdatno maniši obllki in se ne bo več breznhčno pošilial pristašem Radičcvc stranke.
= Zakonski nacrt novega t'skovne-ga zakona. MTnister Marko Trifković je predložil vladi nacrt, ki je bil izdf lan za čas radi:'a!nodemokratske koalicijske vlade. Nacrt so izd?lali takratni ministri Trifković. Pribičcvić. dr. Ma^ko-vič in dr. Ninčič s sodclovaniem posl.in-ca dr. Vg\ e Markr>vića. Vlada bo r?z-pravji'ala o tem zakonskem nacrtu v eni izmed prihodniih sej. = Zabran'en »s'ovensk? f's^t. Ministr-stvo notranjih del je zabranilo ramča-nje in razširjanje v naši dr2avi ^oriške-ga l'sta »Nova Doba«, ker piše proti naši državi. »Novo Dibo« izJa;aio, kakor je znano, v slovenskem jeziku, go-riški fašstL
= Prevzetre avsfrijskih arhivom. Avstrijska vlada je naši vladi poslala dopis, naj v smislu sklenjene konvencije čimpreje prevzame oni dcl arhivov bivše Avstro-Ogrske, ki prioade naše kraljevini. Vlada je pooblastila ministra prosvete Trifunovića, da posije pa Đu-naj posebno komisijo, ki bo pnsvzela arhiv.
= Beogradsko učTte'Jstvo proti ktc-rikaliztttii v Šoll Beogradsko iičiteljstvo ie na svojem zborovaniu soglasno spre-ielo tole resolucijo: Verski youk ina
Repcrtoir Naroc'neda gledališča v LtubM^ni.
DRAMA.
Srcda 2. jati.: Nju Red A Cetrrek 3. jan.: Oolobčck. Tzven. Petek 4. jan.: Mogočni prstan Red D.
OPERA.
Sreda 2   jan.: Tosca Red P
Cetrtek 3. jftrr: Gosp^svetski sen Red C
Petck 4. jan.: Psoglavci Red C
•    •    *
—- Šent]akobskl odcr ▼ Uubflan!. V soboto 5. jan.: veseloigra Male roke. V nedeljo 6.  inn.:  veseloigra Male  roke.
—  Šentjakobčnnl v ^kofjl Lokl V nedeljo 6. januarja ob pol 5.  pnpoldne priredi Setjakobskl orkester in šentiak^bski moški  in ženski pevski zbor v sokolskem domu  v  SkofM  Loki   koncert,  na  knterem  se tzvaja  med   drugim   t u-df   H.     Satrnerieva kantata »Jeftejeva  prisega«. Solotočke  po-lejo t. Sekula, gdčna Capudrova In tospa Vidmareva
—   Premijera  ▼  dramU V  Cetrtek.  dne 3.   Januarja   1924   se   vprizorl   v   dramskem gled:5Ču  prvič  Johna Gals\vothvfa   traclko-medija  v   treh  dejflniih   »GolobJek«,  k!   se Steje za najboljše delo tega že tuđi pri nas po   dobro   uspeli   drum!   »Borbi*      znnneea angleSkega avtorja in velikeca dramatika. Snov je zajeta Lz sednn'eEa življenja. Predstavlja  se  nam   družba  prijateljev    člove-šrva. kl rftzltcna  po svoiih  nazorh,  sku§a reSfti družbo lzirub1;enfh. V glavnih  vtoenh nastoptio ea. Vera Danfinva. ga. VHitmva, &. Lipnh. g. Putiata. «. KralL z. PečeV. «. Gregorin,  g.  Jermnn, g.  Cesar  In  f.  Dre-novec Ittl. Re?.1ra g. Putjnta. Prvo deianie se vr§i na božični večer, drugo na novega-leta dan, iretie spomladi.
Književnost.
—  Iz starorimske lirike.  Zbral  in pre-vedeT   dr.   Fran   Bradač.   Izdala   in   založila Učiteljska   tlskarna.   Ccna   12   Din.   —   Sam dr   Bradač piSe v uvodu, da hoče s prevo-dom vzbuditl  zanimanje  za  antlčno literaturo in pripomoći k zgradM slovenskih pre-vodov antičnih   umotvorov.  Pod Crto so pri-dojane opombe. da iz njih vsa!t izobraicnec lahko razume dotično pesem. V uvodu po-daja prcvajalec krafko bi )?:rafijr> pcsn'kov. Zbirka   rbsesra   Catulia,   Tibula   in   Prop rc-Ja.      Znano Je, da Je  že  dlJaStvo v  srednji Soli  kaj   rado   Čitalo   klasike,   dasi   srni   Jih !meU 1c v tujem jeziku, zvtn }e tembolj pozdravljati, da se s prevodi, ki ^o prav dobri,  odpre pot  do njih  tuđi širSi  intellgcnci. Priporočnmo!
—  Zvonimir Ko^em: Ej pr?htr|?ef-H...
Knjiga za mladino. Izdrila tn založila Uči-teliska tiskarna v Lj-bojani. Cena veza-J knjizi 16 Din. Knjižica, ki se Je bi mlrdina gotovo zelo razveselila in bo ?la \r n ke v rokn. so FCosmovi »Prijntcljčki«. Poves:"ce nišo predol^e, sn zanim've in sd pr'kl;,dne otro^kemtt rbzorju. Sttrinijst jih je vsch in že po nnslrr. |»i vid'mo nMh raz!:čno In pest-ro vsebino: f!j pr'jatrllčki! — ČjJnjc. — VcCer v gozdi. — Darko. — Babica. — Jež.
—  Krali. —  Markovo kraljestvo. —  D~mr>-tožje.  —  Gosji   prstir.  —   Mirka   in  Tink >.
—  Jasnje.  —  Lovci   — Kro2n k  breskev.
—  MeTa5U Pove?t fz dnvn'h dn:.      Odrasli mlnd;n? nanisala  lika  VVaStetnvn. fz'a-In  fn zalo'ila  Učiteljska t'skarna v Ljblj -ni. Cena elegantno vozrni  knjfe5 z orfirna'-no naslovno stranjo 25 Din.      Ne samo za medino,  t"di  odrasl:mu  se  b-  knj"rn  priljubila,   tako  npjpriprcsteiSemi!   sel'pkn    kakor  inteli^entti.  Na?a  povest,  ki  ne  znstn'a po zanimTvcm prlpovcd^vanju in Izmcni do-podVov za napetim romanom, se vrSi v ča-sn, ko so b;ll meh^l ?lovercm f.angoba:di In k^» so jim vsiljevali svojo kulturo Fran-kt.  Snov  Je  vzeta  Jr z^redovine  Slovence^, fitiridoset let no Srm~vl °mrti tcr se d^^od-kl   odisrravajo  na   tolmlnskem   gradi^ču    in okolici,  v  Benečiji   ter  se^ajo  na   o^lcjskt patrfarhat   in   Vimnsko   polje,   do   karantln-sk'h   vojvod.   Dotrođkl   se   oditrravajo   to»-ei na slovenskih tleh, na zemlji, kl nam J* bih »i£rrbTiena   po  svetovnl   vojni.   Brscr  knjiti Je   spretno   opisovanje   staro^loven^kih   obU čajev   fn   nristna   star^slovenska   slove-sk^ Imena, kl jih srečavamo vscsknzi.      Knjiga kar.e   bojevitost   in   junačke   pohode   Sloven-cev. s katerimi  so sf osvajali zemljo In so prodirali na zapad, če nričneS knjTtrn 'citati. Je ne odlo*ls\ doklcr je ne r>rečfta§ do korica. Mladin! bo vzbufala knjlsra ponos ni na-So   z^rodovlno   za   časa   na?e   samostojnosti In W ho vzbulala spo^tovanje do naših prt-
Stran 4
•SlOVrrNSK!    N A P O n«   fine 3. janoarja   1924
Stev. 2.
Gimvitfarstvo.
SVETOVNI ŽITNI TRG.
V zadnjem času je opažati na svetov-nem trgu znatno padanje žitnfh cen. To je posiedica velike množine uvoznega žfta, ki se je pojavno Iz Amerike. AmerfSkl tr-tovcf siiijo v ospredje in predlagalo svoje bogate žitne zaloge s tako vnemo, da ni težko uraniti, kje ;,h žn?! čevelj. Izredno dobra letina v večini evropskih držav. osobito pa gospodarska obnova Rusije, ki je že spregovorila o izvozu ruskega žita. jlm dela veliko prefclavico. Konkurenca postaja Čimdalje večja. Zato morajo hočeš no-če$ zn:Žati cene In hitetl z razprodajo za-log. Sicer bo izguba neizbežna. Kako previd ni so Amerikanci v svoiem poslu doka-zujejo najbolje Številke. Tako so poslal! samo Iz Južne Amerike v zadnjih dveh tednih na svetovni žitni tre okrog 2 nr'no-aa 404 t!soč kvarterov (I kvarter = 250 kg). Nad en miliicn kvarterov ameriSkcga žita je prišlo v Evropo, ostalo pa v druge drfave.
Dočim je opažati v amerški žitni trco-vilni delni zastoj, so lahko kanadski In nv* stra'skf trgovci z raznrod*jo svojih žalo* popolnomn zadovoljni. Ogromne količine žfta se nahajnjo ta ča% v kanadskih prista-iTSSih kjer čnkato prevoza v Evropo in druge dele sveta. Važen dogodek na svetov-nem žttnem trgu je trla nedavna noSHjater ruskega žita, ki *e pr'spelo Iz Odcse 24. novembra. S tem stopa na p!nn nov faktor, ki sicer še ne igra odločilne vioge. vendar pa so merodaini krogl že v veMklh skrbeh ka i bo. ako rusko žito znova prido-bi svoj nekdanjf pomen.
Evropski kontinent 5e vedno potrebuje znatne količine uvoznega žfta ne glede na dobro letrno, kl seveda ne more kriti vseh potreb. Francija je na noti, da post« ne va-žen konsument na svetovnem trgu. ka ti njeno žito je predrago. 2ito Iz Avstralije ima bogate i>erspekt"ve tuđi v JaponljI in drugih državah đflljnega vzhoda. V Avstra-Kil ie natovorjenih 25 parnikov žita, k! bo v jnnuarju odposlano na Japonsko. Položaj Rusije kot velike zakladnice žita vzbu-ja splošno zanimanje. Tu je treba omenit!, da se je rusko žito v zadnjem času že pojavilo na evrrtp«kem trgu in poš'Hatve se množe črmdalie bolj. V Informiranih gospodarskih krogfh se govori, da Ima Rnsiia še veHko množino žita za Izvoz. Severna Amerika sledi z veliko napetostjo ekspedi-crnma žita iz Rusije in postaja nervozna. Boji se namreč, d* bf pošH'ahre iz Rus;e k znaSajo sedaj tedensko okrog IH do T2 tisoč ton, ne pnsts^e preve!fke, da b? vp!l-vale na padnnje cen v svetovrem rbsesn. To bi uicfintfo orditt za ameriške izvozni-Čarje žatostne posledlce.
Perspektive bodoče letlne so ▼ Severrti Ameriki precej ugodne. Setev se ie vr&ila ob lepem vremenu In oziminn kaže. da bo žetev obilna. V Kanadi so bile metereolo-Ske in vremenske okoinostl sploh zelo povoljne te. poljedcljska de'a. Tn prihodnje leto obeta dobro Ictino. To jesen Je b!!o za-sejano 43% zemlje, doloČene za setev, do-čfm je znaSala zasejana ploskev Inn^ko jesen 48%. Torej gre Ie ?a minimalno dife-renco. V ArgemnijI se Je žetev nedavno sele prlCela KJjub velikim nallvom ?n def-«! poplavi bo letina Izborna. V Avstra Iljff so pridelalf Jetos več žita. kakor se je splošno pr'čakovalo. Z'asti pšenice je v primeri z lansko letina veliko več. PSeni-ce je prfdclala Avstralija letos 15 5nn.000 kvarterov, dočim je znafala lanska letina 13,680.000. Za Izvoz Ima 10 milijonov kvarterov »amo pjenice. V Tndijt je stanje normalno. PersT>ekt!ve glede bodoče letine so povsod ugodne. V CvropI je ozlmine v splošnem zelo dobra fn zasejana ploskev je znatno večja nego lanska.
Raznf deli sveta potrebujemo letos 82 mflijonov kvarterov uvoznega iita In sicer Evropa 66 54 oiIHjonov, ostaTe države pa 15%. Prlčakovatl je. da se bo količina uvoznega ?Ita v decembru fn januarju nekoliko zn!?a!a, ako seveda Rušila ne bo veC izvažata svo-ega žita. To pa n! ver-jetno. Po zadnjih vesteh ic namreč sovjetska vlada prepravila 500 tfsoč ton žita, ki ga namerava poslati na svetovni (rg tekom januarja !n februarja  1924.
•      •      •
—* KmettVU poak po ifefcii. Ođdefefc im kmetfjstvo priredi v prvi polovici mesc-ca Januarja !924 sledeča predavanja: V ne-đeljo dne 6. ianuarja 1924: 1.) M"ma pcč. o kmetijstvo. Kafol. 2) Oatina. o kmctljstvu, Jercb. 3.) Log pii Radni, o sadjarstvu. Ambroz. 4.) Pređđvor. o krmljenju, f^ađnik. 5.) Rakek. o sadiarstvu. ZdoiSek. 6.) Vau-Čavas v Prekmnrjn. Pavlica. V nedofin dne !3. jamtarja 1024. i.) 5martnn pri Liti}!, o sadiereji, Jereb. 2.) Veliča Kostrevnfca. o CTojenJu Jercb. 3/> Studenec, okraj Kr^ko. o vinarstvu. Ambroz. 4.) Brezje pri Radov-Ijicf, o mlekarstvu in o vzgoji m^ečne živine. Pevc. 5.) Vldem okr. Kočevje, o trav-Hi5tvu. Onlmafer. 6.) PodzemcM, o ?I\ino-rejl. Konda. 7.V Hreznlca, o žlvlnorcji In o p!an?nr«tvu, ?ust;č. 8.) Orphnvo o gnojenju in o komas«*»fiji. Zdo!$e!c. 9) ^v. Jernei. okr. Koriicc. o kmctHstvu. StamborKer. 10> Ti-»nvci v Prckmurju. o kmetijstvu Vo^ka. 1!) Borcjci v Prekmurju, o travnI5tvu, Pavlica.
—r Crals»|^ka prlstofbfn» đcln. c*nifb. Z zakonom z dne 27. Jun. T92! na 2%. oz. 4 ••'• d^Hčena emisltska pristojhfna d?tn*-^VTh đrvfh se fe s čl. 1*>7 fin. zakona za I. 1922'21 povijala na 3 V ozir. n* 6%. Ker pa zakon o proračunskih d\*anajst'nih za me*ecr januar febnrar In mare f. 1974 rar-verjavlfa čl 197 fin. zakona za 1. 1922'2.1, se na 3 %. ozir. 6 % pov|5ana pr'st^Jhln« izza df?e 1. lan. 1°24 znižuje na prvotno !*-mero <2 % In 4 %).
