Leio V., štev. 130. V Ceym'cLtsh$te due 15. novembra 1923. Poštnina plačana y gotoalnL SH ^i^ v Mubiian' j^^^^^^^ä ^^^^^r ^JBBi^ ^^H^^^r ^B^^^I^h 3VHM? . -^ ------- ^^^ ^^^P ^^^^^^^ ^^^»^ Stane letno 60 Din, me^eirfc^DiJ&Ta inozemstvo 240 Din. Oglasl za mm višine stohÄ^5Q pOKeklame med tekstom 1 Din. Ixtiaia vsaR toreftu celrteK In sobofo. Urediifšitvo: Strossmayerjeva ul. št. 1,1. pritličje. Teles. 65. Upravrilštvo: Strossmayerjeva u. 5t. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada 5t. 10.666. d^Samopoliaba*. Čital sem nekje, da je obstajala nek; t!as v Rusiji sekta ljudij, ki so sarni sebe pohabili, da zadostijo ne- kemu temnemu notranjemu razpolo- ženja. To razpoloženje je menda ne- kaka prenasičenost fanatika, neka strupena jeza, ki hoče vse uničiti, za- strupiti in nazadnj*» še kot škorpiion samega sebe ugrizne in pohabi. Tudi pri nas v Jugoslaviji imamo tako sekto. V Zagrebu v tistem pre- nasičenem ozračju se mi zdi se je za- Čela poiavljati. V tistem Zagrebu, ki je vojsko preživel. kot da ne bi biia svetovna, temveč slična oni iz J. 1866. Pri nas smo stradali, tarn pa je bilo vsega v izobilju. Pri nas je šla žal tudi inteligenca v strelski jarek, tarn pa je sin bogatega očeta imel preko Pešte zveze in je osta! lepo doma, če ne pa tahiniral pri kakem višjem komandu. Prišel je preobrat. Sin bogatega °teta je imel že pod rajnko Avstro- Ogrsko in v vojski ma!a nebesa, mis- 111 ie, da pride pod Jugoslavijo kar v velika nebesa. Postal ie obiesten, nezadovoljen in napihnjen. Rastel je in se širii in v tej prenasičenosti postal ustanovitelj sekte »samopohabljencev«. Kar je širom Jugoslavije še zdra- vega in čistega, je treba polomiti, po- habiti, ker moti razpolozenje in sili k solidnim primeram. V zadnjem Času zasledujemo v raSih časopisih neki grd način pisanja. Brez stida odkrivamo svetu svoje rane kot berači na cestah ob romarskili cerkvah. Brez stida in brez sramu ka- žemo na svojega brata, češ: grbast je, ncga mu manjka, škili, ietičen je. Zunanji svet bo kmalu mislil, da je naše narodno teio, naš notranji orga- nizem skozinskoz bolan, da mu ni po- moči. Mlado je naže telo in bolezni podvrženo. riitro ima vročine 40". Pa kdo bo radi tega klical spec;alista iz Gradca, Dunaja, Pariza ali Londona. Mlado telo samo o?.dravi. Naši »boljši« pa mislijo, da se rnora o teh otroSkih boieznih veliko govoriti, veliko pisati in nazadnje še specijalista i* inozem- stva klicati, ki je tudi vsak hip pri- pravljen dati telesu otroSkemu izdatno jnjekcijo ter ga rešit i reume za vedno. Čitamo beograjske novine. Polom »Balkanske banke«. Neko prikrito ve- seiie, neka samozavest se vidi rried vrstami. , Čitamo zagrebSke in slovenske * Po Pleteršniku. novine. Polom »Uiedinjene beograjske banke«. Zopet veseljeM Sram nas j« in strah. Kaj smo res rni Jugoslovnni kot otroci, ki se- ziclaio iz kamenja hiSo in se Že vna- prej vest?lijo, kako jo bodo, ko bo dograjena, podirali. Kaj se ne zavedamo, da sami sebe pohablja™o, če pomagamo, to kar Že imamo podirati, kvariti, kaj ne Čutimo, da osebne ambiciie tega ali onega finančnega potentata ne smejo v našem narodnem gospodarstvu poljubno od- ločevati in si arogirati moč in silo kakega boga Neptuna. ki pihne in že se podirajo naže borne, pa poStene in solidne !:olibe, kot da bi bile iz papirja. Iz polnega prepričanja, iz tistega skromnega, nevelikopoteznega prepri- čania, ki lahko obogatelim tako malo imponira, prokstiramo v interesu dobre stvsri in prosimo : Pustite nas na našem, malern poštenem gruntu, Težko smo ga obdelovali, mnogo znoja^ mno- go žuljev nas je stalo. Pošteno pa smo se zrili v težkih časih preko vseh težav in naša gruntna knjiga je bila Čista. AEi so to katoliska nacela? Klerikalno slovensko časopisje, ki ga ponajveč vzdržujejo in pišejo s pri- voljenjem slovenskih škofov katoli?ki duhovniki slovi daieč preko mei ožje Slovenije po svoji surovosti in krivič- nosti. Krono surovosti pa nos; brez- dvomno '.nariborski list »Straža«, ki je namenjena predvsem katoli5kim fa- rovžem in bolj fzobraženemu Jjudstvu lavantinske Skofije. Večina urednikov in dopisnikov nosi duhovniški talar, odgovorni urednik pa ie poslanec Vla- dimir Pušenjak. In pod raSčito poslan- čeve imunitete lahko list nemoteno in nekaznovano pred zakonom krade bližnjemu cast» poštenje in dobrvO ime. In tako vidimo, da ne izide skoro ni- jedna števiika tega lista, da ne bi osebno sramotil in žalil oiiih mož, ki niso v družbi takega licemerstva. Ako vse to zasledujemo 2e leta in leta, kdo I naj Še potem verjame, da se gre cer- i kvi in duhovščini za vero Kristusa, za j ljubezen, pravičnost in poštenje, ako ' duhovžiina sama s privoljenjem naj- višjih cerkven;h dostojanstvenikov vse te vzvišene nauke, tako brez vesti j tepta in gazi v blato. Nismo mi po- klicani, da branimo cerkev in vero, ne more narn pa btti vsejedno ko vidimo, da se v nažern narodu, ki se udano oklepa duhov§čine, na tako brezstiden načiri ubija vsak cut za dostojnost in poštenost in se širi med narodom tista \ »vera«, da si lahko največii lump, samo i da pripadaS k duhovniski stranki, pa I je vse prav in dobro. Z lažjo se res- 1 nici ne služi, s krivico in obrekovan- ! jem bl'znjega se ne brani katoliške vere^ pač pa se ub*ia v narodu cut za ono naravno poštenje in pravičnost, ki je podlaga vsemu zdravemu življenju človeštva, ako nočemo da bo človek slabši kot živina. Menimo, da bi tudi klerikalna pclitika lahko živela brez { tega, če pa ne more shajati brez laži j in obrekovanja, pa vendar ni treba, da to rabeljsko deio opravljajo katoližki duhovniki, saj bi to znali tudi čisto dobro in temeljito takozvani katoliški posvetiijaki na katoliški podlagi. Ako ima Bog dopadenje nad lažio in obre- kovanjem na katoliški podiagi, tudi ni lepo, da se posvetnjake odriva od za- služenja in nebes. Saj to so vendar oni svetopisemski spokorniki. nad ko- jim jednim s?;mim ima