—K Pnbava raznega materlrfa. Pri ođe-lenju za mornarico v Zemumi %e bo vr.Sfla đn» 16 J^n 1924 rferfafna 1fci!acf|n glede dobave ?e»ernega. kovlnastega eTektrl?ne-jra. vrvarskeira. stavbnesa In df 'ge<ra mv terfala za porr^r^M arzenal v TMu. Na-tančncK: nn^atki so v n'snrni trgov. zbornica v Ljubljani na vpoglcd.
Sokolsfvo.
— Sokolsko drvštvo aa    Bleđa    Ima
svoj redni občni zbor doe 19. joti. 1924. ob 7. zvečer v svojem domu z navadnlm dnev-nhn redom, ćlani in članice se v&bijo, da se  polnoStevilno udeleže.
Nekaj podafkov k prvim radio-koncertom v Ljubljani.
Velika domžalska brezžična postaja. —
Prejemnica na poslopju pošinega rav*
nateljstva. —   Prvi   radio * koncerti   v
Ljubljani iz Berlina in Pariza,
Na prijazno po vabilo direktorja Ijublj-poStnega ravnateljstva, ffosp. dr. Debeljaka, je naš urednik vCeraj na nov ej; a leia dan prisestvoval prvemu radiokoncenu v Ljubljani In sicer koncertu, ki sa ie oddajala postaja v Berlinu rmd 11.45 in 12.45. Dogode k prvih radiokoncertov v Ljubljani je treba vsekakor zabelcž.ti, ker pomeni nov korak našega mesta za splošnim evropskim napredk&m. Prejemno posiajo je sestavjl vo-dja tehničnega oddclka inž. Ozana takore-koč iz laboratorijskih aparatov, seveda tako dovrieno. da ne zaostaja v tehničnem oziru za izdelki najnovejših rađiotonskih tvrdk v inozemstvu- Prejcmna postaja je nameSčena nad sobo poStn^ca ravnateljstva v drugem nadstrepju, od koder oddaja ži-čna zveza telefonska znamenja, poroč;la in koncert direktno v spoda] ležeči kabnet poftnega ravnatelja. Vsck aparatov je ko-maj za malo pfsalrjo mizfco. Na strehi po-slopja se nnhaja dvoje antens'cih žic. kjsr se love valovi. Od tod se vod'jo skoz; apn-rate v zemljo. Med pntjo skozi aparate povzročaio valovi inducirane črke, ki se zopet s posebnim! napravami tako pojaća-jo, da lahko reproduclrajo normalno mač telefonskcra govora. Enostavnost aparatov in pa daljina brezžfčnega pogovora ter jasnost koncerta, kl je večja knkor pri vsa-kem rnedme<tnem ali mestnem pogovoru It-nenađ; vsrk'-sra. kf prvfj p->s?u5a čudel brezžične^ra koncerta. Peti- glasnvitesra PI-caverja (iz Boheme( je bilo popoinnma Jasno. poshiSatec je lahko Studira! napake naših pevccv in razločeval iasn^st izgovora <v italijanskem izvirn;ku) v vsakem postavku. Enakn točke, kjer je virtuoz igral na vijclino. Po:em novoletno vo5čilo iz Pariza itd. Iz Berlina in Pariza preko vseh alp, fstočasno, telefonski koncert. Ka>.or čj'i mo, začne zagrcbška tvrdk^ v kratkem razpro-dajati amaterske sprejemne postaje, ki bo-do razmeroma po cenl. tako da bimo tuđi v LJL'bljanf kmalu imeii v Stc\ finih druži-nah brezžične radlfonske zebave in koncerte. Inj. Ozane postaja na po^tnem ravnateljstvu služi csobju, ki je določeno za vul'ki domžalsko postajo, da se irvezba in izpo-polni.
O pTedzgođovini domžalske in scdanj3 prejemne postaje na poštnem ravnateljstvu smo  zaznali   nastopne   podrebnosti:
Tako} po prerbra<u, ko nlso Še ohsto-jale direktne telefonske In brzojavne zveze iz LjrbTjane pro'i Beogradu, se je po§tna direkcija v Ljrbljani potego\^la za to. da prfd-obi bre7/ično pestajo. ki je bila montirana na rcalki v Lli:bljanf, za brezž čni brzojavni promet državne brz. uprave. Ta hrezH3na postaja je bila v toliko več zaželi cna, ker bi pomenila d'bro rezervo za slučaj odpovcdi žfčnih vezi. Vcdstvo drž. re-alke je sngfaSalo s tem predlosrom ovire od strani vojaške uprave in seizmologiške centralne postaje v Beogradu pa so onemo-^očilc gornji projekt. Ker vrh tesa ni nfhče skrbel za vzdrževanje antene na realki se je ista Icpeca dne porušila in s tem je biia zadeva rcSena-
Tehničn! oddelek poStne direVcije je. uvfdev$i nemogočnost nakupa reafčne postaje, pristcpil k novemu nacrtu: k zsrndbi moderncjJe postaje.
Sistem postaje na rea'ki je namreč zastare! in dovoljen samo šc za ladje, ker tak?na postaja moti vse b'ižnie prejemne postaje. — Januaria meseca 1922 je bil od-poslan kot strokovni izvedenec v repara-cijsko komisijo v Pariz 5ef tehn. odd.lka post. direkcije v Ljubljani InŽ, Ozana, ki ie v sporazumu z ministrstvom pošte In tete-Krafa ter i reparacijsko komisijo doscjrel. da se Imajo naročiti na račun reparacij v Nemčiji tri brczžične postaje (za Skolpje, Zagreb in za LJubljano). S tem sr Je opusti! projekt izdelave postaje za Ljubljano v  lastni  detavnlci  poStne  direkcije.
Vslcđ konkurentne borbe za d bavo brezžičnlh postaj na račun repnracij in vsled agitacije v političnih kroeih Je bilo naročenih več takšnih postaj. Z ozirom na cbratna sredstva, s katerimi razpnlaca naša uprava, se Je po nasvetu pofzkuSevalne-ga urada ncmSke brzojavne uprave v Berlinu predlagala naročitev dveh postnj na Poulsenov Jok pri tvrdkl »Lorenz« v Berlinu in ene strojne postaje.
Tvrdka »Teleftinkenc Je dosejrla. da s^ %e vrh tega naročile pri nij tri postaje, pri katerih se visoke frekvenca pro:zv?ia v troelektrodnih ceveh. ki so pa jako drage, v obratu s vetikimi energijami. — Vse navedene oddajne postaje bi udosto-vale za evropski brzojavni obrat. Vrh tega Imajo večinoma vse te postaje napravo za oddajo telefonskih poro&fl.
Vsaka gori navedenih 6 postaj Ima tud? posebno prejemno postajo za evropski in ameriškl prejem.
Prejemne postale se moralo po moder-nem principu montirati kakib 10 km od oddajne postaje, da se lahko istočasno podaia-}o in prejemajo brzojavke oz. telef. poro*
čila.
Za LJubljano ipecijelno Ie strokovnJak tovaroe »Lorenz« po dolfem iskanju dolo-č!1, da bi se oddajna postaja dobro obnesla pri Oomžalah in da se prejemni postaja lahko montira v sami Ljubljani. Prejemna in oddajna postaja se zvežeta s telefon era In brzojavom.
Za zemijlfče v DomfaTah se Ie z teža-yami  pridobil  t^Ueboi  kredit* kupljea  je
prostor za oddajno postalo ia đocrajena Je dovozna cesta do kupljene**  zemljica.
Postaje *o bile oktobra in novembra 1922 na rečene In bi se morale izročiti čez leto dni. Nem^ka država je plačala tvrdkani Pri naročitvi 50 % celotne vsote.
Poles postaj je ministrstvo pošte in te-lesrafa v Beogradu boteJo na račun reparadi naročiti tuđi potrebne htše. Tvrdka, ki izdeiuje stotpe (120 m visoke) za postaje. Je ponudila take hl£e na račun reparacije, ker pa morajo po pređpisih za nabavke, ki veljajo reparactjam, biti trlje ponudniki. se Je stvar zavlekla, in tvrdke oktebra 1923 nišo dobavile postaj.
Med tem je NemČija odpovedala dobavo na račun reparacij tuđi objektov, za katere ie 50 •/• in več plačala tovarnam.
Po poročilih iz časopisov Izgleda, da se bo našel izhod iz labirinta reparacijsk h vpra^anj vsaj za predmetne brezžične postaje in za avtomotske telefonske centrale, za kniere je bl!o 60 % že vnaprej plačanih.
Za Izučer.je personala v prejemanju br-zojavk od večjih evropskih p»cstaj je tehni-Čni oddelek p. direkcije v lastni delavnici prfred'l prejemno brszžično postajo, ki brzojavke valovne dobrine 300 do 21.003 m. Aparat! so laboratorijski scstavIJenl. vtndar od?rovarjajo najmodernej?Im zahtevam In so sposobni tnđi za telefonski prejem iz Berlina. Pariza  itd.
Aparate je sestavil po teoretičnem izračunu Ini. M. Ozana.
Brezžična postaja v D^mJFatah Je name-njena v prvi vrsti prometu v In^zerrstvu, bo ra seveda tv.di pomasrala v tuzemskem sa^bračaju in Če bo naSa država osvojin iste amateur^ke principe, knkor Memčiir bo sfuč!!a ttrdi poučnemu in zabavnemu radio-sportu Slovenije.
SHvestrov večer v Ljubljani.
Tradicijonelnl Silvestrov večer so praznovali tuđi letos po starem običaju nnvzlic hudirn časom, ki tarejo vse sloje. Bilo je nebroj prireditev na vseh koncih In krailh, vendar pa na teh prireditvah okoli 22. ni bilo dobiti nikjer prostora. V Na-rodnem domu so bile kar tri proslave. V telovndnici je ime! Sokoi Ljubljana svojo prireditev. Med pri.ietnimi zvokl godbe dravske divizije se je razvila animirana zabava s plesom, meti katerlm so se vr-?:i!e pesne telov«dne točke pod s?retn:m aranžmanom dr. M u r n i k a. Pred polnoč-nr) alecorijo je podsaveznf b'airajnik brat \ Kajzelj pozdravil navzoCe gosie 'n pri- \ jatelje Sokolstva. Za tem je na kratko po- f ročal o delovanju Ijubljanskega Sokola v i preteklem letu. V topl.h besedah se je spornija! bivScsa staroste Ijubljanskega So-Ko!a dr. Iv. Ta v ča r ja. Končno ie spre-srovoril o smernicah za bodoče delovanje Sokola Ljubljana v Novem \ctu. Njegov govor   ie   občinsrvo   viharno   odobravalo.
Zelo znnrmJvo je bilo simbolično s!o-vo sraresa leta. Na odru se ie pojavila ski:prnn šestih felovadcev, kl uo z vso e!e-gnnco fn preciznostjo »zvajali harmonične po taktu pesmi *Tz bratskog zagrljaja«. Med izvai.injem so po!ajroma pr^kcrakaTi na oder član! v kroiu. članice, moSkf in Ženskf naraSčaj ter deca. Vsa ta skup'na je z dvem« razvitima praporoma tvoril* živo sliko, nad kntero ie zasHala rdeča zvezda. ki je naznanjala. da se te rodilo novo leto 1924. Po dvorani je zaoril klic »Zdravo Sokoli«!
V veliki dvorani Narodnega doma se je v slovo sfaremu letu oglasll »Luib?;nnskl Zvon«. N.ietrovermi klicu so se odzvalf Ste-vHni prijatelji. Tuđi ta zabava je bHa prl-srčn* in dvorana nnbrto pnlna. Po pofnoč-nT alegoriji se je razvi! p!es, kl je trajal do 3. zjutraj.
Nncijonalisti pa so priredili v areni Narodnejsa doma svečano proslavo novega leta. Udeležba je bila zelo števllna, knr pri^a. da je obč'nsrvo naklnnieno Oriuni. V «Ka7ini« je Sokol 1. priredi! Silvestrov večer. Dvornn« ;e bHa kakor običajno tudf to pot premflihna. R?»7po!o*en*e na proslavi je bilo Izborno in Silvestrov večer se Je spremeni! v pravi Sokolski večer. Med zabavo se je vrSilo več relovudnih točk. ki so žele sploSno pohvalo In duhoviti pevski kupleti so povečali razpoloženfe obvinstva.
Vse pTircđtfve 50 trajale do pozne no-CI. Tzjrredov ni bilo nobcn?h, samo večkrat se .;e ču*« pesem: »Pret pa ne rremo dam. In re? kcJnr ie $el zrutraj v Vavarno. se je lahko preprlčftl. da so se »SflvestrovcU točno držali programa te pesmi.
Katastrofa v zraku.
Francostci zrakoplov »Dixmtide« s poveljnikom in notniki — žrtev
viharja«
\>n erro?>?;!co javnost ismfma trasrfJe« konec frnncoske^a zra?cr>plova »Dfxmun-ila«, ki je te đnl fzg:nil visoko v zraku v !*Tb! s rriro^n:ml s*TP.mf skupni s p°ve!j-n'Vrm *r? P^^n^Vf sl-^rr** brer. 5;*?^»!. To fc ena n»JveSf!h nesreč, kl J!h be!e2l zrakoplovstvo. »r>:xmndc* ;e b;! prekrSčeni nem-5ki zrakoplov *Nnrć*ierTi; kf sa je d^hila rrnicf'a jrlnsnm mirovne pogodbe od Ncm- \ Čije Iz Cuers-Picrrefen, kjer se nahaia frnncoska zrakoplovna postojanka, se Je dvljrnl? s 50 potnikl 18. decemtira. Po srečnem poletu čez južno ftnlljo in Sredo-zemsVo morje je đospel 19. decembra v me-sto fnsalnh. r snhnrskl puSčavf. odkođer se Je hotel nnslednieca dne vrvHl v Pr«n-djo. V tem Času se je vreme neprftaVovn* nn spremenfio N«st?»H so huđ? vfhnrrf fn »Dl^mtide« Ie bn prlsllten krenltl v drugo smer. V težkl borbi z viharjf, kf so ga metni! zdaj v eno. zđ«i v drugo strnn je blo-dn đofgn čnftn po zraku, ne da bt mngel nnjt? pr»vr» $mer. V! bf mu otnngnčfla ver-no ukrcani. V nedelln 22. decetnhr« fe bf1 n«d znflvom O«be« ođkMer Je mtatal nnd kopno !n c*đ teg« č**n nf hfTn o it'em no-be«etra g!«s!i vrč. rVancosVa vTada se Je zn?ef« z*»nfm*ff tn n^jrovo nsrnfo. tnćti veC <fn! fe mfnTlo ne d* br kaj »rverleT.-*. Sete 26. derermVa p^poiđne so nas"!! r»bfči t Olrgtnti raztnesarjeoo truplo, v katerem
so oblasti naslednjet« dne spoznale povef)-nHca ponesrečenega zrakoplova Plessis Grenedana. Na truplu so našli znake franeoskega avijatika, okrog pa so ležali razni predmeti, kakor fotografske plošče, ura in dr. Ura je kazala 2.30. kar se najbrže vjerna s časom katastrofe. Načelnik bližnie postaje Sciacca je namreč obvestil oblasti, da so n:egovi uslužbencl v fstem času vklell v zraku dve ogn;eni kroglji, podobnf dvema gorečima b?.Ionoma, kl pa sta kmalu nato Izglnila v morskih valovih. Poleg tega so naSli pri truplu razne druge predmete, ki so pričali o identičnosti Ples-sisGrenedana. Vse okolnosti so torej govorile zato, da se je zrakoplov p^nesrečil. »D:xnride« je bržkcne zadela strela naknr se je vnei !n padel v mor;e. Kako je truplo povel;nika pai!o na kopno, ta oko'nnst do sedaj §e ni pojašnjena. Ribič! iz Sciacce prrpovedu:eio, da so čutili v zraku vonj bencina 5e predno so opazili na obal! po-ve'.:n:kovo truplo. TamkaT$nje prebiva!stvo ie v.'delo v noči od 21.—22. decembra južno od pomola San Marco v zraku dva oz-
njena balona. Drugi ribiči so naS't 27. đee* v svejh rru-ežah krSčke električne žice, ki so na;brže ostankl »Dixmudove« na"Ta-ve za brezzični brzojav. Tuđi rimska Tribuna« poroča iz Sc!acce. da so našli na cball ob/gane ostanke zrakoplova. Povelj-nik italijanske ladje »Porto di Allesandre-tta« pr:povetiu;c, da j» prejel od povc'inl-ka »Dixmirda« trikrat brezžično brzoiavko, v katerf prosi nesretni Plesis Grenedan po-moči. Strašna katastrofa je torej potrjena. Vest o tej njsrc^i je vzbudila po vsem svetu sožalje. Francoska vlada je pre;e!a od mnogih driav izraze sočuija. V pono-deljek je &dp!u! iz Tou!ona vojaSki zrakoplov »Strassbourg« pod poveljstvom admirala Caqueraya, da se Izkrca v četrtek dopoldne v Nenplju. k.icr prevznmc truplo pernesre^enega poveljnika zrakoplova »Dix mude« in ga prcpclie v Toulen. Podrobnost! velike katastrofe 5e n:so pojasn.eno Gotovo Je nnš'o v p'amcnih in morskih va-lovih tragično smrt še več ljudi, knjti »Dixmudc« je vozil tuđi na povratku putnike.
Dnevne vesti.
V Lmbitani. dne 2 januarja 1924.
Ljubljana brez občinskega proračuna«
OdTcar stoji Ljubljana, se menda še ni zgodilo to kakor letos, da bi ostala mestna občina ob vstopu v novo leto brez proračuna. Na mestnem magistratu je 2 včerajšnjim dnem zavladalo stanje ex Jex in mestna občina bi danes ne smela pobirati nobenih občfnskih davSčin. pred vsem pa bi ne smela izdati niti pare iz občinske blagajne. Tako bi moralo biti, ako bi bila mestna uprava v rokah oseb, ki bi se zavedale ne samo svojih pravic. marveč pred vsem tuđi svojih dolžnosti napram rnestnemu prebivalstvu in mestnim dav-koplačevalcem, in ako bi pokrajinska uprava nastopala proti mestni občini tako. kakor to zahtevajo državni Interesi in dobrobit mestnesa prcblvalstva.
Klerikalno-rdeca manjšina v mestnem občinskem svetu pa se scveda ne ravna po teh parlarrentarnih običajlh in hoče uvesti kakor v mestni Šolski svet tuđi v občinsko upravo absolutizem župana dr. Peržća, oziroma famoznega Črno-rdečega »akcilskega odbora«, ki zboruje v »Katolički tiskarni«. Klcrikal-no-socijalistična gospoda hoče gospodariti brez vsake kontrole, brez vsake-ga proračuna. Zato sploh ne mara skli-cati nobene seje občinskega sveta, ker se zaveda, da bi ta seja donesla tako obsodbo gospodarstva in delovanja črnordeče manjsine v občinskem svetu, ki si je usurpirala večino, da bi niti tre-notka ne mogla več obdržati občinske uprave v svo.ih rokah.
Da je položaj takšen. o tem bi morala biti poučena tuđi vlada. In če je poučena, o čemer ne dvomimo. zalcaj se ne gane, zaftaj ne stori svoje dofž-nosfl, zakaj mirno trpi anarhijo na magistratu?
Vse ljubljansko prebivalstvo brez razlike strank zahteva, da se tem ne-znosnim razmeram na magistratu, kjer po mili volji žari in pali brez vsake kontrole samozvana klika, napravi en-krat konec, za to poziva vlado, da kon-čno vendar stopi iz svoje pogubne pasivnosti in rezerve ter napravi red, ki ga terja b'agor mesta in interes države same.
Ako tega n? stori, bo ves svet prepričan, da naši pokrajinski upravi ni ležeče na uredUv! razmer v nn?em mc-sto, marveč da sama aktivno podp>a anarfffo. ki vlada danes na l.ublianskem magistratu.
Veliki župan ima sedaj besedol •   •   •
—  Pojsini  dan  kraTce MarT'e  bo
dne 9. t. m.. ki se proslavi na Dredpisan način po vsei državi. ZveČcr bo sve-čanostni pl^s na dvor«, na kateresn bo-do povabijeni poleg vlade in diplomat-skega zbora tuđi vsi narodni po«!ancit viSji državni funketionarji in preJstavi-telji narodnih društev.
—  Odlikovanje kufturnlfi c!e?avccv. Beogradski  listi poročajo, da je bil v ministrstvu prosvete podoisan ukaz. s katerim je bilo odlikovanih veliko šte-vilo kulturnih delavcev.
—  »Slov. Narod« in dr. RavnThar. V prvi Stevilki »Narodnega Dnevnika« se dr. Ravnihar na dolgo in široko bavi tiidi s »Slovenskim Narodom« ter mu očita, da se je izneveril tradicijam in idejam, ki jih je zastopal pok. dr. !van Tavčar. Nečemn se zapletati v oštro po-lemiko, vendar pa se nam zdi potrebno, da ugotovimo eno: Pok. dr. Ivan Tavčar je  po  prevratu  dosledno  zastopal načelo, da je v interesu narodne stvari, da  nastopajo vse napredne    struje složno in po možnosti združene v cni falangi, ker je samo na ta način mogeče voditi uspešno borbo proti klcrikalcem. Po tem načelu se je »Slovenski Narod« vedno ravna! in tuđi sedaj zastopa sta-Ii$če, da je v eminentno narodnem interesu,  da  se  čim  najpre:e  osnuje  napredni  blok  kot  najmočne'ši   jez  proti prodiranju klerikalizma.    Slej knt  prej je obdržal    »Slovenski    Narod« proste roke nasproti vsem naprednim stnijam, da lahko svobodn ncenitije in presoia njihovo delovanje. da gra'a na niih. kar se mu ne zdi dobro, in da odobrava in hvali to, kar store dobrega in koristne-
ga za narod in za nnprcđno stvar. Prav zaraJitega. ker mu je dana ta svoboda, zato je tuđi odkritr> izpovedal svcie misi cnje, da mu pott na katero se jo krenilo z izdavanjem »Narođnesa Dnevnika«, zdi povsem pogrešna. Takisto tuđi ne drži očitek. da ie »Narodna tiskar-na« pokazala narodni-napredni stranki vrata. Saj se še danes naliaja pisama te stranke v lokalih »Narodne tiskarnec in §e danes posluje strankin tajnik v t^h prostorih. Zavračamo torej napade na naš list in na »Narodno tiskamo« kot povsem neupravičenc.
— »Jutranje Novosti« so v pone-i deljek mirno v gospodu zaspale. IzJa-jatcljstvu in uredništvu se ni zdelo ne vredno ne potrebno, da bi o svojem koncu obvestili svoje itak malo§tevi!ne naročnike in čitatelje. Mcsto »Jutranjih Novosti« je včeraj na novega leta dan izSel že napovedani »Narodni Dnevnik«, ki pa nj vzbudil prav nobene pozornosti, ker se mu že na prvi pogled vid!, da je samo kopija pokojnih »Jutranjih Novosti« in zdi se, da bo tuđi ta novi list zadela ista usoda. kakor njegovoga prednika, morda Se prc e, kakor se to pričakuje. Tuđi vsebinsko je novi list dalcč zaostal za vsemi pričakovanji. Ima pač članke izpod peres posamnih predstavite!jev v izdajalskem konsorci-ju združenih skupin, toda ti članki so ne odlikujcjo niti idejno, niti vsebinsko od Clankov v drugih latili. Kot glavni in odgovorni urednik »Narodnega Dnevnika« beleži g. Aicksander 2elcz alkar.
—  Uredba  o   razvrfičanlti    fe!cznlč»r»-jev. Iz Beogr^Ja smo dobili porobilo, dal« v     ministrstvu    za    promet     dogotovljen*' uredba  o   razvrSCanju  <Jr2avneca   promet-ne*a  osobja,   kl  mora   biti   po   členu   I9S zakona o državnom prometnem osobju objavljena   najkesneje   dne   1.   januarja   1924. Obcnem    pravf    po ročilo,      da    zastopnikl o$ob:a  In  organizacij   ne!e  nišo  bili   priteg-njeni  k sodc!u, tcmveč, da  tud!  te dovrfio-ne uredbe  nišo dob:ll v pog'ed. d.isl  ie to svojčas tospot! mlnister xa promet dr. Ve* lizar Jankovi^ obljubil. Se 0 pravem času svarimo z. ministra za promet, mj uredbe ne Irdn, preden zastopniki osobja, kl mu jo uredba  namenjena.  ne dajo o ntej  svojega mišljenja.  Kakor  osobje  odklanja  zakon  o državnem   prometnem   osnbjn   kot   nespre-menljiv. tako bo odklnnjalo tuđi uredbo, o kareri brez sodelovanja osebja ni prićako-vntf, da bi bila sprcjemljlva. Gospodu ministru za promet smo dne 30. decembra po-s'alf o stvori tole  brzo:nvko:  »Pokrajinsko udruženje   jujroslovanskih    narodnih    želez-ničnrjev v Sloveniji rmjodločneje protestira proti   nnmerf,   izdati   uredbo  o   razvrSJanju prometneg.i   osobja   brez   sodelovanja   njegovih   znstopnikov   In  oni^nizncij.    Kakor odklan:amo  pragmatiko, ki je izSIa, ne  da b! se b?!i  vp"Štev*!i prcdl^.?; o«;rb;a.  odk'a-njnmo odločno  tudl uredbo, ki bo  Iz5!a, ne da  bi  imeli železn?ćarji  poprei  priliko, dntt o    njej    svoje    miiljenje   in   predlege.    Vsa osobje  je   nad  tak im   postopnniern   oeorče-no In se ne bo ?!a§ilo seči ponovno do pro-testih   najjaCje   vrs:c.«     Pokrajinski   odbor Udruženja   jusoslovenskih   narodnih   ielcz-nićarjev.  Liub!:ana. GradiSje 7.
—   Pojasnilo   ffostilnlčarjcm.   Na   razne neosnovane   eovorice,   da   se   bode   moralo ods!ei po gosti'nah in kavarnah d.ijati ko-lekovane račune zt\ vsako malenkost smo po   Jniorrnacijah   dobljenfh   pri   fin.   upravL v   položaju   razglasiti,    da   ostane   dajanjc računov  gostom  ravno tako  kot ie bilo do sedaj   srtmo   da   se   morajo   od   I.   januar:* 1924 rabiti Ie  kolekovnni listići, ki j:h izdaja finnnčnn uprava. Kontrola pa se bo vr-?ila   rrdi   tes;?     c?a   bi   se   namen cni    n* zmnn.ScvaTo   da;an;e    rabinov   po   tistem številu  in  obijaju,  knkor  ie  bHo do sedaj. Zadruga gostilničariev v Ljubljani.
—   Mariborske  vesti.  Bombni  atentat   v   Ootzovf   dvorani.   Zaffl?dova-nje   krlvccv bombne eksplozije pri O")tzu v ncčl od petki na ^rboto Je d~s'ej ostalo §? nejrativno.   Eksplozija   se   ie   Izvršila   okrr* 2. flutral in sicer pri  vratih zadn! na dv r??ču.   Učinck   detonacije   se   fe   čutil   d okros   Ootrove  pfvovarne.   el'S^l-zl'a   -:.
pa  Je razbila vnan?a fn nntran'a v dv vodeča  vrata, pri  čemur  so drnbcl vn vrat   prilcteli   v   dvrrano    a   notrnnja   \ Je  isahniln  ven  na   dvor^Se.  Tuđi   sic: matcrblnn   ?k^dn   v   triko  o'i^utra.   ke: vsled  dcton.icuc pr!!>rlir^'e vse  n~*  v o dju   dvorane   in   v   hVf.'m   se   nn^al^fočc posfopja plvnvsrnc.  Vc**'\  o dr<irlb  ?>o?ko>j bnh  %n  noutpmc'f^n?.  V*;led po*k^d!5 sr  za Silvc^trnv   večer   đ'>?*N?en:i   vesrH-s   »Min-rt^rcos.^nc^vfrf-inn.   n? ^'""eln vr*»ti. V n^m-ikib krosih  vlada seveda veliko razburj*-
S'rar* 4
•SLOVPNSKI    NAROD«,    đ n e 3. januarja  ;»*4
. *   2
nje. Na Silvcstrovo so se Nemci v deputaciji zglas'H pri velikem županu ter mu ob enem z novoletnim voščilom in poklonfivijo izrazili tuđi svojo pritožbo. Posledica atentata bo najbrže ta. da bo ta edina dvorana« primerna za večje prireditve doslej služila v pivovarnlrke torej industrijske name-ne, kar je tvrdka že itak nameravala izvr-Slti. da si radi povećanja obrata prihrani novo zgraJbo. G. veliki župan seveda ol soja ta dosodek, baš ob njegovem prihodu, ker je nlesov živijenjski cilj narodna nacprotja ublažiti na podlasi skupnega gospodarskeja <Se!a. — G. veliki župan za brezsta-novanjce. G. veliki župan, ki Je prevzel častno predsedstvo v akciji za »Dom ubo-ffih«, se je na Silvestrov večer nenadoma pojavil v pisarni Kred:tne in sta\bne za-trruge »Mojmir«, ki je to akcijo ustanovila ter sporočil tajništvu, da je že priporcčal vojni upravi, naj ona prepusti prazne vo feŠke bardee za nastanjenje dcložirancev in sploh cnih. kj nimajo stanovanj. Obenem Je podari 1200 D v podporo tej akciji oztr. na razpolasro zndrugi. Obljubil je, da bo to akcijo osebno podpiral tuđi na najv^jem inestu. — NoviklavnlSki ravnatelj je bi! imenovan v tajni seji rb!!nske-ga sveta. In sicer je imenovan d^sedanji provizorični vođja, živinrzdravnik %. Roj. ko, zaveden Slovenec. Tržno nrdzorstvo •e preseli v prostore sedanje Schweigerje-▼e sostilne v maEistratnem poslopju. Tuđi tržno nadzorstvo dobi novega vodjo. ki pa Ie nf Imenovan. — Sokolov S 11 v e-Ster v Nar. domu Je bT1 Izredno d-bro ob-Iskan in ie nud"! z raznim! večeru primer-nlmi prlreditvamt (med njimi tuđi nastoP čJtnov Nar. pledališča) Izredno zabavo. -— Mraz Se veđno ne ođtenfa. Novcletno Jutro je  prfnc^Io   12  C  mraza.