Bog oče v ne- besih vif;je dopadenje ko nad 100 pravičniki, ki ne rabijo pokore. Ko je zasedel •tnariborsko Skofijo novi škof dr. Karlir», smo mislili, da bo napravil tern žalostnim pQ.javom v interesu cerkve, ugleda duh^pvščine in ] vzgoje naroda za ciobr.o in 'piemenito, onergičen konec. Vidimo pa, da se giblje vse v tarem tiru naprej, obtože- vati moramo zato tudi • rijega samega, ker brez njegove vednosti in volje bi se take stvari pod firmo katolištva ne smeie uganjati. PoliiiČBe vestL Zaključek polftične sole JDS. Danes se zaključi politiČna Sola JDS v Ljubljani. Udeležilo se je tečaja 64 mladih sorniJIjenikov iz vseh krajev Slovenije. Te'aj je krasno uspel in bo gotovo velikeKa posnena za strankino delo med- narodom. Oblastvena razdeHtev se izvede. Minister zn notranje zacleve Vujičič je imel konferenco s šcfom oddelka svo- jega ministrstva, na kateri se je pre- rešetalo vpraSanje oblastne razdelitve Hrvatske in Slavonlje. Tudi Slovenija se razdeü, proti čem-ur pa sta kieri- kair.a poslanca dr. Kulovec in Hohnjec pri notranjem ministru protestirala. Upravičene uradniške zahteve. Na plenarnem zborovanju delegatov uradniSkega Saveza je bila sprejeta resolucija, v kateri uradništvo konšta- tira, da uradniSka pragmatik:-! ni v nobenem oziru rešila činovniškega ma- terijelnega vpra§anja. Uredba o raz- vrstitvi je izzvala veliko nezadovoljnost v vrstah državnih namešuencev. Kon- ferenca je sklenila, da se iz 200 mili- jonskega kredita izplačajo uradništvu predujemi in sicer naj se te vsote takoj izplačajo, draginjske doklade državnih nameščencev in njih žen naj ostanejo. Zvaničnikom in služiteljem se ima na- kazati stanarina, njihovo maksimiranje odpraviti. Penzijonistom se imajo od 1. oktobra zvišati pokoinine za 100 od- stotkov. Penzije v kronah naj se pre- vedejo v dinarie. Uredba o razvrstjtvi uradništva na kategorije in skupine se !T,ora spopolniti. Zakon o pobijanju draginje naj se kar energičnejše izvaja. Izbrana deputacija delegatov je posetila najprvo pravosodnega ministra dr. Pe- rica. ki je izjavil deputaciji, da se bodo napake popravile in da bo deloval na to, da se uslužbencem in vpokojencem iz- plača predujem. Nato so šli k fmančnemu ministru dr. Stoiadinovicu, ki jim je radi predujema izjavil, da ga bo dovolil, ako do 1- januarja 1924. razvrstitev uradnikov 5e ne bo gotova, vendar pa upa, da bo izvršena, vsled Cesar je predujem nepotreben. Pašič deputacije vsled bolezni ni sprejel. Bolgari zopet ub!H enega mi- nistra. Drie 11. t. m. je bil ubit bivši poljedelski minister A. Duparinov, ki je bil obsojen od sodišča v Plovdivu na 6 let težke ječe. Duparinova so za- straženega prepeljali v vlaku v Sofijo. Spotoma je skočil iz vlaka in začel bežati, vojaki so ustavili vlak ter hiteli za njim. Ker na poziv ni hotel obstati, so nanj vstrelili in ga tako težko ranili, da je umrl. Gre tukaj za navadtn umor, ki ga je naročila bolgarska vlada, da se odkriža zopet enega ji neljubih mož. Rapallo za Itaiifane izdajstvo. Dne 12. tm. {e izSla prva Stevilka no- vega reškega lista »Riscossa Adriatica«. Na naslovni strani nosi napis: »ltalijani! Povodom rapallske obletnice se spo- minjajte na izdajstvo in mislite na osveto !« Urejujejo ta list emigranti iz Dalmacije, ki živijo na Reki. V ppro- čilih iz na?ih mest se ta imenujejo italijanska. V uvodniku se pozivlja fa- šistovska vlada, da prestavi meje na vzhod preko Jadrana. Vojvodinski radikali se uplrajo. Vojvodinski radikalni poslanci so sta- viii na PaSica uitimaiivno zahtevo glede izvrSitve agrarne reforme. Ako Pašič ne pristane na njihovo zahtevo, bodo vojvodinski radikalni poslanci izstopili iz radikalnega kluba in formirali svoj klub. Tožijo, da jih Pašič zapostavlja celo pred Nemci in džemijetovci. Pre- nehati morajo neprestane koncesije Nemcem in Madžarom. Pod zaščito vlade so Nemci in Madžari razvili po- nekod naravnost iridentsko propaganda N^mci v opozicijl radi Žombolje. Nemški parlamentami klub je pcslal .' Kosci. (Iz češčine.) .CDtlJe.) Toda sedaj ji je bilo dobro, dasi so jo zagrebli zadaj za napo! razpadlo mrtvašnico. Lenka gre vsak večer na Barbkin grob in tarn moli. Zasejala je trave nanj in vsadila najiepše svoje klinčke. Ob povratku koscev, se dan_s Vinko ni ustavil v običajni krčmi, temveč je hitel naravnost domov. »Pretrdo ga je zadelo, pretrdo!« so se meniü kosci med seboj. Na prjgu očetove hiše je Vinko zagleda! Lenko. Ta je namreč vsak dan, kadar je imela le malo časa, pri- hitela k ženi starega Bufila, da ji po- maga pri delu. 5 porednimi otroci Vinka so prišle za staro Ženo nove skrbi v hišo. »Kai, Ti le odhajaš?« je vprašal Vinko prijazno, koükor je le zamogei. v' Lerika ga pa ni niti pogledala; predno se je zavedel je že izginila. V veži je Vinko odložil koso, vstopil v sobo, ne da bi spregovoril j besedice. Vsedel se je za mizo, podprl z roko glavo in zr! skozi okno. Otroci se niso nikdar dosti zme- nili zanj; vsak je sedel v svojem kotu, krožnik z večerjo v naročju. Čez nekoliko časa je jede! tudi Vinko. Potem pa je sei na podstrešje, kjer je imel v senu svoje ležišče. Tako se je živelo pri Bufiiovih dan za dnem, toda ne dolgo. Starka je kmalu jela tožiti, da toliko dela pri najboljši volji ne more zmagovati, stari pa se je jezil, da niti na večer nima miru. Vinko pa je hodil, kakor izgub- ljena ovca. Nekega večera je zopet srečal Lenko med vrati, se postavil pred njo in rekel: ' »Poslušaj, deklica, z menoj ne more iti tako dalje. Nihče me ne vza- me s temi cigani v hišo in kaj naj ž njimi začnem? Poslušaj —yzemi me!« Mnogo truda ga je stalo, predno si je zmislil ta nagovor, §e več, da ga je izgovoril. Lenka spočetka ni odgovorila. Trdo ga je pogledala, potem pa mu rekla strogo: • »Dobro, Vinko, v/amem Te, a ne radi Tebe, temveč radi Tvojih zapu- Sčenih utrok. Toda g!ej, da se ne bo- de§ kesalK/?. ;.!.•. • V:ü'-. 