—  Od ikovanj narodni pos'ancf. Več narodnih posfancev je kralj odlikoval z "redom  Sv. Save III.  reda. med drugim! tuđi  l;ubl;anskega    narodnega poslanca prof. Jp«;«i R e i s n e r i a.
—   Celjske   vesti.   Ljudsko     *!banje v celjski župniji v   1 e < u 1925 Rojena je bilo 427 otrnk  in sicer dečkov 229, t?eviic   19«.  Poručenih  ;c bilo   191   pa-rov.  Umrlih   443,   meških   262,   ženskih   181.
—   Sllvcstrov  ve5cr.     V   ponedetjek Je celjsko društvo priredilo v zgorniih  pro-Sior'h Narođnega doma  običajni Silvestrov večer. Ljudstva se je nflbrala polna dvorana. Na odru so se    profzvaijile    razne točke sporeda. Ob 24.  uri je bi'a vprizor-iena  alegorija,   katero  je   aranžiral   v   tem priznanl  mojster  g.   Matija   Benčan.  Spre-sovoril  ie  ob  zaključku   leta  starosta celj-skesa  Sokolskeza  društva dr.   Milko  Hra-lovec. Ce! večer  je prldno  svirala godba celjskih   železn!čar;ev.    Po  pnlnočl    se   je ▼ršil ples v mali dvorani. — NovoletnI dan je bil krasen solnčn! zimski dan, ka-koršnih bi si v    nov em letu želeli    mnogo.
—  Umri  je  v   celjski  bolnici  vponedeljek potioči g. Fran 2 u ž a, posestnik  in  treo-▼cc v Mczirju v 61 letu svoje starosti. Po-£Td) se je vt5H v sredo 2. januarja iz celjske bolnice na pokopaliSče sv. Kacšjana v žalcu. Pokojnik je bil znan po vsi Savrnskl do!!nf   po   svoji  dovtlpnosti.  —     Blag     mu *p crnini
—   Taksnl !n prHtnJbln^i prav1nT( Je teSel na 36 straneh v Ur. listu St. 116. Po-•amni   izvodi   se   dobivalo   pri   upravništvu po Din 5.50 dokler traja ealoga.
—  Zdravstveno stanje rae^ta Ljubljane. Zdravstveni  Izkaz mesta  Ljubljane  izkazuje t času od  23.  do 29. dec.  to-!e  statistiko: Umrlo Je 14 oseb. 6 moškega in 8 ženskega si>r>!a. Smrtni vzroki. življenjska slabosti, jetika 3. druse nalezlj've bolezni 1, možgan-ska kap  1. drujtf naravni smrtni  vzroki 7. ilučajna smrtna poSkodba I. Med tem časom se je  rodilo  30 otrok,   19 ženskega  in   II xno?kej:a   spola   (2   mrtvorofenca).   Nazna-cjene   nilezljive   bolezni:   škrlatica   1,  griza 1. dušljivi kaSelj  1.
—  Invalidski odsele za socHalno pn!!t!-ko pokraimske uprave v LiubHani  se preseli s 1. januariem 1924 iz St. Peterske vo-jašnice v  palačo pokrajinske    urravef    II. nadstrop:e. Vse prcšn'e v Invniidskih zade-Yah so odslej oddajati v splcšnem vložr§!u oddclka  za  socijalno  politiko  v  II.   nadstr. palače  pokrajinske  uprave,    vrata  5t.   17. šef-zdravnik  dr.  M!naf ostane  5e  nadalfe v  Št. PetTskl  vo?a5n;cl ter sprejema  Invalide   v  fnva'?t!ncm   domu   cb   delavnik!h   od po! 10. do pol  11. ure, kjer naj se Invalidi ne?osre<*no zfflnšn.'o.
—  Kat ere dneve poslulefo uradi ▼ Beogradu?  Po  poročilih.  ki  smo  jih  prejeli  Iz Beosrada,   ne   poslu^ejo   ondotni   uradi   ali tamo deloma. tele dni v mesecu: 5^ 6., 7., 8. In 9. fm.  (pravoslavni bnžfč),  12., 13. In 14. (pravoslavno novo !eto). 18.. 19., 20. In 21.   (boEoiavIjenje   in  Sv.  Jovan).  Po   tem se naj ravnalo stranke, ki imajo v Beogradu  kaj  opraviti,    da   ne  bodo   imele  nepotrebnih  stroSkov,  ako   se   rtfipotijo  v  Beo-rrad v dneh,    ko uradi samo deloma  al! sploh ne poslujejo.
—  Smrtna   kosa.    V Novem   mestu je Hmrla   ga.   Marija  K e n d a   roj.   ZupančlC, posestnica   lij    trgovka  v   Nnvem     Mesta. Pogreb je  b'A  vSeraj    popnldne    ob    H16. Umrla je v najlcpSi žlvljenjski dobi 34 let. Blag JI spomin. — V Novem mestu je umrla ga. Fran'a Burger roj. Rohrmnnn.    so-PToga   inspektora    delegacije    m!nrstrstva finrnc  v  p>k.  jr.   Antona   Bnrtrer:ri  in   mnti C- lng. Silvina Burgerja. Pokojnica Iz zna« ne  mrodne obiter!  Rohrmanove je bi!a   v Novem mesrti  sp1«^5no  znana  in prllirbljc-na.    Pogreb bo danes v sredo ob H\6. na pcj:rpa"5:e v Novem mestu. B^ag JI spnmTfi
—   V  ?kop!ju   *e   umri   tamVn"ŠnjI   carinsk! prsredr!ik   K.   M'h-Ho   A č ! m o v ! 6.     b!v5! na3eln!k    car'nskega    urađa    v   Ljub!iani. PoVo-nlk ?• bTl  energičen urnđn'k, ki zlastl T ?!r*vrn?M n! hne! radi svo'e^a rerMlutne-ga   nnsto^ama  mro^n   prijateljev.  Urrr^   Je na p^<=led;"ah  b^icrti. ki  sf  Jo  ie nakopal T svetrvrT vr'n'. Vp? t r^'ru i5o?!v^*
—  Prnšnfa txfrske<*a berunca. Zaveden js*r<Vi r^;«''. «^solvrnt n^avs, iščc nrirnerne sl'.ižhe. Vahaia se ▼ sti^Vi   Povratak ▼ Istro im* je zah'*r>ien. V Tmdi zimi ie hrez sred« s^ev in   sV-'-'r1*;. Prosi  7i V^'r'nokoli  ztr>o# slitev.  Donfsi  na  upravo »SL Naroda« pod »ProSnjm istrskefia begunet«.
Cenik obfanim t »Slovenskem Naroda«.
A.   Mati oglasnik: Vsakm  besedm
50 para, naj manjci pa Din 5.
B.    Navodni   inseratni   det:   a) t 7 ko'onskem delu (petitnm vrsta 45 mm široka,   3 mm   visoka):    1.   oglasi  do 90 mm visine (30 petit vrst enostolpno) a petit vrsta Din 2.—; 2. oglasi od 90 do 300 mm (od 31  do 100 petit vrst) a petit vrsta Din 2.50; 3. oglasi od 301 do 900 mm (od 101 do 300 petit vrst) a petit vrsta  Din 3.—;   4. ogfasi nad 900  mm  (nad  301   petit vrst)  a  petit vrsta 4.—; b) oglasi v tek si u (enostolp* na petitna vrsta 63 mm široka, 3 mm visoka):  1. do 300 mm (100 petit vrst enostolnno)    a    petit    vrsta    Din  6.—; 2. od 300 mm dalje in pri pogojenero prostoru  a petit vrsta  Din  7.—.
C.   Priobčitve notic:  1. DruStvene prireditve brez vstopnine in brez drugih dohodkov do 30 besed Din 3.—, vsaka beseda več, velja 50 par; 2. društvene prireditve z vstopnino ali sp!oh dohod* kom, vsaka beseda 50 par; 3. gospodar« ske vesti malih gospodarskih organiza* cij, vsaka beseda Din 1.—; 4. koncerti, poslana,  izjave itd., beseda Din  2.—; 5.   Trgovskc   in   srednje   gospodarske notice. beseda Din 2.—; 5. trgovske in srednje    gospodarske    notice,    beseda Din 2.—; 6. dnevne vesti, objave, vele* trgovine, veleindustrije in bank, bese* da Din 5.—.
D.  Parte in zahvate:   Do   30 vrst u Din 2.—; do 100 vrst a Din 2.50; do 300 vrst  a  Din  3.—;   nad 300 vrst  a Din 4,—•
•   •   •
—    Ureditev    babiških    honorrrjer t>H Okrožnem   uradu   za   zavarovanje   delavcev v Ljubljani. Da zadosti zahtevi zrkona o «a-varovanju detavcev. k! določa. da Je Dorod-nlcam profiti b?bi?ko pomoč v naravi, ne pa dovoljevati samo denarni prispcvek, ka-kor  Je  bil   dosedrj   obtJajen   .je   ravnateij-stvo   ekrožne^a   urada   na   svoj!   IV.   redi! seli z dne 20. ftm'ja  1923 določilo p^v ba-bf?kl  tartf in  obenem  sklenilo   da bnđo babice potrebni  obvezilnl  In  razknSevalni  materijal dobivale na stra?ke urada. Ta  tarif. ki  se bo začel  tiveljavliati  s  I.  fan'iarjem 1924. s^ove: 1.) 2a b?blsko pomoč r»rl porodu  in prednisano  devetdnevno oskrbo    po porodu se ^onorirajo ^a^i''e v mestih Ljubljana   Mrrbrr.  Celje  tn  PtrJ  s  130 Din,  na deželi   s  65  Din.  Ako  bi  oskrba  po  porodu trajala msnj kakor 9 dni, se za vsak dan v mestu odračtma po 10, na d?že!i po 5 Dn. 2.) Pri dvojčkih se plača pofdruTi honorar. 3.) Honorar in sicer po Stevilu cbiskov    in izgubi Časa se babici tuđi nakaze v slučaju oddaje   porodnice  v  bolniSnico.   4)   Ako   le pot bebice na deželi daljša od 2 km, se za vsak nadaljnjl kilometer pata  tia In  naz.J plača kilometrina, ki velja za državne urad-nike,  sedaj   torei   6  Din  za   k'lometer.    5.) Obenem dobi babica pri pristejni posloval-nici brezplačno na  razpolasro potrebna  rar-kužila  in obvezila,  to Je steklenico z 80 gr sanitola     in     steriliziran     karton,   vsebuj č 100 zr vate, 8 prcdlog Iz stan'čevine  zavi-tih v £azo, 10 predlog iz stanijevine neza-vitlh. pol  metra traku za podvezanje pop-kovine In 5 povojčkov (zrjčkov) za zavijanje popkovine. 6.) Đabicam na deželi, ki bi v prehodnj dr.bi in pozneje zaradi prevelike oddaljenosti ne mogle dobiti obvezil od pristojne   poslovalnlce,   se   za   brbiško   pomoč pri  porodu  in  devetdnevno  oskrbo  pri  porodu  plača  honorar 90  Din,  dečlm  ostanejo vsa drusa  določlla netzpremenjena. — Ba-b:ce, poklicane k porodom članic ali svojk okrožnega urada. si imajo torej pri pristojni   poslovalnici   pravočasno   preskrbetl   raz-kužilni  In  obvezilnl  materijal. Račun   ie po končani   oskrbi   predložiti   poslovnlnici     ter obenem z njim vmiti prazno steklenico sanitola. Na deželi ima drbo oskrbe (devet dni alt   manj)   ter   kilometrino   na   računu   potr-diti   uradov  zdravn'k  ali  pa  iupanstvo    v zmislu deločila § 188. zakona o zavarnvaniu delavcev, v mestih pa Ima dobo oskrbe   na računu  potrditi   stranka   (porodntee   ali   nje pocblaščeni rodbinski član, soprog, oče, mati)   ter   račun     vidirati     uradov     zdravnik. Skupni honorar se potem babici  nakaze po poStnem  čekovnem  prometu.  Okrnžnf   urad se nsdcja   da bo s proženjem razkužil    in obvezil  bistvcno  vplival   na  h'gijeno  poro-dov.   s   tarifnimi     postavkaml   pa   na   dobo oskrbe  in  s  tem  posredno  na  neiro dnfen-cev. Porodnš5ka oskrba Je b*la do^bj zlasi na deželi pomanikljiva in se je včasfh zgoii omcjevpla  na  intervencijo pri  porodu.
—  članom In nfttnestn'kom cenllne ko. misije   za   dohodnTno  okra;«   L}ubT'ana-me-sto,  kl  so bili  izvoi'eni   ozirnma   iz^reb^ni poteče funkcijska drba 31   dec.  1923. Nfi-tančnei? v.n okTlcti na mestn! urndnl deskl.
—   Tcčali za krolenje  se  otvorilo  začetkom meseca  ianuRrja. Poučevalo se bode po na:nnve;STh kroj'h  In  modeTh  5:v!lje m krojače.  Ker  je  kroj  ze^n  prnktlče«, se lahko tečaja udMeže cn!,    ki nišo    Ižučenl krojaStva. Tečail so popnTdftnsk! in večer-ni. — Ob'astveno preiskušerri    hi    konces. učnl   zavod  za  krojenje,    Židovska  ul.   5. Ljubljana.
—  Selska poStm se le dovollla !z Pra-gerskesa   na Gorico, okraj   Maribor  od   1. januara 1924. Dostavljala se bo pcSia vsak poneđeliek, sredo in petek. Doseđanja po-Ita Račie za občfno Gorica ođpađe.
—   ZnlŽanle   ob'ođbe  proti   atcnt»'or|n Palicu.  Pn  poročillh  Iz  Beograda  Je kasači jsko sodiSče usrdilo pritožbi na 20 let Ječe obsojeneua Milana Ra]!6a, atentatorja na minlstrskega    predsednlka  ».  Pa^i^a.    radi previsoko   odmeriene  kazni.   Ka^aciJsVI   so-dni dvor je zmani5al kazen od 20 na 18 let.
__ Ne^rcČa v rorah. V foran severne
Štajerske (VVech^el-posorJe) se Je ztr<Wa po pnročil'i iz Oradca vel'ka turi-tovska nesreča. Vsled sne^nth zametov in vihar-Jev se Je ponesrečilo $ turlstov. Ene*> %o * dobili popolooma zmrzjeoega.
—  Novole/n* trmfdlja v Z*fr«6a. Po poročilu iz Zagreba ie je nt novo leto pri* petita velika  tragedija.  Okoli  18 kt  ttrnr* Marte*   Birtolec   je   novo   leto   prazno. val*   v   družbi   svojeg*   brat*  in   Dckmterih znancev. Hodili ao od gostilne do gostilne, od  rab*ve  do zabave  in  je končno okrog petih s jutra j prišla domof. Te daj jo je om ti začela  kregati  in  psovati  • »pocestno pro* stitutko«. To je Marico tako rszburilo. da je odšla i doma in bledila po ulici do 7. ure zjutraj,  ko  je  prWoxil  prvi  električni  voz. Marica ae je vrgla pod voz, ki jo je strano« vito razmesariL Bila je na mestu mrtva, in so morali voz dvigniti z dvtgali, da so po« brali pod vozom razdrobljene telesne ostan« ke. —
—  Tihotapstvo tmharinm. V Mariboru je bila aretirana brezposelna Viktorija Krohne, ki se je bavila v družbi z drugim! s tiho« tapstvom šaharina, kokaina in drugih snovi. Saharm se je tihotaptl iz Avstnje in Nem« čije.  V Mariboru   je  bilo  sprejemališče   vti* hota Ijenega  blaga,  glavni  sedez  družbe  pa je bil v Ljubljani, kjer je stanoval lj-bček Krohnetovc,   zobotehnik   Sitar,  ki   je  bil   v r^hr>*'»   na    rahtevo   mariborske   policije   v Ljubljani   aretiran.   Poleg   tega   sta   bili   v Mariboru aretirani kot sokrivki Se dve nata« karici. Kokain ali saharin je prisp^l iz ino« zemstva v večjih pa'^ctih in  je bil v  Mari* boru   pred "lan   v  manjše.  na   Vate ne   so   bili nato nal?plicni varnostni ina'<i neke znane nemsec  tvrdke. Varnostni  znak i  so bili  iz» drlani  na   D'jnti'j.   Aretirani  so  bili  oddanl carinskem'?  sodišču. Pri  Krohnetovi je poli* čija zaplerila 27 doz saharina. Obstoja »um. da  ie imela  d^žba  svoje oodrtižnice  rudi v   drugih   kraiih   države.   Sitar,   ki   je   rnan ljubljanski  pvstolovec  ter   je  bil  ze  večkrat zaprt. je v zadnjem čas'i živel zelo razkošno in elegantno ter je vzbuial sploSno po?:or» nost.   Na   policiM   je   zanikal   vsaVo   krivdo.
—  Vlom  v  Sent  VTdn. V Sent Vidu  je b'Tn  vlcmljeno  v   sklad!5če   tamošnje   fel^z-niške  oostaie.  Tatovi   sn  odnesll   dva   eabo-la. v katerlh se le namatala mpst za 5evl)e ter antracen-črTiHo.  ^k^da  zna«a   1000 Din. Ukradeno blago je last Ivana Kebra Iz Tac-na.
—   TatvTna   VoTe*a.   Kolo   fnamke   »Cs-ka«, vredno   1250  Din  je bilo v  Sent  Vidu ukradeno Ivanu Su§t«?r5iČu iz Vižmaril. Tat-vine  je  os^mllen   neki   okoti  35-letnf   mn?ki.
—  Tafv'na ▼ S*«rl vasl. Antrnu Sf -fan-5i5ti iz Stare vssi ie neznan mo?kt o Božicu uknM«l snimio, vredno IS'M) D .
—  Velike poplave Neretve. Iz Metković* poročajo, da je Neretva vs'cd ve'Tkfh naPvov prep'nvHa vso blfžnjo okolico In fe uničeno   nad   štlrtsto   oralov   zimske   setve.
RAZPECEVALCI PONAREJENIH BANKOVCEV
Zanimivo izpoved, kako je prišlo do ustanovitve tiskarne za ponarejanje desetdinarskih bankovcev, je podal gla« var družbe razpeČevalcev in tihotapce Ignac Zupančič šefu beogradske po!i» ciie g. Gl. Popoviću. Zupančič je izja* vilt da je postal žrtev svetovne vojne, ki ga je snriđila in odtujila. poštenemu delu. Začel je tihotapiti. Glavni pred« met za tihotapstvo mu je bil k o k a i n, ki ga je snravljal in nosil preko mejo v Ita!ijo. Redno je prehajal brez potnih dokumentov mejo ter v Trstu s posre* dovanjem neke^a Cochinija prodajal kokain. Zaslužck je bil zc'o pičci in slab, vsled česar mu je Cochini svoto« val, da naj začneta z ustanovitvijo ti* skarnc za ponarejanje desetdinarskih falzifikatov. Za to nodjetje je prinesel Zupančič 7500 Din, kar je bilo po Co» ehinijevi izjavi premalo za uspešno de* lovanje tiskarne. Denar je dobil v Zagrebu od nekega Antona Godine, ki je pozne^e sam prišel v Trst sklenit po* godbo. Klišeje je izdelal najpreje Er* nest Pahor, ki nišo bili dobri. Osobje fe za tiskamo preskrbel brivec Matija Pisak. Denar je posodil tuđi Angel Košuta iz Sv. Križa pri Trstu. Za izde* lavo k^išejev je bil najet neki Angelmo del Bell. Delavnica se je najpreje cta» blirala v mali notraniski vasici v 2eiah pri Postojni. V 14 dneh so natisnili za 240.000 bankovcev v nominalni vredno« sti. Zupančič je končno pojasnil. kako je skrbel za razpečavanje falzifikatov v naši državi.
Kakor nam javljajo, sta bila odpe* ljana v beogradske zapore iz Lo^a dva razpečevalca, Gustav Znidarščič. posestnikov sin v Starem trgu in sin kočarice Anton Zabukovec, eden glavnih stebrov klerikalne kulture v ložki dolini.
Glede stavca Pahorja omenjamo, da je bil svoječasno v kondiciji v ljub* ljanski tiskarni Blasnikovih dedičev *n je tam ponare jal poštne znamke.
Kdor s! Se ni os'eđi! I def prekrasne, itađvse e'eganfne drrStvene drame »Pari?1'« rro|Tca« s prirubl^no filmsko divo M o May in na:bo!:^imi jgralci FinT Ja^nfngs, VJad«mtr Oa*darov in Eriko Giassfer — na* si istesra gotovo pogleda v k*no »T.:i*hT|^fi«:Vem dvornc samo š? danes serd?i 2 ?n če^rtek 3. ia-nuaria. Prizori so tako krasni in d»rfivi. da se z1?đaTec,.kl pazrivo stedi slikam ob zvokfh prekrasne £Tasb*. katero pro-izva:a lastni prvovrstni orkester — ko-mai loči in ob koncu I. dela vpralujc, kedaf bo videl II. del. Ne zamudite in pridite točno k panovedanim pred^ta-vam, da z pr>zn«j5im vstopom v dvorano ne mntite one eb?c*ovalce, k! orl-deio pravoča«no. — Kd^r bo vid*l I. del, bo komaj čaVal II. deTa. ki s^ iera od petka 4. jan. do v5tev§i neđvlie 6. januarja.            Kino rl_J*b'jansVl dvor«.
— »Pek^tvte« aaJceBcii« tctten^e. To
;  potr:w?eio  vse  j?espođtn.;c.  k!  so  napravile
'. posVu5n:o s tem. da so skuhale cbenem te
! in đruce »Pekatete« so se vedno vio na-
kuhale.
—  Klao TivoO. Danes s&đnjflcrat zanl-mrv amerikanski ffnm »2emka vrag«. Jutri v Čctrtck uli 1 mijena povest slovitega dan-skeca pesnika rt. C. Andersena »Kolo srete I« opoteće«, v katerem  israio  najboliši nordijski   isralci.   V   Kiavn'h   ulogah   Kareu Inzolt  in  Viktor   MontcL   Kot  doti a tek   zabavna  dvodejanska  ialoigra   »Dinamiu   v Slavni ulogi ameriiki komik MamUton.
POŽAR "lT LONDONU. PRVI FILM V NARAVNIH BARVAM.
Ni se še v Ljubljani dosedaj predvajal film, ki bi slede barvne pestrosii in zanimi-vosti prekašal monumemalno deio »Požar v Londonu«. Dejanje samo nam pr.kazui^ pustolovsko doživetje, dogajajočc se v 17. stole ti u v Londonu. Režija prikazuje slike, ki nudijo historično interesirancu kot lajikJ izvrsten užiiek. Lady Diana Manner v v'.o-gi veritasilne vojvodinie, ie Izoblikovana umetnica, ženska, polna liubkosli in draže-sti. Film ni koloriran, nego ie posn^t na popolnoma nov prizmatičen nnčin in vsebu-je prizore, kjer je prikazovanje bar\- tak^> naravno, da Človck ne verjame svojini očem. Predvsem silovit po?ar v Lond rtu. kjer gori 12.000 hiš. Je tako naraven, d^ Ima človek nehote občutek. da ne prid? pro-blizo platna. Zlasti je viđen prizor, ko se tali svinec, na strehi katedrale in žareč teče na tla. Diven je tud: prizor pri frugalič-nem obedu, kjer je sadje, pečenka v Mmu tako naravno reproducirano, da človcku Je-zejo usta skupai. Op^zarjamo, da Je bi f lm prcdvaian v Newyorku, Lond -n'i. Berlnu. Parizu, na Dunaju itd. s kolosalnim uspe-hnm. V Ljubljani le njeca premijera d:me<, predvaja se pa do subote. Prcdprodaia vstopnic dopoldnc od 10. do 12. ure.
—   Nedelfcka plesna lola v Narodncm domu se nadalluje
—   Zelodčne bolečlne, pomanjkanja te* ka, motenje prebave, kl so izvajaii iz ioro-
sti črevesja se hitro odstrani z grenčico »Franz-Josef«.
—   Kar Vi potreSn»e*e. to je ElznTtrd. To pravo domače  sredstvo,  kntero  pre^e-ne Va§e bole3!ne!  Poizkusna  p^S'likn  D'n 27. Lekarnar  Eug.   Feller, Stubfca  Donja, Elza:rg št. 238. Hrvatska.
—   NaJccneJSe   In  naJnoveJSe   obfeke   ^e đobijo samo v šelcnburgovl  ulica St. 3 pri Gričar «f  MefaČ
—   Kupite   le   llvaln!   stro!   Etc^Mji   pri tvrdVl I. Oorcc, palača Liublj. kred. banke. G!el oelas.    „_______  _^______
Qnt?*vonp Vf»«fj(
—   Koto  lagoslovensklh  sester  v  LJub-tjanl trna v četrtek 3. januarja ob 16. redno odborovo sejo.
—   Di}aške gospođ'nje  Imajo v  Cetrtek 3.  tm.  ob  4.   pop.   redni   mescčnl  sestanek pTi «Novem svetu«.
TurMilM in snort.
INOZE.MSKE NOGOMETNE TEKMR
—  Split, !. Jan. Splitski  »Hajduk« Je v Alžiru   premasral   alžirskega     prvaka     klub »Sant   Eugenius«.   Rezultat   5:2.   TamoSnja iugoslovenska   kolonija   Je   Hajduku   prireja-la  viharne  ovacije.
—  Pariz. 1. Jan. VferajSnla nogometna tekma   Vicnna   :   hnlandski   druStvo   »WiN helmtnat  je  prinesla  dunaj^kemu    druSivu zmajfo  Rezultat  5:0.    Današnja   nogometna tekma   Vicnna   contra   pariško   društvo   Red Stear  je  b:la   nendločena.  Rezultat  2:2.
—  Rim,  1.  Jan.  Nogometna  tekma  med reprezentoncama   Južne   Italije     in     Južne Francije Je 2:1 v koHst Italiji.
—  Ferrara, 1. jan. Wiener Sportklub : Spalla 1:0.
—   Barcefona,  1.  Jan.    Rczut*at  tekme Barcelona  : praška Slavlja 1:0. V VaTencnI Je praska Sparta pitolkln  tamo5nje đruStvo Valencija   5:1.   V  San   Sebastijanu   ie   madžarsko   druStvo   MTK   prema^alo   barcelonsko   Rova!   S^cieta   3:2   Plzerski   Vflctor'Ja Je zmacrnla Rllbao 3:0. Klub Niislc  (Pra-ra) je v Lis~b~nl prema^al kit'b Tmoerio 11:0.
—  S. K. »Slavlja« cbveSJa svoje   č1nn-stvo» da  se vrSi  rednf  Tetnl  ebčni  zbor  v nedeljo 6. tm. ob tn. uri dop. v gostilni S.
|   Smole v  Novem  Vodrhatu.
—   SmoŠki   od«ek   SK.   IHrtfe   prired!   v Cetrt?k dne 3. tamiaria. ob rol 21. v ijrr«l-nicl  knvarne  Evropa   sestnnek.   Ker  se  bo ofcravrnvalo  o vnžn-'h   zndevflh.  predvsem o smu^V'h  tekmah, kofere prfred!t«   dne  6. jnn. T. K   SkaT«  v Boh'nui  tn  dne  13.  ian. SK.  ITirra  v F!?n;ci p«^d  Jnlovcem, so vs?
]   člnn?   gmrr;e   seV^-'e   nnprrS^n'.   d-»   se   se-stanka sfj^irno udeleže. — NacVnik.
Borzna norocila.
ZAG^EBSKA  BOPZA. Dne 2. Janorrla. — S^r'Jeto o*>  13. Devize:   Ci:rih   15.52S—15 625    Pari?!
4.485—4 535 London 32 V2^ 3^7 25 Dvtf 0.12396-0 12596 Pra^ra 2.3^-2.62 Trst 3 81 —3*7. Ne\vvork SS.čO-89.30, BudlmpeJ.a 0.4475—0 4475.
Valute:  d-lar *7.50.
Elekt^T   ri.-n«?«-   n'mo  orefil. INO"rr!MSKF  BOP7E.
—  Cr»r*h, 2.  jari.   (Izv.^  Dan"?nH   p-f^-i-b^rza:     Bencrad   6.50      Amstcd^m   2^7* Neu^ork 572.75, London  24.7S   Par!^  2*>j.» Vil?n   2<7r  Pra^a   1^70     BukareSta   2 93. Scbija <05. Ditnni 0 00^075.
__ Trst. 2   fannaHa. Pana*nit> tjr**d^oT-
za. Pcogr^d 25.9** -25 *>^ Oi^af O.nnii-0^257, Prr*a (5?40-<S7^ Pari' 117.»--117.^0 T ^ndort 100 ?^--100.«7 Newycr1: 230750-23.15.   Curih   404.50—405.50
pci-nvpr^fi
—   7i*eVK  se Je f*s*ca  st«ra  °  mese-cev  volč'e  pnsme.  Pr?*en   n«:d-Mi   nrtj   jo odd**   proti nagradi v  kavarni  »PreJercn€f Ljub^nr^a.
—   fzmMfa se le đ^m«=v^   <rebrnn  rra z  zapcstn'm    ;erm*n^m    od    Oos'Kisve^Ve ceste n^ re^ti n*»  drf. k^'^v^r 4n rinvne-Za   ko*-c?vrrn.   Ker   je   **ra,    r?-n?roce"   «prt-m;n   se  p»;dTte?i n«pr^?«   di  v.rn od!n   %,
. Antonu  ?eT«nu.  p^4-:wrnu  b'aKninitu  n' * Kl. kolodvoru v LjubiianL
Hajoircila Mt
DR- EENES O NALOGAH PRTOODNJEGA LETA.