3":- Štiridesetletni s^rrjecBufil je ženski svet dobro poznal, z.atp- se pa tudi ni dal s Štolo zvezati. »Čemu pa?« je večkrat rekel, »da si ne bi smel niti pipe n.abasati! Da bi mi žepe pregie- dovala in za fnenoj l.etala, če si ga privoščim kozarček? Da radi vpitja ouok ne bi mogel spati? Tako pa sem vesel in prost kakor zajec, dotiej, da se zgrudim ob robu pol ja.« Bilo mu ni tcrej po godu, da je moral z Jožkom iti za pričo Vinku in Lenki. Toda staremu tovarišu ni mogel odbiti prošnje. Čedno se je napravil, dasi drugače ni dosti mislil na zunanjost, celo.novo pipo si je omislil za ta velevažni dan. Napol osivele )ase si je gladil z rokami, da so se svetili, brada je bila gladko ostrižena, okrog vratu je imel Črno svüeno ruto. katere konci so se- gali do ušes. Čevlje, podobne sanmi, je krtaČil It pol ure, a bili so mu še premalo svetli. Tudi Vinko je bil praznično oble- čen. Lenka sama mu je preskrbela vse potrebno, tako da ga ljudje od poroke z Barbko niso videli tako oblečenega. Tudi sama se je oblekia v najlepšo svojo cbleko, ki si jo je prislužila na delu v grajščini. In Jožko? Štiridesetletni samec o njem pripoveduje, da je vsako nedeljo oblečen ko grof, kaj še le pri poroki. Lenka je izgovorila obljubo pred öltarjem s krepkim glasom in ko ie duhovnik zvezal trdo roki obeh, je pogledala Vinka, kakor bi hotela reči: »Sedaj me imaš, sedaj glej!« Stara gospa Bufil je doma kuhala kavo in kupila za dvajsetico peciva. Ko so vsi pili in jedli, so moški oblekli cielavno obleko, vzeli kose na ramo ter hiteii < za drugimi, dasi danes ni §lo delo tako izpod rok, ker vsak je čutil b-rraa 2. » N O V A l> <) ii A. « srev 130 Pašiču pismo, v katerem odpoveduje vladi vsako nadaljno podporo, ako so resnične vesti o izročitvi Žombolje Ru- muniji. Tudi med vodstvom radikalne stržnke je nastal oster konflikt. Vsem tem težavam se je pridružila še Paši- čeva bolezen. Med Rumunijo in Jugo- slavijo se vršijo že dolgo časa poga- janja za večjo mejno korekturo v Ba- natu. Rumunija bi odstopila dve veliki srbski vasi z 9000 prebivalci Jugosla viji, zato bi pa dobila nemško mesto Žombeljo z 12.000 prebivalci. Nernci so se temu z vso silo uprli, ker se jim v Jugoslaviji tako dobro godi, da nočejo nikamor drugam. Nemčija postane zopet monar- hija? Kronprinc je dospei v Nemčijo, iz Anversa pa prihajajo vesti, da je 12. tm. prejel cesar Viljem nemški potni list za povratek v domovino. V Doornu se je vršilo veliko posvetovanje, Viljem je sprejel odposlanika inozem- ske vlade. Kot: dan vpostavitve nemške monarhije liohenzollerncev se smatra 4. december, ni pa še gotovo, ali bo zasedel prestol Viljem ali kronprinc. Na zborovanju nemške ljudske stranke v Halle je imel državni kancelar dr. Stresemann govor, v katerem je izva- jal, da ima Poincani v rokah možnost, da prinese Nemčiji mir. Antanta slabi Nemčijo z vednimi ultimati. Za povratek kronprinca prevzame vlada vso od- govornost. Nemška republika mora biti tako močna, da bo mogla prenesti navzočnost knezov v svojih mejah. V Miinchenu so se pričeli novi boji. Di- jaštvo monakovskih visokih šol se je zabarikadiralo na univerzi. Cellske novice. Organizacija jugoslovenskih na- djonallstov v Celju je priredila v pondeljek 12. tm. ob tretji obletnici rapallske pogodbe predavanje v dvo- rani Narodnega doma. Predavatelj g. prof. Peterlin je v izbranih besedah obdelal vso snov nanašajočo se na naš nesrečni dan v Rapallu počenši z vstopom Italije na podlagi londonskega pakta v svetovno vojsko na strani antante pa vse dotlej, ko je laška voj- ska z belo zastavo kot prijateljska za- vezniŠka sila zasedla naše jugoslovan- sko Primorje do pred vrat naše bele Ljubijane. NavzoČe občinstvo je preda- vanju sledilo z vidnim in rastočim za- nimanjem, dvorana je bila natlačeno polna. Predsednik organizacije se je zahvalil navzočim v vznešenih, iskre- nih besedah za udeležbo roteč vse, naj vsikdar pomnijo, zakaj smo doživeli našo kalvarijo in zakaj naše trnjeve poti na Kalvarijo ni konec. Vsa naša nesreča in nemoč leži v naši neslogi, ki vodi tako daleč, da smo mi Jugo- slovani veliki pač v pobiianju rodnega brata, da pa smo mali in otopeli za obrambo življenskih pogojev naše skupne domovine. Vsi navzoči smo imeii oni lep in topel občutek, ki daie vero in vliva upanje, da bomo s po- štenim in vztrajnim delom ustvariii dmgačne prilike in drug rod. In še nekaj je, česar v tej zvezi ne morerno prezreti, da !beležirno z zadoščenjem vzviSeno nalogo, ki si jo stavlja naša celjska organizacija »Orjuna«, ki note s prosveto in nacijonalno vzgojo naj- Sirših plasti naroda vrSiti svojo veüko zadačo. Predavanje o Rapallu. 12. tm. je priredila tukajšnja organizacija jugo- slovanskih nacijönalcev povodom ob- letnice Rapalla v mali dvorani Narod- nega doma javno predavanje. Predsed- nik organizacije je otvoril predavanje s pomenljivim pozdravom navzočih, omenjajoč deistvo, da so s posetom te prireditve pokazali, da streme za istimi cilji, kakor organizacija sama: za pro- cvit naše skupne države in za blago- stanje celokupnega ujedinjenega na- roda. Burno aklamiran ie začel svoje predavanje g. prof. AI. Peterlin-Bätog. V svojem govoru je povdarü, kako hi- navsko se je Italiia takoj po končani vojni polastila naših krajev ter zasuž- njila nad pol miljona našega naroda, dokler ni naposled po nam naravnost diktirani in usiljeni pogodbi v Sta. Marghariti prešla v stalno posest istih. Ozr! se je na predzgodovino te po- godbe. Obširno je tolmačil zloglasni londonski pakt, vse zahteve Italije, pa tudi upor ruskega zun. ministrstva v prid JugoSlovanov. Spomnil nas je na oni boj, ki smo ga bili Jugoslovani, oz. naši zastopniki, da se londonski pakt ovrže. Žal, da nismo uspeli, če- tudi nas je podpiral sam Wilson. Opo- zarjal je s povdarkom na vse one ob- ljube ltalije v prid zatiranim narodom in njeno popolno skladnost z VVilso- novim načelom o samoodločbi narodov, kar vse so bile le brezpomembne fraze s strani Italije. Omenjal je tudi parigke razgovore med Jugoslavijo in Italijo v l. 1919. kateri so ostali brezplodni, in pa d'Annunzijevo komedijo na Reki. Naglasil je, da so nam domače disrutne razmere (Radic, komunizem in sepa- ratizem) vzele ves ugled v inozemstvu, da smo bili popolnoma sami sebi pre- puščeni in da nas je tako Italija ko- nečno lahko prisiüla v podois sramotne rapallske pogodbe dne 12. novembra 1920. Z ozirom na tako perfidnost ltalije nas je končno predavatelj po- zval k složnemu in smotrenemu delu v prid enotne domovine in v rešenje naSih zasužnjenih bratov in sester. Pri- pravljajmo se, da maščujemo to sra- moto in ponižanje, kar nam je napr- tila Italija. Z vprašanjem: »Pa se že tudi pripravljamo za ta veliki dan osvete?« je zaključil predavatelj svoje globoko in širokoosnovano predavanje. Ccrkvenl orgeljski koncert v Celju. Letošnja koncertna sezona v Celju je ne le zelo živahna, ampak tudi zeio zanimiva. »Glasbena Matica* nas preseneti s koncertom, kakorSnega Celjani doslej nismo imeli priliko sli- šati. Dne 18. novembra (v nedeljo) se namreč vrši v cerkvi II. očetov Kapu- cinov ob 17. popoldne cerkveni koncert z orgljarni. Za ta koncert se je »Glas. Matici« posrečilo pridobiti g. Stanka Premrla, stolnega kapelnika iz Ljub- ijane, ki ga prištevamo najbolj5im so- dobnim skladateljem. G. Premrl je ab- solvent oddelka za cerkveno glasbo dunajskega konservatorija v Kloster- neuburg-u in uživa kot umetnik na orgljah odličen sloves. Na orgljah bo proizvajal skladbe Bacha, Bossija, Gu- ilmonta in Reinbergeria. Kot soprani- stinja se nam bo pri tej priliki pred- stavila ga. Dora Wagner, ki poje Mo- zartov »Ave verum« s spremljevanjem gosli in orgelj. Za nas je pa še posebno zanimivo, ker nastopi pri tem koncertu mladi »Celjski komorni kvartet«, ob- stoječ iz gg. Karl Sancin (1. gosli), dr. Stanko Sa,jovic (^«Jc'dSli), SJavko Osterc (vijola) in Oskar Wagner (čelo). Da je g. Sancin kot bivši Zikovcc du§a tega prvega slovenskega komornega kvar- ] teta nam ni treba posebej povdarjati. Njegovo ime nam tudi jamči, da je vodstvo kvarteta v rokah priznanega strokovniaka, Čisti dohodek koncerta je namenjen »Glasbeni Matici^ v Celju. NatanČen spored koncerta priobdimo prihodnjiČ. Predprodaja vstopnic prične v petek, 16. tm. v trafiki ge. Marije Kovač v Aleksandrovi ulici. Koncert TkalČič-LIčar. Čisto po naključju se nam je nudila prilika, da smo slišali enega prvih svetovnih če- listov, svojega rojaka TkalčiČa ter o2- jega rojaka izrednih kvalitet, pianista LiČarja. K velikemu uspehu šteje tudi dejstvo, da ie spored obseLa! same romantike. Vohče je znano, da tempe- ramentnim narodom klasiki s svojo akademsko umerjenostjo ne nudijo vsega ; tudi mi Slovenci ne zahtevarno v prvi vrsti popolnosti v formi in iz- ražalnih sredstvih komponista, temveč njegove krvi. Kakor pri koncertih Zi- kovcev, tako smo tudi včeraj dokazali, da naSa stopnja umetnosti ne končava pri Šlagerjih. Dvofak je polnokrven muzik, ki je dosegel svoj viSek čisto gotovo v komorni glasbi. Njegova če- lo-sonata je bila spreieta z velikanskim navdušenjem; ni čuda, saj jo je igral Tkalčič. Maiokdaj se sliši ta sonata, ker je malo čelistov, ki bi jo tehnično brezhibno obvladali. Dvoprijemi, loko- va tehnika, razstavljen: akordi — vse to je Tkalčiču igrača. On išče v sklad- bi globin, zaio je njegova igra tako topla in prisrčna. Čajkovskega varija- ciie zahtevajo velikanko tehniko, ven- dar pa ne vplivajo tako neposredno kot Dvofak. Od manjših točk omenjam Tkalčičevo kompozicijo »Serenade de Pierrot«, ki je pisana zelo okusno, blesteče. Tudi spremljevanje prav dobro pogodi bagatelni ton. Smetanove toČke za klavir, kakor tudi mogočna Fran- ckova skladba so bile pravi triumf za Ličarja. V splošnem je bil spored se- stavljen v imenu slovanskih kompo- nistov. Navdušenje občinstva ie rastlo od točke do točke ter sta bila umet- nika pri nekaterih točkah poklicana kar po petkrat na oder. Slavko Osterc. Železniška proga Celje-Velenje. Marsikdo to potrebuje že dolgo, ča- kamo, da bi železniška uprava uvidela potrebo, da isto preskrbi s potreb- nimi zaviralnicami ob križiščih glavnih cest in proge, kakor pri Lavi. na Ljub- ljanski cesti, pri kolodvoru v PetrovČah, kjer se je nedavno pripetila nesreča, ki naj bi bila dobro svarilo na to. Sedaj pa, kakor doznavamo, radi po- manjkanja odločnosti in slabega po- znavanja dolžnosti poedinih službenih organov samega vlaka ni sigurnost potniku za mirno potovanje na tej progi dovolj zajamčena. Če vas nekdo na- pade v vlaku pri PaSki vasi {slučaj od 12. tek. mes. pri večemem vlaku Šoštanj—Celje, voz 30—373) prihodnjič natančneje), zamanj čakate, da se bo odgovorni zavzei in posredoval ter na- pravil potrebne korake. Med tern vam razbojnik lahko naprej nemoteno sedi ali pa insultira kakor mu je ljubo. Iz- stopi nemoteno pri katerikoli postaji, ne da bi bil zaprošen, da bi blagovolil povedati ime- Pri postajah upate zaman, da dobite kakega varnostnega organa, ker jih ni pri nobeni postaji razven v Celju. Zlmsko zasedanje celjske porote. Za decembersko poroto so dc-ločeni kot predsedniki porotnega sodišča gg. dvorni svetnik dr. Kotnik, predsednik okrožnega sodišča, sodni nadsvetnik dr. Bračič ter sodna svetnika dr. Prem- 5ak in Val. Levičnik. Kolu jugoslov. sester so za Mi- klavževe obdaritve revne dece darovali: Lastni dom 250 Din, Zadružna zveza 200 Din, ge. Fant Stermecki in Olga Božič po 100 Din, ge. Ruša Kunej.De- tiček in Lukas po 30 Din, ge. dr. Ka- lanova »n Tripalo Žarka po 25 Din, ga. Minka Božič, g. Fran Ornig in Confidenti po 20 Din, g. Alojz Ornig, ge. Wostry, Kokot, Plavc, IMendl, KoN ?