—  Praga, 2. januar.a.  (Izv.) Zuna-rni    minister dr. B^ncs    je    priob^.l  v »Pra«:'*r    Pressec    novolctne    misli  o vprašarrih  1.   1924  ter  je   med  drug m pripomn.il: Leto lf^24. prinese tr*k» pr>-slcdice  in  odločitve.  V   tem  !etu  sledi pr'znanje sov;e s!\e Rfis**e dc -ure, ven-dar  ne  pomenja  to  dcTnltlvrc  resUvo rus!vej;a  prob'cma   v  s^spodarsken*  ld pollt'cnem pog'cdu.
V rcparaci:skcn vpm5an*u je pri-čakovati provizori'jne rj§itve. definitivno se resi Š^Ie. ko bodo zavezniki storili važne sklcpe.
Volitve v Ameriki bndo imel? zna-ten vpliv na nadal;ni razvoj in rešitcv reparacijske^a problema. Vclitve pri-ne^ejo odločitev v vpra^an;u plaji!a dolg'w   Ameriki  od   strani  zaveznikov.
Vel'.kega političn:^! poincna ie tuđi šestava ang!cŠAC vlade po dravski stranki, kateri pa zuna^i inin'stcr dr. Bcncš ne pripisuje trajnih usp^hov.
Ob zaključku Članka nas'a'a đr, Beneš, di pomenja leto l*>2t. vr'iunec krize v Evrop1, vrhunce krize v cvmp-skem par'arrcntar!zmn ]n konstltuc'jo-nai'zmu. Ta kriza se bo deloma prema« sala.
Gfede francos'to - če>kos!ova?Ve zvezre pej^odbe je dr. Peneš pr'stav'l. da :e ta poRodba za Evrono nova etapa na poti njene rekor.sfnikc'.ic.
ŠTEVILNE ARKTACIJE NA RUSKEM.
—  R?ga, 1.  ;an. (Izv.) ^teviln- are-taci c   članov   j:iban;a,  ki  stremi   za   reorganizacijo   josp^darsV-ejrn   življenja   v sovjetski  Rusiji, so  v Moskvi  vzbudile veliko paniko.
MAKEDONIJA — JABOLKO RAZDORA.
—  Sofija,  2.  januarja.  (Tzv.) Tekst o   Makedoniji   v   političnom   ekspozeiu bolgarskega   ministrskega   predsednika se g1asi dobesedno:
»Glede Srbije, naše najboljse so* sede. pofaga vlada najskrajnejšo brigo in naiboljše čustvo za ustvariiev dobrih sosednih odnošajev. Na žalost sedanje razmerje med obema ne odgovarja te# mu stremljenju in miš'jenju.
Govoreč o Makedoniji je ministrskl predsednik izjavil:
»Makedonske^a naroda nišo mo^li sVozi stoletja denacijonalizirati: um cl je vedno braniti in varovati svojo me* ščansko svobodo in pravice, čc se po* sreči doseći dobro sosedstvo, tedaj po* stane Mahedonja iz jabolka razdora — alka, ki bo varova'a oba naroda pred novimi vojnami. Makedoniji želi pred vsem. da obrani svobodo na nacijonal* nem in kulturnem polju.
GROZEN VEPRKT ZLOČIN V ITALIJI.
—  Rim. 2. januari a. (Tzv.) V mfs+u Avezzano   je   neki   človck   odnesci   iz cerkve već cerkvenih draciocenosti. Kn* rabinjerji so ga -ri:eTi in zaprli v za* pore  vojašnice.  Več.fa  množica  je  r\n* pad'a  vojašnice  odnrla  zar>or  ter ven odgnala   tatu.   Vlačili   so   Ca   po   cesti, kamenjali   in   nato   na   glavnem   trgu sežgali.
GROZEN POLOŽAJ NEMCIJE.
—  Rim, 2. januarja. (Tzv.) V razgo* voru    z   zastopnikom   >>tessaorfcra<3r  v Luqanu je nemški zunanji minister dr. Strescmann izjavil:
Položaj Ncmčije je prozen, Icer ni več monočc plačevati uradni&tva in bo treba odpraviti brrzrosc'no pod^oro. Malo je italijansk'h državnikov. ki bi tako umevali po'očaj v srednji Evropi, kakor Mussolini, čij'ar govor v senatu je vztudil najvcCji in najboljši vtis v Neniciij. Država mu je posebno hva* ležna. Vedno v tisku in v prebiva'stvu sem s^ušal pod^irati ideje Mu«?so':ni« jeve. Mu^solini je zaJei pravo sta!išče. da je treba pre^'e resiti reparaci'ski problem, da se Nemčija vzpostavi kot plačila sposobna država.
DEMTSIJA GPSKE VLAEE.
—   parz>.  2. januarja.  fTzv.)  »Petit Journa1«   >nv!ja iz Aten,    da je grSka vlada podala &.fojo ostavko.
CD3T^ATT^T^v ORŠKE DINASTIJE.
—  Ater>?, 1. js^uarjn. (ITnvas.) 144 repub!iksncev in libera'ccv je podpisa* lo    na   posebni   kenferenci   pred'o^   za ods^ranitev 5erTin;e  pr?ke  dinastije, ki se   ima   predložiti   jutri   na   otvoritver>i seji nsrotjnc skurščine. Libera'ci orto*
i   doks-e    *';upinc   pričskujcjo   povratka j  Vcnize-'osa.
| — Atene. 1. *nTHi*r_ia. (Tzv.) Na kon. ferrnci re^nb'iVa^sVe s^r^nke ie bilo sk'em'eno, d*i *e i^a izvesti ^o^o'nr od* f.^-anitcv rr<\c d'~*i\*t\:e nKic'c^bur^. SV.le^u re^itbMVnnsVe stranke so se pri«
{ ^ružili tuđi nekateri venizelisti.
st*v. 2.
»SLOVfNSKI   NAROD«,   dne 3 fanuarfa 1924.
Stran 5.
Kornet Makuszvnski:
Stari nraž.
(Prcvcl Iv»n Ccsar.)
(NadaHevanie.)
ZcntL je postala resna.
»Le ne misli, dragi moj, da jaz nisem v stanu pomagati «!ruqim. Glcj!«
Pokazala mu je torbico; v nji ban« kovec  in   precej  drobiža.
»No,  ugani!« »Pri moji  veri, ne morem.«
»Božić, norček moj: naoiram daro* ve  za  siročad.«
»A*a=a!«
»Kaj  se  toliko veseli! tega?«
»Nič. nič... Vesel sem, da si se iotila te£a. ZeTo sem vcsel...«
»Ti kar bodi veselt jaz pa nimam časa, moram ob'.eteti še vso ulico.«
»Poslušaj me, pa hodiS kmr tako sama?«
»S kom pa naj bi, z guvernanto? Menda me vendar nihče ne ukrade. Siccr pa, zvonim samo na vratih. kjer sianujejo gospe ali družine. Nas vide* nje, dragec!«
»Pa se  kmalu  vrnež?«
>Čez   približno   dve  uri.«
»AH naj ti pošljem kočijo?«
»Oh. hvala: ne. zares, ti si res ze^o dober. če pa ravno hoćeš, mi jo pošlji Čez dve uri. pa naj me počaka na ogiu ulice. Dobro?«
»Menda vendar!«
«Nasvidenje!»
»Nasvidenje, dragica moja, nasvi* denje!«
Pa je odšel vesel kot Jupiter, ko je polomit Hefajstu obe nogi. Odvali! se mu je s srca kamen, velik kot gora. Pa je šel hitro in se ves radosten zahva« ljeval Bogu, da mu je dal ženo, ki je zanj in za druše. to se pravi, ki zbira 2a druge milodare, da bo vsem dobro.
Mlada žena pa se je vrnila v brlog svojega leva.
»Vidiš, kako duhovita sem«, je go» voričTa vsa vesela.
»Pa si res!«
»Kako dobro j«, te je človek krlčansko uamiljen. mar oe? Kričao«
ska čednost je lepa iadeva.« »Vedno sem pravil tako...« In suri moz je poslal kočijo, kl je mladi ženi prišla tako selo prav, kajti bila je zela, selo utrujena.
Se dolgo časa potem je pripove* doval stari mož o kršćanski usmiljeno* sti svoje žene. O da! Dobri Bog bo ženo vedno rcšil iz nadloge in težave, treba je le, da se nanj obraća.
Toda mlada žena je kmalu iznašla novo metodo brez klicanja Gospoda Boga, čigar ime ni mogla prepogosto zlorabljati.
In pripetilo se je tako. da se je vračal stari mož z izprehoda čil in kre* pak kot Še nikoli; gojil je v svojem srcu nade. da bo še morda — kdo ve — za* imponira! ženi in jo prisllil. da bo pri« zna'a v njem ciklopsko moč in moško podjetnost. o kateri je imela doslej *e nekam bolj nejasne pojme. Stari mož je torej veselo skakljalpostopnjicah.se pred vhodom možato razmahnil. po* menijivo zakašljal in stopil ponosno noter,
»Kaj pa to pomeni?« je zagodrnjal.
V  predsobi je visela čast niska sab« lja, prav zarešna sablja, sicer popolno* ma  mirna,  vendar pa  zato le  nekam zlohotna.                                            ,
»Kaj pa to pomeni?« je spet pono vfl stari mož.
Sablja je vi sela spokojno, ne da bi se količkaj zmenila za njegovo pri* sotnost.
V  njem se je vzbudilo nekaj hudi« čevega.
Oh!
V   tem   hipu   je   bfl   grozen.   Vso energijo, namenjeno ženi, je stcrSil vaše.
»To je strasno«, je začel šepetati, *to je grobno, podlo ...«
Uravnal si je obleko, se popravit in se napotil naravnost proti vratom ženinega boudoira.
Premislil se je. Srd in bes je izpre« menil ohritega leva s pobarvano grivo ▼ zvito lisico.
Pa se je zaobrnil ▼ svojo sobo in pozvoniL
Vstopil je lakaj.
Stari mož se je delal, ko da je do« ćela miren.
»Jeanf«
»Želite mtloatljM ftospod.«
»Boš znal kupiti revolver?c
»Bom.c
»Na, tu imaš denar, najemi kočijo in steci na vrat na nos kupit revolver.«
Jean ga je pogledal osuplo.
»Revolver? Pri milostij M gospej res ni nikogar: prisežem, da ne.«
»Izgubi se!« se je sadri stari mož s pridušenim glasom.
Nato se je začet po prstih plaziti
k vratom ženinega budoara. Prisluško* val je.
Najbrž je moral slišati nekaj groz* nega, nekaj gromu sličnega, kajti na« enkrat je začel brez racionalnega vzro« ka razbijati s pestjo po vratih.
»Odprif Takoj odpri, sicer ustre« lim!...«
Nagla  tišina.
Dogajale so se strašne stvari. »Odpri! Bom streljal! OdpriU
Se strašnejša tišina.
Stari mož je začel bezljati po sobi, nato pa zgrabil kristalni kande^aber «n ga zakadil v zrcalo. Efekt je bil, mora« mo priznati, nenavaden.
(Dale   prJhodn»TC.)
To in ono.
ŽENSKI RAK.
(Ob 25lctnfcl radija.)
Pred 35 leti Je vcliaf rak pri ženski kot neozdravljiv, ker sa ni bilo mogoče ftperi-rati. Danes ]ih )e na tfsoče ozdravljcnih. Lcto 1898 pa pomeni nepozaben datum: radij je stopfl na pozoH^če. Pierre Curic, Francoz. in njegova »oprosra Iz Poljske, sta ffa po silnih napnrih in nevarnostih dobila iz rudntne (uranium in thnrium). to Je svrn-čena svetflca iz JoacMmsthala na ĆeSkcm. Nahafa se tuđi na Svedskcm NorvcSkcm. v Kornvalu na AngleSkem, v Amerikt, na Madacaskarju, v Tonklnu. Za centigram radija je treha nredelotf 4000 ton. razumete. SMH tnffrjrne k:1ojrramov svinJ^ne «vetHce! 7a to se porrhl PO00 litrov vod? \n 1000 kc kemičnih prod ktov. Takn &e ne bost* čudili ceni: eram s'ane darrs loom.noo Din. PoItj se le snov zdeln brczl'Cna in mrtva. T?nd*J pa ima čudovite lastno^ti. Sam pn sebi Izžnriva neprestano, ne dn bi ka! utrpcl na svoji delavnostl. Je II torej veCen? Ne. «m'fiiv }f kot ml: traia pa p^nrek 2140 let. do?im Je na^n premeromi odlr>£en:h 39 do 40 fet. Za nas ie torej takorekoč vekovit. Njeirovi žark; nevfdno In neMiSno pmdlrajo cl^boko v tkivo. Imajo pa nekeki snr^d,-nost za mlad--elemente: un'čujein Jih. do-?»m ptT*čalo dnzorele ses'a^me Na ta na-?!n ueonnbc stnn'ce raka, rdrav'h pa ne ne da bi ozTcd:i; ko?o. In Se le*a Gospndnjeica
1989 so Jeli zdraviti raka. pređvsem J^n-skega, s rad'jem: cunetherapia. UporabMa-Jo ki pri »zlih slnčafih«. k» so za kirurgijo nedostopnl. Pa elejte č:ido! Neozdravljivlm se vrača zdravje. nekaterim se pa vsaj to-!Tko zboliSa. da jih je mo^oče oq?r<rnti. Vselej pa radij olaiSa bnl?""nc, oslaJSa liv-
ljenje, okra.fša trpljenje. Radij prinaSa radost! Izborni ranoceFrr'k T. L. Faure prero-kuje, da v prihodnje ne bo vcČ treba rezanja pri roku: Izlečlli za hodo z lrad;jaclja-ml, z o^žarivanjem rad'Ja, pa trdi *arkr>v X... Ta obfartvanja §e n 51 d^cela no-zrana. Včasih naletć na s*nnfčcvje ki se jlm upira. Tupatam nrekoračijo svnj smoter in povzroče mehurčke ali pa uni?ljo važne or-cane. Nekik^at ćelo vznoc^ha^nlo *n po<;t5?-§}jo zlot radir.«lovci bt ved^M Wal povedatf iz tetra pn5Tn\Ja: ponovno 550 se že mn'a'i zateci k amT>Mtacfjpm Ako ie bo*ezen mln-da, Jo *e nnib^lie pobija nož. Pri za^are-Instl priđe roen^^nfzlranfr al? pa Irrad'ia-cija v po?tev NckaterI b-ln-k! bf radi Izhl-rali lek. Rnbe^ais Je znnfsal nekje- »frvr-5evanie zdravihtva Je boj treh osrb b Ini-ka. boleznf In 7draxTT*Va«. V naSih Čr^sth naj bi edfno lečn'k orfroma sosvet so^cl^H-stov odioč'l. s knterlm oro^jem se bo vr-?!Ta bitka. l,ahko se unornM eno s?mn <;rrd-stvo. sli na s<* kom^lnfrn'n vsa tri. Vsk,i-kor pa s? ve'H ran^mnitl be^ed»: »Ako se rak zarana leč!, Je ozdravitev sV-^ro ^o. tova.«                                           Dr. P. F.
•   Kako  Je  Lya   Mara  postala   filmska IffraJka.  O  tem,  kako ie  prišla  k   filmu,  ie priljubljena   filmska  diva   Lya   Mara  pred kratkim poročala novinarlu  nekeca u^led-nega Usta. Zanimlvo je. da velika ume:ni-ca ni Nemka, temveC Rusinja, rodom iz Rise.   Ze   v   svoji   mladosti   >•   Imela   strasino poželjenje  do  plesa. Sanjala je  samo o baletu, vemlar  ker je bil njen oče -troeo ve-ren človek. ni nikdar sm>ela omeniti svojih teženi, kaj Sele znhtevati. da se jo pusti k gleda?išču.   Lya   Mara   pripoveduje,   da   jo bila pravi  vzrok  njene strasti do plesa p!e-salka,  ki  je  bila  naslikana  na  senčniku  sb-ne  luči.  Noč  in   dan  je   sanjila  samo o   tej plesalkl.  Lya   Mara  pa   Je   Imela  pri:atelj'co enake starosti in s  to sta jo  pnpihale  ne-keea dne na skrivnem k gledalištu v R kI. kjer je  obe  baletni  učitelj  sprelel.  Oče  Lye Mare že takrat n!  več  žlvel, mati  pa  seje kon^no   udala   In   je   svoji   hčerkf   dovolila, da  se  izučf  p'esne  umetnost!.  2e  kmalu  po svojem  učenju  je  smela   talentirana   PJevia <— tako je  b;io Lyi  Mari  Ime —  nastopitl Javnn pred SirSo pub!iko. SetJni se je priče-la n:ena karijera navzgor. PrS'a je v Kew nato  v  Varšnvo tn  postala  je  kmalu  slavna. Bilo je letn   1917. ko Je bl'a  Varsnvn  od Nemcev oku^rnna  in  ob  tej  prillkl ie  dobila Diesilka dve pnnudbi od f!imsk;h ćrufb v BcrHnu. da-lf bi se hotela posvetit! filmski   umetnosti.   Lya   Mnra   je   na   to  prl^tnl* In   postn'n    ]s   kmalu   ena      naielasovlte;5:h filmskih   umetnic.   Ijub'jenka   vseh   kinoobi-skovalcev. O nteni biografiji je znano, da ic s*nrn in ima več otrok.
•  Svoje  tatare«   se   Je   hotel   Iznebttl.
V WnrkcKflnu v Amcriki je VV'flHnm Chnm-berleTn znvž'l strup. raje. knkor da b! mora! pred sodnl stol ter se bnritl s svo<o ženo. ki je proti niemu sodnMsko rostopnla g!ede razporokc. Zđravnfknm. kl so mu skuSnlJ rcSfri ffvHen^c. ie »rinvll: »Ne b! rad umri. alf n« vs«k nnčin se moram od-križati svoje »bnbnfce«. Poročfl sem jo, ko sem bfl pran kot »kanon«, toda nKem st upal pred sodn:ka. ker nimam nobene priče, da b! to dokazal.
Podpirajte obunene slepe
in darujte »Podpornemu   društva   slepih«,
Ctfovni urednik: RASTO  PdSTOSt FMSFK.
Odenvtirni nretfn'k: VAr.FHTIH   KOPITAR.
Srečno novo leto ielijo svojim od je male em:
\             Fran Schantel            ;
;     konce*, posredovalnica za     \ '• nakup in prodajo nepremičnin j
:    Ljubljana, Mestni trg 18   \ ;>♦»>>>••••♦••••>•••»••»•»•»»•*;
I          Simon Ktimanek         \
:                    krojač                    ;
'                                                   ;
Ljubljana, Šelenburgova ul. \ ;»«•♦»♦»•>•••♦••••••••••••••••*•'
►              Maks Weiss            \
►                                                                                                                      •                                                                                                                                                                                                * kotlarstvo                ;
; Ljubljana, Sv. Petra c. 33 \
Gost Una »Pri Novem svetu*.   |
Ivana Gorše            1
<
Ljubljana, Gospo svet ska c.:
1                                                                                           i
Gostilna »Pri vinski trtim i
i
i
Ljubljana, Tržaška cesta   ■
>                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                            1
;         Tvornica  đelnikov        \ :               L. Mikui               i
1                                                                                                                                                            i
1                                                                                                                                                                                                                 1
1
Ljubljana, Mestni trg     j
.    .*..m..m.AA.^.A..A..A..A..A.A..&.A.A. ^ ^ ^   —     —     —     —     ^ ^_^ ^. ^ ^ ^b ^k ^
Hotel in restavracija      \ Franc Miklič            \
Ljubljana, Kolodvorska 43 \
Turkova gostilna         j Ljubljana,  Streliška  ulica '
»♦»»»»»•♦•♦♦♦»♦»♦»♦»»••»♦♦»»»i;
■             Hotel »Llovd«           \
:           Kat i Korošec           ;
Ljubljana, Sv. Petra cesta |
,                                                                                                                                                                                                                 4
;   Gostilna »Koroški dom*   j
\            Herman Skofič           i
>                                                          <
;  Ljubljana, Poljanska cesta \
»                                                                                                                                                              <
I                Franc Jakil                \
>                                                          <
I           trgovina z  uanjem            \
>                                                                                                                                                                            <
>                                                                                                                                                                            <
■  Ljubljana, Poljanska cesta \
^                                             <
»                                                                                                                                                              <
>                                                                                                                                                                                                                 1
I    Restavracija »Pri Roži*    \
»                                                                                                                                                                                        1
>                                                                                                                                                                                                             1
I   Ljubljana, Židovska ulica '■
»                                                                                                                                                            i
i                                                                                                                                                             \
t>                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           <
.  —    ~-  .^ -A. ^. -^ .^ .^ _A~ A. *   ^  ^   ~    -~ .^ .^k. a   * ^k. ^k. .^k. ^. .A .A. ^ .^ ^ ^ .a.  .k.  ^
4
;               Josip BedraČ             \
;        manufakturna trgovina       ;
•                                                                                                                                                              <
>                                                                                                                                                              <
; Ljubljana, Aleksandrova c.;
' »MM»»IMM>»<M»»»»»»«»»»♦♦4 !
>                                                             <
:                  H. Suttner               j
:                            urar                      *
•                                                                                                                            i
•                                                                                                                             4
;      Ljubljana, Mestni trg     \
>  »♦»•♦♦♦♦•»»♦»♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦   ;
>                                                             <
>                                                                                                                                                                                                                                     4
>                                                                                                                                                                                                                                     4
:      Gostilna »Pri Mraku«     \
>                                                                                                    i
I   Ljubljana, Rimska cesta   j
>                                                                                                                                                                                                                                     1
*                                                                                                                                                                                                                                     4
4
:                lg. Zargi               \
;                  trgovina                 \
•                                                                                                                                                                                                                                                                      1
>                                                                                                                                                                                                                                                                                                   4
;   Ljubljana, Sv Petra cesfn ;
>»♦♦♦♦♦♦♦»♦••»♦♦♦♦♦♦♦♦>»♦♦♦♦♦»!
■                                                                                                                                                                                                                                     t
;         Tvrdka  »Adrija«         \
>                                                                                                                                                                                                                                                                                4
!             Franc Šibenik             5
►                                                                                                                                                          i
>                                                                                                                                                           i
'                                                                                                                                                           4
■    Ljubljana, Gosposka ul.    \
;>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦»»♦«««♦#♦♦♦♦♦»♦:
■                                                                                                                                                                                                                                                                                                                       4
;              Ed. škopek             ;
:                        vrat                      ■
>                                                                                                                                                                                                                                                                                                    1 1                                                                                                                                                                                                                                                                       i
Ljubljana, Mestni trg  8    :
&. ^ ***—•■*■*■   ^  ■—   -~-   m  m  m   ~j-~-^-~~~~ a^ .a. ^ ^ .^ .*. ^. ^. a
Gostilna pri »Kolovratu* !
: Tomai in Frančiška Bizelj i
>                                                  •
',                                            *
;               Ljubljana               <
\                                                '
; Hotel, restavrsetja tn kavama \
;               »Tratnik*               «
:                                             ;
Ljubljana, Sv. Petra cesta ;
'                                                ;
: »»♦♦♦»>••»♦»♦»»»♦»♦♦♦♦#♦•>»♦♦♦ -;                Franc Bar               ;
;                pisalni  stro/i               \
,                                                                                                                                                                                            *
>                                                                                                                                                                                             '
Ljubljana, Cankarjevo nabr.
k. A Jk  .A. ^ .A. -^ A. A. .A. A. A. A. .A. A. A.  ^ .A. .*. ^ ^ ^ ^ ^ .A. ^  *.  A A. ^ .^.-^ A
I
(
;        Srečno in veselo novo leto        i
\                   želi veletrgovina z železnino                   :
Stanko Florjančič
Ljubljana            Sv. Petra c            Ljubljana
liiiitmtittttttftttt't't*"^.............................
Namen vsakega ie
kupi«
obtaZilno blago tam, kler |e dobro In nalcenejše.
Zatorej   si   oj?lejte   cene   manufakturnemu   blagu, predno   drusjod    kupite,    v   prenovljeni   trgovini
KOORlt 6 POTOKAR
pri  Zraajskem   (mesarskem)  mostu,   poleg  živil-
skega trga. Poskusite in se prepričajte I
Velebanka
išče prvovrstnih uradnikov l dolgoletvo popolno bančno prakso, verziranih v vseh bančnth poslih
in sposobnih za viija uradniSka mesta. I   Ponudbe,  vsebujoče curricutum vitae,   prepisi if-!   pričcval,   referenca mi  ia iaWevami   na   upravo 1  Jiiootlav#nakog LIojda UtlD, pod ftifro
VeUliralis 19.
i
Srečno  novo leto                  !
i
žeti cenjenim  odjemalcem                        :
SREĆKO POTNIK,     !
tvornica sadnlh sokov, esenc L t. d.           ]
4
Ljubljana — Metelkova ulica,     i
1
2 do 3 prvorstne stukaterje
sprejme za takoj
SLOGRAD, Lfubljana
Uljudno ntznanjam cenj. obćinstvu, da
otvmriHi treovlao 1 mlm bi ni
dne 3. t m. v Sp. SiSkf, Sv. Jerneja cesta št. 57 pod firmo
M* Kova£!6
Zjgotavljam, da bom cenj. odjemalce 1 »oštregel točno z dobrim blagom po niikih cenah ter se priporočam
8        ___________._____________IH. Kow»6i6.
Sivalne stroie
EXCELLA
8 YO*lajfjBi|aii JajfUStvOfli ■aJHiMia                                   Sa Bmtft Im
**—          +        IO °/.
^1"?.  GORE c"
UOBUAHA,  tfiala UvManskt kredltn« *»■*•
Kavama Jadran;
I   Alojz Ivančič  j
: Maribor. Aleksandrova c
Obnovite
naročni"o
IVAN ZAKOTNIK ™i
:ieitto.i379    mestni tesarski molster    Teieion «79;
Vsjikovrstni tesartka deli, moderne lesene stavbe, oitreSJa za pa i 'lače, hlše, vile, tovirne, ccrkve in zvonike; ttropit mnt Ili,; ; siopnice, »edrnice, paviljoni, verande, letene ograje Ud \ :                      Giadba lescnih nostov, jezov In mlinov.                      \
1 ^b^mmmmma^^^^m^ ' 1                                                                                                                                                                                                                                                                                                 (
To je ura za I     ^se   živBien;^! (
^^^^^■yfjyy^ajfjtp^^^p^^^^y»pa^apajajB>^<><ja><jtpa>ajajppaj^»y ajaj ajaja>a>ajf>^>*^ ty» ^*--«  -
;    5. I.  1924 ob 20. uri               .            vsl v „Narodni dom"  na     j
■                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          4
i        Družabni ples      i
*                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                         4
1   v prld zgradbl Sokol*V«ga doma na Taboru.    :
>                                                                                                                                                                                                                                                                                                            i
>                                                                                                                                                                                                                                                                                                             (
I    Obleka poljubna.                Posebna vabila se ne razpoMljajo.     ;
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je na* predobri soprog, oče in stari oče, gospod
Josip Vetter
včeraj 1. t. m. po doigi mučni bolezni mirno preminul v 77. letu svoje starosti.
Pogreb predragega pokojnika bo iz hi$e žalosti, Cojzova cesta št. 1, v Četrtek 3. t. m. ob pol 4. popoldne na pokopališće k Sv. Križu.
LJUBUAN4A, 2. Januarja 1924.
Žalujoč! ostali.
TRGOVSKA BANKA d. dm LJUBLJANA
POPRUZHICEi
Maribor
Novo metto Rakek
Slovenjgradeo Slovenska Blstrloi
Duna j si li: a.   cesta   e&t# 4   (v  lastni  stavbi)
KAPITAL   in   REZERVE   Din   17,500.000--
:-: Izvršcje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje :-:
Braco]«wli   TpfOftka
Telefoni:  199, 146, 458
EKSPOZITURE i
Konjica
Meža - Dravograd Ljubljana (m e nj a Ini-ea v Kolodvorski ul.)
lastnina i«   tlak    »Narodni   tU&aroec.
stran  6.
_____»SLOVENSKI    NAROD«,    đn e 3. janmrja   1^4
Itev. 2
Modistke
spretne, za nov modni salon se sprejmejo. be prvgvrstne moči naj se osebno predstavljo pri tvrdki
Marija Gotzl
t                            Židovska ulica štev. 8.
>*••••••••••#••#•••••••»••• »»mm »••••••••+»••*••»•»•••••♦»•••
St 7/23                                                             19
Razpis.
Pri občini Trbovlje je oddati mesto obfifngkeua blagafn^ka z mesečno plaćo Din 2000 ter z mesečno Stanarino Din  100.
Po enoletnem zađovoljivem službovanju se name-stitev izreče stalnim. Poeoj za sprejem je državni računski izpit. Prednost imajo predvsem reducirani državni računski uradniki-invalidi.
Prošnje je vlagati do 15. januarja 1924 na gerent-Stvo občine Trbovlje.
Trbovlje, 29. decembra 192?. ;_________________________Gerent: Anton Forttč 1. r.
^1
prvovrstna,  novo blago
povtcm zrela, sa dobi povsod.
Prva hrvatska tvornica salamo«
prekajenoga meta In masti
M. CiavrHoviča
sinovi d. d-, Petrinja
Generalno sastopstvo sa Slovctnijo:
R. BUNC   In DRUO,   LJUBLJANA-CEUE-MARIBOR
3759/23                                                                          21
Oblasna Monopolska direkcija v Ljubljani razptsuic v smislu odloka Uorave državnih monopolov v Beogradu od 5. dec. 1923, E 16 br. 24,031. na dan 4. febr. 1924 ob 11. dopoldne ofertalno dražbo za dobavo sledečega materijala za tobačno tovarno v Liubljani:
a)   1,000.000 kom. etiket za Banatski duvan a  100 gr.
b)        81.000 kom. etiket za Trabukos cigare
c)        50.C00 kom. etiket za Britanika cigare
d)        81.000 kom. etiket za Operas cigare
e)        67.000 kom. etiket za Kuba cigare
ft       61.000 kom. etiket za Portoriko cigare
g)       33.000 kom, etiket za Brazilke
h)      129.000 kom. etiket za rrešane inozemke
i)        81.000 kom. etiket za kratke domaće
0        68.000 kom. prikrojene valovite lepenke za Kuba
cigare k)       51.000 pol ovojnega papirja zelenkaste barve za
Portoriko   cigare,  velikost  31*5X41'5 cm 1)      130.000 pol ovojnega papirja sive barve, 33X44 cm
mešane inozemke m)       82.000 pol ovvjnega   papirja   33X44 cm   rujave
barve kratke domaće n)      384.000 pol rudečega ovojnega papirja 37X^8 cm
0)      480.000 pol rujavega papina 29X48 cm p             100 kom. škarij za cigare
1)              700 kg alikantne slame za Brazilike 162 mm
dolžine, 1000 kom. = 0180 kg
S)             400 kg slamnatih   cevk   za   Brazilke   60 mm
100 kom. = 0-170 kg
Tuzemcem je vložiti kavcijo 5%, inozemcem 10 *« vrednosti ponudenega materijala do 10. ure dneva licitacije pri blagajni tobačne tovarne v Ljubljani.