>ek, Lesničar, Lüek po 10 Din, ga. Petrak 7 Din. gdč. Erna Kalan,^ g/H. Zabukošek, Smigovec, ge. M. Sane in Videnšek po 5 Din, gdč. Antipina 150 Din. Srčna hvala! --- Dalje sled?. OlepŠevalno in tujsko prometno društvo v Celju pobira za zimsko krmljenje ptic, prispevke v zrnju ali v denarju. Vselej je našla ta akcija pri na^ih meščanih tople simpatije, za to upamo tudi to pot, da bode vsakdo rad v ta namen daroval pest zrnja ali primeren znesek. Do 20. tm. prev- zema mestni vrtnar divji kostanj po 12 Din za meterski stot. Ne vrzite ga torej v vodo, temveč prinesite mu su- hega v prodajo ! Policijski oddclek v Celju išče radi informacije Marijo Josipino Val- burgo in Antona Kožel, ki so vsi ro- jeni v Celju od starišev Matija in Neže Kožel. Imenovani naj se z^lasijo pri policiiskem oddelku soba št. 10. Srbo hrvatski tečaj. Cenjene da- me in gospode, ki so se vpisali in' ki se 5e nameravajo vpisati, ss opozarja, da se otvori tečaj v petek 16. tm. v meščanski šoli ob 71/2 zvečer. Obenem se bode določilo katere dneve se bode vršil pouk. Prosi se za točnost! Kino Gaberje. Četrtek 15., petek 16. in sobota 17. novem. »Bogatinov otrok«, drama v 5. dej. Narodno gospodarstvo. Kruh in mem. V »Jugoslovenskem Lloydu« či- tamo: »Ojačenje kupne moči dinarja in znižanie <:en v deželi sta glavni sredstvi za popravek in dvig valute. In ravno v tem pravcu se ne učini skoraj nič. Vse se prepušča samo sebi in vidljivim in nevidljivim kartelom, da ustanavljajo cene, kakor jim naj- bolje odgovarja in da izmozgavajo po mili volji. Vsi vemo, kako je, ko se je cena pšenici dvignila za nekaj di- narjev, porastla cena kruhu in pecivu. Sedaj, ko je cena žitu in moki znatno padla, se gospodje peki ne zganejo in ne mislijo, da cene istim izdelkorn, kakor so jih preje dvignili, sedaj zni- žajo. Pa zakaj, ko jih nihče ne kon- trolira in ne pozove, da to store. Vprašanje cene kruha in peciva je slično vprašanju cene mesa. Jutarnji list opaža, da je cena bo- sanskih goved padla na 9—12 Din, meso od njih pa se prodaja po 25-27 D, le v mestni mesnici (Zagrebu) se ga dobi po 20—23 Din kg. Istotako je padla cena teletom, maksimalne cene da je danes slovesen dan. Le stari je z jezo kosil in pušil kot dimnik. Štiridesetletni samec je venomer klel ter pluval, kajti delo mu danes ni Slo, pa takoj nato se je zopet na- smejal in resne začel: »Jaz — Vinko Bufil — jo vzamem za svojo pravo in zvesto-------« in zopet se je smeja!, tako, da se je Vinko skoraj vjezil. Vendar se je premagal in molčaJ. Pri tem je mislil na svojo lepo, mlado 2eno in da je zopet prost skrbi za otroke. Vzdramil se je zopet spomin na urnrlo, pretreslo ga je, vendar si je mislil, saj je tudi Lenka nanjo po- zabila. Dan je bil danes zanj brez konca. Pokosil je že več trave, kakor drugače ves dan — a zaman — ni hotelo biti poldne. Zato mu je pa tudi teknilo kosilo. Zvečer je šel ponovno domov, ako se ne bi bal neprimernih opomb samcev, bi bil naravnost tekel domov. Pred vasjo mu je prišel najstarejSi deček naproti: »Lenka nam ni dala niL jesti, o4 jutra nismo niCesar dobili, tudi ven nas ni pustila, a jaz sem ji ušel!« Vinko tega ni mogel poimov^ti, saj se mu je vendar zdela tako dobra. Res je, da niso njeni otroci, vendar pa je vedela« kaj jo čaka. Ko je vstopil v izbo, ga je spre- jelo vpitje drugih: »NiČ nam ni dala jesti, vse je sama pojedla — Črna baba!« Vinko je pogledal Lenko. »Ne vedo, kako se reče!« je kratko odgovorila. »Lenka, daj nam iesti! Reci ji. oče! — Ali ne boš dala, kaj — boš videla------------!« Lenka je delala svoje delo dalje. češ, da nič ne sliSi. Vinko se je zamislil Čez nekoliko časa je dvignil glavo terzakričal; »AU ne veste, kako se reče? Mamica, pro- simo Te, daj nam jesti I« Vinko se je potrudil, kolikor je znal, da bi naučil divjake teh based, kriCal je eno glasneje kot drugo. Otroci so se poskrili, rekli pa niso ničesar. Lenka je pripravila Vinku in otro- kom dve nizki postelji in je spodila otroke spat, ne da bi jih pogledala. Trmoglavci so tiho zlezli v postelj, in kmalu ni bilo čuti druzega nego tiho dihanje otrok. »In Ti Vinko, pojdi tudi spat!« »No, in Ti?« »Imam delo, kaj ne vidiS, kako so hlačke raztrgane, ti paglavcH« Vinko se je vsede! k njej in jo hotel objeti. »Pojdi spat ali grem proč!« »No, ženka!« (Dalje prihodaiič.) H. BERNSTEIN : Henry Bernsteinova drama se baš s svojim učinkovitim dramatičnim za- pletljajem in globljo zamislijo ugodno loči od novejših francoskih in angleških salonskih iger, ki jim je duh časa vcepil namen gojiti prijetno konver- ' zacijsko stran s tonom iahkega esprita. V »Tatu« poseza avtor globlje, zato ne razkoleba samo povrSja g!eda!Čeve čustvenosti, marveč se dotakne tudi duše z rahlim vtisom nedožitega do- življaja. V mislih imam zlasti drugo dejanje, ki je kakor bel, nepopisan list, da ga umetnik izpolni in oživi, da iz njega ustvarja in daje. In naša gosta iz Za- greba sta s svojo igro dala mnogo in ustvarila veliKo. V prvem in začetkom drugega dejanja sta podala živahno sliko zakonske zaljubljenosti.ki jesama sebi smoter in cilj: eksotične rože, ka- koršne pač ne rastü pri nas. Pozneje, ko pada na to sladkobno razmerje težka senca osumljenja, ko oba trpita in se borita za ono pravo, recnično Iju- bezen, da si jo končno reSita za novo življenje, sta naŠa gosta v vseh mo- mentih vseskozi na viSku v popolni umetniSki formi in krasni uglajenosti. Marie Louise gospe Podgorske je slika ljubke Parižanke z očarljivo gracijo in temperamentom, z mnogo duäe v pre- hodu od igračke k ženi. G. NuČič (Ri- chard) dovrSen gentleman z izrazito dtt- S'.ev. 130 »NOVA DOBAt StrüTi 3 29—30 Din, ca so ostale Se nadalje pravomočne; le nekateri so znižaii cene na 26"-27'50 Din kg. Z ozirom na take prilike ni čudno, da naša javnost smatra ministrstvo socijalne politike za nepotrebno, kakor je to nedavno sam minister dr. Peleš povdarjal. Opra- vičenost obstanka tega ministrstva bi se mogla dokazati pri širokih masah, ako bi intenzivneje vodilo skrb o naj- važnejšem njegovem namenu po Členu 1. zakona o pobijanju draginje, ki se glast: »Minister socijalne prilike stara se da stanovništvo kraljevine bude snab- djeveno