Ofertalna dražba se bo vršila v tobačni tovarni v Ljubljani, kjer je vlož ti do 11. ure dopoldne dneva licitacije zapečatene, s predpisanim napisom opremljene ponudbe.
V ostalem veljajo pogoji za dobavo materijala potom ofert. dražb Uprave državnih monopolov od 23. ju-nija 1922 E. M. broj 8191. NatanČnejši pogoji in vzorci so na razpolago v tobačni tovarni v Ljubljani ob urad-uih urah.
Oblasna meropolsba direkcija ▼ Ljubljani,
Direktor: Mandel' 1. r.
Najboljši pretnog, drva in oglje
kupit« Mjeaitoj* pri
Drutbl IUUJA
LJUBLJANA, Kralja Petra trg 6.
Telefon 220.         3343
STEZNIKE
(modtrot) po životni ineri priporoča
a\oa Butttr
Dunajftka c«sta 8-H
v hili lekarne PiccolL
Mfell l&i
Iz slavonskag«  hrast* In bukov« dobavi *m v v-aki množini najceneje
Jos R. Puh, Lfubljana
GradaSki nlieaj^ Telef. 513
Glavna    zaloga    cigaretnega   pa-p;rja  in vseh vrst
ovoini   papir
A. Lampret, Ljubljana
Krckov  trg 10.
Prlmarif
Dr Minaf
ordinira od  1.1. 1924
na tare« tron 10
(Dycrni trg I) Telefon St. 280 lm     I
Najboljše toaletne milo
kralj,  dvornes?a   dobavltelia. se    dobi     povsod.
Glavna zaloga:
Mublfana
Krekov trg 10. PozorI               Pozor!
^* LBJIID ""
Parna žaga z 2 polno-iarmenikoma,   krožnimi ža-ganv,   stroji  za izdelovanje lesa,   prevzema vsako količino    okroglega,    tesanega ] lesa za zapanje ali o; delanje ; po najnižjih dnevnih cenah Brez konkurente !
Izvršu e vs* tesarska ter v to stroko spadajoča dela : stresne stoie, mostove, verande, stoloe itd.
Fran Martlnec,
mestni tesarski mojster
Ljubltana, Prule št. 6
parna   žaga   Skofijica pri
1/ubiiatii tik kolodvora,
■taj  m prMoS
mHLI OGLHSI
Ceu« oglasom do 20 besed oin 3'—; vsaka nadaljna besatfa SO par«, ■ davlćlno vred
|      Službe      |
Spretna šivilja
r.m. perilo se iiče ka na dom. — Gr*di§če It 10,
I.   nadstropje,  desno.    23
Elektromonter
došel \% NemČiic, — USc sl-rb« ▼ Ljubljani ali ▼ blizini. — Naslov: P. P. 134.   Koč«rrj«.                57
Sorctna vczalka
za strojno ▼ezenie — ?c 5prrimc takoj pri Matck đk Schcin, Ljubljana, Dal* matinova   ulica.              2
Sobarica,
veSča in zanesljiva, 8 c i 5 5 c. Nastop takoj. — Pomidbe je poslati na: Milica Radanović. Osi* iek  III.                          15
PrcHajalka
ali blagajniČarka — i5čc mesti radi razpustitve trgovine — v večji mod* ni, galanterijski ali ma* nufaVtnrrn trgovini. — Pmr'Hbe pod »Izvežbana ^noč/27« na upravo »Slov. Naroda«.
Knf?s?OTodja,
^crfcVten. samostojen bi* t»ncist. dobrr orj?anir«* tor, slovenski, hrvatski in nemSki korespondent, — žcL m<-sta. — Pomidbe nod »Dobre refcrrnce M(V^C»« na upravo »Slov. Naroda«.
StrojnIV in
kljtičavničar
Rabim za takcjSnji na* stop ali tekom enegi me* seca sanesliivega stroj' r.ik* z večletno nrakso k novo urejen* žagi. — Po* -udbe na: Ka-ol Kovač. S*ari  trg  pri  Rakekn.
14.047
Gospodična
^eli mesta kot blaga ini* 'arka v trgovini ali ka* varni. Vc5?a slovenskega, nem^kega in italijans're* i?a je?tV« v govoru in pi* ■savi. Sl'tfbo nastoni lah* ko takoj — Pom?dbe na vpravo »Slov. Naroda* r>od   »Prldnost'8«.
Vztfojiteljica.
ki zna Šivati in opravljati domaće posle, se sprej* me k Stiriletnemn otroku od zjutraj do v»<*<rra. — Tstof«ko se sprejme za« nesljivo d e k 1 e. Vi zna nolfff drutjega tuđi ku* hati. N"asloT pove upra* vt   t»STot.   Naroda«.       11
Kot ti^enka
Želi    ▼stopiti    ▼    trgovino
▼ mestu ali n« deželi 15« letnt dekliet. — Ponud*
bo pod »Pridna/13.963« n«   uprtro   »Slov     Nar.«.
|     Prodam     |
Lep avtokožuh
se ceno proda — Ogleda se v trgovini, Turjaški trg   1.                               55
Velike le^e ©alme j
(žive)    so    naprodaj.    — Naslov   pove   uprava   »SI Naroda«.                        1
Poravna1 nik
(Abrichtmaschine) 50 cm širok, nov stroj, se proda takoj za ,12.000 dinarjev. — Ljvbljana, Prule 8.   14
Par konj
za IahVo in težko vožnjo naprodaj. — Naslov po» ve uprava »Slovenskima Naroda«                  14.011
Samica
(beneSki gater>, nova, z vso opremo, ta^oi naprcu daj (nova konstrukcija) rt 30.000 dirarje-r. — Ljubljana,   Prule   8.        12
BcTicin motor
7—o HP, skoro nov, čc* škega tipa, v najbolj^em stan tu, na vor". sr takoj nrod» ta 10.000 Din. — Liubljana.  Prule  8.       13
Vina,
prvoraTrrednega namiznc = Ca in d^sertnrga ter r a* k i j e (dropavice) iz lasts nih viporrradov nudi — Tosip Ra'ota. posestnik, Rab. Daimaciia. — Cen^ bree   konkurence.    13.879
Staro Tino,
orvovrstno. b^tcljčno — lrtniVa 1°21. ir lintomer* sHb in ba1o?Vih gorir. — d«1ie vino lc-tni"vnv 1O22, 1923. nudi — V. Bn-bler in drug v Ptuju. — La^t« ni  vinogradi!           14.001
(     ftr'm     |
Kunim
večjo množino ze rablir^ nih kompletnih sifonskih in pokaliskih stekle* n i c. — Pon'idbe pod »Steklenice 25« na upra* vo  »Slov.   Naroda«.
I    Stanovanja   I
Sobo,
lepo opremljeno, i5če za takoj oficir. — Ponudbe pod »Oficir/14.054« na upravo     »Slov.    Naroda«.
Dijaklnja
se sprejme takoj na sta* novanje in hrano v bolj* šo hišo. — Naslov pove uprava »SI.  Nar.«.  14.065
2 meblovsni sobi
z električno razsvetljavo ▼ mestu, oddam takoj proti posojilu 12/ ^0 Din. Naslov pove uprava »SI. Naroda*.                 13.973
Na brano I-        in stanovanje
: pri boljci rodbini — se sprejmeta dv>- mlajši di* jakinji ali dijaka. Klavir ra ra^iv1*^- — Vpra* Sati: Gradišće 2/1. levo. 16
Zamenjava
stsrov^nfa!
Sest komfortnih elegant* nih sob, Vopalni^o, ▼c(i-» ^;o v-rando, bal'^on in pritikline (električna luč), d-set minut od glavne no^te, dam ra dve noVj, l'«binet, kuhinjo. — Re» ■•Ti^'-tr!a pisama PrivSrk, MiklHHffev« cesta 5t. 1?. T.  nadstropje.                 9'
TzkuSen   trgnvTr   -arpola^ ga   takoj   do
|      p*so;ila     |
200,000 dinarfev
gotovine ter prosi v svrho dobi?!canosne in nopolno yig ;rne investi* čije to7adf"vnt pismen* ^»onudV1^ rod »Asocijaci* ja ali v^sojilo'10« na upravo    »Slov.    Naroda«.
Trgovina
t mešanim blagom na rainrometnejšem kra^u v Mariboru se za 1,000.000 r^narirv takoi proda. — PoTvidbe r»od »lTgodna prilika-'13.595« na upravo »Slov    Nar^dftt
V prometni
gostilni
tik    Ljubljane    je    prosto mesto   poštene   n a t a r i* ] ce na  račun  ali tuđi  rt dve sestri ali prijateljici;
cvent.  se   odda   gostilna  v najem.   —    Naslov    pove
uprava   »Slov.   Nar.«.     5
______________________
ffiša s t?oscstvoml
Proc-i »e hi.^ft. ohstoječa \t veC »oh in pritiklin. kaVor tuđi gospodarsko poslopje Dalie tri niive in Stiri parcele gorda po čudovito ni/ki ceni — Natan'na pojasnila daje: Franc Renanšek. Dnmža* , le.   Gorenisko         11 S20
Naorodaj:
'Pos^sf-vo ob postaji blizu Ljubljane: hi.«a, vrt. njiva, vod:>vod. K 300 ti* soč: posestvn pri SI. Bistrici, K 150.000; po* sestvo pri Logatcu, 17 oralov zemlje: p o s e s t* vo pri R-ki, K 700.000; hi^a     t    gostilno     ▼
; Ljubljani, rcdka prilož* no st: po sestvo % C o* s t i 1 n o v manisem zdra» vilicu nt Staierskem; h i š a z Trtom in priti« Vlinnmi v predmestju, vodovod, elektrika: v i* 1 a r vrtom in prostim stanovanjem K 650.000; vila, — en*~dn.!Žin»Va, kemfortna. nov»: Indu« s t r i j a mesnih irdelVov, urcjrna in dobro vpelja* na    v    celem    obsegu.    —
■ Ja^obm   'nsbrežfe   29.     56
Zamenjam lokal
v centrumu mesta za sta* novanje 1—1 sob s kuhi« njo in pritiklirami. pod ui">uinmi pogoji. — Po« Tvdbe na upravo »Slov. Na^^da« pod »Zamcna 14.050*.
Gospodična,
nekaj nad 30 let stara, simpatična, ncomad^/e« vsne preteklosti, blagrga srca, s premoženjem. ki ji je osigurana ponolna samostojnost, želi znanja z izobrazenim gosr>odr>m istih lastnosti, v starosti od 35 do 45 let v svho ra'-onake sreče. — Po* nvdbe   pod   »Miren   dom
i 13.974«   na   upravo  »Slov.
\ Naroda«.
I        Razno        i Solo-pet;e
potiSuje izpra^ana učite* ljica. — Rimska cesta 7, II.  nadstr., vrata  15.      26
K*         V« rojacica
Franja Šega-Ee!e
•e priporoča cenj. ila« mam. — Ljubljana, Po-ljan«ki   nasip   34.     14 0S7
Simon Kli^ane't.
Liubljana. ^clenburgova ulica 6 Irdcluiem ohlc» i ke po meri *n nair.-ivei« šem kroitj Jamčim *a» naielesantnetso ird-lavn — V 7alot«T inclc^1'0 <n če^ko  hTasjo              12 000
!         Ribje oISc,
raitmJfno p*-;stnr». nai« boljke norveške rnamVe, dosnelo — Lekarna Rs« ktr?tĆ, Karlov^ka cesta ?t 2. — OireVtni imr»f*rt iz   Kristijaniie!         13 240
Zaloga klavirfev
in oianinoT
najboljsih tovaren Ri"'* sendorfer. Crapka, F.hr« ^ar, H;;lzl, S^h^'eit^hrv* frr, Originag Stinql itd. Tuđi na obroke! — Jrri* r-i TT^bad. roj Dnlen". Ljubljana, HflScrjcva v] It. 5.                              30
Pozor tniz^TJi
'n dr'^i lesni ohrtniVi! Stopim kot tihi drufah« nik k že obstoječe obrti s stroji T.n. ohd?!avo 1~sn, -lokrosmotorjem in nr* laj g^to^ne. — P'sm"n-ponudbe pod »Dvoirta •^»^rtl^« na upravo »Slov Naroda«.
Nov an^eski teč-f
za začetnike, dirrktna metoda, začne za os-m do de«?t os»S rojena An» qlr7tnia z dolgnletno uči« trljsko prakso, dve uri ni teden: 7 Din rra. — Taviti se pri Misa FarTrr. n*"a?aVova vlica (nova Tonniessova hi?a. 3. ni<^ stropir) med 2. in 3. um popoldne.                       7
Zidna o*?eka«
normalno in močno i<~*%» na, primana kot niiboli* ša kakovnst, se nudi vsa« ko mnor'no no drrvni ceni — Zalnfj.i na d-n^i no: Opekarska cesta 1S. — R Smielo^*ski, a-M« tekt in mestni stavbnik, ooseatnik onekarnr wn Viču.                       13 252
trgovina s papirjem,
vse pisarniŠltc poticbSčine,   blagajniške knjige,   glavne knjige, salđokontf,   štrace, amerikanske journale, kontokorente, pisamiški in strojepisni papir, pivni papir, pivne vage
reglstratorje, vložne mape,
koverte vseh velikosti, kopirne knjige, prepisne knjige, indigo  in karbonpapir. Šapirografrole, hektograffčne liste.   Crnilo najboljsih tu- In   inozemskih   tvrdh. Originalna angleška peresa vseh vrst predvojne kakovosti. Sprejmo se v tisk vse tiskovine in knjižice*
Jusosl. importno in eKsrortno nodjetje
ING. RUOOLF PECLIN.
I   Stroji za vsako industrijo,  lesno in kovinsko; poljcdeljski stroji in orodfe; lokomobile in mo-
I   torjl; vseh vrst stiskainice;   veletrgovina železa za   stavbene In konstrukcijske svrhe.   — To-
I   varna poijedeiskih strojev, livarna za železo in kovine F- FARIC iz deluje vse predmete iz litega
!   Železa v vsaki množini in veHkosti točno po modelih, armature iz medi ta kovin z* vsako potrebo.
I T.i.infr.62.     WiftRIBOi?,  Trubarjeva ul, A.     T„. „t#g,. 8g.