životnim namirnicamau dovolj- noi količini i po umjerenima cijenama«. PospešeVanjc umnega ktmetifctva. Velik pogrešck bi bü priporoeat; ie ¦uii'cüm gnojila kot ediuo Mi pope/mo sreustvo za -/višanje poljjskvh pridel- •kov. Umikj uiporabljcua iwnetna. gnojMu so- res v' stanii nam in-nogo koristi't'; to- Ö&. h tega ne smemu sklcpati. da p-opol- norna zadostuje če ji-li kratkumal'o po- trcsi'ino i>o njivi in s tern, da jo že vsc delo končuno. Pri kiriet. gospoodarstvu ac moranio so bolj lie&o drugood posln- 7x\ ati vseli „sredstev, da zvišamo ali po- dvoUmo sedanje slabe žetvene prilike. Da bi nam urnctna tfiiojila mojcla nč»_n- kovüti v poTni rneri.. moraino pri rtfih rabi upoštevali še sledcče: temeljito obdvfovanje z-einlk, raba hlevskega gruiia. pr'mermi kolobarjenje (ii'.itilo- rod), od'bira senienja ter praviiina. mi pravocasna izvrsitev vseh del Ce ne upoštevanio vseh teh čmjenie, potern bo riKi' iičinek umetiiih tcno.iU /.natno zinajijšan. Da hi se kmetovaiec poučil (vvseni teni. kar him je pri irmnem knie- tovanju txeba znati< .Je detencija pro- *ivaj:jlcev eMskega solitra dosedaj iz- že večje število pnnčnih knj'/.ic. •iiapisanih od aiajbojših praktičnili stro- ^¦nvnjak-ov, v katerih je iasno in raz- i4.Tnl.iivo razluženo pravihio gnojenje iia- ših "ajvažuejših ku'ltnrnili rastlün. To zbivko je -delegacija v zadiijein času Se doimbita s sledečMiii izdajaniK »Uzgoj Marina« ((riiojenje ol.ike) od N. Moro- viča, ravTiatelja kmetijske šok. Knjrž-l- ca je tiskaira v hrvatskem ieziku (lati- iiicu) in je v prvj vrsti 'namlcnjerui pri- ¦'uorskiin kra.ietti, kier gojijo oJike. Pisa- rt:a k- poljucliio in je hihko razumljjiva vsakeiim kmetox^lcu. »Ratarstvo« (Ptv (.jedclstvo) II. i-zdaja od Antona Skovr- Ina (hrvatski tisk — latiniea). Knj'zica- It napi'sana s posebnirn o/Jroni na pnd- nebie knietijskc razmerc v Dalinacüi, Hercessovrni in Crni jcor«. t(x1a koristiln bo tiKli poTjedelccm vseh krajev uaše državc, pnsi-biio kjn: se t'ce iborbe protl su-ši. »Spravjjaj gnoj« (-i IJ. Milutimxvi- ču (H. spopolnjena i/.daja. srbsko — ci- rilica). Izmed najviccjih pogreškov, \A jib dela veeiiia našiRi krnctovalcev, ]e Tetovo slabo izkori.ščanje hfevskega .ijnoja in .^nojnice. Ta. knjiyjca nam po- jasni zbiraiijc gnoja, pravilno ravnanje v. njitn., njegova raba hi kako se njesrov uČ^nek spoipclni z umetnini: snojil1'. ¦— »Zakon miniina« je barvana stenska •^üka (50 >< 34) s slovenskim tckstom. Ta slika je prodvsem Tiamenjena kme- rÄis-kiin šolaBT. kmetijskmi podružnieani. zadni^am, čitalnieam, kinetijskim •uči- teljcni in učitel.ienr osnovnih šol. ter predstiLv^ja .osnovui zakon o prehrain rasilirt. To in prejšnjo izdanje dobi brezpačno vsak kmetovaiec, ki se v/bv- tue na 'Csefejjacijo proizva.jaiicev čilskega soiitra (Heo^rad, Poenkareva ul. 37 a|i pa Ljubljana, (jriibarjevo nabrežje 16/1. ______________——_______ Dnevna kronlkA. Odlikovanje. Predsednik zagrebš- ke industriiske zbornice g. Arko, vele- industrijalec v Zagrebu, je odlikovan z redom sv. Save III. stopnje. Pašič bolan. Ministrski predsednik Pašič že dva dni ni prisel v svojo pi- sarno, ker je nevarno obolel. Novi topovl. Naša vlada je naro- čila v Škodovih tovarnah za 300 niili- jonov dinarjev novih topov. Müjonsko tihotapstvo. Včeraj so prijeli v Mariboru dva žida, brata Be- racha, kista tihotapila denar v Avstrijo. j Pri enem so dobili v vlaku pod klopio v skritih vrečicah 3600 zlatiii turških lir in 196 funtov šterlingov v skupni i vrednosti poldrugi milijon dinarjev, pri drugem pa vrečico tihotapskega orodja. i Oba taiita, da je najdeni denar njihov. j Novl dunajski župan. Namesto dosedanjega župana Reumanna, ki je radi starosti odstopil, je bil izvoljen za novega dunajskega župana bivši social- nodemokratični predsednik parlamenta Karl Seitz. Strahovit vihar je divjal 13. tm. v južni Franciji. Mnogo his je poru- šenih in veliko Ijudi ubitih. Škoda ie ogromna. »Demokratlja«. glavni organ de- mokratske stranke, je zaČel 11. tm. i zopet izhajati v Beogradu. 1 Finančna delegacija objavlja ! uradno, da izide »Izkaz o stanju hra- nilnih vlog (po knjižicah) pri regula- tivnih hraniinicah v Sloveniji za 111, četrtletje 1923« v eni prihodnjih žte- vih Uradnega lista. Vellka ekspoziia. V fortu Domestu so zletela velika municijska skladišča v zrak. Nad 40 oseb je mrtvih, mno- go težko ranjenih. Dobrotnik šolske mladine. Gosp. dr. Josip Povalej, finančni ravnatelj v Mariboru, blagovolil je podariti tukajš. šolski mladini vsoto 2000 K. Za ta velikodušen dar se blagemu dobrotniku prav prisrčne zahvaljuje vodstvo deške in dekliške osnovne Sole v Št. Jurju ob ju2. Žel. Jugoslavija ^vezana z Jadranorn. »Zagreber Tagblatt« poroča, da so za- Čeli prvi vlaki iz naSega zaledja pri- hajati k rnorju. Direktni železniški promet s SuSakom je otvorjen. »Ja- dranska plovidba« je zgradila na Su- šaku provizončno pristajališče ter je tako omogočen promet med Dalmacijo in zaledjem. Čez leto dni bodo že ' lahko prihajali direktni vlaki iz Vojvo- dine v Split- Tako bomo postali gos- podarji na našem obrežju in bo Reka odvisna od nas. Smrtna kosa. Na tragičen način je končal svoje življenje g. Franta Pirkmaier, vlastelinski nadšumar v Vu- kovaru v 40. letu svoje stJ»rosti. Ža- lujoči rodbini in njegovemu bratu g. okrajnemu glavarju dr. Otrnarju izre- kamo naše najglobje sožalje ! Samomor roparja Mihael Gernež, prebrisan tat in ropar, se je klatil po pohorskih gozdih in ss preživljal s tatvino. Kradel je kar cele prešiče in jih vtihotapil v Avstrijo. Pred kratkim ga je posestnik Franc PlaninSič z Rde- čega vrha zasačil in odkril njegovo skrivaliSče. Oernež mu je takoj iz]avil, da živega ne dobe. Trije orožniki in dvanaist lovcev so uprizorili za njim pogon in obkolili luknjo, v kateri je Gernež bival. Klicali so ga naj pride ven, a Gernež se ni zrnjnii. Ko so se približali odprtini, je počil iz jame strel, ki pa ni nikogar zadel. Zasledovaici so začeli streljati v luknjo, naenkrat pa se začuje v jami nizek strel in stokanje. Orožniški poveljnik Mu§ič je stopil še z enim lovcem v jamo in videl Gerneža pri steni mrtvega. Bil je ustreljen pod brado in v stegno. V skrivališču so našli 40 ključev in raz- nega ukradenega blaj>a. Uboj. V neki gostilni v Novem mestu se je zbrala na Martinovo ne- deljo večja družba fantov iz bližnjih vasi. Liter je sledil litru in kmalu je prišlo do prepira. BrataGlavič in Franc Petrič so hoteü na vsak način izzvati pretep. Odšli so iz gostilne in se vrnili z roČicami v rokah nazaj. V tem tre- nutku je stopil 241etni Alojz Vrček na prag nič hudega sluteč, in dobil po tilniku in glavi tako silen udarec, da se je zgrudil nezavesten na tla. Divjaki so razbijali po vratih in šele orožniki so napravili zopet mir. Težko ranjeni Vrček je v bolnici 5e isti dan ^umrl. Najdena novorojenčka. V Šmarjeti pri Rimskih topücah so potegnili iz Savinje truplo novorojenČka. Otrok je imel neprevezano popkovino, ki je bila s silo odtrgana od materinega telesa. Dete je bilo v vodi kakih 48 ur. — Pri Št. Jurju v Slov. Goricah so našli v potoku Globovnica novorojeno moško dete, ki ga je brezsrčna mati zadavila in vrgla v vodo. DIvjaCine v Sloveniji se je leta 1922 ustrelilo: jelenov 34, srn 2292, divjih koz 350, zajcev 15.522, divjih petelinov 189, ruSevcev 59, fazanov 646, jerebic 3196, prepelic 1505, med- vedov 5, volkov 5, divjih prešičev 12, jazbecev 353, lisic 1949, kun 236, ja- strebov 2213. vider 40, veveric 3497, orla 2, sov 200, vran in srak 15.200. \'se industdjske, trgovske in obrtne tvrdke opozarja trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, da stopi v veljavo z dne 15. novembra 1923 nov zakon o izmenah in dopolnih v zakonu o taksah in pristojbinah, po katerem je kolkovati proSnje za izsta- vitev uvoznih in izvoznih potrdil, na- dalie svedočb o izvoru, potrdil, o pro- tokolaciii i. t. d. s kolkom za 5 Din (doslej le 3 Din) ter potrdila sama pa s kolkom za 20 Din (doslej le 10 Din). Prosilci naj torej prilagajo pričenši s 15. novembrom 1923. s 5 Din kolko- vanim prošnjam še 20 Din v kolkih za vsako potrdilo. Zbornična taksa za vsako potrdilo po 5 Din ostane še nudalje ista in jo je prilagati prošnjavn v gotovini. Strokovni koledar. Vzeli smo si nalogo v nadi, da olajšamo bedo svo- jih sotrpinov izdati in založiti strokov- ni žepni koledar za leto 1924. Isti obsega poleg koledarja, dnevnik celega leta za belje§ke, dalje društvena pra- vila, na to najvažnejše podatke o slep- stvu, vozni red železnic, oglase pri- javljenih tvrdk in konečno zvezek, ki siuži narnesto Žepnega zapiska. Kole- dar bo lepo vezan v platno, opremljen s primernim napisom : »Mi slepi«. Veli- kost istega bo 15\9- '^'de 5e ta m*~ sec nakar vljudno opozarjamo knji- garne in trgovce s papirjem. Naročila se že odslej spreiemajo v založniški pisarni »Podpornega druStva slepihc v j Ljubljani Wolfova ul. 12. — Cena tega koledaria Se ni določena vendar se potrudimo, da konkurira vsem ostalim. Nadejamo se, da se bo vsakdo zanimal za ta praktičen koiedar in stem pod- piral najbednejše slepe. Se priporoča odbor. Kazne vestL Mrlič se je spremenil v solnl steber. V starern solnem rudniku v Akna Sugatagu so naSli truplo delavca, ki je ležal v rudniku že najmanj 50 let. V prsih ie imel zasajen lovski nož, truplo pa je b:io izpremenjeno v soini steber. Na sebi je imel obeSeno ru- darsko svetilko, ki je bila tako stare vrste, da niti najstarejši rudarji niso videli tak tip. Enajstietno deklico umorilgosjak. Iz bavarske meje poročajo, da je enajst- letna deklica vojne vdove Ana Pickl donasala gosi, da se jim poruje perje. Močan gosjak si je oprostil eno perut in udaril z njo s tako močjo po de- kličinem nosu, da se je otrok zgrudil. Deklica je začela močno krvaveti, se onesvestila in umrla. Odgovorni urednik: Lie. Edivard Simnic. Izdaja in tiska: Zvc/.na tiskürna v CelfH, ^Ä rf5^ .dfffvfe, ^^>#| *¦'¦¦' ' '-z -»'• -y.-?3S^ ' ¦ ¦ - - • • --.rj-- - ¦ ¦ - -iŽs'^ **=LV V •** Jy primeroma ^-aUfnjenem poiplaiu paipeinik in patpl&h j Priporočam se za izdelowanje modernega pohištva iz vsakovrstnegatuzemskega, kakor tudi inozemskega lesa. Brza in soUdna po- strežba. lOletna garancija in veliko znižane cene. Spalne sobe wed- no v zaiogi! Franjo Korun (Wagner) Št. JuHj ob Taboru (S. d«)« Mala prazna soba ali event, lokal, dvoriščni prostor aii kaj sličnega, svetlo in suho, se išče za pisarniške svrhe. Ponudbe je poslati v hotel Europa v Celju, soba §t 30. ševnostjo, ki ima poleg Žene tudi 5e cast in poštenje in prijatelja — to je bistvo postav, v katerih spoznavamo visoko umetniško kvaliteto Nučiča in Podgorske, ki ju na na5i sceni iskreno pczdravljamo. Kot Isabelle in Raymond sta bila gospa Kalanova in gosp. Pfeifer v zelo dobri formi, tako da niti sijajna igra { parrnerjev ni obledila dobro podčrtane ; karakteristike obeh Dostav. Isabelle je bi^a simpatična pojava z iskreno vda- nostjo žene in tudi g. Pfeifer je podal očeta s fineso in distingvirano ubra- nostjo, ki jo rezko preseče plemenit izbruh ogorčenja in bolesti. Spričo nje- ipove posrečene kreacije nam je tem iafje omeniti, da je bil koncem zad- niega dejanja ob Richardovi izpovedi, odpuščanju in slovesu nekam pastorski, v izrazu medel. Gosp. Železnik je ij^ral s priznano teploto in globoko Čustvenostjo, da se je njegova postava mladega Fernanda dolaknila s prepriüevalno iskrenostjo na§ih src. Tudi g. Zorman je dobro izpolnil vlogo odmerjenaga kriminalista Gondoina. ReŽija je bila brezhibna, vloge so Sle »iz roke v roko* in igralci so bili v harmoniji, da se ni nikjer opažala nesigurnost radi nastopa dveh novih elementov. S posebnim zadoščenjem in ve- seljem beležimo nabavo novih kulis, ki so s ce!o opravo scenerije tvorile sliko salonske elegance, katere obnova z novimi rekviziti je bila našemu odru prav potrebna. Nabavljanje novega sce- ničnega inventarja v zadniem času |je zadovoljiv korak k napredku gledaliSča. ki priča o agilni smotrenosti vodstva. Končno naj Se registriramo, da se je pričela predstava s polurno zamudo, kar je treba grajati, ker uprava ne more apelirati na točnost publike, ako 1 se je sama ne drži. i ÄESTNO GLEDALISCE V CEtJU. Repertoar: | 14. sreda. »Tat«. A. i . M r -i Zahvala. Ker nam ni mogoče vsakemu posamezniku se zahvaliti za mnogobrojno izkazano sočutje za časa bolezni in smrti našega predobrega soproga in očeta Andreja Zavodnik kakor za obilne podarjene cvetke in vence in nad vse obilno in častno spremstvo na zadnji poti, zahvaljujemo se tem potom najsrčnejše. Posebno pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za spremstvo, %g. zdravnikom, zlasti g. dr- Jesenku za njegovo po- žrtvovalnost, zadrugi mesarjev in g. Rebeuschegg, Zadrugi gos- tilničarjev, Celjskemu pevskemu druStvu za v sree segajoče ža- lostinke, različnim odposlanstvom, spoStovanim meščanom, kakor tudi vsem dragim udeležencem, prijateljem in znancem od blizu in daleč*. CELJE, novembra 1923. Aloj2i)a Zavodnik in otroči. ?.T7*.n 4. »1V0VÄ DOB A* Ltev. 130 Telefon štev. 75 in 76 Podružnica PoStni ček.rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v. Celju Delniška glavnica in rezerve približno Din 45,000.000 — Cenirala w Ljubljani Delniška glavnica in rezerve približno Din 45,000.000 — Ustanovljena leta 1900 Brežlce, Crnomeli, Gorlca, Kranj, Maribor, Mei&ovič, Novi Sad, Pluj, Sarajevo, Sum, Trst. spreiema vloge na Imjižice in lefeoni račtm prott ugodaaemu obresiovanja Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, vaiut in dovoijuje vsafcovrsiiie Kredite« JPx>o&L&ja. spečk© državne x»Ltz;:K>6dbnLe lot©x»Ije. Olvarja akredttive ftn izdaja kredltua plsma za lu- iti i no z ems tvo. Vozovi na prodaj! En koieselj (Geschäftswagen) na oljnate osi, eriovprežen ter več drugih vozov (enovprežnih) in kočije (dvovprežne), so ceno na prodaj pri Ivan Strelec, Celje, Samostanska ulica 2. 2—2 llčenca sprejme Atelje Jos. Pelikan, Raz- lagova ul., CeJje. 2—2 Odlikovani brivec in lasničar Koštomaj, se priporoča. Enonadstropna hisa s petimi sobami in sezijsko gostilniSko koncesijo v ihiši ter gospodarskimi poslopji, vse v dobrem stanu, elek- trična razsvetljava in 8 oralov zemije, z velikim sadnim vrtom, na Dobrni pri Celju, se radi preselitve takoj proda. Več se izve pri lastniku Matevž Matko. Sobo oz. stanovanje s hrano ali brez iste, išče proti dobri plači. Ponudbe pod »Odsotna« na upravo. S©bo in kuhinjo meblirano ali deloma meblirano, event, z souporabo kuhinje, v Celju ali v ka- kem drugem kraju ob železniški po- staji, išče zelo mirna, boljša stranka brez otrok. Ponudbe je posiati v holel Europa v Celju, soba št 30. Radi rodbinskih ra/.mer se proda v naj- bližji okoiici Celja dobro ohranjena obstojtča iz 18 oralov njiv, travnikov in gozdov z zraven spadajočim vino- gradom in viničarijo. Pojasnila daje iz prijaznosti Ant. Štern, Gosp. ul. 26./1. 3-2 Kontoristinja vešča stenografije, strojepisja in vseh pisarniSkih del, Sščc; v mestu ali okolici za takoj primerno rnesto. Zmožna perfektno slovenščine, nem- ščine in deloma tudi srbohrvašcine» Naslov v upravr:i?.tvu »Nove Dobe«. Zakonska brez otrok, iščeta stancvanje z 2, event. 1 sobo, kuhinjo in pritikü- nami s 1. januarjern 1924. Plača se najemnina za eno ali dve leti v naprej, oz. se da posojilo proti sigurnemu jamstvu. Posredovalec dobi !epo nag;ra~ do. Naslov v upravi. 3—1 „LÄSTNI DOM" V CELJU regisirovana kreditna in sfavl>ena zadruga z omejeno zavezo, Prešemova ul. 15- Sprefema hran. vloge in )irt obr. po 613n'o to je 6 SO Din od sto, proll odpovedi do 8 Dfin od »lo. Prl večfin naložbah po dogovoru Rentni liavek p«ača zadrug« ten* «e ne xarncuni vlagateljem! Industrijci in obrtniki pozor! Razprodaja radi reorganizacije in preureditve podjetja ve bo dne iB.f 17* in I8i novembra ugodno prodalo več raznih tnizapshih in knM stpojev kakor razne stružnice, žago (Bandsäge), vrtalni stroji, »Ajax« kladiva, »Beche« kladivo, »Topham« gater, kopirni stroji, raz- novrstno orodje ^a kovače, ključavničarje, mizarje itd. itd. Predmeti se lahko ogledajo že pred prodajo pri Tvornici kola i indnstrija drvene robe d. d. Xaribor (Tezno). Ustanov. leta 1899. RLSftLHIC-CELJE (NflRODNI DOM) Ogromna zaloga usakourstnih ur, zlatnine, sre- brnine, briljantou, optike, očal itd. Najnižje kon- kurenčne cene. Poprauila točno in zanesljiuo, Kupujem staro zlato in srebro. — d. d. v Ljubljani =¦-------¦ prodaja premog izslovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih ce- nah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava ni debelo inozemskž premog in koks vsake vrste in wsakega äzvora ten pHporoča posebno la» če- hoslovaški in ansjleški koks za livar'ne in domaäo uporaboy kci- vaški pramog, čr»ni premog in brikete» Naslov : Prometni za».ot* za premog d.d. v Ljubljani, Miklošičeva c. "15/11. 24—22 UstenouljEna 185*. Hranilnica mestne občine Celje UstanovIjBiiB 1864. 52-40 V lastni jDsalaci pi?i kolodvoru. Stanje hranilnih vlog K 42,^^0.0^0. Vrsdnosi rezervnega zaklada K 8,000.000« HRANILNE vloge, ki se sprejemajo od usako- gnr, nžiuajo najpopolnejšo uamost In ugodno obrestouanje. Poštne položnice strankam brez- plačno no rozpolago. Rentnino plsčuje zauod iz suojega. SPREJEMA tudi u unrno shrambo od strank In sodišf razne urednostne papirje, uložne knji- iice i. t. d. Da{e u najem PREDALE v svojih aafeblagajnah, lako, da obdrži ključ sfranka sama. OSKRBUJE süojim uložnikom prodajo in na- kup useh urst urednostnih papirjeu itd. Izur- §nje za nje tudi inkaso in drnga denarna opra- uila najknlantneje. IZPLAČILA u inozemslün izredno uyodno in promptno. Posojila wftoh vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnila In slrokounjaški nasueli u useh denarnih prašanjih. Piiplinrno pgnrt xauod. -: teles on Steu. 35. :¦